Štev. ZZ.
Velja po poŠti: *a cc-lo leto naprej K 26-— ta pol leta „ „ 15'—• ta četrt leta „ „ 6 50 3» en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — <a pol leta „ „ 101— t.a četrt leta „ „ 5'— ta «n mesec „ „ 170
ia poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
------dvorISče nad tiskarno). -- Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Ste v. 74.
0 Ljubljani, u soboto M 26. januarja 1907.
MM9 MkCflbMCMf - T-jgm
Političen Ust za slovenski narod
Leto XXXII.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ječ ko trikrat . a „ V reklamnih noticah stant enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev, 2. —■ ■	Vsprejema naročnino, inscraU? in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
13 kloake.
Padla je meseca decembra v »Narodu« beseda, da je najbolj dostojen list. Nasmehnili smo se in deli smo ga na poizkušnjo. »Sloven-čevo« uredništvo se je jelo navlašč skrbno izogibati vsaki polemiki z »Narodom«; še skrb-nejše nego prej smo brezobzirno metali v koš dopise, ki so imeli oseben značaj. In uspeh? »Narod« maši svoje prazne predale slejkoprej z dolgoveznimi osebnimi napadi in s polemiko, ki je tembolj netečna, ker ji manjka vsakega duha. Hkrati smo pa opazili, da nesramnost iti lažnjivost »Narodova« od dne do dne raste. Ne more ven! Za danes registriramo v pouk svojim bravcem lc nekaj glavnih podlosti, ki so se nekatere izmed njih po več številkah razkidavale:
1.	Iz zadnjega škofijskega lista je diabo-liško zlobno in brezvestno iztrgal nekaj stavkov in potem podlo napadel izpoved. Culi smo liberalce, ki so se na podlagi tega članka izjavljali. da otrok ne pošljejo več k izpovedi. Kdor prebere vso razpravo, bo pa sklenil, če ima še kaj možgan, da odslej »Narodu«, kadar piše o škofu in cerkvi, ne bo več verjel.
2.	Ravno tam je dobil silno trapast povod butiti v izobraževalna društva..
3.	S posebno razkačenostjo je poročal, da ie kranjske gimnazije profesorska konferenca sklenila, ne naročiti »Zvon« za dijaško knjižnico, dokler ves ne izide. »Zvon« prinaša namreč sila bedasto pisanje pod imenom »Izza kongresa«^ ki je hkrati zelo umazano. Profesorji so rekli, da to ni za mladino. Ker je pa pisal dotične čenče dr. Tavčar, bi seveda tega ne smeli reči.
Da taki možje, ki sklepe konferenc vlačijo po javnih listih in pri ti priliki sramote svoje tovariše, nimajo nič značaja, je jasno vsakemu poštenjaku. Njihovo pisarjenje ima edino ta-le pomen: »Dr. Tavčar, poglej nas, kako smo ti zvesti in ne pozabi, kateri so tvoji nasprotniki. Ti sediš v deželnem šolskem svetu in zato je za nas zelo primerno, da se ti priliznemo.« — Odurno!
4.	Kako lažnjivo brani »Narod« francoske roparje, že vedo naši bravci. En značiven odstavek moramo še posebej povdariti. Tako-le slove:
»Naravnost smešno in neumno je pa »Slo-venčevo« pisarjenje, da je bila cerkev oro-
L1K6K.
Giuseppe Samico.
Umrl je, 89 let star, Giuseppe Saracco, bivši ministrski predsednik in minister za notranje stvari, slednjič predsednik italijanskega senata. Bil je eden od onih ne maloštevilnih italijanskih državnikov, ki imajo dve duši v svojih prsih, in tudi katoliški listi italijanski pišejo jako simpatično o njem ob njegovi smrti.
Bil je rojen Piemontez in je študiral pravo, a ga ni hotel izvrševati, češ: Če bi hotel zagovarjati samo tiste, ki imajo prav, ne bi imel zaslužka. Posvetil se je politiki in je že 1. 1849 bil izvoljen v savojski državni zbor. Vse njegovo delovanje je torej bilo pod savojsko dinastijo, že davno prej, nego jc kdo mislil, da bo ta dinastija zasedla Rim in vladala zedinjeni Italiji. Sledil je potem tej dinastiji, a v srcu ie ohranil vendar vsikdar katoliško misel, ki se je jasno pokazala slednjič ob njegovi smrti.
V majhnem mestecu Acqui je bil njegov oče občinski tajnik. Zvečer se je vedno z županom razgovarjal o občinskih stvareh, in mali deček je sedel med županom in očetom ter poslušal njiju razgovore. Slednjič so pokleknili vsi skupaj ob peči, molili rožni venec
pana. Sklicevanje, da so vsa cerkvena poslopja po kanoničnem pravu last katoliške cer-kv«, je smešno. Na Francoskem je vsa cerkvena poslopja sezidal narod, cerkev iih je le uporabljala, a niti uprave ni imela v rokah, nego je bila uprava v rokah takozvanih fa-brik.«
Naj stoji ta neumnost brez opazke.
5.	Jako podlo se ie spravil »Narod« nad duhovščino o priliki razprave o kongrui. Liberalni poslanci njegove baže niso imeli poguma, dodati svojim prejšnjim blamažam še novo; zato se o ti točki v zbornici niti oglasili niso in vse njihovo prejšnje žuganje jc padlo v vodo. Pač pa kriči »Narod« in se dere na vse pretege.
6.	Z »Domoljubom« se tudi prereka dično glasilo deželnega odbora; tudi tu trga posam-ne besede ven in podtika člankom svoje laži.
7.	Duha izobrazbe in tolerance proti lastnim pristašem, če nečejo v enomer besneti, pa označuje najlepše ta-le včeraj priobčena »Narodova« dnevna vest:
»Napredna Postoina in njen kaplan. Iz Postojne se nam piše: Te dni se bodo tu vršile občinske volitve. Včeraj je bilo posvetovalno zborovanje volivcev prvega razreda*. Z večino glasov se je sklenilo voliti v odbor tudi — kaplana Ažmana! V znani napredni Postojni je to nečuven škandal. Mi spoštujemo sicer mirno in simpatično osebo gospoda kaplana. Ažmana, ali za nas mora veljati izrek: Principiis obsta . . . Gospod kaplan sam ni kandidiral; čemu ga tedaj siliti v odbor?! Ko se je v trgu izvedelo o gori navedenem sklepu, so izjavili nekateri bivši in prihodnji odborniki, da ne sprejmejo odborništva, če bo tudi »far« izvoljen odbornikom. To je edino pravo stališče za Postojno, če si hoče pridržati ime naprednega trga!«
Tako! Dobro vemo, da je za ogromno večino slovenskega naroda »Narod« brez pomena. Naj piše, kar hoče. Zato bomo le od časa do časa v informacijo svojim bravcem na kratko označili niegove izbruhe. Pomenijo res nič ne, onesnažijo pa vendar le nekoliko našo javnost. Zato je vsaj toliko potrebno vedeti o njih, da si moreš o pravem času za-tisniti nos in stopiti v stran!
in šli spat. Tako se je Saracco navadil že v otroških letih misliti na javne zadeve, in ti prvi vtiski so ga gotovo ohranili, da je tudi pozneje, ko je deloval ob strani takih mož, kakor je bil Crispi, ohranil svoje osebno poštenje. Bolj ponosen, nego na vse državne službe, je bil vedno na to, da so ga njegovi domačini vedno volili za župana, in ko so v Florenci sklenili, da preneso rezidenco v Rim, je neki poslanec vzkliknil: Ko bi šlo po Saraccovem, bi se moral italijanski državni zbor preseliti v Acqui!
Bil je tako skromen v svojem življenju, da so rekli o njem, da živi od dveh orehov na dan. Pa tudi v italijansko upravo je iz-kušal uvesti štedljivost in pametno gospodarstvo. Ko je kot minister javnih del nastavil Facourja za tajnika, mu je rekel: Tu si zdaj ti gospodar. Lahko izpreminjaš generalne ravnatelje, kaznuješ uradnike, ustavljaš dela, kakor hočeš, a eno ti pravim: Nobenemu ne daj nikdar železniškega listka, ako ni skrajno potreba!
Ko je bil predsednik ministrskega sveta, mu je upravitelj palače Braschi predložil račune. Tu vidi Saracco postavko: Za mačke — 4 lire. Začuden vpraša upravitelja:
»Kaj pomenijo te štiri lire?«
»Ekscelcnca; mnogo let jih že plačujemo
Štajerca »Narodna stranka".
Slovenske gorice, 24. jan.
Z velikim navdušenjem in pompom od strani štajerskih liberalcev se je ustanovila »Narodna stranka«. Napravili so si velikanski organizacijski preparat, ki bo pa ostal večinoma na papirju. Mislili so si, da bo šla reč imenitno. Pa že zdaj uvidevajo, da ne bo šlo, kakor si oni mislijo. Nekaj učiteljev in nižjih uradnikov lahko skupaj zbobnajo. Pa ljudstva nimajo za seboj. Ljudstvo stoji neomajano za svojimi starimi voditelji in za duhovniki. Za dokaz naj omenimo le dva shoda. V nedeljo, dne 20. t. m. se je v Brezju pri Mariboru vršil shod liberalne stranke. Kaj se je trudil že tedne in tedne za ta shod mladi učitelj Maks Žemljic! Kako so delali za ta shod! Na kuver-tih vabil je bilo zapisano: »Proč z oderuhi advokati!« Pa prišlo ni k temu shodu, h kateremu sta se potrudila oba generala »narodne« stranke še niti 20 ljudi. V pondeliek pa je bil ustanovni shod »kmečke zveze«. Ni se za ta shod veliko agitiralo, nekaterim našincem se je shod zdel prehitro sklican, malo časa je bilo za agitacijo, še vabilo je moral vsak prej si preskrbeti in vendar kako impozanten ie bil ta shod. To je velikanska manifestacija proti »Narodni stranki«, tako se je izrazil neki nič manj ko klerikalni mariborski advokat.
Nič ne pomaga »Narodni stranki« vse hinavstvo. V tem je dosegla ta stranka že vrhunec. Izdala je svoj program »Štajerski Slovenci, kaj hočemo!« Zvito in hinavsko .ie spisan. Pa ena točka je kočljiva: »Nikdar ne bomo pripustili, da bi se vtikalo versko vprašanje v javno življenje.« Na shodu izobraževalnega društva v Celju pa je pravil dr. Ku-kovcc, da to ni njihov program. Zdaj res ne ve človek, kaj ti ljudje prav za prav hočejo. Na zadnje sami ne bodo vedeli, kaj hočejo. Ker vidijo, da jim ta točka povzroča lahko smrtni udarec, pa jo kar tajijo. To je tisto slavno načelo dr. Kukovca »po ovinkih«.
Glasilo »Narodne stranke« je imelo oči-vidno papeža za puntarja. Papež ne more namreč na Francoskem dopustiti, da bi bilo od kakega policaja odvisno, če sme duhovnik maševati ali pridigovati. Papež se je protivil in se še protivi tej čudni francoski postavi, ki to zahteva. Zato ga je »Narodni List« imenoval »puntarja«. Tako je najti dobesedno v eni številki glasila »Narodne stranke«. Ko jih je nekdo prijel zaradi tega, in ko so videli, da se ta notica lahko rabi proti stranki, so kar tajili, da so to pisali.
Na deveti strani brošurice »Štajerski Slovenci, kaj hočemo«, beremo lepe besede: Zavračamo pa ostudno gonjo proti ljudem, vzraslim iz istega naroda, ki imajo drugačno prepričanje. Kako ostudno gonjo vprizarjajo ti ljudje, ki so ta program podpisali, proti osebi dr. Korošca, ki je že toliko storil za narod.
mesarju, ki prinaša mačkam vsak dan kosti!«
»To ne sme biti. Čemu imate te mačke?«
»Ekscelenca, pri tolikem računu to ne igra nobene vloge; imamo pa toliko podgan v hiši . . .«
»Razumem, razumem,« vzklikne Saracco. »Če jedo mačke podgane, jim ni treba mesarjevih kosti; če jih ne jedo, nam pa mačk ni treba.«
In je črtal te štiri lire.
Nekoč so mu podložniki izročili kot darilo lepo pisalno orodje. Pokazal jim je pa, da ni vesel takih daril, in ko je zapustil palačo Braschi, je pustil na mizi tudi darilo. Mislili so, da ga jc pozabil, a Saracco je rekel, da to darilo ni njegovo, kajti ni bilo darovano Jožefu Saraccu, ampak ministrskemu predsedniku.
V zasebnem življenju ni nikdar zakrival svojega katoliškega prepričanja, dasi je bilo to neljubo njegovim političnim prijateljem.
Bilo jc neki petek v gostilni v Astih, ko je prišel tja tudi neki duhovnik, ki jc hotel jesti postno jed. Natakar sc je na glas norčeval iz njega, misleč, da bo s tem ustregel drugim gostom. A med gosti se oglasi nekdo, vstane in vpraša natakarja, kdo mu je dal pravico, da se norčuje iz duhovnika, ki samo izvršuje svojo dolžnost, čc se v petek posti. Nato ga
osobito za kmečki stan. Ko je prišel dr. Korošec v Žalec govorit, pozdravili so ga z žvižgi m proti njemu vprizorili grdo demonstracijo. Cel govor jc bil brez polemike in je omenjeni gospod zgolj hmelsko postavo obravnaval Med čisto nepolitičnim govorom so se slišaii zvizgi, dr. Korošec ni nikogar žalil, še »Narodne stranke« ni omeni! in ko je odšel, so navzoči Spindlerjevi pristaši zopet na grd način manifestirali. V zgoraj omenjeni brošuri pa stojijo hinavske besede: »Ne odrekamo tudi svečenikom pravice, da se udeležujejo javnega življenja, da se poslužujejo pravic, ki iih imajo kot državljani. Nasprotno veseli nas, če se bori svečenik nesebično za narodne pravice.« Pod tem programom pa je podpisan isti Vekoslav Spindler, ki jc bil med demonstranti. Nimamo izraza, s katerim bi tako počenjanje pravično ožigosali.
Bližajo se državnozborske volitve. Kandidati te »Narodne stranke« bodo ljudem vse obljubljali. Gotovo bodo bolj za vero naenkrat vneti kot naša stranka. Podpisali bodo tudi program proti razporoki in svobodni šoli. Ti ljudje bi tudi podpisali, če bi se od njih zahtevalo, Bog vč kako zatajevanje. Da Ie pridejo do svojega namena. Namen posvečuje sredstva, to je njihovo geslo. Caveant consules. I aziti moramo, da jim ne gremo na limanice.
Prve dni meseca februarja mislijo se siliti zaupniki slovenskega Spodnjega Štajerja, da si izvolijo narodni svet in napravijo neki kompromis med strankami radi volitev. S tem kompromisom ne bo nič in mi že zdaj zahtevamo, da se kompromis ne sme na noben način, če bi bil tudi v prid naši stranki, skleniti. Volilni okraji po novi volilni reformi so vsi kmečki in edino slovenska kmečka zveza kot politična zveza ima pravico, postaviti kandidate. Te bodo kmetje pripoznali, drugih ne bo šel nihče volit, mogoče samo liberalni učitelji in odvetniški pisači. Če se to ne zgodi, ie kmečka zveza že zdaj mrtvo rojeno dete. Seveda, dr. Kukovec e tutti quanti bi po takem kompromisu prišli radi na lahek način do svojih mandatov. Ne boš Jaka!	c
Politišlin in socialna kriza na (tenkem.
Ogrsko vprašanje je prava državnoprav-na posebnost, kakoršne ni pač nikjer v Evropi. Ne morda zaradi korupcije, ki tam vlada — te je dovolj tudi drugod, tudi ne zato, ker sc v Avstriji še dozdaj ni pojavil noben državnik in noben parlament, ki bi mogel trajno urediti naše razmerje z Ogrsko in s tem eliminirati večno ogrsko vprašanje, ki je na škodo zdravemu politiškosocialneinu razvoju obeh državnih polovic — ne, ampak zato ie ta problem nekaj izvanrednega, ker jc mažar-ska magnatska hegemonija in advokatokracija
je tako ozmerjal, da je natakar pobegnil iz sobe in sc ni več prikazal. Ta gost jc bil Saracco.
Nekoč — kot senator — je srečal pogrebni izprevod s križem in duhovnikom. Poleg njega ie bil neki liberalni poslanec, ki se je norčeval iz cerkvenega obreda ter dejal? »E, senator, kaj ne, mi ne potrebujemo takih stvari.« Saracco pa mu odvrne: »Ne tako! Jaz sem rojen kot kristjan in kot kristjan hočem umreti, in videli boste, da si bodete tudi vi nekega dne želeli duhovnika in križa.« In bilo je tako: Čez nekaj let je tudi ta umrl in pred smrtjo zahteval duhovnika, da se z Bogom spravi.
Zadnje dni jc bil pri Saraccu karmeličan oče Beccaro, ki ga na njegovo željo ni zapustil do smrti. Mnogo sc ie razgovarjal ž njim, dokler ni skoro devetedesetletni starček mirno ugasnil.
In takih mož sc dobi še v Italiji, ki jih vleče v javnosti liberalni duh časa s seboj, ki pa si na tihem žele sprave in edinosti s cerkvijo. Zato pa framasoni s svojimi načrti v Italiji nimajo zdaj več toliko sreče, kakor na Francoskem, kjer jc verska zavest mnogo bolj padla in se v nekaterih celo izpremenila v protiversko besnost.
sanjal o 1400 udeležencih; Gabrščekovo poročilo je zadovoljno s številko 400. V resnici je bilo-vseh novostrankarjev 250.
Pesnik Gregorčič in dr. Mahnič. Dr. A. Pavlica je v daljši razpravi, ki jo je priobčil »Slovenec« 25. jan., razkril hinavstvo liberalcev, ki so se radi skrivali za hrbet Gregorčičev ter so stvarno oceno Mahničevo o Gregorčičevih pesmih porabljali, da so napadali vso duhovščino.
V razpravi pojasnjuje gospod pisatelj, da je Mahnič presojal pesmi stvarno s krščanskega Mah^ ,idalje pa tudi navaja nebroj citat. \ iz kritike, ki kažejo, kako visoko je povzdigoval dr. Mahnič našega pesnika, kako je pohvalil krasen in diven jezik njegov. Poezije Gregorčičeve imenu ie najznamenitejšo prikazen na slovenskem pesniškem polju. Gregorčiča nazivlje Mahnič pesnika po milosti božji.
Dr. Pavlica pa omenja tudi, kako sirovo je pisala o pesniku liberalna »Soča«, ko je videla, da ji je nasproten. Zato je pač nesramno, če govore liberalci o divjanju duhovščine nasproti Gregorčiču. Kako morejo onečastiti spomin njegov s tem, da ga prisvajajo sebi, saj je pesnik sam, ko jc spoznal njihove krive nazore in njihovo sovraštvo do duhovstva, govoril v zadnjih letih: »Vam roke nič več!«
Ustanovni shod »Slovenske kmetiške zveze« za Spodnji Stajcr, ki se je vršil dne 20. t. m. je obiskalo 500 katohškonarodnih mož. Navdušenje je bilo splošno. Program, ki se je sprejel, bo merodajen tudi za prihodnje državnozborske volitve.
Kulturni boj na Španskem. Ker namerava liberalno ministrstvo spraviti pod streho zakon proti cerkvenim zavodom, so nastopili katoličani na javnih shodih, da pokažejo vrata takemu ministrstvu. V Barceloni m Madridu je bilo velikansko zborovanje, kjer je bilo navzočih do 25.000 katoličanov. Pridružilo se je tudi več anarhistov, ki so povzročili nemire in nekatere strele. Ministrstvo bo moralo odstopiti.
To in ono. Ustanovni shod kočevske »Kmetske zveze« se je izvršil sijajno; nasprotniki so bili poraženi. — Rojak z Vcstfalskega je pisal »Slovencu«, naj delavci ne gredo na limanice agentom, ki z neresničnimi obljubami spravljajo ljudi na Prusko. — Liberalno županstvo na Trati se je moralo posloviti. Občinski zastop bo imel 14 naših in 4 liberalne odbornike. S. L. S. ie zmagala kljub vsemu nasilstvu liberalcev. — Kmečka zveza za kranjski okraj začne delovati. — Potres na Jamajki je bil hujši kot v San Frančišku in Valparaisu. V Kingstownu sta bila zopet dva močna potresna sunka, ki sta porušila več hiš. — V Avstraliji je orkan pokončal tri četrtine mesta Kooktown. — Pesnik Ant. Medved je prestal srečno hudo operacijo. — Ruska tajna policija ima v službi 30 tisoč oseb, ki imajo dolžnost pred vsem čuvati carja, ministra in visoke osebe. — V francoski zbornici bo sprejeta postava, ki odpravlja v mirovnem času vojaški kazenski red ter podreja vojake civilnemu razsodišču. — Shod zaupnikov S. L. S. bo 28. februarja. Vabila se razpošiljajo. — V Črnomlju se je ustanovila zveza belokranjskih županov. — Štiridnevni poučni tečaj o živinoreji bo v Komendi od 28. do 31. jan. — 30.000 potresnih sunkov so zaznamovale potresne opazovalnice v preteklem letu. Kot vzrok pogostim potresom navajajo najbolj dejstvo, da se zemlja vsled vednega ohlajenja krči. — Vlada namerava meseca februarja sklicati več deželnih zborov.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 27. januarja: Janez Zlatoust: ponedeljek 28.: Marjeta, Julijan; torek 29.: Frančišek Sal., Konstantin; sreda 30.: Janez Milošč., Martina; četrtek 31.: Peter Nol., Marcela; petek 1. febr.: Ignacij, Efrem; sobota 2. febr.: Svečnica.
Državni zbor.
Dunaj, 25. jan.
Vojaški novinci.
Sinoči zbornica ni končala razprave o vojaških novincih, ker so šli mnogi poslanci radovednost past na plesno vcselico, ki jo je priredil občinski zastop v magistratni palači. Danes so ponavljali žc znane pritožbe glede na vojaščino grof Sternberg, dr. Schreiner, Glockner, Schachinger, Reichstadter in Ho-fer. Minister za deželno brambo fcm. Latscher je prečital kratke odgovore na razne pritožbe. Odgovori so vedno isti. Vojna uprava ob-ljubuje in zagotavlja, toda obljube ostanejo ncizvršene. Edino pri zalaganju armade opazujemo, da se vojna uprava malo več ozira na producente. Zbornica ie seveda dovolila, vojaške novince, ker Avstrija sama ne more biti brez armade.
Avstrijski Lloyd.
Nato ie zbornica pričela razpravo o novi pogodbi z avstrijskim Lloydom. Prometna sredstva se mogočno razvijajo v vseh kulturnih državah. Poleg železnic so pač paro-brodne družbe najvažnejše prometno sredstvo, za katero žrtvujejo bogate svote Anglija, Nemčija, Italija, v novejšem času tudi Japan. V tem oziru je Avstrija jako zaostala. Le zadostna in primerna prometna sredstva morejo pospeševati trgovino in posredno tudi domačo produkcijo. Morje ie odprta in široka cesta za veliko trgovino, ki izvaža domače izdelke ter uvaža tuje pridelke. Avstrija se v tem oziru opira v prvi vrsti na avstrijski Lloyd, s katerim od časa do časa sklepa parobrodno in poštno pogodbo. Ker je z novim letom potekla zadnja pogodba., je vlada predložila načrt nove pogodbe za nadaljnih petnajst let.
Pr oračunski odsek, odnosno |x>dodsck se je temeljito bavil z vprašanjem, ali naj Avstrija sploh še obnovi pogodbo z Lloydom in pod kakimi pogoji. V prvi vrsti se je iz pogodbe z Lloydom izločil promet z Dalmacijo, Vzhodno Afriko in Brazilijo, nova pogodba se omejuje le na Levanto in Vzhodno Azijo. V odseku so razni člani ostro grajali upravo avstrijskega Lloyda ter zahtevali čisto bilanco in višjo glavnico. Razmere pri Lloydu so naravnost neznosne, društvo je na robu propada. Občili zbor 16. maja 1906 je sklenil, da se nabavi več novih ladij ter sploh preosnuje vsa uprava. Dasi so mnoge pritožbe proti Lloydu opravičene, meni vlada, da si je Lloyd tekom desetletij vendar-le pridobi precej zaslug za avstrijsko trgovino. Zato vlada predlaga, naj država z Lloydom sklene novo pogodbo. Lloydove agencije v Turčiji so že sedaj obenem poštni uradi, v Levanti in Aziji pa trdne postojanke za avstrijsko trgovino. Zato ie sklenil tudi odsek, naj se z Lloydom podaljša pogodba. Ta nova pogodba pa je taka, da posredno skoraj podržavi Lloyd.
V prvi vrsti določa pogodba, da se glede na vožnje v Adriji, v Brazilijo in Vzhodno Azijo sklene poseben dogovor. Dalje se zviša hitrost vožnje od Trsta v Aleksandrijo in Carigrad na 12 in 14 milj, v druga mesta v Levanti na 10 milj. Istotako se zviša hitrost ladij tudi v Azijo. Seveda se zviša hitrost, ko si Lloyd nabavi nove ladje. Tudi glede na pre-osnovo uprave je družbi dovoljena petletna prehodna doba. Doslej je država dovoljevala Lloydu na leto 5,820.000 kron podpore in pa povračilo pristojbin v Sueškem prekopu. Podpora se je plačevala po hitrosti ladje od milje po 3:40 do 7:10 krone. Ta ključ ostane tudi v bodoče, vendar pa bode podpora znašala 7,234.412 kron, potem pa še sueške pristojbine. Ta . svota je najvišja, ki jo sme vlada izplačati j najnižja podpora pa mora biti 4 milijone 700.000 kron.
Po novi pogodbi dobi trgovinsko ministrstvo pravico, da izpreminja, oziroma odobruic tarife. Tudi na refakcije bode po novi pogodbi moglo vplivati trgovinsko ministrstvo. Re-
na Ogrskem sezidana na tako trhli podlagi, da se vsakemu zdi: nič lažjega, kakor vreči tako častito bando.
Številno je mažarsko pleme dosti slabše, kot nemažarske narodnosti, kulturno daleč za srbskim, nemškim in slovaškim, celo Rumunci so mu povsem kos. Res jc, da so na Ogrskem potlačili ne samo nemažarski, ampak tudi mažarski ljudski glas z gorostasno volivno geometrijo za parlament in za občinske zastope, ki pravemu ljudstvu ne zagotavlja niti pet-najstodstotno zastopstvo v zakonodavne kor-poracije — toda to jc še najmanjša ovira za odpor proti temu zistemu. Kje ie ovira, kaže metresa Schonberger, kajti od nje vodijo vidne niti do tiste mreže, v katero so zapleteni tisti ljudje, ki bi po svojem poklicu nc smeli biti vezani na nobeno stran.
In vendar ni položaj tako teman. Komaj je zavladala koalicija, v kateri so pravzaprav edini gospodarji Košutovci, že se jc pokazalo, da je vlada brez opozicije nemogoča. Nastopil je Zoltan Lengyel, ki je za Polonyjevo grešno preteklost že davnej vedel. Prišel je z njo na dan, ko je ležalo nekaj v zraku, kar je bilo vsem neznosno: parlament brez opozicije; če bi ne bili dobili Polonyja, bi bili našli mrhovino drugod. Toda Lengyelova opozicija šc ni tako hudo zlo, hujša ic opozicija, ki vre v ljudstvu. Tam jc Polonyi postranska stvar. Na Ogrskem je namreč na deželi huda agrar-nopolitiška kriza, ki je, čeprav tako žalostna, veselo znamenje za prihodnje dni.
Pod prejšnjo vlado so se organizirali mnogoštevilni ogrski kmečki delavci. Ustanovili so 300 strokovnih organizacij, ki združujejo 25.000 delavcev. Prišlo jc do štrajkov. Zaprli so 1.581 kmečkih delavcev žanjcev. Letos so žanjci začeli drugače delati. Socialni demokratje so se lotili dela od vseh strani. Ustanovili so tri agitacijske liste: »Szabad Szo« (Svobodna beseda), »Toldmivelo« (Kmet), »Testveriseg« (Bratstvo), ki jih čitajo cele vasi po vsi Ogrski, list »Vilag szabadsag« pa ima 35.000 naročnikov. Poleg mednarodne deželne zveze so kmečki delavci ustanovili še »Deželno društvo za varstvo kmečkih delavcev«.
Vlada ne ve, kaj bi počela; zasedaj pač niti Andrassy noče vedeti, kaj zna vse povzročiti ta agjarnosocialna kriza na Ogrskem. Delodajalci so siccr 10. t. m. v Budimpešti sklenili ustanoviti »Zvezo delodajalcev« ter zahtevati od vlade, naj razpusti vse delavske strokovne organizacije, toda vlada si še prav ne upa poseči tako globoko. Gotovo pa je, da bo vlada izvedla štrajkovski zakon, ki je že sprejet in da bo skušala zadeti socialnodemo-kraško agitacijo v živo meso z napovedanim novim tiskovnim zakonom, katerega je sestavil Polonyi. Vlada ogrske koalicije je torei čisto ua potu do policijskega režima, ako noče, da izbruhne na Ogrskem kmečka revolta. Katoliški list »Alkotmany« očita vladi, da v kulturnem oziru zanemarja šolstvo, v socialnem pa celo maso ljudstva. Delavsko varstvo tako zelo zanemarja, da se je leta 1905 med kmečkimi delavci, žanjci, pripetilo 8385 nezgod, med temi 6740 smrtnonevarnih. Podpredsednik neodvisne stranke (iabriel Ugron pa piše: »Nisem pričakoval, da bo naše ljudstvo tako neumno, da bo topo gledalo, kako njegovi voditelji v Budimpešti razkošno živijo, medtem, ko samo strada in ne more dobiti dela.«
Odtod bo torej zavelo po deželi. Personalna kriza v koalicijskem kabinetu, v poslanskih klubih in zbornici se bo morala polagoma pokazati taka, kakršna je v resnici: socialna kriza. Polonyi in Schonbergerca, to sta lc dva pojava; ko se bo vzbudilo ljudstvo, bo prijelo za korenine in jih bo izruvalo. Do tega pa ni več tako daleč.
Tedenski pregled.
Državni zbor. Zbornica je sprejela načrt, po katerem se izboljšajo plače državnih uradnikov, profesorjev in uslužbencev. Vsi troški
Ponatis prepovedan.
Strahovalci dveh Kron
Zgodovinska povest.
(Priobčuje »Slovenski Narod«).
Ali:
„Die Bukanier."
(Napisal Paul du Plessis.
Ze precej časa razveseljuje neki slovenski »pisatelj« čitatelje »Slov. Naroda« z brez-, končnimi podlistki a pet kron. Dase ti šauder-rotnani razširijo tudi med ljudstvo — ustanovilo se je celo posebno društvo, takozvano »Narodna založba«, ali originalno povedano, »Deutsches Druck- und Verlagshaus. G. m. b. H.« V to nemško podjetje se jc »Narodovo« uredništvo popolnoma zaljubilo in prav nfč čudno ni, da io šestkrajcarski romani BUR čudno ni, da jc uredništvo »lista inteligence« šestkrajcerski roman tako navdušil, da je hotelo tudi Slovence osrečiti s takimi duševnimi proizvodi. In začelo ie kupovati one snopiče, — čitatclji »Slov. Naroda« so se pa začeli naslajati o romanu viteza Kržana - reete »Rit-ter Louis von Morvan«.
Precejšnjo dozo predrznosti mora imeti človek, da tako za nos vleče cclo javnost. Če rečemo, da so pri celem romanu, nazvanem »Strahovalci dveh kron«, originalni edino-le
zato sc pomnože v tekočem letu okroglo za 29 milijonov kron, v bodočih šestih letih pa za 60 milijonov. Zadovoljnosti še ne bo, ker tisti,, ki so v istini potrebni, dobe od 40 do 200 K več na leto; višji gospodje pa po 1000, 2000 in še več. — Sprejeta je bila v sredo tudi predloga o povišanju kongrue. Pri tej debati se je oglasil dr. Tschan, ki jc kot pogoj za kongruo zahteval razporoko, češki radikalec Choc in socialni demokrat Scitz sta se pa ogrevala za ločitev cerkve od države. Liberalci so pač vsi enaki, bodisi avstrijski, bodisi francoski. Skrb katoličanov bodi, da jih prihodnji parlament ne bo videl. Pozornost so tudi vzbudile besede naučnega ministra Marcheta, ki je sicer zagovarjal kongruo, obenem pa izustil, da je ločitev cerkve od države morda program bodočnosti.
Volivna reforma bo uradno najbrže objavljena na Svečnico. Zadnja slavnostna seja bo v ponedeljek, nove volitve pa ne bodo pred koncem aprila, pač pa gotovo meseca maja. — Dunajska »Preša«, ki bi rada strla »klerikalni« vpliv, se poslavlja od sedanjega parlamenta in sklene: »Zadnji dnevi starega državnega zbora so prehod k težkim časom, ki bodo prizadeli hude udarce nemškemu narodu in vsem svobodomiselnim načelom v Avstriji.«
V poslanski zbornici je tudi obveljal načrt, ki zvišuje pokojnine vojaškim vdovam in vzgojnino vojaškim sirotam. — Vidi se, da so poslanci sedaj zelo radodarni.
Francija. Briand že odnehava. V odseku bo vložil predlog, kako odpraviti objavljenje javnih shodov. Duhovniki bodo potem lahko opravljali službo božjo, samo brezpravni bodo v cerkvi, ako bogoslužnih vaj ne javijo oblasti.
Francoski škofje so sv. očetu izrazili hvaležnost za cncikliko zlasti, ker je papež z jasno besedo rešil bistvene točke sedanjega vprašanja. — Ob manifestaciji delavcev za nedeljski počitek v Parizu je prišlo 20. t. m. do velikih nemirov; vojaštvo je bilo poklicano. — Vojaki so z naskokom pregnali semeniščnike in profesorje v mestu Beaupreau. Na tisoče broječa množica jc branila poslopje. Ranjenih je 150 vojakov.
Korupcija na Ogrskem. Ogrskemu ministru Polonyju očitajo listi nebroj umazanosti, n. pr. tatvino, krivo prisego, agentstvo pri nečednih stvareh idr. Spijoniral je cesarja in izvedel njegove misli in naklepe. V to se je po-služil neke splošne prijateljice ministrov in višjih oseb, - grofice Schonberger, ki o njej časopisi navajajo veliko nečednih podrobnosti in ki se je hotela te dni zastrupiti. Ministrski tovariši so hoteli vse potlačit, ker so mu bolj ali manj podobni; a preprečil ic poslanec Len-gyel, ki je raztrosil po časopisih iste nečednosti Polonyjeve, kod poprej bivši podžupan bu-dimpeštanski Halmos. Pri tej aferi je prizadeto celo ogrsko ministrstvo. To je ena slika, ki kaže, kakšne razmere vladajo na Ogrskem in v ogrskem parlamentu, kjer je zastopanega komaj 10% ogrskega ljudstva. Klici po volilni reformi se bodo pokrepili. — Ministrski tovariši so pregovorili Polonyja, da bo tožil poslanca Lengyela, ker drugače bi morali vsi odstopiti.
Mraz minolega tedna. V Lvovu v Galiciji je bilo tako mrzlo, da so ljudem na ulicah ozeble roke in noge, ušesa in nosovi. Po šolah so morali posredovati zdravniki pri otrokih, ki so prišli v šolo napol zmrznjeni. Večinoma jc bilo mraza po Ogrskem, kakor tudi po severnih pokrajinah po 30° C. na Ruskem pa celo do 45". Po Rusiji nekaj vlakov m vozilo, tudi šole so zapirali. — V Vipavi je divjala silna bora; v Trstu že ni bilo takega mraza od leta 1869. Dela v pristanišču mirujejo, šole so za-tvorjene. Tudi Rim in Neapol sta se ohladila; toplomer je kazal 7° pod ničlo, obenem je močno snežilo v četrtek. Mraz v takih mestih.je toliko občutnejši, ker nimajo peči. — V Parizu jc zmrznilo na ulici 9 oseb. — Na Črnem morju so silni viharji in sneženi meteži.
Nova stranka na Goriškem pod varstvom Gabrščekovim je 24. t. m. dosegla prvo bla-mažo. Velikanska agitacija, — pičla udeležba; veliko vpitja, -— malo jedra; 36-članski odbor za neznatno armado. »Slovenski Narod« ie za-
oni nadpismi in narodne pesmi, izprevidimo, kako imenitno ume slavni romanopisec plon-kati. Radovedni smo, čc mu je avtor, oziroma založništvo dovolilo to plonkanje.
»Slov. Narodu« moramo prav iskreno čestitati, da ima take lepe povesti iz slovenske zgodovine, ki so prepisane iz nemščine od besede do besede. V naslednjem navedemo le nekaj mest iz originalnega romana, da jih čitatclji morejo primerjati s preplonkanim romanom. Čc bi se pa ta ali oni zanimal, kako imenitno in dobesedno jc roman prcplonkim, naj si kupi en snopič knjige »Roman-Perlen: Dic Bukanier. Von Paul du Plessis.« Založil »Deutsches Druck- und Verlagshaus Iierlin«. Fn snopič stane 14 vinarjev in se lahko naroči v »Katoliški Bukvami«.
Str. 24.:
»^ieser da \venigstcns vvird sich nicht einschiffen,« rief Legallec, indem er ihn am Wamms fasste. »Der mag sich hiitten, wenn uns dic Gottcsgabe heut entgeht!«
Št. 6.:
»Ta vsaj ne pojde na morje,« jc kričal dolgi Juri. »In gorje mu, čc ne dobimo svojega plena, ki nam ga je namenilo morje.«
»Mcin Frcund,« sprach der Rosskamm zu Alains Feind ruhig, »es niitzt Euch nichts, dass Ilir mir dic Kleider zcrrcisst; crkliirt mir dicscs Recht, und ich \verde zuriickbleiben,
ohne mich erst danim bitten zu lassen; wenn Ilir aus eigener Willkiir handelt, danil ist es was anderes, dann nehmt Euch in Acht, danil werde ich bose sein.«
»Spoštovani prijatelj,« je rekel dolgemu Jurju z najljubeznivejšo prijaznostjo, »blago-izvolite mi povedati, s kako pravico ste se polastili moje osebe. Ni treba, da mi trgate obleko. Sai se lahko iz lepa pomeniva. Če jc pravica na Vaši strani, se ji uklonim, če pa ni, bi bilo bolje, da izginete, drugače postanem nejevoljen.«
Str. 34.:
»Vater, mein guter Vater,« sagte sie, indem sie sich auf dem Boden der Barke auf-reeht setzte und den Kopf des stolzen grau-bartigen Manncs in ihren Schoss legte, »ich biti es, Eure TochterNativa, dic Euch ruft... mcin Hcrr, ich beschvvore Euch, kommt mir zu Hilfe! O, Eure Dicnste sollen Euch gross-miitig belohnt \verden; mein Vater ist reicli, schr reich, er sieht nicht aufs Geld . . .«
Št. 8.:
»Oče, ljubi oče,« jc zdihovala deklica in stiskala staroga gospoda k sebi. »Jaz sem, ki tc kličem, jaz, tvoja Asutita. Oče — saj bode-mo kmalu rešeni.«
»Prosim Vas, pomagajte mu. Morda oče šc ni izgubljen. Ah, če mi umrje. Pomagajte!
Moj oče je bogat, neizmerno bogat in Vas bo bogato poplačal.«
Str. 36.:
»Nicht weil Ihr in Gefahr ward, bin ich Euch zu Hilfe geeilt, denn ich kannte Euch nicht; ich habe nur der Stimme der Mensch-lichkeit und meines Gevvissens gehoreht . . .«
»Aber mcin Vater, Herr, mein armer Vater, der ohne Euren Heldenmut nicht melir wSre!«
»Mein Fraulein, ich hatte mich auch ins Meer gestiirzt, um einen Matrosen zu retten.«
Št. 9.:
»Pustite to, gospodična,« je dejal Kržan. »Nisem prišel na pomoč, ker ste bili Vi na ladji, saj še vedel nisem, da ste na svetu. Pomagati sem hotel nesrečnim ljudem in če bi to bili sami berači. Slušal sem samo glas svojega srca in svoje vesti.«
»Da, verujem, ali da ste rešili mojega očeta iz valov . . .«
»Skočil bi v morje tudi za vsakim naj-zadnjih pomorščakov.«
Str. 36.:
. . . als Morvaji durch eine heftige Wen-dung des Steuerrudcrs dem Fahrzcug eine an-derc Richtung gab.«
»Habt Ihr denn Lust, eine neue Seefahrt zu bcginnen?« fragte ihn der Rosskamm Ma-turin.
I. priloga 22. štev. »Slovenca" dne 26. januarja 1907,
vizija tarifov se bode vršila vsako drugo leto. Po novi pogodbi ima trgovinsko ministrstvo pravico nadzorovati tudi kartele v varstvo avstrijske trgovine. Sploh dobi država vrhovno nadzorstvo tarifov. dolžnosti Lloydove pa so strogo določene in tudi odškodnine.
Nova pogodba daje vladi pravico, tudi ladje nadzorovati, ali zadoščajo v prometnem in zdravstvenem oziru. Lloyd sme le izjemoma naročati nove ladje v inozemstvu, ako bi bile cene izredno ugodnejše ali bi jih domača podjetja nc mogla izgotoviti v določenem času. Lloyd se obveže, da v 12 letih zgradi novih ladij za 12.000 ton, država pa mu izplača brezobrestnega posojila za prvih 60.000 ton po 100 kron od tone.
Upravni svet Lloydov je štel sedaj osem članov; dva člana je imenovalo trgovinsko ministrstvo, predsednika pa cesar. Po novi pogodbi more biti v upravnem svetu 8 do 11 članov; seje so bile doslej navadno v Trstu, v bodoče na Dunaju. V pokojninski zaklad za uslužbence mora Lloyd vsako leto vplačati 250.000 kron; najpozneje leta 1910 mora Lloyd vpeljati starostno zavarovanje. Vlada dobi pravico, vsak čas pregledati vse računske knjige. Delniška glavnica je določena na 28,800.000 kron. Kazni za zamude ladij se zvi-šajo od 30, odnosno 50 kron na 100, 200, 250 in 500' kron. Pogodba določa tudi dolžnosti, ki jih Lloyd prevzame glede na prevažanje vojakov in pošte. Za pošto dobiva Lloyd po-sebe še 120.000 kron na leto. To so bistvene določbe nove pogodbe z Lloydom. Vsa tva-rina je preobširna za eno poročilo.
Promet z Dalmacijo.
Istra in Dalmacija sta za Avstrijo največjega pomena v gospodarskem, trgovinskem in političnem oziru. Avstrija mora paziti, da Mažari ali celo tujci ne dobe v roke trgovinskega prometa v Adriji. Vlada mora torej skrbeti za stalno zvezo med Trstom in Dalmacijo. Vlada je mnenja, da država sama ustanovi redno parobrodno vožnjo v Dalmacijo. Obenem pa naj bi država podpirala zasebna društva, ki bi vzdrževala redno zvezo med Trstom, Istro, Dalmacijo in otoki. V ta namen je vlada že dobila kredita 1,500.000 K-Sedaj zahteva s posebnim zakonom še 1 milijon 800.000 kron. S tem denarjem naj vlada nabavi nove ladje in ladjedelnico v Dalmaciji.
Tretji zakon začasno uravna parobrodni promet z Brazilijo. Vlada se pooblašča, z Lloydom skleniti pogodbo za devet, oziroma dvanajst voženj iz Trsta v Santos in za ravno toliko voženj še v Buenos Aires. Država plača za miljo 4 krone podpore. Vožnja traja povprek 12.504 milj.
Četrti zakon določa podpore za prosto trgovsko mornarico. Tudi ta zakon je za razvoj avstrijske trgovine največjega pomena. Koncem leta 1905 je avstrijska prosta mornarica štela za daljne vožnje 76 parnikov s 146.783 tonami in 16 manjših parnikov za obrežne vožnje. Podpore pa niso dosegle namena. Nečuveno dejstvo je, da dobivajo ogromnfe podpore tuje ladje, ki pač nosijo avstrijsko zastavo, a niso bile zgrajene v Avstriji in ne prevažajo avstrijskega blaga. Po novem zakonu se vlada pooblašča, dovoljevati podpore trgovskim ladjam po razmerju velikosti in daljave, in sicer v tekočem letu v skupnem znesku 4:2 milijona kron, 1. 1908 skupaj 4:7 milijonov, leta 1910 skupaj 5 milijonov, leta 1911 skupaj 5:3 milijonov, nadalje pa na leto 5:6 milijonov kron.
Po daljši razpravi jc zbornica odobrila vse štiri zakone.
»Nein,« antwortete der junge Mann, »aber ich habe keines\vegs Lust, ersclilagen zu werden. Seht doch einmal, welcher Em-pfang uns am Strande bereitet wird.«
St. 9. :
... a kar naenkrat je Andrej obrnil krmilo in zapeljal jadrenico na stran.
»Ali hočete napraviti še enkrat malo promenado po morju?« je vprašal kupčevalec s konji.
»Raje napravim tnal ovinek, kakor da bi se na bregu dal ubiti,« je rekel Kržan ... Izvolite pogledati, za kak sprejem je na bregu vse pripravljeno.«
Str. 43.:
«... Herr, ich bin es, Alain, Euer Die-ner! . . . Er erkennt mich nicht . . . Er ruft schon wieder Nativa! . . . Es wird ihn weid-fch lachen machen, meinen Herrn, wenn ich ihm spStcr erzahlen \verde. dass er sich wah-rend seiner ganzen Krankheit mit dieser klei-nen blassen Dame beschSftigt hat . . .« St. 11.:
. . . Jaz sem pri Vas . . . Tomo! . . . . Lcj ga! Mene ne pozna, a že zopet kliče Asun-ia . . . No, to se bo smejal, kadar mu boni Povedal, da jc ves čas svoje bolezni vzdihoval Asunta — Asunta.«
» . . . Vergib mir, hcilige Jungfrau von Way, wenn ich seit vierzehn Tagcn verges-Sen habe, zu dir zu beten; ich daelite nicht, fass ich dich brauche, aber sei ohne Sorgen. kli werde mich, und das glcich heutc, meiner Vfculd gegen Dich entledigen . . . Ich biti dir
Članke pišejo.
Combes in Briand se zdaj po raznih listih prepirata, kateri ima prav. Zanimivo je, da oba svoje misli odkladata v inozemskih listih. Ali hočeta na ta način, zvesta framasonski politiki, kulturni boj zanesti tudi v druge države? Res poizkuša loža na Španskem, v Italiji, v Belgiji, v Avstriji vneti tako versko borbo, kakor jo ima Erancija, a se ji nc bo nikjer več tako posrečilo, kakor na Erancoskem, ker katoličani se ne bodo dali drugod framasonom voditi kakor ovce v klavnico,
Dunajski liberalizem je posebno prijazen francoskim framasonom. Zato se Combes in Hriand pogovarjata v »Neue Ereie Presse«. S tem misli dunajska judinja delati reklamo zase in tudi pri nas razširiti nekoliko »francoskega« duha. Pa ta polemika dosega pri nas ravno nasprotni učinek, kajti kaže nam, da liberalci cerkev samo sovražijo in sicer tako sovražijo, da izgubljajo pri tem pamet in preudarek, sami pa ne vedo prav nič, kaj naj na-rede, da bi bilo pametno. Mojstri v razdiranju so slepci, kadar naj sami kaj zgrade. Ne Combes nam ni povedal svojih jasnih načrtov. ne Briand, pač pa razkazujeta svojo laž-niivost in neodkritost.
Combes je najprej izbil Briandu glavno orožje, ki ga je imel v rokah, ko jc vedno trdil, da p^než neče iz nasprotstva do Fran-cozov Bogvč iz kakih političnih vzrokov, najbrže tiči zadaj sam papežev ljubljenec Viljem II. — priznati tako mile, dobrotljive in pravične separacijske postave. Herod je Pilatu povedal, da papež ne more nikoli sprejeti take postave, ki bi bila smrt za katoliško cerkev, ker razdira vso njeno organizacijo. Seveda nima Combes mnogo zaslug, da je to dokazal, kajti stvar je jasna kot beli dan in jo je že M. Piou lani v zbornici dokazal, pa tedaj mu niso hoteli verjeti. Zdaj, ko Combes sam priznava, da je Briandov zakon pustil papežu na izbero samo, »ali da izbere gmotno ali moralno uničenje cerkve,« in da je papež »nc da bi se obotavljal, žrtvoval vse cerkveno premoženje in za cerkev izbral ubo-štvo, le da ne bi postal nezvest njenemu nauku«. Zdaj, ko je Combes sam to priznal, bodo morda verjeli.
Ker torej Briand več ne more upiti: »Papež je kriv,« pa pogreva drugo trditev: »Škofje so sprejeli kuitualna društva, a papež jih je prisilil, da so jih morali zavreči, papež je torej francoskim državljanom silo delal, tuja oblast se je vmešavala v francoske notranje zadeve«.
Pa tudi s to trditvijo, ki jo je tudi Clemenceau izrekel v zbornici, ne bodo framasoni več rib lovili. »La Croix« v Parizu iz najkom-petentnejšega vira to trditev odločno pobija. V seji francoskih škofov dne 12. novembra prešlega leta, na katero se Briand sklicuje, je namreč poročevavec, nadškof besanconski, izjavil glede postave: »Dolžnost škofov, duhovščine in vseh katoličanov je, da sc odslej brez prenehanja bore zoper to nesrečno postavo, dokler po ustavnem potu ne dosežejo vseh potrebnih bistvenih izprememb.«
K tej seji je papež stavil škofom sledeča vprašanja:
1.	Kaj sodijo o kultualnih družbah.
