ra ne 30. julija bo največja javnost v Clevelandu nal ]>i Novi naročniki Zadnje dneve so se naročili na dnevnik "Ameriška Domovina" sledeči naši ljudje: John Cvel-bar, Mary Debeljak, Frank Novak, Joseph Ziganti, Frank Ozi-mek, Anton Fabec, Mary Mohor-čič, Ernest Luzar, Peter Kepic, Mrs. Mary Kennedy, Andrej Ule, Jennie Oberstar, Joseph Starič, j Mary Komaj, Antonija Unetič, John Strbenc, Leo Rotar, Jos. Je-mec in Anton Kozorog, vsi iz Clevelanda. Nadalje Vinko Vi-drih v Kanadi, Tom Glavič v Ma-| pie Heights in enako Mary Per-hne ter Janez Debeljak v Jugoslaviji. Upamo, da bo vsem dnevnik ugajal in se jim na tem mestu iskreno zahvaljujemo za naročilo. Izvanredne novice zadnjih dni New York, 26. junija. Neki i moški v Memphisu se je spomnil I včeraj, da je bil imenovan polko-I vnikom pred 75. leti- Dobival je pokojnino navadnega vojaka, j Neki drugi moški, ki je delal za i železnico 30 let, se je včeraj pr-j vič peljal z vlakom. Vlada je te j dni dala razglas vsem onim, ki I imajo bonde še izza časa Georga Washingtona, da jih dopošljejo na zakladniški urad,- da dobijo svoj denar. Neki sodpik v Phila-delphiji je proglasil mrtvim neko žensko, o kateri je sploh dvomil, da bi kedaj živela. Gosenice so ustavile neki vlak v Pennsvlva-niji. In v New Hampshire je neki farmar dobil jajce, v katerem so bili štirje rumenjaki. Vse sorte sd zgodi po svetu, t Rusija zopet trdi, da je angleška ponudba glede zveze pomanjkljiva. Vsi dogovori zaman a pft 30. julija bo eden največ-p najbolj slavnih dnevov v °vini Clevelanda, ko bodo fto otvorjeni Kulturni vrto-eh narodnosti, kar se bo zgo-tekom kongresa ob priliki dinarske razstave, ki bo lena 28. julija in bo trajala 'o 7. avgusta. Sam predsed-taosevelt je bil povabljen za »0. julija v Cleveland, da 10 otvori v imenu ameriške-^"oda mednarodne kulturne in jih izroči njim v var- '■čakuje se, da bo na dotični Najbrž 500,000 ljudi zrlo na čjo, najbolj veličastno pa-kar smo jih še kdaj imeli 6velandu. Navzoči bodo v tandu delegatje iz 60 razli-držav sveta, poleg tega dele- Jiz sleherne ameriške drža-°tek te parade in druge sveti v zvezi z njo bo razpoši-— Mom vseh radio omrežij, 'h premore Amerika, lovno apeliramo danes na Pevske zbore, predvsem pa sijajne vežbalne krožke organizacij in zlasti tudi le noše, da se pripravijo en j eni dan za parado. Mi ^o doseči, da bodo Slovenci in to tudi lahko storimo, '"amo tako sijajne vežbalne na razpolago in toliko |'h narodnih noš. Mi ponovimo, da bo ves Cleveland o Slovencih, ako se želite s predsed- 11 Rooseveltom udeležiti pa-Pfipravite se za dan 30. ju-^rogram se začne ob 9. uri % ko bodo odlični gostje, ki iz celega sveta v Cleve-°biskali naj prvo Kulturne 6 in si jih ogledali. Ob 1. Poldne je napovedan prihod S^f^nika Roosevelta in vež-taožki ter narodne noše bo- IC do tvorile častno stražo za predsednika. Ob 2. uri popoldne se začne oddajati radio program in tedaj začne tudi prava parada. Nekaj izredno zanimivega bo nastop 10,000 pevcev, ki bodo zapeli najprvo The Star Spangled Banner in America. V zraku bodo pa krožili ogromni zrakoplovi, ki bodo metali cvetlice na parad-nike in v zraku bodo s posebnimi pripravami zrakoplovi pisali apel na vse narode, da se ohrani svetovni mir. To bo nekaj, česar niste še nikdar prej doživeli. Igrane bodo tudi narodne himne vseh držav, ki bodo zastopane na kongresu. Nadalje bo odkrit spomenik miru. Pred tem spomenikom se bo zmešala prst vseh svetovnih držav z ameriško prstjo in naredil se bo nov apel za svetovni mir. Kulturni vrtovi se nahajajo v Rockefeller parku in obsegajo 35 akrov krasne zemlje, polne najlepših cvetlic, grmičevja in dreves. Ob tej priliki bo tudi uradno odprt Kulturni vrt, katerega la-s-tuje American legion, organizacija ameriških vojnih veteranov. Kulturni