^ vr yv&WW/CÀC
1Ccr C. JO
/^7) &ó&n/ iAxyi 1
"T
«*.. z«nvwr” ^OsU^4iH/
'	*i&$% s I ah* **	%&	**& % e'y4 jMf.r %	Ä*** 4 i ^Äi
•uresila lista ;
tegrp isto , . -K'SOr'r^
m 'm . » .	« 2ö£r
jpbt ìeta . , „ 13*--
rm®l Jugoslav*^; ' "bùp kiiù ,	* 66t-—
>4$iM$2raft stevflk®
>f!rffe ctraeeb tìa v.
vU »; .rìétvo i.upra«u$m>: ■p.-u».ulics
- T*teioa £t. Ä2Ö,
Q ff 'v ;'1
; n bb*» ^
. ’teLg. -•' v f&.jy -I' ' *> „	... ‘
■.•:■’ 'fi.
, ,. ' ^ I| \ ah. w P#^
1
r%
} -
’Mtr*

' 'lèi SlS,®-
>?$gà	¥


. L -'V,
fei à^K##| S ii ßtfS# ÄNi*
ii:#'.


£$? »
iSRiseg^P^I	45;.;■ -
i	«1 Ä?	'Vi
Ä	fJ£Éfe IIP -	-
:i. „v|< • g,Lv '■•; ■■.■ ■■■	••’•••• V
Ata
/; .-vT :-V!\
.	'• '.V
; -V *
Jßg
':-w-
tc
XipsIX '


*4*Säf |l»i m*k &■'$$$,%f•- f f p/'lifcslj $ ***
<*iie 29. tioveiiHir« »**2ii
toserai! a» emanila
s; (acunajo po h i-8# Od cn* »redne petìtVTStC pri večkratnih o^nanilib popust,
„Straža“ tzha<s v poa-deijek, sredo m petek Rokopis! se ne vračajo.
‘I uredništvom se suoi» govont» vsak daa cut li. do 12 ure dopoldne.
letnik XU
Dr. Koroščev načrt ustave.
Pretekli petek je bila sklicana seja ministrskega sveta, kjer se je vršilo posvetovanje o ustavnem /mčrtu ministra za, korištifeuarito dr. Laze Markovi-
'Na željo ministrskega predsednika (Ir. Vesniča je dr. Korošec o ustroju bodoče ustave podal* pismeno sledeče mnenje :
Država mora biti, edinstvena, imeti mora eno ustavo, eno državno ozemlje, eno državljanstvo z e -notnimi državnimi pravicami, kakor tudi eno državno oblast, ki se očituje v zakonodaji ter upravni in sodnijski lunkcijji, Država mora imeti eno obliko vladavine ter enega in istega nositelja državne oblast!. v mednarodnih ozjiroma meddržavnih političnih (er carinsko-trgovskih odnošajih ima. edino država pravico zastopstva in sklepanja pogodb. Hkrat! je država nositeljica oborožene sile ter je dolžna čuvali skupne koristi.
Poleg označenih pravic in dolžnosti, ki so z bislvom države tesno združene, je treba da so skupne m za celo državno enotno urejenje sledeče zadevi':
1*i Denar, državna posojila, monopoli, lastnina 'in uprava prometnih sredstev, ki so važna za celo državo (železnice, plovsfjvo. pošla, tejegraf. telelon. itd.).	■	. *.
2.	Obče državljansko, zemljiško in strokovno
.(rudniško, pomorsko,; trgovsko, obrtno-industrij'sko , nW’iifiöno, bančno, kreditno in materijalno stvarno) pravo: Oivilno-pravdni izvršilni konkurzni red itd.., ki se na vse to nanaša ter kazensko pravo kazenski pravdni red.	* 1 * i * * *
3.	Okvirna zakonodaja :
a)	ki se nanaša na stanovsko pravne zadeve
( kmetijsko, obrtno-in du Si r ijsko, trgovsko (samo stano-novske določbe), uradniško, delavsko pravoi ter odvetniški, notarski, zdravniški, inženerski zakon itd.) ;
b)	glede razmerja države do Cerkve, prosvete, zdravstva, socijalne politike:
c)	glede organizacije uprave in sodstva.
4.	Skupne Mn ance.
Za kritje skupnih državnih stroškov je treba,
da; ima država poleg svojih dohodkov iz, svojih resorov in podjetij (prevoznine železnic, pošte itd.,, carina, monopoly pristojbine itd.) pravico uvesti enoten progresiven 'dohodninski davek,
K členu 3,
Službeni jezik je za zakone, parlamentarne zapisnike in stenografske beležke, za vse akte in obeležja splošnega državnega znaka, za vso dopisovanje med centralno in pokrajinsko oblastjo, za predlo -gb, ki se vlagajo na državno centralo oblast in njene organe, sploli za vse uradovanje in službene spise v cèsi kraljevini: srbski ali hrvatski in slove uski. Govori v narodnih predstavništvih morejo biti v katerem koli dialektu srbskega^ hrvatskega ali slovenskega imena*
V kolikor se po potrebi morejo dopustiti v ura -p dnem poslovanju s strankami jeziki drugih, v kr al -i je vini nastanjenih narodnosti, se bo uredilo z zako-
! rtom.
I	K členu 35.
Volivno pravico ima vsak (državljan, moškega “ i» ženskega, spola, ki je dovršil 21. leto.
Člen 36.
Senat Je sestavljen iz sto članov, ki jih izvo -
rjo;
Trgovske, industrijske, obrtne in delavske v ernice, kakor tudi zveze kmetijskih zadrug.
Univerze v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in vi sake šole v činu univerz.
Organizirane veroizpovedi.
Akademija nauka v Beogradu in Zagrebu.
Člen 58.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev s‘e deli v, avtonomne pokrajine, ki obsegajo po možnosti za
0	;rožena kulturno in gospodarsko enotna ozemlja,
1	tevilo teh ozemelj bo določila ustavotvorna skupščina,
Pokrajine se delijo v okrožja in občine, katere
LISTEK.
j strie in moj župnik.
Iz frančoščine prevedel Paulus. )
Dalje-
lu druge prijaznosti te vrste, ki so imele prednost, da so bde obenem parlamentarične in zelo iz -razite.
Gospod župnik me je smehljaje gledal in ponavljal dva,-' ali trikrat:
„O mladost! Lepa, mladost!*•
In spomin nazaj na njegovo petnajstletno mladost mu je privalil iz prsi otožen zdihljaj.
Nato smo prešli na ponavljanje in stvari niso šle več tako dobro. Ta je bila kritična ura, trenu -Jek, ko so še razvili pomenki, razodela osebna mnenja. ko se je poglobilo razpravljanje in so se vneli celo prepirčki.
Gospod župnik je ljubil junake starega veka in njihove bajne čine, v katerih je igrala telesna srčnost .glavno vlogo.
Njegovo nagnjenje j.e b lo čudno,^ ker ni bil ra-vnn ustvarjen iz tiste prsti, ki sestavlja junake.
Opazila sem, da se mu nikakor ni ljubilo se vračati domov po noči. To razkritje mi ga je délalo sicer Še bolj priljubljenega, ker tudi jaz sem bila zelo strahopetna, pa tudi ni puščalo nobenega dvoma o njegovi srčnosti.
Ampak svoje junake je ljubil, jih občudoval, jih povzdigoval nad vse, brez 'dvoma tembolj, ke bi se bd v danem -slučaju čutil popolnoma nesposobnega, ’.iHi posnemati.
