Nova odkritja o umoru taksista Bruna Giraldija »Živi Kras« z zanimivo spletno stranjo Krvav obračun sredi Nove Gorice Primorski SKGZ in SSO, oglasita se! r Marjan Kemperle Novo umetno turistično naselje Portopiccolo v Se-sljanskem zalivu postaja problem. Ne le za domačo devin-sko-nabrežinsko občino, pač pa za celotno skupnost Slovencev v Italiji. Tisto, ki jo ščiti zaščitni zakon. V prostorskem načrtu de-vinsko-nabrežinske občine je območje Portopiccola zelo jasno označeno: ima izključno turistično namembnost. Sedaj pa kaže, da naj bi lahko postalo rezidenčno. Z vsem, kar to posledično pomeni: prilivom od 1.200 do 1.300 novih prebivalcev. Ti bi postali novi devin-sko-nabrežinski občani, s čemer bi se narodnostna struktura občine spremenila. Drugič v zadnjih petdesetih letih, po vsiljeni priselitvi istrskih priseljencev v Naselje sv. Mavra v šestdesetih letih preteklega stoletja. Za razliko od časa župana Albina Škerka ima manjšinska skupnost danes možnost (in pravico!), da se postavi temu poskusu uspešno po robu. Njen adut tiči v prvem odstavku 21. člena zaščitnega zakona. Takole pravi: »Na območju (zaščitnega zakona, op. av.) morajo upravna ureditev, raba teritorija, gospodarsko in urbanistično načrtovanje ter njihovo izvajanje (... ) težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti.« Sprememba turističnega naselja v rezidenčno grobo posega na področje občinskega urbanističnega načrtovanja. Množični prihod novih občanov ne teži »k zaščiti zgo-dovinsko-kulturnih značilnosti« občine. Prav nasprotno. Devinsko-nabrežinska le-vosredinska uprava župana Vladimirja Kukanje je že posegla, da bi zadevo uokvirila v prave urbanistične okvire. Občina pa ne more biti edina v teh prizadevanjih. Ne sme ostati sama pri reševanju problema, ki zadeva celotno skupnost. Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij sta bila od dežele Furlanije-Julijske krajine uradno priznana za predstavnika slovenske manjšine v Italiji. Da bi predstavljala, ščitila njene interese. Morda ne bi bilo napak, da bi se v zvezi z zadevo Por-topiccolo oglasila. dnevnik št. 188 (21.121) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 14. AVGUSTA 2014 sledi nam na ♦i > M . @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , GOSPODARSTVO - Javni dolg in recesija Italija ne kaže znakov okrevanja Premier Renzi kljub vsemu optimist PRISPEVEK FJK Priznanje za Ribiški muzej v Križu SLOVENIJA - Miro Cerar ima podporo v DZ Toda Nova Slovenija bo ostala v opoziciji LJUBLJANA - Nova Slovenija (NSi) ugotavlja, da ni resnih pogojev za nadaljevanje pogajanj za strankin vstop v vlado Mira Cerarja, je po seji izvršilnega odbora NSi, na kateri so obravnavali zadnji osnutek koalicijskega sporazuma, pojasnila strankina predsednica Ljudmila Novak. Odločitev o tem, da gre stranka v opozicijo, je izvršilni odbor sprejel soglasno. Kot je povedala Novakova, so ugotovili, da se je SMC v razumevanju vloge drža- ve nagnila na stran DeSUS in SD. Včeraj je predsednik republike Borut Pahor v sklopu posvetovanj o novem mandatarju opravil še posvete s predstavniki SD, ZL, NSi, ZaAB in poslancema narodnih skupnosti. Za zdaj je gotovo, da bo predsednik SMC Miro Cerar dobil podporo za mandatarja, ni pa še jasno, kdo vse ga bo podprl. Prav tako ni znano, kdo bo sedel v novi vladi. Na 2. strani RIM - Italijanski javni dolg se je povzpel na novo rekordno vrednost. Junija je bilo tretje največje gospodarstvo v območju evra zadolženo za 2168 milijard evrov, kažejo podatki italijanske centralne banke. Glede na mesec poprej se je italijanski dolg zvišal za 2,1 milijarde evrov, samo v prvem letošnjem polletju pa se je država neto zadolžila za dodatnih 99,1 milijarde evrov. Takšno povišanje javnega dolga vzbuja upravičeno skrb, predvsem zato, ker italijansko gospodarstvo nikakor ne kaže vidnih znakov okrevanja. Predsednik vlade Matteo Renzi, ki je včeraj v Milanu obiskal gradbišče Expoja 2015, ostaja vsekakor optimist. V javnost je prišla novica o njegovem tajnem srečanju s predsednikom Evropske centralne banke Ma-riom Draghijem. Na 9. strani POČITNICE - Zbrali smo nekaj mnenj goriških in tržaških Slovencev Kje dopustujejo zamejci? Med Tržačani prevladuje hrvaška obala - Izbire Goričanov letos dokaj raznolike GORICA - TRST - Poletje je čas počitnic in dopustov, ki jih večina najraje preživi ob morju. Zanimalo nas je, kam se odpravljajo ali so se že odpravili nekateri znani Goričani in Tržačani. Svoje počitniške načrte so nam razkrili Nika Furlani, Borut Ban, Nikla Pe-truška Panizon, Monica Hrovatin, Peter Močnik in Iztok Furlanič. Med goriškimi Slovenci pa so na naša vprašanja odgovarjali Mara Černic, Avguštin - Ušti-li Devetak, Marko Jarc, Luisa Gergolet, Boris Peric in Monica Quaggiato. Na 5. in 11. strani TRST - »Nepričakovana finančna injekcija, ki nam vliva upanje, da bomo Ribiški muzej vendarle lahko kmalu uradno odprli.« Tako predsednik muzeja Franko Cossutta ocenjuje prispevek 60 tisoč evrov, ki ga je ustanovi namenil deželni svet na predlog odbornika Giannija Torrentija. »Odbornik nas je res pred kratkim obiskal v Križu in si ogledal muzej, nihče pa ni pričakoval, da se bo Dežela tako hitro odzvala,« priznava Cossutta. Na 5. strani V Cereju nad Miljami so uredili cesto Na 4. strani Tržaška »movida«, nadzor in prekrški Na 6. strani Obnovljeni Korzo v Gorici ni parkirišče Na 10. strani Bo ajdovski Pipistrel preselil v Gorico tudi razvojni del podjetja? Na 10. strani GRADEŽ - Pred lokalom v Pineti Zaradi vrtinca vetra pet ranjenih gostov Sprejemamo še zadnje rezervacije za Velikošmarensko večerjo! Vsak četrtek nudimo degustacijski meni za prave gurmane. Organiziramo tudi poslovna kosila in večerje ter večere za skupine. VI. 1. Maja 14, Jamlje - 34070 Doberdob, Italija tel. +39 0481 410121 - mob. +39 335 8006548 www.hotelpahor.com - info@hotelpahor.com 9771124666007 2 Četrtek, 14. avgusta 2014 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Nova Slovenija se ne bo več pogajala o v stopu v vlado Cerar ima podporo v DZ, toda NSi ostaja v opoziciji LJUBLJANA - Nova Slovenija (NSi) ugotavlja, da ni resnih pogojev za nadaljevanje pogajanj za strankin vstop v vlado Mira Cerarja, je po seji izvršilnega odbora NSi, na kateri so obravnavali zadnji osnutek koalicijskega sporazuma, pojasnila strankina predsednica Ljudmila Novak. Odločitev o tem, da gre stranka v opozicijo, je izvršilni odbor sprejel soglasno. Kot je povedala Novakova, je izvršilni odbor včeraj temeljito razpravljal o možnostih vstopa NSi v koalicijo, osnutek koalicijskega sporazuma pa razume kot zavrnitev ključnih programskih točk, ki so po mnenju NSi nujne za izhod Slovenije iz večletne krize. Ob tem so po besedah Novakove ugotavljali tudi, da se je SMC v razumevanju vloge države nagnila na stran DeSUS in SD. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je že po-pldne povedal, da z drugim osnutkom koalicijskega sporazuma ni zadovoljen, saj da je iz njega razvidno, da je NSi šele tretja izbira. Sicer pa je predsednik republike Borut Pahor v sklopu posvetovanj o novem mandatarju včeraj opravil še posvete s predstavniki SD, ZL, NSi, ZaAB in poslancema narodnih skupnosti. Za zdaj je dokaj gotovo, da bo predsednik SMC Miro Cerar dobil podporo za mandatarja, ni pa še jasno, kdo vse ga bo podprl. Prav tako ni znano, kdo bo sedel v novi vladi. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je po posvetu pri Pahorju sporočil, da bodo v stranki Cerarja verjetno podprli, a to po njegovih besedah še ne pomeni, da dokončno vstopajo v vlado. Njihov vstop je odvisen predvsem od tega, ali bodo zadovoljni s koalicijsko pogodbo. Nov osnutek slednje so vse potencialne koalicijske partnerice prejele v torek pozno zvečer, z njim pa so v SD bolj zadovoljni kot s prejšnjim. Predsedujoči SD Dejan Židan ocenjuje, da je novi osnutek na marsikaterem področju bolj- GLOSA Alandci, najbolj zaščitena manjšina na svetu Ljudmile Novak ne bo v vladi ši od prvega. Po besedah Hana je odprtih še nekaj stvari na socialnem področju, prav tako bo treba razčistiti stvari na področju gospodarstva in informacijske družbe. Za Židana pa je pomembno predvsem, da sporazum ne omenja socialne kapice. Je pa sporazum bolj ali manj usklajen z ZaAB, v kateri po besedah njene predsednice Alenke Bratušek ugotavljajo, da upošteva večino njihovih pripomb. Tudi zato so predstavniki stranke predsedniku Pahorju včeraj povedali, da bodo Cerarja na glasovanju o mandatarju podprli. To pa bodo storili ne glede na to, ali bodo v vladi ali ne. V izjavi za medije je še ponovila, da so skozi pogajanja s SMC ugotovili, da sta programa obeh strank zelo kompatibilna. O podpori Cerarju pa še vedno niso odločeni v ZL. Kot je povedal vodja strankine poslanske skupine Luka Me- sec, se želijo pred dokončno odločitvijo sestati s Cerarjem in videti osnutek koalicijskega sporazuma. Stranko po beseda Meseca pri Cerarju sicer najbolj skrbi, da bo nadaljeval politike Janeza Janše in Alenke Bratušek. Poslanca narodnih skupnosti sta glede podpore predsedniku SMC Miru Cerarju, če bo ta predlagan za mandatarja, še zadržana. Pričakujeta namreč njegov odgovor, ali se bo vlada spopadla z urejanjem uveljavljanja pravic obeh manjšin v upravnih postopkih in sodstvu, je po posvetu pri Pahorju povedal poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli. Dopolnjen osnutek koalicijskega sporazuma, ki so ga v torek zvečer prejele morebitne koalicijske partnerice, sicer predvideva, da bo v novi vladi 16 resorjev. V sporazumu je navedena uvedba zelene proračunske in davčne reforme, priprava pokojninske in zdravstvene reforme, uvedba nepremičninskega davka in davčnih blagajn.Osnutek več ne omenja delne socialne kapice, o kateri je bilo do zdaj največ polemik, omenja pa zato enakopravnejšo obdavčitev davčnih zavezancev oziroma ustvarjanje pogojev za razbremenitev plač preko socialnih prispevkov. Glede novega osnutka se včeraj niso izrekli edino v DeSUS, in to kljub temu, da je predsednik stranke Karl Erjavec v torek deloval še zelo optimistično. Tako je med drugim dejal, da Cerar ima njihovo podporo. Povedal je tudi, da ima Cerarjevo zagotovilo, da bo za regres upokojencem namenjenih dodatnih 40 milijonov evrov. Dogovorili naj bi se tudi, da se bodo pokojnine usklajevale ob dvoodstotni gospodarski rasti. A novi osnutek koalicijske pogodbe navaja, da bo letni dodatek zagotovljen le ob upoštevanju finančnih zmožnostih države, pokojnine pa naj bi se usklajevale ob 2,5-odstotni gospodarski rasti. (STA) Bruselj bo Sloveniji kmalu sprostil 183 milijonov evrov LJUBLJANA - Potem ko je Evropska komisija marca Sloveniji začasno zaustavila plačila nekaterih evropskih sredstev, je danes sporočila, da jih delno sprošča. Od skupaj 401 milijona evrov začasno ustavljenih plačil za evropske projekte, za katere so iz proračuna že založili sredstva, bo Slovenija iz Bruslja v kratkem prejela 183 milijonov evrov. Evropska komisija je plačila evropskih sredstev marca Sloveniji začasno zaustavila zaradi ugotovljenih napak iz leta 2012 v okviru operativnega programa razvoja okolj-ske in prometne infrastrukture ter operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 20072013, so sporočili iz vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko. Prva izmena jutri iz Beneške Slovenije TRST - Oddaja Prva izmena se bo jutri na veliki šmaren oglasila neposredno iz Beneške Slovenije, natančneje iz občine Dreka, kjer 15. avgusta praznujejo Rožinco. Kakšen je globlji pomen tega običaja, kako se je spreminjal v času, kakšen je sploh kulturni utrip na tem delu Benečije in kako ohranjajo stare tradicije, bomo spoznali v pogovoru s številnimi sogovorniki, ki se bodo vrstili pred mikrofonom Radia Trst A v prvem delu od 8.30 do 9.00, ko bo med drugimi spregovoril dreški župan Mario Zufferli, in v daljšem prenosu od 9.45 do 11.00. Oddajo bo vodila Alenka Florenin, o tamkajšnji kuhinji in tipični hrani bo na dveh prizoriščih poizvedoval Boris Devetak, za režijo pa bo skrbela Katerina Citter. Jo2e Pirjevec_ Kadar sem v Stockholmu vedno izrabim priliko, če imam prost dan, da obiščem z barko njegov čudoviti arhipelag. Tokrat pa mi je prijatelj Tone Bebler, ko sem mu povedal, da grem po Kardeljevih sledeh raziskovat na Švedsko, svetoval, naj obiščem Alandsko otočje. V soboto sem šel tja in odkril stvarnost, ki sem jo samo bežno poznal. Bil je čudovit poletni dan, kakršnega je mogoče doživeti samo na severu, ko je še toplo, a ne pretoplo, ko sonce ne pripeka, temveč samo prijetno greje, v zraku ni vlage in je zato svetloba deviško čista. Aland leži na pol poti med Švedsko in Finsko in v določenem smislu pripada obema. Je pod finsko suverenostjo, a ker ga naseljujejo izključno Švedi, uživa posebno avtonomijo, tako da bi se lahko reklo, da je država v državi. Ima lasten parlament in vlado in celo svojo zastavo, ki je sicer oblikovana po vzorcu ostalih skandinavskih, a s posebnimi barvami. Kako je prišlo do ureditve, ki velja za eno najbolj zglednih na svetu, kar zadeva odnose med večino in manjšino? Od 16. stoletja dalje je otočje pripadalo švedski kroni, dokler ga niso leta 1808 zasedli Rusi. Naslednje leto je bil švedski kralj prisiljen