vrtovi Clevelanda so poznani po vsej Ameriki kot najfinejši okras mesta. V njih dobite kipe Danteja, Cankarja, Gregorčiča, Barage, Njegoša, Schil-lerja, Chopina, Liszta kot tudi številne druge kipe. Parado bo vodi t zvezni general Dudley Hard.' Mnogo vojaštva dospe isti dan v Cleveland. Zaenkrat le nujno apeliramo na vsa naša uniformirana društva, da se že sedaj pripravijo. Vlada nas vabi, dajte, da ne izostanemo in da bomo Slovenci zopet med prvimi, ki se bomo postavili. Za vsa nadaljna pojasnila pa prosimo, da pazite na naš časopi's, ki bo od dneva do dneva prinašal potrebne vesti in novice. Važna seja je bilo že omenjeno se vrla seja, na katero so vabi j e-ki so bili na seji 15. juni-Jaj naj pridejo še oni, ki Zadnjič opravičili. Gre se Važne parade dne 30. juli-°benega izgovora se ne Upoštevati. Seja se začne ob 8. uri v mali Knausovi v četrtek 29. julija. — tinik. Zadušnica Pokojnim Joe Fabjanom se maša zadušnica v če-°b 8. uri zjutraj v cerkvi Brezmadežne na 41. cesti >erior Ave., ob priliki druge 'ce smrti pokojnika. So-in prijatelji so prijazno H . Za tretji termin 3ekutivni odbor mladih de-^tov v državi Massachu-3e sprejel resolucijo s 23 'i proti trem, da se pozove J^nika Roosevelta, da za tretji predsedniški termin, sto organizacij se je do-izjavilo za Rooseveltov Predsedniški termin. 7,000 slučajev Common Pleas sodni j i v andu se nahaja nekako 7,-učajev, ki čakajo že več let S Vseh Common Pleas W je 16, ki pa nikakor ne 0 rešiti zamotanega položa- Listnica uredništva John Cicich, tajnik društva Waterloo Camp, št. 291 WOW. V doposlanem oglasu zopet pišete o srečkah in cenah srečk, dasi smo že najmanj tisočkrat povedali v časopisu, da je postavno prepovedano in da je uredništvo kaznovano s $1,000.00 globe in z zaporom, ako omenja v časopisu o srečkah. Kot tajnik bi morali vendar čitati časopis, da se znate ravnati. Sicer je pa doposlano oglas in ne dopis ali novica. Ne bo kandidat Stephen Young, bivši kongres-man iz države Ohio, in o katerem se govori, da bo županski kandi dat v Clevelandu letos, je te dni izjavil, da mu je znano, daRoose velt ne bo tretjič kandidiral za predsednika. Kje je dobil to novico, ni povedal. Družba naprodaj? V finančnih krogih se govori, da je baje naprodaj The East Ohio Gas Co., katero namerava kupiti Columbia Gas & Electric Co. Omenjena plinska družba posluje v 65 mestih države Ohio ter ima nekaj nad 500,000 odjemalcev. Zadušnica V cerkvi sv. Družine na E. 131st St. se bo brala 2. julija sv. maša zadušnica za pokojno Mary Ozimek in sicer ob 8. uri zjutraj. Prijatelji in sorodniki ranjke so prijazno vabljeni. Šest tednov bojevanja med Rusi in Japonci Moskva, 26. junija. Rusko uradno poročilo pravi, da so se vršili boji med sovjetskimi Mon-golci in med Japonci vse od 11. maja naprej in da so končno ruski Mongolci pregnali japonske čete iz zapuščene pokrajine jezera Bor, kjer se nahaja rusko-ja-ponska meja in kjer so se vršile boji. Dne 28. maja je prišlo do večje bitke tekom katere je bilo ubitih nad 400 japonskih vojakov, dočim so imeli Rusi 40 mrtvih in 70 ranjenih/ Do silnega spopada je prišlo tudi 22. junija, ko je 125 japonskih, zrakoplovov napadlo 95 ruskih zrakoplovov, in so Japonci zgubili 31 letal, Rusi pa 12. Toda japonska poročila to absolutno zanikajo in pravijo, da so Rusi zgubili najmanj 59 vojaških letal. Baje je bila ena cela japonska divizija udeležena v bojih, dočim so imeli Rusi tri brigade v teh obmejnih bojih. Japonci dolžijo Ruse, da so neprestano plenili preko meje in da je to vzrok, da so jih napadli. --o- Nove cene elektrike Kot smo že poročali je mestna kontrolna komisija sklenila znižati cene mestni elektriki. Znižanje bo sledeče: za 45,000 odjemalcev v rezidenčnih delih mesta se elektrika zniža od 2.8 na 