2.	Ali se je mogoče prilagoditi separacijski postavi tako, da se ustanove družbe, ki bi bile hkrati kanonične in legalne.
In škofje so odgovorili — bilo jih je čez 80 navzočih — vsi, proti dvema glasovoma, da ne 1
Kar so torej pisali listi, kar sta govorila opetovano v zbornici Briand in Combes, tudi to, kar je ponavljal Briand zopet v »Neue
schon nicht wenig schuld dafiir, dass Du uns bei unserer letzten Seefahrt nicht untergchen liessest! Ich vverde alles zusammen abzahlen: das muss eine feierliche Beleuchtiing wer-den . . .«
»Materi božji sem dolžan še dve sveči, ker je zadnjič mene in gospodarja srečno pripeljala z morja na breg. Veš, ljuba Mati božja, nič ne zameri, da sem malo nate pozabil, pa te dni sem imel res veliko skrbi. Danes pa pridem gotovo. Dve sveči sem ti dolžan, dve boru pa še dodal, dve prav debeli, da boš mojemu gospodarju na noge pomagala . . . Štiri sveče, to je že nekaj. Takih razsvetljav ti nc delajo vsak dan . . .
Str. 73.:
In dem Augenblick, als er hinaus gchcn wollte, offnete sich die Ture raseh, und Mor-van konnte einen Ausruf des Erstaunens und der Oberraschung nicht zuriickhaltcn, als er plotzlich dem Rosskamm Mathurin entgegen-stand . . .
Štev. 62.:
Šc ko jc govoril, so se odprla vrata in v sobo je vstopil mož, ki je ves presenečen vskliknil:
»Kaj vidim? Vi ste tu, plemič Kržan. In čvrsti in zdravi?«
Kržanu se je ta glas zdel znan. Obrnil sc jc hitro in na svoje največje začudenje zagledal skrivnostnega kupčcvalca s konji . . .
Nepotrebno sc nam zdi, da bi šc dalje na-
Ereie 1'resse«, je bilo torej izmišljeno, recimo — zlagano.
Francoska vlada jc hotela dobiti pismene dokaze in zato je z roparsko roko vzela tajni arhiv papeževega poslanca. Tudi ta zločin na mednarodnem pravu, po katerem so diploma-tična pisma nedotakljiva, ji ni pomagal, ampak samo potrdil njeno blamažo. Clemenceau je v zbornici napovedal, da bo objavil tajne spise, ki so jih vzeli msgr. Montagniniju. A dasi je preteklo že toliko časa, vendar ne objavijo nič, ker so v teh spisih najbrže videli samo neovrgljive dokaze, da so lagali.
Combes se je zopet usedel in je za bruseljski »Soir« napisal članek, v katerem je pa padel tako nizko, da le kaže, kako so framasoni pri kraju s svojo modrostjo. Prišel je namreč zopet do tiste argumentacije, ki jo je rabil rajni Stremayr v Avstriji po vatikanskem cerkvenem zboru, češ, da jc papež s tistim trenutkom, ko je proglasil svojo nezmotljivost v verskih rečeh, katoliško cerkev odpravil, oziroma izpremenil, in da zato iran-coska republika ne more več z njim pakti-rati.
Stvar je preneumna in vatikanski »Osser-vatore Romano« zadnji Combov članek odpravi s kratko besedo, da o tem ni več vredno razpravljati.
Zdaj morda še pri »Slovenskem Narodu« čakajo, da jim Briand in Combes pošljeta kak članek. Naj bodo prepričani, da pri nas takih francoskih tičev ne bomo pustili gnezditi, ampak jim bomo kmalu posvetili, kakor zaslužijo.
LoJRe nouice-
I Najstarejši fant v fari, Miha Blaznik iz Puštala, je te dni umrl. Dosegel jc visoko starost 89 let.
1 Zdravo leto je bilo lansko leto za škofjeloško župnijo. Umrlo je lc 100 ljudi. V 68. letih jih je le enkrat, pred 37 leti, manj umrlo. Včasih je pa bilo do 200 mrličev v enem letu.
1 Manj veselo se je začelo novo leto. Nevarno je namreč zbolela loška čitalnica in jo hudo vije. Reva ni zbolela toliko vsled starosti, kolikor vsled preobilo zavžitega liberalnega strupa. V vseh liberalnih krogih, posebno med liberalnimi frajlami, vzbuja njeno stanje veliko sočutje in bojazen. Kam bodo namreč reve hodile cigarete kadit, za razpo-roko in ločitev zakona od države sc navduševat in plesat, če ona umrje! Na Silvestrov večer je še plesala do ranega jutra, nato ji je pa slabo prišlo, da je skoraj omedlela. V nedeljo je bila silno slaba, ko jc pri župni cerkvi nekemu zvonilo zadnjo uro, je vedel Zoržev Pepe, dober prijatelj bolnice, da čitalnici zvoni. No, ravno umrla še ni, a ker so prišli zvečer k njeni bolniški postelji vsi zdravniki in so imeli dolg posvet, je gotovo, da je bila nevarnost velika. Ker je bil navzoč tudi sodni adjunkt Dev, so hoteli nekateri iz tega sklepati, da dela bolnica testament. Posebno je zdravnike skrbelo, ker se ji je že mešalo in je reva v deliriju bledla, da kupuje Štemarje za svoj dom, kakor ve njen prvi sluga Lav-rič. Naše mnenje je, da se ni treba toliko bati za njo, ker taka stara baba, kateri se je duša prirastla, vsem padarjem in napovedovalcem bližnje smrti fige kaže in še prav dolgo živi. Kakor stare vojaške pare, že na pol mrtve, naenkrat novo moč v sebi čutijo, ako zaslišijo vojaško godbo, tako bo tudi to staro lahko-živko prvi ples po koncu spravil in bodo vse hude bolečine pozabljene. Nam Ločanom bo pa še naprej pela: Stara sem, stara sem, delat' ne morem, Godci mi godejo, plesat pa, pojdem.
1 Dva občna zbora so imeli v treh tednih v naši liberalni čitalnici. Ravnokar voljeni no-
vajali mesto za mestom, ker bi na ta način morali potem priobčiti kar celo plankarijo. Stvar je imenitna! Sicer imamo pa še precej na razpolago in v najkrajšem času posvetimo tudi ostalim romanom, ki so potekli izpod peresa slavnega romanopisca Narodne tiskarne!
Slavni »Narodni založbi« pa želimo prav mnogo uspeha z razširjanjem takih preplan-kanih šaudcrromanov.
Pismo Boltatusa Pepela.
Gespud redehter!
Uni sa e-na prsmo-da! Jest na vem, če uva še kcj douli skp furala. Uni čja use ta nar bulš vedet iu s še glihc na streja. čc en druh kakšna pogrunta.
Kua jh je jest prusil, de sa se šli u tistga ta nazavestnga utikat, ke vnder nm nč am na gre. Kua pa zastop en nazavestn? Prou nč! Sej še jest dostkrat na vem, kua je iz mana, kedr ga ena kapla preveč pužajfani! Pol se greja pa tlela u gespuda žepana zaderat, kokr I de b biu on uržah, čc kdu u nezavest pade.
vi odbor je nenadoma odstopil in treba je bilo voliti novega. Kaj je bilo vzrok odstopa? Ne boste verjeli, gospod urednik! Na prvem občnem zboru so bile v odbor voljene po naključju samo take osebe, ki so majhne telesne postave. V silvestrovi noči je pa po dokončanem plesu neki ud nastopil in kot učitelj olike svojim tovarišem za spremstvo v novo leto podal mali šopek izbranih izrazov, kakor n. pr. smrkavci itd. Te besede je odbor malih možiceljnov nase obrnil in sklep je bil storjen: ker smo vsi majhne postave, tc besede nam vsem veljajo, zato smo mi vsi razžaljeni iu celi odbor odstopi, ln tako sc je zgodilo. Pri drugih društvih sc pri volitvi odbora gleda le na zmožnost, po liberalnih društvih bo pa treba tudi na visokost gledati. Našim čitaini-čarjem pa svetujemo, naj za naprej vsakega kandidata za odbor prej denejo pod mero in pa še na vago, da ne bodo imeli s svojimi odbori take smole I Škoda, da se je tista Elisova vaga, ki je bila toliko časa na rotovžu, prodala! Za mero naj bo pa Gašper!
I Za v muzej! Da se otmo pozabljivosti in razdjanu, se priporoča, naj se shranijo v muzeju trije ravnokar izpraznjeni županski sedeži liberalnega kroja v loški okolici, namreč v Stari Loki, v Poljanah in na Trati. Sicer so razbiti, ker je lim popustil, a kot posebnost so vredni, da se shranijo. Ravno tako naj se shranijo tiste burklje, s katerimi so žene na Trnju liberalnega agitatorja Jurija iz vasi podile.
1 Gledališka predstava »Dve materi«, katero nam je podala v katoliškem izobraževalnem društvu zadnjo nedeljo dekliška Marijina družba, se je prav dobro sponesla. Vsebina lepa in spodbudna, igranje dobro, udeležba velika, ker je bila velika dvorana popolnoma polna.
Idrijske nouice.
i Mleko so nekteri podražili na 10 kr. liter. Slišimo, da so nekteri odpovedali, a drugi ga sprejemajo po zvišani ceni. »Naprej« napada dva župnika iz okolice, da bi bila našuntala kmete v svojem okraju. Nam o tem ni nič znanega, pač pa vemo, da sta veleposestnika Gruden in pl. Preinerstein prva podražila, a Kristan ju nc napada, pač pa se znaša nad duhovni. Je pač prav imel dotični, ki je na zadnjem javnem shodu se izrazil, da Kristana najbolj župniki in dunajski Lueger vznemirjajo,
i Javni shod katol. polit, društva za idrijski sodni okraj, je bil zadnjo nedeljo prav dobro obiskan. Poljudno ie razlagal reformo g. Os\vald v eno uro dolgem govoru. G. Kristan je pripeljal tudi nekaj svojih pristašev na shod. Tudi on je za razširjanje volivne pravice, obžaluje le, da .ie čudno speljana. Na Dunaju imajo nekateri okraji poslanca, kjer je komaj 20.000 prebivalcev, a drugi, v katerem so delavci v večini zastopani, šteje do 80.000 duš, pa ima tudi le enega poslanca. Se ve da so tega krivi kršč. socialci, v prvi vrsti dunajski župan, ki nezaslišano terorizira po Dunaju. Sledi sedaj nekaj zaničljivih opazk čez Luegerja, ki nima smisla za delavca. Odgovarja mu dekan Arko, da je Lueger za Dunaj žc davnaj razširil volivno pravico, saj je znano, da po njegovem načrtu je prišlo 180.000 novih volilcev do volivne pravice. Več ni mogel storiti, ker se mu roke zavezane, kakor vsakemu druzemu županu. Kristan pravi na to, da je dunajski župan nekako vsegamo-gočen, on lahko izvrši kar hoče, a on le to speljuje, kar je njemu in njegovi stranki v prid, boji se pa delavstva, ki je na Dunaju zelo proti njemu organizirano. Dekan Arko mu popravlja, da ni vse tako. Lueger še potrjen ni bil za župana, dasi je bil tudi z veliko večino izvoljen. Da on sebe ne išče, pokazal
Pa iblansk pulci naprej mečeja, dc jc še le čez dva dni tistga ta nezavestnga u špetau zlifrala. Al niti ni gespud žepan puslov enga puprauka zavle tega ta nazavestnga? Al nm ni puvedu, de ga je dohtar (pa na smeja mislt, de tist dohtar, k jc še pred kratkm kularabce pu plač pregledavu) prec. kc sa ga na vohteimer pr-nesl, pugledu. Sam Buli ga bod zahvalen, de ga ni dohtar namlatu, kokr tist suldašk dohtar u Marpurge tistga dragonarja. Ce pa u špetal glih tekat ni plača, a misija, de uja useli, kedr kašn u nazavest pade, hitr spet ena nova hiša zravn przidal? Nej nauja sitn, ket perga! Gespud žepan jm je vnder dukazu, de sa voht-ciinri glih tku dobr, kukr špetau in de če ni drgač, se prou lohka tud brez špetala gvera. Prava reč, če en nazavestn u vohteimre na pričnah čaka, de h seb pride, al pa u špetal na tleh.
Mi gespuda žepana šc use premal spuštu-jema, pusebn uni. ke sa pr klerikalceh, b mogl nit gespuda žepana bi u čast. Vidja, gespud žepan sa murde bulš klerekalc kokr vi usi skp, pa na smeja mislt, de sam tekat kedr sa v Cerklah, ampak fort in fort. A ni tu zadost kle-rekaln, dc pesteja sam ub nedelah use lahternc na jubelejskm most pržganc, med tednem pa nc? A misija, dc gespud žepan tu zatu delaja, de se bulš vid lista tablca na most? Kaj še! Sej pesti tud ta velke električne lampe pu mest sam ub nedelah douh n nuč gort, u dclavnkeh, kc jc pouhti Idi na cest. jh pesti pa že ub os-meh, prec kc sc tema nardi, ugasnt! Tu je ja irvišn. de gespud žepan nedele spuštujc, kokr sc spudob in zatu tud na more nubedn člouk
jc s tem. da se je zadovoljil s polovico plače, katero so prejemali njegovi predniki. Obče ie znano, da so on in njegovi svetovalci prostovoljno polovico svoje nagrade prepustili mestu, tako da so v 10. letih nad 1 milijon kron od svojega zaslužka darovali mestni blagajni; taki možje pač sebe ne iščejo. Kaj tacega nismo nobenkrat slišali od liberalnih njihovih prednikov. Tudi delavstva se mu ni treba b::t;, saj je ravno on zboljšal mestnim uslužbencem plačo za 1,060.000 krpi:, ;;otein ko je Judom odvzel konjsko železnieo in omislil mestno elektrarno. Čudi se, da je sedaj že četrtič na iJiouu na vrsti župan dunajski in ko je bil Ri-naldi šc vodia socialnih demokratov v Idriji, se je tudi on v Luegerja zadiral. Kristan omenja, da Lucger ni pošten, ker ne nastavi nobenega nemškega nacionalca in soc. demokrata in naj bode tudi učitelj v mestno službo Pojasni mu g. Osuald, da pravično in pošteno ravna. On je prisegel v roke cesarju, da bode se ravnal po postavah in v dinastičnem smislu vodil županski posel. Nemci škilijo čez našo mejo, se ogrevajo za Hohenzollerje iu to očitno v zborih pripoznajo, ko bi take sprejemal Lu-eger, bi deloval proti svoji prisegi. Enako je z učiteljstvom soc. demokratov. Oni nočejo nič slišati o versko naravni vzgoii, kar je temeljna postava naših šolskih pravil. Ker ie dr. Lueger značajen, mora te toliko časa odstranjevati, dokler ne obljubijo, da se bodo ravnali po običajnih in potrjenih šolskih postavah. Nadalje se je govorilo na shodu o novi postranski železnični progi Idri'a-Sv. Lucija. Kristan pravi, da se njemu krivica godi. Očitali so mu, da le radi bližajočih volitev je zopet spravil v občinskem odboru na dan idrijsko železnico. To ni res. Saj ravno Lo-gatčani veliko zgube, ako se promet iz Idri e obrne na drugo stran, tedaj on ne more iti v Logatec agitirat za svojo stranko. Hribar in Lenarčič sta se vrezala pri vrhniški železnici, zato bi jo bila rada podaljšala do Idrije. Načrti so že izdelani, a radi krajevnih težkoč in prevelikih stroškov ni misliti na to progo, pač pa sedaj na Sv. Lucijo, ker je državi na tem, da glavna proga dobi kar največ stranskih železnic, ki ii obogate promet. Odgovarja se mu. da je bila do sedaj navada, pred vsakimi volitvami govoriti o idrijski železnici. Saj e celo pred več časom pravil velik gospod, pristaš liberalne stranke da v dveh letih bode železnica že dovršena. Minulo jc že parkrat po dve leti, a smo še vedno tam kot prej. Pač e idrijska občina in hranilnica že žrtvovala v ta namen 11.000 kron. a načrtov hiso še nobenkrat v občini pokazali. Povpraševali so opravičeno naši odborniki, naj vsaj pokažejo, kaj se je storilo in kam obrnil denar, a vselej se je tako zasukano odgovorilo, da nismo nič vedeli, pri čem da smo. Vsaj načrte naj bi bili pokazali, pa bi.bili potolaženi. Ako bode pa res Kristan dosegel Idri i železnico, naj bode prepričan, da se bode njemu hvala pela.
i Predmet prihodnjega javnega shoda,
predlaga g. predsednik, naj bi bilo pojasnenje pravil naše bratovske skladnice. On iz lastne izkušnje ve, da rudarji ne vedo popolnoma ne dolžnosti ne pravic tc naše skupne naprave. Gosp. Kristan je proti temu. To jc le politična vada, s tem se hoče le rudarje slepiti in pridobiti za katoliško stranko. Predsednik, rudar Ivan Kavčič vzdržuje svoj predlog in zaključi dve in. pol ure tra a.ioče zborovanje z izjavo, da se bode na enem orihodnjih shodov govorilo o bratovski skladnici.
i Pripravna poštna zveza se je uvedla z dnem 20. tek. mes. med Cirknein in postajo Sv. Lucija. Pošta odhaja iz Cirknega ob 3. uri popoldne, da imajo potniki ugodno zvezo z vlaki proti Gorici in Gorenjskemu,- Dobro je to tudi za Id rito. Ob pol 1. uri popoldne odhaja pošta iz Idri:e proti Cirknem. Na Zelinu lahko počakaš prav kratek čas, prisedeš na poštni voz, ki pride iz Cirknega, popelješ se ž njim na Sv. Lucijo in si na večer lahko žc v Gorici.
i Železnica v Idrijo. V petek, dne 25. januarja, ie bil v Idriji razgovor glede želez-
rečt, de nima kršanske duše pud lajblcam. Zatu nej pa pusteja žc enkat gespuda žepana prgmah, kc usakmo rad pustreže, kulkr je u negau moč. Vidja, unkat je Rormannu Viket zdrčal pred negava hiša na forštat, ke je biu pregladek tretuar, pa je gespud žepan dau še tist dan prec tist tretuar nasekat, čeproti je biu tak mraz, de b štajnmece hmai parkli tidmr-znel in b se kej tacga lohka prej pu let upraul. Pol nej pa edn reče, če ni gespud žepan dobr člouk in usmilen.
De na uja reki, gespud redehter, de jh jest zmeri sam zmerjam in u roka jemletn, nej im pa še dons pr te prložnast puvem, kuku inieni-tnga dohtarja srn vidu una sebota u Unione na plese. Veja, tu je biu tist ta prati dohtar, ke mal pu Ipatisk zavi a, ne tak dohtar, kokr jc gespud Kam, ke zdej za leberalce kandidata pu Iblan iše in mu še gespud prefesar Trstnjak neče jt na lini. Ta dohtar se na use šraufc zastop, zna za žepane cajtnge vn dajat in še en ceu regement druzli rči kumendera, zatu jc pa tud lohka tku nobl, kokr je biu una sebota u Unione na plese ke ie s tistm ptiperčkam ke jm prauja kurjanduli, tod niklnaste groše pu zol ukul metu, tku dc jh je ena frajlca še ceu tedn vn pluvala, tulk jh jh e na te veselic dol pužrla, če jh prou ni bla pusebn putrebna.
Groše s kurjanduli ukul iretat, tu je drgač hedu nobl, ampak še bi nobl b blu, če b ta dohtar dau tiste groše špetauskmo secirmaj-stre, de b mu na blu treba pu iblar.sk ukole
niče, po kateri naj bi se Idrija zvezala s svetom. Prišel .ie ljubljanski župan Ivan Hribar in Jelen šek z Vrhnike. Tudi okoliška županstva so se udeležila razgovora, ki sc ie vršil \ dvorani občinske hiše. Najprej sc je Kristan oglasil k besedi »er očital konsorciju, ki je bil za ;:\czo Vrlmika-Idrija, nedelavnost, izrikel je (udi dvome glede naprave te proge, ker bi bili stroški preveliki. Sicer pa je popolnoma prav, da prizadeti faktorji napravijo železniško zvezo Vrhnika in Idrija, a za Idrijo pa je sedaj pomenljivejša misel na progo Idrija-Sv. Lucija, ker pridemo tako v stik z novo zvezo s Trstom ter imamo upanje, da s io progo lažje proderemo. Zupan ljubljanski Ivan Hribar se zavzame za konsorcij ter odklanja očitanje, da je konsorcij nedela-ven. V dobre pol ure trajajočem govoru razklada, koliko so se trudili, da dosežejo svoj namen ter zvežejo Idrijo z Vrhniko. Mnogo potov je bilo v ministrstvo. Sedaj ic upati, da se bo zavzelo tudi železniško ministrstvo za progo V rh n i k a-Idrija. Idrijski župan Jos. Sepetavc prosi navzoče župane, da podpirajo konsorcij, pričakuje tudi od okrajne hranilnice, da bo kaj darovala. — Rudniški nadsvet-nik Billek je mnenja, da je zveza Sv. Lucija-ldrija ugodnejša in bi tudi mnogo manj stala.
Odgovarja mu župan Hribar. — Po daljši debati se je sklenilo, da se prepusti dosedanjemu konsorci.iu še nadalje vsa zadeva, v konsorcij se privzame notar Pegan, ker ic član Gruden umrl. Ko je bilo zaključeno javno zborovanje, ostal ie v dvorani še železniški odsek, ki se je še nekaj dogovarjal z županom Hribarjem.
JesenifKe nouice.
j Martinarji, delavci pri Martinovih pečeh v tovarni, izročili so 20 K od veselice preteklo nedeljo podružnici sv. Cirila in Metoda za Jesenice-Kor. Belo. Prisrčna jim hvala za ta dar! Da bi našli mnogo posnemalcev! — Podružnica sv. Cirila in Metoda Za Jesenice-Kor. Belo.
j Nove Jesenice. V zadnjih petih letih se je na Jesenicah zgradilo čez dvajset novih hiš, ki dajejo Jesenicam lepo zunanje lice. Največje in najlepše hiše so v bližini kolodvora. Letos sc bodo ob ccsti od kolodvora proti Savi zidale tri velike, dvonadstropne, nove hiše za železniško osobje, dve dolgi po 47 tn in ena 30 m. Stale bodo v isti vrsti, kakor hiša za železniško osobje nasproti kolodvoru. Železniško osobje se bo na Jesenicah znatno pomnožilo, ko bo cela proga nove železnice dodelana, pa pripravljajo stanovanja železničarjem že sedaj.
j Krasna vožnja na saiieh od Sv. Križa do Jesenic je res nekaj zanimivega in obenem zdravega. Več kot 3 km je dolga pot. pa pri-drčiš na saneh v desetih minutah na Jesenice. Tržačani so pridno začeli prihajati k nam uživat zdravi gorski zrak in razveseljevat se prav poceni s tem zanje še novim športom. Tudi Ljubljančani so se odzvali povabilu Rov-tarjev, pa ih je začelo vleči v naš planinski raj. Prav! Le gori, le gori, pri nas tudi ni tako rnraz! Največji mraz je bil v sredo dne 23. t. m.. Bilo je 19 stopinj Celzija. Kaj je to, ko je bilo drugod isti čas po 25° do 30° mraza!
j Odpadel od katoliške cerkve je železničar Janez Bizjak. Znan je na Jesenicah kot zagrizen socialdemokraški agitator, raznašalec »Rdečega Praporja« in lista »Arbeitervville«. Kdor ga pozna, ne čudi se nič, da je postal odpadnik.
j Občinske seje dr. Kogoj tudi ta teden šc ni sklical Njegovo postopanje se ne da opravičiti. Čas beži, občinski proračun za I. 1907 pa še ni bil predložen. Občinski svetovalci Vihnan, Pongratz in Čebuli so vsled tega poslali županu pretekli teden tako-le pismo: Po § 60. obč. reda je župan odgovoren za dela svoje službe občini to ie občinskemu odboru, ki .ie od občine izvoljen, da zastopa njene interese. Občinski odbor Vas ne more
iz zaklani bere puberat. Tist ie že res, de sa nahter ld.ic tku usmilen, de sa mu pouhn žakl naloži, ampak tu jc hudiman, ke je secirmajstr ublubu.de u dau tistmo, k je iz nim žakl nosu, pu žakla preč, in kašn revež b biu secirmajstr, če b soja ubluba tud res držu in le tu jc šc zajnga dobr, dc a ni. No za dons ga um pustu zavle tega, če u pa šc kerkat čez klere-kalce zabaulu, um pa jest ucgau žakl seciru, de u mou zadost.
Predli jejnam, nej jm še puvem, dc u čez ene par dni konc državnga zbora in dc uja hmai dohtar Ferjančič, dohtar Taučar in Plan-tan brez službe. Dohtar Ferjančičuva glorja se u razkadila, kokr dni iz kašnga raufnka; dohtar Taučar s je pustu pr »Rože« že en stou na noti prou mehku tapeccrat, de na u dubiu žulu. kc u dan na dan tam presedeti in iblan-ska košta prežvekvou; no gespuda Plantana sa pa iblansk frezeri vesel, kc na u nosu sojh grošti več duniskm frezerjm. Dc u ia pa te pu-slanci tku nagraužen skus padi, je pa uržah sam iblansk žepan gespud Hribar, ke je dau gespude Duffete izdelat plane za iblanska regulacija, gespud Duffe je pa puvrh izdelu Hribarju tud plane za leberalna pulitka; zatu je pa use tku narobe, de sa leberalci zlezl pud klop, ke sa mislel, de uja stal na klon. Use drgač b ta reč vn izpadla če b za leberalna pulitka izdelu plane jest.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
poklicati na odgovor v seji, ker seje ne sk!i-čete, čeravno ste bili že dvakrat k temu pozvani v smislu š 41 obč. leda, torej Vas pokličemo podpisani občinski svetovalci v imenu znane Vam večine občinskega odbora tem potom na odgovor in Vas vprašamo: 1. Zakaj ne skličete seje, kakor jo je zahtevalo zadostno število odbornikov v smislu S 41 obč. reda? 2. Zakaj ne predložite odboru proračuna za 1. 1907? 3. Zakaj odlašate z oddajo savskega vodovoda? 4. Ali ne mislite več sklicati občinske seje, ampak hočete kot absoluten gospodar sami vladati v občini? Zupanu dr. Kogoju se ni zdelo vredno odgovoriti na to. Za seboj una liberalne magnate jeseniške, pa menda misli, da mu nihče ne more blizu. Kaj pravzaprav nameravajo liberalci z dr. Kogojem, ker hočejo vladati brez občinskih sej, brez proračuna, brez kredita? Na kaj se zanašajo pri svojem nečuvenem postopanju? Na potrpežljivost ljudstva ali na to, da bodo tudi višje oblasti odobravale njih kršenje postav? Blamaža županu in liberalnim odbornikom ne izostane, pisali smo že pred enim mesecem. In res ni izostala!
j Dolg nos ie dobil župan dr. Kogoj in ž njim njegovi prijatelji, liberalni odborniki. Poslal ga je iz Ljubljane deželni odbor. Tak-le je: »Da je manjšina preprečila zborovanje s svojo odstranitvijo, se nikakor ne dd opravičiti, in se zategadei: gospod župan pozivlje, da skliče novo sejo, ter k seji povabi vse občinske odbornike. Če bi bila ta seja zopet nesklepčna, naloži naj gospod župan onim odbornikom, ki so sklepanje onemogočili, denarno globo po smislu S 42. občinskega reda kranjskega. Pa tudi še potem ima gospod župan seje občinskega odbora odrediti in je vsa-kikrat odbornikom, ki so zakrivili nesklepčnost seje, naložiti nove denarne globe. Gospod župan je za izvršitev predstoječega ukaza odgovoren in se že zdaj pripomni, da bo deželm odbor v slučaju, če bi se ukaz točno ue izvršil, gospodu županu naložil globo po smislu § 92 obč. reda v besedilu zakona z dne 23. avgusta 1876, dež. zak. štev. 15. « Kaj bo sedaj naredil gospod župan dr. Kogoj? Samo troje je mogoče. Ali bo nos spravil in sklical sejo, ali se pustil kaznovati, dokler mu županstva ne vzamejo, ali pa bo odložil župansko čast prostovoljno. Bomo videli, kaj ima rajši.
j Veseloigro v treh dejanjih »Čevljar« priredi v nedeljo 27. t. m. katol. delavsko društvo pri »Markotu na Savi ob pol 8. zvečer. Na programu je tudi tamburanje in pet.ie.
j Vabilo k predpustni veselici, katero prirede jeseniške žene. v prid jeseniškega otroškega vrtca, v soboto. 2. svečana t. I., v gostilni g. K. Višnarja na Jesenicah. Začetek ob 6. uri zvečer. O pomenu veselice. Ogovor in deklamacije. Godba ua lok. Vstopnina 80 v. za gospe in gospodične. Gospodje so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Torej prijatelji in prijateljice, na svidenje pod podobo sv. Cirila in Metoda. — Jeseniški ženski odsek.
Polonyjeui škandali.
Roza Schonberger se producira.
PoIonyjeva prijateljica Roza Schonberger jc prišla na Dunaj, kier leta pozno ponoči po uredništvih listov, odkriva, namiguje, napol pove resnico, napol utaji, se pri tem skrivnostno smehlja, tako da je očito, da ima ta baba vplivne zveze. Uredništvo nekega lista jc naprosila, naj deinentira vest, da .ie grda; dotični list piše včeraj, da se je baronica v uredništvu postavljala, hodila gori in doli in sc zapeljivo smehljala; list konstatira, da jc baronica lepa in nosi briljante, velike kot lešnike. Očito ji ugaja, da se pišejo o njej take čedne stvari, dela se serutertja, kakor da bi bila razžaljena, potem pa sama odkriva stvari, o katerih je težko soditi, koliko je na njih resnice, kaj je prikrito, ka.i izkrivljeno, kaj zamolčano, kaj pretirano.
»Mein Alter.«
List »A Nap« objavlja dolg pogovor baronice z nekim vplivnim gospodom, predno je odpotovala na Dunaj. Pravila ie, da je ona izposlovala, da je cesar sprejel Košuta, da se ji ima ogrska koalicija zahvaliti za vse, da je pri tem izgubila skoro vse svoje premoženje, ki jc iznašalo 300.000 kron. Sedaj pa da se postopa z njo, kakor da bi jo nikoli nobeden ne bi bil videl. Sicer ni res, da je ona v zvezi s cesarjevim generaladjutantom Paa-rom, kakor pravi Polonyi okoli, pač pa tu se je nehote zagovorila, piše »A Nap« ima od nekdaj razmerje z dvornim maršalom knezom Liecliteiisteinoni, katerega baronica imenuje »mein Alter«. Baronica jc nato dejala, da so grofa Paara potlačili zato v celo afero, da bi zakrili Licchtensteiua. Pri tem jc baronica, histerična, propala babnica, jela jokati in se onesveščati. S svojim prijateljem Polonijem se ic vedno prepirala, postala pa sta zopet prijatelja, tudi njegovega sina »pozna«. Pri njih je bila tudi ponoči. Polonyi jo je vedno goljufal za denar, za njene muje pri dvoru ji ni dni počenega groša. Naposled pa ic še pravila, da jc bila pri cesarju zaradi Polo-nyja že v avdijcnci in da se sedaj tudi poda k cesarju.
Baronica uradna oseba.
Ogrski uradni korespondenčni biro izjavlja, da baronica Schonberger z nobeno osebo na dvoru ni znana. Baronica sama hodi po dunajskih uredništvih ter pravi, da je siccr res sprejela nekega žurnalista, o knezu Liechten-steinu pa mu ničesar ni pravila. Povrh pa je uredništvom poslala še pisma, kjer izjavlja, da s politiko ui ne direktno, ne indirekttio v nobeni zvezi, pismo Polonyievo nanjo pa da je »A Nap« objavil, ne da bi bila ona dala za to dovoljenje.
Baronico postavljajo na laž.
Zurnalist Ladislav Fenycs, ki je poslancu Lengyelu dal na razpolago znano pismo Po-lon.vjcvo na Schonbergerco, izjavlja z ozimni na zadnji dementi baronice, da ga baronica ni pooblastila samo ustineno, ampak na njegovo zahtevo celo pismeno z lasnoroč-uiui podpisom, objaviti pismo v listu. Baronica da mu je povedala, da je ona Polonyja napravila za justičnega ministra iu še druge stvari.
Baronica v škripcih.
Baronica je v spremtsvu svojega advokata Morica Herea prišla 24. t. m. ponoči v uredništvu dunajske »Zeit«. Začela jc praviti o pismu Polonyjevem. Priznala je, da ji je Po-lony res pisal, da pa si tega ne more razlagati, kajti z dvorom da ona ni v zvezi. Urednik ji je dejal, da ni verjetno, da bi tak lisjak, kot je Polonv.. naprosil žensko, ki nima z dvorom nobenih zvez, za pomoč pri dvoru. Nato se jc baronica prisrčno smejala. Dejali so ji tudi, da je Polony sam priznal, da jo je rabil za informatorične namene, nakar je bila baronica v veliki zadregi. Pomagala si k s tem, da_ je vstala s stola, jela po sobi hoditi gor in dol in prositi urednika, naj dementira vest, da ie ona grda.
Prešiča koljejo.
Z ozirom na tožbo, ki jo bo Polonyi vložil proti Lengyclu, piše Lengycl v večerni izdaji »A Napa« od 24. t. m., da bo v tem procesu treba klati prešiča. Zaklal ga bo že on sam, toda drugi mu bodo morali pomagati pujska držati, kajti prešiček ie močan in zelo umazan. Zato prosi vse svoje prijatelje, naj mu dajo na razpolago vse podatke o prejšnjem življenju Polonvjevem.
Krona.
Ogrski ministrski predsednik VVekerle se je podal 25. t. m. ua Dunaj. 26. t. m. bo od cesarja sprejet v zadevi Polonyjevi. Splošno se poroča, da afera vpliva na dvor zelo slabo in da nikakor ni res, da bi cesar držal Polonija; nasprotno, cesar želi, da bi bilo te umazane zadeve kmalu konec in da se poJožai docela pojasni.
Novi manever Polonyjev.
»Budapesti Naplo« poroča, da PoIonyi sam baronico Schonberger sedaj prigovarja, naj kolikor mogoče visokih oseb potlači v blato. Baronica dela to v sporazumu s Po-lonyjem. Polouyi namerava namreč v procesu proti Lengyelu, ko bo nastopila za pričo Schonbergcrca, delati na to, da se baronico proglasi za histerično in umobolno, ker pripoveduje izmišljene stvari. To je jako verjetno.
Grof Sternberg o Polonyju.
Včeraj je grof Sternberg v avstrijski zbornici spravil na dan Polonyjevo afero. Ma-žarsko blato pljuska v obraz osebam, ki nikoli niso imeli opraviti z umazanimi kavalirji v Budimpešti. Grof Paar se ni nikoli v nobeno stvar mešal, živi vzorno, kot tnalokateri in vendar ga tlačijo v blato, ravnotako princa Licchtensteiua, katerega vse spoštuje, ki ie znan po svojem neomadeževanem življenju in ki je zares prvi kavalir v državi. Krivci so drugod it: ti krivci hočejo zavrniti krivdo na nedolžne. Pri nas se je, in posebno na Ogrskem, pojavil zistem prikrivanja, kakršen jc bil za časa Ludovika XVI. in Napoleona III.
Demisija.
Vsi listi so edini v tem, da mora P^Io-nyi vendarle demisijonirati. Baje dela predvsem na to grof Andrassy. »Mag.yar Hirlap«, ki je več ali manj list Andrassyjev, piše 24. t. mes., da bi se prekršilo »vse moralične tradicije ogrske politike«, ako Polonyi šc nadalje ostane minister. List neodvisne stranke »Ma-gyarorszag« pravi, da se ie Polonyi sicer moralično opral, da pa vendarle mora iti, ker bi v nasprotnem slučaju nastal konflikt med vlado in krono.
Polonyi še ne toži.
Polonyi šc ni vložil tožbe proti Lengyeln, ker bo, predno nastopi pravdno pot, prej »ori-jcntiral javno mnenje«.
VOLIVE NA NEMŠKEM.
Hamburg, 25. januarja. Tu so zmagali socialni demokratje, ki so si priborili vse tri hamburške mandate.
Berolin, 25. januarja. Tu pride v I. volivnem okrožju do ožje volitve med socialnim demokratom dr. Aronsom in Kempfom iz svobodomiselne ljudske stranke.
Altona, 25. januarja. Tu je izvoljen socialdemokrat Frohme, dosedanji zastopnik.
KAKO SE BODO ORGANIZIRALI FRANCOSKI KATOLIČANI?
Urednik lista »Croix« je vprašal Dela-maira, pomožnega škofa cambraiskega, kako se naj organizirajo francoski katoličani. Imenovani škof pravi, da se mora katoliška organizacija razvijati na treh osnovnih načelih:
1.	Da more zdaj duhovnik izpolniti svoi poklic, ni dovoli, da si svoje dolžnosti razlaga le v ozkem pomenu, ampak postati mora v resnici živo središče svoje župnije.
2.	Ravno tako jc potrebno, da verniki postanejo pravi župljani. Ponavadi se zdi katoličanom njihova vera nekaj čisto zasebnega in domačega. Pravi vernik pa se mora zanimati za vse zadeve katoliške cerkve, svoje Škofije in župnije. Ti visoki oziri morajo biti tako-rekoč del njegovega življenja.
3.	Okoli škofov in župnikov se moraio osnovati zveze katoličanov, katerih namen bodi v prvi vrsti agitacija in delo.
Škof Delamairc hoče, da vsak župnik zbere nkoli sebe odbor laikov, raznih stanov in starosti, ki si naj razdeli delo; v vsaki sci'
88, prSloga 22. Stev. »Slovenca" dne 26. januarja 1907.
naj poročajo o svojih uspehih in namerah. Ti odbori naj ne bodo društva, ampak proste zveze, središča za podrobno delovanje, ki ga naj izvršujejo društva za brambo vere, katoliška šolska društva, tiskovna društva itd. Poleg teh bodo katoličani snovali ljudska društva za politično borbo.
ALKOHOLIZEM NA FRANCOSKEM IN POLITIKA.
Oeorges Barbey, odvetnik pri apelacij-skem dvoru v Parizu in predsednik francoske protialkoholne zveze, je v Bruselju predaval o desetletni borbi proti alkoholu na Francoskem. Rekel je med drugim:
»Pri nas jc uspešen boj proti alkoholizmu skoro nemogoč zaradi našega volilnega zi-stema. Kjerkoli hočemo alkoholizmu izpod-kopati tla, nam nasprotujejo politični oziri in poslanci se postavijo med nas in med vlado, ker sc boje za svoje mandate. Vsak poslancc je zastopnik majhnega kroga z lokalnimi interesi, in to je v veliko škodo javnemu blagru.«
Barbey po pravici sodi, da je to znamenje velikega narodnega propada v francoskem narodu. Belgijska protialkoholna društva ravnokar prosijo vlado, da naj pomnoži državni donesek za protialkoholno .agitacijo, ki znaša že 70.000 frankov na leto. Tačas pa velika Francija v ta namen neče dati več nego borih 3000 frankov. Ljudje nizkih misli in ozkega obzorja na Francoskem vidijo namreč svojo nalogo v alkoholizmu in borbi proti katolicizmu.
»KULTURNI« BOJ NA FRANCOSKEM.
O zakonskem načrtu, ki ga je Briand vložil v zbornici glede na odpravo prijavljanja politiških shodov, kar naj velja tudi za bogoslužna dejanja, smo poročali obširno včeraj. Zakon jc krivičen, ker tistim duhovnikom, ki javijo bogoslužje, prizna zakonsko vporabo cerkva, tistim, ki sc nc javijo, pa ne, dasi jih zato nc kaznuje. Ta postava je torej čisto izjemna. Briand pa jc vložil še drugi zakon.
Zakon o višjih naukih.
Katoličani imajo na Francoskem že nekaj višjih šol. Da katoličanom redovnikom prepreči ustanovitev višjih učnih zavodov, ie Briand v zbornici vložil zakon, ki določa, da ima sicer vsak tridesetletni Francoz pravico ustanoviti višji učni zavod, nimajo pa te pravice tisti, ki so bili obsojeni zaradi tatvine, goljufije, nenravnosti m — redovniki. Redovnike postaviti s tatovi v isto vrsto, je pač čisto po svobodomiselno.
Ne gre se proti veri.
Poročali smo že, kako so morale cele sto*-nije vojakov naskočiti semenišče v Beaupre-auju, katerega so zasedli prebivalci in ga branili. Ko so vojaki vdrli v semenišče, so raztrgali mašne obleke, razbili vse svete podobe, kelihc pokradli, neki križ pa razbili in vrgli v stranišče.
Rop.
Vrata romarske cerkve St. Anne d' Ouray jc policija morala razstreliti z dinamitom, da izvede inventarizacijo. Katoličani so se postavili v bran in ranili policijskega komisarja. Naposled je policija vdrla v cerkev ter zapisala za državno premoženje darove, ki so jih verniki iz vsega sveta darovali cerkvi. To, pravijo liberalci, da ni rop, ampak »inventari-zacija«.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Kulturni boj na Španskem se jc ponesrečil, saj začas. Katoličani so napeli vse moči, da razdvojijo liberalno vlado, ki je hotela uveljaviti zakon proti cerkvenim redovom in društveni zakon. Španske žene so kralja pozvale, naj ne dopusti zakonov proti cerkvi ter so za svojo prošnjo nabrale 518.159 podpisov. V Madridu samem-je v Areni zborovalo 20.000 katoličanov. Ta odpor je od 30. oktobra 1905 pa do danes pokopal že šest liberalnih ministrstev: Montero Riosovo, Moretovo, prenovljeno Moretovo, Lopez Dominguezovo, Moretovo, Vega de Armijevo. 20. t. m. se poroča: Vega de Arinijo je demisijoniral. Novo ministrstvo je sestavljeno sledeče: Maura (predsedstvo), Allen de Salazar (zunanje), Lacierva (notranje), Osma (finance), Besada (javna dela), Lono (vojska), Ferrandoz (mornarica), San Petro (nauk), Figuera (pravosodje).
MED BOLGARIJO IN TURČIJO.
Carigrad, 25. januarja. Turški mornariški minister in poveljnik topništva sta dobila povelje, da ne smeta dovoliti neki bolgarski top-ničarki, katero je Bolgarija naročila pri Cren-zotu, prehoda skozi Dardar.ele v Bolgarijo.
RUSIJA.
Umor. V Grodnem je neznanec umoril nekega policijskega častnika. Nato je vojaška patrulja jela streljati med ljudi, jih mnogo ranila, dva pa ustrelila.
Rusija se umakne iz Mandžurije. Vlada je sklenila, umakniti vojaške čete iz Mandžurije že te dni, ne pa 15. aprila, kakor določa pogodba z Japonsko. Rusija je o tem že obvestila japonsko in kitajsko vlado.
Gospodarstvo-
Tržne vesti.
Tudi hudi mraz v tem tednu ni vplival na tržišča, katera so ostala tako mrtva, kakor so bila pretečeni teden. Cene naših tržišč so ( stale nespremenjene, medtem ko so Ameri-kanci nam javili neznatno hoss, katera pa ni vplivala na nas. Za terminsko blago je bilo mnenje slabo in so kurzi za več vinarjev zgubili. Mraz nc bo vplival na setve, katere so dobro pokrite s snegom.
Pšenica nespremenjena, vendar so vstra-jale cene in tendenca, april 7:41—7:42, oktober 7:75—7:76.
Rž istotako nima za seboj velikega prometa, ali je tudi vstrajala. April 6:72—6:73, oktober —:—.
Oves zahteva nespremenjeno svojo visoko ceno. April 7:32—7:33, oktober —:—.
Turšica pa je poskočila, ker je postal promet večji. Maj 5:11—5.12, juli 5:24—5:25.
Moka nam zopet ni pokazala življenja in je kupčija neznatna. Cene so zategadelj nespremenjene. Dnevne cene mlinom ne konve-nirajo in tedaj ponujajo v prvi vrsti za pozneje, ali tudi tc ponudbe ne najdejo kupcev. Hudi mraz posebno našim domačim mlinom jako nagaja in jih je že več zamrznilo.
Otrobi pa vživajo največ zanimanja ter so v ceni poskočili. Konzum nastopa z velikimi zahtevami, katerim mlini nc niorejo povsem zadostiti, ker jim vsled reduciranega obrata nedostaje blaga.
Špirit so rafinerije v ceni nekoliko zvišale, kar pa ne vpliva na konzum, ker druga roka ponuja po ugodnih cenah.
Sladkor nespremenjen.
Kava istotako nespremenjena. Tržaška trgovska zbornica se trudi, da bi dobila dovoljenje za uvedenje terminske kupčije s kavo v Trstu. Pravila za novo borzo so se žc predložila finančnemu ministrstvu. Istotako bo zbornica prosila za dovoljenje ustanoviti potom akcijske družbe likvidacijsko blagajno po vzorcu Hamburgške.
lj Jedilno olje. Silna draginja pri tem za življenje zelo važnem predmetu je postala vsled povišane carine, katera se je uveljavila s 1. marcem preteklega leta. Prejšnja carina je znašala pri 100 kg. 9 K 60 h, povišana pa jc bila na 40 K, to pa kar pri bruto-teži, tako da če se odšteje taro za sod 20 odstotkov, znaša carina zdaj 48 ii od kilograma pri čisti teži. Blago samo na sebi pa je zbog slabe letine in večje porabe ceno tudi dokaj dvignilo. Dnevna cena notira 66 do 70 K, kakor je kakovost, transito Trst. Olje, o katerem se tu omenja, uvaža se k nam večinoma iz Amerike, nekaj malega slabeje marke iz angleških kolonij. Pravilno se imenuje bombažno (koton) olje, ker se prideluje iz bombažnega semena; z imenom laško olje jc nepravilno označeno. Uvoz tega olja je naravnost ogromen, kajti že na Kranjskem sc ga porabi na sto in sto vagonov na leto. Z visoko carino ščititi in povzdigniti se hoče naš tuzemski pridelek? Kakor je znano, prideluje sc v naši monarhiji tudi nekaj olivnega olja, zlasti prideta pridelka iz Istre in Dalmacije v poštev, žal, da ic tega olja veliko veliko premalo, kajti skoraj za lastno porabo se ga v omenjenih oljkorodnih krajih premalo pridela. Cena pridelku iz omenjenih dežel se je pa vspored-uo s povišano carino in še nad isto dvignila, kajti v Istri kot v Dalmaciji zahtevajo danes za olivno olje 115 do 120 kron. Konsumenti so vsled povišane carine občutno prizadeti, r.a boljšem so seveda zato producenti v Istri in Dalmaciji, ker je njim omogočeno olje po višjih cenah spečati. Bodi jim to privoščeno. Toda ogromni večini konsumentov pri tem gotovo ni ustreženo. Sigurno je dejstvo, da ostane draginja pri jedilnem olju, ako se ne bode znižala carina. Z novo carino prizadeto jc ljudstvu novo breme in to ni druzega kot velik davek. Značilno pri tem je to, da je ostala carina na finejša inozemska olivna olja, katero konstituirajo bogatejši krogi, neizpre-tnenjena, oziroma jc za 80 h pri 100 kg. še nižja, kot pred 1. niarccm preteklega leta.
g »Zadružna zveza« v Trstu se je osnovala dne 20. t. m. Predsednik je dr. Rybar. g Posojilnico so osnovali v Središču, g Meso v Gradcu bodo v februarju prodajali kg 100 vin. da 158 vin.
g Pile se z dnem 25. jan. podraže.
Novice iz Zagorja ob Savi.
z Zdravstveni zastop za litijski okraj je imel nove volitve v Zagorju. Izvoljen je stari odbor.
z Semenj sv. Antona v Kotredežu je bil bolj slabo obiskan, vendar nekoliko boljše kot nekatera prejšnja leta. Dobro bi bilo ta semenj zopet poživiti iu povzdigniti, kakor je bilo včasih.
z Delavsko bralno društvo v Zagorju je imelo v nedeljo, 20. t. m. občni zbor s predavanjem o pomenu iu o uspehih društev. — Sklenilo se je izdatno razširiti društveno knjižnico pod imenom »Ljudska knjižnica v Zagorju ob Savi.«
z Umrl je vpokojeni paznik g. Valentin Zabovnik, vrl, značajen mož. Bil je med ustanovitelji »Del. bralnega društva« in je tudi ves čas ostal zvest društvenik. — Rajnemu blag spomin. Ostali rodovini odkrito sožalje.
z »Delavsko stavbeno društvo«, ki žc par let več ne deluje, se namerava raziti. Prodalo je ves svet in vse društveno imetje spravilo v denar. — Strastno se je agitiraio svoje dni zoper to društvo, od več strani so se mu stavile zapreke. Sedaj bo pa vendar ostalo primeroma precej dobička.
z Plesno vesciico s šaljivim nastopom jc priredil zagorski »Sokol« v Medvedovi gostilni dne 20. t. m. Iz Litije je prišlo 14 gostov. Sicer pa. jc bila vdeležba bolj pičla.
z Volitve v Kotredežu, pri katerih jc župan Fr. Drnovšek popolnoma propadel, se bodo najbrže vršile šc enkrat. Volivci sc jih bodo udeležili v večjem številu.
z Hiiri mraz je pritiskal pretečeni teden. Bilo ga jc vsaki dan krog 12 do 15 stopinj
Celzija. Bolj oddaljeni otroci so zaraditega več dni morali izostati iz šole. Res bi ne bilo pametno malih otrok pošiljati od doma v tako hudem mrazu.