odstopiti carju Nikolaju I. Finsko in Aland, slednji pa je ti pokrajini združil v Veliko kneževino, ki jo je upravljal neodvisno od svojih ostalih posesti. Ko je leta 1854 izbruhnila Krimska vojna med Rusijo, Francijo in Anglijo zaradi njihovih navskriž-nih pohlepov v propadajočem turškem imperiju, so Britanci in Francozi zavzeli Bomarsundsko trdnjavo, ki so jo dobro desetletje prej zgradili Rusi v obrambo St. Peterburga. To pa je imelo za posledico, da so leta 1856 na pariški mirovni konferenci zmagovalci zahtevali od premagane Rusije, da razglasi Aland za demilitarizirano področje in mu prizna svobodo trgovanja, kar je dalo zagon lokalnemu pomorstvu. Ko je prišlo do ruske revolucije leta 1917 so alandski prebivalci izrazili željo, da se vrnejo v okvir Švedske, česar pa Finci niso upoštevali, ko so 6. decembra istega leta razglasili svojo suverenost. Zaradi protesta domačega prebivalstva je bil finski parlament dve leti kasneje prisiljen, da prizna otočju avto- nomijo, tega pa njegovi politični predstavniki niso sprejelI. Razmere so se tako zaostrile, da je o zadevi razpravljalo Društvo narodov, ki je našlo salomonsko rešitev. Fincem so priznali suverenost nad Alandom, Alandcem pa široko avtonomijo, ki naj bi zaščitila njegov jezik in kulturo. Obnovili so jim tudi demilitarizirani status, kar je otočje rešilo v času sovjetsko-finske vojne leta 193940 in druge svetovne vojne. Leta 1951 in nato leta 1993 je bila njegova avtonomija še dodatno potrjena in razširjena, leta 1995 pa se je Aland skupaj s Finsko pridružil EU. Danes ima približno 31.000 prebivalcev, ki razpolagajo s 6.700 otoki in cermi, a živijo skoraj vsi na glavnem otoku Aland. Kot sem dejal, imajo svoj miniaturni parlament, ki pa razpolaga z velikimi pooblastili, saj se Finci ne morejo vpletati v notranjo zakonodajo in upravo otočja, katerega uradni jezik je samo švedščina. Davke sicer pobira osrednja vlada, a jih vrača z letnim prispevkom, s katerim pokrivajo javne izdatke. Lokalna vlada šteje osem članov in ima pravico imenovati guvernerja, ki na otočju predstavlja finsko vlado. Tisti, ki so rojeni na Alandu ali so si pridobili pravico do stalnega prebivališča, so oproščeni vojaške službe (če na Finskem sploh še obstaja). Skratka, tako zaščitene manjšine, kot so Alandci, ni na svetu. Ob tem ugotavljanju so mi misli seveda uhajale v Trst, kjer so pač razmere različne. Lahko bi bile boljše, če bi Trst v svojem odnosu do rimske vlade bolj gradil na prisotnosti Slovencev na svojem ozemlju in na svoji kozmopolit-ski tradiciji. Zaprt v bubo nacionalistične retorike, pa te možnosti ni znal in ne zna izrabiti. Medtem ko sem se z mislijo mudil v domačih problemih, sta se mi v spominu pojavili senci dveh mož, ki sta me prva opozorila na Skandinavijo. Pred očmi sem zagledal Branka Agneletta, ki nam je pred petdesetimi leti v Kulturnem klubu predaval o svojem potovanju v te dežele, in Franca Jezo, ki me je skušal prepričati, da smo Slovenci v sorodu s Švedi. Oba sta bila po svoje čudaka, a ne brez vsebine. Naj ju pozdravim iz krajev, ki sta jih ljubila. VREME OB KONCU TEDNA Vremenska motnja bo naše kraje zapustila v nekaj urah^^^ta Darko Bradassi_flk i Zadnjič smo pisali, da so se obeti za veliko-šmarenski teden nekoliko poslabšali in da anticiklon na naših vzporednikih ne bo uspel v celoti zdržati pritiska atlantskega ciklona, ki se bo pomaknil nad Britansko otočje. Do včerajšnjega dne smo to občutili predvsem zaradi obrata vetrov od jugozahoda in posledične večje sopare ter zaradi pogoste oblačnosti. V severnih goratih predelih in v predalpskem svetu pa so se mestoma že pojavljale krajevne plohe in nevihte, ponekod tudi močne. Ciklon nad Britanskim otočjem je medtem ge-neriral izrazito hladno vremensko fronto, ki je oplazila tudi naše kraje in bo od zahoda proti vzhodu prečesala večji del Evrope. Glavnina poslabšanja bo pri nas kmalu mimo, najkasneje v popoldanskih urah, ostalo pa bo še nekaj začasne nestanovitnosti, ki se bo deloma zavlekla tudi v jutrišnji dan. Za fronto se bo vremenska slika spet občutno spremenila, proti nam bo začel pritekati bolj suh zrak in temperature se bodo v primerjavi z vrednostmi, ki smo jih beležili še včeraj, precej spustile. Od jutrišnjega dne se bo živo srebro čez dan vzpenjalo do okrog 25 stopinj Celzija, na prijetno počutje pa bo vplival tudi manjši odstotek vlage. Za jutrišnji veliki šmaren bo zaradi občutno manjše vročine kot v preteklih dneh in bolj suhega zraka vremenska slika že bolj stanovitna in bo zlasti ob morju več sončnega vremena. Višji sloji pa še ne bodo povsem suhi, zato bo občasno še nekaj nestanovitnosti, ki bo verjetnejša v popoldanskih urah. Prevladovalo bo v glavnem delno jasno do spremenljivo oblačno vreme. Mestoma pa bo lahko nastala kakšna ploha ali nevihta, ki bo verjetnejša v popoldanskih urah od severnega nižinskega pasu navzgor, ni pa izključena tu- di drugod. Stanovitnost se bo v soboto in nedeljo po zaslugi anticiklona, ki se bo iznad južnega Sredozemlja ponovno začel krepiti, še nekoliko povečala. V soboto bo zapihala šibka do občasno zmerna burja, prevladovalo bo delno jasno vreme z občasno zmerno oblačnostjo ali spremenljivostjo. Tu pa tam, zlasti v goratih predelih, ne gre povsem izključiti kakšne manjše krajevne plohe, izjemoma morda tudi drugod. V nedeljo pa kaže na povsem sončen dan. Temperature bodo še razmeroma sveže. Živo srebro se bo čez dan komajda dotaknilo 25 ali 26 stopinj Celzija. V prihodnjem tednu se bo, kot kaže, še dodatno okrepil anticiklon, naše območje bo na njegovem zahodnem robu, od koder bo z jugoza-hodnikom pritekal vroč in soparen zrak. V prvi polovici tedna kaže na precejšnjo stanovitnost, povečini s sončnim vremenom in le ponekod, zlasti v goratih predelih, z morebitnimi krajevnimi popoldanskimi plohami ter nevihtami. Spet bo vroče in občutno bolj soparno. Do novega postopnega poslabšanja pa naj bi po sedanjih izgledih prišlo proti koncu tedna. Na sliki: poslabšanje je sinoči zajelo naše kraje / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 14. avgusta 2014 3 ŽELEZNICA - Dolgotrajne posledice žledoloma Tudi na progi Sežana-Opčine namesto vlaka vozi avtobus Proga Ljubljana-Sežana bo najbrž nared šele prihodnjo pomlad SEŽANA - Zaradi žledoloma, ki je hudo poškodoval železniško progo med Ljubljano in Sežano, tudi na relaciji Opčine-Sežana vozijo nadomestni avtobusi. Slednji odpotujejo z Opčin vsak dan ob 17.24, samo ob delavnikih pa ob 10.29. Nadomestni avtobusi prihajajo na Opčine ob 16.37 (vsak dan) ter ob 10.15 (ob delavnikih). Kdaj bodo vlaki med Ljubljano in