2.6 za prvih 50 kilovatnih ur uporabe. To znese nekako pet in pol odstotka znižanja in bo prihranilo ljudem $55,'000 na leto. Cena elektriki, ki jo rabijo mala podjetja pa, ki dobivajo mestno elektriko in katerih je 110 bodo dobila znižano elektriko od 1.3 za kilovatno uro na 1.2. Tem bo prihranjeno $43,000 na leto. Dvojni umor Vse ceste v južnem delu države Ohio so zastražene, da dobijo oblasti v roke nekega Frank Case, ki, je star 43 let in ki je delal kot pomočnik na neki farmi v bližini Hillsboro, O. Umoril je farmarsko ženo in njenega očeta, nakar je pobegnil. Očeta farma-rice je izvabil iz cerkve, da ga je na prostem ustrelil. Dobil avtomobil Na pikniku fare sv. Lovrenca je dobil preteklo nedeljo Mr. Louis Gliha novi Dodge avtomobil, katerega je podaril dr. Perko. In Mr. Gliha je pred dvema tednoma kupil nov avto! Sreča te išče, um ti je dan, je prepeval naš pesnik Vodnik. Dve žrtvi Tekom nedelje sta zopet dva Clevelandčana utonila, število žrtev letos je že 19. Kljub Ljubljana V torek večer se vrši seja kluba Ljubljana v navadnih prosto rih. — Tajnik. -o--ff- Sodnik ima prav Iz Bostona se poroča, da je tam mestni sodnik ? Tomasello ostro napadel filmske igralce radi njih nemoralnosti zlasti v zakonskem življenju. "Znano je," je rekel sodnik, da noben filmski igralec ali igralka ni poročen več kot eno leto, največkrat pa komaj po šest mesecev. Zlasti je napadel sodnik, ki je govoril tekom banketa društva Maj sv. Imena, igralca Joan Cra\vf|rd in Kay Francis. In taki ljudje igrajo vloge oseb, katerim je bilo materinstvo najsvetejšastef^asve-tu," je dejal sodnik. ' Na obisk v domovino Danes zvečer se odpeljejo iz Clevelanda v domovino sledeči: Gabriel Rus, Mrs. Agnes Rus, Mr. Andy Kristan in Louis Jarm. Potujejo s posredovanjem tvrdke A. Kollander. Srečno pot in zdrav povratek jim želimo. Mladinski zbori Danes se zopet pričnejo vaje združenih mladinskih pevskih zborov v i^tem redu in času kot prej, razven zbora Skrjančkov, katerih vaja se vrši v soboto popoldne ob 2. uri namesto ob 10. uri dopoldne. — Pevovodja. Prijeti bankir Policija v bližnjem Euclidu je prijela včeraj 52 let starega bankirja Folsom Haywarda, ki je obtožen uboja, ko je s svojim avtomobilom povozil nekega Joseph Haas. Tudi njegova soproga je dobila v nesreči večje* poškodbe. Obisk iz Chicage Mr. Joe Vidic in njegova soproga sta dospela te dni k družini Frank Leskovic na Hubbard Rd v Madison, Ohio. Mr. Vidic je bratranec Mr. Frank Leskovica. Prav dobrodošla med nami. Na razstavi Mr. in Mrs. Joe Tekavic Jr., 737 E. 232nd St., sta se v ponde-ljek odpeljala v New York, da obiščeta svetovno razstavo. Seja Modern Knights imajo ?zelo važno sejo V sredo 28. junija v Slov. društv. domu. Pndite vsi na sejo. Piknik Adrije Pevski zbor Adrija priredi dne 2. julija piknik na Zurcevi farmi na Chardon Rd. Prinesite s seboj svoj "lunč." V bolnišnici Mr. Louis Pibernik, 830 Bab bitt Rd., se nahaja v Huron Rd bolnišnici. Obiski doslej še niso dovoljeni. K molitvi Članice podružnice št. 14 S. ž Z. so prošene, da pridejo k moli tvi za pokojno sestro Rose Kleš-nik ob 8. uri zvečer v Svetkov po grebni zavod. 400 zastrupljenih New York, 26. junija. Zvezni tajni agenti so se pridružili preiskavi, katero so vpeljale new-yorške zdravstvene oblasti, da se dožene kako je bilo mogoče deloma zastrupiti 400 otrok sirotnih družin na Staten Islandu. Policija pravi, da se nahaja 208 otrok v bolnišnicah, potem ko so zavži-lil hrano, katero so pripravili WPA delavci. Otroci so imeli nekako slavnostt in po slavnosti so dobili prigrizek. Imeli so narezane paradižnike z "dressing," španski riž, kruh in mleko. Vrši se ogromna preiskava, ki bo dognala, kdo je kriv zastrupljenja. -o- Japonci še vedno izzivajo Angleže Tientsin, Kitajska, 26. junija. Dvanajsti