Ljubljana, torek, 1. septembra 1953 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SEl II. IZDAJ# Leto XVU1. gtev. 220 dirkktob .borbb. V B L J K O VLAHOVIČ GLAVNI IN odgovorni urednik dosan BLAGOJEVIC ureja uredniški odbor List izhaji Detk« — i® vsak dan razen Cena 10 dinarjev • LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA ». OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L JUL 1051 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD t. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA* ZA SLOVENIJO OB ITALIJANSKIH PROVOKACIJAH IN IZGREDIH Iredentistična propaganda razširja vesti da so italijanske čete pripravljene vkorakati v Trst (Oit stalnega dopisnika >Borbe<) I rst, 31. avg. Italijanski iredentistični tisk objavlja zadnje oni čedalje bolj neverjetne dogod-, v..zvezi s kampanjo proti Jugoslaviji in vprašanjem STO. Kaže, [a Jf Pod pritiskom notranjih slanost; prišlo iz Rima navodilo, naj 5i| s propagandnim hrupom ustva-J'1 i vtis, da je Italija »ogrožena 'n vendar odločna«, kako jo je loba obvarovati in 6eveda, kakš-a je najboljša zaščita tristranske deklaracije. »( iiornale di Triestec piše, da je italijanska vlada pokazala, da it >PrlPravljena braniti italijan-e pravice STO«, ki so »uzako-ijene« v slovesno podpisani tri-siranski deklaraciji, in pripominja 1 vec in nič manj, da »nihče v ,'1?os.avi,i‘. ne sme pozabiti, da je ) °c, ki so jo dale zahodne v., fv<1, Jugoslaviji, protivrednost i ‘ Psl ,a.njfy° deklaracijo«, skrat- noleli bi, da bi to pomenilo: »mi nudimo vam, Jugoslovanom, aioč, vi pa Italiji Trst in svo-no ozemlje.« Čeprav gre v konkretnem primeru za neodgovoren list, je vendar v takšnem njegovem pisanju izražen celotni dosedanji značaj uradnih izstopov Italije. Hkrati so se v iredentističnem tisku vnovič pojavili članki, ki govore o tem, kako 6e »italijanska vlada obrača na zaveznike, da bi jih opozorila na njihovo odgovornost kot podpisnic mirovne pogodbe in porokov sedanjega stanja na SI O ter kot podpisnic tristranske deklaracije.« Mimogrede pripominjajo, da italijanska vlada sporoča zahodnim vladam, da bo »zvesta zaveznica atlantskega pakta«, da pa »ne more trpeti nasilnih dejanj ali enostranske rešitve tržaSkega vprašanja«. Italija, ki so jo skozi vrata vrgli iz Trsta, se je torej skozi otkno vnovič splazila vanj. Po za slugi dosedanjih popuščainj in enostranskih nezakonitih odstopov je Rim sedaj proti »enostranski« zahtevi jugoslovanskih narodov, da bi to prenehalo, in da bi preklicali vse dosedanje enostranske rešitve. Cena za pristop Italije Atlantski pakt, ki jo nekdo mora plačati, pa je tristranska deklaracija. Vzporedno s povfečano gonjo \ iredentističnem tisku, pa je itali janska vlada podvzela tudi vojaške priprave okrog briitansko-ameriške cone STO in jugoslovanske meje. Hkrati s članki o konkretnih vojaških premikih italijanske meje širi iredentistična propaganda po Trstu tudi govorice, da so v bližini obmejnega bloka pri Štivanju med Italijo in britansko-ameriško cono STO italijanske enote pripravljene vkorakati v Trst. il. P. ODMEV V FRANCOSKEM TISKU Kaj novejša izzivanja Rima so neugodno ocenili v Parizu avgusta. Najnovejše s T- a''ianske vlade v zvezi teli v p m- vPrašanjem ni nale-I d ,na n'č kaj ugoden . .. < v' Pariški krogi so sicer za-arzani glede ocene teh dogodkov ' 1 r je razumljivo, če upošteva-mo; da je Francija ena izmed podpisnikov tristranske deklaracije), toda takšen, za italijansko vlado nič kaj ugoden vtis, je nedvomno viden iz naslednjih komentarjev francoskega tiska, čeprav so oprezni. Tako piše »Franc Tireur« med drugim, aa članek agencije Jugo-Press nima nikakršnih namigov glede namena Jugoslavije, da bi utegnila priključiti cono B, da-višnji »Combat« pa ne odobrava sedanje akcije Pelline vlade in Jugoslovanska delegacija za VIII. zasedanje OZN Beograd, 31. avg. (Tanjug) Državni sekretariat za zunanje zadeve je danes uradno objavil sestavo jugoslovanske delegacije za VIII. redno zasedanje OZN, ki se začne 15. septembra v New *orku. Jugoslovansko delegacijo vodi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Razen državnega tajnika so v delegaciji jugoslovanski veleposlanik v Washing-tonu Vladimir Popovič, stalni delegat FLRJ v OZN Leo Mates, državni svetnik za zunanje za-deve, Josip Djcrdja, ljudski poslanec Mitra Mitrovič, državni svetnik za zunanjo zadeve Milan Bartoš, pooblaščeni minister v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Krsto Bulajič, svetniki Franc Kos, Djuro Ninčič, Janez Stanovnik, Mustafa Vilovič jn Dimce Belovskl, načelnik kabineta državnega sekretarja Fe-"ks Gorski ter predavatelj na Pravni fakulteti v Sarajevu Branimir Jankovič. Jugoslovanska delegacija bo odpotovala iz Beograda 6. septembra. Predstavnik Coventryja v Beogradu Beograd, 31. avg. — Danes je Prispel v Beograd podpredsednik °ventryske občine gospod Ge-°rffe Hodgk inson z ženo na za-I .n' obisk. Med štiridnevnim IlH v ^e0Krndu bosta gosp. dgkinson jn njeg0va žena go-apjnestnega ljudskega odbora, in “jokala bosia nekaj ustanov Podjetij ljudskega odbora, se J^ovarjala z ljudskimi odbor-’.n predstavniki množičnih Banizacij. Obiskala bosta tudi I 'npderevo, Arandjelovac, Topo-10 »n Oplenac. s . Beograda bosta g. Hodgkin-' , .II! njegova žena odpotovala ietalom v Sarajevo. Od stalnega dopisnika tHorbe« med drugim piše, da »trditve ju- | želi igrati z ognjem. Seveda v goslovanskih komentatorjev, ki uradnih londonskih krogih nihče poudarjajo, da je novemu pred- noče odkrito dajati takšne raz-sedniku italijanske vlade bila ta lage. Dejansko pa je, kot kaže, vsakdo prepričan, da je bila Pellina vlada vzpodbujena z notranjepolitičnimi težavami, ker je njen položaj slab in ker bi lahko ponovno oživljanje tržaških razprtij obrnilo pozornost javnega mnenja proti zunanjim dogodkom in ji v parlamentu zagotovilo čim širšo podporo.« Zanimivo je, da med pariškimi listi odobrava izzivanja italijanske vlade samo kominformi-stična »Humanite«. M. VitoroDič prilika potrebna, da bi pozlatil grb krščainske demokracije in da bi potisnil v stran notranjepolitične skrbi, mahaje z zastavo narodnostne enotnosti, niso neutemeljene.« Časnik dalje poudarja razočaranje, ki je nastalo v Rimu zaradi ameriškega stališča do Tita in zaradi velikega spoštovanja, ki so ga v "VVasningtonu izkazali jugoslovanski vojaški delegaciji. Uvodnik »Pariš Press En-transingent« se začenja s temile besedami: Očitno je, da je tržaško afero občutno napihnila Italija. Časnik sodi, da hoče italijanska vlada s tem ravnanjem prisiliti zahodne velesile, ki so se 1948 opredelile za vrnitev tržaškega ozemlja Italiji, toda ki poslej niso glede tega ničesar storile, naj bi zdaj znova točno določile svoje stališče. »France Soir« piše v članku z naslovom »Neposreden sporazum med Rimom in Beogradom je nujen bolj kot kdajkoli poprej«, da so italijanske oblasti izvedle vojaške akcije vzdolž zahodnoiugo-slovanske meje in pravi: »Jugoslovanska vlada, začudena zaradi tega rožljanja z orožjem na zahodu, zavrača obtožbe, da je nameravala priključiti cono B, ki io je zasedla že ob koncu vojne. Nasprotno, uradni in neuradni krogi v Beogradu še nadalje vztrajajo pri nujnosti neposrednih italijansko - jugoslovanskih razgovorov o Trstu. Videti je torej, da je položaj v celoti manj razburljiv, kakor bi nekateri hoteli, da jim to verjamemo.« »France Soir« piše dalje: »Ako se je doslej italijanska vlada stalno sklicevala na tristransko (zjavo Londona, Pariza in Wa-sliingtona iz 1948, ki razglaša vrnitev Trsta Italiji, so zahodne velesile po prekinitvi Tita s Ko-minformom in glede na vedno večjo iii odločilnejšo vlogo, ki jo ima v obrambnih načrtih Evrope in Jugovzhoda, želele, da bi bila ta izjuva .pozabljena". Od tod izvira tudi njihovo stalno svetovanje Rimu in Beogradu, naj sama rešita tržeški problem. Beograd je večkrat dal predloge, ki jih je Rim zavrnil ali popolnoma prezrl. Da bi se izognila vsa kršnemu stiku z Beogradom, se je italijanska vlada skrivala za svojimi notranjepolitičnimi težavami ter vztrajala na deklaraciji iz leta 1948.« »Monde« ne objavlja lastnega komentarja, marveč obširno poročilo svojega londonskega dopisnika, ki med drugim piše: »Čeprav Angleži niso nagnjeni k temu, da bi jemali stvari tragično, je vendar dejstvo, da se rimska vlada s svojimi podtikanji, kot je videti, malo preveč Vojna psihoza v Trstu Trst, 31. avg. (Tanjug) Potniki, ki so prispeli v Trst, izjavljajo, da je bila včeraj v Gorici ves dan pravcata vojna psihoza in preplah. Ta preplah, na katerega so po vsem sodeč računali od zunaj, se je zlasti nad italijanskim prebivalstvom povečal za vsakim novim »ukrepom« oblasti za obvarovanje proti dozdevnim »napadalnim namenom« Jugoslavije, kar je pokazalo patruljiranje tankov po ulicah, zadrževanje voja- kov v kasarnah in prepoved pristopa na nekatera izpostavljena mesta ob meji. Ker je ta umetno povzročen preplah dosegel dokajšen obseg, da so se nekateri meščani že začeli pripravljati na odhod iz mesta, so bile oblasti prisiljene sporočiti prebivalstvu, da se Jugoslavija »umika«, oziroma, da je nevarnost »napada« sedaj manjša. Italijanski hrup ne preseneča Londona (Od stalnega dopisnika »Borbe*) London, 31. avgusta (Tanjug). London je s preziranjem poslušal italijansko tožbo, premiki čet in tankovskih enot v bližini Gorice pa niso na nikogar tukaj napravili vtisa. Del tiska, zlasti večernega, je ob pomanjkanju slehernih senzacij raztegnil naslove čez vso stran, ki so govorili o napietem položaju na meji cone B. Toda vsi vodilni časopisi, »Times«, »Daily Telegraph« ter liberalni »Manchester Guardian«, ki je blizu vladi, objektivno pišejo v svojih poročilih iz Beograda in Rima, da je rimska bomba imela v Londonu učinek pozabe. Poudarjajoč, da je beograjski demanti v resnici ovrgel rimska sumničenja, ugotavlja »Daily Telegraph«, da je demanti bolj jasen kot italijanske obtožbe. Jugoslavija, če bi želela priključiti cono B, bi to lahko storila nadvse preprosto — z deklaracijo pripominjata »Daily Telegraph« in »Times*, pri čemer merita na alarm v Rimu, češ da Beograd pripravlja »napad«. V političnih krogih okrog zunanjega ministrstva prevladuje mnenje, da je g. Pella uporabil preizkušeno sredstvo, ki so ga vse italijanske vlade rade uporabljale v trenutkih, ko je bil notranji položaj težaven in mučen. Tega pa tukaj ne izrekajo z obtožbami in očitki, pač pa navajajo kot olajševalno okolnost za vlado, katere položaj je ne-trden. Na drugi strani opozarjajo, da Italija z nezaupanjem gleda na krepitev ugleda Jugoslavije in njene armade v zahodnem svetu. Nedvomno je, da je tristranska deklaracija iz leta 1948 še zmeraj temelj in opora italijanske akcije — priznavajo v političnih krogih z zmigovanjem ramen, to zmigovanje pa naj bi (Nadaljevanje na 3. strani) Z nedeljskih slavnosti v Idriji: Spomenik padlim borcem, obložen z venci in cvetjem; v levem kotu tovariš dr. Alefi Bebler med govorom i DELO ZAKONODAJNIH ODBOROV ZVEZNE LTUDSKE SKUPŠČINE Osnutek zakona o kazenskem postopku sprejet Včeraj popoldne sta zakonodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov nadaljevala delo. meznih določb zakonika o kazen skem postopku. Na koncu so člani odbora s posameznim glasova- Zakonodajni odbor Zveznega njem sprejeli osnutek tega zaka sveta je poslušal poročilo redak-1 nika. Za poročevalca pred ^Ljud-cijske komisije o osnutku zakonika o kazenskem postopku. Poročal je dr. Jerko Radmilovič. Predsedujoči dr. Josip Hrnče-vič je sporočil, da je Zvezni izvršni svet osvojil predlog odbora, naj bi določbe o pomilostitvah izpustili iz zakonika o kazenskem postopku in naj bi do nadaljnjega ostale veljavne sedanje določbe o tem vprašanju. Zakonodajni odbor Zveznega sveta je sprejel vse pripombe redakcijske komisije glede posa- Innki 50 m od meje —^ Poseben italijanski štab v Gorici — Fašistične demonstracije tik ob meji Okrajni odbor Socialistične zveze Nove Gorice protestira zaradi italijanskih izzivanj Noba Gorica, 31. avgusta. Naš dopisnik poroča, da so v obmejnih krajih pri Novi Gorici znanji čas čedalje bolj pogosta italijanska izzivanja, ki se postopoma spreminjajo tudi v javno oboroženo demonstracijo proti Jugoslaviji. 2e nekaj dni opazujejo premike treh italijanskih divizij iz Gorice v bližini jugoslovanske meje in tudi v okolici Tržiča. Posebno izzivalen incident se je pripetil davi oib 8.15 na področju Kuma, kjer je skupina 23 italijanskih vojakov prekoračila mašo mejo in vdrla na naše ozemlje v globino 50 m od meje. Ta skupina, oborožena med drugim tuni z dvema strojnicama, je napravila zasedo na našem ozemlju, kjer se je zadržala približno pol ure, nakar se je umaknila v Italijo. Italijani so okrepili mejo pri Novi Gorici in v okolici. Na vseh cestah, ki peljejo v našo državo, so tanki m blindirana vozila. Njihove topovske cevi so usmerjene proti Jugoslaviji. Podobno je tudi na sektorju pri Brdih in Opatjem selu. Na’ področju Mirna so tanki in blindirana vozila oddaljena vsega 50 m od naše meje. Tak položaj je tudi na italijanski meji ob rateški dolini. Zvedelo se je, da se v Gorici, že nekaj časa zadržuje poseben neresni poskus, v kolikor so naperjeni v to, da bi kogarkoli onkraj meje preplašili. Prav sedaj so v teku veličast- nekatera od njih pa sem in tja ?