Kar se mene tiče, jaz nisem sledila ne njego -
verati okusu, ne njegovemu občudovanju.. Grki in ! > unijam so mi bili strašno zoperni. Bistroumnost moje žive domišljije je dognala, da so bili Rimljani podobni — moji teti, ali pa da je bila moja teta podobna Rimljanom, kakor vam je ljubše, in tisti dan, ko
sem ugotovila to primero, so bili Rimljani sojeni, obsojeni in uničeni v mojih očeh.
Toda gospod župnik je trdovratno na vsak na-i io hotel z menoj brskati po rimski zgodovini, jaz pa sc svojeglav rio na noben način nisem hotela za njo zanimati,. Ob junakih rimske republiko sem ostala hìa dna in Rimski cesarji so se mešali v moji glavi. Naj so je župnik trudil, kolikor se je hotel, s svojimi ob-čudovalnimi vzkliki, naj se je ježil, me kregal — nič ni pomagalo, nič ni izpodmaknilo moje brezbrižnosti in molli osebnih nazorov.
Ko sem na primer pripovedovala .zgodovino Mu <• a Seevple, sam končala takole,
.JJjal je svojo desno roko v ogenj, da bi jo ka-znoval,! ker se je zmotil.. To dokazuje, da je bil neumen!“
Gospod župnik, ki me je trenutek poprej poslušat z blaženim licem, se je stresel nevolje,
„Neumen, gospodična — ? In zakaj?
„Zalo, ker izguba. njegpve roke ni popravila nje pove zmote“, sem odgovorila, „ker Porsena ni bil mradltega nič več ali manj.živ in ker se njegov tajnik vsled tega ni počutit nič bolle.“
„Dobro, moja draga! Ampak Porsena se je le dovolj prestrašil, da je prenehal z obleganjem Rima,,*
„To, gospod župnik, dokazuje, da. je b$ Porsela strahopetne/,“
„Bodi! Ampak Rim je bil rešen, in komu je šla
I vala /a to? Muciju Scevoli in njegovemu junaškemu činu!“
In dobri gospod, ki je bil preveč rahločuten, da bi bil dal sebi ali komurkoli sežgati le samo konec prsta, ni zaraditega nič manj občudoval Mueija ■Scovolo in se je razburjal ter na vso moč trudil, da bi. tudi jaz občudovala njegove junake.
„ laz ostanem prt tem, kar seni rekla“, sem odgovorila mirno, ..on je bil norec, in sicer velik norec.“
Župnika je dušilo.
„Ako otroci začnejo urno vati,“ je zakričal, „slišijo ljudje marsikatero neumnost!“
so istotako kakor pokrajine pravne osebe po javnem ‘in privatnem pravu.
Pokrajine in okrožja so obenem samoupravne e-dinioe in krajevne edinice za državno pravo, občine so samo samoupravne edinice.
Vsaka pokrajina, okrožje in občina ima svoj zbor (skupščino) ozirorna svoj odbor. Pokrajinski in občinski zbor si izvoli sam svoje predsedstvo.
Pokrajina ima svojo vlado, ki jo sestavi pred -sednik. Pokrajinska vlada je najvišji izvrševalni organ pokrajinske samouprave.
Predsednika pokrajinske vlade imenuje vladar na predlog ministrskega, sveta izmed treh kandidatov ki jih je določila iz svoje srede pokrajinska skupščina. Vladar ga istotako razrešuje njegovih dolžnosti,.
Predsednik pokrajinske vlade in njeni člani se odgovorni v vseh avtonomnih zadevah pokrajinski skupščini. Proti njihovim rešitvam v, avtonomnih zadevah ni dopustna nobena pritožba izvzemši na po krajinsko upravno sodišče. Avtonomnih resorov tičo-če se posle državne uprave v pokravinfi upravljajo pristojni člani pokrajinske vlade. Predsednik poknv iinske vlade stoji na čelu vse številne državne uprave v pokrajini. Člani pokrajinske vlade so v lej funkciji odgovorni resortnim ministrom, predsednik pokrajinske vlade pa ministrskemu svetu.
Pokrajinska vlada imenuje, premešča ari odstavlja uradnike vseh resorov, ki jih ona upravlja, I-menovatije, premeščanje ali odpust uradnikov od šestega činovnega razreda dalje mora odobriti pristojni minister. Premestitev uradnikov iz resorov, ki jih upravlja pokrajinska vlada, v območje druge pokra,-jinske vlade, ali v ministrstvo in narobe spada v delokrog pristojnih resortnih ministrov, ki so pa pri tem vezani na soglasje dotičnih pokrajinskih vlad. Vsi uradniki, od pokrajinske vlade imenovani, so tudi njej odgovorni.
Uradniki onih panog državne, uprave v pokrajinah,'ki jih ne upravlja, pokrajinska vlada, so odgovorni pristojnemu ministru, ki jih v svojem delokrogu nastavlja, premešča in odpušča. Načelnike naj višjih upravnih enot te vrste v pokrajini imenuje, premešča in odstavlja pristojni minister dogovorno s predsednikom pokrajinske vlade. I’ vseh važnih zadevah občujejo ti načelniki s pristojnim ministrom po
„Gospod župnik, zadnjič ste me pa učili, da je razum najlepša človeška zmožnost!“	i
„Brez dvoma, brez dvoma“ ako jo zna upora-
i 'ti. In razen tega sem govoril o doraslem človeku, iu ne o nedoraslih deklinah!“ v vi	t
„Gospod župnik, ptiček poskuša svoje moči ob robu gnezda !“
Cisto iz sebe si je izvrstni človek energično raz inrščil iase, da je bil podoben volčji glavi, posipani z belo moko.
„Ni prav, da toliko modrujete, draga moja,“ mi je včasi rekel, „to je greh prevzeti je! Ne bodete me vedno dobili za odgovor, in ko se kdaj spoprimete z življenjem, se še naučite, da se z življenjem ne d» prerekati, ampak, da se mu je .treba podvreči!“
Brigala sem se za življenje! Imela sem župnika, ki sem si ob njem brusila svoj razum in svoja jezičnost, in to mi je zadostovalo.
Ko sem ga ž'e dovolj zbadala, mučite, in utru -ila, se je silil, da bi si nadel strogo lice, pa moral se je odreči svojemu načrtu, njegove vedno smehlja^ j iče ustnice so mu popolnoma odrekle pokorščino.
In takrat mi je rekel:
. „Gospodična de L a,valle, ponovili, bodete svoje, r imske cesarje in storili to tako, i da se vam ne boden ta več mešala Tiberij in Vespazijan !“
^Pustiva te dobre ljudi, gospod župnik!“ sem mu odgovorila, „dolgočasijo me. Veste, če bi bili vi živeli v njihovi dobi, M vas bili na ražnju fiekli, ali pa vam iztrgali jezik in nohte in vas sesekah na dra bne koščake, kakor meso za pašteto.“
Ob tej žalostni sliki se je gospod župnik n alali-* no sjtresek in odšel drobnih korakov, ne da bi mi kaj odgovoril.
Vedela sem, da je. njegovo nezadovoljstvo doseglo svoj višek, kadar me je imenoval gospodično de j »avallo. Ta oeremonijozni naslov je bil vsakikrat ži-
vi pojav njegove nevolje, in vest me je grizla, dokler ga spet. nisem videla prihajati preko dvorišča i odkrito glavo, s klobukom pod pazduho in z nasmehom na licu.	Dalje prihodnjič*
tom predsednika pokrajinske vlade. V sporih med rar /.ličnimi pokrajinskimi vladami kakor tudi v sporih med pokrajinsko in centralno vlado razsoja državno sodišč».
