Posamezna številka 6 vinarjev. SleV> H8> 5 lzven ^»bliane 8 vin. v Ljubljani, v ponedeljek, io. mm 13. fpto XLL — Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . . K 28'— u en meseo „ . • » 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo leto naprej , . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1-70 = Sobotna izdaja: = sa oelo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za oitalo inozemstvo „ 12 — Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . , . po IS i za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Po A oznanila, zabvale. isirtice enos.olpna petltvrsta po 18 vin. ■'■ Poslano: , 11 f; enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl ne-delje in praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Tomi red. KS" Uredništvo je t Kopitarjevi nlioi štev. 6/I1I. Hekopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega telefona slov, 74. = Političen list m slovenski naroi Upravništvo je y Kopitarjevi olloi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7C83. — Upravnlškega telefona it. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Mali iiDanCni nčrt. Finančni odsek državnega zbora je v soboto zvečer srečno dovršil svoje delo, ki hna v prvi vrsti namen, priskočiti deželnim financam. Odsek je deloval neprestano skozi dva meseca. Kranjsko deželo jc zastopal v odseku deželni glavar dr. Š u s t e r š i č. Bilo je premagati nebroj težkoč in ovir. A končno jc vendarle prodrla reforma, ki utegne vplivati zelo blagodejno na razvoj deželnih in državnih financ. Finančni načrt obsega po odsekovih sklepih sledeče točke: 1. Zvišanje davka na žganie.od 90 K na 140 K od hektolitra alkohola. 2. Zvišanje osebne dohodnine od dohodkov, ki presegajo 10.000 K na leto. 3. Zvišanje; davka, ki je plačati oc4 slav pri konjskih dirkah. 4. Davek na šampanjec. Največjega pomena za dežele je prva točka, to je zvišanje davka na žganje. Ta povišek sc namreč odstopi v celoti deželam in razdeli med nje po gotovem ključu, o katerem so se zjedinile večinske stranke po skoraj štirimesečnih pogajanjih, ki so bila silno težavna, ker je seveda vsaka dežela zahtevala zase udobnosti. O podrobnostih, ki so zelo zanimive, se bo še govorilo. Za danes bodi povedano le to, da kranjska dežela titegne dobiti po tem ključu, počenši od leta 1914 dalje, okroglo 1 milijon kron na leto več, kakor doslej. Seveda je odvisno odkonsuma, seli doseže ta svota ali ne. Pa tudi že v letu 1913 utegne naša dežela dobiti prccejšnjo svo-to več, kakor doslej. Druga točka odgovarja zahtevam ljudstva, ki opravičeno terja, da morajo premožnejši sloji za državne potrebe več plačati nego doslej. Tretjo in četrto točko mora vsakdo z vese'jem pozdravljati. Ljudje, ki zapravljajo svoj denar pri konjskih dirkah na Dunaju, naj tudi več davka plačajo. Ravno tako tisti, ki so v srečnem položaju, da si privoščijo šampanjca. Odslej bo treba plačati ne le šampanjca, temveč tudi državni kolek, ki bo na vsaki buteljki. Prav tako. Kdor ima denar za šampanjca, fa naj tudi še posebej kaj plača v državno blagajno, da se razbremenijo revni sloji. Zajedno s finančnim načrtom se namerava tudi uvesti zakon, po katerem bodo hiše z dvemi ali tremi sobami proste državnega hišnorazrednega davka. Pametna postava, katero bodo zlasti z veseljem pozdravil nas kmet, delavec in kajžar, V drugič več. Izpred SKiro. Iz Bijolc, novega pristanišča, na Skaclrskem jezeru, poroča »Obzorov« poročevalec dne 2. t. m. naslednje: Odkar jc bil zavzet Bardanjol, se v črnogorski vojski smatra padec Skadra za gotovo stvar. Kes je, da je nameščanje topov na Veliki Bardanjol, ki prizadeva velike težave in pa slabo vreme glavno akcijo zopet zavleklo za nekaj časa; toda tega nikakor ni smatrati kot slabost, ali izmučenost črnogorske vojske, kakor to rado dela nemško časopisje. Črnogorska vojska sc nahaja v odličnem stanju. Hrana jc naravnost izvrstna. Vsak vojak dobiva po dvakrat na dan kuhano in večinoma okusno pripravljeno hrano z mesom, kruha pa kolikor hoče. Prevozna sredstva od glavnih skladišč v Podgorici, Baru, Vir - Pazarju in Rijeki do Tabora so odlična. Do pristanišča na Rijeki in Plavnici oskrbujejo promet veliki novi vojni tovorni avtomobili, ki so se nalašč v to svrho nabavili v Italiji. V pristanišču se tovori nalože na. trgovske parnike in prepeljejo preko Ska-fIrskega jtesmtu do Rijolc, Vrake iti Zo-grtnja, odtod pa s konji na vozovih do posameznih postojank. Treba priznati, da izpočelka Črnogorci res niso bili dobro oblečeni; toda kasneje so prispele nove suknje in nove uniforme in je sedaj s tc strani popolnoma zadoščeno potrebam. Zdravje vojske je sedaj dobro. Nekaj časa je bilo med vojaki nekoliko bolehanja, toda sedaj tega ni več. Vsa vojska in vsak posamezen vojak je vesel, čil, hraber in poln odločnosti. Tu na Bijoli je z južne strani večkrat slišati grmenje topov. Najbrže treljajo Turki na naše predstraže krog Taraboša. Z naše strani se jim ne odgovarja, ker se vse pripravlja na odločilno uro, ko bo z enim poletom vse končano. Na Bardanjolu, Muselimovi Glavici in drugih dominirajočih postojankah so topovi že nameščeni; pehota je pripravljena in čaka samo še povelja, da se vzdigne nad Turka — k zadnjemu udarcu. Zanimivo se je pogovarjati s črnogorskimi vojaki. Sami priznavajo, da jc bil naskok na Bardanjol prenagljen in je zato tudi bilo toliko žrtev; vendar pa naskoka ne obžalujejo, ker jc bila zmaga njihova. »Ne. može se zadobiti carstvo Na dušeku sve duhan pušeči« Na celi vzhodni, južni in severni strani nimajo Turki razven Brdice niti enega strategično važnega mesta. Mnogokrat sc omenja Mali Bardanjol, toda o njem ni vredno govoriti, ker je to le neznaten griček v bližini mesta, ki nima nobenega pomena. Na severni strani, v podnožju Velikega Bardanjola, segajo naši okopi .prav do mesta. Nova turška vojašnica je čisto blizu naših utrdb. Sedaj so jo naši topovi razrušili. Na vzhodni strani so srbske čete in črnogorsko levo krilo. Vsa ta vojska tvori železen obroč krog Skadra. Malisori, katoliški Arnavti, se bi-iejo ob strani Črnogorcev. Pri zavzetju Bardanjola so vrlo hrabro sodelovali; padlo jih je izredno veliko. Iz Skadra dohajajo begunci dan za dnevom. Navadno so to krščanski vojaki a.li pa Skadrčani, Malisori, ki so veseli, da pridejo pod Črnogoro. Jako zanimiva je samozavest črnogorske vojske. Govoril sem z nekim majorjem, izobraženim možem, ruskim vBeučiliščnikorn, glede Skadra, "kako namreč nekatere velesile uelnjo na to. da pripade Albaniji. »To se nikdar ne zgodi!« je odgovoril odločno. »Pa čo Rusija pristane na to?« »Rusija na to ne more pristati in mi Skadra nikdar pustili ne bomo.« »Vi dobite morda vso okolico Skadra, a mesto samo pripade, kakor se zdi, Albaniji.« »Bodite uverjeni, da ko bi tudi sani kralj Nikola pristal na to, bi mu vojska, odrekla pokorščino in niti en Č.rnogorcc bi živ ne zapustil Skadra.« Tako misli vsak Črnogorec — od kralja pa do zadnjega vojaka. Čudno, zares, je mešetarjenje diplomacije, ako ve za to mišljenje Črnogorcev. Ako se s Črnogorcem pogovarjate o možnosti, da bi velesile priznale Skader Albaniji, potem vam navadno odgovori: »Tudi Plav z Gusinjcm so na bero-linskem kongresu dali nam, a ostal jc turški.« Črnogorci bodo pustili Skader sa-* mo tedaj, ako bi bili premagani. Solkansko vojska. (Vesti od 9. in 10, t. ni.) Izjava nemškega oiiciozncga Usta d položaju. • Norddeutschc Allg. Zeitung'. piše: »Velevlasti so vlade balkanskih držav uradno vprašale, če sprejmejo njihovo posredovanje v zadevi miru. Po dosedanjih namigavanjih sc sme pričakovati, da balkanske države nc bodo tako odgovorile, da bi velevlastem posredovanje otežile. Mirna rešitev bulgarsko-runuinskega Spora se je v toliko pospešila, da se bo posredovanje poverilo konferenci poslanikov v Peterburgu pod predsedstvom ruskega zunanjega ministra Sasonova. Odstranjevanje težkoč pri albanskem vprašanju se počasi vrši. Poslabšalo se ni nič.« Balkanska zveza še ni odgovorila. Poslaništva balkanskih držav v Londonu ni60 dobile šc nobenega obvestila, kdaj bodo vlade balkanskih držav na ponujeno posredovanje velesil odgovorile in kakšne pogoje nameravajo slaviti. (»Reuter,«). —» Črnagora posredovanja velesil baje spiob noče sprejeti. (»Tageblatt« iz Berolina.) Mir je še daleč. Grški minister za zu« nanje zadeve je korespondentu • Lokalan-zeigerja« izjavil, da je mir šc daleč. Vprašanje vojne odškodnine, iz Berb* Hna sc poroča, da Turčija zato noče še ničesar glede odstopa Odrina izjavili, ker hoče balkansko zvezo prisiliti, da sc odpove vojni odškodnini. Velesile upajo, da bo balkanska zveza svoje zahteve v tem oziru znižala. Albansko vprašanje šc popolnoma nerešeno. Z Dunaja se poroča, da albansko vprašanje ni še prav nič rešeno. Vse podrobnosti glede posameznih točk, ki sc berejo v francoskih listih, so izmišljene. Srbska vojaška stranica hoče baje v Albaniji popolnoma nov položaj ustvariti. Srbski ekspedicijski zbor, ki šteje 30.000 mož, stoji med Nisem, Pečjo in Skopljem; 10.000 vojakov odide pred Skader, ostali zavzamejo baje močno pozicijo okoli Drača. Vse tc priprave vzbujajo na Dunaju neko vznemirjenje. (»Vossische Zeitung«.) Avstrijsko-ruska pogajanja šc niso koučana. Z Dunaja sc poroča, da se splošni politični položaj ni nič spremenil. Pogajanja med dunajsivim in peterburškim kabinetom zaradi demobilizaclje trajajo dalje, Sporazum se šc ni dosegel. Baje zavlačuje zjedinjenje ruska vojaška stranka, (»Vossi« sehe Zeitung«.) vtofflsi&v icKlewlcz. Srečaj me je vseučiliški profesor dr. Tadej Grabowski: • Ravno prav, da sc dobiva! Hotel sem Vam pos'ati povabilo na dom. Danes zvečer bo pri meni sin našega največjega pesnika Mickieviča, ki je prišel iz Pariza. Povabiti hočem zvečer nekaj gostov in prosim, da pridete tudi Vi, ako se želite ž njim seznaniti.