• 1,1 V“Ptembra na Uk rogi priletijo na naše ozemlje. Tudi ta 1)amo,r b0.Pr,š.0 ~ JJ® if ni i in n cim i,danjih prijavah — več ko 200J štab, ki "razpolaga z nekaj letali, ne Pr*?.rtave01za bližnji praznik ki nenehno krožijo nad mestom. «vob<^.tve Slovenskega Primorja J ?• ln septembra na Okroglici, se- italijanska izzivanja * spremlja”, ,aa"/.,n Pr|Juv«ti — več ko auaOOO kakor se je dogajalo tudi pre š- tu,?' 'I?* ’Z n ja leta, povečana iredentistična 00 ne .ST°- G™«** Benrfke Slove-gonja. Tako je zadnji čas opaziti druK' ! ^venskih krajev v Gorici čedalje več fašistov in J*0!«®- Prebivalstvo obmej-pripadnikov drugih iredentistič- , kJaJ?,v da .,Je ,smoter nili organizacij, ki so jih »za po- °;borBorbe< Bonn, 31. avgusta. Poleg javne razprave o zunanjepolitičnih vprašanjih na predvolilnih zborovanjih je prcccj pomembno tudi škofovsko predvolilno pastirsko pismo, poslano katoliškim vernikom. V katoliških cerkvah zvezne republike je bilo včeraj prebrano vernikom pastirsko pismo po sklepu škofovske konference v Fuldi, ki so ga nemški škofi poslali duhovnikom s pozivom, naj glasujejo za krščanske stranke. Dokaj zanimivo je to čisto politično pismo katoliških duhovnikov, v katerem le-ti ostro prote- CHURCHILL PRIPRAVLJA reorganizacijo vlade Nekaj ministrstev so že združili, pričakujejo pa še novih sprememb London, 31. avgusta (Reuter), i Zvedelo se je, da britanski Tukajšnji politični krogi nričaku- 1 prvak Churchill šele pripravlja te 2 _ • 1 1 117 • . _ i /M_L :ll „ n Q-rw-I i I/\ no fl n 7 a C tl A. jejo, da DO Winston Churchill odstranil iz svoje vlade nekatere starejše ministre ter preosnoval vlado pred zasedanjem Spodnjega doma dne 20. oktobra, nemara pa tudi prej. Ta preosnova bo morda zajela 12—15 ministrov. Italijanska izzivania (Nadaljevanje s 1. strani) Pomenilo: podpisnice deklara- cije se ne morejo odpovedati tej deklaraciji, ki je bila podpisana pred petimi leti, Italijani pa nočejo doumeti vse njenih delov v kontekstu. To navajajo vodilni časopisi v Londonu. Temeljna misel britanske politike je: Jugoslavija in Italija naj se sporazumeta, poudarjata »Times« in »Daily Telegraph« ob ugotovitvi, da je bila deklaracija zamišljena kot pomoč De Gaspe-riju v volilnem boju leta 1948, da pa se je položaj potem spremenil in da bo Italija morala Prej ali slej spoznati stvarnost. B. Pcšič Rim bi rad vplival na Zahod Trst, 31. avg. (Tanjug). Poslednje početje italijanske vlade in propagande so v tukajšn jih proti-aneksionističnih krogih ocenili kot poskus, da bi zahodne velesile pripravili do teiga, da bi Rimu dale nove odstope glede na tržaško vprašanje. V teh krogih opozarjajo, da je bila pred slehernim dosedanjim odstopom [talij' Organizirana in premišljena akcija diplomatov in agitatorjev za demonstracije. Tokrat pa so agitatorje za demonstracije nadomestil' vojaški štabi, klice in gesla nahujskane množice — pa premiki čet na jugoslovanski meji in bobnenje tankov po ulicah obmejnih mest. Izjava reških javnih delavcev Reka, 31. avg. (Tanjug). Ugledni politični in javni delavci Reke, med njimi tudi predstavniki Italijanske unije za Istro in Reko, ostro obsojajo najnovejše italijanske iredentistične provokacije vzdolž jugoslovanske meje. Podpredsednik Italijanske unije Andrea Ben us si je poudaril, da pripadniki italijanske narodnostne manjšine v Jugoslaviji z gnusom sprejemajo vesti o patruljiranju italijanskih tankov vzdolž naše meje in o rožljanju z orožjem. »Novi predsednik vlade je ostal zvest De Gasperijevi imperialistični politiki in nadaljuje z izsiljevanjem glede tržaškega pro blema«, je izjavil Benussi. Tajnik mestnega odbora Socia listične zveze na Reki Ivan P a veš ič je poudaril, da so vse dosedanje italijanske vlade prezira le ves trud in razna popuščanja naše države. načrte. Sodijo pa, da so zasnovani na tem, da bo ostal sam še na čelu vlade, da bo Eden namestnik predsednika in njegov osebni pomočnik. Ce bi do tega prišlo, bi se Eden umaknil s položaja zunanjega ministra ter se posvetil le dolžnostim namestnika predsednika vlade. Predsednik Churchill se je v svoji rezidenci v zadnjih dneh razgovarjal z več ministri. Nocoj bo sprejel ministra izgradnje Mac-millana in državnega tajnika v vojnem ministrstvu Anthonvja Heada. Včeraj so bili Churchillovi gostje minister dela Sir Wal-ter Monckton in parlamentarni tajnik Buchan Hepburn. Danes so združili ministrstvo nacionalnega zavarovanja in ministrstvo za pokojnine. Dosedanjega ministra nacionalnega zavarovanja Osberta Piakea so imenovali za ministra za pokojnine in nacionalno zavarovanje, dosedanji minister za pokojnine He-athcoat Amory pa ni več član vlade. V uradnih krogih menijo, da bo Amory verjetno kmalu Italijo z mednarodne konferende spet dobil ministrsko mesto, ko bo v Švici. Sele po posredovanju so prišlo do novih izprememb v vla- mu vrnili potni list, vendar je di. Z združitvijo teh ministrstev j moral nadaljevati pot z avtomo-bodo hkrati zmanjšali število bilom, kjer je njegov vlak že od-drugih funkcionarjev. i potoval. stirajo proti težnjam, da bi cerkev spravili »v čisto versko področje«. Pismo poudarja, da so bili v zvezali republiki doseženi v zadnjih štirih letih vidni rezultati, vendar pa so škofi zaskrbljeni spričo usode mladine in njene vzgoje, saj v deželah, »kjer viadu socialistična ali liberalna večina, ni strpnosti in tudi ne razumevanja za smotre katoliške cerkve«. »Bojimo se poskusov, da bi ustvarili ureditev, v kateri bi prešla cerkev na čisto versko področje«, je poudarjeno v pismu. Vernike pozivajo, naj glasujejo za tiste stranke, katerih programi spoštujejo katoliško cerkev in krščansko ideologijo. »Katoliki, obračamo se na vašo zavest, izpolnite svojo volilno dolžnost, kot da ste pred božjim sodiščem.« Kiilnski škof kardinal Frings, ki je. predsedoval škofovski konferenci v Fuldi, je bil poprej tudi sam član krščanske demokratske stranke, vendar jo je glede na svoj položaj in politično nujnost formalno zapustil. »Ce bi prišlo do združitve Evrope, mora biti samo Katoliška Evropa,« je rečeno na koncu škofovske poslanice. Predsedstvo SPD sodi, da bo dejansko sodelovanje katoliške cerkve vplivalo na izide, pri tem pa opozarja, da je SPD tudi lani kljub temu. da je cerkev sodelovala na volitvah za krajevne organe oblasti v čisto katoliških pokrajinah (n. pr. v severnem Porenju — West f al i j i) dobila večino. leta 1950 pa je prav tako dobila večino v Čisto katoliški pokrajini Bavarski, na volitvah za pokrajinski Bundestag. R. Vujovič Našega diplomata so zadrževali Trst, 31. avgusta (Tanjug). Italijanske obmejne oblasti v Tržiču so včeraj zadržale brez slehernega pojasnila potni list jugoslovanskega diplomatskega uslužbenca Vlade Sestana ter mu tako onemogočile, da bi z brzim vlakom potoval čez cono A STO v Jugoslavijo. Šestan se je vračal čez DANES PO S V E l U Rimska neresnost Od vesti in komentarjev o nekakšni nameri Jugoslavije, cla anektira jugoslovansko cono STO ter diplomatskih in drugih mahinacij je sedaj italijanska vlada prišla na odkrita vojna izzivanja s pomočjo organiziranih fašistov. Cesa drugega bi tudi ne mogli pričakovati od take vlade, ki se spričo majavih pozicij v deželi in nerešenih težkih socialnih problemov in kriz zateka k neokusnim neresnim mahinacijam, jasno da že naprej obsojenih na neuspeh. Vendar ne misli rimska vlada, da bo na tak način izsilila rešitev tržaškega vprašanja v svojo korist. Taka tendenca je otročja igra in vlada n Rimu bi bila morala že od kraja vedeti, da z njo ne bo preplašila niti jugoslovanskih otrok. Na drugi strani pa hladna kri in rezerviranost zahodnih službenih krogov pričata, da s teatralnimi gestami dandanes ni mogoče dobiti pomoči od zunaj za rešitev vprašan ja, ki se prvenstveno tiče dveh držav. Skrajni čas je, da bi rimski vladajoči krogi uvideli, da tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti z izsiljevalnimt pozivi na naslov velikih sil in istočasnim izigravanjem teh sil na račun svojega formalnega članstva o atlantski zvezi, z grožnjami z izstopom iz tega pakta, z intrigami okrog balkanskega pakta, sodelovanja z Balkanom itd. Italija mora, kakor to Rimu svetujejo nekateri tuji listi, končno spoznati, da je trojna deklaracija zgolj mrtva črka na papirju, ker za Jugoslavijo ni sprejemljiva, ker je krivična in v nasprotju z nacionalnimi terjatvami slovenskega življa, ker /e_ Jugoslavija kot enakopravna država ne priznava in ker ne ustreza upravičenim zahtevani in interesom prebivalstva niti v coni A STO. Zato tudi ni mogoča na tej osnovi nikaka rešitev tržaškega vprašanja. Dejstvo, da je rimska vlada prisiljena, da se v svoji provokaciji proti Jugoslaviji opre na podporo fašistov, kaže, kako neutemeljene so njene aspiracije nasproti Jugoslaviji in kako slabe so njene lastne pozicije v sami Italiji. Kljub ceneni teatralnosti vlade, ki se sklicuje na neko soglasno podporo, si ni težko pred-očiti, da razen demokristjanskega tiska Pello podpirajo samo fašisti. Dejansko je Pellina provokacija hkrati tudi napihnjen manever po želji fašistov. Ta njegova orientacija in opiranje na fašiste ravno priča o šibkosti njegove vlade in o resni krizi, v kateri se je znašla Italija spričo režimov, ki jim je bila glavna skrb, da se obdržijo na oblasti z gesli o nekih dozdevnih uspehih na zunanjepolitičnem področju ter z zahtevami po tuji zemlji. Vendar pa tudi vsa ta neresnost daje Jugoslaviji resne nauke. Predvsem priča o vsej utemeljenosti zaščite zasužnjenega slovenskega življa, kakor tudi o utemeljenosti osnovnih pravic in nacionalnih zahtev tega življa. Posledice izza časov fašizma in krivice, ki so bile prizadejane slovenskemu življu na pariški mirovni konferenci, dejansko terjajo temeljit popravek in spremembo. hr a««* 1 — Kar pogumno, saj so le steklenico piva odprli. KONFERENCA O AVSTRIJI BREZ SZ Moskovska taktika zavlačevanja London, 31. avg. (Tanjug) — Uradni predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da so se da-I nes v Londonu sestali namestniki j zunanjih ministrov Velike Brita-i nije, ZDA in Francije, da bi pre-■ gledali negativen odgovor SZ na 1 poziv, naj bi bila v Londonu 1 konferenca štirih o Avstriji. Ko bodo sovjetsko noto proučili, bodo predstavniki zahodnih sil. poročilo izročili svojim vladam, London, Washington in Pariš se strinjajo, da je Sovjetska zveza s to noto še enkrat dokazala, da ne namerava v doglednem času skleniti pogodbe, ki bi I Avstriji vrnila neodvisnost, ob- r Z VSEH STRANI SVETA ZDA Poplave in vročina Lenda poroča, da Je v okrožju Kolo, glavnem poprlšču neredov, zdaj popolnoma mirno. Policijski odredi pa Se dalje patruljirajo po tem sektorju. Chicago, 31. avg. — United Press | Radio je pozval pripadnike posebne poroča, da je bilo te dni v Texasu j policijske rezerve v pokrajini Somba, (ZDA) deževje, kot ga že dolgo ne i naj se vrnejo domov, razen tistih, pomnijo in ki je povzročilo, da so ki Izvršujejo redno službo, reke prestopile bregove. Poplavljeno j Znano Je, da so se nemiri začeli je veliko ozemlje. Okrog 4500 oseb Je 18 avgusta, ko Je policija poizkušala ostalo brez strehe. Najbolj Je poplava s plinom razkropiti nek zbor v l.u-prizadela mesto Robstown ter kakih cenzl. Kmalu nato je bil prekinjen deset manjših naselij v tej državi, i železniški in telefonski promet. De- V Philadelphijl je v istem času slika vročina. Število smrtnih pri- lavci v Kondženiju pa so začeli stavkati. OZN Zahodnonemško poročilo o ujetnikih Ženeva, 31. avg. (Usls) Zahodno-nemška vlada Je izročila Združenim narodom spisek z imeni nad 100.000 Moskva, 31. avg. (AFP) Prezidij nemških vojnih ujetnikov, ki so Se vrhovnega sovjeta SZ je imenoval vedno v Sovjetski zvezi. Poročilo so Mihaila Menčikova za novega sovjet- podali posebni komisiji OZN o nere-skega veleposlanika v New Delhiju, patrliranih vojnih ujetnikih, ki zdaj Dosedanjega sovjetskega veleposlani- zaseda v Ženevi. Omenjena komisija ka v Indiji Ivana Benediktova so izdeluje poročilo, ki ga bo podala pred nedavnim poklicali v Moskvo, vili. zasedanju Generalne skupščine kjer bo prevzel drugo funkcijo. istem času velika merov stalno narašča. V zadnjem tednu je bilo 43 smrtnih žrtev Temperatura stalno narašča in je včeraj dosegla 38 stopinj. SOVJETSKA ZVEZA Novi veleposlanik za Indijo FRANCIJA Znižanje cen mesa OZN, ki se bo začelo 15. septembra Razen tega spiska je bonnska vlada izročila tudi spisek z imeni nad 1,200.000 nemških vojakov, ki so baje izginili med minulo vojno. V poro-„ , Čilu poudarja bonnska vlada, da je Pariz, 31. avg. (AFP) V okviru bllo najmanj 750.OOO nemških civlll-ukrepov za znižanje cen artiklov si- stov deportiranih v Sovjetsko zvezo, roke potrošnje Je francoska vlada si- S0tilj0> da (ih je med nj|ml okrog noči sklenila, da se bodo za 10 /• 134 0oo Še živih. znižane cene mesa v prodaji na drob- Komisija Je prejela tudi poročilo no. Ta sklep vlade bo začel veljati italijanske In japonske vlade, ki za- od 8. septembra. Lanielova Yia?.a J?a’ trjujeta, da je okrog 63.000 Italijanov merava s temi ukrepi izboljšati živ- ln 50.000 Japoncev še '-edno v ujet- ljenjsko raven v državi, hkrati pa tudi preprečiti nove nemire med delavci, ki so pred nedavnim v Franciji sprožili vrsto stavk. JUŽNOAFRIŠKA UNIJA Nemiri v Njasi Johannesburg, 