+ P. n, naročnike, ki še doslej niso obnovili naročnine za leto 1907, nujno opozarjamo, da prejmo zadnjo sobotno številko, ako nemudoma ne pošljejo naročnine za naprej.
Dnevne nouice.
t Politična »Katrca«. Volitve bodo, a nikjer na slovenski zemlji ne kaže, da bi volivci želeli izročiti zastopstvo svojih teženj kakemu liberalnemu učitelju. In samo v vrstah liberalnih učiteljev je toliko poštenega rodo-ljubja, toliko nesebičnosti in požrtvovalnosti in toliko talentov, kakor v nobenem drugem stanu. Ali bi ne mogli volivci izkazati hvaležnost tem ljudem. Ali bi nc bilo lepo, ko bi poslala Ljubljana na Dunaj Luko, Notranjska Gangla, Radovljica Fabinca, Kranj Grmeka in okolica ljubljanska Zirovnika? Potem bi se liberalni učitelji že spoprijazuili z volivno reformo! A masa je »nezavedna« in »nerazsodna«. Ogromna večina volivcev je izšla iz nove šole. a takih učiteljev kar nič ne mara. In to dejstvo žene liberalnim učiteljem na Kranjskem, kakor tudi na Štajerskem in Goriškem solze v oči . . . Nobena politiška stranka nas ne bo vpoštevala, jamra neki Štajcrc v zadnjem »Tovarišu«. Zares hudo, a tudi mi nc moremo pomagati! Le naprej trobite v »Učiteljskem Tovarišu« z »Narodom« in capljajte za »Narodovimi« prvaki!
+ Shodek v prestranski mlekarni. Liberalni »Notranjec« poroča, da so sc zbrali dne 17. t. m. v prestranski mlekarni nekateri liberalni volivci iz vasi Orehek, Grobišče, Rakit-nik, Matenjavas, Žeje in Koče ter so liberalni mlekarji v tej mlekarni po načelu točke svojega novega programa »gospodarska organizacija naj bode izven politike« — sklenili ustanoviti samostojno politično »neodvisno kmet-sko stranko«. Ta samostojna politična stranka je — liberalni »Notranjec«, »Notranjca« pa pišejo ljudje, ki n. pr. v »Narodu« pišejo, da poleg »farja« nihče ne sme sedeti. Predsednik te »Notranjčeve« «kmečke stranke« Jakob Kristan in tajnik Milan Znideršič si gotovo nista predložila vprašanja, ako prestranska mlekarna geografično in kulturno tako leži, da bi bila središče slovenskih kmetov. »Notranjec« zagotavlja, »da njegova stranka, kar se tiče drugih strank noče nikakega boja«. Prav ima! Slovenski kmetje bodo šli tudi preko tega najnovejšega liberalnega vabljenja možato naprej.
+ Notranjčeva »liberalna kmečka stranka« ima dne 17. marca v Št. Petru na Notranjskem shod. Izvolili bodo »eksekutivni odbor«, in bodo, kakor poroča »Notranjec«, postavili »eventualno« tudi kandidate za prihodnje državno- in deželnozborske volitve.
+ Občinske volitve na Trati. O tem se nam še piše: Zob časa in odločnost volilcev Slov. Ljudske Stranke porušila sta dne 19. ja-nauarja zadnjo liberalno trdnjavo Trata v škofjeloškem okraju. Agitacija za volitve je bila velika od obeh strani. Liberalcem je manjkalo m o ž za agitacijo, radi tega privedli so še neko žensko, katero so gonili iz hriba v hrib. Ta agitatorica izgovarjala sc je, da nosi telegram, v resnici pa je vabila liberalce na žalostni pogreb. Kakor nalašč jc bil tudi za liberalni lov, lovec Andrej Rihteršič, sedlar iz Gorenje vasi. Ta je prav dobro vedel, kje ima večina svoje mlade. Pred volitvijo so liberalci raztrosili med volilce vse polno laži z namenom zbegati naše volilce. To se jim ni posrečilo , ker vsak le malo razumen človek te tiče že po perju pozna. Volitev vodil je sam župan, brez vladnega zastopnika. Umevno je ,kako sc volitev vrši pod liberalno komando. Volilni prostor - mala sobica — če pa sc pomisli, da so bile med volitvijo odprta vrata v vežo in na cesto, bi pa bilo volišče prav lahko dolgo do Dunaja. Med volitvijo postavil se je v špalir cel liberalni generalštab. Ta je na naše volilcc pritiskal z vso silo. Vmes se jc culo kletvine, zabavljanje, vpitje. To surovost jc odločno obsojal še celo nek liberalec. Zupan jc parkrat v tem vpitju, pa le navidezno, opozarjal na red in mir, toda njegove ovčice niso bile poslušne. Vkljub vsej liberalni sili smo priborili 14 odbornikov, liberalci pa 4. Libcralci, tako hudo žalostno potrti, opravili so pri pijači še osmino. Seveda sc je ob tej priliki pela slava umirajoči postojanki. Mi pa pristavimo: V miru počivaj! Cuje se, da bodo zoper volitve liberalci vložili priziv. Smešno! Zupan je vodil volitve sam in zdaj hoče razbiti in uničiti svoje delo. — Popotnikom skozi Gorenjo vas priporoča sc gostilna Ivan Pe-rešuti. Naročen jc tudi na »Slovenca«. Občanom za nakup raznih potrebščin in blaga priporočamo trgovino Neže Mrak v Gorenji vasi.
+ Širitelji izobrazbe. Vse delo »papa« Zirovnika in tov. je zastonj. Liberalni učitelji jih nc poslušajo. Tako ginljivo jih uče, kako naj ravnajo, da bodo dobro izhajali z ljudstvom in da si ga bodo pridobili. Pa nič! Kar ne ubogajo jih! Ce »papa« šc tako dobro svetuje, učitelji narede ravno nasprotno. Sedaj so liberalni učitelji sklenili, da bodo izobraževali ljudstvo s pamfleti. E. Kristan jc zaradi dobrega zaslužka poslovenil nemški pamfict »Unter dem Beichsicgel« nekega Kirchstci -
gerja in to brošurico »Pod spovednim pečatom« ponuja seveda Slovencem. »Učiteljskega Tovariša« štev. 3 priporoča učiteljskim knjižnicam, čitalnicam in izobraževalnim društvom ta »senzacionalni roman« tako-le: »Še enkrat opozarjamo na ta znameniti roman, ki je povzročil neopisno senzacijo. S to knjigo med ljudstvo, da mu pride spoznanje!« Spoznanje prihaja in skrbeli bomo, da bodo širitelji take izobrazbe popolnoma razkrinkani. Tem ljudem ni za izobrazbo, ampak imajo vse druge namene. Ne »pod spovednim pečatom«, ampak pod nekim drugačnim pečatom morajo leteti taki kulturonosci iz izobraževalnih društev in iz vsake poštene družbe. Opozarjamo, da se ta pamflet prodaja pri zborovanjih društva »Svobodna šola«. Zato lahko vsak spozna, koliko jc ura tudi pri nas.
+ Nova podružnica slovenskega planinskega društva. Iz selške doline se nam piše: Dne 24. t. m. je bil pri Franju Demšarju, deželnem poslancu, ustanovni shod podružnice »Slovenskega planinskega društva« za selško dolino. Sklicatelj g. Anton Pfajfar, župnik v Drazgoših, pozdravi navzoče »planince« v kratkih izbranih besedah in pojasni pomen planinarstva za našo dolino. Nato se je volil odbor. Načelnikom jc bil izvoljen gosp. Josip Demšar iz Železnikov. Dosedaj ima podružnica 12 udov, a upanje je, — zlasti ker sc kaže za stvar veliko zanimanje — da število članov v kratkem narase.. Dal Bog, da bi se naša podružnica krepko razvijala i{i olajševala pot obiskovalcem naše lepe doline in njenih romantičnih gričev.
+ Kandidat Kočevarjev. Ustanovno zborovanje kočevskega »Bauernbunda« se je vršilo po S 2., ker so prvotno zborovanje nemški nacionalci motili s tuljenjem. Soglasno je shod postavil kandidatom za prihodnje držav-nozborske volitve profesorja Obergfolla.
+ Svobodna plonkarija. Poleg svobodne cerkve v svobodni državi in svobodne šole se »Narod » stne tudi ponašati s svobodno plonka-rijo. Njegovim pristašem se to sicer primeri tudi pri predavanjih: tako doktorju Novaku, ki ie svojim poslušalcem v »Mestnem Domu« pravil, kar je teden poprej bilo čitati v »Preši«. Ta struja je tudi zastopana v »Zvonu«, ki jc priobčeval za izvirni esej o Jacobsenu, kar mu jc V. L. prepisal iz Reklamove izdaje »Niels Lyhneja«, najbolj se pa peča s to stroko »Narod«. Znano je, da je priobčeval v podlistkih pisal dr. Bretl dobesedno iz dr. Portove knjige o »higijeni zob«, zadnji čas pa strašijo v »Narodu« v podlistku »Strahovalci dveh kron.« Ta povest jc dobesedno prepisana povest »Dic Bukanier«, ki jo je spisal Paul du Plessis in jc izšla v neki zalogi za krvave klobase v »Deutsches Druck- und Verlagshaus«. V današnjem podlistku smo »Strahovalce dveh kron« vestno primerjali z »Bukanci« in občinstvu podajamo dokaz, kako vestno je prepisal »Narod« svojo slovensko »zgodovinsko storijo« iz nemške zaloge za romane. Škoda, da nc vemo za ime dičnega pisca »Strahoval-cev«, katerega bi radi ovekovečili poleg Pavla du Plessija v zgodovini — menda je v odboru »Narodne založbe« — izvemo pa ga gotovo takrat, ko posvetimo tudi v plonkarijo »Kralja Matjaža«. Da je tudi študija o socializmu, za katerega je »Narod« izvedel še le, ko je zmagala splošna in enaka volilna pravica preplon-kana, ni menda treba posebej povdarjati.
+ Cesarska jubilejna razstava v proslavo 60-letnice vladanja našega cesarja, se bo vršila na Dunaju I. 1908. Ta razstava bo slika cclc Avstrije in nje razvoja tekom šestih desetletij za vlade cesarja Frančiška Jožefa I. Komisija za to veliko razstavo ima jutri na Dunaju sejo ter je k lej seji povabljen iz Ljubljane zaslužni podpredsednik trgovske in obrtne zbornice veletržec g. Fran Kolimann.
+ Osebne vesti. Kustos vseučiliške knjižnice na Dunaju g. dr. Franc Simončič je stopil v pokoj ter bil tem povodom od cesarja odlikovan z vitežkim križcem Franc .ložefovega reda. — G. dr. Hubert Sotivan je imenovan za adjunkta pri tukajšnji finančni prokuraturi.
—	Poročil se je g. Ivan Urbas, gostilničar in posestnik na Uncu z gdč. Angelo Žitnik iz Sivška pri Ccrknici.
Konkurz jc razglašen nad imovino na Jesenicah umrlega mesarja Franceta Kočar.
—	Premeinba posesti. Gospod Zakotnik iz Postojne je prodal svojo hišo na Rakeku nasproti južnega kolodvora g. M. Gabrenju, posestniku na Rakeku.
—	Občina Št. Vid - Zatičina. Pri volitvi dne 24. januarja t. I. .ie bil za občino Št. Vid-Zatičina enoglasno izvoljen za župana dosedanji šestletni župan Jože Gorišek ml., posestnik iz Mekin. Svetovalca sta: Fran Kovač, nadučitelj iz Zatičine, in Fran Zadelj, posestnik iz Št. Vida. Odborniki so: Ivan Kristan, c. kr. poštar od Sv. Roka; Jože Kastelec, posestnik iz Zatičine; Ignacij Kastelec, posestnik iz Metnaja; Anton Kavšek, posestnik iz Gori-čicc; Matija Lutider, posestnik iz Dcbcčega; Franc Lcs.iak, posestnik iz Gaberja; Ivan For-tuna, trgovec in posestnik iz Zatičine; Franc Medved, posestnik iz Zatičine; Anton Baladi t, posestnik iz Metnaja; Franc Lesjak, posestnik »Kaffehaus«; Franc Kastelec, posestnik iz Poljane; Engelbert Gorišek, posestnik iz Zatičine; Bernard Berčan, posestnik v Osredku; Anton Vcncelj, posetnik iz Petrušne vasi; Jože Gorišek st., posestnik iz Zatičine.
—	Burja. Iz Vipave sc nam piše: V Vipavi smo imeli tri dni strašanski mraz, kateri bo skoraj gotovo škodoval stari trti. Ljudje se niso upali izpod strehe. Burja ie tulila; pretrgala jc na več krajih brzojavne žice. Voznikom pa je iz prijaznosti preobračala vozove, ljudi metala na tla. da so sc do krvi poškodovali. Vozniku Alojziju Kepicu i/. Most pri Komendi jc preobrnila sredi ceste voz lončene posode, kar ima veliko škode, (iospodu
Majerju v Vipavi jc raznesla od pile mnogo žagane, jih pokončala, da niso za drugo, kot za drva. Škode ima 1200 kron. Ptiči niso bežali pred človekom, iskali so le pomoči. Taka burja naj nas več ne obišče, jo bomo lahko pogrešali. V naših hribih je bil o tem času v službi deželni dacar iz Hruševja. Dasi je bil dobro oblečen, pravijo, da je precej v roki ozebel.
Prešernov spomenik. V svrho proučevanja končnega, po blagajnikovem namestnik u sestavljenega obračuna, se jc sešel odbor za postavljenje Prešernovega spomenika 4. t. m. k svoji zadnji seji. Odbor jc odobril obračun in sklenil, naj se izkazani prebitek v znesku .1.34 K 11 vin, izroči mestni občini ljubljanski s prošnjo, naj ostane plodo-nosno naložen ter se naj porabi z narastlimi obrestmi vred, kadar nastane potreba, — za vzdržavanje Prešernovega spomenika. Odborovo delo je s tem končano, zato se raz-ide. Kot zadnjo točko svojega poslovanja pa pola&j javnosti šc račun za Prešernov spomenik v Ljubljani. Prostovoljni doneski od posameznih, društev, korporacij itd. 39.463 K 93 v., obresti od hranilnih vlog 6.580 K 88v., zbirka pisateljskega podpornega društva 2.903 K 89 v., skupilo za prolog ob Prešernovi stoletnici 137 K 32 v., skupilo za Ivan Resrria-nove pesmi 1.876 K 46 v., dohodek od inse-ratov na ograji ob spomeniku 589 K 50 v., dohodek vcsclic v »Zvezdi«: dne 15 julija 1903 10.152 K 10 v., dne 21. julija 1905 13.221 K 23 v., vstopnina na tribuno ob odkritju spomenika 320 K- Skupni dohodki 75.245 K 31 v.
Stroški: Zajec Ivan, nagrada za načrt 600 K. Ivan Zajec za spomenik 22.000 K, Progar Alojzij, nagrada za načrt 400 K, Krup-pova livarna na Dunaju 20.475 K, Vodnik Alojzij, kamnoseška dela 25.302 K 96 v., voz-uine od modelov in načrtov 203 K 68 v., tisek Ivan Resmanovih pesmi 1.489 K 30 v., strošek ob priliki razstave načrtov 37 K 04 v., strošek ob priliki Prešernove stoletnice 366 K 37 v., darilo Frnestinovi Jelovškovi 500 K, tiskovine 350 K 06 v., papir, poštne znamke, brzojavi itd. 515 K 24 v.. Vzidano ustanovno pismo z denarjem vred 36 K 33 v., ograja za inserate okolo spomenika 450 K, strošek ob priliki odkritja spomenika s tribunami vred 1.981 K 22 vin., razni stroški 204 K; skupaj 74.911 K 20 v
—	lz senožeške Sare. V »Kmetovalcu« od 16. t. m. čitamo pod naslovom: »Kaj delajo naše podružnice«, med drugim tudi v tem članku: »Podružnice zlasti prosimo, pridno prirejati shode.« Kaj bo ravnatelj c. kr. kmetijske družbe g. Pire rekel na to: Podružnica za senožeško faro v Senožečah ni obdržavala od leta 1896, tedaj 10. let, nobene seje, nobenega shoda in večni podružnični načelnik Metež ni dal še nobenega računa v tej dobi, akoravno je bilo to njegovo spanje že večkrat v »Slovencu« in »Domoljubu« grajano?
Podružnični člani.
—	Izobraževalno društvo v Preski ima jutri ob 3. uri popoldne občni zbor.
—	Načelstvo hranilnice in posojilnice v Št. Vidu n. Ljubljano objavlja, da so odslej uradne ure in vsak torek zvečer od 6. do 8. ure. Ob nedeljek in vsako sredo dopoldne od 7. do 11. ure in vsak torek zvcečr od 6. do 8. ure. Občni zbor bo v nedeljo, dne 10. februarja t. 1. Za načelništvo: V. Zabrct, t. č. tajnik.
Stražnik zblaznel. V Trstu jc zblaznel vpokojeni stražnik Prane Šusteršič.
- Otrok zgorel. V vasi Skrilje na Vipavskem je zgorela v nedeljo 1 in pol letna hčerka kmeta Saksida, ko jc oče šel iz hiše. Ko jc oče prišel domov, je mogel gasiti le sežgane ostanke svojega otroka.
—	Poročil se bo v Monakovem slikar g. Matej Sternen z gdčno. Rozalijo Klein, hčerko bivšega lastnika, tiskarne v Ljubljani.
—	Na smrt obsojen je bil te dni v Oseku 44 let stari Mihael Hrami iz Bačke, ker je v Vukovaru s sekiro umoril nekega Adama Wolfa in ga oropal za 16 kron.
—	Pozor dekleta! Neki lastnik zloglasnih hiš na Korfu poizkuša s sleparskimi obeti zvabiti dekleta z južnih krajev na Grško. Obeta dobre službe, a išče le žrtev.
Pred upravnim sodiščem so 30. t. m. obravnave o pritožbi Janez Tančnika in tovarišev z Iga proti deželnemu odboru radi neke cestne zadeve, 1. februarja pa o pritožbi Viktorja Bolaffia iz Spodnje Šiške o pritožbi proti prevelikemu odmerjenju osebno-dohodninske-ga davka.
Rokodelski pomočniki v Kranju priredijo plesno veselico v nedeljo, dne 27. januarja 1907 v dvorani g. R. Jegliča, hotel »Nova pošta« v Kranju. Začetek ob 8. uri zvečer. Svira oddelek meščanske godbe. Vstopnina 60 vinarjev. Cisti dobiček se porabi v dobrodelne namene. K obilni udeležbi najuljudncjc vabi pripravljalni odbor.
—	Predpustno veselico s prosto zabavo in petjem priredi prostovoljno gasilno društvo v bent Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 27. januarja 1907. v Cebavovi dvorani. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop prost. Cisti dobiček je namenjen za gasilno orodje, prostovoljni darovi sc nahvaležneje sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Jezik je Izgubila krava kmeta Špana v Sobočah iiri Borovnici. Špan jc krmil konje in krava je iztegnila svoj dolgi jezik v konjske jasli. V tistem hipu ji je odgriznil konj precejšen kos jezika.
—	Srebrno poroko sta praznovala te dni g. Slavoj Jenko v Podgradu in njegova soproga Pranja.
Od orožnikov umorjen. Tržaški »Piccolo« priobčuje neko pismo iz Zadra, v kate-terem se opisuje naslednji dogodek: Neki mož iz Trebinja se jc po 20lctni odstonosti vrnil v domovino s prihrankom 36.000 kron. Na postaji Konjiča jc izstopil iz vlaka, da si kupi cigarete, a jc zapoznil vlak. Ker se s tolikim denarjem ni upal prenočevati v gostilni, šei jc
na orožniško postajo in ondi prosil prenočišča. Prenočišče je dobil; po noči sta ga pa dva orožnika umorila, oropala in denar skrila v svojih čevljih. Predno sta truplo mogla skriti, so prišli s patrulje drugi orožniki in prijeli tovariša morilca. Morilca so vklenjena odpeljali v Mostar.
V škofjeloškem uršulinskem samostanu je umrla včeraj uršulinka S. Marija Bernarda Zabrct iz znane rodbine Zabrct iz Britofa pri Kranju. R. I. P.
Iz Velike Doline. V tukajšnji krajni šolski svet so bil izvoljeni vrli možje: župan Janez Frigelj in posestnika Jakob Huniek in Jožef Heimbring. Predsedništvu se je odpovedal radi bolehnosti g. župnik in duhovni svetnik Fr. Brulec, ki si je kot 181etni predsednik za uredbo tukajšnjega šolstva pridobil mnogo zaslug. Predsednikom je bil izvoljen g. župan in šolski nadzornik Janez Frigelj. — Pretcčeno leto je nam Bog posebno blagoslovil polje in vinograde. Pridelali smo mnogo izvrstne kapljice. Precej smo je že prodali, pa še lahko z njo postrežemo. Zato le pridite šc k nam po izvrstno kapljico.
Promoviran jc bil včeraj na dunajskem vseučilišču doktorjem prava c. kr. sod. pravni praktikant v Gorici g. Alojzij Gradnik, ki je spesnil mnogo slovenskih pesmi.
Od kapi zadet jc umrl pri Sv. Križu pri Kostanjevici nenadoma Franc Kerin, posestnik in sloveč vinogradnik v noči od 24. na 25. Bolehal je že dalje časa, toda hodil je še vedno in šc dan pred smrtjo je bil pri svojem bratu. Svetila mu večna luč!
Iz Šmarjete. Predsednikom krajnega šolskega sveta je bil pri nas enoglasno izvoljen vlč. gospod župnik A. Zaman. Čast zavednim možem! Mraz je pri nas zelo hud. Otroci prav malo pridejo v šolo. Bojimo se, da pognije ozimna žetev, da popokajo trte. Bog nas varni! Pa četudi je zima, nc spimo zimsko spanje. Saj vprav zadnji čas smo začeli prizadevati se, da vzbudimo zanimanje za »Katoliško izobraževalno društvo«, ki je sicer že zdavnaj ustanovljeno, pa je bilo nekam bolj mrzlo. Fantje in možje le več veselja za to tako koristno stvar! Čim večja udeležba bo, tem bolj bo društvo napredovalo. Proč z vsemi pomisleki in predsodki! Naša »Čebelica«, ki je imela leta 1906 2249 K 60 vin. v prometu, tudi po zimi pridno nabira. Nobena fara naj bi nc bila brez nje! — Da se »Domoljub« pri nas precej pridno bere, ni treba omenjati. Važen napredek, hvalevredno pa je, da je začel trgovec g. Avg. Strciner prodajati sobotnega »Slovenca«. Glejte, kljub temu, da gotovim osebam ni bilo všeč, jih proda 20 do 25 izvodov. Da bi le v obilnem številu segli po njem in se navzeli tako edino pravega duha!
Zdaj bi lahko navedli šc marsikaj, kar bi brez dvoma zanimalo cenjene bravce. Pa nočemo, da se nam ne bo očitalo, da smo škodoželjni. da komu slabo privoščimo! Z res čutečim, pomilovalnim srcem pa moramo reči, da se na lastne oči prepričujemo, kako resnične so besede: »Prevzetnost hodi pred padcem.« Dal Bog, da bi saj zanaprej se vsi zapomnili, da se s poštenostjo najdalje pride, pa da »odvezo« le tisti dobi, ki je je res vreden.
Volkovi se letos klatijo po vipavskih hruševskih gozdovih. Te dni so videli lovci pet volkov skupaj. Tudi medved je prišel letos pogledati v Hrušico.
— Kako znamo Slovenci! Kakor slišimo, se izdeluje slovenski narodni znak pri nemški tvrdki v Gabloncu na Češkem. Priobčujemo danes to vse brez kritike, ker spregovorimo v kratkem nekai več o tej in še mnogih drugih »malenkostih«, ki so značilne za našo podjetnost!
Učiteljske plače sc na Hrvaškem nanovo urede. Dotični načrt je klub hrvaško-srbske koalicije že sprejel.
Umrl je v Zagrebu zaslužni pristaš Starčevičeve stranke prava g. Aleksander Alexander.
+ Ugnani doktor. Na naše dokaze o zgodovinskih neresnicah, ki jih je doktor Novak podajal svojemu občinstvu v »Mestnem Domu«, kjer jc govoril o cerkvi in državi, odgovarja »Narod« po dveh tednih sledeče: »Gospod dr. Novak nas je pooblastil izjaviti, da vzdržuje bistvo vsega tega, kar je povedal v svojem predavanju, ker je to dognana resnica, v polemiko na sc spušča samo s spodobnimi in resnimi listi, ne pa z listom kakor je »Slovenec«, ki vodi vso polemiko samo s psovkami in smešenji, na katere ni drugega odgovora, kakor molčeče zaničevanje.« Zaničevanje naj Novak ohrani zase, nas zanima zgolj njegova molčečnost. Ouod erat demon-strandum.
Štajerske nouice.
š Zanimiv popravek nam je poslal veleposestnik g. Fridrich. Popravek bi lahko vrgli v koš, a ga priobčujemo, da se spozna, kako silno je g. Fridrich neveden. G. Fridrich nam jc poslal tole jako naivno pisanje: Z ozirom na Va.šc, mojo osebo zadevajoče stavke v št. 12. »Slovenca« z dne 15. t. m. blagovolite v smislu S 19., tiskovnega zakona pod istini imenom in na istem mestu (»Štajarske novice«) dobesedno priobčiti sledeči popravek: Ni res, da sem pristaš liberalne stranke, ker ne poznamo na Štajerskem nobeno stranko, katera bi sc imcnovaJa »Liberalna stranka«. Ni res, da sem deklamiral že v četrtič svoj, iz »Slovenskega Gospodarja« sestavljen govor, ampak res jc, da nisem deklamiral in da svoj govor nisem sestavil iz »Slovenskega Gospodarja«, ker jaz navedeni list nikdar ne citatu. Ni res. da sem trdil, da slovenski uredniki iz krščanske ljubezni ne bi smeli nikogar napadati, ampak res jc, da sem obžaloval, da gotovi časniki, kateri sc imenujejo »krščanski časniki«, nc pišejo v smislu naukov našega odrešenika, ampak napadajo poštene ljudi. Ni res, da že
moram imeti kaj na vesti, da sc tako bojim časnikov, ampak res je, da nimam ničesar na vesti in da se nobenega časnika ne bojim. F. Fridrich, veleposestnik. Petrovče, dne 22. januarja 1907.
+ Dr. Gregorec za vratno napaden. Iz Ptuja se nam piše: V sredo, dne 23. januarja jc prišel že pozno zvečer nek mož iz Mestnega vrha pri Ptuju v Ptuj k zdravniku dr. Gre-gorecu s prošnjo, da bi šel k njegovi ženi, ki hudo trpi na krvotoku. Nič hudega sluteč se g. Gregorec odpravi z možem na pot; bilo je žc opolnoči, ko sta bila že daleč v hribih, reče naenkrat oni mož, ki je šel dotlej pred zdravnikom, da jc pot zgrešil in ne zna dalje, naj torej gospod doktor gre naprej, ker mu je pot gotovo znana. Komaj pa je g. dr. Gregorec stopil par korakov naprej, potegne mož bliskoma iz obleke dolg nož in ga zavihti z vso silo proti hrbtu doktorjevem, a debela zimska obleka ie mahljaj prestregla, tako da ni prišlo do živega; v trenutku zamahne napadalec drugič in zadene roko, pa tudi le obleko raztrga. Ves zdivjan zamahne nato tolovaj naravnost proti srcu, a g. dr. parira z levo roko in sc s tem reši gotove smrti; pač pa jc nož globoko prerezal levo roko. G. Gregorec sune tolovaja, da pade v precej globok jarek, divjak zbeži na to v noč. G. Grcgorec je dobil v bližnji hiši dva moža, ki sta ga spremljala nazaj v Ptuj, kamor se je vrnil ob 4. uri zjutraj k prestrašeni soprogi. Rana na roki je zelo nevarna; gospod doktor se je podal na graško kliniko. Zvedelo sc .ic, da je omenjeni tolovaj na Ptuju povpraševal najprej po bolniškem zdravniku, dr. Treitelnu, kateremu je bil najbrž prvotno napad namenjen; a ker ga ni našel, se je podal k dr. Metalerju; ker ta ni bil doma, ie šel k dr. Stuhecu, ki je k sreči bil ravno bolan; konečno je poiskal dr. Grego-reca, ki se je srečno rešil iz smrtne nevarnosti. Govori se, da je napadalec storil to strašno dejanje iz maščevanja; najbrž je bil pobijalec, imel kot tak opraviti s sodniškim zdravnikom in se hotel sedaj maščevati. Celi Ptuj se zgraža nad tem zločinom. Splošno se povdarja, da se v Ptuju in zlasti v okolici godijo vedno strašnejše reči, odkar brezmejno podli »Šta-jerc« tako nesramno hujska proti slovenskemu razumništvu! Ta šnopsarski list trga pripro-stim ljudem vero iz srca, da postanejo divjaki, pijanci in ubijalci. To jc sad »Štajerca«!
š Štajercijanski shod bo v Ptuju 27. jan. Ptujski Nemci in nemškutarji nameravajo na tem shodu med drugim osnovati tudi tiskovni sklad za razširjanje nemškega duha med spod-nještajerskimi SlovencLzlasti pa podpirati zloglasnega »Štajerca«, katerega bi se morali ptujski Nemci srati^vati, ako bi sc namreč sramovati mogli! »Štajercu« je začelo sape zmanjkovati, ker so ga doslej vzdrževali večinoma le ptujski nemškutarji in Nemci, ki bi sedaj radi to breme tudi drugim naložili. Pošiljali so vabilne pole povsod, celo po mestnih nemških šolah v Ptuju so lovili zaveznikov med učiteljstvom. Na pozivu so bili podpisani Ornig, Plahki (ki je pravzaprav duša vsega sovraštva ptujskih Nemcev), glavni urednik »Štajerca« Sla\vitsch in drugi. Tako "šo združujejo naši sovražniki vedno bolj, da nas uničijo; ptujski Slovenci pa mirujejo in počivajo! —
š Ustrelil se je v Ptuju dne 25. t. tn. zvečer ob polu 7. uri slikar Morelli iz obležal takoj mrtev. Bil je kronični alkoholik, vsled česar si je tudi, kakor sc sodi, vzel življenje. Mož je protestant.
š K državnozborskim volitvam poroča »Grazer Tagblatt«, da Slovenci kandidirajo v kmečkih občinah celjskc okolice dr. Voušeka, na desnem bregu Drave Maribor Robiča, na levem bregu Drave Maribor dr. Korošca, za ptujske kmečke občine Roškarja, za kozjanske dr. Ploja, za brežiške dr. Benkoviča, za šoštanjske profesor Verstovška. — Koliko je na teh kandidaturah resnice, ne vemo. »Grazer Tagblatt« pravi, da bode proti tem kandidatom nastopila nova »narodna stranka«, pa tudi stranka »Štajerca« postavi svoje kandidate. — Isti list poroča, da bodo v celjskem mestnem okraju Slovenci in socialni demokratje postavili svoje kandidate ter da se je ustraprote-ski poštni oficial Pogatschnigg »odpovedal kandidaturi.<v,Bilo je grozdje prekislo.
š Stavka naročnikov telefona. Naročniki telefona v Gradcu so imeli shod, ua katerem so sklenili, da vsi odpovedo telefon, ako ministrstvo nc prekliče povišanja naročnine na telefon.
š Državnozborske volitve v 7. štajerskem volivnem okraju. Politično društvo »Sava« za brežiški in sevniški okraj jc pri svoji seji dne 24. t. m. sklenilo, da odobrava poskus započet od Slovenskega društva v Mariboru, da se postavijo v spodnještajerskih volivnih okrajih kompromisni kandidati. Za slučaj pa, da se ta poskus nc posreči, sklenilo je politično društvo »Sava« z vsemi močmi podpirati kandidate Slovenske kmečke zveze. V kratkem se vrši v Zidanem mostu v svrho določitve kompromisnega kandidata ali kandidata Slovenske kmečke zveze za Spodnje Štajersko skupno zborovanje političnih društev v Laškem trgu
in v Brežicah.
/
š Za pogorelce v Radmirju je vlada vsled nujnega predloga posl. dr. Vovška in dr. Korošca dovolila 3.000 kron podpore.
š Slabo pivo je točil natakar Konrad Sar-nitz pri Batmianu v Peklu pri Poljčanah. Zaradi tega je bil obsojen na en teden strogega zapora.
š Sokolski dom v Gaberju. Stavba Sokol-skega dotna v Gaberju pri Celju je zdaj zagotovljena. Izposloval sc jc potrebni stavbni kredit proti jamstvu posameznih celjskih Slovencev in proti vknjižbi posojila na stavbišče in poslopje. Stroški stavbe bodo znašali okoli 60.000 kron in bode imelo tamkaj prostore ti di bralno društvo, otroški vrtec in ljudska knjižnica. Stavbni načrti so tako prirejeni, da
sc bode stavba obrestovala. Spomladi sc bode žc zidalo.
š Surovost in podivjanost nemškega dija-štva. Iz Gradca se poroča: Pred kratkim je pridrla pijana tolpa nemških visokošolcev v kavarno »Union« v Gradcu. Da so ti veliki kulturonosci iu misijonarji »Siidmarke« v svoji nadčloveški nadutosti na vse zgodaj zjutraj v kavarni tulili, rjoveli in razbijali, to se človeku, ki pozna nemško mladino, še nc zdi nič nenavadnega, to človek članom nemških btirševsko-akademičnih društve v Gradcu rad odpusti, saj jc vendar začetek in konec vsega »dela« in velikonemškega stremljenja te kategorije nemškega dijaštva! A to pot je šlo njih junaštvo še malo dalje. Ko jih je začel glavni natakar miriti in opozarjati, naj bodo mirni, so ga zastopniki nadvrednostne nemške rase zgrabili, bili in butali tako dolgo ob steno in tla, da je obležal nezavesten, na pol mrtev, — nedolžna žrtev nemške surovosti. Nemško časopisje previdno molči o tem »velikem« dogodku, nad katerim sc zgraža vsa javnost. Nesrečnež, ki je oče dveh otrok, še do danes ni prišel k zavesti, in je absolutno izključeno, da bi sploh še okreval. Omenjamo ta »dogodek« izmed neštetih drugih, ker je preznačilen za one ljudi, ki. hodijo nas Slovence in našo mladino »reševat in osrečevat« z nemško »kulturo« in nemško šolo!
š Oprostili so celjski porotniki 21 let starega hlapca Alojzija Umeka, ki je bil tožen radi uboja.
š Mozirje. Vabilo na plesni venček, katerega priredi »Zadruga rokodelskih obrtnikov« v Mozirju dne 27. prosinca 1907 v gorenjih prostorih gostilne pri Avstrijskem cesarju.
š Ptujski »Štajerc« dolži župana občine Turškivrh v Halozah, Blaža Bratuša, da jc po-neveril 3.055 K 07 vin. Pričakujemo pojasnila.
Koroške nouice.
k Slovenski kandidati na Koroškem. »Mir« priobčuje: Razni slovenski časopisi so prinesli vest, da kandidira v slovenskem volilnem okraju g. Piskernik. belski župan. Nam o tej kandidaturi ni nič znanega.
Ljubljanske nouice.
Nova krščansko-socialna delavska organizacija v Ljubljani.
Dne 24. t. m. se je ustanovila v prostorih »S. K. S. Z.« ljubljanska podružnica avstrijske zveze krščanskega tobačnega delavstva. Zborovanje je vodil jako spretno tovariš Catar, ki omenja, da je bila lani meseca junija v Ljubljani predsednica »Avstrijske zveze krščanskega tobačnega delavstva avstrijskega« Ob tej priliki sc je ustanovila v Ljubljani tudi pla-čilnica »Zveze«. Omenja zasluge, ki si jih je pridobila že »Zveza« za tobačno delavstvo. Zveza jc prava. Njeni voditelji so vsi tobačne delavke in delavci. Koristno jc, da se skupno z drugim tobačnim delavstvom borimo za izboljšanje naših razmer. Delavka Frančiška Zaje poroča o dosedanjem denarnem poslova-vanjti plačilnice. Članov je zdaj v »Zvezi« že 473. Ana Cešnovar prečita in pojasni pravila nove podružnice. V odbor se izvolijo soglasno: predsednik: Valentin Sever; pod-sednika namestnica Terezija Bučar, blagajni-čarka Frančiška Zaje; tajnica Ana Cešnovar; odbornice: Ivana Brate, Marijana Gotz, Mrhar Frančiška, Nartnik Ivana, Novak Ana; odborniki: Bučar Frančišek, Pezdir Frančišek, Zaje Ivan. Revizorji so: Catar Alojzij, Sevenc Jožef in Svetek. Po dokončanem občnem zboru govori dr. Krek o pomenu in važnosti nove organizacije. Gotovo je, da postane v novem državnem zboru dunajska krščansko-socialna stranka ena najmočnejših strank, ki bo imela v rokah tudi vpliv na vlado. Ni dvoma, da kar se je doseglo v prilog pokojnini tobačnega delavstva, se je doseglo po vplivu dunajske kr-ščanskosocialne stranke. Velezanimivo dokazuje, kako sc draži vse, a delavske plače ne naraščajo v oni meri, kakor narašča draginja.
li Državnozborska volitev. Jutriob 11. uri dopoiudne ima magistratna stranka shod svojih »zaupnikov« v mali dvorani »Narodnega Doma«. Na tem shodu se bo določil kandidat za državnozborski mandat Ljubljane. — Socialni demokratje prirede dne 10. februarja javen shod, ki bo sklepal o volitvah in o njihovem kandidatu.
lj Velika predpustna veselica obrtnikov. Veliko prepustno veselico s plesom priredijo ljubljanski obrtniki na svečnico, dne 2. februarja t. 1. v veliki dvorani hotela »Union«. Svira vojaška godba c. in kr. pešpolka Kralj Belgijcev št. 27. Med odmorom: Kupleti, komični prizori s petjem in spremljcvanjem glasovirja. 1. Kozel ni, osel ni, kakšna brna si pa Ti. Al. Sachs. 2. »Dinstman«, Al. Sachs. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za gospode 1 K 40 v., za dame 1 K. Vabijo se tudi vsi prijatelji obrtnega stanu. Vstopnice sc dobivajo v pred-prodaji pri gosp. Cudnu, Prešernove ulice in v trafiki gosp. Šoukala, nasproti stolne cerkve. — Kakor čujemo, se ljubljanski obrtniki pripravljajo, da bo njihova predpustna zabava kar najbolj zabavna. Prepričani smo, da bo tudi ljubljansko občinstvo, ki ljubi dobro zabavo, počastilo obrtni stan z obilno udeležbo. Na svidenje dne 2. februarja v veliki dvorani hotela »Union«!
li Kratjiska podružnica društva za bolne na pljučih jc kupila od barona Codellija med Ljubljanico in prisilno delavnico ležeče posest-tvo za 20.000 kron ter bo ondi spomladi pričela graditi dom za otroke. V »Mestnem Domu« ie podružnica otvorila pomožni urad za bolne na pljučih.
jI Na veliki ljudski koncert »Glasbene Matice«! V nedeljo, dne 27. t. m. ob pol 5. uri popoludne v »Union«. Z veseljem konstatuic-
nio, da se vstopnice za ljudski koncert prav marljivo kupujejo, osobito tudi od rodoljubov z dežele. Pozitivno delo na polju narodne prosvete ima pač svojo privlačno silo. Kdor želi priti na koncert, naj se požuri zaradi vstopnic, da ne bode gnječe pri blagajni. Stojišča po 60 vin., za dijake po 40 vin., sedeži' po 1. 2, 3 in 4 krone se dobivajo tudi jutri dopoldne v trafiki gospe Cešarkove, popoldne do treh pa v njenem stanovanju v Selenbur-govih ulicah št. 1 na dvorišču, levo. Blagajna pred koncertno dvorano hotela »Union« se odpre od pol 4. uri popoludne. Začetek bo točno ob pol 5. uri, na kar naj bi se slavno občinstvo oziralo in prišlo vsaj četrt ure prej, da se složno razvrsti v garderobah.
lj Občni zbor »Delniške družbe za plinovo razsvetljavo v Ljubljani« je sprejel danes dopoldne vse predloge, ki jih je stavila družbi mestna občina. Nemški delničarji niso vložili za občni zbor nobene akcije.
Ij Izžrebani porotniki pri c. kr. deželnem predsedništvu v Ljubljani za porotne sodbe, ki se pričnejo 25. februarja 1907. Glavni porotniki: Aceetto Jakob, podjetnik in posestnik v Ljubljani; Andretto Raimund, tovarna salam, Vič; Arhar Jakob, posestnik, Zapuže pri Ljubljani; Arko Vcncelj, trgovec in posestnik, Šmarno pri Litiji; Bahovec Janez, trgovec, gostilničar in posestnik v Ljubljani; Belle Avgust, trgovec in posestnik, Unec (Cerknica); Bergant Fran, gostilničar in posestnik v Ljubljani Cirar Fran, postestnik in gostilničar v Vernek (Litija); Čuček Jože, posestnik in trgovec, Knežak (Ilir. Bistrica); Demšar Fran, trgovec, Zalilog (Skofja Loka); dr. Dolschein Guido, veleposestnik, Spodnji Logatec; Ferjančič Rihard, obrtnik in kmetovalec, Goče (Vipava); Guzelj Ignacij, tovarnar, Skofja Loka, Ječminek Tone. trgovec in posestnik v Ljubljani; Kaiser Fran, puškar in posestnik, Ljubljana; Krenner Jože, trgovcc, Kranj; Lipah Fran, trgovec in posestnik, Dobrunje; Majaron Janez ml., gostilničar in posestnik, Brezovica-Vrhnika; Mally Lampert, trgovec, Izlake (Litim); Ogorek Vinko, gostilničar in posestnik, Skofcljca; Perhavec Bogomir, posestnik, Vipava; Pire Fran, posestnik, Ljubljana: Premrou Fran, trgovec in posestnik, Martinjak-Cerknica; Rakove Janez, tovarnar, Kranj; Rus Janez, posestnik, Zagorica (Rado-Ijica); Rus Jože, posestnik, St. Vid, Brdo; Sdhlcgl Avgust, posestnik, Stu rja-Vi pava; Slatnar Anton, posestnik tiskarne, Kamnik; Stare Janez, mlinar, Spodnji Bernik, Kranj; Strguljc Janez, trgovec in posestnik, Begunje (Cerknica); Tonnies Emil, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Tršan Alojzij, posestnik, Tacen; Zadnik Fran, trgovec in posestnik, Senožeče; Žužek Fran, c. kr. nadinženir v pok. v Ljubljani; Žužek Karol, pek in posestnik v Ljubljani; Zvab Fran, posestnik, Javornik, Kranjska gora. — Nadomestni porotniki: Bo-štjančič Jože, izvošček, gostilničar in posestnik; Gostinčar Jože, skuhar in posestnik; Klovar Jože, črkostavec in posestnik; Kriegl Norbcrt, urar, Novakovič Miklavž, vinski trgovec; Podrekar Gregor, trgovec in posestnik; Ravnikar Matevž, izvošček in gostilničar; Rozman Janez, čevljar; Vida.li Franc, mizar in posestnik; vsi iz Ljubljane.
lj Kostumna veselica na mestnem drsališču, ki se je vsled nastalega hudega mraza morala preložiti, vrši se prihodnji pondeljek 28. t. m., ob 5. uri popoludne. Vstopnice po 80 vin. dobivale sc bodo pri blagainici na drsališču.
lj Srbske »Čitalnice« letni občni zbor se
vrši jutri, v nedeljo, dne 27. januarja t. 1., ob 8. uri zvečer v hotelu »štrukelj«, na kar se opozarjajo člani ter se obenem prosijo, da se ga polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Ij Tatovi na železnici. Lesni trgovec g. Ivan Caleari je oddal dne 15. t. m. na tržaškem kolodvoru košaro z razno obleko, ki je bila namenjena v Škofjo Loko. Ko jo jc pa doma odprl, je videl, da je ključavnica odtrgana, iz košare je zmanjkala zimska suknja, vredna 30 K in kos suknja vrednega 10 K. Tatvina se je najbrže zgodila med vožnjo.
Ii K včerajšnjemu ognju v stanovanju g. Križmana se nam poroča, da se je lokalna policija včeraj še enkrat prepričala, kako da ie ogenj nastal in prišla do zaključka, da so pričele tla tleti na znotranji, to je na spodnji strani. Tudi zaboj, ki je bil pri peči, jc začel tleti od spodaj. Tudi v peči ni bilo med Križmano-vo odsotnostjo nobenega ognja in je mogel ta nastati le vsled kake zveze z dimnikom. Križ-man tudi ni bil zavarovati na pohištvo.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj (par) se vprizori prvikrat v sezoni narodni igrokaz »Divji lovec«, spisal F. S. Finžgar. Sodelujeta možki in ženski operni zbor. — V torek (nepar) se prvikrat ponovi melodiozna Donizettijeva opera »Lucia di Lammeritioor«, ki .ie dosegla pri premieri tako lep uspeh.
lj Na mestnem drsališču pod Tivolijem svira jutri, v nedeljo od 3. do pol 5. ure popoludne ljubljanska društvena godba.
lj Osobje tvrdke Tonnies opozarja slavno občinstvo na plesni venček, kateri se vrši jutri v nedeljo v Puntigamski pivnici (Katoliški dom). Svira ljubljanska društvena godba. Začetek ob 8. uri, vstopnina 80 vin. Za dobro postrežbo bode skrbel občeznani gostilničar gosp. Reniic.
Razne stuari.
Dr. Lueger bolan. Zupan Lucger jc zopet obolel. Naporna dela so ga zadnji čas tako izmučila, da se tudi že pri sijajnem sprejemu rumunskega župana in romunskih gostov, ki so prišli posetit Dunaj, ni dobro počutil. Ta sprejem je še bolj poslabšal njegovo stanje. Prišel je sicer na ples mesta Dunaja, pri sprejemu dvora pa se jc moral naslanjati na palico. Po plesu se je Lueger podal v posteljo in od
tedaj ni vstal. Zdravi ga dr. Szongott. — Bu-dimpeštanski list »Napa« je včeraj poročal, da je dr. Lueger zblaznel in da je na plesu mesta Dunaj pričel metati v zdravnika razne posode. »Napovo« poročilo pa z Dunaja dementirajo.
Telefonska In brzolauna poročila.
VOLILNA REFORMA.
Dunaj, 26. jan. Cesar bo volivno reformo sankcijoniral prihodnji torek, zakon bo pa priobčen prihodnjo sredo.
OBČINSKE VOLITVE V POSTOJNI.
Postojna, 26. jan. Večina uradnikov dane besede ni držala in tako je ostal pri vo-litvi I. razreda kaplan Ažman z 1 glasom v manjšini.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 26. jan. Državni zbor je sprejel v vseh branjih predloge, ki provizorično urejajo brzovozno parobrodno zvezo z Dalmacijo in Brazilijo ter je sprejel nujnost predloga glede na lokalne železnice.
ZA ŽELEZNICE PO SLOVENSKEM OZEMLJU.
D u n a j, 26. jan. Danes je drž. zbornica razpravljala o lokalnih železnicah. Dr. Korošec je govoril za železniško zvezo Celje-Vele-nje - Kamnik - Ljubljana in Velenje - Kamnik-Kranj. S to železniško zvezo bi dobili preko Jesenic tretjo zvezo s Trstom. Dr. Žitnik je govoril za železnico Vipava-Postojna.
GOSPOSKA ZBORNICA.
D u n a j, 26. jan. Komisija gosposke zbornice je sklenila, da sprejme gosposka zbornica kongruo tako, kakor jo je sklenil državni zbor in da je prav nič ne izpremeni.
POSLANEC PFEIFER NE BO VEČ KANDIDIRAL.
Dunaj, 26. jan. Poslanec Pfeifer je naznanil dr. Šusteršiču, da pri prihodnjih držav-nozborskih volitvah ne bo več kandidiral.
OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU. — POLONYI DEMISIJONIRA.
Budimpešta, 26. jan. Danes je bil ogrski ministrski predsednik VVeckerle dve uri pri cesarju. Polonyi je padel ter ga je vrgla v prvi vrsti afera z baronico Schonberger. Minister na cesarskem dvoru je rekel, da ne bi mogel več ostati v ministrstvu, ako bi se dokazalo, da je vladar na drug način, kakor parlamentarno iskal informacij. Polonyjeva afera bo jutri razglašena. Pol»nyjev naslednik bo dr. Giintlier.
DOSEDANJI IZID DRŽAVNOZBORSKIH VOLITEV NA NEMŠKEM.
B e r o I i n, 26. jan. Dozdaj je znanih 281 volilnih rezultatov, izmed teh 164 gotovih. Od teh je dobil katoliški centrum 56 mandatov, socialni demokratje 24, Poljaki 9, državna stranka 10, konzervativci 28, nacionalni liberalci 16. V ožje volitve pride 27 centrumovih mandatov, 72 socialdemokratov, 47 nacion. liberalcev, 19 konservativcev, 30 iz svobodomiselne stranke, 14 iz državne stranke, 8 svobodomiselcev. Socialni demokrati so že dosedaj izgubili 18 mandatov in je veliko vprašanje, ako bo pri ožjih volitvah sploh izvoljenih kaj socialnih demokratov, ter bo izguba socialnih demokratov znašala v novem parlamentu 20 do 30 mož. Že sedaj je gotovo, da obdrži katoliški centrum svoje dosedanje stališče, upati pa je, da dobi še nekaj novih mandatov. Danes si je priboril en nov mandat ter bo najmočnejša stranka v nemškem drž. zboru.
B e r o 1 i n, 26. jan. Pri državnozborskih volitvah v Berolinu so izvoljeni socialni demokratje Fischer (II okraj), Heine (III okraj), Schmidt (IV. okraj), Lebedour (V. okraj). V I. okraju prideta v ožjo volitev socialni demokrat dr. Arons in liberalec Kempf.
B e r o 1 i n, 26. jan. Velika množica je včeraj zvečer manifestirala pred palačo kance-larja Biilowa. Biilow je množico nagovoril, povdarjal nacionalni moment ter dejal: Bis-marek je rekel: Vzdignimo nemški narod v sedlo, jahati bo že sam znal. Današnji dan je pokazal, da Nemci znajo jahati in če vsakdo pri ožjih volitvah stori svojo dolžnost tedaj bo ves svet videl, da trdno sedimo v sedlu, in da pojahaino preko vsakega, ki nam stopi na pot.
CHAMBERLAIN OSLEPEL.
London, 26. jan. Chamberlain je skoro popolnoma oslepel. Tudi govori le s težavo. V nesrečnih špekulacijah je izgubil vse premoženje.
METEREOLOGIČNO POROČILO.
Dunaj, 26. jan. Deževno. Temperatura ne kaže velikih izpretnemb.
Spretnega