« Zahva.lU sem sc za prijazno povabilo to zvečer odšel na obisk h profesorju Gra-bowskemu, znanemu poljskemu učenjaku, ki predava na vseučilišču poljsko slovstvo in preiskuje zlasti staropoljsko protestantsko književnost. Proti deveti uri zvečer se jc zbrala v Grabovskega salonu maloštevi na, a jako pisana družba. Meni nasproti je sedel pri majhni mizici v kotu pri peči gospod Vladislav Mickievič, poleg mene sc je nahajal po'jski slovstveni zgodovinar in kritik napredne smeri, piatclj znanega dela: Zgodovina novejšega poljskega slovstva« in novejše poljske politične zgodovine, urednik kritično-s'ovstvenega mesečnika »Kritika« — jud gospod Feldmann. Zanimala me je najprej Mickievičeva postava in poteze obraza. Iskal sem v njem sledove genija največjega poljskega pesnika. Isti veliki, izločeni, karakteristični nos, podobne poteze okrog ust, tudi v obrazu se zrcalijo poteze ve'ikega poljskega genija, toda onega navdahnenja, ki nam odseva celo iz portretov Adama Mickieviča, ni v njem. Cela postava je simpatična, govorjenje duhovilo, kretanje za tako priletnega starčka jako živahno, nekaj domačega, patriarhalnega je v njegovi postavi. Prijazna gospodinja nam je postregla s čajem in s pecivom, potem se je pa zače! razgovor. Glavno besedo je imel seveda gospod Mickievič, in on jc igral svojo vlogo izvrstno, pomagala sva mu največ gospod Feldmann in jaz. Pogovor se je sukal seveda okrog pisateljev in knjižnic, Mickievič jc namreč kustos po'jskc knjižnice v Parizu, in priobčil je liste svojega očeta, katere je zbiral po raznih poljskih arhivih, a ker jc hiša njegovega očeta bila zbirališče po'jskih pisateljev iz dobe velike poljske emigracije, sc spominja iz otroških let šc na raznovrstne ugledne pol'skc pisatelje in pesnike. V rcsnici živ arhiv! Seveda ne mislim tukaj priobčevati raznih anekdot, katere je pripovedoval g. Vladislav Mickievič o starih poljskih pisateljih znanega imena, kakor Goščinski, nekaj Grabovski i. dr. Omenim samo anekdot v karakterizacijo večera: Goščinski jc bil orjaške postave, toda silno skromen, jako nerad jc govoril o sebi in o svojih dogodkih, v boljši družbi ni delal posebno dobrega vtiska. Nekoč so obiskale Adama Mickieviča neke odlične dame iz Varšave, -smetana varšavske družbe« in med drugimi je povabil Mickievič dotičnega večera k sebi tudi Goščinskega, ki je stanoval v nekem revnejšem delu mesta in živel v slabih materialnih razmerah. Ko jc Goščinski odšel, se je izrazila ena dotičnih dam: »Jako duhovit človek, loda mislila sem, da se pesnik oblači v čeduejšo suknjo.« Dalje je pripovedoval Vladislav Mickievič o oni zgodovinski »lislopadovi noči«, ko jc poljska mladina z napadom na grad Belvedcrc pri Varšavi, kjer jc stoloval veliki knez Konstantin, pričela poljsko vstajo leta 1831. Pripovedoval nam jc, kakor je to slišal iz ust Goščinskega, ki jc igral pri onem dogodku veliko vlogo. Mickievič je poudaril, da je Goščinski jak"> nerad o tem pripovedoval, ker v svoji skromnosti ni rad govoril o sebi. Oborožena mladina jc prišla pred grad Belvedcrc, a tu jc stala voiaška straža. Mladeniči na lako malenkost poprej niso niti misli'i, a sedaj so bili v zadregi. Napasti nn vojaka in premoči ga s silo ni bilo mogoče. V tem slučaju bi vojak zakričal in v gradu bi sc vzbudili. Goščinski je torej stopil k njemu in zakričal krepko po rusko: Mi gremo k velikemu knezu!« Vojak jc bil res tako neumen, da jc takoj salutiral in jih pustil v palačo.« Iskajc velikega kneza Konstantina so zadeli v neki sobi na njegovega pribočnika, nekega generala. Dotični general jc stopil prednje z besedami: »Jaz sem general X., knezov pribočnik.« V tem Irenotku je pa stopil Goščinski naprej in zabodel svoj bajonet v generala, da se je brez krika zgrudil na tla. »Bajonet je šel v telo, kot kuhalnica v maslo,« ponavljal je Goščinski. Dogodki takozvanc listopadovc noči, tako važni v svojih posledicah, niso jako >;nani. Udeleženci iz razumljivih vzrokov niso radi o tem pripovedovali, največ kar vemo, je iz usl Goščinskega, ki pa v svoji skromnosti ni ljubil slaviti svoje osebe v ospredje. Drugi predmet dotičnega večera so bile razne anekdote iz knjižničarskega in arhivarskega življenja. Za zgled sledeče: Gospod Mickievič jc pripovedoval, d;i jc prišel k nekemu poljskemu velikašu iskal nekih pisem svojega očcla, ki bi se morala nahajati v njegovem arhivu. Prišel jc prcdpoldncm in okrog palače in po ve- Ruska demobUizacija. Začetka demo-bilizacije na meji pričakujejo v Peterburgu začetkom prihodnjega tedna, Konferenca velesil. Zadnja konfcrenca velesil v Londonu sc je pečala tudi z vprašanjem albanskih meja, a ni prišla do nobenega konkretnega rezultata. Di San Giuliano pomirjuje javno mnenje. Laški minister za zunanje zadeve di San Giuliano je v senatu izjavil, da je vse velesile trudijo za mir. Konferenca pos'a-nikov v Londonu je rodila že dobre sadove. Albanija mora dobiti meje, ki bodo omogočale njen napredek. Italija in Avstrija sta trdno odločeni varovati ravnovesje ob Jadranskem morju. Grki v Janini. 7. t. m. je prestolonaslednik Konstantin s princi Andrejem, Kri-stoforom, Jurjem, Aleksandrom in šefom generalnega štaba Danglisem vkorakal v Solun med nepopisnim navdušenjem prebivalstva. Prestolonaslednika so obsipali s cvetlicami in lovorjevimi venci. Pela se je slovesna zahvalnica, ki so jo opravili trije metropoliti. V mesto so došle tudi princese Marija, Helena in Alice. Turški ubežniki v Epiru. Grški kava-ferijski oddelki so severno od Janine vjeli 2300 ubeglih turških čet. Italija pripozna Janino Grčiji. Italija nima proti inkorporaciji južnega Epira z Janino z Grčijo ničesar. Za Skader. Srbija je odposlala pred Skader šest bataljonov. Vsegaskup hoče zbrati pred Skadrom 30,000 mož. Srbija upa, da Skader Črnogori ostane, ako ga zavzame. Glasom dunajskih listov je pa del teh čet namenjen za Albanijo sploh, kjer se baje pripravlja vstaja. Klanja v Albaniji. Potniki iz notranjosti Albanije vedo poročati, da sc med Ka-čanikom in Prizrenom vrše boji med Srbi in Albanci in da so Srbi več ljudi poklali ter več vasi požgali. Odslovljeni turški generali. Izzet paša, generalissimus cele armade, je odpoklican. Naslednik še ni imenovan. Baje bo odpoklican tudi šef generalnega štaba Ha-dik paša. Notranje zmešnjave v Turčiji. Princ Vahid Eddin je pisal sultanu, da protestira, da ga vlada kot člana vladarske hiše nadzira. Sultan pa jc velikega vezirja pooblastil, da ukrene vse potrebno, da se ustava ščiti in nemirneži ukrotijo. Mladoturki zahtevajo, naj vlada princa Vahid in Sabah Eddina izžene v Azijo. Mahmud Šefket paša sc namerava podati v Čataldžo, da Armado pomiri. Padec Janine baje ni napravil v Carigradu posebnega vtisa. ?>Daily Chronicle« poroča, da hoče vezir odstopiti in vlado izročiti dunajskemu poslaniku Hil-mi paši. Skušali so baje princa Sabah Ed- dina pregovoriti, da prevzame ministrstvo za notranje zadeve, a je odklonil. Mnogi častniki čataldške armade so zapleteni v protivladno zaroto. Turki nič ne vedo. 7. in 8. t. m. sc ni objavil v Carigradu noben vojni bulletin. Grčija se odpove Valoni. Iz Londona sc poroča, da se jc Grčija, da ne žali interesov Itali'e, definitivno odrekla Valone, Buigarsko-srbski spor. Bulgarski vojni minister je v sobranju potrdil vest, da so Srbi ravnatelja bulgarske narodne banke iz Bitolja zapodil»in je dejal, da je bulgarska vlada storila tozadevne korake v Belgradu. Večni mornar. Križanca »Hamidie« je vsled viharja pribežala v Alexandrette. Baje je nekoliko poškodovana. V Solunu ni bilo spopadov. Vesti o spopadu med Grki in Bulgari v Solunu so neutemeljene. V Nigriti in Tsagheziju je prišlo med vojaki do prepirov, glede katerih se je uvedla preiskava. novice. -f Zdravje sv. očeta. Iz Rima, dne 9. marca. »Mcssagero« poroča: Zdravnika Ainici in Machiafara sta sinoči, 8. t. mes., ponovno najnatančnejše preiskala sv. očeta. Dr. Machiafava se jc pridružil diagnozi dr. Amici, da je sveti oče obolel na lahnem kataru in iniluenci ter je odredil popoln mir. Stanje sv .očeta je bilo 8. t. m. zvečer neizpremenjeno, kar se smatra za dobro znamenje. — Rim, 9. marca. Papež je noč dobro prebil. Zjutraj je sv. očeta obiskal dr. Machiafava in ostal četrt ure pri njem. Nato je sv, oče sprejel obisk svojih sester, ki sta dalj časa ostali pri njem. Po zdravju sv. očeta so vprašali mnogi kardinali in prelati, kakor tudi diploma-tični zbor. V Vatikanu se jim je odgovorilo, da gre le za majhno obolelost, ki izključuje vsako vznemirjenje. Dr. Machiafava jc istotako izjavil, da smatra za popolnoma izključeno, da bi šlo v tem s'u-čaju za protinski napad, marveč je nastopilo le navadno bronhijalno vnetje, ki je vsekako precej razširjeno, a brez vsakih vznemirljivih znamenj. Obolelost nikakor ni težka. -r Graška »Tagsspost« fantazira o nekem »b o j k o t u« grofa Bere h-t o 1 d a, ki so ga baje sklenili jugoslovanski poslanci, povabljeni od ministra vnanjih zadev in njegove soproge na soarejo danes zvečer, češ, »demonstrativno bodo izostali«! Razume se, da »Ta gospo,s t« omenja še posebej deželnega glavarja d r. Š u s t e r š i č a, ki hoče glasom njenega poročila stopiti Pogled na Janino. Ulica v Janini. žah je bilo vse polno raznih možakov z dežele, judov in drugih, ki so čakali na sprejem. Vprašal jih je, česa čakajo in čemu so prišli vsi naenkrat. Odgovorili so mu, da se gospodovi »pravitelji, oskrbniki in faktorji z raznih posestev. Gospod jih je pozval k sebi in sedaj čakajo, kaj jim bo povedal. Nato je šel Mickievič h gospodu in med pogovorom mu je tudi omenil, da čakajo zunaj že od rana oskrbniki in faktorji, ki so bili pozvani brzojavno. »Saj res! Jaz sem jim brzojavil. a sedaj se ne spomnim, kaj sem jim hotel naročiti.