31. avg. (AFP, Reuter) Poročajo, da je bilo včeraj na ništvu v Sovjetski zvezi JAPONSKA Enote nacionalne obrambe bodo povečali za 20 do 40 tisoč mož Tokio, 31. avg. (UP) Podpredsednik področju NJaše mirneje. Pred nedav- | Japonske vlade Taketora Ogata je iz-nim so se začeli večji neredi med do- javil na tiskovni konferenci, da Joši-morodnim prebivalstvom. Radio NJasa I dova vlada proučuje načrte za pove- I Čanje japonskih enot nacionalne var-! nosti, ki štejejo sedaj 110.000 mož. Te 1 enote naj bi se povečale za 20—40 tisoč mož. Zastopnik japonske vlade je pred tem izjavil, da je predsednik vlade Jošida zapovedal, naj bi proučili izmenjavo japonskih zakonov, da bi tako ustvarili možnost, da se sedanja »majhna armada«, ki jo tvorijo sile nacionalne varnosti, spremeni v | »obrambno silo« proti zunanji napadalnosti. Ameriška vlada se prav tako zSvztma za ustanovitev japonskih oboroženih sil. ZDA so odkrito zahtevale od Japonske, naj se loti uresni-I čitve tega načrta, če želi tudi v prl-l hodnje prejemati ameriško vojaško pomoč. Podpredsednik japonske vlade Oga-| ta je dal današnjo izjavo kot odgovor na izjave ameriških predstavni-! kov o japonskem obrambnem programu. Ovrgel je trditev, da povečanje oboroženih sil nacionalne obrambe pomeni spremembo politike japonske | vlade. Japonski tisk in politični voditelji pa enodušno poudarjajo, da Je to povečanje prvi korak oddaljevanja od Jošidove politike »riž pred topovi«. Sodijo, da ta ukrep japonske vlade kaže, da bo v kratkem, morda že septembra, podpisan sporazum med ZDA in Japonsko v okviru programa za vzajemno varnost. ■48 tisoč delavcev stavka Tokio, 31. avgusta. (Reuter) Okrog 48.0QQ delavcev Japonske družbe rudnikov premoga »Mlcul«. ki Je med največiimi rudarskimi družbami na Japonskem, je danes začelo 24-urno stavko Rudarji stavkalo v znak protesta. ker je podjetje odpustilo nad 4500 delavcev IRAN Novi načelnik teheranske policije Teheran, 31 avg. (UP) Predsednik iranske vlade Zahedi je včeraj postavil generala Mehdigoli Alavi Mo-gadama za načelnika teheranske policije namesto generala Daftarlia, ki ga Je postavil strmoglavljeni predsed r..k vlade Mosadek. ljubljeno z moskovsko deklaracijo pred desetimi leti. Diplomatski opazovalci v Londonu poudarjajo, da sovjetska vlada s svojo noto še bolj zaostruje stališče glede ureditve avstrijskega problema in pristavljajo, da pomenijo nedavne sovjetske koncesije le gospodarsko popuščanje, politično nadzorstvo pa se še krepi. Po mnenju diplomatskih opazovalcev so nedavne gospodarske in druge nepolitične koncesije sovjetske vlade v Vzhodni Nemčiji in sovjetski coni v Avstriji narekovale potrebe da bi ublažili naraščajoči odpor prebivalstva proti sovjetski okupaciji. Poudarjajo, da je sovjetska vlada namenoma podpirala upanja Zahoda, da je možno urediti avstrijsko vprašanje. Nadalje ugotavljajo, da je sovjetska vlada le izpremenila taktiko. Moskva je prej povezovala avstrijsko vprašanje z rešitvijo tržaškega vprašanja, zdaj pa zanj postavlja kot pogoj aranžma v Nemčiji. V Londonu poudarjajo, da so zahodne sile jasno namignile Sovjetski zvezi v noti o Avstriji z dne 17 avgusta, da so pripravljene umakniti osnutek »skrajšane pogodbe«, kar je bila znatna koncesija sovjetski zahtevi. Zahodne dežele so že zdavnaj zahtevale, naj Sovjetska zveza izjavi, kakšno vrsto pogodbe želi skleniti. Zadnja sovjetska nota ni odgovorila na to vprašanje, kar je po mnenju v lx>ndonu dokaz, da namerava sovjetska zveza nadaljevati taktiko zavlačevanja. V diplomatskih krogih pripominjajo, da je zdaj edina možnost,. da bi avstrijsko vprašanje proučili na konferenci štirih ministrov zunanjih zadev. V noti z dne 5. avgusta je sovjetska vlada izrazila pripravljenost, da bi na konferenci razpravljali o Nemčiji in Avstriji. Soharf: Grenko razočaranje Dunaj, "51. avg. (AFP.) — Avstrijski podkancler Adolf Scharf je o zadnji sovjetski noti izjavil dopisniku socialističnega lista »\Velt am Montag«, da je vprašanje, ali bo Avstrija sploh imela pogodbo, ne pa samo, kako bo do nje prišlo. Poudaril je. da je avstrijska vlada jasno pokazala, da ji ni do skrajšane pogodbe in pripomnil, da pomeni zadnja' sovjetska nota grenko razočaranje za tiste, ki so se po »gestah v zadnjih mesecih« nadejali, da je politično vzdušje za sklepanje o Avstriji ugodnejše. »Daily Telegraph«: SZ noče pogodbe z Avstrijo London, 31. avgusta- (Al'P). Današnji konservativni »Daily Telegraph« piše, da imajo sploš-no napačen vtis o nesporazumu med zahodnimi velesilami in Sovjetsko zvezo o Avstriij, če mislijo, da je vsebina tega sporazuma le v obliki pogodbe, oziroma, da želi prva pogodbena stranka daljšo in druga krajšo pogodbo. To je zmoten vtis, pripominja list, resnica pa je preprosto v tem, da Sovjetska zveza noče, da bi bila sklenjena pogodba o Avstriji, le-to pa bi sprejela zgolj kot temelj, ki bi ji omogočil zagotoviti svoje smotre v nemškem vprašanju. Francoski tisk o avstrijskem vprašanju Pariz, 31. avg. (AFP). Očitno je, da se Sovjetski zvezi ne mudi, da bi se pogajala o avstrijski pogodbi in da je njena želja, da bi ostalo samo pri načrtu, piše današnji »Figaro« v komentarju spričo zavračanja Sovjetske zveze, da bi se udeležila poga jati j o Avstriji. Časnik sodi. da bo Sovjetska zveza privolila, da bi se nadaljevala razprava endinole, če bi ji to omogočilo izkoriščanje finančnih in ekonomskih odstopov, ki bi jih ji dale zahodne velesile med pogajanjem o prvem osnutku pogodbe, pogajanjem, ki je utrpel neuspeh edinole zaradi čedalje večjih zahtev Sovjetske zveze. »Franc Tireur« prav tako sodi. da Sovjetska zveza noče sklenitve pogodbe o Avstriji in da želi razgovore o Avstriji uporabiti pri reševanju nemškega vprašanja. Mednarodni kongres za tropske bolezni Istambul, 31. avg. — V Istam-bii In je začel delo V. mednarodni kongr s za tropske bolezni in malarijo. Na kongresu je 200 delegatov, med njimi tudi 9 jugoslova-nov. ZADNJA POROČILA Izjava francoske vlade o sovjetski odklonitvi pogajanj za avstrijsko državno pogodbo JUGOSLOVANSKI PROTEST V RIMU Pariz, 31. avg. (r). Pomočniki zunanjih ministrov Velike Britanije, Francije in ZDA, ki so se danes zbrali v Londonu zaradi avstrijske državne pogodbe, bodo jutri nadaljevali svoja posvetovanja glede na odklonitev SZ, da bi poslala svojega zastopnika k pogajanjem. V tej zvezi je nocoj francosko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, v kateri pravi: Sovjetska odklonitev pogajanj za avstrijsko državno pogodbo je v nasprotju s svečanimi obeti, ki jih je Moskva dala leta 1943 za obnovo avstrijske neodvisnosti. Sovjetska Beograd, 31. avg. Agencija Tanjug je izvedela, da bo jugo- odgovor na sovjetske predloge o slovanska vlada jutri poslala pro-konferenci štirih zunanjih mini- testno noto italijanskemu zuna-strov za ureditev nemškega vpra- njcmu ministrstvu zaradi voja-šanja, tako da bo Moskva prejela .. .. , . .. . , njihove note še pred volitvami v sklb demonstracij in drugih voja-Zahodni Nemčiji. Posvetovanja za ških ukrepov na italijanski stra-enotno stališče treh zahodnih sil ni vzdolž jugoslovanske meje. se nadaljujejo in ta čas še ni re- Poslaniki zahodnih sil pri Alešu Beblerju Beograd, 31. avg. (Tanjug). šeno vprašanje, kdaj naj bi se zunanji ministri štirih velesil sestali. Sodijo, da bi mogle na to vplivati tudi eventualne spremembe v britanski vladi, ki jih v __________ Londonu že nekaj dni napovedu- Danes popoldne so zastopniki ve Je-)a leposlaništev ZDA, Velike Brita- V diplomatskih krogih ugotav- nije, Francije posetili državnega Ijajo, da tudi dnevni red konfe- podtajnika v sekretariatu za zu- vlada opozarja, da niso resnične renče štirih zunanjih ministrov, nanje zadeve dr. Aleša Beblerja trditve v zadnji sovjetski noti, po ki ie bil v osnovi orientiran na v zvezi z odnošaji med Jugosla- kateri naj bi bile zahodne sile priprave občenemških volitev kot vijo in Italijo, kakor so se razvili onemogočile Doeaiania za avstrii- izhodne točke za nemško združi- spričo najnovejših korakov itali- tev, ni bil sestavljen tako strogo janske vlade. Zastopniki velepo- eskluzivno, da bi ne bila mogoča slaništev ZDA, Velike Britanije naknadna sprememba stališč v in Francije v Rimu so se še pred tem kakor tudi v drugih vpraša- tem v zvezi z istim vprašanjem njih, ki jih bodo obravnavali na | včeraj zjutraj zglasili v italijan- 1 skem zunanjem ministrstvu. ODGOVOR SOBOŠKIH GRADBINCEV NA ČLANEK: V „Ce si gospod upravnik gradijo hišo" Predsednik upravnega odbora delavskega sveta odstopil — Mnenje delavstva o razmerah v gradbenem podjetju »Sograd« V četrtek, dne 27. avgusta je bil v gradbenem podjetju »Sograd« v Murski Soboti izredni sestanek gradbincev. Osrednja točka dnevnega reda je bila posvečena razpravi v članku »Ce si gospod upravnik gradijo hišo«, objavljenem v Ljudski pravici -Borbi dne 23. avgusta t. 1., ki razgalja razmere v podjetju. Sestanka se je udeležilo približno 150 gradbincev z gradbišč Sobota in Lendava. Na izrecno povabilo upruve podjetja, se je sestanka udeležil tudi pisec navedenega članka. Da bi prišlo vodstvo podjetja na sestanek čim bolj pripravljeno, je delavski svet že v dopoldanskem času sklical izredno sejo, na kateri so podrobno raz- sii svet OZN se še ni odločil za stališče o maroškem vprašanju sko državno pogodbo. V notah, s katerimi so Francija, Velika Britanija in ZDA vsaka zase, a enako pozvale SZ k pogajanjem, so jasno izpovedale, da so pripravljene pogajati se na kakršnikoli, konferenci, osnovi za avstrijsko pogodbo, da bi le Avstriji čimprej zagotovile obnovo njene neodvisnosti, in da ne nameravajo niti načeti pogajanj na osnovi svojega lanskega skrajšanega načrta avstrijske pogodbe. Izjava francoskega zunanjega New York, 31. avg. (r). Zahte- Po seji je bilo objavljeno, da in bo Varnostni svet razpravo ministrstva pravi dalje, da je mo- va 13 arabskjb dežel, da Varnost- je Varnostni svet nadaljeval raz- jutri zvečer nadaljeval, goče iz sovjetske odklonitve le nj gvet OZN prouči položaj> ki je pravo o tem, ali naj se arabska sklepati, da bZ ta cas ne mara nastaj po zadnjem prevratu v zahteva o intervenciji v Maroku Incident v Ismailiji pogajanj in da jih zavestno ovira. jy[aroku> je bila danes znova na stavi na njegov dnevni red. Li- Zato je odklonitev docela eno- dnevnem redu Varnostnega sveta banonski delegat Malik je na seji Port Said> 31. avg. (r). Danes stranska in samovoljna. Kljub te- OZN varnostn isvet je začel raz- dodatno zahteval, naj Varnostni dopoldne je egiptska policija ob- zastopniki treh pravijati o arabski zahtevi že svet pristane na to, da bi mu za- vestila angleško poveljstvo v zahodnih velesl1 od' prejšnji teden, a se ni mogel od- stopnik azijsko-afriških dežel po- ločno prizadevali, da bi prišlo do jojj^ ajj naj dejansko OZN in- sebej poročal o maroškem vpra- avstnjske državne pogodbe in bi tervenira v maroškem vprašanju, šanju. bila Avstriji vrnjena že tako dol- Francoski diplomatski krogi so Grški deleaat Kiru ie iziavil go obetana suverenost in neod- sicer napovedali, da bo gladko da se bo vzd^al gTasovanja o zavrnil arabsko zahtevo, ker se tem> ab naj pride maroški pro- nanaša na vprašanje, ki se tiče blem na dnevni red razprav v zgolj Maroka in Francije in v tem Varnostnem svetu. Po njegovem primeru ne spada v pristojnost mnenju bi mogla diskusija o tem OZN. vprašanju v Varnostnem svetu Seja Varnostnega sveta je bila kompromitirati maroško vpraša- visnost. Zahodne note o konferenci štirih še ta teden Pariz, 31. avg (AFP) V poučenih krogih se je izvedelo, da bodo tri zahodne sile pripravile tajna Osamosvojitev indokitajskih dežel V Parizu obetajo še ta mesec sporazum o neodvisni laoški državi Pariz, 31. avg. (r). Pogajanja med francosko vlado in vladami vseh treh indokitajskih vlad se kakor zatrjujejo v francoskih vladnih! krogih uspešno nadaljujejo. Danes je francoski visoki komisar v Laosu odgovoril na zadnjo laoško noto v zvezi s pogajanji za priznanje laoške neodvisnosti. Čeprav o vsebini note ni bilo še nič objavljeno, zatrjujejo, da je laoška vlada zadovoljna s francoskimi zagotovili, izraženimi v noti. V razliko od kam-boške in veitnamske vlade, laoška vlada doslej ni zahtevala, naj se od francoskega komisariata nanjo preneso kompetence v pravosodnih, policijskih in vojaških zadevah. Ta vprašanja naj bi se uredila v teku pogajanj med delegacijama Francije in Laosa, ki se bodo v kratkem pričela v Parizu. Pariški diplomatski krogi sodijo, da bodo pogajanja naglo potekala in da bo do konca septembra že dosežen konkretni sporazum o laoški neodvisni državi v okviru Francoske unije. Laoški prestolonaslednik, ki bo vodil laoško delegacijo, bo jutri odpotoval v Pariz. Danes se je sestal z ministrskim predsednikom kamboške vlade in sta se potem oba odpeljala k laoškemu kralju. Razgovori so se nanašali na napovedane pariške razgovore, ker se hoče laoška vlada pogajati s Francijo z vednostjo kamboške nje. Sovjetski delegat Carapkin je nasprotno izjavil, da se mora Varnostni svet baviti z maroškim vprašanjem. V Maroku se je položaj poslabšal tako daleč, da je maroško vprašanje dobilo mednarodni pomen in da se mora Varnostni svet pobrigati za to novo nevarnost za mir na svetu«. Po meje med obema deželama in pre- Carapkinovem mnenju bi bilo ko-haja iz