Sežano redno vozili, še ni znano, vendar se to verjetno ne bo zgodilo pred prihodnjo pomladjo. Obnova železniške proge med Borovnico in Pivko, ki je bila hudo poškodovana v februarskem žledo-lomu, se nadaljuje, obveščajo Slovenske železnice (SŽ). Potniški promet bo vzpostavljen postopoma, kdaj bo dokončno vzpostavljen v celoti, pa je še prezgodaj natančno napovedati. Na SŽ si želijo, da bi jim to uspelo spomladi naslednje leto, so pojasnili za Slovensko tiskovno agencij o.Trenutno potekajo razpisi za izdelavo projektne dokumentacije, nabava materiala in storitev za odsek med Borovnico in Prestran-kom. Dela bodo najprej potekala na odsekih, za katere je dokumentacija že pripravljena. V petek se bo začela gradnja temeljev za stebre vozne mreže na desnem tiru Verd-Logatec, za druge odseke (postaja Postojna, postaja Logatec in odsek Borovnica-Verd) pa že potekajo razpisi za pripravo projektne dokumentacije. Za delno sanacijo škode po žledu je na osnovi sklepa slovenske vlade, ki je bil sprejet 19. junija, letos namenjenih dva milijona evrov iz delnega programa odprave posledic in 14,7 milijona evrov iz zavarovalnine. Prihodnje leto je za dokončno sanacijo predvidenih še 23,55 milijona evrov, ki jih bo v okviru finančnega načrta zagotovilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Odvisna družba Slovenskih železnic, SŽ-Infrastruktura, kot upravljavec javne železniške infrastrukture, ki je sicer v lasti države, ne prejme nobenih sredstev, dokler storitev ni opravljena. Plačilo se izvede na osnovi izstavljene situacije, za vsa sredstva enako, so pojasnili v Slovenskih železnicah. V družbi načrtujejo, da bo začasna sanacija v skladu z letos razpoložljivimi sredstvi opravljena na odseku Prestranek-Logatec in da bo letos opravljen del gradbenih del na odseku Verd-Logatec. Odsek Borov-nica-Logatec bo tako najverjetneje elektrificiran v naslednjem letu. Potniški promet bo vzpostavljen postopoma, število potniških vlakov pa se bo povečevalo v skladu z napredovanjem del. Najprej bo na vrsti daljinski, nato pa še lokalni potniški promet. Za določitev natančnega datuma dokončne vzpostavitve potniškega prometa je za zdaj še prezgodaj, cilj Slovenskih železnic pa je vzpostavitev potniškega prometa spomladi naslednje leto. Tako so na Opčinah lanskega decembra sprejeli vlak iz Sežane arhiv ZAHODNA BENEČIJA - Obisk predsednice Debore Serracchiani Deželna vlada bo pomagala pri odpravi posledic žledoloma Predsednica FJK Debora Serracchiani s starejšimi domačini v Tipani VIDEM - Deželna uprava bo finančno pomagala pri odpravljanju posledic žledoloma, ki je januarja hudo prizadel zlasti zahodno Benečijo, deloma tudi Nadiške doline. Po podatkih občinskih uprav in civilne zaščite je žledolom povzročil škodo na površini približno štiri tisoč hektarjev v občinah Ahten, Fojda, Tipana, Bardo, Dreka, Podbonesec, Srednje in Grmek. Te kraje je včeraj obiskala predsednica deželne vlade Debora Serracchiani v spremstvu predsednika deželnega sveta Franca Iaco-pa, vodje DS v deželnem svetu Cristiana Shaurlija in zastopnikov gozdne straže. Serracchianijeva in spremljevalci so tudi obiskali spominsko obeležje nad Por-činjem, ki se nahaja v precej slabem stanju. Dežela bo pomagala pri ureditvi tega območja. SERRACCHIANI »Torrenti ni Berlusconi, moramo pa razmisliti« VIDEM - »Dokler je šlo za Silvia Berlusconija sem mislila, da je to le njegov problem, sedaj priznam, da se je treba ob takšnih vprašanjih resno zamisliti.« Tako je predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani včeraj komentirala sodno afero, v katero je vpleten deželni odbornik Gianni Torrenti. Nekatera občila so namreč objavila ne samo novico, da je preiskovana osebnost, temveč tudi kaj mu očita tožilstvo. »In to še pred zaslišanjem odbornika, zato sem zaprepadena,« je dodala Serracchianijeva. Predsednica je pozdravila izjavo vodje tožilstva Carla Ma-stellonija, ki je kritiziral »beg novic« rekoč, da je preiskovanec »sveta osebnost«. Mastel-loni ni izrecno omenil nikogar in nobene sodne preiskave, gotovo pa se je nanašal tudi na Torrentija, ki ga je - kot znano - predsednica FJK za 45 dni suspendirala. Serracchianijeva je izpostavila, da je odbornik preiskovan zaradi dogajanj pred deželnimi volitvami 2013, ko Torrenti še ni bil deželni upravitelj. »Osebna dogajanja pred izvrševanjem političnega mandata se razlikujejo od osebnih dogajanj javnega upravitelja,« je dodala predsednica. Če bo tožilstvo ob samem začetku ugotovilo morebitno Torrenti-jevo kazensko odgovornost pri tej zadevi, bo odbornik vsekakor takoj razrešen. Serracchianijeva računa, da bo stvar rešena do 26. septembra, ko bo znana Torrenti-jeva politična usoda, morda tudi sodna. Do tedaj bo predsednica vodila odborništvo za kulturo, šport in solidarnost, ki zaobjema tudi vprašanja slovenske narodne skupnosti. TRŽIČ - Zadnja etapa Zelenega škunerja Obala FJK pretirano pozidana Organizacija Legambiente predstavila poročilo o negativnih spremembah na deželnem obalnem področju v zadnjih dveh desetletjih TRŽIČ - Furlanija-Julijska krajina ima 111 kilometrov obale, v zadnjih dveh desetletjih pa so na tem območju z gradbeni posegi spremenili kar 55,4% (61,6 km) območja in »izbrisali« dva kilometra obale. To v svojem poročilu poudarja okoljska organizacija Legambiente, ki je pregledala območje od Milj do Liganana, poročilo pa je predstavila včeraj v Tržiču, kjer je imel svojo zadnjo etapo Zeleni škuner. Legambiente se zavzema za blokado novih pozidav in sprejem prepovedi gradnje na obalnem območju vsaj kilometer od obale. Študija obravnava spreminjanje razmer na deželni obali v obdobju od leta 1988 do leta 2011. S pomočjo satelitskih fotografij je bilo mogoče ugotoviti, kako se je obala spremenila v 23-let-nem obdobju. Gre za obdobje, v katerem so veljale krajinske omejitve t.i. zakona Galasso, kljub temu pa so na tem območju na 34 km obale zgradili infrastrukture (od tega 23 km »zaseda« tržaško pristanišče), na šestih kilometrih pa so zrasla naselja, 21,5 km pa zasedajo kmetijske površine in druge površine. Pretirana pozidava ogroža furlansko obalo in še posebej Lignano in Gradež, kjer so že predstavili načrte za izgradnjo turističnih zmo- Zeleni škuner je imel v Tržiču zadnjo postajo na svoji poti po Italiji katia bonaventura gljivosti z nekaj sto milijoni kubičnih metrov prostornine. V poročilu še ni zajeto naselje Porto-piccolo v Sesljanu, ki so ga zgradili na 15 ha velikem območju nekdanjega kamnoloma. Glasnik Zelenega škunerja Mattia Lolli je poudaril, da predstavlja obalna pokrajina izredno bogastvo dežele in ima