« Potem je pa poklical tajnika: »Pusti vso to druhal v obednico, da se dobro najedo in napišejo. Zvečer jih pelji še v gledališče, potem jih pa spusti domov.« O nekem drugem poljskem velikašu je pripovedoval Mickievič, da mu je dal dovoljenje, da sc sme posluževati njegove knjižnice in arhiva, na sledeči način: »Gospoda Mickieviča pustite v knjižnico in arhiv in naj vzame s sabo kar hoče.« Seveda se ni bilo mogoče posluževati tako širokega dovoljenja, ker bi v tem slučaju padlo na njegovo kožo, kar bi si morda pozneje vzel kdo drugi. Jako dovtipno je bilo, kar jc pripovedoval gospod Mickievič o nekem poljskem velikašu stare korenine, ki jc prišel v Pariz in se hotel tam obnašati vedno po svoji široki naravi ter živeti in jesti vse, kakor doma v Ukrajini. Toda tukaj ne morem ponavljali vseh anekdot. Dodam samo šc, kar je pripovedoval nek grof o ranjkem ministrskem predsedniku Badeniju. Šel sera v Lvovu po ulici, kar zagledam pred sabo cele gruče judov z dežele v svojih karakterističnih kapab in kafta-nih, ki so šli vsi v isti smeri. Radoveden, kaj to pomeni, stopim za njimi in tako pridemo do Badenijeve palače. Judje gredo na dvoršče, snamejo kape in narede ponižne postave, gori na balkonu stoji pa grof Kazimir Badeni, ki je bil ravno takrat imenovan za ministrskega predsednika, in poleg njega njegov brat Stanislav, nedavno umrli gališki deželni glavar. Judje se klanjajo in klanjajo, a Badeni jim začne v najčistejšem židovskem žargonu in z vsemi karakterističnimi židovskimi izrazi in gestami: ; Mene jc sedaj cesar postavil za svojega prvega ministra, da mu vladam državo in zato nc bom mogel več sam oskrbovati svoja posestva. Radi tega izročam gospodarstvo svojemu bratu in njega morate ubogati, kakor mene. Ako ga boste kaj ociganili, ogoljufali, okanili — našteval je vse mogoče tipične židovske izraze prišli bodo čez vas vse mogoče božje in človeške kazni,« ter je pričel zopet naštevati razne kazni omenjene v starem testamentu in v talmudu. Judje na dvorišču so se klanjali, za-klinjali in prisegali, da bodo zvesti, pošte ni, brata Badenija — eden ministrski predsednik, drugi deželni glavar — sta pa kot mogočna vladarja stala na balkonu in gledala doli na podložno ljudstvo. Bilo je že pozno in pozno, ko smo se začeli poslavljati in razhajati v gluho, hladno noč. Dr. L. Lenard. na čelo bojkota. »Tagcspost« je tu zopet lepo nasedla svojemu dunajskemu poročevalcu, kajti ves t j e d o-c e 1 a n e r e s n i č n a. Fodnačelnik Hrvatsko - slovenskega kluba poslanec dr. Kor )šec se je podal danes na Dunaj, da £e odzove povabilu grofa in grofice Bsrchtold. S tem je zadosti precizno označena neokusna raca, ki jo je spravil v svet žurnalist grafike »T a-g e s p o s t«. ■f Volitve v kočavski okrajni šolski svet so se vršile 3., 4. in 5. marca. Kočevske občine so izvolile zastopnika g. J. Jonke iz Gornjega Mozela, kandidat Loy, hotelir v Kočevju, je ostal v manjšini. i. marca je volil okraj ribniški. Enoglasno je bil izvoljen gospod Franc Grebene, posestnik, Dol. Lazi pri Ribnici, namestnik g. Ivan Kilavs, Hrib, Loški potok. Protikandidata ni bilo, 5 glasovnic praznih. 5. marca je volil ve-likološki okraj. Z dvotretjinsko večino oddanih glasov je bil izvoljen g. Anton Škulj, Grič, Velike Lašče, namestnik Anton Štrnad, Cesta, Dobrepolje. Protikandidat Mustar, Kompolje, za katerega so delali liberalci, jo dobil 12 glasov. Organiziran nastop v ribniškem in vc-likolaškom okraju je oskrbela Kmečka Zveza. Obenem sta so vršila v Ribnici in Velikih Laščah županska shoda pod Vodstvom deželnega odbornika dr. Pogana, ki sta se oba zaključila z željo, da se naj vrše taki poučni shodi po možnosti vsako leto v vsakem kraju. -i- Iz seje kranjskega deželnega odbora 8. marca 1913. Odobri se bilanca deželne banko za poslovno leto 1912, ki izkazuje splošnega prebitka 31.120 kron 38 vin. Deželnemu zboru sc priporoči, da se ta prebitek sledeče razdeli: 1. v posebni rezervni fond za pokritje upravnih stroškov 16 000 K, 2, v posebni rezervni fond za kurzne izgube 10 000 K, 3. v splošni rezervni foncl 5120 K 38 vin. — Deželni odbor priredi na Vrhniki mlekarski tečaj za možke v času od 15. aprila do 15. septembra 1913, za ženske pa od 1. junija do 15. septembra 1913. Natančnejši razglas se objavi v časopisih. — Dežela prevzame 7 invalidnih ustanov, ki jih sedaj Upravlja deželna vlada. f Siiimarka na Kočevskem. Kako nemško brambno pravzaprav napadalno društvo Sudmarka dola in koliko naredi za ponemčurjenje Slovencev na Kočevskem, je razvidno iz sledečega: Neki nemški posestnik iz Spodnjega Loga je prosil pri Sudmarki 50 K podpore, da bi mogel plačati obresti. Sudmarka mu je dala podporo v celem zaprošenem znesku. Dalje je dalo centralno vodstvo Sudmarke podružnici v Kočevju na razpolago 2000 K za pokritje nujnih narodnostnih potreb in je obljubilo še nadaljne dotacije. Mimogrede omenimo subvencijo Sudmarke, ki jo je dala podružnici Kmetijske družbe v Kočevju v znesku 600 K. Nemški Schulverein je dal v zadnjih štirih tednih nad 600 K podpore za. nemške učitelje in za nemške šole na Kočevskem. — Sudmarka je razposlala po občinskem uradu mesta Kočevje na vse kočevske nemške občinske urade poziv, da poročajo, koliko nemških posestev je v zadnjih desetih letih prešlo v slovenske roke. Tako delajo Nemci na Kranjskem! Kn~zoškofijska zasebna gimnazija v Št. Vidu je dobila za leto 1912/13 pravico javnosti in pravico, da sme izdajati državnoveljavna zrelostna izpričevala. »Sv. Bonifacij« v sedmih jezikih. Na Dunaju je nedavno zborovalo Bonifacijev© društvo, ki ima namen, boriti se proti pročodrimski propagandi. Med drugimi je kot govornik nastopil p. grof Gallen iz samostana Emavs v Pragi. Povdarjal je, da je društvena stvar v minoiem letu odločno napredovala. Na centralo je prispelo 100 000 K; samo prostovoljnih darov jc bilo 200.000 K. Glavno orožje društva je njegovo glasilo »St. Bonifatius«, ki izhaja doslej v nemškem in češkem jeziku. Toda v bodoče se bo list tiskal za vse narode Avstrije v njihovih jezikih. V najkrajšem času bo list, začel izhajati v poljskem in rusinskem in še letos v italijanskem, hrvaškem in slovenskem ieziku. — Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov g. Anion P 1 a n i n š e k , strokovni učitelj grmske kmetijske šole vs^d pljučnice in vnetja oprsnice. Pokop bo v torek ob pol 5. uri popoldne. — Umrl je v Postojni strokovni učitelj na meščanski šoli Edmund L a -c h a j n e r. Bil je mirna in poštena duša. R. I. P.! — Prestavljen jc c. kr. okrajni komisar g. H e n r i k S t e s k a v Kranju k na-mestnišlvu v Trst. — Bivša avstrijska častnika-Slo-venra — zlostavljana v Srbiji. Belgrai-ska »Straža« poroča: Pred par dnevi jo neki orožnik prijel dva sumljiva gospoda. in ju peljal na policijo. Uradujoči uradnik ju je dni, no da bi ju vprašal, kdo sta, neusmiljeno p vete p s t i. šele potem, ko so ju pretepli, se je ugotovilo, da sta to dva Slovenca, bivša avslro-ogrska častnika, ki sta z dovoljenjem vojnega ministra nameravala vstopiti v srbsko vojsko. Razžaljena častnika sta se obrnila na mestnega, poveljnika s prošnjo, da se jima da zadoščenje. Uradnik jc bil poklican k di-vizijskemu poveljstvu, kjer je po daljšem tajenju vse priznal. Večina bel-grajskih listov je ta dogodek najstrožjo, obsodila in zahtevala, da se dotiČni uradnik nemudoma odpusti iz službe, kar se je tudi že zgodilo. — Kako se je Bodi-Rodi godilo v Zagrebu. Nemški humorist Rosenbcrg, po rodu Osječan, znan pod psevdonimom Roda-Roda, je. naznanil, da bo priredil predavanje v Zagrebu. Zagrebčani so na to takoj povedali, da še Ro-di-Rodi, ki je Že neštetokrat na najne-sramnejši način grdil Slovane — zlasti Jugoslovane — v Zagrebu ne bo dobro godilo. Rodini prijatelji so mu zato brzojavni, naj ne hodi v Zagreb, ker se pripravljajo proti njemu demonstracije. Toda Roda ima korajžo, to se pravi: lastna mu je židovska nesramnost — prišel je. V soboto se je imelo vršiti njegovo predavanje v dvorani glasbenega zavoda. Dvorana je bila polna židovskega in drugega mednarodnega občinstva; toda veliko je bilo tudi hrvaškega dijaštva. Še več dijakov je moralo ostati na ulici, ker niso več mogli dobiti vstopnic. Ko je Roda-Roda stopil na oder, so židje začeli ploskati, toda nadkrilili so jih dijaki z žvižganjem in klici: »Abzug!