sprejme:
• • • •
Katoliška tisliorna.
• • • •
Punudbe z dokazili sposobnosti noj se naslove na tisKarno.

Potrtim in tugepolnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem v imenu vseh žalujočih ostalih, da je naš dobri in ljubljeni soprog, oziroma oče
"V
«
W
danes dne 25. t. m. dopoldne ob polu 12. uri po dolgi in mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 59. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika pojde v ponedeljek 28. t. m. ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Komendi.
Svete maše zadušnice se bodo darovale na dan pogreba in ob osmini v farni cerkvi sv. Petra v Komendi.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Komendi, dne 25. januarja 1907.	173
Katarina Štercin
soproga.
Ivan in Katarina Štercin
otroka.

Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja med bolezn jo in oi> smrti naše iskreno ljubljene hčerke
Marije Porenta
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, diilje vsem darovalcem lepili vencev in spremljevalcem na poslednje počivališče najtoplejšo zahvalo.
Žalujoči ostali.
v	w
Zenitbena .*.	•
ponudba	•
Ciospica z dežele, 20 let stara,	£
ki ima 3000 kron premoženja, s	A primerno izobrazbo, navajena
vseh ženskih del, želi se sezna-	J
niti z gospodom — vdovci niso	®
izključeni —- do 28 let starim.	0 Denar postranska stvar. Resne £ ponudbe naj se blagovolijo po- a
slati do 2. februarja 1907 —ako	J? mogoče s sliko — pod „Gorenjka J št 3" na upravništvo »Slovenca". •
165 Diskrecija zajamčena. 3 l	O
Izjava in priporočilo.
Hčerka podpisanega, Ivana Frančiška, je bila lani v decembru zbolela na očeh ter dobila temno-rdeče oči. Po preteku petih dni dni je jela rabiti na priporočilo takozvano Oo-ketovo vodo iz Črnuč pri Ljubljani. Deklici je čez 3 dni takoj odleglo in se sedaj brez zdravniške pomoči veseli popolno zdravih oči. Dolžan sem priporočati to sredstvo iz lastnega prepričanja vsakomur najtopleje.
Brdo pri Lukovici, 19. jan. 1907.