vietnamskega na laoško' ristno, da Varnostni svet sprejme stran in obratno. | libanonski predlog. Tudi kuomin- V Saigonu so danes objavili,! tanški delegat se je izrazil za uvr-da bo Vietnam že sedaj pričel or- ! stitev maroškega vprašanja v ganizirati svojo redno vojsko. V j dnevni red razprav v Varnostnem kratkem bodo vpoklicali prvih 10 J svetu. tisoč vojnih obveznikov letnika ! Francoski delegat Hopenot, je 1932. j zahteval, da se iz razpravne dvo- rane umakne sekretar maroške BOJI ZA HAIFONSKO BAZO stranke »Istiklal« Balafrez. Liba-Saigon, 31. avg. (r). Operacije nonski delegat pa je izjavil, da v zvezi z vietminškim napadom prisostvuje Balafrez seji kot član na haifonsko bazo se nadaljujejo. ( pakistanske delegacije. Ker je Po službenem poročilu, ki je bilo predsednik ugotovil resničnost danes objavljeno, je na vietmin- Malikovih navedb, je francoski ški strani v teh bojih padlo 178 delegat umaknil svojo zahtevo, vojakov, 380 pa so jih ujeli. i Seja se je končala brez zaključka Anglfško-kitajski odnošaji London, 31. avg. (r). Angleško zunanje ministrstvo je danes v zvezi z nezanesljivimi poročili angleških listov objavilo, da Anglija doslej ni nič konkretnega ukrenila v zvezi z imenovanjem svojega veleposlanika v Pekingu in z obnovo normalnih diplomatskih odnošajev z obema državama. Angleška vlada je sicer pozvala Kitajsko, naj se diplomatski odnošaji urede, toda Peking doslej še ni imenoval niti odpravnika poslov za svoje veleposlaništvo v Londonu. Temu ustrezno tudi angleška vlada ni poskrbela za obnovo rednega poslovanja angle- in vietnamske vlade. Njihovi in- škega veleposlaništva v Pekingu, teresi se medsebojno izpopolnju- Pač pa je danes angleška vlada jejo že zaradi nevarnosti ki ji je v smislu prepovedi izvoza strate-izpostavljen Vietnam, delno pa j škega materiala v Kitajsko pre-tudi Laos spričo ekspanzije, ki; povedala izvoz strojev in nekate-jo izvaja Kitajska s pomočjo viet- 1 rih drugih industrijskih izdelkov minških oboroženih sil nasproti | v Kitajsko v vrednosti 4 milijo-Indokini. Delno imata Vietnam in nov funtov, o čemer so se zastop-Laos tudi neposredne skupne in- I niki nekih angleških podjetij pred terese, tako n. pr. glede na stra- kratkim sporazumeli s pekinško teško cesto, ki je speljana vzdolž vlado. Francoski socialist o socializmu v Jugoslaviji Dunaj, 31. avg. (Tanjug). Na gospodarske organizacije. Morda Dunaju se mudi francoski socia- je še prezgodaj soditi o uspehu listični prvak Andree Filippe, ki naporov, ki jih je opaziti v Jugo-je gost avstrijskih sindikatov, slaviji na tem področju. Morda Danes je sprejel novinarje in jim sedanje oblike še niso definitivne, dal več izjav. Govoril je tudi o Gotovo pa je, da predstavljajo gospodarskem in družbenem raz- prizadevanja Jugoslovanov važno voju v Jugoslaviji. Dejal je, da izkustvo in da so velikega pome-spremlja z velikim zanimanjem na za delovanje socialistov sploh. razvoj gospodarske in družbene — : —----------------------------------- decentralizacije v Jugoslaviji. Po Bonn, 31. avg. (r). Na mejnih mojem mnenju, je rekel, je so- blokih med Vzhodno in Zahodno delovanje delavcev v upravljanju cono je danes zahodnonemška po-podjetij na osnovi njihove popol- licija spet ustavila nekaj sto agi-ne odgovornosti bolj problem so- tatorjev iz Vzhodne Nemčije, ki ciallzma nasploh kakor pa dobre so jih poslali agitirat za volitve. Montreal, 31. avg. (UP). Sef angleškega imperialnega generalnega štaba maršal John Harding, ki se mudi v Kanadi, je izjavil, da je težko reči, ali bodo oborožene sile Britanskega Common-vvealtha še dolgo ostale v Koreji. V vsakem primeru bi po njegovem mnenju ne kazalo sedaj odpoklicati te čete iz Koreje. Verjetno bo treba počakati na politični sporazum ,o Koreji. Oborožene sile tujih držav se bodo iz Koreje umaknile bržkone šele, ko se bodo Združeni narodi prepričali, da vojna v Koreji ne bo iznova izbruhnila. Ismaliji, da je našla ob robu ceste pred mestom truplo nekega an- pravljalj o članku. Razen tega so že ob 12. uri, to ie že med delovnim časom, gradbincem v Soboti povedali, naj ne dopustijo, da bi kdorkoli »blatil« podjetje in naj spregovore na sestanku odločno besedo. Glavni sestanek je bil sklican ob 13. uri. vilnimi funkcijami — je pa v resnici poslušen člen v verigi prej navedenih ljudi. Vse te nepravilnosti so ustvarile med delavstvom nezaupanje v lastne sile, ljudje so razoča-runi, izgubljajo vero v pridobitve ljudske revolucije — skrat- Ze takoj v začetku, so člani | ka med gradbinci v Soboti ni po uprave, delavskega sveta in sin dikalne podružnice poizkušali po točkah izpodbiti navedbe pisca, ter prikazati članek kot kleveto — skratka, pisec bi naj s svojo »nekonstruktivno kritiko« prizadejal »veliko krivico« podjetju in delovnemu kolektivu kot celoti. To stališče zastopnika uprave so odločno podprli predvsem odgovorni (beri prizadeti) funkcionarji upravnega odbora delavskega sveta in sindikalne podružnice, delavci se pa niso oglašali. Zdelo se je, da se ljudje bojijo in da ne bodo javno povedali svojih misli. No, poznejša šesturna razprava, ki pa se je žal razživela šele proti koncu, je jasno nakazala, kakšne razmere so v podjetju. Sprva neodločno, potem pa vedno bolj samozavestno so vstajali delavci iz gradbišč in v preprostih besedah izpoveduli, kaj jih teži. Te izpovedi pa so bile tako obtežilne za vodstvo, da so morali spričo dejstev skoraj v celoti umakniti svoje trditve. Splošno mnenje delavcev je bilo, da je pisec članka v glavnem gleškega civilista. Civil st je bil prikaza,- rcsn,čno stanje'v pod-ustreljen m vsa znamenja kažejo, jetj do se • yod(1|J Pez. da so ga neznane, napadli, ko se dj) gfj (ju(|i kj SQ g £duv. je z avtomobilom pripeljal po ce- • ( povezavo z ddavci. sti v smeri proti Ismaliji Za av- DJ|flv£ se sestankih - te bi tomobilom so na cesti ostali sle- ,ahko na fo g( „ _ ne dovi, vozilo pa so napadalci od- aj ogU£tit v £trahu> da bo. peljah Angieška vojaška pohclja do potem ob knlhi flani ddav. je ugotovila, da je bil ubiti civi- skega sveta (delavci) slepo pri-!t'i *iV letalski službi. An- kjn)avaj0i delavci vidijo v pred- PijUH? policijasode- ■ seri n i k u sindikalne podružnice, kj je proti vsem zakonitim predpisom hkrati predsednik delavskega sveta poslušno orodje predsednika upravnega odbora delavskega 6veta, ta pa je pod neposrednim vplivom upravnika Predsednik upravnega odbora je bil pred vojno aktiven borec delavskega razreda, sedaj pa kot uslužbenec uprave zastopa koristi direktorja (upravnika), zanemarja politično delo med delavstvom, vsiljuje svojo voljo sodelavcem, skratka postaja navaden birokrat, kateremu pomeni več prostovoljno delo pri upravnikovi hiši, kot pa delav ske koristi. Ze njegova izjava »nikomur nisem rekel, da sem komunist«, kaže njegovo dvolično vlogo. Predsednik delavskega sveta danes skrušen priznava, da je bil slepo orodje peščice, da kot odgovoren delavski funkcionar ni bil samostojen in da ni izpolnil nalog, ki so mu jih zaupali delavci. Glavni računovodja je član delavskega sveta. OSS, funkcionar v sindikalni podružnici — torej človek s šte- lujeta v nadaljnji preiskavi. »UGRABLJENI« ANGLEŠKI LETALEC V LONDONSKIH ZAPORIH London, 31. avg. (r). Angleški vojaški letalec Ridgen, zaradi katerega je v juliju nastala znana napetost med Anglijo in Egiptom, ker so Angleži domnevali, da so ga Egipčani ugrabili, se je včeraj sam javil angleškim oblastem. Bil je takoj aretiran, ker se je odstranil iz službe, ne da bi bil to javil. Z letalom so ga prepeljali v Anglijo in je sedaj v nekih zaporih v Londonu. Angleška policija raziskuje ali je dejansko kriv letalec ali je stvarno postal žrtev egiptskih napadalcev. Diplomatski razgovori za ameriško finančno pomoč Iranu Teheran, 31. avg. (r). Danes dopoldne je imel ameriški veleposlanik v Teheranu Henderson v zadnjih dneh že drugi razgovor z ministrskim predsednikom generalom Zahedijem. Kakor zatrjujejo, se razgovori nanašajo na ameriško finančno pomoč. Henderson je po današnjem sestanku izjavil, da razgovori še niso zaključeni, da pa sta se z Zahedijem dogovorila, da se bosta sproti sestajala, kadarkoli bi se pojavilo kakšno pereče vprašanje, ki bi utegnilo neposredno zanimati obe vladi. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da je general Zahedi danes Hendersonu ponovno predo-čil, da je Iranu nujno potrebna pomoč in da bi bila iranska vlada bolj zadovoljna s takojšnjo manjšo finančno pomočjo, kakor pa da bi morala dalj časa čakati na večjo podporo %raj in datum korejske konference Washington, 31. avg. (AFP). < skega predsednika Kirn Ir Sena Zastopnik ameriškega zunanjega ki je govoril o združitvi Sever e ministrstva je danes izjavil, da I in Južne Koreje. Kir Im Sen je se bodo jutri sestali delegati 16' dejal, da si bo severnokorejska držav, katerih oborožene sile so vlada z vsemi sredstvi prizade- se borile v Koreji pod Združenim poveljstvom. Proučili bodo vprašanje kraja in roka, v katerem naj se prične korejska mirovna konferenca. ZDA bo zastopala na tej konferenci delegacija, ki jo bo vodil državni tajnik Foster Dulles. ZDA so zahtevale, da se jutrišnjega sestanka udeleži tudi južnokorejski zastopnik. Ce bo ameriški predlog sprejet, bodo zastopnika Južne Koreje še to noč pozvali k sodelovanju. KIM IR SEN O ZDRUŽITVI KOREJE Tokio, 31. avg. (r). Pjongjanški radio je danes dopoldne oddal vala, da se doseže združitev obeh dežel na miren način. Korejsko vprašanje, je dejal utegnejo rešiti Korejci med seboj. Politična konferenca, ki bo v oktobru, naj bi to upoštevala. Prvi indifski oficir v Pan Mun Jomu Pan Mun Jom, 31. avg (r). Danes so prispeli v Južno Korejo prvi indijski oficirji, ki bodo poveljevali indijskim četam, določenim za nadzorstvo nad vojnimi ujetniki, ki se ne marajo vrniti _ A j «r Ti rr i * O mraku le moška vrsta AOK na- domov. V .Južno Korejo je prišlo stopila proti spartaku Ljubljančani 6 indijskih višjih Častnikov, ki SO so zaigrali najboljšo Igro v letošnji iih s helikonterii nrineliali v Pan sezonl ln 80 v prvih dveh setih pre-izjavo severnokorejskega minlstr- Mun Jom. I !£*«!». trStlem setu*«"'nekoliko osmih letih po osvoboditvi pravih socialističnih odnosov. Grad-binskj delavec Novak je povedal, kako je garal v Franciji in drugje po svetu-, zuto so ga sedanje razmere v podjetju tembolj potrle. Navedel je primer, ko delavec Podlesek prejema višjo plačo kot njegovi sovrstniki, čeprav vsi vedo, da ni najboljši delavec. Ker pa je Podlesek preteklo zimo garal pri gradnji upravnikove hiše, ljunje v kolektivu odkrito govore, da prejema zato večjo plačo Njegove besede so podprli delavci s splošnim odobravanjem. Clan delavskega sveta, odnosno upravnega odbora delavskega sveta in upravnik podjetja ne zaslužita mesta, katerega zavzemata. Ker pa je upravnik na orožnih vajah, bodo vso zadevo zuk 1 j uči 1 i sporazumno z Gospodarskim svetom OLO, ko st bo vrnil. Predsednik upravnega odbora delavskega sveta je pred delavej javno podal ostavko. Ustanovili so veččlansko komisijo, ki bo v najkrajšem času podrobno proučila obtožbe po navedenem članku v Ljudski pravici-Borbi. Delavstvo si bo po lastni želji izvolilo sindikalne funkcionarje iz najboljših delavcev. Clunj kolektiva bodo začeli s političnim in kulturno prosvetnim delom v »Svobodi« itd. Ze ti dogodki kažejo, da je med soboškimi gradbinci vendarle zmagala revolucionarna zavest in da so sposobni napraviti d v podjetju. S to revolucionarnostjo, ki so jo pokazali na zadnjem sestanku pa bo treba nadaljevati. Škodljive pojave, ki so se vgnezdili med gradbinci, je treba enkrat za vselej odpraviti. L. T. Egiptska vojaška delegacija v Sloveniji Snoči je prispela v Ljubljano egiptska vojaška delegacija pod vodstvom kontreadmirala Solima-na Ezada. Delegacijo spremlja polkovnik Mirko Bulovič. Delegacija je na poti iz Pule v Ljubljano obiskala Opatijo in je bila tudi na. Reki. Tam si je ogledala tovarni »Aleksander Rankovič« in »3. maj«. Spotoma je bila tudi v Postojni. Jutri si bo delegacija ogledala novo hidrocentralo v Medvodah in bo potovala še na Bled Poveljnik garnizije v Ljubljani general Nikola Ljubičič priredi zvečer v čast gostom večerjo v domu JLA. S A H Sligorič startal z remijna Neuhausen, 31. avgusta. V medna- gorli nadaljeval nič ka) pteelzno ln rodnem tekmovaniu za svetovno pr-I po Štirih potezah mu'ni nič ostalo od venstvo v Sahu so bili v drugem kolu njegove prednosti. Borba za iniciativo doseženi naslednji rezultati: Gllgorlč : se Je zaostrila ZmnCa,reBronsteinC0VNeuSor"dyeml ' Tajmanov Je ob svojih razgaljenih (kraUeva lrm™slta obrambajf fteshew- : i1,™11* ?e "gratal Gilgorlčevega kra-skl — Indijska obramba), Keres : Averbah 0:1 (NiemcovlCeva Indijska obramba), lja, a Je nazadnje po reprodukciji jrišlo do remija, ki se *e Talmanov z njim očitno materiali v"29 *potezl le prišlo do re- Smislov : Szabo remi (katalonska fBard1ovoiJ,l|o D° P°^‘S» otvoritev), Geller : dr. Euwe 0:1 ‘j*1?