tudi edinstveno možnost za turisti- čno in gospodarsko ovrednotenje. Na žalost pa je tako kot drugod po Italiji v FJK prišlo do sprememb, za katere pa marsikdo niti ne ve. »To so bila leta, ko so si tako Dežele kot ministrstvo za kulturne dobrine zatiskali oči pred tem, kar se je dogajalo. Zato danes spremembe niso samo potrebne temveč nujne,« je poudaril Lolli. SSO - Čestitke Milanu Brglezu Predlog za uvedbo rednih ■ • •• «v* I • avdicij manjšin v okviru pristojne komisije DZ TRST - Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je v imenu SSO in v svojem imenu čestital Milanu Brgle-zu ob izvolitvi za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije in mu zaželel uspešno delo. V pismu je Štoka zapisal, da Brglez začenja mandat v zelo zahtevnem obdobju slovenske države in slovenskega naroda. »Čeprav nas loči državna meja, ki sicer nima več tistega negativnega prizvoka kot pred kakšnim desetletjem, se Slovenci v Italiji čutimo tesno povezani z vsem kar se dogaja v prostoru, ki ga že od nekdaj imenujemo naša matična domovina. Zaradi tega si nadejamo, da boste nadaljevali nadvse pomembno tradicijo tesnega sodelovanja med Državnim zborom in Slovenci, ki živimo v zamejstvu in po svetu, kar je v prejšnjih zakonodajnih dobah izvajala pristojna komisija v Državnem zboru,« je zapisal Štoka. Poudaril je pomen osamosvojitve demokratizacije Slovenije in da je bilo vključevanje slovenske države v evropske in mednarodne organizacije temeljnega pomena za tesno sodelovanje med slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji, ki se še najbolj udejanja pri črpanju evropskih sredstev prek evropskih projektov. Izrazil je tudi željo, da bodo prihodnji odnosi med DZ in Slovenci v zamejstvu še bolj intenzivni kot doslej in je v predlagal, da bi v sklopu pristojne državnozborske komisije lahko prihajalo do rednih avdicij, na katerih bi bilo mogoče poslankam in poslancem Republike Slovenije posredovati celotno problematiko, ki zadeva stanje Slovencev v zamejstvu in po svetu. 4 Četrtek, 14. avgusta 2014 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu MILJSKA OBČINA - V okviru čezmejnega projekta Tradomo Pri Cereju uredili novo, varnejšo cesto Ul. Crevatini, ki pelje od miljske-ga športnega centra do nekdanjega maloobmejnega prehoda s Slovenijo pri Cereju, dobiva zadnje tedne novo, lepšo podobo. Poseg sodi v okvir čezmej-nega italijansko-slovenskega sodelovanja v sklopu evropskih projektov za obdobje 2007-2013. Načrt nosi ime Tradomo in predvideva izboljšanje prevozov in storitev na obmejnem območju miljske občine pri Cereju, medtem ko poteka soroden poseg tudi na slovenski strani na območju Hrvatinov. Projekt zadeva na italijanski strani cesto od nekdanjega maloobmejnega prehoda pri Cereju, vso Ul. Creva-tini do križišča z Ul. DAnnunzio. Predvideva gradnjo nove kanalizacije tako za odpadno vodo kot za deževnico, tlakovanje ceste z asfaltom, ki preprečuje drsenje, ureditev pločnikov na eni ali na obeh straneh ceste (odvisno od širine cestišča), pokritje obcestnih jarkov, izboljšanje dostopa do zasebnih lastnin ob cesti, namestitev novih cestnih znakov, označitev novih prehodov za pešce, ureditev območij za avtobusna postajališča, podzemsko namestitev kablov javne razsvetljave in obnovo javne razsvetljave. Načrt Tradomo je vreden vsega 900 tisoč evrov. Dela si je zagotovilo podjetje Building strade iz Mester (njegova ponudba je znašala nekaj več kot 606 tisoč evrov). Dela so bila od- Nova asfaltirana cesta dana v zakup konec marca letos in se že bližajo koncu (urediti bo treba in tlakovati le še kakih 100 metrov ceste do nekdanjega maloobmejnega prehoda pri Cereju). Miljski občinski odbornik za javna dela Marco Finocchiaro je v začetku avgusta pisal tamkajšnjim prebivalcem pismo, v katerem jih je zaprosil za razumevanje. Dela - tudi z namestitvijo semaforjev za izmenično vožnjo - so povzročila krajanom nekaj nevšečnosti, kar je sicer razumljivo. Domačini niso kdove kako nergali. Spoznali so, da bo nova ureditev ceste povečala varnost (na primer z manjšim krožiščem, ki je zamenjalo križišče na spodnjem delu Ul. Crevatini v kraju, ki mu domačini pravijo Pilon, in omejitvijo hitrosti na nekaterih območjih do največ 30 km na uro). Jurij Vodopivec je priskočil gradbenemu podjetju na pomoč: dovolil je skladiščenje izkopanega materiala na lastnem zemljišču, da bi dela hitreje potekala. Odbornik Finocchiaro je prepričan, da bo postala cesta, ko bodo dela končana, varnejša, in to predvsem za starejše občane, za otroke in sploh pešce, kar bo pomembno, predvsem ob predvidevanju povečanega prometa na cesto Ankaran-Hrvatini-Milje. M.K. V okviru poletnega pusta danes v Miljah tek v maskah V Miljah se nadaljuje poletni pust. Glavni današnji dogodek je tek v maskah International Carneval Run. Pričel se bo ob 18.30 in razživel ulice istrskega mesteca. Ob 21. uri bo nastopila skupina La corte di Lunas, ki izvaja srednjeveško in renesančno glasbo v rock priredbi. The Acustic Drivers drevi v kavarni S. Marco V okviru niza četrtkovih glasbenih večerov bo v kavarni S. Marco v Ul. Bat-tisti 18 v Trstu drevi nastopil duo The Acustic Drivers. Duo sestavljata Gabriele Recluta in Simone Blondeau, ki z akustično kitaro izvajata klasične komade rock, blues in folk glasbe. Velikošmarni nastopi zbora Cappella civica v Trstu Zbor Cappella civica bo praznoval veliki šmaren z trojnim nastopom v cerkvi Roženvenske matere božje v Trstu. Danes bo sodelovali pri slovesni maši, ki se bo pričela ob 19. uri, in sicer z izvajanjem Monteverdijeve maše s štirimi glasovi ter nekaterih motetov istega skladatelja. Jutri ob 18.30 bo sodeloval pri slovesnih ve-černicah, ob 21. uri pa bo priredil koncert renesančnih in baročnih skladb. Zbor vodi dirigent Elia Macri. Prijave smrti v tržaški občini Tržaška občinska uprava obvešča, da bo v soboto, 16. t. m., urad za prijavo smrti deloval od 9. do 11. ure le za nujne primere, se pravi za prijave smrti in za pogrebna dovoljenja, in sicer po tel. 3484527737. KARABINJERJI, FINANČNA STRAŽA Ponarejeno blago iz kitajskih trgovin Sile javnega reda se po zadnjih dogodkih še bolj aktivno posvečajo kontroliranju in zaplembi ponarejenega blaga. V torek popoldne so karabinjerji med redno kontrolo v Barko-vljah ustavili pet senegalskih uličnih prodajalcev, ki so prodajali raznovrstno ponarejeno blago. Pozornost so vzbudile japonke znamke Havaianas, pletene zapestnice znamke Cruciani in zapestnice znamke Centimetro. S takojšnjo preiskavo jim je uspelo identificirati kraj, kjer so ulični trgovci kupili ponarejeno blago. To izvira iz