« Roda - Roda se je smehljal in klanjal. Tedaj so ga dijaki začeli obmetavati z jajci, pomarančami in drobnim krompirjem ter ga kar ob-suli s temi »projektili«. Roda-Roda pa se je dalje smehljal in klanjal. Buren smeh je nastal, ko ga je jajce zadelo na desno stran fraka in rdečega telovnika, kakor bi mu bij. pripet kak red. Ker le še ni hotel razumeti situacije, so dijaki stopili na oder in odnesli vse stvari (mizo i. dr.) v stransko sobo, nato pa pozvali Rodo, da se odstrani. Roda-Roda je moral oditi v sosednjo sobo. Neki dijak je nato pojasnil občinstvu, da se takemu slovanofobu, kakor je Roda-Roda, ne sme dovoliti, da bi predaval v Zagrebu. Židje so začeli dijake nesramno psovati, kar so dijaki vrnili z mastnimi zaušnicami; najbolj nesramne kričače so iztirali v sobico, kjer je obsedel Roda-Roda. Med največjim hrupom se je občinstvo razšlo; dijaki, ki so stali na ulici, so navdušeno pozdravili svoje tovariše. Tedaj je prišla tudi policija in pozvala dijake na odgovor. Takoj se je iz lastne volje prijavilo 60 dijakov, ki so dali svoje generalije. Nato se je dijaštvo prepevajoč rodoljubne pesmi razšlo. — Umrl .je zadet od kapi v Skra-dinu v Dalmaciji opat z mitro monsig-nor dr. Peter Kragič, star 49 let. — Z občnega zbora Matice Slovenske. Slovenska Matica je imela v nedeljo dopoldne v mestni posvetovalnici svoj občni zbor. Matica je bila ustanovljena dne 8. marca 1863. pri neki >-Besedi« v ljubljanski čitalnici; praznuje torej 8. marca svojo petdesetletnico. Občni zbor je poselil tudi vseučiliščni profesor dr. Baza!a kot zastopnik Matice Hrvatske. Matica je štela v preteklem letu 3667 članov. Zapuščina vseučiliščnega profesorja dr. Štreklja obsega: Narodne pesmi, 9 debelih zvezkov »umetnih pesmi«, nepopolne zbirke pravljic, pregovorov, novih besedi, zgodovina slovenske slovnice, bogata knjižnica in drugo. Matica si je zasigurala narodne pesmi in upa dobiti tudi zbirke pravljic in pregovorov. Dela za zemljevid slovenske zemlje gredo proti koncu. Ustanovi se letos nov društveni odsek, ki se bo pečal s slovenskimi narečji Dohodkov je bilo leta 1912. 19,038 K 35 v, izdatkov pa 13.148 K 9 vin. — V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: ravnatelj dr, Janko Bezjak (Gorica), prof. dr. Anton Breznik (Št. Vid nad Ljubljano), F. S. Finžgar (Sora), prof. dr. Josip Debevcc, Enge'bert Gangl (Idrija), Fran Govekar, dr. Drag. Lončar (Idrija), Fran Milčinski, dr. Matija Murko (Gradec), prof. dr. P. Pestotnik, prof dr. Ljudevit Pivko (Maribor), prof. Štefan Podboj (Celovec), notar Luka Svetec (Litija), kontrolor Anton Trstenjak, ing. chem. Jakob Turk. — Za častnega člana Matice je bil imenovan profesor Tadej Smičiklas zaradi svojih zaslug za Jugoslovansko Encyklopedijo in za svoje delovanje na kulturnem polju Jugoslovanov. — Bojaka zasulo. Iz Aurorc t Ameriki poročajo: Tu je med delom v rovu zasulo rojaka Jakoba Benčino; njegovo truplo so našli šele po večur-nem iskanju. Pokojni Benčina je bil doma iz ribniškega okraja, star 35 let. — Umrl je v Beljaku veleindustrijec Franc Ksav. W i r t h. — Umna živinoreja. Posctnik Jože Vidmar iz Drulovke je dne 3. 1. m. prodal 800 kg težkega vdla za 760 K mesarju Josipu Jerihu v Medvodah. — Posestnik ps d. Rolar iz Vokla pri Šenčurju pa jc prodal dva vola za 1280 K. — Vse rekurze Tomaža Pavšlarja in 4ospe Helene Pavšlar glede prodaje posestva je te dni zavrglo deželno sodišče v Ljubljani, Vsi kupi so postali takoj per-fektni. — Intcresanten bolnik. Alojzij Jakič iz Strmcca pri Šmarjeti jc delal kot pre-mogar v kraju Gerkc pri Bochumu na Vestfalskem. Imenovani se je sprehajal 3. t. m. z neko deklico, ki je bila protestan-tinja. Srečal ju jc pa neki njegovi sodelavec, rodom Poljak, in ga posvaril, naj sc on kot katolik ne druži s protestantinjo. Na Jakičev odgovor: »To tebe nič ne briga!«, je dotičnik ustrelil iz samokresa in zadel Jakiča v prsa prav blizo srca. Jakič je padel na tla, a kmalu zopet vstal ter oddal na svojega nasprotnika tri strele, ker je bil tudi oborožen s samokresom. Nato je hitel na postajo in po tridnevni vožnji dospel v kandijsko bolnišnico. •— Cene surovemu olju poskočile. Iz Lvova poročajo: Na tukajšnjem trgu za surovo olje je neki konzorcij 8. t. m. sklenil velike kupčije, vsled česar so cenc poskočile na 10 K 20 h. Povpraševanje po surovem olju sc jc izdatno dvignilo, — Ponesrečil se jc 6. t. m. sedemletni Alojzij Brezar, posestnikov sin iz Trebnja. Slamoreznica mu je odrezala palec, kazalec in sredinec desne roke, da so mu vsi trije prsti le še na koži obviseli. Primarij kandijske bolnišnice dr. Paulič mu je sešil kite in mišice kazalca in sredinca, palca se pa ni moglo oteti, ker je bil že počrnel, — Poziv slovenskim zdravnikom! Načelnik srbskega vojnega saniteta polkovnik dr. Sondermajcr se je na Društvo zdravnikov na Kranjskem znova obrnil s prošnjo, da bi odšlo nekaj zdravnikov (praktičnih zdravnikov in internistov) v Srbijo. Med vojaki, ki sc vračajo z bojnega polja, sc pojavljajo interne bolezni, a zdravnikov nc-dostaja. Plača znaša 400 dinarjev na mesec; poleg tega pa sc povrnejo potni stroški II. razreda tja in nazaj. Slovenski zdravniki, ki bi hoteli za nekoliko časa priskočiti na pomoč, naj se javijo Društvu zdravnikov na Kranjskem ali pa naravnost ; Sanitetnemu odelenju vojnega ministrstva« v Belgradu, — Dosedaj sta odšla v Srbijo dr. Oražen in dr. Weixel iz Maribora, ki sta oba zaposlena v bolnišnici v Nišu. — Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Ivan Zupanc-Bregar, Velike Poljane; Ana Somrak, Vel. Lašče; J. Ferjan ;(nadučitelj) in E. Zupančič, Dvor; Marija Kramer, Igavas pri Ložu; Jož. .Talen, Koroška Bela; Zofija Suša, Kranjska gora; M. Veselič. Vrhpolje pri Vipavi; Roza Pichler, Retcče; .Tožcf Ver-ibič (nadučitelj) in Matilda Jager-Ver-bič, Dol. Karteljevo; Frančiška Gabrov-šek, Hotedršica; Viktor Sotenšck, Iga-,vas. — Grofica Pejačevič, mati grofa rTcodora Pejačevič, je nevarno obolela. Iz Pešte poklicani zdravnik dr. Lem-nitzer je izjavil, da jo radi visoke bol-ničine starosti operacija nemogoča. Katastrofa je neubežna. Grof T. Pejačevič je odpotoval v Našice. — Invalidska ustanova. Razpisana je podinaršala Karla pl. Tegetthofa ustanova za invalide. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je javno nabit na mestnem magistratu. GENERALNA STAVKA V BELGIJI ODPOVEANA. Soc. demokratična stranka v Belgiji, je na 14. dan aprila napovedano generalno stavko odpovedala. Razne stvori. Strašna smrt francoskega raziskovalca. *Daily Express« poroča iz Britske Kolumbije: Francoskega raziskovalca de la Clai-re je v Hudsonbaiju z njegovim vodnikom vred zapadel sneg. V največjih stiskah sta se več mesecev bedno preživljala. Končno je vodnik Lemieux zblaznel in raziskovalca umoril. Svoj zločin je urezal v vrata, nato pa pobegnil ter poginil v snegu. De la Clairejevo truplo so našli vse razbodeno. K smrti na vešalih je bil 8. t. m. pred tešinskim sodiščem obsojen iillct-ni rudar Gustav Krypiel, ker je svojo ljubimko, 23Ictno Filomeno Masopout vrgel v nek vodnjak, kjer jc utonila. Žalostna smrt igralca. London. V Brightonu so našli ua cesti samomorilca, ki je ustrelil najprej svojega psa, nato pa. še sebe. Bil jc to Rumuncc Ivan Dimitrcsko, ki je pred par leti v enem samem dnevu zaigral vse .svoje premoženje. Družinska tragedija. V Plznu jc lOIetni Josip Dubsky zaklal svojega očeta, 381etnega delavca Josipa Dub-,sky, ki je v pijanosti hotel zadaviti ženo, mater šestih otrok. Dubsky star. je bil strasten pijanec, ki je s svojo družino zverinsko postopal. Nosrečne-ga očetomorilca so zaprli; izjavil jc, da j« Jjojel le materi jpomafiati. Samoumor radi nezveste neveste. Iz Budimpešte poročajo: Podčastnik vojne mornarice J. Simouovič jc prišel v Bajs, da obišče svojo nevesto. Nevesta pa je v času njegove odsotnosti poročila drugega. To je Simonoviča tako užalostilo, da se je ustrelil. Tele onsKa in brzojavno poročilo. BULGARI ODRIN ZOPET NASKAKU-JEJO IN SO ZAVZELI EN FORT. Sofija, 10. marca. Bulgari so sc po ljutem boju polastili odrinske utrdbe H e i t a n - T a r I a , pri čemer jc bilo vjetih 400 turških vojakov in 20 častnikov. Turki so poizkusili fort Bulga-rom zopet iztrgati, toda Bulgare je njihova. artiljerija tako dobro varovala, da so bili turški napori zastonj. 