Zakone, ki jih sklene pokrajinska skupščina, predlaga predsednik pokrajinske vlade potom ministrskega sveta vladarju v potrdilo prej, nego se objavi-
jo, Ako se zakon ne potrdi v roku dveh mesecev, pa tudi ne vrne predsedništvu pokrajinske vlade, da bi mogla skupščina na novo vzeti ,v pretres, tedaj mora predsednik pokrajinske vlade, ako ga pokrajinska izrecno pooblasti, ta zakon proglasiti.
Pokrajinska vlada izdaja izvršilne naredbe za vse pokrajinske, kakor' fudji državne zakone.
Število glasov na štajerskem po okr. glavarstvih :
Osnoyna nadela socijalizma.
O socijalizmu in o socijalistih se govori vse- i vprek. Zdi se mi potrebno, da začrtam osnovna na- j čela socijalizma in povem o njih svoje misli. Osnovi J aa načela bi bila/ 1. nauk o vrednosti dela; ž, ma- j torijalistično svetovno naziranje; 3. razredni boj; 4. j komunistično gospodarstvo ;	5. revolueiina takv’ka: \
8, internacijonala.	*
1.	Nauk o vrednosti de la. Po socijali- 1 stični teoriji je samo delo, ki us tvar] a nove vredno - j sti in nova bogastva. Kapital ni tvoren, on ne pege- ' da sam ničesar v proizvajanje, ampak je samo sredstvo, da človek, ki ima kapital, z njegovo pomočjo najame delavno moč svojega bližnjega ter jo izrab -Ija v svojo korist. Vprašanje, če ustvarja vrednost samo delo, ali pa delo v zvezi s kapitalom, s eerk -
v onega stališča ni rešeno in so bogoslovci na eno in na drugo stran. Jaz sem nad tem vprašanjem pre-.„ inisljeval gotovo že nad deset let in prišel sem do za- j ključka, da ima v tej točki Marks prav. Ako pa samo delo ustvarja bogastvo, mora iz tega logično tulli slediti, da mora nova vrednost, ki nastane iz dela, bili last onega, ki jo ustvari, torej delavca, Kapital je sredstvo, da se organizirajo delavne sile, toda isto se da veliko bolje in koristneje izvršiti 'potom or -ganizacije, namreč potom zadružništva in potom sodelovanja državnih in samoupravnih č'*n:te!.iOV,
Nauk o vrednosti dela je temeljni nauk socijalizma. Drugi stavki so ali nebistveni ali pa izvirajo iz njega. Kdor ta stavek sprejema, je socijalist, kdor ga zametuje, ni socijalist, pa če se tudi sam tako i -men uje.
2.	Materijalistično svetovno na-
z i r a n j e, Marks uči, da se „vsa ideologija“, ka -kor vera, umetnost itd., razvija iz gospodarskih razmer. Vera torej ni samo na sebi nič splošnega, nič samo na sebi resničnega, ni nič drugega, kakor eden izmed pojavov vladajočih gospodarskih razmer. Ta stav ek uničuje ne samo vsako vero, ampak sploh vse, kar imenuje Marks „ideologijo“, kakor umetnost, znanost itd. Ta stavek je žid Marks, ki je bil vzgojen v takrat vladajoči nemški filozofiji, vtelesil svojemu so-pijahstičnemu sistemu, a ni ž njim v nobeni logični zvezi. Je pa tudi sam na sebi neresničen, ker se mu proavi cel kulturni razvoj človeštva in najvažnejših kulturnih pojavov si tem potom ne moremo razložiti. Med pravovernimi Marksovimi socijalisti samimi je nastala v tej zadevi velika razprava in mnogo jih je, ki ga odločno odklanjajo. Med Slovenci se je zlasti odločno izrekel proti njemu Albin Prepeluh. Odklanja ga tudi voditelj čeških svobodomislecev in predsednik češke republike T. G. Masaryk, ki je napisal o Marksovem socijalizmu zelo duhovito kritiko. So -cijalist, ki sprejema ta stavek za resnico, ni več katoličan, ne more prejeti zakramentov in bi tudi ne mogel biti pokopan na cerkvenem pokopališču. Cerkev je obsodila socijalizem kot krivoverski. To velja | seveda samo za one socijaliste, ki ta stavek spreje -majo. Ker si v tem socijalisti niso edini, bode moral duhovnik presojati posamezne slučaje. Sam na sebi ni ta stavek v nobeni logični zvezi s socijalističnim gospodarskim sistemom in ga vsakdo lahko sprejme ali ne ter ostane vseeno socijalist. Socijalizem je pa gospodarsko vprašanje, ki ni v nobeni zvezi z materijalizmom. Socijalist je lahko katoličan, kakor brezverce, Budhist ali častilec Bektadžijev. Kdor pa sprejema socijalizem obenem s tem stavkom, prejenja biti katoličan,	/
3.	Razredni boj. Razredni boj je resni -čen in opravičen v tem smislu, da je človeštvo raz -deljeno na dva tabora: Na eni strani reveži, delavci, trpini, izkoriščanci, ki morajo delati in trpeti za druge ; na drugi strani izkoriščevalci, clelamržneži, trotjc človeške družbe, ki pa posedajo kapital in z njihovo pomočjo izrabljajo delovno moč drugih v svoj prid. Neresničen je pa v smislu, da bi se morali boriti med sabo posamezni stanovi: delavci, kmetje, u-radniki itd. Delavec je vsakdo, kdor dela, pa naj dela na polju, v tovarni, z glavo ali s peresom. V tem našem smislu je proglasil razredni boj že sveti apostol Pavel s stavkom: „Kdor ne dela, naj tudi ne je.“ Med tema obema razredoma se bije v resnici neizpro-sen gospodarski boj, ki izvira iz stvari same. Tega f boja ne moremo odpraviti ali ublažiti z lepimi bese -dami, s prigovarjanjem in z javkanjem. Dolžnost vsakega izkoriščanca proletarca je, da stoji v bojni vrsti svojega razreda. S tem seveda ne rečem, da je vsak način boja opravičljiv, ampak samo oni, ki je dober in ki vede k cilju.
