Štev. 263. V Ljubljani, v petek 15. novembra 1895. Letnik XXIII. Po poiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 16 (14., za pol leta 8 fld., u ftetrt lata A (li, ca jate meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za etlo leto 18 fld., u pol leta S fld., za (Setrt leta S fld., ta jeden >uac 1 fld« V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 2« kr. ve« ua leto. Poaamne Številke po 7 kr. I Naročnino ln anlla (iaaerate) vaprejema apravnlltve in ektpedielja| v ..KateL Tiikarai", Vednikove ulice it. 8. Rokopisi «e M vračajo, nefrankovana piama ne vsprejemajo. Vredništvo je v SeMeallklh ulleah It. 8, I., 17. Iahaia vtak dan, icvsemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Poraz na dunajski borzi Z Dunaja 13. nov. To Vam je bil grozen dan, zadnja sobota, smeli bi jo imenovati črno soboto, ko je zavladal grozen strah na dunajski borzi. Nevarna poročila o bolnem možu na vzhodu so bila mogotcem na borzi povod, zopet jedenkrat nastaviti nož malim igralcem na vrat ter jim odvzeti malenkost nekaj stotin milijonov. Znano je, kako je tolpa borznih velelupežev vedla porabiti v svoj prospeh nedavno tiskovno pomoto v brzojavu korrespondence ruskega kanelerja, kakor da bi bil svetovni mir v nevarnosti in pred nekaj časom besede našega vladarja, ki so jih izrabljali v istem smislu. Kakor ob krahu 1. 1873 tako je tudi še sedaj opazovati na borzi troje vrste ljudi, kakor se je izrazil neki nemški list: Griinder, Schinder in Binder. Prvi zakladajo podjetja in potom nepoštene reklame delajo javno mnenje zanje po židovstvu prodanih listih; vsled tega kupujejo manjši kapitalisti akcije, ki precej dobe visoko vrednost na borzi. Oderači te majhne ljudi nekaj časa slepe ter nekaj časa nekoliko dražje od njih kupujejo akcije, a potem kar naenkrat zaženo glas: Gori, gori, na Turškem! Mir je v nevarnosti! Naenkrat nastane na borzi grozna razburjenost, cena vrednostnih papirjev pada neprimerno nizko, mej igralci pa zavlada pravi sodnji dan. Občinstvo je v trenotku legalnim potom ogoljufano za sto in sto milijonov imetja, katero ima naloženo v papirjih. Nato se pa polagoma zopet oglase oderači in začno za nizko ceno kupovati, s čemer akcije zopet začno rasti v-ceni. Kaj vse pišejo listi, ako kje kak slepar ogoljufa kako banko za tisočak ali dva, koliko ima opraviti policija, kako švigajo na vse strani brzojavi, kako se vsepovsod razkazuje zločincev obraz, toda za te borzne lopove, ki s par vzburljivini brzojavi oropajo občinstvo na sto in sto milijonov, do sedaj ni nobenega paragrafa, da bi se z njimi vsaj tako postopalo, kakor z majhnimi sleparji. Minolo soboto se je tudi v veliki meri zvršilo tako borzno lopovstvo. Is pregleda kurzov z dne 8. in 9. novembra se rafvidi, da so nekateri papirji v trenotku na svoji vrednosti izgubili 50 do 80 gld. — Panika na borzi je bila kakor leta 1873. Dunajska borza je bila ta dan kakor Dantejevo peklo. Papirji, ki so bili pred tednom dnij le za najvišje cene na prodaj, bili so a^oro brez cene. Nikdo jih ni kupil. Visoka financa ta dan ni poslala nobenega zastopnika na borzo; še le popoludne se je prikazal zastopnik Rothschildov, da je kupil nekaj malega, vse večje banke so odrekle vsako podporo, vsako posredovanje. Vsakdo je videl pod seboj denarni propad in dasi se svote ne dajo natančno še določiti, vendar smemo reči, d« je izgubljenega, prišle-parjenega denarja več sto milijonov. Kaj poreče vlada proti takemu javnemu odiranju? Na Nemškem je imenoval minister strupeno zelišče, katero treba izruvati s korenino, dasi tega ni storil v dejanju. Borza, pravijo, da je potrebno zlo. Upniki držav so baj« nedotakljivi. Toda po našem nemerodajnem mnenju se morajo ti najbolj nevarni hazardisti z blaginjo ljudskega blagostanja bolj strogo nadzorovati in v potrebi tudi kaznovati, kakor navadni lupeži. Vsaj toliko bi morali doseči državni poslanci, da bi bile na berzi diferenčne kupčije dovoljene le pri dejanjski prodaji, ne pa tudi pri fiktivni. Ako pa ostane vse pri starem, pokažejo se v vrstah »haute finance" zopet podjetniki in odi-ra5i, katerim bodo v žrelo padali — telički, skakajoč okoli zlatega teleta! Politični pregled. V Ljubljani, 15. novembra. Dogodki na Dunaju so predmet dolgih razprav po časnikih. Skoraj vsi konservativni listi obžalujejo, da Lueger ni potrjen, liberalni