200 turških vojakov je hotelo uteči k Bul-garom in so sc pripravljali, da se uda-jo, a so ostali turški vojaki začeli nanje streljati tako, da ni noben ubežnik dosegel bulgarskega tabora. ROJ PRED SKADROM. (Od našega cetinjskega poročevalca.) Cetinje, 10. marca. Včeraj zjutraj se je vnel med dvema črnogorskima četama in med turško četo, ki je s pomočjo desnokrilne artiljerije izpadla iz Brdice, da si priskrbi živeža, hud boj. Črnogorci so po Surnem boju potisnili Turke nazaj in zajeli 23 turških vojakov in pušk. Izgube Turkov so bile znatne. GRKI ZASEDAJO EPIR. Janina, 10. marca. Dva bataljona in 1 kompanija infanterije, 2 oddelka artiljerije in en oddelek kavalerije je zasedel P a r a m y t i o med velikim navdušenjem prebivalstva. Grki zasedejo v kratkem Margeriti. VPOKOJITEV DVEH SRBSKIH POVELJNIKOV. Belgrad, 10. marca. Uradni list razglaša ukaz, glasom katerega se polkovnika Paunovič in Bulic, ki povelujeta nad srbskimi jadranskimi četami, vpokojita. SRBI IN BULGARI. Bitolj, 10. marca. Srbska vlada je vsled diplomatičnc intervencije dala zatvorjenc bulgarske šole v od Srbov zasedenih krajih zopet otvoriti. SRBIJA IN AVSTRIJA. Belgrad, 10. marca. Srbski poslanik na Dunaju Jovanovič jc včeraj več ur konferiral z ministrskim predsednikom Pašičem. Poročilo Jovanoviča jo tvorilo predmet diskusije v ministrskem svetu, ki se je nato zbral, kralj sprejme Jovanoviča danes v avdienci. NEJASEN POLOŽAJ. Dunaj, 10. marca. Oficiozni listi pišejo, da pogajanja glede redukcije čet na gališki meji počasi napredujejo in da se gre le za delno odpustitev v gotovem razmerju, glede katerega sc še ni dosegel formalen sporazum. Eventualni velikonočni dopusti /. vprašanjem redukcije čet niso v zvezi. V albanskem vprašanju tudi še zdaj ni zaznamovati kakega sporazuma. Vest, da je Srbija odposlala v Albanijo večje število čet, jc dunajske vodilne kroge nekoliko vznemirilo, ker se ta vest v Belgradu potrjuje in ker pomeni ta odredba nekako stalno okrepitev srbskih pozicij v Albaniji. Zato se na južni meji ne bo noben vojak odpoklical, BULGARI V ZAGREBU. Zagreb, 9. marca. Sem so došli člani bulgarskega »Rdečega križa« gdčna. Ljuba Georgijeva, gdčna. Paraskijeva in gospo. Paraskijev, ki s prodajanjem razglednic nabirajo prispevke za bulgarski »Rdeči križ«. OBČINE V NOVIH KRAJIH SRBIJE. Belgrad, 0. marca. Organiziranje občin v novih pokrajinah je srbska vlada poverila političnim oblastem. Da bi na mesta občinskih tajnikov in pisarjev no prišli nesposobni in sumljivi ljudje, se omenjeno osobje nastavlja le preko stanovske organizacije občinskih uradnikov v Belgradu. CESAR. Budimpešta, 10. marca. Cesar sc namerava maja meseca podati za daljši čas v Budimpešto, definitivnega se pa šc ni nič sklenilo. ZDRAVJE SV OČETA. Milan, 10. marca. Dočim rimski listi o zdravju Sv. Očeta ugodno pišejo, hočejo tukajšnji listi vedeti, da jc stanje Svetega Očeta nekoliko resno. Oficielno javljajo, da ni povoda za nobeno vznemirjenje, NEMŠKA KULTURA. Dunaj, 10. marca. Ko se je včeraj okoli 3700 dunajskih Cehov, ki je v cirkusu Schuhmann prisostvovalo češki umetniški matineji, vračalo domov, so jih napadli nemški nacionalci, pri čemer je bilo 30 oseb poškodovanih ju je policij u ]>ur oseb zaprla. NEZGODA MINISTRA HEINOLDA. Dunaj, 10. marca. Ko sc je včeraj minister za notranje zadeve baron Heinold peljal proti ogrski meji na izlet, se je avtomobil blizu Matlersdorfa prevrnil in je baron Heinold zadobil vsled steklenih čre- fiinj 6 cm. dolgo poškodbo na čelu, ki je ahka. STAPINSKI DOBIVA GROZILNA PISMA. Krakov, 10. marca, Poslancc Stapin-ski, voditelj ljudske stranke, dobiva pisma, katera mu groze s smrtjo, ker jc privolil v kompromis z ostalimi poljskimi strankami glede gališke deželnozborske volilne reforme. LUKACS. Drnaj, 10, marca. Cesar je danes ministrskega predsednika Lukacsa sprejel v avdijenci. Lukacs se je zavzemal za to, da sc delegacijsko zasedanje preloži na jesen. POSLOVNIK OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Budimpešta, 9. marca. O načrtu novega poslovnika, ki se je predložil poslanski zbornici, je podal Tisza časnikarjem nekatere podatke, po katerih se razvidi, cla hoče Tisza onemogočiti nc le obstrukcijo, temveč vsako resno opozicijo, Med drugim ima predsednik po tem načrtu pravico diktirati poslancem tudi denarne globe, razun tega jim lahko daje ukore in jih izključuje iz zbornice. V krogih opozicije pravijo, da jc tudi ta načrt brez vsakega pomena, kajti čim pride v državni zbor zopet red, bo neveljavno vse, kar se je v tej zbornici sprejelo izza lanskega 4. junija. Noben državnik in noben politik, ki ima le kaj pomena, ne bo priznal tega poslovnika. NEMŠKI LISTI PROTI GROFU TISZI. Berlin, 10, marca. Govor grofa Tiszc, s katerim je napadal nemško volilno pravico in nemški državni zbor, je povzročil v Berolinu veliko razburjenost. Vse časopisje protestira, da se upa ogrski grof vtikali v nemške zadeve in pri tem nastopati z netaktnostjo, kakršne ne bi pričakovali od nobenega evropskega parlamenta. — »Morgenpost« paše: Izraziti moramo svoje začudenje, da se upa najvišji zastopnik parlamentarizma, ki je zgraen na najne-sramnejšem varan ju ljudstva, in ki živi od neprestanih sleparij, kritizirati parlamentarne pogoje drugih dežel. Misli li gospod grof Tisza, da v Nemčiji ne vemo, kakšne reči se gode na Ogrskem, in da nam ni znano, da služi ogrski parlamentarizem gotovim političnim ljudem kot vir umazanih dobičkov? Zlasti grof Tisza jc človek, ki jc zadnje čase največ doprinesel za ko-rumpiranje in onesnaženje parlamentarizma svoje dežele. In tak človek sc drzne trdili, da se mu zdi nemški državni zbor intelektualno in moralno pomanjkljiv!« Tudi drugi listi objavljajo energične napade na Tiszo. K VPRAŠANJU VOLILNE REFORME V GALICIJI. Lvov, 10. marca. V seji predsedstva rusinske stranke, ki se jc vršila tu 8. t. m. zvečer in kateri je pi'isostvo-val tudi rusofilni poslanec dr. Karol, je dr. Konstantin Levvickij podal poročilo o dunajskih kompromisnih pogajanjih glede volilne reforme. Kompromis se je sprejel. Tudi razširjeni narodni svet. rusinski narodnodc-mokratične stranke je kompromis sprejo 1. Dr. Lewickij se je odpeljal na Dunaj, da poroča ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu. 17. t. m. bo zboroval volilni odsek. Od 226 de-želnozborskih mandatov jih pripade Rusinom 82. Deželnemu zboru bo najbrže poročal clr. Faworslci. PROSLAVA ROMANOV NA DUNAJU. Dunaj, 9. marca. V proslavo jubileja ruske carske rodbine sta včeraj tukajšnji ruski poslanik in njegova soproga priredila slovesno soarejo, h kateri sta povabila 600 odličnih oseb. Navzoči so bili med drugimi grof Berchtold, vojni minister Ivrobatin, ministrski predsednik grof Sturgkh, župan dr. Weisskirchner, predsednik državnega zbora dr. Sylvester. FRANCOZI NF. MARAJO SOCIALNE DEMOKRACIJE. Nizza, 10 marca. Ko je voditelj francoske socialnc demokracije Jaures hotel v tukajšnji poletni palači govoriti zoper zo-petno uvedbo triletne vojaške službe, jc nastal med navzočimi velik škandal. Ljudje so priredili Jauresu mačjo godbo, metali vanj gnjila jabolka in jajca, vpali: V Berolin z njim!« in ga celo dejanjsko napadli. Jaures se jc moral hitro odpeljati, da ga niso pretepli. NOVE UNIFORME ZA RUSKO ARMA-DO. Peterburg, 9. marca. Ruska armada dobi nove uniforme. Razlika med paradno in navadno uniformo popolnoma odpade. RAZTRGANJE MEXIKE. Frankobrod, 10. marca. »Frankfurter ZcitiUJfi se iz Ncwvorka brzojavno javlja: z Me.vikc prihajajo vesti, da sc nameravajo mexikanske države Somora, Coahuila in še tri druge odcepiti od mcxikanskc republike. REVOLUCIJA NA SAN DOMINGU? Newyork. 10. marca. »Newyork He« rald < jc dobil iz Puerlo Plate brzojavko, da je predsednik San Dominga, Nouel, odložil svojo čast in odpotoval v Evropo. Prebi« valstvo sc boji rcvolucije. ŠKANDALI PRI POGREBU. Barolin, 1.0. marca. Pri pogrebu žrtev avtomobilskega atentata pri Hen-ningsdorfu so so zgodili škandalozni prizori. Ze dopoldne se je zbralo nmogo žensk z otroci na pokopališču, tako da ga je. morala policija opoldne zapreti. Množica je venomer naraščala in med ženskami je nastal pretep. Opoldne ju bila množica tako velika, da. policija nikakor ni mogla vzdrževati reda. Ženske so se pretepale z dežniki, stražnikom so trgalo »pikelhaube« z glave. Ko je prišel sprevod, so napadli po-grebce in jih zlostavljali. Na pokopališču je množica neverjetno divjala, razbila je mnogo grobnih plošč, sporne-nikov itd. Škandali so trajali dlje kakor uro. POŽAR NA LADJI., Reka, 10. marca. Na ladji Austro-Americane »Marianne« je nastal požar, ki je uničil veliko množino bombaža. Škoda je znatna, a je v celoti z zavaro-^ valnino pokrita. SMRT ADVOKATA. Dunaj, 10. marca. Tu je umrl znani advokat dr. Emil F r i s c h a u e r. SAMOUMOR MAGNATA. Budimpešta, 10. marca. Član mag« nalske zbornice grof Vay se je s svojo lovsko puško ustrelil. Motiv dejanja še ni opjasnjen. VELIK POŽAR NA JAPONSKEM. Jokohama, 9. marca. Požar je uničil tukajšnjo borzo, več predilnic svile in 250 drugih poslopij. Škoda znaša pol milijona jenov. VELIKA NESREČA V VOLNI. Peterburg, 10. marca. Zaradi jubileja carske dinastije se jc tudi v Volni priredila javna slavnost, ki jo bila združena z vojaško parado. Tudi na strehi nekega cirkusa sc jc zbralo veliko število ljudi. Streha pa je bila preslaba za to izredno breme in se je udr-la. Več kot sto oseb je padlo z visočine v cirkus. 