4.	Komunizem. Beseda komunizem je tuj -ka in pomeni v našem<jeziku: skupno last. Brezpo-
drugih pošteno dobil ali podedoval in je bilo pridobljeno z delom. .Kakor sem sam gospodar nad svojo roko ali svojo glavo, tako sem tudi sam lastnik vse- | ga, kar ustvarim z'roko ali z glavo. To lahko po vo- : Jj? porabim ali zapustim drugim. Vsa velika bogast - j
v	s. niše pridobljena z delom, ampak z nasiljem, gol- f
j uti j o ali špekulacijo. Zasebna last nad njimi torej ni opravičljiva. Male kmetije, katere obdeluje kmetova ; rodbina z maloštevilnimi pošli in slučajnostnimi na -\|‘ jemniki, se morajo smatrati kot plod dela. Socijaji - i zem zahteva torej odpravo one zasebne lasti, ki ni 5 nastala potom koristnega dela, ampak potom nasilja, i goljufije in špekulacije. Dalje zahteva socijalizem skupno last vseh proizvajalnih sredstev. Posameznik j nima kapitala, da bi organiziral ž njim svoje delo . Ta nedostatek še da odpraviti potom zadružništva, i da delavci združijo svoje sile in vzamejo proizvajanje v lastne roke. Mnogo proizvajevalnih sredstev se lahke podržavi ali pa postanejo last samoupravnih . občin ali pokrajin. Ze sedaj poseda država mnogo f proizvajevalnih in prometnih sredstev: železnice, po- js. šte. gozde, rudnike. To je državni komunizem. Po - \ dobnf je z občinami in pokrajinami. Istotako imamo f ž« mnoge pridobitnih zadrug. Tudi to je komunizem. [ Na tej poti je treba korakati dalje do konca.	<
5.	Revoluciju a. taktika. Vprašanje, ki f V sedanjih časih razbija vrste socijalistov samih, je j vprašanje taktike : evolucija ali revolucija — z raz- f vojem ali z nasiljem? Socijalizem je sam,na sebi na- f silen in $e da doseči le potom revolucije. Zgodovina f priča, dđ se je vsak nov družabni red in sploh vsa-1 ka večja izprememba na zemlji (izvzemši krščanst- f va) izvršila potom revolucije. Potom mirnega razvo - | ja se lahke vrše nekatere reforme, ki pripravljajo tla , končnemu prelomu, ne morete pa izvršiti preloma sa- ! mega. Toda ni se treba preveč plašiti pred izrazom 1 „revolucija“ in ni si treba takoj predstavljati potokov | človeške krvi in ogromnih grobelj razvalin. Reči ho- | čem, da poslednji akt,, s katerim se izvrši prelom , f mora vsebovati nasilje, toda lahko je, da so stvari ; tako dobro dozorele, da je nasilje čisto majhno, v ši- jj rokih krogih skoraj neopaženo. Stvar bi primerjal j nekoliko z vojsko. Ako je vojaštvo dobro pripravlje _ | no, politične zveze skrbno pripravljene, je vojna f. kratka, zmaga lahka in žrtev malo. Kdor bi hotel re- jj volaci je ob času, ko Še ni dovolj pripravljeno, duho- j
vi	še niso zreli, organizacija še prešibka, bi bil po- j
doben vojskovodju, ki bi pričel vojno brez vsake pri-i prave, Ake so pa razmere dozorele, pride preobrat | ali revolucija sama po sebi, izvrši se naglo in žrtev' je malo. Toda nekaj nasilja pri končnem preobratu j mora biti in kdor trdi, da je absolutno zoper vsake j revolucijo, tudi ni socijalist. Evolucija pripravlja pot, i revolucija zada zadnji udarec, eno brez drugega je nesmiselno.	I
6.	I n t e r n a c i j o n a i a. Socialistično delo s in organizacija mora biti mednarodna ali internaoio- f nalna. To je razumljivo samo ob sebi. Gospodarsko j vprašanje celega sveta tvori eno celoto, vsaka re - j iorma soeijalnega reda se zamore izvojevati samo s j piibližno enakomernim razvojem pri vseh narodih., j Celo posameznih gospodarskih vprašanj — n. pr. 8- j urni delavnik — ne morete rešiti brez ozira na druge narode. Treba se je namreč ozirati na mednarod- f no konkurenco, gledati, da ne uničimo domače pod- | jetnosti in tako še ne poslabšamo stanja delavca. Se | bolj je pa potrebna internacijonala za veliki posled - | nji boj. Mi vidimo, da se tudi ustavna oblika vlada- f vine ni mogla razviti v eni sami državi. Socijalno gi- | banje mora torej biti internacionalno. Toda človešt-1 vo je razdeljeno na države, morda to ni poslednja in f najvišja oblika javnega reda, toda zaenkrat in za dol-1 go vrsto let še edino mogoča. Živimo torej v državi in nam ne more biti vseeno, kako je ta država urejena, kakšne so v njej socijalne razmere, kakšen u-gied ima na zunaj? Mi smo na državi interesirani malerijelno in idealno, narod živi in se razvija v državi, torej moramo biti tudi nacijonalni. Internacijo-n alno sodelovati ne moremo kot posamezniki, ampak samo kot nacijonalno organizirana množica, to se j pravi: internacijonalci zamoremo biti samo kot naci- ; jonalci, dokler pa nismo nacijonalno močni, bodemo , malovredni tudi pri interiiacijonalnem boju.
To bi bile torej po mojem pojmovanju osnovne | točke socialističnega gibanja, boj za in proti socija- jj lizmu, kakor tudi trenje med posameznimi socijalis- j stičnimi strujami bi se moral vesti s stališča teh | točk.,	I
Glavarstvo	SLS	NSS	JDS	JSDS	SIS Prtfaa. Kgffliur.		
Maribor okr.	4820	348/	525	3738	3225	125	1642
1 Maribor mest.	413	590	484	917	28	29	402
Ptuj	4748	299	747	2722	4094	83	394
j Celje	4805	422	1199	4601	2116	77	2583
i Slov Gradec	2558	2:5	441	41Ì8	698	36	208
f Brežice	1387	159	409	2083	2415	62	216
1 Konjice	1061	37	197	770	622	15	32
Ljutomer	2328	67	282	313	1853	16	80
j Prekmurje	5437	125	172	989	153	1497	108
« Ako so zgoraj navedene				številke pravilne,			po-
.Dosedanji izid volitev.
Natančno zanesljivih porodil še nismo prejeli «d vseh glavarstev. Kolikor nam Je dosedaj znanega, priobčujemo. Po dosedanji ugotovitvi je bila splošna udeležba pod 70%. Relativno večino je dobila Lmdska stranka, zrn njo prid» po moči gocijalnp-de.
mokratska, s katero so volili skoro vsi nezadovoljneži po deželi, tretja je Samostojna, narodni socijalisti do be 1 poslanca, JDS enega in komunisti 1. Prekmurska liberalna stranka ne pride niti v poštev.
tem je dobila v okrožju Maribor-Celje : SLS 27.557,;’, N SS 2472; JDS 4456; JSDS 20.349; SKS 15*084 Komunisti 5665; Prekmurska liberalna stranka 188Ö, glasov. Glasoyalo je izmed okroglo) 119000 vseh vo -lilcev samo 77.463, toraj komaj 65%. Udeležba je bila torej silno slaba. Po zgoraj navedenem številu gla sov dobijo: Kmetska zveza 6 in 2; Narodni socijalisti 1; Demokrati 1; Socijalni demokrati 4 in 1; Ko-munisti 1 in 1; Samostojna 3 in 1 poslanca.
Nekaj o izidu volitev na Kranjskem»
V Ljubljani je dobila Slovenska ljudska stranka 1 mandat, narodni socijalisti 1, liberalci 1 in komunisti 1.
Po poročilih, katera smo prejeli iz Kranjske še dopoldne, je izid sledeč: SLS 8902, JDS 1879, SKS; 3665, NSS 1170, JSDS 2954 in KSJ 3761. To so številke iz litijskega, radovljiškega (izvzemši Radov je), kranjskega in črnomeljskega okraja. Po teh številkah brez Ljubljane dobi na Kranjskem SLS 6, JDS 1, SKS 2, NSS 1, JSDS 2, in KSJ 2.
Izid volitev v Zagrebu.
Zajednica 2892, radičevci 1050, demokrati 2726, pučka stranka 316, komunisti levičarji 3856, komunisti desničarji 360, frankovci 3351, Bukšeg 304.