166 1 1
Izjava.
161 3-1
Bizjak,
c. kr. sodni kancelist.
Išče se
149 3-2
kuharica
za župnišče na deželi. — Nastop takoj. — Naslov pove uredništvo „Slovenca".
171
Preklic.
Jaz Ivana Bogataj v Stariloki št. 74 prekličem vse, kar sem nečastnega govorila o Urški Hafner iz Binklja. V Stariloki, 25. januarja 1907.
w w	ww^wwwwwwwV ^ U WW	W ^ w w w
Kupujte
narodni l^olel^!
Pripravljen sem vsakomur, kdor mi dokaže, da sem g. Vekoslavu Šešku, najemniku v moji hiši, v noči od dnč 19. na 20. t. m. snete izložbe snel ali komu naročil ali velel sneti, plačati 500 K nagrade. Obenem pa opozarjam, da bom brezobzirno tožil vsakogar, o komur izvem, da se drzne širiti to lažnjivo govorico.
Jesenice, dnč 22. jan. 1907.
Anton Čebul
_hišni posestn i k in kroj ač._
Kuharica,
dobro izurjena, išče primerne službe, najrajši v župnišču. Stara 45 let. 154 a- 1 Naslov pove upravništvo „Slovenca".
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. —-— Podružnica iz Berolina. -
Razstavljeno od 27 jan. do 2. februarja 1907:
Belgija.
Zanimivi Antvverpen.
• m.
1(0 1-1
Oglas.
Podpisano društvo išče
izurjenega trgovca
z mešanim blagom, kateri bi prevzel tudi vodstvo gostilne V novo sezidanem Narodnem domu v Buzetu, Istra.
Ponudbe naj se pošiljajo na Buzotsko družtvo za štednju i zajmove do konca
februarja.	, .
,t	1(2 4—1
Borzna poročila.
»Kreditna banka1 v Ljubljani.
Zaloibena papirji, t"/, majeva rent«	. . ,
t*/, arebrna renta , . . 4*/, avstrijska kronska rent* . i'/, , Jlata renta . . . 4°/, ogrska kronska , . . .
4'/. , »lata , . .
b'/. posojilo dežele Kranjske . *'/«*/• posojila mesta Spljol . .
4",7. . , Zader . 4' ,7. bosn -bere. isl. pos. 1903 47, češka dež banka k. o. *7, . , , i. o. 4'/i7. w»t pisma ga! d. hip. b. 4,/,7. pošt. kom. k. o 1 io*/. pr. 4 ,7, Mst. pisma Innerst. hr. 4l »7. ■ , ogr. cen. dež. k>r 4' ,7. .	, hip. banke
4" ,7, obl. ogr. lokalnih žel d. dr. 4V.7, obl. ČeAke ind. banke 47. prior. Trst-Poreč lok 47. pnor. dol iel. . . 37, , Jui. žel. kup. V,V, f l/„7, avstr pos. *a i«l p. o
flr • i k
Srečke od 1. 13607, . . . .
tizske
«em. kredita« 1 sminijs
d	>	a	«
o«r hip. banke . ,
, srbske a	frs. 100-— , . , turško
Basilika	Hručkv
Kreditne	„
Inomoške	„
Krakovske	„
Ljubljanske	„ Avstr. rud. krita „ Ogr ,
Rudolfov«	„
^alcVinr«i[«	„
Dunajske kom. „ a • 1 ■ 1« »
južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr ogrske bančne d al rilca Avstr kreditne bank« . . , Ogrske „ „ . . . . iiviuistanske „ .... Premogokop v Mostu (Brttx)
/tLpinsia montan......
Praške žal. indr. družbe . .
Xima-Muržnyi.......
Trbovljske premog, druibs , . A.vstr. orožne tovr družb* . . Češke sladkorne družbe . , .
▼•latd
C kr. cekin
20 uaUAl	,
20 marke
ševemgn«
J4ark«
Luški bankovci , .
fcublji
Dolarfi .
januarja 1907	
Denar	Blago
99 20	99-40
100 10	100" 0
»9 30	99 50
117 25	117 45
9.i 7 >	95 95
114 3»	114 5»
99 10	100 10
13 30	ii3 6S
H8 90	lOt 85
99 "0	100 70
99 60	9q "o
99 '0	99 90
10' 3 >	1<>1 35
105 75	106-5
100 —	101 —
100 —	100 25
100-—	100-35
loo--	101 —
100'25	101-26
99-90	
N 60	- •—
316 40	318-50
K 0 65	101 65
lf>6 75	15876
266 5 '	268 50
53 30	155 30
274 75	284 75
284 26	291 25
53	262
101 -	0< 40
69 —	«70
2 70	24, 70
44« ~	tfiS —
80	85
91 -	»e —
16	"1* —
47 60	49 50
28-25	H0-25
f 6	«0
83	89 80
497 50	k8 -
	170 —
92 50	93 -0
78 r	792
68 *• iO	40
837 -	83 ■-
2 '6' —	i C -
774 -	'77 -
622 76	62-1-76
2655 -	^660
»70-	7f -
280 -	284--
6fc8	70"
144'-	145-—
H 35	40
9'0	19 io
»3-48	J 6
4	•'•08
11 i""-	!7 675
45	• 65
2-5250	2 6325
«85	6-
Tržne cene v Ljubljan
dne 26. januarja.
		T	h		K	t
Govejo meso 1 v.	H		36	100 kg pšen.m. št. o	29	
, II. v.	J)	i	2	» 1» » B 1	2	40
„ III. v.	J)	i	u8	» » » d 2	27	40
Telečje meso	»	i	Ki	a 1 » v » J	26;3o	
Prašičje » sveže	>	i	7«	» » » n *	249	
» prek.	n	i	7o	• » n D &	23	5
KoStrunovo meso	»	t	12	s » » " ®	22	41
Kozljič . . . .	»	i	40	7 » » » it '	1;	60
Jagnje . . . .	n	i	40	» » » » 8	14	4
Maslo	>	2 30		B koruzne moke	16	
„ surovo	B	•i	2«	„ ajdove ,	35	-
Mast prašičja	»	1	70			
Slanina sveža	»	1	60	fižol, liter	—	24
» prekajena	i	1	70	Grah » . .	—	48
Salo.....	B	1	6^	» .		3
				Kaša, „ . . . .	—	2i
Jajca, tri . . .		—	3'	Ričet, „ . . • .	-	24
Mleko, liter		—	Ifi			
„ . posneto			18	PSenica . . 100 kg	16	5
Smetana sladka,	lit.	2	4	Rž . . . » »	15	
„ kisla,	B		9	Ječmen . . » •	14	nf
Med, kg . . .		1	2(	Oves . . > •	17	
Krom i>ir, 100 kg		b		Ajda . . » »	17	5c
PiSCauec		1	3'	Proso, belo. » »	1«	
Golob . , . .			4	„ navadno , ,	17	—
Raca.....		1	70	Koruza	1	60
Gos ...		7	-	„ bosenska „	-	-
VABILO k
veliki predpustnl ueselici s plesom
u
katero priredijo ljubljanski ebrtnifei
na suečnico, dne 2. febr. t. L u uellRI d«nl iiotala „BnIen".
■■■■»■■■MBBMMMBBMigiMMHgMaMBiMMBMMM
Svira vojaška godba c. in kr. pešpolka Kralj Belgijcev št. 27. ^S^H
Med odmorom: Kupleti, komični prizori s petjem in spremljevanjem glasovirja. 1. Kozel - - ni, osel ni, kakšna brna si pa Ti, Al. Sachs. — 2. ,,Dinstman", Al. Sachs. - -
Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina za gospode K 140, za dame 1 K.
Vabijo se tudi vsi prijatelji obtnega stanu. — Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri gosp. Cudnu, Prešernove ulice in v trafiki gosp. Šoukala, nasproti stolne cerkve.
164 2—1
Na svidenje dne 2. februarja 1907 v veliki dvorani hotela ,Union" I
Veselični odsek ljubljanskih obrtnikov.
Trst -]*rcw-!rorfe
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daj« In karte^prodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Nadinženir Fran Žužek
naznanja, da se je s svojo
tehnično pisarn®
preselil v Šelenbupgove ulice št. 3.
k,
175 3-1