kitajske trgovine v Ul. Ghega in še ene trgovine v Terezijanski četrti. Lastnike trgovin so ovadili zaradi prekupčevanja. S podobnim problemom se ukvarja tudi pokrajinsko poveljstvo finančne straže. V torek popoldne so na Drevoredu XX. septembra ustavili senegalskega prodajalca, ki ni imel popolnega dovoljenja za ulično prodajo. Zaplenili so mu 300 artiklov. Karabinjerji oddelka RIS v sredo v Ul. Besenghi V okviru preiskave o umoru 92-letnega duhovnika Giuseppeja Rocca bodo prihodnji teden prispeli v Trst specialisti posebnega forenzičnega oddelka karabinjerjev RIS iz Parme. V sredo bodo pregledali prostore duhovniškega doma v Ulici Besenghi, v katerem je stanoval in umrl priletni duhovnik. Njegova negovalka, ki je 25. aprila zjutraj prva naletela na truplo, je medtem povedala, da se boji za lastno življenje, saj je nekaj dni po duhovnikovi smrti prejela grozilni klic. Preiskovalci pa so zavrnili domneve, da naj bi bil na ena oseba na seznamu preiskovanih. Pri Fernetičih zasačili zvodnika, ki je bežal v Romunijo V noči na sredo so karabinjerji nabrežinskega poveljstva pri Fernetičih ustavili avtomobil bmw 318 z romunsko registracijo, ki je vozil proti Sloveniji. V avtu so bili štirje romunski državljani, med njimi 31-letni Petru Razvan Lupu, ki stanuje v kraju Monteforte Irpino v pokrajini Avellino. Ugotovili so, da bi moral biti doma, saj je od 2. julija v hišnem priporu. Na neapeljskem sodišču ga namreč dolžijo hudih kaznivih dejanj - tihotapljenja mladoletnih, izkoriščanja in zasužnjevanja prostitutk ter spodbujanja prostitucije v Neaplju in Avellinu. Kljub prepovedi se je odpravil v domovino, zdaj pa ga dolžijo še pobega iz pripora. Nesreča in zastoj med ulicama Pieta in Rossetti Okrog 18.30 sta v križišču med ulicama Pieta in Rossetti trčila avtomobil in motorno kolo. Motorist se je močno udaril v glavo, služba 118 je intervenirala z rešilcem in rešilnim avtomobilom. Ponesrečenca so na kraju imobilizirali ter ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, sprejeli so ga pod rumeno oznako. Na območju je nastal večji prometni zastoj. UMOR BRUNA GIRALDIJA - Ali se obeta revizija procesa? Razpečevalca in stara pištola nepričakovano odprla novo poglavje Zgodba o umoru taksista Bruna Gi-raldija še nima epiloga. Poglavje, ki se je aprila 2008 zaključilo s pravnomočno obsodbo kasacijskega sodišča na račun domnevnega morilca Fabia Buosija, ni bilo zadnje, čeprav so skoraj vsi tako mislili. Po najdbi pištole be-retta, s katero so 23. novembra 2003 v industrijski coni pri Žavljah ustrelili taksista v glavo, so preiskovalci znova odprli primer in prišli na sled novemu osumljencu. Pištolo kalibra 7,65 je pred dobrimi 10 leti uporabljal An- Na posnetku iz leta 2005 sta odvetnik Sergio Mameli in obtoženi Fabio Buosi med procesom na tržaškem sodišču arhiv tonio Fiore, znan tržaški razpečevalec, ki ima stalno bivališče na Opčinah, stanuje pa v Hrvatinih. 41 -letnik, ki je bil v preteklosti zaradi preprodaje drog vpleten v razne postopke, je bil pred dnevi na večurnem zaslišanju v prostorih policijske šole pri Sv. Ivanu, njegova odvetnica Giovanna Augusta De Manzano pa je po poročanju Piccola izjavila, da je osumljeni izkoristil pravico do molka. Tožilcem, policistom in karabinjerjem naj ne bi pojasnil ničesar. Osumljen je sodelo- vanja v umoru, poleg njega naj bi bila na seznamu preiskovanih še ena oseba. Fabio Buosi je bil leta 2008 dokončno obsojen na 18 let zapora (prvostopenjska obsodba je znašala 25 let). Zagovarjal ga je tržaški odvetnik Sergio Mameli, ki bi lahko zahteval revizijo procesa. »Za to je še prezgodaj, saj moramo počakati, da se preiskava razvije. S poklicnega vidika pa sem ponosen, ker so se moje trditve, da je bil pri umoru soudeležen še kdo, izkazale za resnične,« je Mameli povedal Primorskemu dnevniku. Za Antonia Fio-reja ni nikoli slišal, med sojenjem ga niso nikoli omenili. Buosi je svoj čas obtožil dve osebi, a ga je doletela obsodba zaradi obrekovanja. Edini dosedanji obsojenec je na procesu zatrjeval, da se ne spomni, kaj se je zgodilo, in zločina ni nikoli priznal; dejstvo je, da je sedel v taksiju. 54-letnega Giraldija, bivajočega v Trebčah, je nekdo ustrelil od zadaj, motiva niso povsem razčistili. »Jaz sem sumil neko tretjo osebo in najbrž sem se motil. Fioreja ne poznam, rad bi se pogovoril z njim,« je še povedal odvetnik Mameli in dodal, da se bo položaj obsojenega Buosija po novih odkritjih spremenil. Kazen z vsemi običajnimi »popusti« je v glavnem že prestal, zdaj je v hišnem priporu, pred dnevi so tudi njega spet zaslišali. Ni pa jasna vloga 44-letnega Silvana Schiavona, malega razpečevalca iz Naselja sv. Sergija, pri katerem so karabinjerji februarja letos med hišno preiskavo našli pištolo z izbrisano serijsko številko. Poleti so v laboratoriju forenzičnega oddelka RIS v Parmi s posebno tehniko ugotovili, da je ta pištola ubila Giraldija. Schiavon je povedal, da jo je slučajno našel pred leti, ko se je sprehajal v okolici Bazovice. (af) / TRST Četrtek, 14. avgusta 2014 5 POČITNICE - Furlani, Ban, Panizon, Hrovatin, Močnik, Furlanič Kje dopustujejo znani tržaški Slovenci? Tik pred velikim šmarnom, ko je večina ljudi na dopustu, nas je zanimalo, kje dopustujejo znani zamejski Slovenci. Bližnja Hrvaška ostaja zaželena destinacija znanih zamejcev, prav vsi pa so soglasni s tem, da ne marajo gneče. O dopustniških destinacijah smo povprašali Niko Furlani, Boruta Bana, Niklo Petruško Panizon, Mo-nico Hrovatin, Petra Močnika in Iztoka Furlaniča. Nika Furlani, fotografinja Nika Furlani preživel, in sicer s kolegi v Grčiji, z dekletom pa v Istri. Ker je imel izpite na fakulteti do srede julija, se je na počitnice odpravil brez knjig. Kot je dejal, je potreboval odklop, počitek, tudi od branja. Sicer pa ima raje papirnate kot digitalne knjige. In če le more, na dopustu ne posega po medmrežju. Le občasno pregleda elektronsko pošto ali zadnje novice. Naš sogovornik nam je zaupal, da ima na dopustovanju najraje družbo in brezskrben užitek ob dobri jedači in pijači. Tudi Boruta Bana na počitnicah ne moti prav nič. Nikla Petruška Panizon, gledališka igralka SSG Monica Hrovatin, županja Občine Zgonik Mlada ustvarjalka se bo na počitnice odpravila konec meseca, in sicer na Cres. Tja bo šla s svojim fantom in psom. Naši sogovornici se poletje zdi idealen čas za lahkotnejše branje, ki je ravnopravšnje za dolge večere v kampu. Nika se internetu ne odpove niti na počitnicah, kjer redno pregleduje pošto in novice. Zelo uživa v prijetni družbi in lepih krajih, ne mara pa kolon na cesti in preveč polnih