Dalmacija. Po dosedanjih dospelih vesteh rüanjka še izid volitev iz dveh ali treh občin manj -šega obsega. Razmerje glasov je naslednje: demokrati 5148, komunisti 7623, radiaalci 5857, Tiežačka stranka 9375, dr. Drinkovič 2683, Pučka stranka ima 12.977, izvenstrankarska skupina 3804. Količnik znaša 5100, tako da dobi: Pučka stranka 4, Težačka 3, komunisti, radikalci, demokrati in izvenstrankarska skupina po 1 mandat.
S p 1 i ‘t (mesto) oddanih 3625 glasov. Demokratie 617, komunisti 1298, radikalci 110, Seljačka 426 „
dr, Drinkovič 61, Pučka 123, izvenstrankarska skupina 990.
Vojvodina: radikalci 22 mandatov, demokrati 10, komunisti 3,»Bunjevci 4, socijalisti 3, seljačka 2.
Bosh a. Sarajevsko okrožje (brez mesta), Jugoslovanska muslimanska organizacija 21,520 glasov, Komunisti 4432, Pučka stranka 1720, Težački zavez. 5207, Hrvatska težačka 1908, radikalci 5789, socijalisti 476, izvenstrankarska 276, srbska narodna organizacija 1014, demokrati 722.
Sarajevo (mesto) Jugoslov. muslimanska organizacija 3049, komunisti 2101, radikalci 1346, Pučka 422, demokratje 280, socijalisti 208, Hrvatska težačka 164, izvenstrankarska muslimanska 127, Srbska narodna org. (Cokorilo) 92, Težački savez 71* Izid volitev v Beogradu.
Radikalci 4035, demokrati 3195, komunisti 4050, ratend (vojaška stranka) 178, obrtniki 313, republi -kanci 452.
Stara Srbija (izvzemši Štiri okrožja)*.- radikalci 37, demokrati 24, seljačka 12, komunisti 9 ih Ribarčeva skupina 1.
politični pregled.
Jugoslavija.
Sedanja dr. V e s n i 5 e v a vlada v Beo*-gradu ostane baje do 15. decembra in bo še vodila prvi dve seji ustavodajnega parlamenta. Pri 1. seji konstituante bo izvoljen predsednik, pri drugi pa so bo čital regentov govor.
Naš regent je sprejel prvič v avdijencozastopnika neprijateljskih držav: Avstrije ter Neme.je.
Ra palls k e pogodbe minister dr. AhL Korošec ni podpisal, ampak samo pristal na njo i« sicer z odločnim protestom. Dr. Korošec je pristal na rapallsko pogodbo edino zaradi zahteve sedajnega položaja, da se nani zasigura mir od strani sosedov in se zamore naša država utrditi ha znotraj. Direktno podpisana je rapallska pogodba samo od dr. Trum -niča in regenta, vsi drugi ministri so samo pristali *a njo.
Ministrai! svet v Beogradu pretresava Markovičev ustavni načrt, proti katerem s0 je izrekel Protič v posebnem pismu na ministrskega predsednika dr. .Vesniča*
■A.;
Meet Jugoslavijo in Italijo se je tuj® v Rapallu dosegel sporazum glede odstranitve (Ä'Annunzija iz Reke. Naša vlada je prejela od Italije zagotovilo, da bo zapustil đ’Annunzijo sigurno Reko.	_
Najnovejša poročila javljajo, da je d’Annunzijeva sodrga Čisto uničila luko Baroš, ki pripada nam. Tudi železniška proga, ki vodi do luke, je pokvarjena ter uničena.
D’A n n u n z i j e v i arditi so pa začelj očitnim ropom in nasiljem na otoku Krku. Na otok Krk je udrlo iz Reke 1000 vojakov, nekaj stotin ar -diiov ter bersagljerjev, ki ropajo in kradejo vse, kar jim pride pod prste, da bi preskrbeli reško apro.viza-oijo. Krški kmetje se ustavljajo nasilju in vabi d’Annunzi j evib agitatorjev, ki šuntajo prebivalstvo Krka, a se izreče za pripadnost k Reki. Laški agitatorji bljubuiejo po Krku vse mogoče izmišljotine. Zavedam ljudstvo seveda ne verjame ■ tem laškim tarbari -jam, ker ve, da bo združeno z Jugoslavijo. Krčani so se obrnili do naših državnih oblasti za intervencijo sapram đ’Annunzijevera nasilju.
Italija.
V italijanski zbornici je zagotovil i-faiijanski zunanji minister grof Storža v debati o ra-paiiski pogodbi vsem Italiji priklopljenim Slovencem saj Širšo svobodo v političnem in kulturnem oziru.
Zanesljive vesti iz Kvarnera poročajo kot dejstvo, da podpira italijanska vlada še tudi zdaj lO’Annunzija in njegovo roparsko druhal, ki se je razlezla po vseh kvarnerskih otokih, kjer uganja rope, ■tatvine in najhujše nasilje napram jugoslovanskemu življu. Tržaško-italijanska aprovizacija preskrbuje z Živih đ’Annunzijevo druhal, dasi trpijo pristno laški kraji pomanjkanje glede prehrane.
Italijanski častniki zaprisegajo laško vojaštvo, da ne bo zapustilo pod nobenim pobojem zasedenega ozemlja.	'
R a p a 11 s k o pogodbo je baje sprejela i-
lalijanska zbornica z dvetretjinsko večino.
Avstrija,
Celovški deželni zbor je izvolil v sporazumu s svojimi tremi strankami zastopnike za a vezni svet na Dunaju. Izvoljeni so bili trije zastopniki in sicer: dr. Steinwender za velenemce in krnele, namestnik dr. Pllanzl, socijalni demokrat Neutz -ker, namestnik Lukas, krščanski socijalee Valcher, namestnik Leer. Slovenci niso dobili zastopnika. Tc zastopstvo trpi le tako dolgo, dokler ne bode poslal na Dunaj novi koroški deželni zbor novoizvoljenih odposlancev.
Deželnim glavarjem nemške Stajer ske je bil zopet izvoljen dr. Rintelen. V novo deželno vlado v Gradcu je prišlo pet krščanskih soeijal-«ev, 3 socijalisti, 1 pristaš Kmetske zveze in 1 vele-«iemec. V zvezni svet na Dunaj so bili izvoljeni iz , Štajerske: 3 krščanski socijalei in 8 njihovi namestniki in 3 socijalni demokratje. Prvim predsednikom štajerske deželne zbornice je bil izvoljen krščanski socijalee župnik Kolbl, za drugega socijalni demokrat, za tretjega kmetskozvezar, za četrtega veiene-mec. Štajerska deželna zbornica je tudi sprejela načrt ustave.
Cekoslovaäka.
Pogajanja med Cehoslovaško in Italijo so «iovedla do sklepa: da se zgradite v Trstu dve čeho-jfpovaški skladišči in carinska ekspozitura Cehoslo-ivakije.
Anglija»
Angleška vlada dela z vsemi silami, ds
se doseže sporazum s pobunjeno Irsko. Tozadevna .pogajanja se bodo vodila z irskimi sinfajnovci in angleškimi člani parlamenta.
Rusija.
Očividci ruskih razmer javljajo, da 'je moralno stanje v Rusiji strašno ter nevzdržno. — Razmerje med Rusijo ter Poljsko se poostruj'e.
Pnevne vesti.