30 osel) si jc polomilo roke in noge ter dobilo notranje poškodbe. Polovica poškodovanih so otroci. Neka ženska je umrla za svojimi ranami. RUDNIŠKA NESREČA. \ . Praga, 9. marca. V Maksovem rovu praške železarske družbe se je včeraj utrgalo dvigalo in padlo s tako silo na dno, da je 22 rudarjev težko poškodovanih; poleg zlomljenih rok in nog imajo nekateri tudi notranje poškodbe. Književnost. * Nova dramatična zbirka. Salezi-janski zavod na Hakovniku je pod naslovom »Dramatična zbirka« pričel izdajati poljudne igre za ljudske odre. Prvi zvezek »Zloba in zvestoba« je ravno izšel in se dobiva, v zavodu. Cena nlu je 70 vinarjev. Kdor pa naroči 9 izvodov, dobi desetega brezplačno. Plača sc lahko tudi s poštnimi znamkami. * Dijaki in enoletna prostovoljski! služba. Dijaki, podvrženi vojaški dolžnosti, se opozarjajo na brošuro: »Auf-najhmsbedingungen fur Einjahrig-Freiwilligcn-Aspiranten«. Cena 1 K. Založba ElbenmuhI, Dunaj, I. okraj, Schulerstrasse 14. Tam najdejo vse potrebne podatke, ki se tičejo enoletne prostovoljne službe. Štajerske novice. š Pri občinskih volitvah v Loki dne G. sušca so v tretjem razredu izvoljeni v občinski odbor dva pristaša Kmečke zveze (dosedanji župan Peter Blatnik s 170 in Ivan Mlinar s 168 glasovi), potem i liberalci s 167 do 179 glasovi in 2 socialna demokrata, vsak s 167 glasovi. Ni pa gotovo, če bo tako obstalo, ker so se godile velike nepo-stavnosti. V drugem razredu so dne 8. sušca zmagali vsi kandidati Kmečko zvezo z 52 do 6i glasovi, liberalci so frčali s -40 do 49 glasovi. V 1. razredu so po izdajstvu dveh Slovencev (Tabor in Zniderič) zmagali Nemci s 13 proti 9 glasovi. V odboru ho tedaj 10 naših, 8 Nemcev, i liberalci in rdeča, če ostane pri tem. š Zdravniški štrajk v Maribora še vedno ni končan, namreč štrajk proti bolniški blagajni. Čemu je pravzaprav ta štrajk? Ko je prejšnji zdravnik mariborske bolniške blagajne clr. Terč obolel, je bolniška blagajna razpisala mesto. Mesto bi bil rad dobil dr. Ur-baczek mlajši. A ker ima ta nemško-nacionalni petelin več zmisla za nem-škonacionalno politiko kot za svoj poklic in ker sta se za službo pulila itak dva druga zdravnika, je Urbaczek propadel. Mesto je dobil dr. Friedrich iz Zidanega Mosta. Ker pa en zdravnik sam ne more zmagati vsega dela, je odbor bolniške blagajne iskal še enega. Oglasil se je ž i d dr. K. Blum, ki je šele kratek Čas v Mariboru in mu zelo primanjkuje dela. Žid povsod gleda na kšeft in tako je tudi tukaj stavil bolniški blagajni pogoj, ki ga ni mogel noben drug zdravnik. Zavezal se je v ponudbi, zdraviti bolnike za polovično plačo, samo da bi izpodrinil vse druge konkurente. Odbor bolniške blagajne je njegovo ponudbo sprejel. Drugi zdravniki, posebno oni krog dr. Urbac-zeka in Dravcha, so se čutili užaljene, da ?e je služba podelila židu-novincu in zategadelj so sc pobrali podpisi pri drugih zdravnikih, da nobeden ne bo zdravil članov bolniške blagajne, če bi se tudi za to drago plačalo, in tako so vsi zdravniki v mariborskem okr&ju in sosedščini vstopili v štrajk. Ubogi delavci so v ogromni večini brez zdravniške pomoči. To je škandal! Bolniška blagajna iztirjuje kot po navadi prispevke, a za to ne skrbi, da bi se razmere, kričeče razmere popravile. Politična oblast, ki ima pravico nadzirati poslovanje takih korporacij, se ne zmeni za nezdrave razmere, noče priskočiti delavcem na pomoč, Čeravno so ji posamezni slučaji znani. Pa saj mi čuda, na mariborskem c. kr. okrajnem glavarstvu, kjer gospoduje znani prijatelj nemško - nacionalne klike, pl. Weiss, nimajo časa nadzorovati te kričeče razmere, misleč, delavec, če nočeš biti zdrav — pogini! Okrajni glavar pl. \Veiss ima boli nujno potrebo pošiljati orožnike na mirna zborovanja naše stranke, ima dovolj Časa laziti krog visokih gospodov in dcnuncirati katehe-te, ki storijo svojo dolžnost, a za to, do napravi red v bolniški blagajni, za to ni nobene potrebe! Vsekako bo treba gledati, da se o teh razmerah, namreč v bolniški blagajni mariborski in okrajnem glavarstvu poučijo tudi kje drugod. š Bela žena. Pri Št. Janžu na Dravskem polju sta umrla dva vrla mladeniča: Rudolf Cerič v Loki in Iv. Ekart v Št. Janžu. — V Brezulah pri Račjem je dne 2. t. m. izdihnil Jernej Pauman. — Nagle smrti je v Zrečah pri Konjicah umrl 651etni dninar Janez Mejovšek. Predpoldne si je kupil v trgovini mo-tiko in živeža, potem pa je vsled slabosti padel in umrl na cesti. — Pri Mali Nedelji jc umrla na porodu gospa .T. Letič, soproga orožniškega straž-mojstra g. Mihaela Letiča. — Pri Sv. Križu ma Murskem polju je umrla Terezija Kosi, posestnica v Logarovcih. — Pri Mariji Snežni na Velki je umrl Janez Leopold. 36 let je služil pri eni hiši. Zvesti hlapec! — V Radomerju pri Ljubnem je umrl posestnik Jernej Arnuš. š Mariborski trgovec Weixl obsojen. Mariborski trgovec Weixl je dejansko napadel v mariborskem »Narodnem domu« urednika »Straže« Kemperla, ker je bil jezen, da je »Straža« povedala, da je bil Weixl izvoljen v odbor liberalnega političnega društva. Weixl je bil radi napada obsojen na 60 K globe, a se je pritožil. Vzklicni senat pa je včeraj sodbo potrdil in Weixl bo za svojo »korajžo« moral plačati lepe novce. š Smrtna nesreča. lSletni kovaški Učenec Franc Korošec v Ponikvi pri Št. Vidu je te dni vozil listje. Po nesreči se je voz prevrnil nanj. Ker ni bilo nobene pomoči blizu, se je v listju zadušil. Našli so ga mrtvega. Ljubljanske novice. lj Ljubljana in Anglefi. Te dni je izšla v Londonu krasno ilustrirana knjiga »Austria«. V knjigi je opisana naša dežela na 22. straneh ter zavzema v opisu odlično mesto Ljubljana. Naše mesto je nad vse simpatično opisal angleški publicist James Baeker. lj Ivan in Jožeia Polanjko v Antvverp-nu prijeta. Iz Antwerpna jc včeraj došla naslednja brzojavka: Ivan in Jožefa Polajnko, ki sta se danes vrnila s parnikom : Finland« v Antwcrpen, sta bila tu are-tovana in odvedena v zapor. Denar zaplenjen. lj Promnviral je danes na dunajskem vseučilišču za doktorja prava g. Janko V r a n č i č, konceptni volonter na ljubljanskem magistratu. — Srednje šolstvo. Stalno je nameščen dr. Valentin Eccher na c. kr. višji realki v Ljubljani. lj Umrla je v soboto 801etna g. Korne lija Schollmavcr, mati deželnega po 3lanca Henrika pl. Schollmayer-Lichtcn-berg. Pokojna je bila hči nekdanjega ljubljanskega župana dr. E. H. Costa. —- Umrla je na Resljevi ccsti št. 5 gospa Franja Ver-h u n c , roj. Skale, stara 59 let. lj Poroka. V tukajšnji protestantovski cerkvi se je poročil c. kr. sodnik Gottfried Jaklitsch z gdč. G. GoderCr. hčerko trgovčevo v Kočevju. lj Deželni muzej »Rudolfinum« ostane v četrtek, t. j. 13. t. m. zaradi občnega sna-ženja za javni obisk zaprt. lj V. muzejsko predavanje se vrši v soboto t. j. 15. t. m. ob 6, uri zvečer v predavalnici deželnega muzeja (vhod z Bleivviso-ve ceste). Razpravljal bode muzejski ravnatelj g. ptof, dr. Jos. M a n t u a n i »O ohranjevanju domačih kulturnih spomenikov«; predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vabimo vse, ki se zanimajo za naznanjeni tema, k mnogoštevilni udeležbi. Predavanje je vstopnine prosto. lj O delih v strugi Ljubljanice se nam piše: Dela v srugi Ljubljanice nekam počasi napredujejo, zlasti v zgornjem delu pri napravi obležnega zidu. Sedaj je lepo pomladansko vreme in bi moralo kar mrgoleti delavcev; vidi se pa ravno nasprotno. Zato se pa večkrat dela tudi ponoči, in sicer pri čisto nezadostni razsvetljavi. Kakšno bo to delo? K je je tehnično nadzorstveno osob-je močvirskega odbora? Za betoniranje se sploh rabi zelo umazan gramoz in pri železobetonskih delih se uporablja rjasto železo. .Vsak ve, da je betoniranje delo, ki se izvršuje ponoči le v skrajni sili in potem pri najboljši razsvetljavi; tu se pa čez dan dela v minimalnem obsegu, ponoči se pa betonira ob zanikrni razsvetljavi. lj Petkronski falsifikati. Te dni je dobilo v Ljubljani več oseb ponarejene pet-kronske tolarje. Torej pozor! lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Cukjati, gostija, 78 let. — Jera Jeršek, vdova tkalskega mojstra, 69 let. — Janez Frank, delavec, 33 let. — Marjeta Trontelj, bivša kuharica, 79 let. — Apo-lonija Kržišnik, delavčeva žena, 42 let. — Valentin Bokalič, užitkar, 87 let. — Marija Kankel, zasebnica, 6 olet. — Anton Urbane, mizarski pomočnik, 20 let. — Zvonimira Dejak, livarjeva hči, 14 mesecev. lj Nevaren norec. K notici v »Slovencu« št. 53 z dne 5. marca »Nevaren narec«, se nam poroča: Po Vašem opisu je Anton Hace doma pod Št.. Lenartom med Hrastnikom in Trbovljem ob juž. železnici pri tunelu, občina Trbovlje Štajersko. Ako jc res znorel, bo imel versko blaznost. Bil je namreč strasten čitatelj protestantovskega evangelija, dobival je cele zavitke brošur, jih sam vedno čital in tudi drugim vsiljeval na vse prečudne načine. Zadnje dneve je vedno trdil, cla mora biti v dveh, najkasneje pa v štirih letih zadnji dan, in da že sedaj vsa znamenja kažejo, da se mora njegovo nrorokovanje izpolniti. Šel jc v Ljubljano v ponedeljek s poštnim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 1. uri popoldne, pred odhodom je položil pred prag »svojega soseda zavitek sledečih brošur: Blagovosetnika, Pot k zveličan ju, Veselo poročilo otrokom in Novi testament in Psalmi. Bil je vedno postrežljiv in je rad pomagal kar je bilo v njegovi moči. Sosedje in njegovi prijatelji so ga svarili, da naj pusti tiste brošure pri miru, pa ga ni bilo mogoče od tega odtrgati. lj Aretovan tat koles. V soboto zvečer je bilo mizarskemu mojstru Petru Bizjaku iz veže v Dalmatinovi ulici št. 5 ukradeno kolo. Kmalu nato je pripeljal nek 221etni moški kolo k mehaniku Čamerniku naprodaj. Ker se je pa temu zdela zadeva sumljiva, je moškega izročil policiji. Aretova-nec pravi, da je hotelski sluga Franc Berlitz z Dunaja. Izročili so ga sodišču. lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši v januarju 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine in dragiiljev) in v marcu 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek, dne 13. t. m., od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Primorske vesli. kaplan v Podgradu in Ignacij Marin-čič, kaplan v Ilrušici pri Podgradu. p Trgovinski minister jc potrdil izvolitev Jožefa Ve n n u t i j a v Gorici za predsednika kupčijske zbornice v Gorici. P Za župana v Plaveh na Goriškem jc izvoljen g. V. Ivančič. Prejšnji župan A. Kanjedic je 37 let županoval v Plaveh po svoje. Njegova samovlada je prenehala s 17 marcem, ko si je tamošnje starešinstvo izvolilo za župana g. Valerijana Ivančiča iz DcskcI. p Smrtna kosa. — Pretekli petek jc umrl po daljšem boiehanju gosp. Fran F f i n g 3 11, upokojeni blagajnik južne železnice v Gorici. Bil je Nemec po rodu, ki se je pa dobro