listi pa se večinoma veseli tega dogodka; vladna glasila obsojajo neupogljivost sntisemitov kot demonstracijo proti cesarjevi volji. Mažarski listi na videz hladnokrvno pišejo o dunajskih dogodkih. Najodločneje piše židovski »Pester Llojd" rekoč, da treba sovražnike miru, prostosti in javnega reda pognati v mlako, iz katere so vstali. Grof Badeni je po dolgem času zopet jeden državnik v Avstriji, ki brani čast in veljavo vlade. Enako pišeta »Pesti Hirlap" in »N. P. Journal". No, od srak ne moremo zahtevati slavčevega petja. — Hohenvvartov klub se je pomiril zaradi postopanja poslancev Ebenhocha in Dipaulija. Sklenil je resolucijo, da ta dogodek v klubu več ne pride v razgovor in da se morajo vsi člani strogo držati klubovih določil. Ko pa je baron Dipauli zahteval od kluba, da bi stavil interpelacijo v zbornici zaradi razpusta dunajskega občinskega sveta, je bilo glasovanje odloženo. Zemljiško-davčni kataster. V včerajšnji seji budgetnega odseka se je vršilo posvetovanje o naravnostnih davkih. Tem povodom je omenjal poslanec grofPininski zemljiščnega katastra. Govornik povdarja, da je neobhodno potrebna revizija zem-ljiško-davčnega katastra ter znižanje davčne svote. Konečno pravi govornik, naj se pri določevanju davka za letošnje leto ozira tudi na take kraje, ki so trpeli vsled vremenskih nezgod. Na te predloge odgovarja finančni minister, da smatra vlada revizijo zemljiškega katastra za najvažnejšo in najnujnejšo nalogo, ter želi, da bi se kolikor možno naglo osnoval poseben odsek, ki bi se pečal samo s to takih ugovorih in marsikatera grenka mu je šla po grlu. No, kmalu se je pokazalo pri onih, kateri so sledili njegovim svetom, da Gričarjev Lovro razume tudi kmetijstvo. Zato so mu ljudje vedno več zaupali. Saj so videli, da žrtvuje vse svoje moči le njih blagostanju. Nič več niso čakali, da bi prišel k njim na dom, sami so zahajali k njemu ter ga spraševali za svet. In Lovro jim je prav rad ustrezal ne le z besedo, ampak večkrat — zlasti v poznejših letih — tudi z denarjem. Tako so mu tekla leta hitro v krogu svojih ljubljenih rojakov. Potekla mu je moška doba, katero je posvetil jedino le svojcem. Bližal se mu je že večer življenja. Ze mu je bila uklonila starost hrbet, v lice mu je vrezala globoke brazde in lasje so mu že siveli. Deloval je že nad petdeset let v trgu S. No, duh mu je bil še veduo krepak in čvrst. V sedemdesetem letu je stopil v pokoj, in nadomestile so ga nove moči. A za šolo se je še vedno zanimal; večkrat je obiskal učence v šoli, spraševal jih, kako se kaj uč4, ter jih spodbujal k marljivosti. Da bi ga bili videli, kako mu je ob takih prilikah žarelo oko, ]/ 'očiti se ni mogel od šolarjev. LISTEK. .i Blaga duša. Obraz iz naše doline. — Spisal Iv. Ev. Družnik. (Konec.) Velike so bile težave, s katerimi se je bilo treba boriti novemu učitelju. V trgu S. takrat niti šolskega poslopja ni bilo. Moral je poučevati v zasebni hiši, katera pa nikakor ni zadostovala šolskim potrebam. Vendar je zmagal njegov jekleni značaj in na-udušenost za učiteljski stan vse neprijetnosti. Z vso ljubeznijo se je oklenil sedaj izobraževanja svojih rojakov; zboljšanje njih duševnega in gmotnega stanja mu je bilo vedni cilj — svetla zvezda, po katerej je tako hrepenelo njegovo človekoljubno srce. Prvi in najvažnejši delokrog mu je bila seveda šolska soba. Tukaj je z največjo potrpežljivostjo poučeval mladino v vsem, kar je bilo po njegovem preudarku potrebno vzglednemu kmetu. Znal je, da mora začeti z mladino, od katere zavisi bodočnost narodova. Nastopil je sicer svojo službo še v onem žalostnem času, ko je imela šola po deželi bore malo ugleda. Otroci niso vedel« o šoli drugega, nego da vlada v njej palica. Zato ni čudno, da so se otroci strašili z besedo šola. A novi učitelj si je znal pridobiti ljubezen otrok, katerim je vedel vzbuditi tudi veselje do šole. Pri prihodu učencev v šolo je odmolil najprej z njimi oče naš in češčeno Marijo, potem pa je zavil s kako pripovestjo, katerej so dali učenci sami povod do strogega učenja. To jim je pa tudi znal na vse mogoče načine oživljati, da bi jih obdržal pri pazljivosti. Dobre učence je hvalil, nemarne pa grajal s samo besedo, katera izda često več, ko šiba. Zato je samo ob sebi umevno, zakaj so začeli otroci šolo tako ljubiti. Vedno več jih je zahajalo v šolo. In