Kako Je sedaj na Koroškem? Varnostno služijo Vršijo sedaj v koroškem A pasu orožniki, ki so po večini Dunajčani. To orožništvo vrši pri vsakem pasantu naše meje natančno preiskavo za Jugoslovanskim denarjem. Nobeden pasant naše meje ne sme vzeti v Jugoslavijo Jugoslovanskega denarja, pač pa avstrijskega, kolikor mu drago. Avstrijsko orožništvo na Koroškem bo kmalu zamenjano ^ „reiehsvero-vei“. Avstrijske oblasti so začele oborozevati na Koroškem najbolj zagrizene nemškutarje.
Naša slovenska inteligenca v volilnem prete -pu. Ako gledamo nazaj na volilni boj v Sloveniji, si moramo priznati, da se je vršil kolikor toliko in nad pričakovanje dostojno. Do kacih pretepov in pobojev Ini prišlo, vsaj do večjih ne, ampak le tu in tam je padla kaka zaušnica, ali pa še je ušibila palica ma-ita preko glave kaoega pijanega Izzivača,. Najdostoj-nejši volilni boj so je vršil med delavskimi in bolj srednjimi sloji. Konstatirati pa moramo, da se je še najbolj ostudno vršila volilna borba med našo takozvano napredno inteligenco, ki se tako rada ponaša s fineso. Res sram nas mora biti pred nižjimi sloji, ako moramo beležiti pretep med JDSarji in narodnimi socijalisti v ljubljanskem Unionu, ki je središče saprodnjaštva, kulture, hvalisane dostojnosti — a žali bog tudi pretepa med napredno inteligenco, Id ie
raztrgala verige nazadnjaškega krščanštva in vzela v roke palico, pod pero pa najgnusnejše osebne na-pade, V krogih, kjer svetlika luč naprednjaštva, tam gospodarijo in obvladujejo trenutni položaj prav po demokratsko ujedinjenem receptu : bratske nam ba -tine in pandurji. Ujedinjenje demokratov preko celotne SHS kraljevine nam je prineslo tudi demokratske batine iz juga, katerih se Je poslužila jugoslovanska sol v Sloveniji, da prekvasi nasilniai potom z udarci vse sloje in stanove kot stranka malega človeka.
- Mareuberške novice. V marenberškem okraju 'cvete v zadnjem času tihotapstvo. Tega zla se_ pa ne » moro odpraviti vkljub energičnem prizadevanju od sirani naših obmejnih financerjev. Zabredli so namreč med tele vrste zločince tudi takozvana marni -berška in vuhredška inteligenca, ki neovirano izvr -šujejo svoje posle. Kaj pa naj poreče k temu priprost človek, če vidi kakšen vzgled mu dajejo tile ljudje? Ali naj ne zgrabi jeza priprostoga človeka, ako vidi, da se vozijo tele osebe nekaznovano in pod zaščito gotovih krogov v Avstrijo in vlečejo cele zaloge blaga preko meje. Radovedni smo. ali s'e bo ganilo o-krajno glavarstvo v Slovenjgradcu, ko bo izvelo naj-je peljala gospoda iz. Vuhreda in najuglednejše da -novejši tihotapski slučaj. Dne 15. novembra 1920 se me iz Marenberga v Avstrijo nakupovat različno blago in so ga hoteli vtihotapiti preko meje, V Ivniku so jih dne 18. novembra 1920 zasačili avstrijski finan -carji, ki so jim odvzeli vse blago,
■|s .'Jadranski zbor bo zboroval v Zagrebu 5, in.6. decembra. Kongresa se bodo, udeležili zastopniki beguncev iz Primorja ter Koroške in odposlanci raznih političnih strank. Na tem zboru se bodo obravnavala vsa važna vprašanja, ki so stopila v ospredje vsled ratifikacije rapaJlske pogodbe.
i I Bepaci zbrani na sestanku v Zagrebu, so sklenili, da se vrne na Reko kar največ begunskih trgovcev, obrtnikov in drugih delavcev.
Imenovanje višjih sodnikov za Slovenijo In Hrvatsko je podpisal regent potom posebnega ukaza»
Med}iasr$kega paverjesika, velikega varaždinskega župana dr. Magdiča je vlada odslovila in bo vodiš njegove posle najstarejši županijski
uradnik.
.Pravoslavnim škofom v Novem Sadu je izvo -ljen od arkičrejskega sabora bivši tomešvarsld škof dr Letici. Srbi s to izvolitvijo niso nič kaj zadovoljni, ker je Letič bivši madžaron, je bil velik prijatelj Nemcev, ko so ti pod Mackensenom gospodarili nad 'i lemcšvarom in je lizal pete Romunom, ko so ti zasedli Temešvar in okolico,
milijonov kron znaša vrednost vtihotapljenega blaga, katerega so zaplenile našo carinske o -biasti od prevrata do danesi,
Ve eiz fajalce so sodili te dni na Cetinju in obsodili 137 oseb v zapor od pol leta do 10 let. 49 obdolžencev je Mio izpuščenih, ker so presedeli odmerjeno jim kazen ž® v preiskovalnem zaporu.
Proti morilcu Essad paše, ki je albanski nči-teljiščnik, se je pričela sodna razprava v Parizu dne 19, t. m.
Naše domače parobrodno društvo „Ocean“ v hrslu bo otvorilo v kratkem direktno parobrodno zvezo med Trstom ter Kotorom. Parobrod bo odhajal vsakih 14 dni iz Trsta in se bo ustavil mèd vožnjo v Splitu, Makarski, Metkoviču, Gružu, Ereegnovem in v Rotoru.
Sprememba voznega reda: Osebni vlak štev. 32 g proti Dunaju odhaja iz Maribora gl. k. ob 18. uri 40 min.
Novi vozni redi so na prodaj pri osebni bla -gami na postajah. Cena list I, 6 dinarjev, list II, 4 dinarja.
Vel ka eksplozi a se je dogodila v Vegiat! na Ital janskem io so jo čuli na 50 km daleč. Nesreča je zahtevala 7 mrtvih, 50 ranjenih in mnogo poslopij je zelo poškodovanih v okolici Vergiati.
Meseča! sestanek čč. gg. duhovnikov dravsko-pcljske dekanije se vrši v sredo, due 1. decembra v Framu
Q Čeh v Zagorcih je izročil šolskemu vodstvo pri Sv. Lovrenca v Slov. gor. znesek 117 K, ki so ga darovali gostje na gostiji Pintarič—Perša za uboge šolarje. V imenu .ubogih šolarjev se za ta znesek zahvaljuje šolsko vodstvo.
\z flUribora.

Praznovanje naredaba ptazniira dne 1. decembra ? Markira. Na predvečer 30. novembra 1920 obhod vojaške godbe po mestu, svirajoč primerne komade in sicer po sledečih ulicah: Meljska ulica Aleksandrova cesta, Slovenska, Gosposka in Šolska ulica, Slomškov trg, Orožnova in Stross-majeijeva nlica, Vodnikov trg, Koroška ulica, Gavoi trg, Gosposka in Jurčičeva ulica, 'Grajski trg, Trg svobode, Razlagova in Kolodvorska ulica, Aleksandrova cesta in skozi Meljsko nlieo nazaj v Meljsko vojašnico. Pričetek ob 17. ari. 30. novembra zvečer odda artilerija 11 strelov, 1. de-- eembra zjutraj 21 strelov iz topa, 1. decembra
se udeležijo oficirji in činovniki pontifikalne »v. maše v stolni in mestni cerkvi ob 9. uri. Po sv. maši parada garnizije na Slomškovem trga. Ob 10. ori 30 minut čestitanje oficirskega zbora komandanta mesta v veliki dvorani oficirskega doma. Med čestitanjem koncertira vojaška godba.