priučil slovenščine, ki mu je izborno služila, kakor je večkrat pravil, na potovanju po Balkanu in po Rusiji. Dosegel je starost 68 let. p Umrl Je v Gorici podtajilik pri deželnem odboru g. Artur D o s s o. p Občinski svet v Sovodnjah razpu-sčen, C. kr. naraestništvo v Trstu je sporazumno z deželnim odborom razpusti1© občinski svet v Sovodnjah ter imenovalo občinskim gerentom g. Evgena Kavčiča, ravnatelja deželnega knjigovodstva. p Umrl je v tržaški bolnišnici g. Iv. K a t n i k. p Usajeni krompir zmrznil. Iz Št. Andreža, Vrtojbe in Sovodenj poročajo, da je mnogo nasajenega krompirja zmrznilo v zemlji vsled hudega mraza minuli teden. Nekateri posestniki so vsled tega znatno prizadeti. p Goriški ln koroški romarji na Sv. Gori. Kakor lansko leto, tako se bo vršilo tudi letos tretjo inedeljo po Veliki noči romanje goriških in koroških Slovencev na Sv. Goro. Priprave za to romanje se že delajo. p Roparski čin na OpČinah. V četrtek sc je podal posestnik Chadzynski z Rusko-Poljskega, ki je prišel s svojo sestro na potovanje v Trst, na razgled, ki se nahaja nad opčinskim obeliskom. Pot na razgled vodi skozi precej gost borov gozd. Pri povratku je priskočil k obema močan mož s črno masko na obrazu ter z revolverjem v roki zahtevajoč po nemško denar. Chadzynski je videl, da mu ne preostaja drugega kot ugoditi zahtevi, ter je izročil napadalcu svojo denarnico, v kateri je bilo le okoli 40 K denarja. Zato sc je obrnil k Chadzynskijevi sestri ter od nje zahteval denar. Ona je tudi dala denarnico, ki je vsebovala le 8 K. To je bilo tudi premalo. Vedno z revolverjem v roki je ukazal Chadzynskemu, naj odpne svojo suknjo. Ko se je to izvršilo, je. iztegnil lopov roko, da potegne iz notranjega žepa suknje listnico, v kateri je bilo 2000 K. Toda v istem času se je za-čul nek šum in lopov jo je pobral v gozd in izginil. Šum je prihajal ocl nekega vlaka, ki je v daljavi puhal. — Chadzynski in njegova sestra sta pohitela v Trst javit celo stvar policiji. Policija je takoj brzojavila in telefonirala na vse kraje. Iz Trsta pa je šla patrulja redarjev na konju na Opčine. Dosedanje iskanje je bilo brezvspešno. Tržne ccnc. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 10 marca 1913. Pšenica za april 1913.....11-45 Pšenica za oktober 1913 . . . 1215 Rž za april 1913.......95'9 Rž za oktober 1913.....9 69 Koruza za maj 1913.....7-42 Koruza za julij 1913.....7'58 šip* t v p Albanci popravljajo kongres. Ker tržaški »Piccolo« ni o balkanskem kongresu tako poročal, kakor so poročali Albanci sami nemškim listom, je dobil par popravkov po § 19. tisk. zakona, ki pa tako popravljajo, da aH rabijo le druge besede, ali pa premi-njajo besedni red. Hudomušnost listo-va pa si je pri tem dovolila malo proti-zakonitost, da ni rabila za popravek »istih črk« in »istega naslova«, ampak veliki naslov >?Se non č zuppa, e pan bagnato« . . kar bi se morda reklo po domaČe: »Če ni ž upi ca, je pa godlja« . . . p Župnijski izpit so naredili za tržaško škofijo gg.: Alojzij Krašovrc, upravitelj v Predloki, Mihael Sluša, Novosti za, I -v veliki izbiri 768 pri R. IHIR L A U C Ljubljana, Stritarjeva nlica št. 5. il Išče se večja množina ml sta postavljeno na kolodvor Reka; ponudbe je poslati z označbo cene pod šifro. »Zdravje" Sušak pri Reki, poštno ležeče, do 15. t. m. 7g6 Hotelska delnlSka družba Grljan-Miramar pri Trstu lite za takojšnji nastop klluico Ponudbe s prepisi spričoval naj se do-771 pošljejo na gornji naslov. V pregloboki žalosii naznanjamo kvsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebrltko vest, tla je naša ljubljena mati, oziroma tsšča, sestra, svakinja in teta, gospa Franja Vrine Skale po dolgi mučni bolorni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes v 59. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 1/2o uri popoludne iz hiše žalosti, Resljeva cesta St. 5, na pokopališče k Sv. Križu. Predrago ranjko priporočamo v prijazen spomin in prosimo tihega so-žalja. 787 Ljubljana, dne U. marca 1913, Žalujoči ostali. Brez vsakega posebnega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo prežalostno vest vsem sorodnikom in znancem, da jo na£ iskreno ljubljeni sinko, brat in nečak BrMo Gorazd po dolgi mukotrpni bolezni v svoji nežni starosti mimo jeaspal. Pogreb nad vsn nam dragesra se vrši v torek, dno 11. marca ob 5. uri popoldan iz hiše žalosti na zagorski mirodvor. Zagorje ob Savi, 9. marca 1913. 789 Žalujoči rodbini Tauler n Jerin. Učileljsivo kranjske kmetijske Šole na Grmu naznan ja tužno vest, da je po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere umrl danes ponoči v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji nJega član in ljubljeni tovariš Anton Planinšek strokovni učitelj Pogreb bo v torek 11, marca popoludne ob polu petih. 788 Zvestemu tovarišu blag spomin! Na Grmu, dne 9. marca 1913. Hrvat, katoliških načel, profesor, želi se najpreje pismeno se-seznaniti z dobro odgoieno gospodično Slovenko. - Obširne/a pisma prosi se poslati na upravo *Slovenca« pod šifro „Slovenec in Hrvat« 790 do 20. t. m. Tajnost strogo zajamčena! a_____ Pozor trgooci in obrtniki! V najem se da takoj lokal s skladiščeno (posebno primemo za nrarja ali steklarji) z vso opravo ali brez nje, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava. (Znamka za odgovor.) 76.'i Eno veliko ali dve manjši meblouani sobi z družinskim stikom v slučaju in solnimi legi IŠČC penzijonist s 1. aprilom. Ponudbe pod „P 748" do it. t. m. na upravništvo tega lista._74h Šofer izurjen in zmožen popravil, neoženjen, nastopi službo lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Šofer 723" na upravo lista Račun izgube in dobička ter bilanca »VZAJEMNE ZAVAROVALNICE" proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani, Dunajska c. 19 za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1912. Račun izgube in dobička. 771 Izdatki K h K h "i K | 1 h Prejemki i K h K h K • I. škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice .... 357611 172929 05 90 184681 15 — — I. Prenos upravnega prebitka . . . n. Zakladni prenos preteklega leta: premijska prihrana: delež pozavarovalnice..... 160089 71241 - — 519 65 b) v oddelku zvonov ...... • delež pozavarovalnice .... 4352 1960 22 46 2391 76 187072 91 OD 40 88847 95 —w — 3714 817 58 31 II. Uprava: 2897 27 91745 22 b) tekoči upravni stroški: 1. plače . • .......... 2. poštnine in pisar, potrebščine i 3. kurjava,razsvetljava, najem-' nina in telefon...... 30755 22152 3471 92 34 24765 76 - _ III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara ....... delež pozavarovalnice..... 162 81 81 J b) v oddelku zvonov....... delež pozavarovalnice..... 4198 2099 56 28 2099 28 2180 28 i. oznanila .......... 5. tiskovine.......... i 6. boln. blagajna in pokojnina 800 5163 2471 66 82 64814 74 — — IV. Čista zavarovalnina po odbitku storni: a) v oddelku požara....... 443896 65 c) davek ............ _ — 999 40 90579 90 189604 49 254292 16 — ; d) sprejemnine: ! 1. v oddelku požara..... i 2. v oddelku zvonov..... 17281 105 43 - — 17386 _ 43 9345 849 i io | 47 8495 ! 63 262787 79 IU. Odpisi in drugi izdatki: odpis inventarja......... IV. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice .... . 2000 714 87 26 1286 S 220 V. Dohodki naloženega denarja: obresti.............. VI. Drugi dohodki: a) pristojbine polic: 2. v oddelku zvonov..... 8806 58 J 12 11 8864 23 6998 23 j b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice .... 2467 675 65 1792 65 _ 3079 26 b) sprejemnine: 1 v oddelku nožara ..... 17282 43 V. Stanje zakladov koncem leta: 2. v oddelku zvonov..... 105 17387 43 — — premijska prihrana: a) v oddelku požara....... delež pozavarovalnice .... 177558 75841 66 79 — — 14019 20 40270 86 101716 87 — — delež pozavarovalnice .... 3738 339 04 79 3398 25 105115 12 VI. Upravni prebitek na nov račun . — — — — 1048 41 i ■ - r 404502 03 ■ t 1 — 404502 03 Aktiva I. Terjatev pri delničarjih ..... n. Račun blagajne......... III. Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah: a) pri hranilnicah........ b) poštna hranilnica, št. 51.426 L. „ „ „ 68.082 M. „ „ „ 71.966 G. „ „ „ 4.425 P. IV. Terjatev pri zavarovancih . . . V. Terjatev pri poverjenikih .... VI. Terjatev pri hipotečnih posojilih VIL Račun uprave; oprava ............. nova nabava .......... odpis .............. K h 161540 11147 3238 2053 1515 01 85 ; 78 i 38 i 95 52376 17592 80 10 2200 K Bilanca. 2200 220 K ! h 18324 179495 69968 9157 38 97 91 28 1980 i — 278926 i 5 i Pasiva I. Ustanovni zaklad II. Varnostni zaklad III, K K | h K h Premijska prihrana: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice . . . b) v oddelku zvonov..... delež pozavarovalnice . . , IV. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara ..... delež pozavarovalnice . . , b) v oddelku zvonov ..... delež pozavarovalnice . . , V. Razni upniki: a) poverjeniki......... b) predplačila za leto 1913 . , c) gasilni donesek....... VI. Saldo pozavarovalnice .... VII. Upravni prebitek, ki se prenese na nov račun ....... 