prav zato se dobi pri nas več ko drugje 55 do 60 let starih ljudij obojnega spola, kateri znajo gladko čitati in pisati. A ne samo v šoli, tudi zunaj nje je deloval novi učitelj v blagor svojih rojakov. Ako ni bilo kaki dan pouka, videl si ga često, kako je hodil po polju od vasi do vasi ter gledal, kako obdelujejo kmetje svoje polje. Večkrat je tudi stopil v to ali ono hišo ter pohvalil, oziroma spodbudil gospodarja v poljedelskem oziru. Upirali so se mu sicer nekaj časa kmetje ter godrnjali: »Kaj nas boš učilo kmetijstva, li revše, ki si z našimi žulji prišlo do kruha!" Učitelj je molčal pri s /W zadevo. Konečno želi vlada, da bi dobil novi zakon še v tekočem letu najvišje potrjenje. Na pritožbo poslanca Fuia glede netočnosti zemljemercev, pravi minister, da mora vsak zemljemerec svoj prihod osem dnij poprej naznaniti dotičnemu županstvu. Glede odpisovanja zemljiškega davka pripomni minister, da se je leta 1894 odpisala svota l1/, milijona za one kraje, ki so trpeli škodo vsled elementarnih nezgod. Prošnje za odpis davkov se rešujejo vedno najdobrohotnejše. ' lz državnega zbora. Na povabilo poslanca grofa Zedwitza je pred tednom imelo več članov državnega zbora razgovor o reviziji o zemljiškem katastru. Navzoči so bili poslanci raznih strank ter soglasno sklenili, da se to vprašanje prej ko mogoče reši. Poslanci so bili tudi jedini, da se mora znižati zemljiški davek. Določeni so bili tudi poslanci Zedvvitz, Proskovec, Kozlo\vski, Eolsberg in Tschernig, da gredo k finančnemu ministru, kar se je zgodilo v sredo. Finančni minister jim je odgovoril, da bode pred 1. 1807 težko mogoče znatno znižati zemljiški davek. Veselo znamenje je vendar, da so poslanci to pereče vprašanje spravili v tir. — Odsek za pre-membo opravilnega reda je imel včeraj sejo. Skoraj vsi govorniki so naglašali, da je treba poostriti opravilni red državnega zbora in tako preprečiti nedostojne prizore v zbornici. Jedini so bili v tem, da predsednik izvoli častni svet deveterih članov, ki naj bi mu povodom nemirov v zbornici dajali primerne nasvete. Pravaški državni poslanci na Dunaju so glede razpora nastalega v stranki prava izdali izjavo, v kateri izražajo željo, naj se vse preporne stvari, ki sedaj razdvajajo prvake pravašev, ue razpravljajo v javnosti, marveč naj so vse to poravna mejsebojno ali pa v izvrševalnem odboru ,$tratike, ali v ožjem odboru, katerega naj določi občni zbor stranke prava. Izjavo so podpisali poslanci Biankini, Dapor, Peric, Spinčič iu Laginja. Orijentalsko vprašanje. Kakor javljajo razna poročila, jele so se gibati vse evropske vele-vlasti in so pripravljene v slučaju nevarnosti skupno postopati zoper Turčijo. Do tega čina jih je dovedel najbrže zadnji govor angleškega ministerskega predsednika Salisburyja, ki je jasno slikal nevarni položaj v orijentu. Dotična pogajanja še niso sicer rešena, vendar je upati, da se srečno izvedo. V kolikor je dosedaj znano, ne sme v tej zadevi nobena država postopati samostojno in brez vednosti vseh ostalih držav. Posamezne države smejo sicer odpo-slati poljubno število vojnih ladij v levantinsko vodovje; države smejo dalje tudi samostojno ukreniti, kar se jim zdi .primerno v varstvo svojih podložnikov iu lastnih interesov v orijentu, kar bode v kratkem storila tudi avstro-ogerska država, vendar pa ne smejo storiti lastnovoljno v tej zadevi nikakih nadaljnih korakov. Splošno se trdi, da bode že jedino ta naredba mnogo pripomogla v dosego miru v orijentu. Meni se celo, da bodo že avstrijske zastave na bojnih ladijah zadostovale, da se pomirijo carigrajski duhovi. Saj so bili to že otroci nekdanjih njegovih učencev I In ko je tako pohajal v šolo, slišalo se je večkrat: „Ta človek menda misli v šoli umreti." A slednjič se je vender moral ločiti od šole. Bolezeu ga je položila na posteljo, iz katere ni vstal več. Mrzlo jesensko jutro je bilo, ko je zazvonil zvonček v znamenje, da se ponese bolniku sv. popotnica. „Koga gredo obhajat?" vrstila so se vprašanja po S. Kmalu je bilo znano, da so omagale moči dobrotniku cele dolinice. Iu kar vrelo je ljudstvo v cerkev, da je spremilo duhovnika s sv. popotnico v bolnikovo hišo. Ne da se povedati, kako lepo in spodbudno je bilo videti, ko je prejemal srebrnolasi starček svojega Izveličarja. Nobeno oko ni ostalo suho. Cez tri dni je zvonilo mrliču. Gospod