Miklavžev večer maribursk h Oslov in Orlic se vrši v nedeljo dne 5. decembra ob pol 4. uri popoldne v dvorani kat, pomočniškega društva ▼ Lekarniški ulici 6. K večeru so vsi prijatelji naših Orlov iskreno vabljeni. Da pa bo mogoče posebno naše male, naš naraščaj primerno obdariti, bodo ss. Orlice pri Vas, ki se za našo mladinsko organizacijo zanimat , pobirale prostovoljne doneske. j Naklonite jim nekaj in napravite s tem veselje naši mladini, ki jo čaka pri njenem na-daljnem delu toliko težkih nalog. Miklavževi darovi naj se blagovolijo oddati v trgovini Tiskarno sv. Cirila. — Odbor.
■Društvo jugoslovanskih' akademikov v Mariboru priredi s sodelovanjem tukajšnje srednješolske mladine v proslavo narodnega praznika 1. decembra 1920 slavnostno akademijo v Narodnem gledališču. Ob 11. uri dopoldne se vrši akademija za višje razrede srednjih šol, popoldne ob 4. uri se ista ponovi za nižje razrede srednjih šol. Parter in galerija sta namenjena đijaštvu, dočim se bodo lože in balkon prodajale za ostalo obč:nstvo. Cena l-oži za 5 o-seb je 100 K, balkonski sedeži 10 K. Predprodaja lož in balkonskih sedežev se vrši od pondeljka popoldne
29.	t. m. v gledališki blagajni. Spored: 1, vojaška ; godba; 2. slavnostni govor;. 3. živa slika; 4. trio, (izvajajo gojenci Glasbene matice); 5. srbska deklamacija; 6. mešan zbor učiteljišča; 7, slovenska deklamacija; 8. vojaška godba; 9. živa slika. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen revnemu srednješolskemu dijaštvu, in ima cela prireditev domoljuben značaj, pričakujemo, da bo občinstvo pose telo a-kaclemijo v prav obiln’em številu. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo.
Zahvala Dijaške kuhinje. Martinov večer, prirejen v prid koroškim dijakom beguncem dne 13. nov. t. L, je prinesel Dijaški kuhinji v Mariboru znaten dobiček. Ob zaključku računov si šteje odbor Dijaške kuhinje v prijetno dolžnost, da se vsem blagim do brotnikom za njih sodelovanje in darove kar najiskrenije zahvaljuje, V prvi vrsti gre ta zahvala c, tvr, dki Saks & Tratnik, električnemu podjetju v Slovenski ulici, ki je napeljala po vseh dvoranah kazinskih prostorov brezplačno ves električni aparat ter stem dokazala, da vpošteva tudi blage namene Dijaške kuhinje. Dalje se zahvaljuje) odbor slavnemu mestnemu električnemu podjetju ter ravnateljstvu falske elek -trarne za brezplačni električni tok, pret>la.gorodnemu gospodu komandantu 45, pešpolka, polkovniku Draš-kiču za, brezplačno vojaško godbo, velecenjenim da -mam dr. Mule j evi, Stefinovi, Matkovi, Marinovi.,. Pirčevi, Polakovi, Francetovi, Pečarjevi, Čopovi, Lukačičevi, Humekovi, Kožuliovi, Vodenikovi, Planinš-kovi, Koretijevi za njih sodelovanje. Posebno zahvalo zaslužijo gospodje nadveterinar Franc Pirnat, podpolkovnik Vidmar in pred vsemi pa za izredno po žrtvovalnost gospod kapetan Ciril Rakuša. Prav sr -Cria hvala! — Odbor Dijaške kuhinje.
Kmtij&a podni u a za Maribor in okoliš priredi v nedeljo 5. decembra v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta) predavanje o živinoreji. Predava g, višji živinozdravoik Pirnat. Začetek ob 9. uri. — Za naročitev modre galice je zadnji čas; naročila, predlačiia in tudi ednine za 1. 1921 se sprejemajo v trgovini Klajnšek in Pinič (Vetrinjska ulica). Galica je 98 — 99 % in že na potu; 1 kg stane 25 K. Kmalu se bode moglo začeti z razdelitvijo; ob enem se bode tudi oddajalo vinogradnn žveplo, ki ga je presknševalni zavod v Mariboru spoznal kot dobro i« vsega priporočila vredno blago. Letošnje leto je vinogradnikom dovolj jasno dokazalo, da je oidij treba na vso moč zatirati, ako se hoče kaj brati. Najuspešnejše sredstvo zoper to bolezen pa je, kakor je danes dognano, dobro žveplo. — Končno se še pripomni, da mora vsak, ki hoče prihodnje leto dobivati „Kmetovalca“, ud aino za 1. 1921 plačati do 5. decembra t. I. 4k? >■■■
Jngsslevenska Mat ca. Jngoslo venska Matica, podružnica Maribor, priredi v torek, dne 7. decembra družabni čajni večer s petjem, godbo in predavanjem. Na to prireditev, ki bo prva te vrste v Mariboru in obeta biti zelo sijajna, opozarjamo že sedaj naša občinstvo. Odbor
Sodnik dr. Kramar in novinar Franjo Pirc. Vemo, da je g. dr. Kramer od sodnije tako zagrizen JDS štrankar, da obsodi po možnosti vsacega našega Človeka, o katerem ve, da je pristaš SLS. No, p» na tako postopanje sodnijskih liberalnih gospodov smo vajeni. Naravnost škandal pa je, da se dr. Kramer vedno boli giblje v družbi novinarja Pirca, Ü ima v Kramerjevi pisarni več pravic do pregleda so* dnih aktov nego predsednik mariborskega sodišča g* Canjkar., Opozarjamo g. predsednika na Kramer-Pirčevo pobratimstvo, ld vzbuja nevoljo na celi sod* mji In pri vseh katerim je znano strankarsko in politično poiepuštvo novinarja Pirca, Ako ral» g. dr* Kramer pri svoji težki hoji res koko oporo, naj se
oshižaje paliee, nfö pa žive opore v osebi izza, zađ-; jili pobijanj po Mariboru več kot žalostno zpanega • iFgauizatorja demonstracij g. Franja Piro. Za bratsko razmerje dr. Kramer-Pirc. bomo zainteresirali tudi Ljubljano.
Nemlurstvo pri mariborske* ekrolaeni sodišča. D» trna}® pri mariborskom okrožnem sodišču š® salirai nekdanji zagriženi aemčurji prednost prod lašimi že ed nekdaj zavednimi ljudmi, dokazuje dejstve, da se kot cenilca k cepitvam v celem okrožja priteguje tadi že danas šaše nekdanje najhujše nasprotnik« Ruperta Pircker ja iz Laj *eršbergs, Johana Reibenschab iz Pobrežja in Gottfrieda Pečar-a iz Kamnice. Zakaj m neki dogaja? Ali je res, da ti gospodje esalici vodjo gospoda predstojnika okrajnega sodišča brezplačno pa njegovih skoro vsakdanjih zena njih poslovanjih, za katere so zaraèaojen© prav mast*
! ne pristojbine? Ta okolnost j® tem sodai jaki m j cenilcem baje tadi pridobila volilno pravico; saj je vsndsr gospod vodja okrajnega sodišča, vnet pristaš za JDS, tudi v vollnem senatu. Neod vishoBt sodnikov je s tem precej omajena. Ko bi ta gospod v večji brigi za urad ( tam nad žira! uradovanje, morda bi se potem razmere pri okrajnem sodišča, ki s® precej neredaa, zboljšale.