® Gilgorl,‘u 8e Ponudil čokolado. Jutri odigrajo prekinlene partije iz prvega in drugega kola, v sredo pa prlčno tretje (Niemcovlčeva Indtlska obramba). Kotov : Stalberg prek. (ortodoksna obramba). Svetozar Gllgorlč Je startal šele da- 1 nes. Njegov nasprotnik Tajmanov Je ŽELEZNIČARJEV BRZOTURNIR v zadnjih letih prodrl med prve svetovne šahlste Svojo včerajšnjo partijo Tudi snočnjl šahovski brzoturntr z Bronstelnom le prekinil in Je malo Je potekel v okviru proslav 35 letnice verjetno, da bo dosegel v njej remi. SSd Zelezničarla. Sodelovalo le pet Danes Je nasproti Gllgorlču le v ekip. tekmovali pa so na 10 deskah, otvoritvi tvegano zaigral kmeta na Rezultati- 1. Železničar (Lj.) 28 kraljevem krilu. Gllgorlč se Je naglo točk, 2 Elektro 24,5. 3 Pošta 24,5, 4. odločil za Izmentavo lahkih tlgur v Litostroj 13, 5 Železničar II. pa 10 centru Kmetie so bili še vsi na deski točk. V 18 potezi Je ponudi) kmeta, ki ga Prva tri moštva so prejela lepe pa Tajmanov ni sprejel Odtlej Je Gli- pokale. ODBOJKA ŽELEZNIČARJEV JUBILEJNI TURNIR Snoči se Je na stadionu v Šiški popustili, kai so gostje Izkoristili ln nadaijeval Železničarjev odbojkarski zaključili set zase v razmerlu 15 12. turnir, ki (e dal zarilmave rezultate | Tudi v četrtem setu Je zmagal Spar- V prvi tekmi Ja ženska vrsta ljub-j tak v razmerju 15:11. / petem ps si IJanskega 2elezn!čarja brez težave l Je AOK opomogel z ofenzivno -n po- premagala ekipo zagrebške Lokomotive z rezultatom 3:0 v setih 15:3. 15:5 V drugi tekmi Je Železničarjeva članska vrsta premagala Zagrebčane z rezultatom 3:1 v setih 15:3, 15:14, 14:16, 15:13. V tretji tekmi so spet nastopile ženske, tokrat AOK tz Ljubljane proti Spartaku iz Subotice Slednja Je zmagala z rezultatom 3:2 v setih 15:5. 15:10, 10:15. 14:16, 15:19. žrtvovalno igro te. odločil set v svojo korist v razmerju 15:4 Tako Je bil končni rezultat 3:2 za AOK Jutri se zvrstilo AOK Železničar, Lokomotiva : Spaitak Spartak : Železničar, in sicer obe, moška in ženska vrsta K O S A H K A montažno : Železničar 62!52 Zagreb 31 . avg. Tanlut) V prvenstveni tekmi zahodne skupine košarkarske zvezne lire te noeol zagrebško »Montažo- premagalo ljubltan ke-ga Železničarja« z rezultatom 62:52, (33:25). r/»v,\yw v«a m&m Most čez Mesinsko ožino Ameriški inženir Mario Pal-mieri, rojen v Neaplju, je prispel v svoje rojstno mesto, da 1 po nalogu neke ameriške tvrdke za graditev mostov proučil možnost zgraditve visečega mostu čez Mesinsko ožino. V Messini bo v kratkem posvetovanje, na katerem b&do govorili o zvezi Sicilije s celino. Udeležencem bodo predložili načrte inženirja Massija, ki jih je zveza italijanskih konstruktorjev jeklenih gradenj že odobrila. Masajev most čez Mesinsko ožino P' »mejl tri loke in visok bi bil 50 m. Razpetina srednjega loka merila poldrugi kilometer, gradbeni stroški bi znašali ka- 1 55 milijard lir. Čez most bi speljali dva železniška tira, dvoje avtomobilskih vozišč, stezo za Kolesarje in posebno pot za pešce. Dr. Eckener 85-Ietnik ^?.r‘ Hugo Eckener, znan kot graditelj in krmar velikih nemških zrakoplovov Zeppelinov, je te dni v Fricdrichshafenu v kro-Ku svoje družine praznoval 85-let-Jiico svojega rojstva. Iz vseh delov sveta so mu ljudje čestitali, tako da se je nabral v njego-yem stanovanju cel kup pisem jn brzojavk. Dr. Eckener je rekel, da je bilo delo grofa Žeppe-bna, ki ga je nadaljeval, stvar miru in sporazumevanja med narodi. Nihče seveda zdaj ne misli več na graditev zrakoplovov, ker z modernimi letali ne bi mogli tekmovati. Avstrija vzorno skrbi za tujski promet ^ Letos si obeta od njega dve milijardi šilingov dohodkov MALI LEKSIKON VPRAŠANJA Kateri Jugoslovan je pred 86 leti s čolnom prevozil Atlantik? Ali je v morju zlato in srebro? Kaj je laktometer in za kaj ga uporabljamo? Ali se orjaške hobotnice bore s kiti? Ali naravno vonjavo vijolice, »vijolično olje«, pridobivamo iz vijoličnega cveta? ODGOVORI Dubrovčan Nikola Primorac, mladi kapitan anglcSke trgovin-» .','no!!lflric6- , stuvo «000 . VV, . , '"K"v »klenu prevoziti Atlantski ocean tjn in nazaj z navadnim 6,5 m dolgim Čolnom na jadra. Čolnu je dal ime rojstnega mesta »Grad Duhrovnikc. Smer poti je bila Liverpool—Ncw York—LJverpool. Na pot je odri-nil oktobra 1867 z angleškim mornarjem Hiterom. Po 92 dneh naporne in nevarne vožnje po razburkanem morju je prispel v Ncw Vork. kjer je vzbudil veliko senzacijo. V velikem ameriškem mestu je počival kakih 20 dni, potlej pa se je nanotil nazaj. Namesto mornarja Hitera, ki se je nstralil in zbežal, je z zvijačo dobil drugega sopotnika, norveškega mornarja Axela. Približno po 50 dneh vožnje sta prispela v Liverpool, kjer se je zbralo v pristanišču malone vse mesto Na slavnostnem banketu so pogumnemu Dubrovčanu izročili stavo. Družba ameriških Slo-p]esalce. Človek bi mislil ,da se vence/ se je med bivanjem tujci med domačini v Avstriji v »tari domovini odpeljala dolgočasijo, ker ne znajo njiho-na izlet v sosednjo Avstrijo. Eden izmed iasletnikov nam je poslal dopis, v katerem opisuje svojo vtise. Zanimal se je zlasti za prizadevanje avstrijskih oblasti, da bi privabile v Avstrijo 8imve6 tujcev. >Ko prestopiš avstrijsko mejo,« pravi ameriški Slovenec, »takoj opaziš zelo živahen promet z motornimi vozili. Avtomobilov in motociklov najrazličnejših znamk po avstrijskih cestah kar mrgoli. Avstrijci znajo izkoristiti svoje naravne lepote. Ljudje sami na vso moč pomagajo oblastem pospeševati tujski promet. Vzpenjače rastejo v Avstriji kakor gobe po dežju. Krajevne oblasti povsod ustanavljajo zadruge ali delniške družbe, du bi čim-prej zgradile vzpenjačo na bližnji hrib ali goro. Tako skušajo tujce zadržati, da se ne bi razkropili po drugih krajih. Za vzpenjače so posebno navdušeni turisti iz dežel, kjer prevladujejo ravnine. Skandinavcu že na obrazu vidiš, kako se veseli vzpenjače, ki ga potegne v nekaj minutah na visoko goro. Avstrijci radi razkazujejo tujcem svoje narodne noše. V tem oziru so pravi umetniki. Narodne noše nosijo stare ženice in dekleta tudi ob delavnikih. Moški jih oblečejo navadno šele proti večeru, ko se zbirajo na gostilniških vrtovih, kjer pridno plešejo. Tujci se radi pomešajo med velja za hotelske vratarje in natakarje. Za njihovo izobrazbo skrbe razne hotelske šole in 18 let po nedolžnem v ječi Te dni je zapustil kaznilnico 43 let stari Italijan Carlo Cor-bisiero, ki je celih 18 let po nedolžnem presedel v ječi. Dne 22. novembra 1935 je bil skupaj z Enfieoin Manzijem in njegovim bratom Gaetanom zaradi umoru dveh trgovskih potnikov obsojen na dosmrtno ječo. Pet mesecev pozneje se je Manzi nekemu duhovniku izpovedal, da sta z bratom po krivem obdolžila Corbisiera, da je sodeloval pri umoru. Decembra 1936 je Manzi umrl in junija naslednjega leta je duhovnik policiji sporočil, kaj mu je pri spovedi priznal. Toda šele 16 let pozneje so proces obnovili in Corbisiera oprostili. Po italijanskem pravu oproščeni nima pravice zahtevati odškodnine. Corbisiero je zapustil kaznilnico bolan in strt. Palača avstrijskega parlamenta na Dunaju vega jezika, toda tudi v tem oziru si oblasti in ljudje v Avstriji na vse načine prizadevajo premagati težave. Učenje angleščine je vAvstriji razširjeno, kakor v malokateri drugi deželi. V poletnih mesecih slišiš po avstrijskih mestih skoraj več angleščine, kakor pa nemščine. Dijaki srednjih in visokih šol si služijo med počitnicami kruh kot vodniki tujcev, da jim razkazujejo krajevne zanimivosti in jih spremljajo na visoke gore. Tudi ženske ne zaostajajo za moškimi. Mnoga avstrijska dekleta gredo vsako leto v Anglijo, kjer služijo v gospodinjstvu, hkrati pa se pridno učfe ‘diiglcSČine. Ko se čez leto dni vrnejo, govore že tako dobro angleški, da se z Angleži brez težave sfibrazumevajo. Razen tega pa so v Avstriji v večjih krajih na razpolago tolmači. Policaji imajo po mestih na prsih kovinske ploščice, na katerih je označeno, koliko tujih jezikov govore. Mnogi policaji govore angleški in francoski, pa tudi italijanski. Tuje jezike govori tudi hotelsko osebje. Ravnatelja hotela, ki ne zna tujih jezikov v Avstriji ne najdeš. Isto praksa v tujimi. Avstrijci, ki se odločijo za službo v gostinstvu, potujejo najprej po tujih drža- vah. Avstrijsko ljudstvo se dobro zaveda važnosti tujskega prometa. Srednji sloji oddajajo v sezoni tujcem sobe in zaslužijo toliko, da se lahko vsa družina obleče in obuje. Na vsaki železniški postaji v večjih krajih dečki ali deklice ponujajo tujcem sobe. Vse to pa bi bilo še premalo, če ne bi država posvečala tujskemu prometu tolikšne pozornositi. Glede vzdrževanja cest Avstrijci prav nič ne zaostajajo za Švico ali drugimi zahodnimi državami. Isto velja za modernizacijo telefona in brzojava ter elektrifikacijo železnic. Ce se tujec zanima za kako gorsko jezero ali razgledno točko, takoj začno projektirati cesto za avtomobilski promet do vznožja in že mislijo na zgraditev žične železnice. Vsi večji kraji imajo smučarske šole in smučarjem so skoraj povsod na razpolago žičnice. Spričo tolikšnih skrbi za razvoj tujskega prometa ni čudno, da ima Avstrija od njega tudi lepe dohodke. Letos računajo na dve milijardi šilingov v zdravi i tuji valuti. Kaj pomeni ta vsota I za avstrijsko gospodarstvo, ni j treba posebej poudarjati. Vtem ko se preživlja z delom v industriji le določeno število prebivalcev, nudi tujski promet zaslužek vsem, ki se količkaj znajdejo v tem poslu. Za razumevanje pomena turizma pa je treba ljudi najprej vzgojiti Model Mount Everesta Na letošnjem mednarodnem velesejmu na Dunaju od 6. do 13. septembra bo razstavljala tudi Velika Britanija. Največja privlačnost njene razstave bo model Mount Everesta, na katerem bo začrtana pot, ki sta po njej dva plezalca Huntove odprave priplezala na vrh najvišje gore sveta. Na mizi, na kateri bo ta model stal, bodo razstavljeni tudi modeli opreme in oblek angleških alpinistov. Enega izmed razstavljenih predmetov je izdelala nad sto let stara tvrdka, ki je v zadnjih 50 letih preskrbela več alpinističnih naprav s toplimi, ročno pletenimi jopicami. Takšne jopice so imeli tudi člani Huntove odprave. Lanske angleške odprave in letošnja Huntova ter alpinisti, ki so skušali priplezati na Kančendžung in Kamet ter antarktična odprava Ernesta Shackletona. Jopice pletejo pletilje s Šetlandskih otokov iz naravne nebarvane volne, ki tehtajo samo 140 do 186 gr, pa so vendar zelo tople in trpežne. Nova vrsta sintetičnega gumija Strokovnjaki so odkrili novo vrsto sintetičnega gumija, ki ima vse lastnosti dosedanjih vrst, po kakovosti pa nadkriljuje naravni gumi. Uporabljali ga bodo za izdelovanje pnevmatičnih koles in notranjih cevi, ker je zelo odporen proti oksidaciji in mehaničnim poškodbam. Gre za tako imenovani poliester gumi. Iz njega narejene avtomobilske pnevmatike so dvakrat trpežnejše od navadnih. Njegova razteznost je za 50 do 100 % odstotkov večja od kateregakoli gumija. Njegovi glavni sestavini sta etilen glikol in propilen glikol. Uporabljali ga bodo tildi za podplate, za izdelovanje gum za težke kamio-n ein za prevleko podov. Idkivrnik Dr. Willers že 30 let zdravi prebivalce arktičnega področja Na področju večnega ledu in snega okrog Severnega tečaja so življenjski pogoji trdi. Ljudje, v kolikor sploh vzdržijo ostro podnebje, so izpostavljeni tam neprestanim nevarnostim. Največ je na tem področju Eskimov, pa tudi nekaj belcev, ki jih privabi lov na divjad. Redko bi našli med kulturnimi narodi toliko poštenih, odkritosrčnih in plemenitih ljudi, kakor jih živi ustrezno njihovemu številu v arktičnih krajih. Med njimi je tudi dr. Willers, ki mu pravijo »zdravnik Severnega tečaja.« Ta požrtvovalni mož že več let deluje na velikanskem področju med Velikim Ledenim morjem na severozahodu Kanade in Mackenzie Riverom. Kdor potrebuje njegove pomoči, mu je zmeraj na razpolago. Ze trideset let hodi ta mož nizke, drobne postave z zdravniškimi pomagali od naselbine do naselbine, od enega eskimskega šotora do drugega. Cesto mora prehoditi ali prevoziti s sanmi na pasjo vprego več sto kilometrov, preden prispe do bolnika. Če more, se pelje tudi s starim avtomobilom, večinoma pa uporablja sani rt pasjo kraji! vprego. t'o neprehodnih ajih hiti bolnikom na pomoč zvijača, da bj bandita ujel v spretno nastavljeno past. Ko da ni ničesar opazil, je sumljiva fanta vprašal, ali sta dala ranjencu v zadnjih urah vode. Ko sta fanta pritrdila, je zdravnik namrščil obrvi in dejal, da bi lahko ranjencu pomagal samo v bolnišnici v bližnji naselbini, češ da ima trebušni le-gar in da bi bil čez nekaj dni HIDROPLANI NA REAKTIVNI POGON Zlato, srebro, železo in mnogi orngi elementi pridejo v morje v mikroskopskih delein z dednimi kapljicami in po reknh. Strokovnjaki »o izračunali, da |e v kubični milji morske vode kokih 20.000 kg zlata. Računajo, da je v vseh morjih raztopljenih kakih 2300 milijonov ton zlata, torej toliko, da bi priSlo na vsakega človeka na svetu dobre pol tone. Ce bi odkrili način pridobivanja zlato in srebra iz morja, kakor pridobivamo jod. so! itd., njegova vrednost ne bi bila večja od vrednosti niklja ^ali kositra. I.aktometer (e naprava zn določanje količine maščobe v mleku. Gre za votlo, na obeh koncih odprto stekleno cev, ki ima v spodnjem delu nekaj svinčenih siber,_ na zgornjem pa skalo, oa kateri neposredno odčitamo koli-čino mnSčobe v mleku. Merjenje z Inktnmetrnm je kai preprnsto. V posodo cilindrične oblike nalijemo nekaj mleku in vtaknemo laktometer vanj. Cim bolj mastno le mleko, čim manj je v njem vode, tem globlje se laktometer pogrezne v tekočino. Količino maščobe nnm pokaže številka mi skali na površini mleka. T.nkto meter uporabljamo v znanstvene namene, pa tudi. da zasačimo in kaznuiemo brezvestne prodajalce, ki prilivajo mle^u vodo. * Zna no fp. da «o orjaške hobotnice in zobati kiti stari sovražniki in da ^e fr od nekdaj bi.ip med njimi boj Hobotnice kitom postavim po robu. Njihovo telo je dol ir o do ^ m. dve Pinalki pa do 12 m. Oči imajo velike ko krožniki. Kit «?ku5a hobotnico podreti Ker pa je zelo ^n^na, mn čento uide in pusti na njegovem telesu velike brazgotine. Roja pa ne začne zmeraj kit. Vencih sp dn napade prva noliotniea V vodi je malone prodorna, da jo kit te/ko opazi, ^anio kadar nnpade plen posta-ne od razluirjcnin rdeča ko kri. • »Vi joličncga olia<. naraMi* vonjnve vijolice, nikoli ne pridobivajo iz njeneira cveta, mar-Vr<' iz korenin perunike C.lavne sestavine vijolične vonjnve tako •nicnovanc spoilre iron, je v teh koreninah mnogo vi*f. kakor * vijoličnem evetu 7aradi intenzivnega vonja no vijolici koreni nf. perunike, ki so tudi 7(1 rn-vilnc. ljudie v apoteki čeHn za n te vajo »vijolične korenine« <">• nrav j(. hj|n spojina iron znana *« ie vprašala statistka radovedno. »Žeja,« je odgovoril Moser. BREZPLODNO DELO Ameriški humorist Mark Twain se je nekoč izprehajal zunaj mesta Prišel je do pokopališča in opazil ljudi, ki so nekaj merili. Vprašal jih je, kaj delajo. »Ograjo nameravamo postaviti okrog pokopališča.