Bog je poklical k sebi starega učitelja. Končano je bilo zemsko potovanje moža, kateri ni pozual pokoja, zamrlo je srce, katero je tako neizrečeno hrepenelo po blagostanju svojih rojakov, ugasnilo je življenje možu neomadeževanega značaja, o katerem bi se smelo pisati po vsem svetu, da bi spoznal svet, kako večkrat tudi v preprostim gorskem kotu bije človekoljubno srce. Deželnozborske volitve. Iz Šmartina pri Litiji, dne 16. nov. V sredo je bila pri nas volitev volilnih mož. Navzlic neču-veni agilnosti nasprotnih agitatorjev šmartinskih in litijskih z gg. Svetcem in Wakonigg-om pričenši ter noter doli do krojača Grflnvvalda in Gregorja Polente, zmagala je sijajno katoliško-narodna stranka. Le t& poprijela se je dela prav v zadnjih dneh, dočim so nasprotniki skrivaj agitovali mesec dnij, prehodili so vso faro, kolikor je pripada pol. občini, obiskali so vsako vas ter počastili opetovano vsako hišo, po svoje loveč volilce. Gotovi zmage, moli so si veselja roke, ter baje naročili kar cela vedra vina v gostilnah, mesa itd. Kar se situacija premeni I Sam g. Svetec pribiti iz Litije, hodi po hišah in prosi glasov, tudi med kmete stopi — a opeče se uvidevši, da ne vživa zaupanja. Naši volilni možje so dobili 61 do 67 glasov, nasprotni 30 do 38, najmanj branjevec Wakonigg, dasi se je toliko trudil. Wakonigg-u v honorar so obljubili nasprotniki jednega »kunta" več, Greg. Polenti pa, da bo »Feuer-wehr-Hauptmann". Našim razsodnim volilcem pa vsa čast, kateri, dasi večinoma kmetje, tako vrlo spoznavajo duh časa in sami tako dobro zasledujejo delo svojih poslancev. In njihovo olikano obnašanje o volitvi, mirno vse in trezno, morali so občudovati celo nasprotniki. Slava jim I Iz Velikih Lašič, 14. nov. Pretekli pondeljek smo imeli prvotne volitve. Izvoljen je bil po hudi borbi volilnim možem gospod sodnijski svetnik Daniel Suflaj. Pokazalo pa se je pri tej volitvi, da je ljudstvo na naši strani — dobil je namreč naš kandidat 16 glasov od čvrstih kmečkih posestnikov, mej tem, ko se je nasprotni volilni mož zadovoljil poleg uradnikov z gostilniškimi in trgovskimi volilci — kmečki možje so bili za to stranko samo trije. Tako je ta volitev napravila pri nas temelj kmečko-konservativni stranki. — V občini Luž ar je sod-nijskega okraja velikolaškega sta bila izvoljena volilna moža naše stranke za gg. Kluna in Pakiža. Iz Ihana. Pri tukajšnji volitvi dne 11. t. mes. sta bila za volilna moža izvoljena župnik Anton Le-nasi in župan Lorenc Gregorin, katera bodeta oba-dva trdno stala za kandidata katoliško - narodne stranke. Iz AdleŠič, 13. novembra. Pri današnji volitvi volilnih mož bila sta izvoljena gospod župnik J. Šašelj z 21 glasovi in gospod Mat. Milek, župan, z 20 glasovi. Dosedanji belokranjski poslanec in naš bivši župan gospod Miko Dragoš, o katerem se govori, da je protikandidat g. župnika Schweigerja in ki si je naročil pred par meseci „Rodoljuba", dobil je samo 6 glasov. Liberalizem ga pač ne bo rešil. Na Vrhu pri Vinici sta za volilna moža izvoljena : gospod župnik Jože Kramarič in gosp. župan Ivan Žalec, ki bota glasova oddala gospodu župniku radoviškemu, Franju Schweigerju. Na svidenje v Črnomlju 21. t. m. Slav^ se dandanes navadno možje, ki so pisali o človekoljubju, a o možeh, ki so delovali človekoljubno, se malo piše in govori. * * * Mirno počivaj, ljubeznivi starček v hladnem grobu, obžalovan od vse dolinice, od priprostih sel-skilt ljudij, ki ne znajo sicer razodevati svojih obža-lovalnih čutil v lepodonečih besedah, ki pa toliko toplejše čutijo v nepokvarjenih srcih. In za koga bodo bolj bila ta srca ko za tebe, ki si jih petdeset let učil priproste resničnosti iu značaj nosti. Svet sicer ne ve za tvoje ime, in tvoje soču-teče srce se ne opeva v milodonečih pesmih, a hrani se tvoj sveti spomin v srcih tvojih ljubljenih rojakov. Se v poznejših letih bode pravil ded svojim vnukom o tebi — Tako bo vedno živelo ime — blage duše . . . * * * Mala knjižica z obrabljenimi platnicami leži pred menoj. Oči mi vhajajo na njo in v spomiu mi prihaja ime, katero je zapisano na prvem listu. Zopet in zopet se oziram na knjižico in zopet se mi vzbujajo spomini, oh tako lepi otroški spomini ua moža, kateri je sam hotel, naj se ga spominjam, saj je zapisal: V spomin. Lovro A. Iz Šenčurja pri Kranja. Izvoljenih je pri nas 6 volilnih mož naše katoliško-narodne stranke. Iz Litije se nam poroča, da so ondi za volilne može izbrani pristaši Svetčevi. — Pri Sv. Križu so xmagali vsi štirje naši volilni možje. Jednako trije na Trebelevem. Št. Vid na Dolenjskem, dnč 14. nov. V občinah Cešnjice, Kadohova vas, Bukovica in Dob fare šentviške voljeni jekleni konservativni možje. Občina Polšnik, je izvolila dne 11. nov. štiri volilne može, ki bodo vsi glasovali za katoliško-na-rodne poslance, torej vsi za vero, dom, cesarja. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. novembra. (Nestrpnost »Narodova".) Včerajšni »Narod" piše pod naslovom : »Škofova nestrpnost" to-le: »Frančiškanski župnik in svoječasni gvardijan o. K. Medic je pred kratkem zapustil naše mesto. Ne dobrovoljno. Vajen je bil svojih faranov in farani so ga visoko čislali . . . Vrhu tega je bil jako značajen iu odkritosrčen moč, z dušo in telesom naroden in to so njegovi župljani posebno Čislali na njem, zlasti ker so to lastnosti, ki so mej duhovniki postale že precej redke. 0. Medic je sedaj v Gorici. Moral je tja in sicer je to, kakor se splošno zatrjuje iu govori in kar je prebivalstvo frančiškanske fare silno ogorčilo, provzročil škof zategadelj, ker je o. Medic preveč naroden, preveč samostojen in je pri volitvah vedno volil po svojem prepričanju in ne na komando." — Nov dokaz skrajne podlosti »Narodove" I Dvorni »Narodov" teolog bi moral venderle vedeti, da škof niti ne more po določilih frančiškanskega reda imeti kakega vpliva na prestavljanje članov tega reda, da je to popolno notranja redovna stvar, o kateri odločuje jedino le provincijal s svojimi redovnimi svetovalci. — Značilno za namen teh „Narodovih" vrstic je zlasti to, da je šele sedaj čez toliko časa od kar se je zvršila ta sprememba (31. avgusta 1.1. je bila objavljena v »Slovencu"), spravil na dan to reč, samo zato, da ljudi hujska proti škofu. —■ Tako grdo in lažnjivo hujskanje se pač samo obsoja. Dopisnika pa, ki ga poznamo na njegovem slogu, zaradi njegove skrajne zaslepljenosti britko pomilujemol Zato je tudi p. n. gosp. P. provincijal danes odposlal vredništvu »Slovenskega Naroda" nastopni popravek: »Sklicuje se na § 19 tiskovnega zakona zahtevam, da objavite v svojem listu z ozirom na notico objavljeno v št. 263. z dne 14. t. m. : »Zrtva škofove nestrpnosti", sledeče: Ni res, da bi škof provzročil, da je o. Kalist Medic bil prestavljen v Gorico ; res pa je, da škol na to prestavo ni prav nič vplival, ampak, da je prestava popolnoma notranja redovna zadeva, kar o. Kalist Medic tudi najbolj sam ve. P. Placid Fabiani, m. p., provincijal." (Imenovanje.) Finančni minister je imenoval davčnega nadzornika v Roveredu Ferdinanda Avi-a n a finančnim tajnikom pri tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. (Umrl) je danes, kakor so nam brzojavno poroča, č. o. Ehrenfried Zupet, frančiškan v Novem Mestu. Pogreb bode jutri popoludne ob 4. uri. N. p. v m.! (Potres.) Danes zjutraj ob 4. uri 15 minut je vzbudil precej močan sunek Ljubljančane iz spanja. Smor mu je bila navadna, škode ni provzročil nobene, razven strahu. (Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil č. g. Fr. Delcaro, kaplanu v Vodnjaku zlati zaslužni križec s krono. (Iz Bohinjske Bistrice.) Drugodi so ljudje že veliko trpeli zaradi vode. Nam, smo mislili, bode prizanesla. Ali danes je naredila Bistrica precej škode. Že prej načeti jez je pretrgala in nesla hlode na srednji most pri Zabregarju. Tam so se hlodi za-golsnili. Ali pomagati ni bilo lahko, ker ni z lepa kdo upal na most. Ob polu devetih se pa zruši podkopana Gregorčeva žganjarica v Bistrico in cela streha priplava za most. Ta ai mogel več nositi teže, zapokal je in kos ga je splavalo po vodi in kašta se je usedla na desnem bregu. Ker je bilo več ljudi na bregu, padel je s kasto vred jeden mož iu jeden deček, šolar, v vodo. Moža je takoj nekdo vjel za roko, deček je pa priplaval pod mostom h kraju. Na to je prišlo mnogo vaščanov, ki so z železnimi aki raztrgali vjeto streho in vodi odprli pot, da ni še dalje kopala in naredila še več škode. Voda hitro upada. Nebo se jasni. V -A (Vrboreja.) Na mestni senožeti tik rastlinjaka kopljejo te dni kaznjenci ondotno zemljišče, katero se bode uporabilo za sadenje vrb, iz katerih se bodo na tukajšnji obrtni strokovni šoli izdelovali razni predmeti. _ Telegrami. Črnomelj, 15. novembra. Vseh osem volilnih mož naše fare za Schweigerja ; isto tako Adlešiči in Taneagora. Dunaj, 15. novembra. Cesar je včeraj vsprejel v avdijenci slovenskega poslanca in namestnika štajerskega deželnega glavarja, dr. Radeja. Pravijo, da je ta vsprejem v zvezi z dogovori moj vlado in slovenskimi poslanci zaradi vstopa slovenskih poslancev v deželni zbor štajerski. Dunaj, 14. novembra. Cesar je vsprejel danes deputacijo pod vodstvom raetropolita Sembratoviča, ki se je v ime rusinskega naroda zahvalila m ustanovitev duhovniškega zavoda v Rimu. V odgovoru se je cesar zahvalil za izraze zvestobe in udanosti ter izrazil veselje, da je mogel po želji sv. Očeta nekaj storiti za Rusine. On upa, cla bo novi zavod mnogo koristil Rusinom in njihovi cerkvi. Nasproti posl. Barvinskemu in Wach-nianinu je izrazil cesar upanje, da se bodo kmalu zjasnile razmere v parlamentu in bode zbornica zopet lahko nadaljevala svoje delo. Dunaj, 14. novembra. Pri včerajšnji seji budgetnega odseka je opomnil poslanec Kaizl pri točki »notranje ministerstvo", da je potrditev ali nepotrditev dunajskega župana delo odgovorne vlade. Posl. Steinwen-der je izražal željo glede ustanovitve okrajnega glavarstva v Feldkirchnu in zidave uradnega poslopja v Špitalu. Dunaj, 14. novembra. Ministerski predsednik grof Badeni je odgovoril na interpelacijo posl. Kaizla glede nepotrditve dr. Luegerja dunajskim županom in glede razpu-ščenja občinskega zbora, da vlada ni parla-mentarična, ampak konstituelna. Ministerski predsednik je odgovoren za nepotrditev, kar je že izjavil v poslanski zbornici. Nikakor pa ni dolžan naznaniti vzrokov, vsled katerih dr. Lueger ni potrjen, in vendar jih je vlada naznanila zbornici. Kar se pa tiče vzrokov za razpuščenje mestnega sveta, so ti po ministrovem mnenju jako jednostavni. Vlada je popolno opravičena, razpustiti mostni zbor v onem trenutku, ko je prepričana, da ta ne more biti kos svoji nalogi. Vlada toraj ni samo opravičena, ampak tudi dolžna storiti tak korak. Glede znanega uradniškega ukaza izjavi minister, da ne najde v tem ničesar, kar bi kratilo uradniške ustavne pravice. On bode vedno gledal na to, da se strogo iz-polnujejo uradniške dolžnosti, toda varoval bode tudi njihove pravice. Levoy, 14. novembra. Poroča se, da bode dr. Levakovski, ki je včeraj odložil državnozborski mandat, zopet kandidova! za državni zbor. Zagreb, 14. novembra. Udeležence zastavne afere pred srbsko cerkvijo je kaznovalo sodišče z zaporom od treh tednov do jednega meseca. Zagreb, 14. novembra. Danes se je pričela sodnijska obravnava proti trem mladeničem, ko so se udeležili neredov pred srbsko cerkvijo. Vratislava, 14. novembra. Državno sodišče je obsodilo danes posl. Liebknechta radi njegovega govora na socijalističnem shodu na štirimesečno ječo. Carigrad, 14. novembra. Dosedaj je odšlo 120 bataljonov vojakov v armenske pokrajine. Carigrad, 14. novembra. Po uradnih poročilih je zaukazal sultan, da se morajo preskrbeti z živežem in stanovanjem vsi oni, kateri so v zadnjih nemirih izgubili svoje imetje. Carigrad, 14. novembra. V Siwasi so se vršili včeraj krvavi boji. Umorjeni so trije katoliški duhovni. Po uradnih poročilih bode danes začela delovati kontrolna komisija. Carigrad, 15. novembra. Turški listi objavljajo uradni poziv 128 Redif-bataljonov četrtega in petega polka kot prvo naredbo v zadušenje upora v Anatoliji. Poleg tega je vlada odposlala v Anatolijo divizijska generala Aliclulas- in Sadeddin-pašo, državnega svetnika Samieffendija, dva sodnijska in jednega. oskrbovalnega uradnika, da ukrenejo vse potrebno za preosnove. Atene, 14. novembra. Kralj je dospel s svojo rodbino s potovanja. Ljudstvo ga je povsodi navdušeno pozdravljalo. London, 14. novembra. „Daily News" poroča iz Odese, da sta dobila poveljnika kavkaške armade in brodovja v Črnem morju stroga navodila za slučaj, ko bi resneje postale razmere v Carigradu. Isti list objavlja poročilo nekega očividca, da so v Erzerumu ubili blizu 1000 kristijanov. Umrli ho: 12. novembra. Rozalija Knee, delavčeva hči, l1;, leta, Poljanski trg 1, oslabljen je. 13. novembra. Rozalija Ahčin, zasebnega uradnika hči 2*/i leta, Marije Terezije cesta 14, ošpice. Tujci. 