Občinski gospodarski urad naznanja, da je dospel domači kristalni (bel) sladkor Gena istemu znaša: za trgovce, ^ruštva itd. 56 K, za kon-sumente pa 80 E za kilogram; odmerek pa 1 kg za osebo. Tozadevna nakazila se bodo izdajala počenši s 30. novembrom 1.1. Takratni Veljavni odrezek je „vinotok 1920“. Sladkorna oddaja se zaključi % 31. decembrom 1920.
Kolift dobičla nosi dnevno mariborska carinama? Dohodki mariborske carinarnice znašajo dnevno 2 milijona kron, najmanj pa nad 1 milijon kron.
■: -SmJ.ksà
&	a» ' «»
.
Novi koledarji za Teto 1921. Cirilova tiskarna v Mariboru je izdala in razpošilja te-le koledarje za leto 1921 : „2 e p n i b i 15 e ž n i k o 1 e d a r“, trdo vezan, zelo ličen, pripraven za razne zapiske. Cena s poštnino vred 7.50 K. — „Pisarniški bilje-ž n i k o 1 e d a r“, obsežen, format 26:17 cm, pripraven da stoji na mizi; ima obširne prostore za dnevne zapiske. Stane s poštnino vred 15 K, brez poštnine 12 K. .Te gotovo najcenejši koledar te vrste. — Oba koledarja se toplo priporočata!
			
iiMM • ; - . ,	Mi		
Kasna i
Plemenska kobila
sella, 6 let stara, s>e Bameujs za «tkega konja. Ribiška ulšea 9, “ "	*	870
H«
ure
IÉ i&m
v * ae sprejmejo
fll
//£
vsake vrste
Ipf' V popravilo. Zalaga ur ttì&vftiae in erebraiae. Cene ’süemt, Pčstrežha točna.
m m, milil
ISU v ersSs CSsrg).
POZOR! SÄr
»•ritaš. Priporočam tadi drog« pristna domača vina cd E 16'— asprej, ter pristmga da sostine». 3» «bile» obisk se prigoiofom Fr. Feohaika, gostilna pri dravski brn. Strma ni. IX, Maribor. 965
"FreSeTeeT
dozore syr&fii
spreme na prodaj, Maribor, ?ra* i ves okr. glavarstva. Vinsi graditelj ? fjranjo Ferk, Jug slevsuski trg 8, 947
Eiša t Mariboru
5 wie at od Glavnega trga, z vrtom A e Briajskia! illesi, se sataeoja m goad, ali kako gosžs» posest *. V foi&o se takoj lisko nasoli VmiisJo se bo samo »a resne po-Ponudbe pod saslut „Hi-SVSiiStTO 913
;a f Mariboru* na o^rav
SlSAÉb&S
Klani»». i8*® tvrdka Pinter *1 taJRift & Lenart, Maribor
Aleksandrova sesta.
939
3«*#starata ssdruga t Gornji
Jtedgosi raspseje službo prvega
knjigovodje.
Meftekti a se le ns popale© samostojne moč. 8 spričevali in refe-r escam i dosedanjega službovanja -ipremljene poiodbs nuj ge po-■4eo »a rarnase jstro oprava, slošfea se nvstopi takoj. 948
ZADRUŽNA BANSfA
CENTRALA« SPLIT
PODRUŽNICE: MARIBOR. ZAGREB. NOVI SAD
RtiiUacile: Zadnižna kak* Reka, Zadružna štedionica Trst
OSNOVNA GLAVNICA 50 milj. K
Bankovni oddelek:
Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izpačila na vsa tuzemska. Ia inozemska tržišča podi najugodnejšimi pogoji.
Blase«ni oddelek:
Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekomorske proizvode,
Menlažnita:
Kupuje in prodaja tuje valute, devise in čeke ter .vseh vrst domačih in tujih papirjev.
Vlose
Sprejema denar na vložni žiro ia tekoče račune ter jih obrestuje pod najbolj širni pogoji.
Podružnica Maribor
G@sp©sltü ulita 2@ (Flrchakieva hiša} prtina s	dna	1928*

Čevlje.
«clekolantSce (&a.xn£b&e) penilo
obleke
V	<;j8?Ssv.e tonbioe
jaotovr. košene,
^rpvi tep razno fj»leLJ&t©s,*ijsls:© blago Musistte
ppl tvpdki lak © b Lah.Marib m GtlTS!
_______________________
Krojaški pootofriik m uženec
ia boljše biše ge sprejme pri Ga šparjn Krebel, Slovenj grade». 9*3
Mizarski učenec
se sprejme, Maribor, Urbanova nlica 38.	949
Inserirafte v„Straži**.
ZA ZIMO!
i
se dobi raznovrstno manufakturno blago v največji izberi v
VELETRGOVINI MANUEAKTURNEGA BLAGA
Karek W0RSCHE, Maribr
GOSPOSKA ULICA.
Zajamčeno dobro blago ! - - - Najnižje cene !
Postrežba točna !	929

Sie&iii®, ssetreleine sve tilke, plinove lestence (Gasluster) predela na
električno luž
" j c V- . V ; ' -,;! , ,	.
n&fcenele lat solidno Strdka
Karel Tratnik,
Marife©?»
OrdSneva ulica flew. 3. s
SOL
belo uoraSko je iilno v vrečah
nudi cete vetrone kakor «n»niše
količine z» takoj »; -	- >»•■- •«
-----------------------------S3'
IS»
Anton Totojc m drag Maribor
FRfcMCKRAJNC,
SLIKAR	»7
MARIBOR, CVETLIČNA UL. 8
ABSOLVENT MONAKOVSKE IN DUNAJ-— SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE---
Izvršuje slikanje safe, napfsmr» pokrajin, dekorad
--- in portretov pe ^jniijlh cenah. -
P9HIŠTVO
LASTNIH IZDELKOV
iz trdega ia mehkega Ima »s zavoljo ps-Eaasjhaaja prostora po stsižasih cenah prodaja prt
Peter Hochneiser in
MARieORg Korošica cesta 4®—33* Prodaji tudi prošt mstou odpiaOfu. »si
V m s».! lawiMcl v üenOoru
se sprejmejo	sm
krojaška dela
v večjem obsegu, kakor krpanje vreč in drugo. Tozadevna pjašoilo se dobijo pri upravi zavoda.
Devojka za dete
se išče.
961
Ponudbe je poslati na naslov: Topolič Venae 17 BEOGRAD.
Mr&ßi is sr&ßisn.!
Wessttanfm sl. špikih ti str m dt* sem pre» selil us»ta »na nufnMtnvn» trporin» ist 'S BsnMse ml ® t? 81»reti#tem ml MSI C»'ogni	miive).
ile želite	In p#» reni Ma&m
«a Offteiee, po meri smBeno,
perilo, mngtaeiee itd. et&hsòite
Mlr&simm MAMmmmJ'
MA MISS&M, SUneenslSM milen »2f Ubire fife** uvi»*! - - 953 ^ovamiafte eene!
Stoveics širite naše liste S-
In
Odgovorni arsauifcs Uranio Echot.
Koruzo ifl oves
919 cele vagone, kakor tudi manjše količine nudi po dnevnih cenah
."T"*
'	. i	9	, :
Aitöfi Toneje in drug Maribor
i*'«'