* »To je brezplodno delo.« »Zakaj brezplodno delo?« •Popolnoma brezplodno. Tisti, ki so znotraj, ne morejo ven, tisti zunaj pa prav nič ne žele priti noter,« je odgovoril Tivain. BESEDE NISO OPEKA Sloveči angleški pisatelj George Meredith si je sezidal hišo. ki je bila zelo lepa, toda majhna Ko so jo zidali, je obiskala pisatelja neka dama, in ponosno ji je hišo pokazal Dama pa je dejala razočarano: »V svojih knjigah zmeraj opisujete velike in bogato okrašene dvorce, sami pa si zidate tako skromno hišico.« »Vzrok je kaj preprost,« je odgovoril pisatelj, »besede me nič ne stanejo, pač pa je opeka zelo draaa.« SPORED PROSLAVE 10. OBLETNICE PROGLASA AVNOJ O PRIKLJUČITVI SLOVENSKEGA PRIMORJA IN ISTRE K JUGOSLAVIJI IN 10-LETNICE USTANOVITVE PRIMORSKIH BRIGAD na Okroglici 6. septembra ob 10. 1. Raport in odlikovanje brigad. 2. Otvoritev proslave 10. obletnice proglasa o priključitvi in ustanovitve primorskih brigad: Gradnikove, Gregorčičeve, Prešernove, Bazoviške, Kosovelove, Vojkove, Tržaške brigade, Brigade VDV, Artilerijske brigade IX. korpusa, petih prekomorskih brigad in Tankovske brigade IV. armade. 3. Govor. 4. Zaključek in Internacionala. Kulturni spored 1. septembra Ob 18. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Marezigah Ob 21. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Šmarju Ob 20. uri: Ljudsko gledališče iz Kopra v Herpeljah. Bor: Težka ura. 2. septembra: Ob 14. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Tomaju Ob 16. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Dutovljah Ob 21. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Komnu Ob 20 uri: Invalidski pevski zbor v Bovcu Ob 20. uri: Gledališče za Slovensko Primorje iz Postojne v Vipavi. Finžgar: Naša kri Ob 20. uri: Ljudsko gledališče iz Kopra v Ilirski Bistrici. Bor: Težka ura Ob 20. uri: Tolminsko gledališče na Humu v Brdih. Klinar: Vida Staša 3. septembra Ob 15. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Škrbini Ob 17. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Braniku Ob 21. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Ajdovščini Ob 20. uri: Invalidski pevski zbor v Cerknem Ob 20. uri: Gledališče za Slovensko Primorje iz Postojne V Mirnu. Finžgar: Naša kri Ob 20. uri: Ljudsko gledališče iz Kopra v Dutovljah. Bor: Težka ura 4. septembra Ob 21. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Zalem hribu Ob 20. uri: Invalidski pevski zbor v Idriji Ob 20. uri: Gledališče za Slovensko Primorje iz Postojne v Braniku. Finžgar: Naša kri Ob 20. uri: Ljudsko gledališče iz Kopra v Divači. Bor: Težka ura Ob 20. uri: Tolminsko gledališče v Ajdovščini. Klinar: Vida Staša 5. septembra Ob 20. uri: »Srečko Kosovel«, pomnožen z moškim zborom Slovenske Filharmonije v Sežani. Koncert na prostem Ob 21. uri: Igralska skupina IX. korpusa v Renčah Ob 20. uri: Gledališče za Slovensko Primorje iz Postojne v Šempasu. Finžgar: Naša kri Ob 20. uri: Ljudsko gledališče iz Kopra v Novi Gorici. Bor: Težka ura Ob 20. uri: Tolminsko gledališče v Prvačini. Klinar: Vida Staša Ob 20. uri: Koncert Komornega zbora iz Trsta v Solkanu Ob 20 uri: Koncert pevskega zbora »Valentin Vodnik« iz Doline pri Trstu v Mirnu Ob 20. uri: Koncert tržaških pevskih zborov (Igo Gruden iz Nabrežine, Sempolajski oktet, Tržaški Zvon) v Braniku Ob 20 uri: Koncert tržaškega zbora Prosek - Kontovel v Šempetru pri Gorici Ob 20. uri: Koncert zbora »Ivan Cankar« iz Trsta in zbora iz Boršta pri Trstu v Zalem hribu Prireditve na Okroglici 5. septembra Ob 15. uri: Igralska skupina IX. korpusa in Invalidski pevski zbor. Gledališče VI. Ob 18. uri: Igralska skupina IX. korpusa in Invalidski pevski zbor. Gledališče VI. Ob 19.30: Telovadna akademija in koncert Rudarske godbe na pihala iz Hrastnika. Gledališče III. Ob 19.30: Koncert pevskega zbora iz Barkovelj pri Trstu in godbe na pihala »Svobode« iz Raven na Koroškem. Gledališče V. Ob 19.30: Koncert mešanega pevskega zbora in orkestra KPD »Matko Brajša-Rašan« iz Pule in Godbe na pihala »Svobode-center* Trbovlje. Gledališče II. Ob 21. uri: Uprizoritev Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Dirigira Rado Simoniti. Gledališče IV. Kino predstave: ob 20. uri »Na svoji zemlji«, ob 22. uri »Slavica«, ob 24. uri »Deček Mita«. Gledališče I. 6. septembra Ob 15 uri: Igralska skupina IX. korpusa. Gledališče VI. Popoldne bodo na prireditvenih prostorih igrale godbe na pihala koncertne komade. Nastopali bodo pevski zbori, nad 40 godb pa bo igralo za ples. KAMIONE »TAM« Urediteu cestnega prometa ob proslavi na Okroglici Za varen in nemoten prevoz udeležencev na proslavo 10-letnice priključitve Primorja na Okroglico in nazaj 5. in 6. septembra t. 1. daje Stab za zavarovanje cestnega prometa pri državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS voznikom motornih in vprežnih vozil, vodjem pota, kolesarjem in vsem udeležencem proslave tole navodilo: I. SMER V02NJE Za vožnjo na proslavo s cestnimi vozili so določene te-le obvezne glavne smeri: 1. Gorenjska smer: Vsi prevozi z Gorenjske se usmerijo na cesto I. reda Kranjska gora—Ljubljana—Postojna—Razdrto—Okroglica. Prevoz ljudi na proslavo s kamioni in avtobusi po cestah II. reda v smeri Kranjska gora preko Vršiča na Bovec; Škofja Loka— Železniki—Tolmin; Škofja Loka—Ho-tovlje—Cerkno in Žiri—Idrija ni dovoljen. Udeleženci proslave iz Gorenje Savske, Selške in Poljanske doline naj razumejo, da navedene ceste niso primerne za množične prevoze ljudi s težkimi vozili, še zlasti pa niso primerne za take vožnje ponoči. Ta prepoved je izvedena samo zaradi varnosti potnikov. Po cesti Hotovlje— Cerkno bodo smela voziti težka vozila le z izrednim dovoljenjem TNZ Kranj. Cesta čez Vršič se ne priporoča tudi za lahka motorna vozila. 2. Štajerska smer: Vsi prevozi s Štajerske se usmerijo po najprimernejših okrajnih cestah na cesto I. reda Maribor—Celje—Ljubljana—Postojna—Razdrto—Okroglica. Iz varnostnih razlogov, zaradi močnih strmin in ovinkov, Je prepovedan prevoz ljudi s kamioni in avtobusi iz Savinjske doline preko Črnivca. 3. Dolenjska smer: Vozila z Dolenjske in jugovzhodne Štajerske se usmerijo na cesto I. reda Brežice— Novo mesto — Ljubljana — Postojna — Razdrto—Okroglica. 4. Kočevska smer: Vozila s Kočevskega in jugozahodne Dolenjske se usmerijo po cesti II. reda Kočevje— Žlebič—Grahovo na cesto I. reda Planina—Postojna—Razdrto—Okroglica. 5. Smer iz Reke: Prevozi se usmerijo po cesti II. reda Reka—Ilirska Bistrica na cesto I. reda Postojna— Razdrto—Okroglica. 6. Istrska smer: Vozila iz Istre se usmerijo po cesti II. reda Pazin—Buzet—Kozina—Divača na cesto I. reda in II. reda Senožeče—Razdrto—Okroglica ali pa na cesto L in II. reda Senožeče—Sežana—Dutovlje—Vogersko. CLAVNE SMER! CEST N E CA PROMETA NOVO Hi IT c fUfiSkA BISTRICA OKR10UCA CLAVHE SMS Al *OlNJi CE) rADKium Paairait II. PROSTORI ZA PARKIRANJE Za vozila, ki pripeljejo Iz smeri Razdrto—Ajdovščina In iz soške smeri, so določeni prostori za parkiranje v Ajševici, v Ozeljanu in pri Šempasu, za vozila iz smeri Dutovlje in Šempetra pa na Vogerskem. Vozila bodo usmerjali na prostore za parkiranje in jih parkirali prometni reditelji. Da bo parkiranje pravilno ln hitro, naj izvajajo vozniki natančno in takoj navodila rediteljev. Potniki smejo izstopiti iz vozil šele na prostorih za parkiranje. S tem bo omogočeno hitro odhajanje vozil na parkirna mesta, udeleženci pa bodo vedeli ob povratku, kje je njihovo vozilo. Zadrževanje vozil na cestah zaradi izstopa ni dovoljeno. Parkiranje bo izvedeno tako, da bo omogočen vsakemu vozilu nemoten odhod. III. TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL IN DOVOLJENJA ZA PREVOZE Tovorna motorna vozila, ki bodo prevažala udeležence na proslavo, morajo prej tehnično pregledati tehnične komisije pri pristojnih tajništvih za notranje zadeve okrajev — mest. Tehnični pregledi bodo izvedeni v času in na krajih, ki jih bodo določila tajništva za notranje zadeve. Na tehnični pregled naj pridejo tehnično brezhibna in za prevoz ljudi opremljena tovorna vozila. Prevoz udeležencev ne bo dovoljen z »Uni-mogl«, traktorji ln tovornimi priklopniki. Prošnja za tehnični pregled oziroma za posebno dovoljenje mora biti kolkovana s 30 in 150 din in vložena pri pristojnem tajništvu za notranje zadeve. Sam tehnični pregled Je po < n Šempasa« 7. Koprska smer: Vozila iz okrajev Koper in Buje se usmerijo po cestah II. reda Koper—Dekani—Kozina—Divača na cesto I. ln II. reda Senožeče—Razdrto—Okroglica ali pa na cesto I. in II. reda Senožeče—Sežana—Du- | tovlje—Vogersko. 8. Smer Iz Trsta: Prevozi se usmerijo po cestah Sežana—Dutovlje—Štanjel—Branik—Zali hrio—Volčja draga —Vogersko. Vozila pa lahko peljejo tudi po cesti I. in II. reda Sežana— Razdrto—Okroglica. 9. Soška smer: Vozila iz Soške doline se usmerijo po cesti II reda Bovec—Volče—Gorica (Solkan)—Ajševica. 10. Smer Iz Idrijske kotline: Vozila se usmerijo proti Tolminu na soško smer ali pa na cesto Godovič—Col— Ajdovščina—Okroglica. Težja motorna vozila, ki pripeljejo lz Ljubljane, nadaljujejo v Logatcu vožnjo po cesti I. reda čez Kalce proti Planini. Lahka vozila pa bodo usmerjena na cesto Logatec—Laze— Planina, ki Je v dobrem stanju. Pri povratku s proslave morajo voziti vsa vozila po prej določenih smereh tudi v nasprotni smeri. Spremembo smeri vožnje na povratku lahko dovoli samo Stab za zavarovanje na Okroglici. Na vseh križiščih cest nižjega reda na ceste I. reda naj se vozila previdno vključijo v kolone. Izsiljevanje prednosti Je prepovedano na vseh križiščih. Udeleženci naj zapustijo takoj prostore za parkiranje, da ne bi ovirali parkiranja drugih vozil, In se napotijo po poteh na glavni prireditveni prostor. Tudi na cestah naj udeleženci ne postajajo. Vozila, ki bodo opremljena s posebnim znakom, bodo smela nadaljevati vožnjo na ožji prireditveni prostor samo od Ajševice. Priporoča pa se vozilom s posebnimi znaki, da uporabljajo ugodnosti le za nujne vožnje. Ce bodo Izredne prilike zahtevale, morajo tudi ta vozila izvajati navodila prometnih organov. Kolesarji vozijo po prej navedenih smereh do Šempasa oziroma Ajševice in Vogerskega, kjer bodo usmerjeni po poteh na prostore za parkiranje koles. Kolesa bodo na prostorih za parkiranje čuvana. Vozila ln udeleženci naj izvajajo natančno, hitro in brez objasnlevanja navodila službujočih civilnih prometnih uslužbencev in organov LM. odredbi državnega sekretariata za gospodarstvo LRS takse prost. Za tovorne avtomobile, ki jih komisija spozna, da so v brezhibnem stanju in da so opremljeni za varen prevoz ljudi, izdajo tajništva za notranje zadeve posebno dovoljenje, ki ga prilepijo vozniki na notranjo stran prednjega stekla. V tem posebnem dovoljenju sta imenovana za vožnjo odgovorni voznik in vodja pota. V dovoljenju Je označena tudi smer vožnje, katere se morata voznik ln vodja pota natančno držati. Samovoljno menjanje smeri vožnje ni dovoljeno. V vsakem vozilu sme biti le toliko potnikov, kolikor Je označenih prostorov v prometnem dovoljenju ali v posebnem dovoljenju ZA TOVORNA VOZILA. Preobremenitev vozil ni dovoljena in bodo potniki preko določenega števila Izključeni od nadaljnje vožnie. Na določenih točkah Klavnih cest bodo vsa vozila ponovno kontrolirana, če so v redu. Za varno in disciplinirano vožnjo na vsakem vozilu sta odgovorna voznik in vodja pota, ki morata zahtevati disciplino tudi od potnikov. IV. SPLOŠNA NAVODILA Voznike motornih vozil, ki povzročajo večji ropot, naj opozorijo vodje pota ali potniki na ostala vozila, ki so za njimi in ki jih želijo prehiteti. Lažja motorna vozila smejo prehitevati težja, a slednja le vprežna vozila in kolesarje. Najstrože pa je prepovedano vsakemu vozilu prehitevanje na naseljenih krajih, na strminah, na ovinkih, na ozkih cestah in na določenih sektorjih cest, in sicer: na stari cesti Vrhnika—Logatec, na cesti Logatec—Laze—Planina, na serpentinah nad Planino