Dražba
Kaiser-jev konkurz
Ptuj, Štajersko.
Dne 4. februarja 1907 se prične v Ptuju v konkurzu veletrgovine z vinom Fran Kaiser posredovanjem tvrdke Anton Szeifricz nasl., akcijska družba v Budimpešti,
ot javna prostovoljna dražba «
vina, spirituoz, velikih skladiščnih sodov
in manjše posode.
Cenilna vrednost 205.000 kron.
Navedene premičnine se nahajajo v 41 lokalih, kletih in skladiščih. Vinski trgovci in drugi interesentje, ki reflektirajo na večji nakup — prodalo se bo več tisoč hektolitrov vina — se vabijo k dražbi s pripombo, da bo trajala dražba bržkone 8 dni, od 9. —12. in od 2.-5. ure.
Dražbeni pogoji so oni, ki so predpisani za Štajersko.
Mestni urad Ptuj, dne 24. januarja 1907.
126 2—1
Župan: Ornig s. r.
t.7btni/ri cftmeri/eo
y/dteri želijo dobro, po ceni in xa/nes/jii>typotovali na/.so obrne/o
< >Simon<<Jf77i i>/e/'.«
v Jfjubf/ani tliblo d Danske ulice2&. bsalcovrsbia {Pojasnila dajo, se ln>\jilutn o.
Cena od Ljubljane do Noy-Jorka 80 gl.
Najcenejše
\u m so
domačega izdelka
priporoča uradniškim rodbinam
JOSIP VIDMAR
---v Ljubljani =====
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4. Prešernove ulice štev. 4. i6s 62-1
m Popravila točno in ceno. m
Naznanilo.
Podpisani, pri c. kr. deželni vladi izprašani tesarski mojster naznanja slavnemu občinstvu, da bodem prevzemal vsa v to stroko spadajoča dela, ter se bodo izvrševala točno, trpežno in po najnižjih cenah. 159 2—1
Za obila naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
FRANC MARTINEC,
konces. tesarski mojster . ■ . na Prulah v Ljubljani. . ■ .
T

Lepnkopnlnnbono
postelja (Tafelbett)
ter nekaj slik in še drugo se poceni proda
Šubiceve ulice št. 5, 3. nadstropje 176	nasproti muzeju.
Paramente
je mogoče kupiti po ceni in ugodno le direktno pri firmi	0—0
Josip Neškudla
protokolirana veletrgovina in tovarna v
Olomucu (Kraljestvo Češko.)
Pr;poroča po zelo nizkih connh bogato vezene paramento t vseh barv*h in slugih: kazule, pluvijale. dalmafke, vela, nebesA, bandera, zastave, preproge, pregrinjala. albe. rokete itd. pod jnm-tv. m tr ežnosti; nadalje v lastnih delavnicah narejeno kelike, oiborije. monstranoe, svečnike, lestenoe itd. k krasno opravo strogo po cerkvenih predpisih.
Navodila zavoda.
Podpisani zavod nima nobenega zastopnika, ki bi podražil solidno blago za 20t. j. za petino prvotne ceno; radi tega se dobe predmeti potom direktnega naročila v Olomncu ceneje, kakor jih ponujajo v svojih cenikih konkurenčne češko in nemške firme.
Ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Plačilni pogoji ngodni.
— Paramenti se pošiljajo na ogled franko. —■
Podružnica s v Spljetu. s	LjuUljanslia kreditno banka v Ljubljani. mH priporoča k žrebanju dne 1. februarja 1907: Turške srečke: kurz K 169. Glavni dobitek Frs. 300.000. Srečke laškega rud. križa: kurz K 49. ,, ,, Lir 15.000. Promese na drž. srečke iz 1. 1860 { ^'lfnke * J gl. dobitek K 600.000. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun po 4'/,%. 53 11	Podružnica s v Celovcu, a
Delniška glavnica: : : K 2.000 000. :		: Rezervni fond: : K 200.000. : : :
Jasna glava Močni živci 2970 7-2 a zdravo spanje #
se dobe po stalnem uživanju
f I-
brezalkoholnega
• jabolčnega
JI ^SLai) .
soka
Nova trgatev znatno cenejša I
Najfinejša in najprijetnejše osveževalna pijača na zabaviščih.
JURIJ SCHICHT A.-G.
oddelek „CERESU/ERKE", Ustje n. L.
Kot kontoristinja
v kako trgovino, ali kot c. kr.
želi vstopiti gospodična, ki je dovršila 5 ljudskih in 3 meščanske šole, vešča slovenskega, nemškega in laškega, jezika — Naslov M. M. v Trnji pri Št. Petru na Krasu.	155 a 2
Lepo stanovanje
obstoječe i/. 3 sob, kubinie, kopalne sobe, pralnice in drugih pritikliri se odda takoj po ugodni ceni. — Natančneje pri A. Sušnik-u, Zaloška cesta št. 21.
129 5 2
I križe
RS
150 cm visok, popra; 250 gld., se proda sedaj za 200 9IU. pri
29"? FRANU TOMAIU 12 11
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valva-zorjev trg št. 1. Od preč. cerkvenega predstojništva pregledan in* odobren.
fllapec
išče službe v kakem župn;šču ali pa v samostanu.	lis 3-2
Naslov pove upravništvo „Slovenca'<.
Kisa.
s sadnim vrtom
pri državni cesti se pod ugodnimi pogoji proda. — Več se poizve pri lwan Tischler-ju, Vrhnika. 150 3—2

Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega ii leta.' Prav d-.br" napolnjeno. Pernica uli blazina 18(1 cm dolga, 116 cin široka K l«1'—. K 12 K 15 — in K 18 —; 2 metra dolga. 14» cm široka K 14' s' • K 16'—. K 18 —. K 21—. Zgittvnik 8« cm aolg, 58 cin širok K .H' — . K M 50 in K 4 —, nO cm dolg, 70 cm. širok K 4*50 in K 5 -. Izdeluj m tudi po kakršnikoli dragi meri. Sdelni modroci iz žime za 1 poste j K 27 —, boljši K 83;—. l'oš lja se poBMime prosto po poizer.jn d K 10 — uaprej. Zamenja ali na*aj se vzame proti povrnitvi poštnih atiošk"V.
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910
pri Plzno na Češkem. 2199 '>-6
Stanovanje
v hiši Komenskega ulice št. 26,
obstoječe iz 3 sob s pripadki se odda za termin februar ali pa termin maj 125 3 2


h- hkj 9S 10-1
Apofag
odstrani zanesl|i>o v 2 d ieh
kurja očesa, ii<a«a»ue u biij«.
Proti vp.is atvl 1 K p Sije lakoj kot vfo cc brez vrednosti, k ni franko 3 t\.
— Lekorna „Ei h r ,"— v VPelsu St 70 na Gjr. Avstr.
Qtanovanje
z dvema velikima aH tremi mar.iAim sobami s pr -tiklinsini is vrtom S*£e /.a majski termin mdbinH 4 oseb.	118 —2
Ponudbe sprejema upraviiist/n .Slove ca'.
ft M
L
0)
E <
«TfT Najcenejša vožnja v Ameriko, "ff

E. Kristan
KJE?;
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
z»
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice it. 41
" Sfe^ISfiisSSri
71 B2-3
p
i
n
T
w
tt
tcjr Najcenejša vožnja v Ameriko.
FAFF-ovi šivalni stroji
«o najboljši za rodbinsko porabo,
CT Šivajo, gotijo in pleto
neprekorfiio za obrtne namene šivajoč sem in tje (Tvugellna-er).
Glavno zastopstvo: FRAN TS C H t PIKE L Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
Ivan Jax in sin
Dunajska cesta 17, Ljubljana.
Kolesa
Diirkopp, Sty
Šivalni stroji
84 3
iz prvih tovarn Avstrije": Diirkopp, Styria (Puch), Waffenrad.
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučujemo brezplačno.
Adlerjevi pisalni stroji.
Ceniki zastonj in franko.
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
JAMAŽEN SVOJE ČIŽME SA .rO

II0GE VLAŽNE
^ P/K MOGU CIO PAN POVODI H0DAT! BE2 ^rr? DASLMI P) l
Lovci! Turisti! Vojaki!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
2947 32-10	^^ ^^ O1 3.
Prospekte pošilja
Laborat. ph. Kubanyi v Sisku na Hrv.
Glavna zaloga u Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg nI. 4.
Laborat. Kubauyi v Sisku. Z Va-tim Heveaxom sem |ako zado^oij^m, ker jj to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K a m i 1 o Morgan, lovski pisatelj ičastni predsed. .kluba
strelcev" na Dunaju.)

Stavbeno, umetno ia konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidrnlične vidre in sesaike
Josip Weibl
J Spredzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulica 4.
priporoča sa slavnemu občinstvu In prečastiti duhovSini v Izdelovanje vseh v to stroko spa-dajoCih predmetov: il6no omr«t|e na »troj, obhajila« mize, ograj« na mlrodvoru obmejno omra*)e, veina vrat« h- .« verande, stolpne krti«, itedllnlk«, strelo-voda. i«lA'na oKna. telesne atol« itd.
Specijalitrta «"!*»• gaste.-! in s« s plahte po najnovejšem čistemu a samodvigainimi 1809 62—59	operami bret vijakov.
o Angleški šagrin, \
črne, rujave in bele I barve. ?66 52-25
400 104—97

•7^
i '>. al •''
-V
i.!
Leopold Tratnik
bluDljaaa, Si. Petra cesta il
priporoma visokočastiti duhovščini in cor-fc^enim predstoj-uiitvom svojo ndj-•itirejšo tvrdku za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj poS-Ijem vtorce. Stare reči popravim, poglatlm itd.
Vallka »loga clelctr. if.ti In klparaklh dal.
_ a	ta
^ S	w
aj	C
"S =9	>
ifl 3	'
w	S
> &	"l I
"S	m -
(U -	-g. B
►N 4>	-s *
»	N P.
<*"■" o	S M
u	e n
te	^ C«
v	s .r
Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na o-ebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci »o Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstTo L"rudniškega druStT« na
D n nitju. Wlp|)llng;er-strasse 25. 720 19-38
Z
enitno ponudbo.
Mladenič v najlepši dobi, posestnik in trgovec na Gorenjskem se želi, seznaniti v svrho takojšne ženitve z gospico. katera bi imela veselje do gospodinjstva, v starosti 20—24 let ter da bi imela premoženja 4000—5000 kron. Le resne ponudbe naj se pošiljajo, ako mogoče s sliko, na upravništvo tega lista pod šifro »srečna bodočnost« Št. 1476.	153 2-1
Postavno zavarovano.
ITČ-H dienI
»■'"T"-1 ■"■'	1
AMcin eehter Balsam
m dfcr Schutzsnsel-Apothek! ilis
A. Tliicrry in Pregrada
k»i Mirtch-Sniertrunn.
Vsako ponarejanje kužni to.
Edino pristen je
Thlerryjev balzam
x zeleno znamko „red ivnica". Cena 12 majhnih ali B dvojnat h Btek-lenic ali 1 velika apecijalna steklenici s patent, zainaškoin K 5-— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo
rroii vsem ne tako starim ranam, vnetjem. ranitvam, abscesom in i-tekhtiam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. -- Obe domaf-i sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na:
Lekarnar A Thierry v Pregradi pri Rogaški Malini.
Hrosura s tisoči originalnih pt»em gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinnlnih
d ogeriinh. 8S fi8~l
Zahtevajte brezplačno dopošiljatev mojega ilustr. cenika z nad 1000 slikami. Jamstvo weč let. Vsako neugajajoče blago se
vzame nazaj za polni znesek. Slika V2 nar. velhosti.
® x x 1* X '* X. X
št. 365 111 o 3 3 srebr. damska remont. gld. 3-50.
S oN 1 II • 1 • •
m* M'
nlne srebrnine.
Maribor L. 5.
št. 322 "^»fe srebr. remont, za _gospode gl. 3-50.
št. 337
srebrna s sidro, 15 kamn v gl 5' D ojri plašč pa gld. 6 50_
št. 341.
srebr. s sidr.,dvojni platč in 15kamnov in posebno močna gl.7 9 50.
flnton Kiffminn.
največja zaloea ur, zlat-Izvoz v v_se dežele
Štajersko.
Zaščitna znamka: „S!dro"

Liniment. Cepsici comp, i
Nadomestek za
Pain-Kxpellrr
)e sploSno priznano kot Izvrstno bol blainjočc mazilo; cena 80 v., K 1-40 ln K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod pri-tjubljenega domačega sredstva, naj s«
temlje le originalne steklenice v škatlah z našo zaščitno znamko .Sidro' Is Rlchterjeva lekarne, potem sa )e gotovo prejel originalni izdelek.
Richt«rJ«va lekarn«
pH „ilat«m lava" * Pragi
ElizabothsfrasM« St. K M" l>f»«.i». rmmpoMJant*.

i
nn Ul&lf ■ noi l^ni ZDRUŽENIH pivo VAREN z ALEC in LAin ULLNI9HA UnULiDA TRG v Ljubljani, telet. St 163. =	«.#.
-= izborno pivo v sodcih in steklenicah.	"
——Zalog« * Spod«ji Šiški, talatona štev
187.
C. kr. oblastveno potrjeno
učilišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Dobi se tudi kroj
20 104-3	po životni meri.
3 letno pismeno jamstvo I Brez konkn-renče v kakovosti!
5 kron!
Prva ivlo&rska •Istem Ho s a op f patent remont, nra » sidro z masivnim •olldntm antlma-gnetlšklm kolesjem
na sidro, pristno emailiranim kazališčero (ne papirnato) z var stveno plombo zavarovano pristno nI-kelnastlm okovom ianlr-pokrovomčei kolesje, 36 ur idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5'—, 3 komadi K 14 — ,s sekundaim kazalcem K 6 - ,3 kom. K 17 —, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 351—.
Zamena dovoljena ali pa se vrne denar bre» odbitka.
2461 20-13
Razpošilja po povzetju
prva tovarna ur Haus Konrad
v Mostu (Brflx)	St. 1157, (CeSko.)
Bogato llnatr. oenlkl m nad Sooo slikami se na an-ooAlteln fratin In franko.
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1'—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NufidorferstraBt štev. 3 4-t.
PODOBE
23-9
13 Jf
v največji izberi	p'..... "
priporoča 79 4 3	1 ': /Ca '"51
Alnizii	
zalod.i stekla por-	
celana in svetilk v Ljubljani,	
Wolfove ulice 6.	
Pičel za prašiče in
nprntninn (mesnina) zajamčeno čista, JJC1 UllIlllU zmleta, prekaša vse dosedanje
piče Presenetljivi vspehi — 1 zavitek za
poskušnjo 5 kg franko 6 K.
Piča za pse,
(mesnina) stisnjena 5 kg 5 K po povzetji. Zaloga R. Raminger, Ljubljana, Du najska cesta 19.	74 K-fi
llstanovlj. I. 1882.
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani
f odrejena ikontraciji ,Zadruine svete" v Celju
Ustanovlj. 1.1882.
na Dunajski cesti St. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuj* hranilne vlog« po
PoStno-hranll-ničnega urada št. 828.406.
41
0i 2 0
Telefon St. 185
br«z odbitk* rtntnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
par Uradne ure od 8.—lž. In od 3.—4. ure popoldne.
Hranilne vlog« sprejemajo se tudi po poŠti in potom hranilničnega urada.
273 32	Upravno premoženje kmetake V 0 nn(\ 00/t"70
posojilnice znaša	& 0,y/U.jZU / j,
8Xhran- K 8,702.874-88. 'promet K 44,396'886*6o.
Varnost hranilnih vlog Je tudi zajamčena po zadružnikih.

Posojuje na zemljišča po 61/4 */, z l1/,*/, na amortizacijo ali pa po 6l/«*/. brez amortizacije; na menico po 6 */.. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
za-
10- ^
V

vivvir. um iVi«A
Veliki cenik na

{ zahtevo zastonj!
Cenjenim nevestam in ženinom
priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga v največji izbiri, po najnižjih cenah kakor:
zakonske prstane, prstane s kamni, broške, uhane, verižice, okraske ter drugo zlatnino, srebrnino in briljante, švicarske ure najboJj slo večih znamk, kakor tudi salonske-stensfce ure in ure budilke.	^^
Z velespoštovanjem
H. SUTTNER, Ljubljana,
g^l^lSl	Glavni trg, nasproti rotovža.
ng£
Pozor! Citaj! Pozor E
Pakraške želodčne
s:: : kapljice
■ ■ m m ■
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in> nerednem odvajanju — pehanju — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Ne-dosežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja.	2444 10-T
Delovanje izvrstno, uspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvantijsto-rica) 5 K franko na vsako poŠto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od :
P. Jurišica, lekarnarja
v pa k rac u 65. (Slavonija).
Schlcht-ovo
milo je najboljše!
Glej, fara gleda cela	2442 1 d
Na oblačila bela,
Brez lukenj, ne akrpana,
Le Anka naša jih ma.
Ker milo je od Schichta vzela,
Ji vsaka nit ostane cela.
Trgovina z oblačilnim blagom t
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti ,,Ti&lerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 52—12
Marija Rov&ek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti „Tišlerjeve gostilne*
Zahtevajte zastonj
In (ritnico mo| veliki, bogato llustrovan glHvnl cenik i tud 1000 slikami vseh vrst iilk.liia»tlL, nrebrnib Id ti.tUi » i znamko Roskopf, Habn, Ni-baffbaaien, GUabtitte kakor tudi vitb vrit solidnih Klalnln In arebr.l. po Izvlrnlt tov.roliklb tpnih. J Nlkel. remont, nra ... *	I alti. Roskopl patent ara ....
, . črna |ekl. rem ara ivlc livlr. Roskopl pat. ura . . Ooldln rem. ura .Lana' kolesje arebr. , . .Oloria" , , . , dvojni plast . . oklep verlilca t rlntlco na pero in karab., 15 gr. telka . 3 50 r.ika Tata nlkel. ara a sidro i .Lana' kolesjem . . . 9 50 ■ ra ■ kukavico K 3-50, budilka K 3 90, kuhinjska ara K J — ivarcvaldaka ura K J 80. Zi t,ako aro Sl.tnc plamenu Jamatvol Jtlk.k rlalkol Zamen, dovoljena, .11 den« au#J I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu
1789 (Brilx> št. 664, Češko. (00 - 45
hit. 'Ml« A \ J
¥/n < lliV/v
. K S — 4 —
4'-5'-7 50 7-80 11-50
OSREDNJA BANKA
cestni hranilnic,
(Ustfedni banka českyoh spofitelan)
'Vlog« na knjižice in ra6un 4 -v in 4', Kupovanje in prodaji vredn. papirjev. Uprava in 6uvalna naloga br«tplii6no.
Poaojila okrajem, mestom, ob6inam tn drugim lavnim korporacljam proti amortizaciji na
4 J" In ' .*, upravne prlMoibtne Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*1. ban-kovnih obligncij, lialerr užtvaio pupilarno sigurnost m se «m?jo rabiti i» vsakovrstne kavclie.
Oel. kap. 7,000.000-
TeleKriml .Iporohanka",
Deponiranje kavcij ta
vadlj raznih vrst. Cskonl mtn.lc lamo denarnih zavodov. Bankovnc ia(ormacl|« In avtr brezplačno.
Prva io največja zaloga na Kranjskem FRAN szantntr
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4
Pred, Stev. 351. Usnje za voščenje z	Pred. štev
močnimi podplati K 9'5(>	podplati
Pred št.'v rtf, la Boicalf z angleškimi	Pred. štev.
r-. d p' ti K 12-"W>.
Vinorejsko društvo v Ormožu
„Chick*. 690. Irhovina s šivanimi
K 6 -.
720 Isti iz lakovine K 6 30.
dobavlj a kot znano najboljše £ c v I j e.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja napoeila proti poVžotju. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
priredi v četrtek, dne 31. januarija 1907 v dvorani gostilne g. Antona Skorčiča
^ prvi uinsKi sejem
^ Ponujala se bodo vina lanskega, prav dobrega pridelka, kakor tudi vina starejših letnikov iz vseh vinorodnih krajev ormoško-ljutomerskili goric.
Začetek ob II. uri predpold.
Železniške zveze z Ormožem i
Iz Maribora odh pošt. vlaka ob 8*15 predpoldne. Iz Ljubljane „ „ „ „ 509 „ Prihod v Ormož ob 10'24 predpoldne.
Odhod iz Ormoža:
ob 1*23 pop. brzovlak naPragersko-Maribor-Ljubljana. „ 4'37 „ pošt. vlak „
Ormož, v januarju 1907.	89 3-3
Za odbor „Yinorejskega društva"
Dr. I. Geršak, načelnik.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 653. Sabakid K. 10-50
podplati K 9 —	, , 667 1» Boxcalf K 13-—•
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau s	, , 610. Lakovina K 1J-—•
močnimi podplati K !!•—.	(1323 1»)

pastils
olajšujejo
kašelj, razkrajajo sliz.
|
I f
H I
o D.
K
		R	2
		n	Sl
		a.	u.. <"
		3	
		B)	
2		1 O	ro
		o.	o
C			D.
		"i	
o		M	O
o		N	<
o*		(/1	
			3
		<	ro
			3
		<	M
1 škatlja 20 vinarjev, 11 šltat .'lj 2 kroni. Naročila izvršuje caitočneje lekar PICCOLI, Ljubljana, Dunajska cesta.
Pivovarna J: PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
- v sodčkih in steklenicah.	,
Najstarejša aveiarska tvrdka. — Uataa. pred 100 lati
Fr.$
upeue
priporoča vtlciaatitl dubovičln llcr slavnemu obilnalvi
zajamčeno pristne čebelno^voščene sveči
xa cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izbornl mčd-pltanec
ko|l •< dobiva v •Icklcnlcah, ikatljab In ikallb v pol|ubnl «cll-
koatl ter poceni. Kupuj« «t tudi vaalc čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voaak In (uho aatovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Zi obli« naročila ie toplo priporoča in ugotavlja toča« la ^	polteno poatrečl.
1860 82-9 LUUBUJflrlR,
Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesova hiš*
HLODE::
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI V LJubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. met. K19— jelkove „ 30 „ „ „ „ K18 -
borove „ 30........ K 17.50
bukove „ 30 „ ......K 18.—
hrastove „ 30........ K 37-
pod mero in škartne hlode '/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	226 28
FR. GODEN,
urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.