plaž. Borut Ban, košarkar Jadrana Borut Ban Športnik je poletne počitnice že Nikla Petruška Panizon Nikla Petruška Panizon bo poletne počitnice s svojo družinico preživela v Slavoniji in Rimu. V Slavonijo se bodo odpravili z avtomobilom, v Rim pa z letalom. Ta izlet bo za mala otroka prava dogodivščina, saj se bosta prvič peljala z letalom, je dejala naša sogovornica, ki si na počitnicah, ko otroka spita, rada vzame čas tudi za branje. Kakih ljubezenskih romanov ali podobne lahkotne literature gledališka igralka ne bere, zelo rada pa bere knjige glede na trenutno razpoloženje. Zdaj sem v fazi spiritualne znanosti, nam je zaupala Nikla, ki prisega na papirnate knjige. Tehnologiji pa se kljub temu ne more povsem upreti, saj občasno pogleda na splet in preveri elektronsko pošto. Na počitnicah, ki jih rada ovekoveči z digitalnim fotoaparatom, jo moti masivni turizem, če ji je kraj po godu, je pa ne more zmotiti niti dež. Monica Hrovatin Med našim klicem smo zgoniško županjo ujeli na hrvaškem otoku Krk, kjer uživa ob morju in slastnih kvarnerskih ribah. Ko poležava na plaži, zelo rada bere kriminalke, in to v papirnati obliki, saj se ji elektronski bralnik upira. Medmrežju in preverjanju pošte in novic pa se ne more upreti, saj mora že zaradi službe biti na tekočem z dnevnimi novicami. In kako županja dokumentira počitniške utrinke? To počne kar s pametnim telefonom, ki je veliko bolj priročen kot digitalni fotoaparat. In v čem županja uživa najbolj in najmanj na dopustu? Hrovatinova je odgovorila, da uživa v dobri jedači, ki jo pripravijo drugi ljudje, motita pa jo slabo vreme in glasni ljudje na plaži. Peter Močnik, pokrajinski tajnik SSk preživel v Bohinju. Čas za branje si vedno vzame, ne samo na počitnicah. Res pa je, da je poletno branje nekoliko lahkotnejše, nam je v telefonskem pogovoru zaupal odvetnik, ki zelo rad bere kriminalni žanr. Seveda v papirnati obliki. Dopustniške trenutke Peter Močnik rad ovekoveči tako z digitalnim kot z mehanskim fotoaparatom. S seboj ima tudi pametni telefon, ki pa ga uporablja za preverjanje elektronske pošte. In v čem na dopustu uživa naš sogovornik? Uživa predvsem v sprostitvi in opustitvi vsakdanjega stresa, nikakor pa mu niso všeč preveč obljudeni kraji, katerim se rad izogiba. Iztok Furlanič, predsednik tržaškega občinskega sveta Peter Močnik Tudi odvetnik Močnik si je za počitniško destinacijo izbral otok Krk. Tja se je s svojo družino odpravil prejšnji mesec, prihodnji teden pa bo z družino nekaj dni Iztok Furlanič Tržaški politik nam je zaupal, da bo letošnje počitnice preživel v Tuniziji. In čeprav ima raje neorganizirane počitnice, se je letos odločil drugače. Na dopust se bo odpravil s svojim dekletom. Na dopustu ne namerava le poležavati na plaži, saj rad raziskuje nove kraje ter njegove kulturne in zgodovinske znamenitosti. In ko potuje, nikakor ne mara vrst in zapletov na letališču. In kaj Iztok Furlanič bere na dopustu? Najraje bere detektiv-ke, ki so mu ljubše v papirnati obliki, a ker mu je dekle pred kratkim podarilo elektronski bralnik, bo s seboj iz diplomatskih razlogov raje nesel knjige v elektronski obliki. Kaj pa internet in elektronska pošta? Se jima na počitnicah da izogniti? Furlanič pravi, da se svetovnemu spletu in pregledovanju novic in pošte ne more odpovedati, saj je rad na tekočem z dogajanjem po svetu. Soneta Čoralič KULTURA - Izredni prispevek 60 tisoč evrov deželne uprave Pohod od Krasa do Triglava Planinska sekcija društva Kraških gadov iz Gorjanskega tudi letos, šestič zapored, organizira pohod od Krasa do Triglava. Pohodniška skupina je narodnostno mešana. Sestavljajo jo Slovenci z obeh strani meje in osebe italijanske narodnosti, ki živijo v obmejnih občinah. Ekipa je sestavljena iz članov društev Kraški gadi, SK Devin in AŠD Mladina iz Križa. Letošnji pohodniški skupini so se pridružili še Hrvati iz planinske sekcije PD Planik iz Buzeta. Prav od tu bodo pohodniki danes krenili na pot. Vsako leto so pohodniki povabili k sodelovanju župane občin, po katerih se odvija pohod. Župani ali njihovi namestniki so sprejeli pohod-nike v domenjenem kraju, kjer so podpisali spomenico prijateljstva in sodelovanja med občinami in so članom pohodniške skupine podarili zastavo ali prapor občine, ki so jo pohodniki razvili na najvišji gori Slovenije. Tako bi moralo biti tudi letos. Dunajski salon se nadaljuje Niz dogodkov v sklopu prireditve Dunajski salon se bo nadaljeval tudi na predpraznični dan, ko se bo v Trstu bržkone mudilo veliko turistov. Kustos prireditve napoveduje v nekdanji ribarnici pester in zabaven program, ki bo zajel raznolike vsebine. Ob 18. uri bo na sporedu Umetniški aperitiv, v sklopu katerega se predstavljajo Tržačani različnih poklicnih profilov. Ena pomembnejših avstrijskih galeristk Ursula Krinzinger bo ob 20.30 predstavila svoj koncept galerije in razstave, ki jih je pripravila v zadnjem času. Ob 21. uri pa bosta klepetala umetnika Aldo Giannotti in Pablo Chiereghin, ki bosta občinstvu predstavila opus zadnjih dveh let. V nadaljevanju bodo zavrteli odlomke filmov in videov Thomasa Draschana. Večer se bo sklenil z umetnikom, oblikovalcem in glasbenikom Patrickom Rampelottom iz Južne Tirolske, ki bo najprej predstavil svoje delo, pozno zvečer pa se bo prelevil v DJ-ja. Tržaška vina v zalivu Pri Kiosku Kras v zalivu v kopališču Castelreggio v Sesljanskem zalivu bodo danes od 19. ure dalje tržaški vinogradniki predstavili svoje malvazije. Na večeru bodo sodelovali Martin Košuta iz Križa, Just Fabjan iz Saleža, Gabrijel Cernigoi iz Lonjerja in Kristjan Debelis s Ko-lonkovca. Finančna »injekcija« za Ribiški muzej Ustanova s sedežem v Križu postala pridružena članica Mednarodne zveze sredozemskih pomorskih muzejev - Kdaj uradna otvoritev? »Nepričakovana finančna "injekcija', ki nam vliva upanje, da bomo Ribiški muzej vendarle lahko uradno odprli.