in na serpentinah Razdrto—St. Vid. Tudi kjer Je dovoljeno ln mogoče prehitevanje, naj se izvede na primernih mestih in previdno. Vozniki naj skrbno in pravočasno zasenčijo luči ponoči pri srečavanju z drugimi vozili. Priporoča se vsem udeležencem proslave, ki bodo vozili na proslavo s cestnimi vozili, da vplivajo na voznike, da ostanejo trezni in da že sami preprečijo vinjenim voznikom upravljanje z vozilom. Tudi pri vrnitvi naj se ne ustavljajo pred gostišči, kjer Je prilika, da se vozniki ih udeleženci opljejb. V intdresu vsakega udeleženca je, da se varno pripelje na pro-sjavo in dompv. Organi za notranje zadeve bodo stalno nadzorovali cestni promet In imajo nalog preprečiti nadaljnjo vožnjo vsakemu vo/.niku ali kolesarju, če bodo sumili, da je vinjen. Tudi s prostora za parkiranje ne bodo puščena vozila z vinjenimi vozniki ln vodji pota. Vinjenost voznikov se bo ugotavljala po potrebi na znanstven način. Udeleženci naj odpotujejo na proslavo tako pravočasno, da bodo vsa vozila na določenih prostorih za parkiranje najpozneje 6. sept. 1953 ob 8. uri. Priporoča se tudi, da odpeljejo motorna vozila iz pocdinlh krajev in po možnosti tudi okrajev v koloni. Takim skupinam vozil bo določen skupen prostor za parkiranje. Pričakuje se od voznikov, vodij pota in vseh udeležencev tako vzgledna disciplina in red na cestah in na prostorih za parkiranje, kot so jo pokazali lani na proslavi v Dol. Toplicah. Pripadnikom IX. korpusa Obveščamo vse borce, podoficirje in oficirje, ki so se borili v edinicah IX. korpusa NOV in POJ, da jim je na osnovi odredbe sekretariata za državno obrambo dovoljen 5-dnevni dopust za proslavo 10-letnice proglasa AVNOJ o priključitvi Slovenskega Primorja in Istre k Jugoslaviji in ustanovitve primorskih brigad, ki bo 5. in 6. sept. na Okroglici. Pripravljalni odbor za proslavo na Okroglici CESTNO OMREŽJE IN PARKIRANJE 3-tonske z rezervno zavorno oblogo, ročnim orodjem, ogrodjem za ponjavo in ponjavo za ceno 2,665.000 dinarjev in PRIKOLICE »TAM« 3-tonske z vzmetmi za ceno 267.000 dinarjev franko Maribor najhitreje dobite pri skladišču »BUT NOVI SAI>, SREMSKA MITROVIČA, OD2ACI, Eafl I Kam SOMBOR, ZRENJANIN IN PANČEVO 3642 1-i - VOLČ J A DRAGA l£CENI* U^«n«o»’* »m** tna um* • C*«TU1N» 9 nm uuiMn • 0 HMTUUM — ciavni cm mm t« ftaivm I. KOLO TURNIRJA KANDIDATOV ZA SVETOVNO PRVENSTVO Dr. Euwe prvi zmagovalec Schaffhaugen, 31. avgusta. KaJidi-Oati za naslov (svetovnega šahovskega prvaka so so končno zbrali, d« bi poračunali med sel>oj. V soboto ob lo.30 uri je bila slovesna otvoritev, katere so se udeležitli vsi velemojstri, razen Ue.shewskega mnogi sekundanti [doslej še nismo mogli ugotoviti ko-{Jf.0 jih jei), delegati 24. kongresa rlDL in drugi. ltazglasili so tudi popravljen turnirski pravilnik, razdelitev parov in igralne termine, sinoči pa so je za-&d<> prvo kolo. Čeprav na startu ni bilo našega velemojstra, je imelo to kolo svoje posebne čare. Začetek bi lahko nudil odgovor na več vprašanj. Zato je bila dvorana cerkvene občin© mesta Neu-hausenu silno polna že prod začetkom slovesnosti Za vsakega ljubitelja šaha, celo Ha največjega šahovskega sladokusca jo bil to velik dogodek, saj se pe zbralo 15 do IG najboljših sodobnih šahistov na svetu. Zanimivo je bilo opazovati, kako so biLi mojstri razburjeni pred začetkom velikega boja. Najdorf je pristopal k znancem, ki jih ima vse polno, in jih pozdravljal ter se pri tem trudil, da bi prikril nemir. Heshewsky so pogovarja « predsednikom F IDE Koberdonom. Frece,] rejeni Boleslavski je pripovedoval nekemu tujemu mojstru nekaj ljubeznivega. Keree jo stal ob strani in potrpežljivo čakal začetka, z obraza pa mu je seval neverjeten “lir. Najmlajši Rus, Geller, Tajma-n°v in Pet ros ja 11 so hlastno hodili Edino miz. Stalilberg, močno bled v obraz je razpravljal s svojim sekundantom. Med njimi je bilo videti dobro razpoloženega in zagorelega Gli- goriča. Njemu jo bilo lahko pri srcu, naj mu ni bilo treba igrati. Toda nekdo je manjkal, ko je gong označil začetek kola, dr. Euwe-Ja n j bilo v dvorani, šele zadnji hip J° prišel. Točno ob 17. uri se je začel drugj turnir kandidatov za svetovno prvenstvo. PRVA PARTIJA - REMI Najprej je bila zaključena partija Najdorf — Reshewsky. Po poteku so-deč n© bi tega pričakovali. Vendar, ,Kp «e je Reshewskemu posrečijo znebiti so pritiska belih figur in ko je zagrozil z osvojitvijo kmeta na daminem krilu, sta sklenila premirje, zato pač. ker jo imel ameriški vele-Eiojstei saino še štiri minute za na-duljnih IG potez. PREDSTAVLJAMO VAM KANDIDATE Najinlajši udeleženec veleturnirja kandidatov 2'5-letni Tiger Petrosjan si je Pnboril vstop na turnir z delitvijo 2.— • mesta na lanskem medeonskem turnirju za svetovno prvenstvo v Saltibba-denu, za kar mu je bil priznan tudi naslov velemojstra. Z 19. letom je na šam-pionatu delil 12. in 13. mesto, a dve leti pozneje 2.-—3. mesto z Gellerjem. Na močno zasedenem turnirju 1952 v Budimpešti je delil 7.—8. mesto. Nadarjeni Petrosjan je tekmovalec, ki lahko preseneti. Geller in Petrosjan Efim Geller ie rojen 1923. leta in spada zraven Averbacha in Petrosjuno k sovjetskim igralcem, ki so izpite opravili doma. Suj z izjemo na medeonskem tur-jurju v Saltjobadenu in na zadnji šahovski olimpiadi v Helsinkiju ni nasto-10 *zYen meja. Na prvenstvu Moskve *949. je delil 3. -4. mesto, na šampio-aatu pa 7. -10. mesto. Leta 1951 je aelil no šumpionutu 2. -3. mesto s Petrosja-aom. Nu podlagi teh uspehov in osvo-Mtve tretjega mesta na naslednjem pr-vendvu SZ mu je bil priznan velemojstrski naslov, katerega je potrdil še isto »eto na turnirju v Budimpešti z osvo-J 't vi jo drugega inesta Kandidat zu svetovnega prvaku je postal z osvojitvijo četrtega mesta na turnirju v Saltjbbade-•lu. Geller šteje med nevarnejše mlajše udeležence. VELIKA IGRA DR EUVVEJA Bivši svetovni prvak jo danes spodbil mnoge napovedi. V silnem zaletu je Kotova dobesedno pregazil. Premočni zmagovalec lanskega med-eonskega turnir j« jo igral za šahovnico podrejeno vlogo. Od začetka do kraja .j« dr. Euwo imel igro v svojih rokah in na koncu je s trdnjavo prednosti zlahka zmagal. ŽRTEV ČASOVNE STISKE Bronstein je žrtvoval kmeta, da bi se dokopal do močnega napada. Njegov nasprotnik Tajmanov so je dobro branil in ko jo že kazalo, da bosta remizirala, sta prišla oba v »časovno stisko«. Potezo so se vrstile z bliskovito hitrostjo. Bronstein je žrtvoval trdnjavo za kmeta in pripravil napad s >šah - trdnjava«. Partija je bila prekinjena v končnici trdnjave in konja na obeh straneh, v kateri ima Bronstein štiri, nasprotnik pa dva kmeta. BORBENI REMI Averbah In Smislov sta se silno mučila v poziciji, ki je nastala po španski otvoritvi. Toda Averbah jo igral uh remi in nasprotniku ni pustil nobenih možnosti. Ko jo Smislov uvidel, da bi mu vsako odpiranje pozicije škodovalo, jo remizirul. V prekinjenih partijah lahko pričakujemo samo en remi, in sicer med Stahlbergom in Boleslavskim To je bila najbolj zapletena partija današnjega kola. Oba nasprotnika sta težila po pozicijski igri, zato sta izmenjala figure in partija jo bila prekinjena v končnici dame in konja ter s štirimi kmeti na vsaki strani. Geller bo verjetno v nadaljevanju premagal Szaboja, ker ima kmetu več. Szabo je skušal v končnici zagotoviti sebi z napadom večje možnosti v središču, vendar se je Geller dobro branil in v protinapadu osvojil kmeta. Keros je odlično igral, vendar je bilo opaziti, da je v zadnjem delu partije znatno popustil. Vidoti je Jutri bilo, da je zmaga njegova, ko jo z menjavo kraljic podvojil svojega odvečnega kmeta. V končnici ima Petrosjan močnejšega skakača in morda mu bo usihjIo remizirati. V III. kolu so na vrsti te-le partijo: Najdorf — Gligorič, Petrosjan — Bronstein, Averban — Reshewsky, Szabo — Keros, Dr. Eu\ve — Smislov, Stahlborg — Geller in Bolealavski — Kotov. Tajmanov je prost. i ženski finalni turnir ZA ŠAHOVSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Ljubljana. 31 avg. Jutri 80 prične finalni turnir za žensko Šahovsko prvenstvo Slovenijo, ki bo zaradi odpovedi nekaterih upravičenk nekoliko šlhkeje zasedeno kot projšnja leta. Na turnirju sodelujejo: Ivana Svetek, Božena Ostorc, Manca Ičorban in Erna Smolo iz Ljubljane, Marija Kobe In Henrietu Arh iz Maribora ter prvakinja STO prof. Lenardičeva. Turnir se bo odigral v Šahovskem domu na Cankarjevi cesti. ' Kolo borbenosti in presenečeni Spartakov pogum — 33 golov — 3 goli iz štirih penalov — Lemešič in Podubski najboljša sodnika — Najmanj zadovoljni blagajniki Dolgo bom pomnil VIII. kolo lanskega prvenstva. Lokomotiva je v 17. minuti vodila proti Hajduku 4:0... To ni bil samo poraz, marveč polom. Pa vendar do poloma ni prišlo. Hajduk se je izkazal. Splitčani eo zaigrali kot levi. Ijokomottva se je pogumno branila, vendar se ni mogla upreti napadom. Hajduk jo izenačili Podobno se je izkazal Snartak. Ni klonil niti takrat, ko je Vnrdar na svojem igrišču vodil 3:0. Vemo, kaj [►omeni, če vodi nasprotnik s tako veliko razliko. Vemo pa tudi, kaj pomeni, če se športnik srčno bori, če so no vda eolo takrat, ko je videti, da jo vse izgubljeno. Vardar pa je primer, kako se ne smo zaspati na lavoriknh, češ saj smo nasprotnike že obvladali. Isto velja za BSK, ki je po vodstvu 2:0 proti Hajduku začel igrati lagodno. To se jima je maščevalo. Morda jim bodo to grenke izkušnje pomagale, da bodo razumeli, da v športu no prinese zmago trenutna prednost, marveč nezlomljiva DRŽAVNO PRVENSTVO V STRELJANJU Najuspešnejši s precizno mnlokalibersko puško N e m a n i a iVi a r k o v t c Ljubljana, 31. avgusta Danes je bilo na strelišču zaključno tekmovanje VIII. strelskega prvenstva. Tek-j movalo Je II najboljših strelcev s precizno malokalibrska puško. Tek-I movall so po olimpijskem vrstnem redu. V ležečem stavu je najbolje streljal Petrovič, ki Je dosegel 399 ; krogov, kar Je le en krog manj od absolutnega svetovnega rekorda. Zelo dobro Je streljal tudi mladi Cuk, ki Je dosegel tri kroge manj. Ze po ležečem stavu je bilo razvidno, da bo borba za prvo mesto ostra. V klečečem stavu je bil Bončič najuspešnejši. Dosegel je 385 krogov. Po tekmovanju v tem stavu se Je vrstni red spremenil. Ker je Nemanja Markovič zelo dobro streljal, je prišel v vodstvo s 374 krogi. Borba za posamezne kroge in s tem za končni vrstni red re je razvila šele v stoječem stavu. Največ krogov v tem stavu Je Imel Prau-chardt, ki Je popravil svoj državni rekord za 2 kroga z rezultatom 374 Vedno več kajakov na Muri Kajakaštvo je v Prekmurju vedno bolj priljubljeno. Ta športna panoga ima vedno več pristašev. Začelo pa se je takole: leta 1951 jo skupina mladincev v Krogu pri Soboti ustanovila brodarsko društvo. Sprva so Imeli težave, pa so vso srečno pro brodili Lani so organizirali tekmo vanje, kateremu jo prisostvovalo nad tisoč gledalcev Letos so z delom zgodaj pričeli Maja so gostovali v Celju, julija pa so se udeležili že republiškega prvenstva v Mariboru. To je bil njihov prvi večji nastop. S svojim hitrim uspehom so presenetili in kaj kmalu so se začela ustanavljati tudi druga društva kajakašev. Najprej v 1’etanjeih, potom pa tudi drugod Imajo nokaj ducatov sandolin, katere so vse sami izdelali. Prod dnevi so tekmovali na Muri. Vzpodbujalo jih je nad 1500 gledalcev, Krozani so se pomerili s Petanjci. Tekmovanje pa ni krogov. Končni vrstni red posameznikov (malokalibrska precizna puška): uspelo. Pred tekmovanjem najboljših ' 1 Nemanja Markovič (Sr) 1144, 2. Cuk iz Kroga so Petanjci odstopili od (Hrv) 1143, 3. Bončič 1142, 4. Frau-tekmovanja. S. J. chardt 1142, 5. Skočir 1137 itd borbenost, in da se je treba za zmago boriti do kraja. STRELCI SO BILI RAZPOLOŽENI V I. kolu so bili strelci precej dobro razpoloženi. Res, da so napadalci, kakor običajno izpuščali udod-ne priložnosti, vendar je bilo doseženih 33 golov. Med njimi so Bo-škov, Vidoševič in Velkovski dosegli Po tri, po dva so dali Markovič (BSK), Bekič (Pr), Krstič I (Bi Ko-pilovič in Palfi (Sp). Tudi pri izvajanju kazonskih strelov so imeli precej sreče. Dosegli so tri gole iz štirih kazenskih strelov. Vidoševič in Toplak sta dosegla gol v usodnem trenutku in pridobila za Hajduk in Odred točke. Lovrič II. pa je zapravil priliko in zato je Sarajevo izgubilo obe točki. Branilci se še niso postavili z auto-goli No, saj je še čas .. V nogometu sta najnohvaležnejša poklica — vratar in sodnik. Po poročilih naših dopisnikov pa sta bila v tem kolu najboljša sodnika Lemešič In Podubski. Značilno za to kolo Je, da so bile tekme zelo borhene in razburljive. Igralci so pokuzali ne posebno lep, toda zanimiv nogomet. Nenamerno so bili poškodovani štirje igralci. Zato lnhko sodimo, da so bile tekme, čeprav ostre, vendarle falr. S tem kolom so najmanj zadovoljni — blagajniki klubov. Saj je na vseh sedmih tekmah bilo okrog !I0 tisoč gledalcev. Največji obisk je bil na tekmi Hajduk — BSK, najmanjši pa v Ljubljani. Naj si blagajniki zavoljo tega no belijo glave. Prvenstvo se je šolo začelo. Navijači še niso prišli v »formo«. Če hi bile pa vstopnice cenojše, bi bil obisk seveda večji. L. L. ATLETIKA Atletska reprezentanca za dvoboj z Nemčijo Lahkoatletska reprezentanca, ki bo nastopila proti nemški reprezentanci 5. in 6. septembra v Zagrebu in Augsburgu Zenske: 100 m: Babovič, Boa