177558 75841 66 79 3738 ; 04 339 i 79 2000 ; 87 714 26 2467 65 675 ! — 23136 25 4445 | 48 10833 , 93 101716 3398 87 25 1286 1792 I 61 ' 65 80000 | — 35000 ' 105115 12 3079 26 38415 i 66 16268 | 09 I 1048 41 278926 i 54 1 I. P. lfencajz, i. r. predsednik uadzornistva. J os. Pehatil, i. r. ravnatelj, tosn SvSsilk, i. r. član nadzorništva, Glasbil. »NOVI AKORDI« 4 Do ustanovitve »Novih Akordov« ni imela posvetna glasbena umetnost na Slovenskem nobenega pravega središča. Bilo je seveda tudi prej mnogo pridnih delavcev na glasbenem polju, ali delo je bilo razcepljeno, razdrobljeno, posamezniki umetniki niso bili medseboj skoraj v nikakem stiku, hodili so samotno vsak po svojem potu in mnogo je bilo mladih, krepkih talentov, ki se v taki desorganizaciji niso mogli uveljaviti ter so ostali široki javnosti malodane popolnoma neznani* Količkaj celoten pregled razvijanja in napredovanja glasbene umetnost je bil nemogoč. Kar se je godilo v tujini, so izvedeli posamezniki le. slučajno iz tujih časopisov, kar pa se je godilo doma, iz kritik in referatov, ki povečini niso bile niti kritike, niti referati. V tej zmedi, v leni pomanjkanju določnih smotrov in javnih ciljev je bila nevarnosti za umetnike, da se disgusti-rajo v svojem stvarjanju, za umetniško življenje samo pa nevarnost, da pade v mrtvilo, ki ie obenem nazadovanje. Vsi, ki jim je bil resen napredek umetnosti pri srcu, so občutili živo potrebo skupnega glasila, glasbene revije. Ustanovitelji »Novih Akordov« so se dobro zavedali, da bo za tako podjetje treba težkih in obilili žrtev. In res jih je bilo mnogo več, nego priznanja in hvaležnosti. Kajti pri nas na Slovenskem je že tako, ua pride na enega delavca dvanajst nergačev. Ali sad žrtev in truda je enajst letnikov »Novih Akordov«, bogata zakladnica slovenske glasbe, verno ogledalo njenega razvoja v enem desetletju. Izdajatelji revije so se bili koj spočetka ognili nevarnosti, da bi napravili iz nje glasilo ene same, strogo opredeljene umetniške »struje«, te ali one glasbene korporacije, ali <;olo kake posamezne klike. Hoteli so jo imeti in obdržati tako. kakršna je bila potrebna in kakršna edina ima v naših tesnili slovenskih razmerah pravico do življenja: biti mora tribuna, raz katero govori svobodno vsak umetnik, ki zna govoriti. Da se je to načelo strogo izvajalo, dokazujejo že imena umetnikov, ki jih srečavamo v teh enajsterih letnikih. — Glasbenemu delu »Novih Akordov« so izdajatelji pripojili šc glasbeno revijo, ki bi naj podajala pregled glasbenega stvarjanja in življenja doma in v tujini, prinašala teoretične razprave ter (kar je bilo za naše kraje predvsem potrebno) gojila glasbeno kritiko, ki bi bila zares strokovna, poštena in brezobzirna kritika. Ta priloga je pisana s toliko ljubeznijo do umetnosti, tako živo in temperamentno, da mora zanimati tudi gluhega 1a-jika. Še do nedavna je bila naša glasbena kritika na lice podobna navdušenim polnočnim poročilom o pevskih veselicah, združenih s plesnim venč-kom. »Novi Akordi« so že s prvim letnikom svoje priloge krepko posegli v to škodljivo, naravnost nemoralno plit-vost ter so v kratkem času priborili veljavno besedo resni, umetniški kriti- * »Novi Akordi«. Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo z »Glasbeno - književno prilogo«. XII. letnik. Naročila, za celo leto 10 K. za pol leta 5 K. — Uprava in založništvo: L. Schwentner v Ljubljani. ki. — Če bi se zgodilo, da bi »Novi Akordi« vsled malobrižnosti občinstva morali utihniti, bi bil to naravnost »padec uznak« za slovensko glasbeno umetnost, bi bili kmalu spet tam, v tisti desorganizaciji in v istem mrtvilu, kakor pred enajstimi leti. Naročeva-njo »Novih Akordov« pač ni nikako prisiljeno »podpiranje umetnosti«, ali kakšna takoimenovana »narodna dolžnost«; kdor jih ima, ve dobro, da je več prejel, nego dal! * Slovenke, ki gredo med Nemce iskat službo in ne znajo nemškega jezika, naj si nabavijo knjižico ».Slovensko - nemški razgovori« (II. del. Nemščina brez učitelja), ki stane 1 K 20 vin. in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Ta knjižnica nudi namreč v raznih poglavjih, ki so razvidni iz kazala, vse, kar rabi človek v vsakdanjem življenju, če biva med Nemci. Poskrbljeno je za razgovore med potovanjem, vprašanja glede prenočišča, na-jemovanje služkinj in iskanje službo, šivanje, pranje itd. S to knjižico v roki gre vsak lahko brez skrbi med Nemce, kajti znal bo za navadno potrebo. Kdor sc hoče temeljito priučiti nemščine, naj si kupi oba dela »Nemščine brez učitelja«, (I. del slovnica, II. dol razgovori), ki veljata skupaj vezana v celo platno samo 2 K 80 vin. * »Nemščina bicz učitelja.« Priporočamo, da si kupi vsak, ki se želi naučiti nemščine oba dela »Slovnico« in »Razgovore«, skupaj vezana v celo platno za ceno 2 K 80 vin., po pošti 20 vinarjev več. I. del obsega »Nemško slovnico za samouke.« in je bolj teoretične vrednosti, vendar je pa za vsakega, ki se želi nemščine temeljito priučiti, nujno potreben. II. dol pa obsega žc izdelane »Slovensko - nemške razgovore- in jc zato velike praktične vrednosti. S samim prvim delom si marsikdo ne ve in no zna pomagati, II. del (Razgovori) mu pa olajša učenje nemščine, saj najde tu vse kar potrebuje v raznih prilikah za razgovarjanje z Nemci.. Tudi naši nemščino se učeči mladini bo ta del zelo veliko koristil in olajšal učenje. Vsak del sam zase velja 1 K 20 vin., oba dela skupaj vezana pa 2 Iv 80 vin. oziroma Stavbeni prostor v neposrednji bližini Ljubljane se kupi. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro G. V. I. 782. 783 fltappodaj so lepe iz trdega losa s predali za špecerijsko trgovino. — Vpraša se pri upravništvu tega lista pod številko 733. "V ?g\ 730 ID se sprejme v trgovino z mešan, blagom Franc Božiček v Sp. Idriji. Krasni modemi spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izberi in dobrega okusa priporoča Modna trgovina P. Magdič Ljubljana, nasproti glavne pošte. £ tekom leta 1913 se bodo vršile ob ponedeljkih dne: 14. aprila, IS. Suni a, 13. oktobra in 15. decembra. Lastnoročno pisane, nckolkovane prošnje za pripustitev k izkušnji je opremiti z učnim izpričevalom in z onimi obrtne nadaljevalnice. V Ljubljani, dne 17. februarja 1913. Obrtno-oblastvena komisija za pomočniške preizknšnje. Predsednik komisije: Ing. J. Foerster, ^natoriumjjnona LSSS Privatno zdravišče ua notranje in kirurgifne bolezni. — Porodnišnica. — Medirinalne kopeli, lastnik in šef zdravnik; Dr.Kr. Utrgane, priir.ar I.klr.odd, dež.loln L j « se odda za mesec maj. spi Krnu rande ter vrt. Voč sc poizve pri peku v Rožni dolini p. I jubljpjii. Najemnina 320K letno. 729 Obče priznana, na poseben način namočena polenovka (Stockliscb) se dobiva vedno pri tvrdki Joslu Pollak, LMsBa, Sv.Peira cesti?. NB. Da mi bode mogoče na veliki teden vsem postreči, prosim da sc blagovolijo naročila vsaj en teden poprej rezervirati. 323 se priporoča sl. občinstvu za razna ^ slikarska dela ter prečistiti duhovščini za izvršitev cerkvenih del Itd. Na zahtevo izvršim vzorcc brez 4171 plačno, ako sc mi delo poveri Št. 1401/V. u. iraeiti Bfiab®ru leta 1913. V smislu določil § 42. vojnih predpisov I. del, i zvezek, se razglaša. 1. Letošnji glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano se vrši dne 17., 18. in 19. aprila in sicer: a) dne 17. aprila za 1. in II. razred domačih, b) dne 18, aprila za ITI. razred domačih in I. razred tujih, c) dne 19. aprila za II. in III. razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani. 2. Uradovanje prične se vselej ob 8. dopoldne v ,,Mestnem domu", Cesarja Jožefa trg št. 2. 3. Nabornikom, odnosno tudi njihovim moškim svojcem, ki pridejo v postev, priti je pravočasno, snažnim in treznim na naborišče ter jim je pravočasno vložiti izkazila za eno ali drugo zaprošenih olajSil, kakor a) po § 21. v. z. (enoletno aktivno službovanje), h) po | 23. v. z. (enoletniki medicinci),....... 0) po § 24. v. z. (enoletniki živinozdravniki), čI po $ 25. v. ?,. (enoletniki lekarnarji), d) po § 20, v. a. (enoletniki posebnih službenih vrsti, e) po § 27. v. z. (enoletniki vojne mornarice), /) po § 29. v. (duhovniki in kandidatje duhovskega stanu), g) po § 30. v. z. (posestniki podedovanih kmetij), h) po $ 31. v. z. (vzdrževalci rodbin), 1) po § 82. v. z. (učitelji in ueiteljiščniki), j) po § 20. v. z. (dveletno aktivno službovanje). 4. Naborniki, ki se potezajo za olajšilo po §§ 29 do 31 in po § 82 v. z in imajo tudi pravico do enoletne ali dveletne aktivne službe po § 20. v. z. v slučaju odklonjene prošnje za eno ali drugo omenjenih olajšil, lahko pri glav« nem naboru uveljavijo pravico do enoletne, odnosno dveletne aktivne službe po § 20. v. z. Kdor ne izpolni naborne dolžnosti, kdor se ne drži rokov, ki so določeni za vlaganje prošenj za olajšila, sploh kdor ue vpošteva iz vojnega zakona izvi-rajočih dolžnosti, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta oklic ali zakon. dne 17. februarja 1913. ¥ Igo Jie odvetnik v Radovljici. i, da sem se preselil s svojo kjer sem prevzel pisarno pokojnega gospoda dr. Tilfana v hiši posojilnice" v Jladovljiei. dražba posestva. C. kr. okrajno sodišče v Pliberku naznanja tem potom, da se dovoljuje na prošnjo dedičev po dne 10. februarja 1913 zamrlem Simonu Barthu p. dom. Mačič v Libcličah, prostovoljna prodaja Mačičeve kmetije in Otonovega mlina, vlož. št, 2. in 3. kat obč. Libeliče s premičninami in v to svrho določa rok na 21. marca !90t dopoldne ob pol 10. url na licu mesta v Libeličab. Pod izklicno ceno K 36.000 se prodaja ne izvrši. Zastavne pravice na posestvu vknjiženim upnikom ostanejo nedotaknjene. Prod pričetkom dražbe mora vsak zdražitelj položiti na roke dražbenega komisarja varščino 10