« Takole predsednik muzeja Franco Cossutta ocenjuje prispevek 60 tisoč evrov, ki ga je ustanovi v t.i. rebalansu namenil deželni svet na predlog odbornika za kulturo Giannija Tor-rentija. »Odbornik nas je res pred kratkim obiskal v Križu in si ogledal muzej, nihče pa ni pričakoval, da se bo Dežela tako hitro odzvala,« priznava Cossutta, ki je skupaj z ravnateljem Brunom Volpijem Lisjakom duša muzejske ustanove in istoimenskega kulturnega društva. Birokracija ima svoje čase, če ne bo zapletov bo muzej lahko vnovčil prispevek enkrat do konca leta, tako da bi lahko »pomorski hram« ob Domu Alberta Sirka uradno odprli prihodnjo pomlad. Z deželnim denarjem nameravajo urediti vso manjkajočo infrastrukturo (sanitarije, zunanje stopnišče in območje okrog muzejske stavbe), Zunanjost Ribiškega muzeja v Križu s predsednikom Frankom Cossutto arhiv V " ¿iS za kar je vodstvo muzeja že poverilo nalogo domačemu arhitektu Juriju Ze-rialiju. Predsednik Cossutta računa, da bo ta sicer izredni ter enkratni deželni prispevek omogočil Ribiškemu mu- zeju vključitev v sistem deželnih javnih muzejskih ustanov. To velja tudi za SMO-Slovensko multimedijsko okno v Špetru v Beneški Sloveniji, ki mu je deželni parlament vedno na Torrentijev predlog namenil prispevek v višini 50 tisoč evrov. Prispevek Furlanije-Julijske krajine je prva finančna pomoč, ki jo je kriški muzej dobil od javne uprave, saj so ga doslej financirali izključno privatniki, glavni delež pa je prispevalo Združenje za Križ s prispevki zakoncev Valentina Cossutte in Elisabette Birsa. Franco Cossutta je zelo ponosen še ne na eno zadevo. Ribiški muzej Tržaškega Primorja (to je njegov uradni naziv) je pred kratkim postal pridruženi član Mednarodne zveze sredozemskih pomorskih muzejev. »To nam je v veliko čast in nam nalaga še dodatne odgovornosti,« pravi Cossut-ta. Kaj vsega hrani muzej s prelepim pogledom na Tržaški zaliv, dobimo v katalogu, ki ga je uredil Bruno Volpi Lisjak. Katalog je sestavni del njegove zadnje knjige O zgodovini in dediščini slovenskega morskega ribištva. S.T. 6 Četrtek, 14. avgusta 2014 TRST OBČINA TRST - Pred letom dni sprejeli pravilnik o nočnem življenju Nobene tolerance do večkratnih kršiteljev Obračun podžupanje Martinijeve in odbornika Krausa Pred letom dni je tržaška občinska uprava uvedla nov pravilnik za nočno življenje v mestu. O »movidi« je bilo veliko govora, strasti so se razvnele, cilj občinskih upraviteljev pa je bil uskladiti potrebe strank in upraviteljev mestnih lokalov s stališči prebivalcev mestnega središča ter njihovo pravico do počitka. V enem letu so mestni redarji našteli 45 prekrškov, skoraj vsi (42 primerov) so zadevali 6. člen pravilnika, ki obravnava hrup v poznih urah. Dva prekrška sta zadevala obvezno in vidno navedbo delovnega časa lokala, v enem primeru ni bilo oglaševanja posebne ponudbe pri prodaji alkoholnih pijač (t. i. happy hour). Redarji so izvedli 469 kontrol ter prejeli 693 klicev, dejavnosti pa niso bile povezane samo s pravilnikom: zaradi različnih motečih dejanj so naložili več kot sto glob. Podžupanja Fabiana Martini, ki je pristojna za varnost, pravi, da po letu dni še ne moremo povedati, ali je bil novi pravilnik učinkovit. »Edino, kar zares šteje in zaradi česar je ukrep učinkovit, je ustvarjanje določene kulture, to pa terja čas,« je dejala. Spomnila je na primera prepovedi kajenja v lokalih ter Zagotoviti sobivanje med ponočnjaki in prebivalci mestnega središča ni tako enostavno arhiv obvezne uporabe varnostnega pasu v avtomobilu: »V dolgem roku so ti ukrepi pripomogli k vzpostavitvi kulture zdravja oz. varnosti, proces pa ni bil tako hiter.« Napovedala je pospešitev postopka za prisilno zaprtje lokala po tretjem prekršku in poostritev mile kazni (doslej so prisilno zaprli dva lokala, tretji tovrstni ukrep je tik pred izvedbo). Včeraj danes Odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus je spomnil, da občinska uprava aktivno sodeluje z zvezo javnih lokalov FIPE, ki poziva svoje člane k spoštovanju občinskega pravilnika: »Ko gre za nekaj posameznikov, nikomur ni všeč zvračati krivdo na celotno kategorijo. Nadzor se nadaljuje in za večkratne kršitelje ni tolerance.« [I] Lekarne / Danes, ČETRTEK, 14. avgusta 2014 DEMETRIJ Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.11 - Luna vzide ob 22.09 in zatone ob 11.49. Jutri, PETEK, 15. avgusta 2014 VELIKI ŠMAREN VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1008,2 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, veter 9 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C. Danes, 14. in v soboto, 16. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41928148 (Marija). OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30. Nato se bomo podali na Angelsko goro, Sinji vrh, kjer bo kosilo in Otlico. Info čim prej na tel. št. 347-9322123. * I T f 9 i J Bi ■ V.——.. Oglaševanje je krito s finančna podporo dodeljeno na osnovi DZ št. 38/2001 četrtek, 14.8.2014 18.00 Sveta maša 18.00 Na Sokolovem športnem igrišču turnir odbojke na mivki 18.30 Otvoritev razstav in odprtje enogastronomskih kioskov 19.00 Koncert Godbenega društva »Nabrežina« 20.30 Ples s skupino KRAŠKI OVČARJI Petek, 15.8.2014 18.00 Na Sokolovem športnem igrišču turnir odbojke na mivki 20.30 Ples s skupino SOUVENIR Sobota, 16.8.2014 10.00 Na Sokolovem športnem igrišču tekmovanje v metanju skrl 18.00 Na Sokolovem športnem igrišču turnir briškole in turnir odbojke na mivki 19.30 V župnijski dvorani komemoracija ob 70. letnici požiga Mavhinj, Cerovelj, Vižovelj in Medejvasi v priredbi Občine Devin Nabrežina. Sodelujeta Damijan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino in Ivan Vogrič- izvedenec v krajevni zgodovini. 20.30 Ples s skupino VESELE ŠTAJERKE Nedelja, 17.8.2014 10.00 Sveta maša, ki jo bo daroval srebrnomašnik Karel Bolčina, in procesija za praznovanje krajevnega zavetnika v priredbi nabrežinske župnije sv. Roka. Sledila bo zakuska v župnijski dvorani v priredbi Jusa "Nabresina Gemeinde" župnije sv. Roka in Godbenega društva »Nabrežina« 18.00 Na Sokolovem športnem igrišču turnir odbojke na mivki 18.00 Pogovor z Borisom Pahorjem - predstavitev italijanske različice monografije Tatjane Rojc"Cosi ho vissuto"- Bompiani. (Tako sem živel) na borjaču pri Stropovih - pivnica Bunker. Pobudo prirejata Jus"Nabresina Gemeinde"in društvo Gruppo culturale AJSER 2000. V primeru slabega vremena se bo srečanje odvijalo v Kamnarski hiši Igo Gruden 20.00 V cerkvi sv. Roka koncert sakralne glasbe komorni zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka 21.00 Ples s skupino ALTEREGO gctšfrbnomj)« od 18.00 do 24.00 KUHINJA Meso na žaru, panirani piščanec, ocvrti kalamari, zelenjava in sladice pri kioskih društva SK DEVIN. _ Ob Sokolovem športnem igrišču bo deloval bar ŠD Sokol. VINO Pri prodaji in razstavi vin sodelujejo: Kmetija Gabriei Pertot, Kmetija Caharija Vladimir, Kmetija Ušaj, Kmetija Radovič, Kmetija Fabjan, Kmetija Radetič Organizator: Jus"Nabresina Gemeinde" PIVO IN PIJAČA Pivo in brezalkoholne pijače pri kiosku SKD Igo Gruden O Urad za javno Šolstvo^ kulturo, šport, mlade, turizem Nabrežina, 102-34011 Nabrežina (TS) - tel: 040/2017372 fax: 040/201307 = e-mail: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it - www.comune.duino-aurisina.ts.it antfnacja¿