It, 200 m: Bogič, But ja, 800 m: Šafer, Stefanovič, 80 m ovire: Babovič, But ja. 4X100 m: Knez, But ja, Bogič, Babovič, višina: Sima, Kovač, daljina: But ja, Majcen, krogla: Radosavljevič, Kotiusek, disk: Matej, Homolja, kop-1 je: Kaluševič, Koška. Moški: 100 m: Jovančič, Pecelj,] 200 m: Pecelj, Ben jak, 400 m :Sabolovič, Grujič, 800 m: Hočevar , Mugoša, 1500 m: Mugoša, Krstič, .5000 m: Miha- i lič, Ceraj, 10.000 m: Mihalič Jovano- I viČ, 110 m ovire: Zupančič, Rebula, 400 m ovire: Radulovič, čipčič, ste- eplo — chase: Stefanovič, Štritof, 4X100 m: Jovančič, Madjarevič, Ben-jak, Pecelj, 4 X 400 m: Sabolovič, Grujič, Radulovič, Hočevar, višina: Di- rnUrijevič, Marjanovič, daljina: Radovanove*, Pokorn, troskok: Radovanovič, Milovanovič, palica: Milakov, Rocca krogla: Sarčevič, Jelisijevič, disk: Krivokapič, lirnjajič, kopje: Dangubič, Vujačič, kladivo: Gubi jan, Berec. Pri sestavljanju moške reprezentance zaradi bolezni nista prišla v poštev Ottcnheimer in Šegedin. * Preteklo nedeljo so se v Celju pomerili v III. kolu državne atletske lige atleti Kladivurja in Crvene zvezde. Zanimanje za to prireditev je bilo veliko. Končni rezultat: atleti Crvene zvezde so si nabrali M.871 točk, člani Kludivnria pa 29.584 točk Med ženskami pa so bile uspešnejše domačinke 14.278 točk, atletinje Crvene zvezde 13.235 točk. KOŠARKA ASK mladinski prvak Mladinsko košarkarsko prvenstvo je bilo končano s tekmama med'Sla-vijo in Medvodami ter Železničarjem in ASK. V prvi tekmi, polnih presenetljivih sprememb, so Medvode premagale Slavijo z 38:37 (13:20). — V drugi tekmi so mladinci ASK prvikrat podlegli. Premagal jih je Železničar s 53:47 (21:21) Po obeh turnirjih je končni zmagovalec ASK 15 točk, Slavija, Medvode 11 točk, Železničar 10 točk. ASK bo zastopal našo republiko na polfinalnem državnem prvenstvu, ki bo od 11. do 13. septembra v Ljubljani. Tensing vodi alpinistično šolo Osvajalce Mount Everesta, Ton-slng, je bil postavljen za voditelja nove alpinistične šole v Darielingu. Sola ima nalogo vzgojiti čim več vodičev za težko prehodne kraje v Himalajskem pogorju. ODBOJKA Železničar (Lj.) : Lokomotiva (moški) 3:1 (15:3, 16:14, 14:16, 15:13) Železničar (Lj.) : Lokomotiva (ženske) 3:0 (15:1, 15:5, 15:3) Jugoslovani prvi na dirki Ankara-Istanbul Istanbul, 31. avg. Na mednarodni kolesarski dirki Ankara — Istanbul (480 km) so razen turških nastopili tudj jugoslovanski vozači. Dirka je bila zaključena 28. avgusta. V skupnem vrstnem redu so Jugoslovani dosegli izreden uspeh, saj so osvojili prva štiri mesta: Bula-tovič (J) 15,36:28, Mičič (J) 15,37:57, Petrovski (J) 15,50:25, Nezir (J) 16,00:27, Enver Turk (T) 16,19:53, Ko-stič (J) 16,41:28 Itd. Turški lisk sodi, da so jugoslovanski vozači na toj dirki izpričali dobro kakovost našega kolesarstva. Fnusto Coppi v Zagrebu Zagreb, 31. avg. Najboljši italijanski kolesar svetovnega slovesa Fausto Coppi je sprejel ponudho zagrebškega kluba »Jedinstvn« in ho nastopil konec septembra v Zagrebu. Coppi .ie bil po vojni nedvomno najboljši profesionalni kolesar na svetu. Leta 1952 je prepričljivo zmagal na Tou.r de f ranceu. Letos je bil prvi na veliki etapni dirki »Oiro d’Italia« Pred nokaj dnevi pa je prepričljivo zmagal tudi na svetovnem prvenstvu v Luganu. BALINANJE Ljubljana : Reka 3:2 I Medmestna tekma balinarjev Lju 1 bljanc in Reke se je končala s presenetljivo zmngo Ljubljane 3:2. NOGOMET Trbovlje, 31. avgusta. — v okviru »Športnega tedna« je nogometno moštvo Rudarja premagalo Proletarca (Zagorje) s 4:2 (3:0). VICE Vertikalni centrifugalni Črpalki za nečisto vodo, zmogljivosti 15 do 25 litrov v sekundi, H = 6 do 8 m, elek- trični pogon 380 V, nujno kupino Ponudbe pošljite na naslov: Elektroindustrisko preduzeče »E LIP«, Zemun-Bežanija Telefoni štev. 37-809 in 37-591 Prof. dr. F. A. Hcngleln lz Tehnične visoke šole v Karlsruhe bo dne 3. septembra 1953 ob 16. uri predaval v Zavodu za preiskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, Dimičeva 10, o temi »Parjenje gradbenega materiala«, istega dne zvečer ob 18. uri v predavalnici Fakultete za kemijo v Vegovi ulici pa o temi »Študij kemijske tehnblogije na visokih šolah«. — Vabljeni vsi. Danes sveže morske ribe v ribarnici. ŠOLSTVO Akademija za igralsko umetnost v Ljubljani bo v začetku študijskega leta 1953/54 sprejemala nove slušatelje na vse trt oddelke (dramska igra, režija, dramaturgija). Na oddelek za dramsko igro se bodo sprejemali le kandidati z veliko maturo, na oddelek za režijo ozir. na oddelek za dramaturgijo pa v prvi vrsti kandidati s fakultetno izobrazbo ali vsaj šest semestri študija na katerikoli sorodni fakulteti. Kandidati morajo napraviti sprejemni izpit, h kateremu se je treba prijaviti do 15. septembra. — Prijavne formularje ln informacije glede sprejemnega izpita dobe kandidati v tajništvu Akademije, Nazorjeva 5 (dohod preko dvorišča) ozir. pismeno. Pismu je treba priložiti kolek za 30 din in znamko za odgovor. gledališča GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA prireja turnejo po Goriškem ob priliki proslave ustanovitve Primorskih brigad in priključitve Primorja k Jugoslaviji, ln to: sreda, 2. septembra ob 20. uri Finžgar: »Naša kri« v Vipavi, četrtek 3. septembra ob 20. url Finžgar: »Naša kri« v Mirnu pri Gorici, petek, 4, septembra ob 20. uri Finžgar: »Naša kri« v Braniku, sobota, 5. septembra ob 20. url Finžgar: »Naša kri« v Šempasu, nedelja, 6. septembra ob 20. url Krasna: »Draga Ruth« v Pr-vačini, ponedeljek, 7. septembra ob 20. uri: Krasna: »Draga Ruth« v Braniku, torek 8. septembra ob 20. url Hodge: »Dež ln vihar« v Mirnu pri Gorici, sreda, 9. septembra ob 20. url Hodge: »Dež »n vihar« v Šempasu, četrtek, 10. septembra ob 20. url Krasna: »Draga Ruth« v Solkanu pri Novi Gorici na vrtu za občino (letni kino). Vse predstave Finžgar: «Naša kri« so brezplačne. Za ostale predstave so cene od 50 din navzdol. RADIO Dnevni spored za torek, 1. septembra 5.00—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6-30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved ln objava dnevnega sporeda — 7.00—7.05 Radij- ski koledar — 12.00 Slovenske narodne pesmi pojeta Ljubljanski oktet ln Akademski sekstet — 12.30 Napoved časa, poročila ln pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Kulturni drobiž — vmes pester glasbeni spored — 14.00 Sopranistka Zlata Gašperšič m pianistka Vida Majcen Izvajata skladbe skladateljev romantike — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Majhni zabavni orkestri vam igrajo — 15.00 Napoved časa, poročila In vremenska napoved — 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18.00 Mali koncert lahke glasbe — 18.30 Športni tednik — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 V svetu opernih melodij — 21.00 Radijska uni- verza — Ing. Metod Dular: Osnovni pojmi iz poslovanja podjetij — 21.15 Filmska ln plesna glasba — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Nočni komorni koncert — Risto Savin: Klavirski trio št. 2 v d-molu — Vladimir Lovec: Pisma (tri skladbe za violino in klavir) — 22.55—23.00 Lahko noč — 23.00-24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPER Torek, 1 septembra: 14.30 Kulturni razgledi — 14.40 Samospeve Dvofaka in Rahmaninova poje mezzo-sopra-nlstka Sonja Draksler, pri klavirju E. Ambroset — 17.30 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji — 18.15 Havajske, ciganske in gvinejske melodije — 20.00 G. Verdi: Trubadur — I. ln II. dejanje. K 1 NO MARIBORSKE VESTI Gibanje prebivalstva v Mariboru. Minuli teden se Je v Mariboru rodilo 49 otrok. — Umrli so: Ela Šorli, 59 let, gospodinja; Mafija Praprotnik, 73 let, gospodinja; Slavko Gene, otrok; Marija Škorjanc, 59 let, upokojenka; Marija Orešič, 53 let, upokojenka; Jera Saucer, 73 let, upokojenka; Marija Beber, otrok. — Poročili so se: Peter Šubic, inženir kemije, ln Zdenka Samobor, nameščenka; Maksimiljan Pivec, skladiščnik, ln Marija Pevec, pom. delavka; Jovan Vladič, šofer, in Milka Rojc, mlkalka; Danijel Vogrin, gradbeni delovodja, in Silvestra Verš, učiteljica; Rudolf Gašparlč, vratar, in Frančiška Šprah, gospodinja; Pavel Božič, čevljar, in Jožefa Ozvaldlč, tov. delavka; Teodor Safran ln Dragica Pavčnlk, knjlgo-vodklnja; Maksimiljan Kselman, brivec, ln Roza Ttlrk, snovalka. Ivan Žunko, strojni tehnik, In Amalija Piki, nameščenka. Dežurna lekarna v torek, I. septembra: »Melje«. Meljska c. 2. RADIO MARIBOR 12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes od 13.00—13.15 Oddaja v madžarščini — 17.00—17.20 Malo za šalo — malo za res! — 17.20—17.30 P. I. Čajkovski: Italijanski capricclo 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila — 17.40—18.00 Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO UNION: Ameriški barvni film »Kapitan Horatlo« Brez tednika. Predstave ob 16, 18 ln 20. KINO KOMUNA: Angl. film »Dolgo je pomnil«. Tednik: Filmske novosti št. 34. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO SLOGA: Francoski film »Vsi smo morilci«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO SOCA: Premiera ltalij. filma »Vrag vzemi slavo«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10. do 11. ure »er od 15. ure dalje. LETNI KINO TIVOLI: Amer. barvni film »Trije kavalirji«. Tednik. — Predstava ob 20. LETNI KINO BE2IGRAD: Franc.-ltal. film »Tri prepovedane zgodbe«. — Tednik. Predstava ob 20. uri. — Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave KINO TRIGLAV: Angl. film »Cirkuški otrok«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. KINO SISKA: Angl. film »Cirkuški otrok«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. — Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17. ure dalje. LETNI KINO DOM MILICE: Zaprto. CELJE UNION: Ameriški film »Aretacija«. CELJE DOM ln LETNI: Italijanski film »Ljubezen ln strup«. BLED: Francoski film »Ustreljen ob zori«. KAMNIK: Angl. film »Skrivni rov«. VEVČE: Nemški film »Mamljiva nevarnost«. JESENICE: LETNI KINO: Amer. film »Napolni čašo«. — PLAVŽ: Franc, film »Mesečnik Bonifacij«. KRANJ STORZlC: Angl. film »Izobčenec z otokov«. MESTNI KINO MURSKA SOBOTA: Angleški umetniški film »Pekel Je razprodan«. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 31. avgusta ob 7. uri: Od Azorov do Karpatov se Je razraslo področje visokega zračnega pritiska, v katero pritekajo vedno nove tropske zračne gmote. Zaradi tega se nam obeta še za nekaj dni lepo vreme. Danes ob 10. uri dopoldne je bilo po vsej Jugoslaviji jasno. Temperatura na severnem Jadranu Je bila od 23 do 25" C, na srednjem ln južnem Jadranu od'24 do 26* C, v Bosni od 17 do 21* C, drugod v notranjosti države od 21 do 24" C. V Sloveniji pa se je gibala od 18° C y Ljubljani do 21" C v Ajdovščini. Temperatura morja v Kopru Je bila 18° C. Danes ob 12. uri je v Ljubljani znašal zračni pritisk 741,8 mm, temperatura zraka 23,5° C, relativna vlaga 60 »/o, nebo jasno, vidnost 30 km. Napoved za torek, dne 1. septembra: Pretežno Jasno vreme z jutranjo meglo po kotlinah. Temperatura ponoči od 4 do 6* C, podnevi od 25 do 28° C. DROBNI OGLASI KDO KAJ VE O JOŽEFU SVARCU, rojenem v Banatski Topoli 1937 od matere Glzele Errit, naj javi delavcu Johanu Šmitu, Zrenjanin, zadruga »Bratstvo-jedinstvo«, salaš številka 71. Jožef Svarc Je bil nekaj časa v dečjein domu v Prčilovici. 3640-1-1 TESARJE IN ARMIRARJE sprejme gradbeno podjetje »Pionir«, Beograd, Sajmište štev. 20. Plača in terenski dodatek po tarifnem pravilniku podjetja. 3649-1-1 MESTNI VODOVOD MOSTAR potrebuje večje količine železnih litih cevi za podzemeljsko omrežje profila 150 mm, dolgih 300 m z glavico ali mufom. Ponudbe z označeno ceno pošljite na naslov: Mestni vodovod Mostar ali na telefon 357 Mostar 3600 1-3 SANDAN (SANTIC) dr. KRSTA naj se javi Veri Radecki, Dubrovnik, Kabogina 4/III. »601 1-3 NATEČAJ gostinsko podi™ >MAJEstiC“, Beograd razpisuje natečaj za sprejem v službo: SEFA DVORANE ZA RESTAVRACIJO z daljšo prakso v tem poklicu in z obveznim znanjem najmanj dveh tujih jezikov (francoski, angleški ali nemški). Plača po sporazumu. GLASBENEGA ORKESTRA ZA BAR S 6 ČLAN V poštev pridejo prvovrstni godbeniki s temel|itim poznavanjem koncertne glasbe, plesne glasbe, narodne g asbe in solo točk. — Plača po sporazumu. — Nastop 15. oktobra 1953. Pismene ponudbe pošljite na hotel 3612 „MA3ESTIC", Beograd, poštni predal 303. STBRO STROJNO LITINO lahko lomljivo, v vseh količinah KUPIMO Plačamo po pogodbi. Livnica Gradskog saobračajnog preduzeča BEOGRAD, Zmaj lovina šl. 41 - Telefon št. 29-978 3656 1—2 DELOVNI KOLEKTIV BNE CEMENTA IN LOMIT miiMr --riv h V ANHOVEM čestita k narodnemu prazniku 6. septembra vsem delovnim ljudem Piimorske! Naj živi šesti september j narodni praznik Primorske! Fogled na del tovarne — silosi za cement List izdajb Časopisi« založniški oodjetjt .Borba. v Beogradu Kardeljeva ul 31 telefon 24 001 - Uredništvo Ljubljana Kopitarjeva ul S/1II tel 23-261 do 23-284 - Odgovorni Ji*«1iuk .Ljudske pravice - Borbe« IvaD Šinkovec - Uprava Ljubljana Kopitarjeva ulica 2. telefon 23-261 do 23-264 -- Telefon za naročnino In oglase 21-030 - Mesečna naročnina za aaSo državo 250 din za tujino 600 dlo — Čekovni račun pri NB 6011-T-18. poStnl predaj 43 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — PoStnlna plačana v gotovini.