Častiti & ženini in neveste!
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China=srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-trtinke in ure, kaže mesece, tedne, dni in luno gld. 230.
Vabi in se priporoča za obilni obisk	131-3
Fr. Čuden,
urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.
N
N H
N N

N
►S
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva »62 sa-u
Ljtibljena,
Sf. Petri cesiu
priporoča svojo veliki ■ a I o g O raznovrstne;;;
pohištva
KfflkMkmann-.- n
M najnižjih cenah.
$----— _ -------_ * *
trj) b^ M T iv/r mizarski mojster.
SO
p
s
^Ljubljana, Hilšerjeve ulice štev. 5
flfte izdeluje vsa stavbena in pohištvena dela, oprave gostiln, hotelov in prodajalnic.
^ Priporoča se osobito prečast. cerkvenim predstojništvom za napravo spovednic, klečalni-9 kov, klopij in omar za paramente. — Načrti in proračuni brezplačno.
_ Poskrbi vse vrste parkete, deščice za tla, prevzame polaganje istih in poprave - starih podov, kakor tudi voščenje in snaženje istih tu in na deželi. Prodaja in po-jH Silja tudi po posti domače voščilo (kuhani vosek).	139 10—2
———————■ Solidno delo, točna in cena postrežba. ____________
-mm
cr/.str/.ViV^
P
v
•č <u CQ
<T/A--/.
mfm
v. o
N
4
i

^mm
Najcenejša In najhMa vožnja * Ameriko je s parnlki .Severonemškega Lloyda"	iz
Bremena MGto-y orK
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, *a'Bep Wilhelm d. — Grosse. — Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. "s^m*
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 26i8 62-12
E d 00 rti T 01) i! ar-ju, o Kolodvorskih ulicah Ji. 35-
nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju">
Odhod lz Ljubljane je vsak torek, četrtek In Boboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Califoruia, Ari-ona, Utali, Wyoming, Nevada, Oregon in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobiv^o pa tudi listki preko Bftltlmor* in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
vina'
J v Šmarju pri Grosupljem : rg
dobro vpeljana, se odda v na- fj| jem s stanovanjem s 1. marcem -1 tekočega leta. Trgovina je v hiši nasproti farne cerkve ter obstoji že nad 5 let, preje g. M. Lavrenčič. — Pogoji ugodn i.	134 2-2
Več se izve pri lastniku Ant. Skerjancu v Šmarju.
Prodaja na debelo in drobno.
Ulji
Flrnež
le lz kranjskega lanenega olja
1619 100-til prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv flrneiev, lakov in steklarskega kle-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Uaimnorljtno /. 1842.
Slikarja napisov Stivb. ii pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. SchOnfeldovIh barv v tubah za akadem. slikarja.
Clekrični obrat
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrnefa In laka
Brafa Ebcrl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolri Telefon 154. Palavnlcai
Miklošičeva cesta šf. 6	Igriške ulic« il 8
Urtmnorfjmno I. 1842.
Zaloge čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, MedllReva mazila sa brastove pode, karbolineja Itd.
PriperočaTa se tudi sL občinstva u ru ▼ aajtao stroko spadajoč* delo ▼ aenta ia aa deželi kot priznaee reeleo ia flae pe najnižjih cenah.
76« sa- JO
Kerbabny-jev podfosfornokislt
apneno-železn: sirup.
Zaiuya sknru vvtieh lekarnati,
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Ta je že 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev.
Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanje in glavna razpošiljate*: Dr. Hellmatifi-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJJII.il,Kaiserstrasse 73-75.
V zalogi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju. Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
Jo že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in nJega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1'70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2622 20 -6
Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
, <oc*	V Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Stev. telefona 210.
2469 150—19
mafeiiti p Iv® v iodeih in steklenica
. Solidno delo! Hizke cene! *
Josip Stariha
692 F. S. Nofli-jev naslednik 52-30 Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in
todoFodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
ue»4
Pekarija
s stanovanjem in prodajalno
se daje takoj v najem. — Posebno ugodno za iste, ki bi želeli postati samostojni in tudi razumejo slaščičarstvo. Vprašanje na „poste restante" L. B. 156 — Idrija.	151 3 2
B&B&&&&B&B
Pri nakupovanju
1= suknenega — in manufakturnega zzzzzz blaga =
se opozarja na tvrdko
P6T6R 9ČBHIG
c. kr. dvirni izdelovalec orožja Borovije, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
■ riefledi pušk in Wernig-universal pušk
najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
_________________ vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel
,	j izredno nagel in močan, za kar se po-
• "	, j polno jamči, po zmernih cenah, pri-
* , 0	i poroča vsem p. n. lovcem svoje
najizhornejše izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. ri-sauiee (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Buchsenflinten), Mannlicherjeve schon-auske risanice, kakor tudi AVeringove čveterocevlte itd.
Ceniki zastonj in franko. 81 10—3
« ®
K* <
c a
A	r»	7« 52—19
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta 61. 14 Odlikevaa z zlato kolaiao « Parizu IS04.
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62—28 Velika zaloga 1
suknenih ostankov.'
--_-------------------->H»MiHi>.ii.i>> *M»tM».o«i«.iH.HiMa>MM.ngataiMM.Ma»imH(gU
g jjj
| Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
rl se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. občinstvu za preji:: vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
1 umetnega steklarstva > slikanja na steklo
| Avgusta Agnola v
M,	-------*A
:::: za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
iHI kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v
najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah, i-jj ZaEoga kakor velika tzber steklenega in porce-
lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-:jj dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 52-11 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
■••I
n:i Spričevala mnogih dovršenih del so aa razpolago p. n. odjemalcem t ogled.
*•**•••«•»««•».«««*«'»».»* v o* *<rt*4«t-ti fVV.fie**«*.*«...«**«
«•.«••• ..*•.. ........... p	1..M-----------------
ti t > 11111 HI ! » 11« J 111 S 111 ! ! ! » t ! 11 ! I ! . t I • I M ; • • » f f .....!
fSlt!;??t!»???!Jt?3
9dliko«u x zlato kolajno ia krlioam n Londonu 1905.
rS^epv^^očini tfuhovnlike obleke
Iz trpeiaega la talidaaga blaga aa nizkih oaaah.
izgotovljene obleki.
posebno na havalaka v največji izberi po n^jniglfti < cenah.
SanriltM uniform »»itnima araitai iilunlsklfc sradolkiv,
Zal žnik c. kr. avstr. državnih uradnikov
Klobuke,
cilindre in čepice -m
v najnovejših faconab in v velikih izberah
priporoča 112 52-2
Ivan Soklič.
Pod trančo St. 2. Postaja elek. železnice.
Perje za postelje io puh
priporoča po najnižjih cenah
900 24 F. H I T I
Pred škofijo it. 20.
Zunanja naročila se točno IzvHSoleJo
Fr. P. Zajec
optični zavod
Ljubljana, stari trs št. 26
priporoča čast. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo optičnih izdelkov, kot vsake vrste očala, ščipalnike, toplomere, zrakomere, daljnoglede, kompase, vremenske hišice, vage vodorav-nosti, vage za v ino, žganje, mleko itd.
Vsa zunanja naročila
odpošiljam z obratno pošto.
Popravila
očal, barometrov itd. se izvrše najbolje in ceno.
Prosim, zahtevajte novi ilustrovani cenik, katerega pošiljam franko.
Očala in ščipalci
se napravljajo po zdravniškem receptu. 2919 5—5
Obrnite se na domačo tvrdko, kjer boste postrežem z dobrim blagom.

Podružnice:
Prag* 1 mcn|alnlciml: Orabcn 35, Mala atran, Moat ulica 17, Žliko*. Brno, B»de., CeJka Lipa, Ceika Kamni«, Morarakl Z.mborjc, HMlIn«, flori JI«., Pire., HtIUt* Id Llbare«.
Menjalnice na Dunaja:
I. W.lli«ll« 10, II. Taboritram 4, III Ungargasat 69 (vogal Rtnnvtga), III. L8-w«ngasse 27, IV WlaJnar Hanptatraaaa 12, V Schftnbrunntrslrasat 88 a,
VII Marlablfaratraaac 76, VIII Lcrchcnlaldaralraia« 132, IX. Alarratraaic 32, X. Pavorltanalraaaa 5«, XVIII. Wlhrln(aralraaaa «2, XIX. DAblingcr Hauptslr. 33, XXI. Hanptatraaaa 12.
Menjalnična delniška družba
45 160 - 9

MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital K 18,000.000. Beaer. saklad K 7.000.000
Najkulantnejši
M" nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, akci), prioritet, lastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
■r Zamenjava in eskomptiranjc
iižrebanih rastavnic In obligacij, srečk in kuponov.
i
s-
Priloga 22. itev. »Slovenca" dnč 28. januarja 1907.