13. novembra. Pri Slonu: Weydmann, Braun, Mond, Jung z Dunaja. — Sohrodlein s Češkoga. Griinfeld iz Prage. — Berti iz lno-mosta. — Hirmer iz Gorice. — Itaunacher iz Malborghet-a. — Košmelj, Demšar iz Železnikov. — Raunacher iz Beljaka. — Aufmuth, Wild iz Gradca. — Fiirsattel iz Noriinberka. — Klopčič iz Rakovega. Pri Maliču: Bockmayer iz Miidling-a. — Mahler, Lem-berger, Hohenberger, Carbenetti, Kohn, Essinger, Wellal in in Reingruber z Dunaja. — Turri iz Trsta. — Erber z Reko. — Lawetzky iz Eipel-a. — Thiem iz Dornbirn-a. — Kopp-mann, Prandstetter iz Gradca. — Gallaseh s Krškega. — Richter iz Prage. — Kopper iz Linca. — Osainig iz Gradca. Pri Lloydu : Miiller iz Črnomlja. - - Pfeifer iz Trsta. — Povšo iz Mokronoga. — Miklavčič z Višnje Gore. — Weber iz Starega Trga. Pri Južnem kolodvoru : Sergius z Dunaja. — Jakop iz Gradca. — Sommar z Dunaja. — NVeibl iz Zagreba. Pri bavarskem dvoru-. Faleschini, Bulfon iz Moggio. Pri avstrijskem čaru : Birschitz iz Sopronja. — Sevar iz Radovljice. Meteorologično poročilo. Dan čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo asa M™ ** > • 14 9. Zvečer 741-5 8-a sr svzh. skoio jasno 15 7. zjutraj 7431 744-4 2-8 7-7 si. sever si. ssvzh. megla skoro oblč. 0 0 2. popol. Srednja včerajšna temperatura 10 3°, in za 0 4 nad normalom. i 665 1—1 Britkim srcem naznanjam za-so, svoje otroke in druge sorodnike, da se je po sklepu Božjem moja ljubljena soproga Marija Geršak danes ob 1. uri popoldne previdona s sv. zakrament: za umirajoče k svoji hčerki Olgi v večnost preselila. Pogreb bode v soboto 16. t. m. ob 3' 2 uri popoldne; isti dan ob 8. uri bodo sv. mašo zadušnice. Ormož, 14. novembra 1895. Dr. Ivan Geršak. .Ti^vl ftlinove žarnice!" (firiisglulllioht). --------rjšz^ziač^zjsač&r. Usojam si p. n. odjemalcem uljudno naznaniti, da sem prevzel samoprodajo pllnovih žarnic spedicijslce tvrdke ,.Locwinger in sodr. v Trstu. — Prevzel pa sem ob jednem tudi saiuoprodajo plin izvajajočih svetilk za plinove žarnice. — Iver se pri uporabi teh žarnlo in svetilk prihrani mnogo piina in so vzlic tej prihranitvi plamena dvakrat, bolj šareča nego ona Auerjevili žarnic, pa so tudi mnogo ceneja od Auerjevili, torej jih z lehko vestjo priporočam, ter se nadejam obilih naroči!. Velesp0St°vanjem ANDR DRUŠKOVIČ, V Ljubljani — Mestni trg štev. 10. fi H I3- 663 3—1 Usojam se uljudno javiti, da je Steinfeldska pifama bratom Reimnghans ¥ Gradcu UjS^T vzela v najem kleti z ledom in staroziiano gostilno gosp. Maksa JSnuinerja v \oveni Mest 15 na dolenjskem ter bode otvorila gostilniške prostore v soboto, dnč 16, t. isa. Podpisani se bode kot zastopnik omenjene pivarne potrudil z okusnimi jedili, najboljšim pristnim vinom, posebno večvrstnim pristnim dolenjskim, in priznano najboljšim steinfeldskim marčnim pivom cenjene goste kar najbolje zadovoljiti. Obilne udeležbe proseč in naklonjenosti se nadejoč beležim velespoštovanjem H. Welbnann. NB. Zaloga pive Reininghaus-ove pivarne je v isti hiši kot gostilna. Vabim prav uljudno gospode gostilničarje na odjemanje občepriznanega izvrstnega marčnega in vležanega piva v sodčkih ter zagotavljam izvanredno dobro postrežbo. m Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih flienic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wieit, Bozirk, t* Izjava. Podpisani preklicujem vse, kar sem govoril o prvem ljubljanskem delavskem konsumnem druitvu, ker to društvo v vsem svojem poslovanju reelno postopa. 664 1-1 Franc Pleiko. Kupiti želi vinske sode s sedlom ali brez sedla s 30—40 vedrov vsebine. — Kdo? pove upravništvo. 648 4-4 i Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 54 Ubaldupl. Trnkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Oradou. S S St. 32915 Ustanove. S41 3-2 Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekofie leto sledeče usunore: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Janez Bernardini-jevo v znesku gld. 95.—, Jurij Thalmeiner-Jevo v znesku » 86-26, » 8610, > 9092, 8. Jos Jak. Schilling ovo v znesku Jan. Jost. Weber-jevo v znesku do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so uboge, poštenega vedenja in so se letos omožile. Jan. Nik. Kraškovičevo v znesku do katere ima pravico ubogo, v Sentpeterski fari v Ljubljani rojeno dekle, ki se je letos omoiilo. Jak. Ant. Fancoj-evo v znesku do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. Jos. Feliks Sin-ovo, v znesku . do katere imate pravico dve najbolj revni deklici ii Ljubljane. II. Anton Raab-ovo v znesku . do ene polovice te ustanove ima pravico uboga in poStena vdova 79-80, 6720, 48-30, 231—, ljubljanskega meščana, do druge polovice pa uboga, dobro vzgojena hči ljubljanskega meščana, ki se je letos omošilu. 9. Mihael Pakič-evo v znesku . . gld. 120 —, do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. 10. Jan. Krst. Kovač-evo v znesku . » 151-20, katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove - matere, ki imajo po več otrok in uboStva niso sami zakrivili. 11. Helene Valentini-jevo v znesku > 84-—, katero je razdeliti med otroke rojene v frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 12. Ustanovo za posle v znesku » 50 40, katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. Za vse te ustanove vložiti je proSnje, opremljene s potrebnimi dokazili vsaj do 28. novembra 1895 pri magistratnem vložnem zapisniku. Magistrat dežel, stol. mesta Ljubljane, dnb 1. novembra 1895. i St! 2*2 jr V 2*3 zjSz : ♦ M Premeščenje prodajalne. Ivan Frisch naznmja tem potom, da je svojo prodajalno z jermenarskim, torbarskim in usnjatim galanterijskim blagom premestil iz svoje hiše na Marijinem trgu št. 3 v GrlecLališke ulice št. 8 V hišo gosp. Aehtschina. Pri tej priliki se toplo zahvaljuje vsem p. n. odjemnikom in naročnikom za dosedaj mu izkazano naklonjenost in zaupanje, ter uljudno prosi, da mu taisto tudi v bodoče v novi prodajalni ohranijo. Ob jednem priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo K vozarskih, jahalnih in potovalnih potrebščin, kovčegov, [t ročnih in obramnih torb za dame in gospode, kakor tudi vsako-vistnih portemonaies, mosnjičkov za denar, tobolfiičev za bankovce in vizitke, portefeuilleu, tobolfiičev za smodke, zavitke in za tabak v največji izberi, ter zagotavlja najboljšo postrežbo pri primernih nizkih cenah. 662 a—1 »ar logbjova, IvLČm^ssu 5O°|0 se prihrani na plinu. JLVLOT^j&sreL luču Najcenejša, najlepša, najbolj prijetna luč. Alieg^JeTTSL lU&^S* Cena svetilke 5 gld. brez strešice in montaže. Dobiva se v 056 15-2 plinovi tovarni. ■sr Aiaeap«1VLČm^u JO unajska borza. Dne 14. novembra. Skupni državni dolg v notah.....99 gld. 05 kr. Sknpni državni dolg v srebru..........99 , 25 „ Avstrijska zlata renta 4%......119 „ 90 , Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 99 „ 85 „ Ogerska zlata renta 4%.......119 . 45 „ Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . 97 . 95 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1015 „ — . Kreditne delnice, 160 gld......371 „ 50 . London vista...........120 , '0 , NemSki drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj. 58 „ 97'/». 80 mark............11 * 78 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 61«/». Italijanski bankovci........44 „ 60 „ C. kr. cekini......................5 » 69 „ Dni 14. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke i. 1861, 100 gld. . . , . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 147 gld. — kr. 159 „ — n 198 „ 75 o 98 „ — n 139 „ 50 n 128 „ 75 n 107 „ 60 n 112 „ — n 99 „ 25 n 98 „ 75 n 217 „ 50 o 162 „ 50 H 131 B 50 n 99 n 50 rt Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. — 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 40 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — Salmove srečke, 40 gld........68 „ — St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 „ — Waldsteinove srečke, 20 gld......53 . — Ljubljanske srečke.........23 . — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 164 . — Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3340 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. T . . 475 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — Montanska družba avstr. plan.....83 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 Papirnih rubljev 100........129 60 50 75 4 J&dT Nakup in prodaja - 5 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. ( Zavarovanje za zguf i pri žrebanjih, pri izzrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U Wollziili it 10 Dunaj, Miriihilfirstrassi 74 B. 66 SiP Pojasnila "£!S v vseh gospodarskih in ilnaninih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (jlnvnlc. ^ Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiifi. Odgovorni vrednik : Ivan Rakovec. Tisk „Katoližke Tiskarne" v Ljubljani.