mož proti takemu navalu! Zato se ljudstvo ne more otresti koprneče plaliosti (solisti), ki ga navdaja. V goslih se začuje lep otožen jugoslovanski motiv, ki se večkrat ponavlja, kakor bi si slep godec hotel zaigrati zadnjič priljubljeno pesem, solist in za njim tnešani zbor pa s plahim, skrb in veliko bojazen in neza-upnost v svojo moč izražajočim istotako jugoslovanskim motivom (posebno karakteristična je padajoča zvečana sekunda) prosi presveto Devico pomoči. Zakaj turška druhal se drvi v grozo vzbujajočem hrušču, v instrumentih se že čuje razbijanje na cerkvena vrata, ki vzbuja smrten strah po cerkvici. Paša sani v diru na konju pripekcta (posebno instrumenti) čez prag toda čudo čudovito! mogočen, dolg pedalni ton znači, da paša kakor pribit ostane na mestu. Višji instrumenti se sicer trudijo naprej, ali bas sc ne gane in se mora nazadnje počasi pomakniti nazaj, znižuje se oočasi navzdol za cclo kvinto). Kdo ga je pn^pval? Sopran-solo nam razloži v hvaležnem spevu, da ga je Marija s srditim, švigajočim pogledom (kar je prav značilno izraženo v spevu) ustavila in prestrašila, da se v divjem begu in pekanju (v instrumentih) spusti s celo druhaljo po hribu navzdol. V veselo, navdušeno pesem nad srečno rešitvijo se izlije začetni motiv, ki so z njim bedni kristjani prosili pomoči z nebes. Veličasten, mogočen zbor nazadnje slavi Marijo, kristjanov pomočnico; v orkestru — se zdi — se že poznajo sledovi prestane groze, nekak daljni odmev trepeta, ki ga srca ubogih vaščanov še niso mogla premagati. Toda nazadnje konča orkester vse delo v zmagoslavnih fanfarah. — Tako pojmimo delo. Seveda bi bilo za natančno umevanje treba obširnega študija, zakaj skladba je globoke umetniške vrednosti, bržkone najboljše delo za našo slovensko glasbo prezaslužnega skladatelja. Lahko čestitamo nepridržano skladatelju, zakaj skladba, je popolno mojstersko delo.
Orkester se jc znal bolj krotiti, kar je pripomoglo, da so solisti prišli bolj do veljave. Skoda, da altistinja gdč. Angela Malič s svojim značilnim, jeklenim glasom nima hvaležnejše vloge. — Gdč. Josipina Šusteršič bo gotovo izvrstna moč za solo-nastope, ko sc nekoliko okrepi.
Kar smo zadnjič poročali o dičiiem pevcu g. vitezu Cammarota, ki sc kar igra s svojim mogočnim, gladkim, čistim in okroglim teno-rom, — to potrdimo tudi sedaj. Ugajal je zlasti v solo-vlogah med zbofom.
G. Juliju Betetto jc občinstvo z večkratnim aplavzom pokazalo priznanje.
Mali moški zbor, ki jc nastopil za steno v Hudovernikovi »V celici«, — je bil zadnjič tak, da bi ga bili lahko pograjali, kar smo pa opustili, da nismo kalili celotnega, ugodnega vtisa. Včeraj sc ie častno odlikoval.
»Nazaj v planinski rai« je rajska pesem in so jo rajsko peli.
Da ne ponavljamo hvale, ki smo jo že zadnjič izrekli vodstvu in zboru, — konstatujemo samo, kar jc ob zadnjem koncertu izustil nek tržaški domoljub: »Takega zbora ne premore zlepa kako avstrijsko mesto!«
Književnost in umetnost.
* Nekaj dobroinislečili svetov orglarski šoli v Ljubljani. Ker imamo Slovenci razun »Glasbene Matice« skoraj edino strokovno šolo, kjer se muzikaiično nadarjeni mladeniči v orglanju in petju izobražujejo, sem mislil že zdavnej podati sledeče vrstice v prevdarek: Znano je vsakemu narodu, ki ima količkaj dotike z našim, da so Slovenci rojeni pevci, vendar pa sc moramo čuditi, da naših ljudi tako malo od tega živi. Ali je temu kriva zaspanost, komoditeta, revščina ali domoljubje, to naj pač sodijo merodajni krogi, — po mojem mnenju je kriva največ sicer vsega priznanja vredna slavna orglarska šola. Nekateri ljudje, posebno na deželi, smatrajo orgla-rijo kakor kak obrt, oziroma še laglje. Ako je len, bolehen ali kakšne druge nadloge deležen, si mislijo: za ofglanje bo že dober, ne pomislijo pa pri tem nikdar, ima li veselje, oziroma naravni dar (talent) za to. Taki ljudje pripeljejo svojega nadebudnega sinčka v or-glarsko šolo in niso redki, kateri mislijo, da bo čez dva ali tri mesece, ako ne blojc, vsaj toliko znal, kot njihov »šomašter« (kar vam bo čez dva ali tri mesece, ako ne bolje, vsaj zopet nekateri, ki ostanejo po tri leta, ki bi jim pa čisto primerno lahko rekli: Janezek v šolo, Janez iz šole, samo da zleze, pa je zadovoljen. Takim in enakim učencem naj bi se po preteku dveh ali treh mesecev kar v obraz povedalo, da niso za ta posel. Bolje manj učencev, kot pa polna šola. in med temi polovica slabili, kajti ti poslednji že s tem veliko škodujejo, ko zavzemajo prostor pri orglah, glasovirju in harmoniju. Službe so pri nas sicer redke, ki bi »kaj prida nesle«, zato bi se moral vsak malo šir.ie ogledati. Pri bratskem narodu hrvaškem na primer je skoraj vedno dobrih služb na razpolago; seveda se pa od takega organista, oziroma zborovodje, učitelja na glasoviriu ali pevca v prvi vrsti zahteva možatost in salonska okretnost, ravno te pa pri naših ljudeh ni. Kako bo n. pr. tak boječ umetnik podučeval z uspehom na glasovirju, ko sc takorekoč učitelj učenca boji. Kako bo n. pr. tak organist, oziroma pevovodja itn po niral celemu zboru? Po mojetn mnenju je tega kriva enostranska naobrazba. Orglarski učenci naj bi takoj od začetka imeli širji delokrog, boljši in nadarjeni učenci naj bi sc v večernih urah pridno vadili v »Glasbeni Matici« na vseh mogočih instrumentih, v drugem letu naj bi pohajali vse opere in operete v slovenskem gledališču, saj mislim, da bi se do volienje za brezplačno pohajanje lahko do-
seglo, saj bi to deželi sami s časom bilo na ponos in slavo, čc že ne na korist. V tretjem letu bi se mogoče lahko boljšim pevcem dovolilo, da bi sempatje v opernem zboru sodelovali. Kar bi pa bilo posebno nadarjenih, naj bi se od strani šolskega vodstva slavnemu deželnemu odboru za podporo nadaljnih študij priporočili, ako bi se pa s tem nič ne doseglo, naj bi še eno leto ostal v cecilijanski šoli tak učenec; mislim, da se pač pozneje ne bi strašil nobenega podvzetja, ker bi bil vsestransko naobražen in bi mu nič ne bilo novega. So pa zopet drugi, ki imajo mogoče pretrdo glavo in prenerodne prste za igranje, pač pa dobro grlo za petje. Tudi na tc naj bi sc oziralo iu se jih napotilo do višje izobrazbe in boljšega kruha. Mnogim je znano, koliko slave so, oziroma še uživajo svetovnoznani tenoristi gg. t Trtnik, Bučar, Pogačnik in še mnogo drugih. Zgornja gospoda so vsi bili, oziroma so še na dvornih operah in priznani izmed najboljših svetovnih pevcev. Uverjen sem pa, da sc še veliko takih talentov in grl med našim narodom nahaja. Nedavno je bila za Pjakovo razpisana služba koralnega pevca, oziroma za male tenorsole sposobnega prvega tenorja. Opravila ima pol ure na dan, plače pa 1200 kron v denarju, 24 kvadratnih metrov drva in prosto stanovanje z vrtom, torej do 800 forintov skupno, kar je proti kranjskim organistovskim službam sijajno. Bilo je trikrat razpisano v »Slovencu«, pa ni bilo dobiti niti enega 20 do 30 let starega tenorja, ki bi vsaj »a« mogel peti. Pač čudno! Med Hrvati so tudi druge službe na razpolago, kot n. pr. pevovodja in učitelj tambura-nja, organist in obenem lahko glasovir pod-učuje, kar z lahkoto do 1000 gld. na leto zasluži. Hrvatje ljubijo glasbo, vendar pa nimajo dovolj učiteljev iz svoje sredine. Dosedaj imajo večjidel Nemce in Cehe, vendar pa imajo Slovenci povsod prednost. Torej kakor vidite, polje je veliko, le dobrih delavcev je potreba, po bode bogato obrodilo. To se bo pa doseglo po primerni preosnovi slavne cecili-janske šole, katera z lahkoto veliko pripo-more, in pa neumornem trudu vsakega posameznega interesenta. S tem dopisom nisem imel v mislih nikogar žaliti, imel sem le najboljšo voljo, ako bi mogel s tem komu koristiti.	J. p.
Dnevne nouice.
+ Javen shod pri Sv. Luciji na Goriškem. V nedeljo, dne 27. t. m. se je vršil pri Sv. Luciji na Goriškem iaven shod, ki je bil posebno od delavstva dobro obiskan. Predsednikom shoda je bil izvoljen enoglasno spoštovani domači gospod župnik Habjan, govorila sta pa gospod Ivan Nep. Gostinčar o političnem položaju in starostnem zavarovanju delavcev in pa gospod Jakob Milavec o železničarskih težnjah. Udeležniki so bili prav zadovoljni s shodom in sc odločno izrekli proti zopetni kandidaturi Gabrščkovi, ki ga nameravajo liberalci zopet kandidirati. Nasprotnikov ua shodu ni bilo.
-1- Dr. Kogoj kapituliral. Z Jesenic sc nam poroča: Na ukaz deželnega odbora sklical je župan dr. Kogoj občinsko sejo na večer pred Svečnico. Na dnevni red .ie dal proračun za leto 1907 in oddajo savskega vodovoda. Zahteve, da sc odstrani občinski tajnik Humcr, ni dal na dneni red. Z napetostjo vse pričakuje seje.
+ Duhovniške vesti. Začasni pokoj je dovoljen čč. gg. Rudolfu Grcgorič, župniku v Kolovratu in Ivanu Jegliču, kapelami v Pod-brezju. — Zupni upravitelj v Kolovratu je postal gospod Adolf Knol, doscda.i župni upravitelj na Sv. Planini.
+ Učiteljska Imenovanja. Nastavljeni so oziroma definitivni so postali naslednji učitelji oziroma učiteljice gg.: Marija Blagajne, Gorišek v Škocijanu, Pintar Josip v Grosupljem, Brezovar Matija v Št. Rupertu, Jos. Verbič v Št. Janžu, Golob Ivan v Cerkljah, Ivana Lampe v Predosljah, Muc Josipina v Cernici vasi, Ferlič Angela v Metliki, Marija Uršič v Vrhpolju, Karol Gregorec v Toplicah pri Novem mestu, Adela Fabiani v Šmartnem pod Šmarno goro, Krašovic Ana na dekliški šoli v Ribnici, Pezdir Marija in Antonija Hribar obe v Št. Vidu pri Zatičini, Blagajne Ivan nadučitelj in Doroteja Dereani učiteljica na Vačah, Garvas Ivan v Faravasi, Iv. Dular v Vavtivasi, Cepon Janez v Polhovem Gradcu, Ponikvar Alojzij v Trnju, Požar na Dobravo, Kozjak Fr. na šestrazrcdnico v Toplicah-Za-gorje, Erbežnik Avgusta k Devici M. v Polju, Marija Znane v Dobrniče. V pokoj stopi gosp. Avgust Adamič nadučitelj pri Sv. Petru v Ljubljani.
+ Italijansko vseučiliško vprašanje. V
četrtek je »Piccolo« poročal, da sc jc vlada začela pogajati z italijanskimi poslanci, kako urediti italijansko vseučiliško vprašanje glede • ta pripoznanje izpitov avstrijskih laških vse-Učiliščnikov na univerzah v italijanskem kraljestvu. Od nedelje pa poročajo z Dunaja luškim listom, da so italijanski poslanci v petek vprašali ministrskega predsednika Bccka. kedaj misli začeti z delom. Beck jim je odgovoril, da je naučilo ministrstvo že izdelalo načrt naredbe, s katero se pripoznajo v Avstriji pod gotovimi pogoji izpiti na laških vseučiliščih v kraljestvu, da pa je vsled ogromnega parlamentarnega dela ni mogel še pregledati. V soboto so se pa začele konference laških poslancev z vlado, toda vprašanje se ni moglo rešiti, nc v celoti, ne v podrobnostih. L aški poslanci vzlic temu zahtevajo gotovih
garancij za svoje zahteve še predno se raz-idc zbornica. Tudi italijanski vseučilišuiki pripravljajo manifestacije.
I Na progi Jesenice-Trbiž se opustita menda že s 1. februarjem vlaka 1718 in 1719 do 30. aprila. Tako je odredilo ravnateljstvo državnih železnic v Trstu v sporazumu z občinskimi zastopi na Dovjem, v Kranjski gori, Ratečah in Beli peči. Vlaka bodeta torej vozila iz Ljubljane samo do Jesenic, poleti pa ostanejo zopet vsi vlaki.
Občinske volitve v Kotredežu pri Zagorju. — Škandal pred sklepom volitev. Ko se je pričela volitev namestnikov v I. razredu, je zunaj nastal vrišč. Zupanovi otroci, ki so že poprej zbadali in zasramovali mirne neodvisne volivce, so jih sedaj dejansko napadli. Nadebudni sinček, ki je ravno izostal iz šole, je popolnoma brez povoda udaril nekega volivca. Dvajsetletna hči županova pa se je — istotako brez povoda zaletela v gosp. kaplana iz Cemšenika, razbila mu očala in ga hotela podreti na tla. Enega je udarila, drugega je opraskala po nosu, tretjemu je odtrgala kravato. Volivci so bili zelo ogorčeni, vendar so samo branili, da se ni moglo zgoditi kaj posebno hudega, in se obdržali v dostojnih mejah. Zahtevali so, naj župan otrokom svojim zapovc, da dajo mir. A hišni oče župan je le gledal, storil pa ničesar. Ko je bilo že prccej mirno, ja zagodrnjal: »Volitev se razveljavi!« Volivci so ugovarjali, češ, da za to nikakor ni dovolj povoda, če je ženska huda, saj izmed volilcev ni nobeden nikomur hudega storil. Liberalen ud volivne komisije T. K. iz Zagorja pa je hitro vstal in odšel. Volivci so zahtevali, naj se volitev konča in sestavi zapisnik, a župan Franc Drnovšek ni hotel. Naposled so sc volivci ogorčeni razšli. Pri odhodu so jih županove ženske polivale, otroci pa so šc zunaj po cesti za njimi metali kamenje in polena. Vsi so se zgražali: »Torej takega župana smo imeli!« Užaljeni volilci 1. in 11. razreda in nekateri iz tretjega razreda so se potem zbrali v pošteni gostilni. Ni šc bilo zlepa videti v našem kraju, da bi bili ljudje tako odkritosrčno edini, kakor so bili tukaj. Zadovoljni so bili, da so se vzdržali v dostojnih mejah. Spoznali so, kakor morda še nikdar poprej, da jc res sveta dolžnost poštenega moža, da gre k volitvi. Vsi so si obljubili, da če bo šc enkrat volitev, pridejo zopet in pripeljejo s seboj šc tiste svoje sosede, ki so sedaj ostali doma. Želijo vsi, da bi zopetne volitve ne bile več v županovi hiši. Ce pa vendarle bodo tamkaj, bodo prišli vseeno a bodo zahtevali primerno orožniško stražo. Še nekaj zanimivega. Maloštevilni županovi pristaši izmed volivcev, dasi poparjeni, so se vendar obnašali precej dostojno. Le tam v kotu so, kakor se pripoveduje našli klobuk, in ta jih jc zapeljal. Mislili so, da je last enega izmed nasprotnikov. Zato jih je baje par pre-! cej krepko v njega pljuvalo. Toda nesreča je hotela, da je bil to klobuk njihovega somišljenika in častnega občana I. M., ki se je bil potrudil iz Zagorja reševat župana in njegove kandidate. Tako je bil onečaščen kio-buk edinega častnega člana kotredeške občine od tistih, ki so si ga za častnega občana izvolili. Bo vsaj drugič s tem večjim veseljem šel za nje volit!
Dvanajsturni obstrukcijski govor jc imel v hrvaškem saboru v petek dr. Josip Frank.
Nagla smrt. Nagle smrti sta v Trstu umrla 74 let stari Jožef Schabel v svojem stanovanju v ulici Scorzeria in 641etni postre-šček Jožef Bagatto v ulici Giulia.
— Umrla je v Trstu vdova rajnega goriškega župana, Adela Venuti. Truplo prepeljejo v Gorico.
Mornariška vest. Avstrijska eskadra odplovc letos na vaje v levantske vode; vaje bodo trajale 8 tednov. Nova ladja »Erzh. Friedrich« se bo priklopila brodovju 31. t. ni. Torpedno brodovje ostane v dalmatinskih vodi, h.
Ponesrečeni vlom. Neki Ernest Krist-jančič jc hotel v soboto zvečer vlomiti v jedilno trgovino Orzan. Skril se jc zvečer na dvorišču pod voz in ponoči iel obdelavati vrata trgovine. Šum sta slišala krčmar Jožef Štrukelj, ki stanuje v isti hiši (ulica Alvaiez št. 2) in gospod Birsa, ki sta tička, ki se jc medtem zopet skril pod voz, ujela in izročila policiji.
150 orožniških mest je izpraznjenih v Trstu. Istri in na Goriškem. Kdor želi postati orožnik, naj se za pojasnila obrne na žandar-merijsko poveljstvo v Trstu.
Utnrla je v Trebnjem gospa Terezija Rom, stara 79 let. — V Gradcu jc umrla gospa Ana Paener roj. VVutscher stara 57 let, rodom z Dolenjskega.
—Veterinarska služba. Veterinarski inšpektor gospod Ivan Munda jc imenovan za veterinarskega referenta za Kranjsko.
Tovorni vlak je skočil s tira včeraj pod mostom pri Občinah in je nekaj voz lahko poškodovanih.
— Gradež blokiran od ledu. Porobrodna zveza z Gradežem je bila tri dni onemogočena, ker jc bil Gradež blokiran od ledu.
Iz Bohinja. Živa potreba prebivalcem v občini Bohinjska Bistrica je, da bi poseben pismonoša, kakor po vasi Bistrici, tako tudi po stranskih vaseh donašal redno pisma strankam na dom. Sedaj ista poljubno in prostovoljno nosijo šolski otroci strankam; seveda, pripetijo se razni neredi, ker otroci pogostokrat listine in pisma poizgubc. Ni nc reda, nc varnosti. Uvaževaje opisano potrebo za prebivalce cele občine, sklenil jc občinski odbor na Bistrici v seji, dne 7. t. ni., naročiti županstvu, naj naprosi slavno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, da isto nastavi posebnega pistnonošo, ki bo donašal pi-
sma strankam vsak dan, ali vsaj trikrat na teden redno strankam po stranskih vaseh: llrod, Savica, Kamnje, Laški Rovt, Zlan, Ravne in Nemški Rovt. Nadalje prosi županstvo, slavno ravnateljstvo naj postavi poštne nabiralnike na Kamnjih, Poljih in Nemškem Rovtu. Tudi z ozirom na vedno bolj nara-ščujoč promet tujcev, zlasti v poletni sezoni, bo le poseben pismonoša mogel ustreči stran« kam. — Kaj živahne so letos naše gorske ceste. Vozniki domačini od ranega jutra do poznega večera vozijo dolge hlode na bistriški kolodvor. Nekako tužno je človeku, opazu-jočemu — cele vlake voznikov; nehote si misli, toliko desetletij so te temnokošate smreke kljubovale vetrovom in neomejeno gospodinjile ob pobočju gora in gorskih ravnin. In sedaj morajo sirote oropane svoje krasote po tej prozaični poti doli na kolodvor — proti Trstu. Tudi v tem oziru bo treba previdnosti, da neusmiljena sekira ne spremeni divjero-mantičnega Bohinja - v skalnati Kras.
Nova šola. Iz Begunj pri Cerknici se nam poroča: V soboto, dne 19. t. m. je bil za Menievce vesel dan. Blagoslovila se je krasna, v modernem slogu zidana in z vsemi uft nitui pripomočki opremljena nova šola, Točno ob 8. uri zjutraj je korakala šolska njladina z učiteljstvom, g. okrajnim glavarjem, krajinm šolskim svetom in mnogimi stariši v bližnjo župno cerkev k sveti maši. Ko je bila ta končana, vrnili so se skupno v novo šolsko poslopje, kjer je bil sicer že dalj časa poprej šolski pouk, a radi nekaterih še ne dovršenih del se ni moglo vršiti to opravilo. V krasno olepšani sobi se jc zbrala vsa šolska mladina in več starišev, ki so nestrpno pričakovali za-željenega trenutka. Kmalu na to pride g, župnik Franc Dimnik v spremstvu g. okrajnega glavarja iz Logatca Ivana Kremenšeka', gosp. nadinženerja iz Postojne Ivana Jakšeta, g. okr. nadzornika Ivana Thume in korporativno zastopanega krajnega šolskega sveta ter domačih občinskih zastopnikov. Gospod župnik je imel lep govor na šolsko mladino in druge navzoče o pomenu blagoslovljenja in namenu šole. Po blagoslovljenju je držal gosp. okr. glavar pomemben govor o potrebi, koristi in gradbi nove, krasne šolske stavbe. Za njim je govoril g. nadzornik, ki je kratko in jedrnato opisal korist šolske odgoje ter to priporočal navzočemu učiteljstvu gojiti z vso vnemo. Za njim nastopi mala učenka Olga de Toni, ki je pogumno in tako z lepim nastopom imela svoj navzočim prišla solza v oči. Končni govor je imel gosp. nadučitelj M. Kabaj, ki je z lepimi besedami navduševal šolsko mladino za majhen in zahvalen govor, da je mnogim vstrajno pridnost, redno hojo v šolo in hvaležnost sta rišem za krasno novo stavbo. Zahva-livši se vsem, ki so sc trudili pri zgradbi, končal je svoj govor s trikratnim slava na očeta našega šolstva — na presvitlega cesarja. S tem je bil oficijelni del slavnosti končan. Veselega srca in zadovoljna se je razšla šolska mladina naša v krasno izdelano in z zastavami olepšano novo stavbo. Pred poslopjem je čakal g. Makso Šeber, fotograf iz Postojne, ki ic naslikal ninogobrojno množico s poslopjem vred v trajen spomin tega slavnostnega dne. Za tem se je zbrala v novi šoli kolovdai ijska komisija, ki jc trajala preko poldneva. Splošno priznanje in pohvala se jc izrekla zidarskemu mojstru g. Ivanu Bonkotu za vestno, lepo in trpežno izvršeno delo. Nasprotno pa ie padla marsikatera trpka beseda radi površnega mizarskega dela. Ko je komisija opravila svoj posel, sešli so se vsi udje komisije z učiteljstvom vred pri predsedniku krajnega šolskega sveta g. Ivanu Stergulcu na skupni obed (banket), kjer so bili postrežem izvrstno. Med pogovorom, zabavo in napit-nicarni se .ie spomnil g. nadučitelj tudi onih otrok ob mejah naše domovine, ki nimajo take sreče kot naši otroci — krasno šolsko stavbo in poduk v materinščini. Opozoril je navzoče na našo družbo sv. Cirila in Metoda. Gdč. učiteljica M. Zelc je nabrala od navzočih za družbo 14 K 60 v. Pri tej priliki na.i omenimo ude novega krajnega šolskega sveta in sicer od občinskega odbora v Cerknici izvoljeni so gg.: Anton Bonač, Jakob Meden, Jurij Meden, Ivan Žitnik, Gregor Švigelj, krajni šolski nadzornik iu novoizvoljeni predsednik Ivan Stergulcc, zastopnik cerkve g. župnik Franc Dimnik, in zastopnik šole g. nadučitelj M. Kabaj. Prezreti ne smemo tudi predsednika stavbenega odbora in podžupana g. Audreia Debcvca, ki ima radi zamude časa iu mnogo požrtvovalnosti velike zasluge pri zgradbi nove šolske stavbe. V lepi napitnici c g. okr. glavar vse te gospode predstavil kot vzgled složnega delovanja za dobro in plemenito stvar za napredek šolstva in omike. Splošna navada jc, da sc nove šole pri slovesnem otvorjenju hvalijo, da ne rečemo pretirano hvali o. Videli smo več novih šol, še več pa starih, ki pa nikakor niso vredne pohvale, marveč graje, ker ne vstrezajo povsem svojemu namenu. Največ je šol širom naše domovine premajhnih, z jako majhnimi šolskimi sobami, brez prave ventilacije; stanovanja za učitelje voditelje so, brez malo izjem, podobna kumikom, majhna so in vlažna, borna, nezdrava in neprimerna. Kdaj bo prišlo naše ljudstvo do prepričan a, da so šolski otroci ljudje in ne živina? Šolski prostori morajo biti zračni, visoki, svetli, prostorni in zdravi; ravno taka morajo biti tudi stanovanja za uči-teljstvo, ker ti so menda tudi ljudje! Saj pri novih šolah nai bi se gledalo na to! Veliko varčevanje in stiskanje nri novih šolskih stavbah črez nekaj let je pa vse premajhno in pretesno, c po našem mnenju bolezen, ki sc mora odpraviti. Na ta način sc ne varčuje, marveč zapravlja denar. Tega prepričanja je Jakšc. Ko so Menišcvci prišli v stiske radi premajhne stare šole, poklical je krajni šolski
svet imenovanega gospoda na posvetovanje. Ta jim je odločno povedal, da, če mislijo zidati šolo, naj zidajo tako, ki bo vstrezala šolskim potrebam za več rodov, ne pa samo za nekaj let. Meniševci so poslušali ta dober svet, napravil jim je načrte in stroškovnik. Delo se je pričelo in izvršilo pod njegovim vestnim nadzorstvom. Slučaj je nanesel, da je bila ravno med zgrabdo nove šole ustanovljena v Menišiji nova župnija. V Begunjah ie bila prej mala, stara in slaba cerkvica kot prejšnja cerkniška podružnica. Ze davno je bila občna želja po novi cerkvi. Ko ie bila ustanovljena nova župnija, lotili so se Meni-ševci dela. Ker je napravil g. Jakše za solo tako krasne načrte, poverjeni so mu bili načrti tudi za novo cerkev. Iz stare cerkvice napraviti novo, moderno cerkev, to ni šala. Vendar g. Jakše se je kakor za šolo, tudi tukaj skazal pravega mojstra — umetnika. Meni-ševcem na čast in ponos stoji danes krasna, nova šola v modernem zmislu, poleg nje pa tudi krasna, lepa in popolnoma prenovljena župna cerkev, ki še ni sicer popolnoma dodelana, a delo že kaže, da jo je stavil umetnik. Tudi cerkev je zidal pod nadzorstvom g. nad-inženirja Jakšeta isti podjetnik kot šolo, g. Ivan Ronko. Vsiljuje se nam misel, ki je po našem skromnem mnenju vendar važnega pomena. Vsako leto se zida mnogo šol in cerkva Vsakdo pa ne zna napraviti primernih načrtov za šole in menda še manje za cerkve. Ko se kaj zida, je vendar bolje zidati kaj umetnega in dovršenega z istimi stroški ali kako malo diierenco več, kakor pa kako skaženo in dovršeno delo. Naše mnenje je, da nasa slavna vlada bi morala strogo gledati na to. Nastaviti bi morala moža strokovnjaka — umetnika, samo za napravo načrtov šol in cerkva da bi ne bilo treba čakati celo večnost na take načrte, ko se danes zida vse vprek Gosp Jakše se je izkazal že pri drugih šolah pravega mojstra, on bi bil mož za to in na svojem mestu. Mož je še mlad, koristil bi se mnogo v tem oziru naši domovini — vemo pa že naprej, da govorimo gluhim ušesom.
V Gradu v Istri zidajo nov otroški azil, ki naj bi ovekovečil 60-letnico cesarjevega vla-dania. Zidajo sploh pridno tudi razne vile.
—	Nemško šolstvo v Gorici. Odkar je otvorjena Karavanška železnica, je število ctrok nemške ljudske šole poskočilo od bU na 200.
—	Mačka povzročila požar. Iz Dola pri Ljubljani se nam piše: Danes zvečer, 25. jan., je silen požar uničil hišo in vse gospodarsko poslopje spoštovanemu in vrlemu posestniku Fr. Majdiču v Beričevem. Kakor se sliši, je požar nastal znotraj, baje je bila kriva strašne nesreče — mačka. — Naj Bog tolaži prizadeto redbino! — Tukajšnja požarna bramba je storila, kar je bilo mogoče.
—	Vesti iz Amerike. V Lemont Furnace (Pa.) ie ponesrečil v premogoven! rovu Martin Barbič. — V Burdine (Pa,) je zgorel s svojo hišo vred Anton Kumer. Doma je bil iz Primorskega.
—	Zasledili so morilca, ki je zverinsko umoril stari zakonski par Pistolec v Lupo-glavi. Piše se Mijo Herman in je sorodnik umorjene dvojice. Živi v divjem zakonu z neko žensko v Zagrebu. Ko je šel v Lupo-glavo izvršit umor, je rekel svoji ljubimki, da gre po 900 kron dedščine.
—	Iz Zabnice. Za Božič je dobila naša cerkev prav lične jaslice. Napravila jih je tvrdka J. Rifesser na Tirolskem za ceno 120 kron. Vsakomur ugajajo. — V preteklem letu je bilo v naši župniji 23 porodov, 25 pogrebov in 6 porok. — Mraza smo imeli dnč 23 t m. — 20° C. Nekateri otroci so prijokali v šolo, dasi nimajo daleč. — Na sv. Matije dan prih. meseca pričnemo sv. misijon. Vodili ga bodo oo. jezuitje iz Ljubljane. Bog daj obilo sadu! — Naša dekliška Marijina družba si bo nabavila lepo zastavo, be pred Veliko nočjo bo gotova in blagoslovljena.
—	Toplice na Dolenjskem. Rekontra. Zajec dolgouh je vendarle prhnil iz grma. Ker nismo dali miru in odločno zahtevali, naj se javno pove, od katerih strank je naša »hranilnica in posojilnica« vzela večje zneske in obresti, kakor je določeno, smo izvedeli iz »Slovenskega Naroda« št. 9, komu se je uči-nila gorostasna krivica. Zenica iz št, 9 je ona kruta žrtev. Tam št. 9, tu št. 9, čudno naključje. Trepetali smo od strahu, misleč, da nam bo srditi nasprotnik, kakor se ie širokoustil, kar celo armado osleparjenih ljudi zabrusil pod nos, a strah je bil prazen. Slavni »Narodov« pisec jih ni mogel najti. Škoda, da se mu je veselje tako korenito skazilo; nesmrtno se je biamiral in osmešil .Iz »Knjige posojil« pri posojilnici se razvidi suha in gola resnica, da ona ženica nikdar ni prejela nobenega zneska. Vso knjigo smo preiskali, povrh še »blagajniški dnevnik« in »Knjigo porokov«, ženice iz št. 9 ni notri. — Pač pa je ženica v dobi, ko »hranilnice in posojilnice« sploh ni bilo, pri župniku potrkala in prosila posojila. Župnik, dobra duša. se je ženice usmilil in iz privatne blagajne odštel dotično vsoto, ki jo je ženica pozneje pošteno vrnila. Za zahvalo sc blagemu dobrotniku zdaj, čez tri leta, očita krivič-nost. Veste kaj? Ce je ženica oškodovana, naj teži ali se k župniku potrudi. Dobri župnik bo dobri ženici drage volje vse povrnil in krivico, ki jo .ie baje storil, do cela in čisto poravnal. Poznamo ga. Saj ni plah in bežen, kje stanuje, tudi veste. Radovedni smo, kako bodo župniku uro navili. Prejeli boste natančno poročilo.
—	Grad v Senožečah jc naprodaj.
—	Arhitekt JurlJ Stlbral. ravnatelj šole za umetni obrt v Pragi, bode dne 30. januarja in 1. februarja t. 1. ob osmih zvečer v dvorani c. kr. avstrijskega muzeja za umetnost in industrijo, Dunaj, I. Stubenring 5, predaval o
slovanski ornamentiki. Gospod Jakob Pukl, predsednik podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju, ic bil naprošen, za slovenska društva na Dunaju prevzeti proste vstopnice za imenovano velezanimivo predavanje. Udje slovenskih dunajskih društev, ki žele dobiti prosto vstopnico, naj se oglase pri gospodu 1. Puklu, v sredo od 6. do pol osme ure zvečer v čitalnici »Slovanske Besede«, Dunaj, I. Drachengasse 1—3, I. nadstropje.
Družbi sv. Cirila in Metoda sta tc dni izročila gg. brata Perdana 1.200 kron — za vžigice 1.000 K; za kavo 200 K. Ko vain poročamo o tako znatnih podporah, vabimo vas, da vsestransko podpirate to domoljubno firmo. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
Štajerske novice.
š Obrekovanja »Slovenskega Naroda« in »Narodnega Lista« proti g. celjskemu opatu.
Celski opat g. Ogradi nam piše: Leta 1891 kupil sem z višjim dovoljenjem za opatijo celjsko posestvo na Babnem, ker je bilo dober kup in le meni tako po ceni — za 16.000 kron. Vse posestvo pa je razkosano v dveh občinah in precej oddaljeno od mesta, zato ni bilo na-darbini v korist. Večkrat sem pravil, tudi Slovenci celjski so vedeli, da bi se rad vsega znebil ,ker opatija ima itak dovolj, še preveč, drugega posestva, posebno, ker vinograd veliko dela in denarja vzame. Vincenc Janič, sosed na Babnem, ponudil je za vse lepo svoto 30.000 kron, ker le njemu se najbolj prilega. Bilo je nekdaj združeno z njegovim posestvom. Vincenc Janič ne nasprotuje Slovencem, le zadnji čas jc volil z Nemci v okrajni zastop. Bile so neke osebne reči, drugače pa ne hodi volit in ne bo več volil. Zaradi prodaje ne izgubijo in ne pridobijo ne Nemci, ne Slovenci. Janič in opat imela sta dosihmal in imela bosta posihmal vsak svoj glas. Res nisem šel zadnjič volit v okrajni zastop, imel sem zato tehtne vzroke, drugače pa sem šel in še pojdem, če še učakam. Postopanje o neki zadevi v občinskem zastopu ni »čudno«. Nisem nikakor hotel na »prebrisan« način pridobiti odbornike, da bi podpisali, temveč sem sam hitro preklical ustmeno, da nisem zato, da bi se odstopilo zemljišče mestni občini, kakor hitro sem izvedel, da mesto ne da odškodnine za odstop, kakor je pred nekimi leti v enaki zadevi se zgodilo, ko so jim za odškodnino obljubili vsako leto 200 K. — Tako g. opat. Mi pa še nekaj pristavljamo: Celjski »Narodni List« naj radi volitev v veleposestvu prime tistega za nos, ki je prevzel nalogo reklamacije sestaviti, a je na to svojo dolžnost baje vsled svoje narodne delavnosti pozabil. Propada v veleposestvu so krivi tisti, ki so zamudili reklamirati volivno pravico za Suš-nikovo veleposestvo, za delniško pivovarno in še za par drugih. »Narodnemu Listu« je ta gospod, ki ie to zakrivil, dobro znan, zato naj pa taki ljudje ne govore preveč o drugih, da ne posvetimo na njihove glave in na njihovo »narodno poštenost«.
š Dr. Koroščevi interpelaciji. V sobotni seji državnega zbora ie interpeliral dr. Korošec radi »delovanja« glavarja Vistarinija v Brežicah in v zadevi brezplačnih posojil vinogradnikom.
s Kaj je z rogaško okrajno hranilnico?
Govori se, da manjka večja svota denarja. Ali je kdo poneveril? Odkod se bode pokril pomanjkljaj ? Morda iz rezervnega sklada. Ali se hoče cela zadeva na tihem potlačiti, ker se gre za političnega somišljenika? Ljudstvo je že razburjeno. Kje pa je državno pravdništvo?
š Štajerski liberalci pri delu. S kakimi sredstvi delujejo pristaši »narodne stranke«, nam osvetljuje pismo »vzornega« liberalnega učitelja, s katerim je vabil kmete na zakotni liberalni shod, ki je pa slučajno prišlo v naše »nepoklicane« roke. Najprej naznani program in govornike, potem pa sledi pojasnilo. »Pri točki, zakaj naš kmet propada, se bode slišalo marsikaj o naših poslancih.« (Torej naši poslanci so krivi, da kmet propada, to ve liberalni učitelj iz »Štajerca«, da je mnogo kriv kmetskega propada »liberalni zistem« naše po-stavodaje, tega seveda ne ve on, ki v »Štajercu« in v krčmah »rešuje« kmeta. »Pri točki o kmetijskem zadružništvu bodetno slišali, da posojilnice niso prave prijateljice našega kmeta«. (Cujte!) (Zopet pristen nauk ptujskega »Štajerca«, ki spredaj udriha po slovenskih posojilnicah, v inseratih pa priporoča nemške šparkase. »Narodna stranka« bobna v svet, da hoče rešiti kmeta, njeni zaupniki pa proglašajo posojilnice za sovražnice kmeta. Sicer pa vemo. odkod ta jeza liberalnega učitelja. Mojster je v »pumpanju« in lani je hotel »pumpati« pri neki večji posojilnici. Ker pa so tam ptička predobro poznali, mu niso nič dali, zato so pa sedaj posojilnice sovražne kmetu! In ker so pri tisti posojilnici tudi slovenski advokatje. je liberalni veljak iziil sveto jezo tudi čez advokate; ob sklepu vabila namreč pravi: »Več ko nas bo, bolj jasno bodo . . . advokatje videli, da jih nočemo več.« Seveda, kjer so advokatje, ne smejo izostati duhovniki. »Proti veri in cerkvi mi nismo nikoli bili in ne bodemo.« (To potrjuje dotični liberalni učitelj sam najbolj v dejanju.) To »Gospodar« le zato kriči, da bi nas pri preprostem ljudstvu spravil ob kredit. Duhovniki bi namreč radi povsod zvonec nosili. (No, odslej bodeta kon-cipijent Vekoslav in študent Vekoslav zvonec nosila. Kdor jima pove resnico, tega pa takoj razkričijo kot nevernika. Resnicoljubni liberalci so seveda boljši. Kdor se drzne dvomiti o nezmotljivosti liberalnih načel, dobi patent za nazadnjaštvo.) Res nove zvezde vzhajajo in Štajercem vremena se zjasnijo!
ž Žena izdala moža. Radi požiga je bil pred celjskimi porotniki obsojen posestnik
Martin Cede iz Savčnika, občina Št. Andrej pri Vitanju, na šest let težke ječe. Zažgal je svojemu sosedu Martinu Arliu. Požigalca je izdala njegova žena, ki je prijateljici izkle-petala, da ie Cede požigalec.
š Vsled pretepa. V Ljubnem so bili obsojeni vsled pretepa naslednji delavci: Matija Mencinger na 18 mesecev, Ostvatič na dve in pol leti in Anton Mencinger na mesec dni zapora. Po prestanem zaporu izženo prva dva iz Avstrije.
š Tele z dvema glavama. Pri Šoštanju v Prelogah je vrgla krava posestnika Lovrenca Serdonerja tele z dvema glavama.
š Celjski Sokol jc imel v soboto, 26. t. m., svoj redni občni zbor. Udeležilo se ga je blizu 40 udov, kar pri celjskih društvih ni navada. S tem občnim zborom je bilo zagotovljeno, da se prične spomladi z zidanjem »Sokolskega doma« v Gaberjih. Posebna debata se sicer ni vnela, ker sta bila že itak pred kratkim dva izvanredna občna zbora samo zaradi »Sokolskega doma«. Odbor je bil povečini zopet stari izvoljen, in sicer: starosta dr. Kar-lovšek, dr. Gvidon Sernec, Josip Smrtnik, dr. Stiker, M. Meglič, M. Detiček, nova pa: dr. V! Kukovec in A. Furlan.
š Protestantovska agitacija. V mariborski občini je od začetka gibanja »Proč od Rima« do danes izstopilo do 1000 oseb iz katoliške vere. Tako vsaj pišejo nemški listi.
š V Ptuju se ustanovi javna ljudska knjižnica po vzoru mariborske »Ljudske knjižnice«.
š Zahvala. Prejeli smo od slavne »Slovenske Matice« več slovenskih zemljevidov, ki nam bodo dobro služili pri našem pouku. Tudi smo prejeli od slavnega akademičnega društva »Danica« na Dunaju več zvezkov »Zore«. Za oba ta lepa darova se najiskrenejše zahvalimo in kličemo: Bog povrni! — K. s. izobraževalno društvo v Studencu, 24. januarja 1907. Tomaž Bizjak, predsednik.
KoroSke novice.
k Sestanki slovenskih duhovnikov. Iz Celovca se nam poroča: Pod predsedstvom g. gosposveškega dekana sc je v četrtek, dne 24. januarja v Celovcu v prostorih »Krščansko socialnega delavskega društva« vršil prvi mesečni sestanek Sodal. ss. C. J. Dosedaj so sc v smislu cerkvenega lista organizirali šele slovenski duhovniki. Udeležba pri prvem shodu je za prvi začetek nas zadovoljila, četudi bi z ozirom na vzvišeni idealni namen in pomen združevanja v tem smislu nas bilo lahko več. Zelo stvarno in zanimivo je predaval g. stolni kaplan dr. Ehrlich o pomenu in ureditvi za naše razmere toli potrebnih ljudskih knjižnic. Razvila se je potem živahna in stvarna debata. Dal Bog, da se izvrši, kar se ie sklenilo. Prihodnji mesečni sestanek se vrši dne 28. februarja v Velikovcu. Razpravljalo se bode o nadaljni organizaciji in o cerkvenih bratovščinah, ki so najbolj potrebne in času najbolj primerne na Koroškem. Bodita novo ustanovljena Sodalitas ss. C. J. in »Ka-tehetsko društvo« blagodejni kvas in torišče, ki naj navdušuje in zbira slovenske duhovnike k pravemu delovanju, da svoje ljudstvo časno in večno osrečijo.
k Obravnavni jezik na koroških sodiščih. Dr. Brejc je bil svoj čas zahteval pri neki sodni obravnavi na celovškem deželnem sodišču, naj se zapisnik piše slovensko in dopusti slovenski zagovor. Senat je celo zahtevo odklonil. Proti temu je dr. Brejc vložil priziv na deželno nadsodišče v Gradcu. Sedaj pa je deželno nadsodišče po naročilu najvišjega sodišča odločilo, da je za jezikovno vprašanje pri koroških sodiščih merodajna sedanja navada, ki dopušča slovenski zapisnik in dogovor le tedaj, ako vse osebe, ki so udeležene pri sodnijski obravnavi, docela razumejo slovenščino. Vsled tega je nadsodišče dr. Brejčev priziv odklonilo.
k Nov slovenski odvetnik v Celovcu. Odvetniški izpit je položil v petek na tržaškem višjem deželnem sodišču v Trstu gospod dr. Miiller, bivši koncipijent dr. Krisperja v Lju-ljani. Novi odvetnik odpre svojo pisarno v Celovcu.
Slovensko gledališče.
Minulo soboto večer so uprizorili prvič to sezono znani Finžgarjev narodni igrokaz s petjem »Divji lovec«. Uprizoritev je splošno uspela, ampak petje, zlasti solopetje, je bilo nenavadno klavrno. Gdč. Noskova je bila kot Majda zelo simpatična. G. Nučič jc kot divji lovec ugajal. G. Dragutinovič je podal zblaznelega župana Zavrtnika s krasno mimiko. Največ priznanja je žel in zaslužil g. Verov-šek kot vaški revež Tonček. Prav dober je bil g, Bolcška kot vaški skopuh Jož. G. Bar-jaktarovič jc ugajal kot Gašper. Neprimerno je bilo tragikomično deklamiranje g. Kinskyja kot oštirja Grozdka. Kmečka dekleta so sc vedla tuintam prccei okorno. In tista stara pesem: govori se v nekakšni češki slovenščini in slovenski hrvaščini. Splošen vtis je bil pa dober. — Gledališče ie bilo precej prazno.
Po svetu.
Žrtve mraza. Pri neki učiteljici v Oriiiu pri Milanu je po običaju v Italiji zaradi mraza postavila gospodinja v sobo posodo s premo-govo žrjavico, da ogreje sobo, v kateri so stanovale tri deklice. Zjutraj so dobili eno deklico mrtvo, dve pa omoteni, ker so vdihalc žrtve ponoči premogovni oksidni plin.
Ponesrečena priucezinja. Z voza je padla princezinja Tekla Schuarzburg - Rudol-stadt. Kočijaž je padel s kozla in ostal na mestu mrtev. Princezinia ie bila le lahko ranjena.
Aretirani vojvoda morilec. V Rimu so zaprli vojvodo Carcage, ki je umoril 17letno va-rijetetno pevko Lujizo Bichou, s katero je imel otroka, a jo .ie zastrupil, da bi nc mogla nastopiti proti njemu. Vojvodov oče jc milijonar.
Za žrtve vesuvske nesreče so nabrali in izročili svojemu namenu Nemci 600.000 lir.
Na pro^i Hannsdorf-Niedler-Lindewiese
so zopet otvorili ves promet.
Smodnik je eksplodiral v stanovanju srbskega prestolonaslednika. V bližini palače je bil smodnik, ki sc je vnel. Posebne škode eksplozija ni napravila.
Obesil se je zmagovalec pri mnogih kolesarskih dirkali Pottier v Parizu. Obupni čin jc storil, ker je bil bolan na živcih.
Cin blaznega. Iz Krakova poročajo: V Koblyanki jc zblaznel 731etni kmet Soprun in v svoji blaznosti napadel lastno hčer. Ubil jo je s sekiro. Hči je obenem mati treh otrok.
Razbojniški list. V Parizu izdajajo pariški zločinci svoj list pod naslovom »Lc Journal des Apaches«.
Natakarji bojkotirajo v Budimpešti nekega gosta, ki je nekega natakarja surovo ozmerjal. Dotičnika ne postrežejo v nobeni btidiinpeštanski kavarni ali restavraciji. Neki restavrater ga je hotel sam streči, a natakarji so izjavili, da potem vsi izstopijo iz službe.
Letošnja zima, dasi precej mrzla, se pa nikakor ne more primerjati zimam v naših krajih v starih časih. Zgodovinarji nam poročajo, da je zamrznilo leta 1860 Jadransko morje, leta 1132 pa reka, Pad od Cremone do izliva v morje in celo Rhone tako, da so lahko hodili po reki. V vseh in tudi najboljših kletih je zmrznilo vino v sodih. Pozimi leta 1246 so zmrznile beneške lagune tako, da so prirejali na njih maškarade. Mraz je bil leta 1343 tako hud, da so zamrznila jezera v Zg. Italiji. Na Nizozemskem je snežilo leta 1433 neprestano štirideset dni in noči. O Božiču letša 1493 je zamrznilo pristanišče v Genovi, štiri leta pozneje pa v Marseillu. Tudi leta 1594, 1621 in 1638 je zamrznilo morje pri Trstu, Benetkah in drugih pristaniških mestih Jadranskega morja. Med najhujše zime pa spada ona leta 1739 do 1740. Zrak je mnogokrat mraz tako zgostil, da se je komaj čulo zvonenje in v mnogih krajih niso mogli pokopavati mrličev, ker je bila zemlja trda kakor železo. Reko Labo je pokrivala še meseca marca dva vatla debela ledena skorja. Pri Spandavi je bilo mogoče še sredi aprila voziti z vozom in konjem po ledu. Poleti v noči dne 10. junija sta zmrznili nekemu pijanemu kmetu roki in nogi. Žito so želi šele koncem avgusta, a pridelali so tako malo, da je nastala velika draginja.
Serum proti tuberkulozi. Profesor Charles Mannot ic predaval v Parizu v »Academie de medicine« o zdravilnem serumu avstrijskega baktcriologa prof. Marmorska zoper tuberkulozo. Izjavil je, da so dosedanji poizkusi dokazali, da jeMarmorekov serum popolnoma neškodljiv. Zavzema torej odlično mesto v borbi zoper tuberkulozo.
Največja lekarna na svetu je v Moskvi. Imenuje se »Stara nikolska lekarna«. Zgrajena je bila leta 1833. V njej je 700 uslužbencev. Med temi en zdravnik, 13 izučenih lekarnarjev, 95 moških in 11 ženskih pomočnikov, 18 elevov, 20 drožistov, 103 prodajalci in raz-znaševalci, 350 delavcev, 86 pomožnih delavcev in 20 delavk. Nekatere dni reši lekarna nad 2.000 receptov. Uprava pa je uzorna.
Časnikar — ustanovitelj italijanskega kraljestva. Iz Rima poročajo: Leta 1910 bo slavil grof Cavour svojo stoletnico na čisto poseben način v Turinu, namreč kot italijanski žurna-list. On je bil namreč tisti, ki je bodril savoj-sko kraljevsko hišo s časniškimi članki k boju za zedinjenje Italije. Da bo slavnost sijajnejša, so odbrali italijanski časnikarji poseben pripravljavcu komite.
Novi polarni narod. Iz angleške Kolumbije poročajo, da so v deželi princa Alberta odkrili nov polarni narod, sličen Eskimom. Ta narod je odkril kapitan Klinkenberg, voditelj neke lovske ckspedicije na kite. Dežela princa Alberta je še nepreiskano ozemlje, ki leži severno od Kanade med 110 in 120 stopinj zapa-dne dolžine in 70 do 75 stopinj severne širine. Ko je bil lansko zimo kapitan Klinkerberg obkoljen od leda, je napravil nekoliko izletov v notranje kraje dežele. Spremljalo ga je več Eskimov. Ko jc prodrl 250 milj proti severu, je prišel na ljudske sledove. Kmalu je naletel na 150 urojencev. Potem, ko so se z znamenji razumeli, je kapitan Klinkenberg od neke stare žene, ki je bila iz dežele cesarja Viljema, zvedel, da niso ti urojenci še nikdar videli belili ljudi. Nato jc Klinkenberg obiskal vas teh urojencev, ter iih našel okolu 600, ki so vsi živeli od lova in ribarstva. Obleko so imeli od tople in fino izdelane kože, šivane z žilami različnih živali. Hiše so bile iz velikih ploč in obložene od znotraj s kožami. Ti urojenci so nomadi in se še sele.
Judje in trgovina z deklicami. »Novo Vreme« se peča obširno z razpravo dunajske kovaricc Riehl. Nesramna trgovina s sužnji, ki izpodkopuje moralne temelje evropske družbe. obstoji šc vedno kljub vsem obrambenim sredstvom, kar dokazuje sodnijska razprava proti Riehlovi. Glavno vlogo igrajo tu judje. Na Ruskem in osobito v zahodnih gubernijah kupčujejo izključno judje z deklicami. Predstavljajo se kot gledališki ravnatelji, posredovalci služb, zakonski posredovalci in kot ženini. Leto za letom dovajajo prostituciji brezštevilno žrtev. Na mednarodni konferenci dne 15. in 16. septembra 1904 v Genfu so sklenili sicer medsebojno pogodbo glede na trgovino z deklicami, a določila so ostala zgolj na papirju. Bi li ne kazalo, da bi redno objavili imena teh poštenjakov, ki pripadajo večinoma judovskemu rodu? Prisiliti bi morali tudi iu-