dan je minul, odkar so Japonci začeli z blokado angleške in francoske tujezemske naselbine v; tem mestu. Japonci postajajo vedno bolj predrzni. Včeraj so do nagega slekli neko Angležinjo in nekega Angleža ter ju popolnoma preiskali, predno je jilo obema dovoljeno iti v angleško naselbino. Dogodek je izzval veliko nevoljo pri Angležih. Angležinja je bila v goloti preiskava v navzočnosti nekega japonskega stražnika. Nadalje je ameriški generalni konzul vložil oster protest pri japonski vladi, ker so aponci za štiri dni obdržali ne-kegr arrtefiškega pom&t®ltfk&" H' Seattle, očividno brez povoda. Japonska vlada se je opravičila in se smatra zadevo zaključeno. Japonci so še poostrili blokado, ko so izdali povelje, da sme samo en Kitajec vsake pol ure oditi v angleško naselbino v Tientsinu. -o- Uspešen izlet Šerif Cuyahoga okraja Mr. Martin O'Donnell je preteklo soboto povabil svoje prijatelje, da se udeležijo jezerskega izleta in v resnici je bila udeležba sijajna. 1900 ljudi se je vozilo po jezeru ter se prijetno zabavalo. Med udeleženci izleta sta bila tudi Mr. Ralph Butala in Mr. Edward Ko-vačič, ki sta oba kandidata za councilmana v 23. vardi. Tudi Mr. Ralph Butala in Mr. Edward £ovačič, ki sta oba kandidata za councilmana v 23. vardi. Tudi Mr. John L. Mihelicha smo opazili, ki bo letos kandidiral za mestnega sodnika. Angleško časopisje je dalo precej veliko pu-bliciteto temu izletu in zlasti 23. vardi, kjer voli 7,000 Slovencev. Zopet bomba Neznani zločinci so zagnali di-namitno bombo v neko že do-gotovljeno novo hišo na 3559 Northcliff Rd., Cleveland Heights. Bomba je povzročila $500 škode. In isti ljudje so najbrž vlili tudi gaeolin v hišo tako, da je po eksploziji nastal ogenj, katerega so pa ognjegasci kmalu zadušili. Zadušnica V sredo se bo v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj darovala sv maša zadušnica za pokojnim J Tomšičem v spomin enajste obletnice smrti. Prijatelji so vabljeni, da se udeležijo sv. maše. Konvencija železničarjev Konvencija unijskih železničarjev, ki je trajala v Clevelandu vse od 8. maja, je bila v nedeljo končno zaključena. To je rekord vseh konvencij. Listnica uredništva A. H. Prošnje za prvi ali drugi državljanski papir pišemo še vedno vsako soboto ob 1. uri popoldne v našem uradu. Moskva, 26. junija. Ruska vlada je) včeraj izjavila, da pogodba, katero ji ponujati Anglija in Francija glede vojaške zveze, je pomanjkljiva in da so ostali vso dosedani govori brez uspeha. Včeraj je sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov sprejel angleškega p os lanika Seeds, francoskega poslanika Naggiara in izrednega angleškega poslanika Stranga. Pogovarjali so se brez uspeha dve uri. Mogoče je, da pride pozneje do nadaljnih dogovorov in pogajanj, toda zaenkrat se je vse razbilo. Rusija predvsem zahteva, da pri- de Francija in Anglija na pomoč baltiškim državam, ako bi bile napadene. Anglija pa nikakor ni pripravljena garantirati varstvo tudi drugim državam, razven Rusiji, ker se boji, da se lahko vse države zapletejo v vojno in bo morala pošiljati svojo oboroženo moč na vse kraje Evrope. Pomočnik izrednega angleškega poslanika Stranga se bo vrnil že jutri,, v London, in koliko časa ostane izredni poslanik v Moskvi, se ne ve. Zaenkrat Rusija ni pripravljena korakati z Anglijo in Francijo. Chamberlain svari nasprotnike Anglije, da je Anglija mogočna in se ne boji nikogar Cardiff, Wales, Anglija, 26. junija. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je včeraj v zelo bojevitem govoru posvaril Nemčijo in Japonsko, da ima Anglija najfinejšo zračno flotilo in največjo bojno mornarico na svetu. Rekel je, da se Anglija ne bo podala diktatom nobene dežele. Ne boji se nikogar, toda je, potrpežljiva, ker ne želi, da se zažne s splošnim prelivanjem kr Kdor bo pa Anglijo napadel, bo moral nositi posledice. "Nemške trditve," je dejal Chamberlain, "da jo namerava Anglija obkoliti, so groteskne. Ako se Nemčija iznebi teh sum-ničenj, tedaj je Anglija pripravljena sodelovati in pomagati nemški trgovini." "Anglija nikakor ni pripravljena, da bo še v nadalje mirno gledala, kako »e igra z usodo narodov. Vse enake zadeve se lahko mirnim potom rešijo potom dogovorov upravičenih zastopnikov narodov." Končno je Chamberlain indi-.............svarilo Japoncem, da bo Amerika sodelovala z Anglijo v slučaju napada. Obisk angleškega kralja v Ameriki je to jasno dokazal svetu, je dejal Chamberlain. Zvezna lajna policija iiče zdravnika, ki je prodal novorojenega otroka za 50 dolarjev Cleveland. — Clevelandski mestni detektivi so naprosili zvezno tajno policijo, da jim pomaga iskati nekega zdravnika, ki je prodal novorojene dete in da obenem poiščejo otroka. ženska, ki je kupila otroka, se nahaja v Pittsburgu. Zdravnik, ki je prodal otroka, se pa nahaja nekje v državi Iowa, kamor je šel na lov. Glasom izjav policije se je vsa stvar pripetila sledeče: Otrok, deklica, je bil rojen 28. maja v Clevelandu v neki hiši na E. 19th St. Mati je stara 24 let in je soproga nekega zločinca, ki je bil obsojen v 10-letni zapor. Otrok je bil rojen, ko je bil njen mož že eno leto v ječi. Oče otroka je pa neki 35 let star moški, ki je začel ljubavno razmerje z mlado žensko, potem ko je bil njen mož odpeljan v je-[otroke. Čo. Nekaj ur potem, ko je bil otrok rojen, je slednji zginil. Mlada mati ima še štiri druge otroke, stare od 18 mesecev do petih let. Bila je redno obiskovana od* bolničark mestne bolnišnice, ki so opazile, da je mlada mati zopet nosna, da si ni imela moža. Kot poročajo bolničarke je mlada mati v četrtem mesecu nosečnosti obiskala nekega zdravnika na Euclid Ave. in ga prosila, da ji odpravi plod. Zdravnik je izjavil, da je že prepozno. Povedal pa ji je, da naj ima otroka in da pozna v Pittsburghu neko žensko, ki bo kupila otroka. Mlada mati, kateri so vzeli oziroma kupili otroka, se nahaja sedaj v ječi, ker je obtožena, da je zanemarjala svoje ostale štiri Seja Doma Redna seja Kluha društev Slov. dr. doma v Euclidu se vrši v sredo 28. junija. Vsi zastopniki, direktorji in Gospodinjski odsek so vabljeni, da se gotovo udeležijo. čitala se bodo poročila glede otvoritve Društv. doma. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj v prostorih stare šole sv. Vida med 6. in 7. uro v svrho pobiranja društvenega asesmenta. K molitvi člani in članice društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ so prošeni, da pridejo nocoj večer k molitvi za pokojno sestro Rose Klešnik, in sicer v pogrebni zavod August F. Svetek. * 16 oseb je bilo tekom preteklega tedna ranjenih in ubitih v raznih zrakoplovnih nesrečah. Nizke kazni časopisje napada mestne sodnike, ker dajejo prenizke kazni raznim kršilcem postav in še te nizke kazni pozneje suspendirajo. Mnogokrat čitate, da je bil ta ali oni obsojen v globo $100.00 in v zapor za tri mesece, toda največkrat se pripeti, da plača samo $10.00 in sedi tri dni v ječi, nakar je izpuščen. štetje radio aparatov Ko se bo prihodnje leto vršilo ljudsko štetje bodo vladni števci prvikrat tudi stavili vprašanje, kdo ima radio aparat. Namen vlade je dognati koliko radio aparatov se nahaja v Zed. državah. Kupujejo avtomobile Kot naznanjajo družbe, ki izdelujejo avtomobile, je bilo letos v Zed. državah prodanih že nekaj nad dva milijona novih avtomobilov. | it ameriskhwdomovina AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SLOVENIAN MORNING i IN LANGUACE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER ______ ____________L_I - ■!_1__,1, ............................................! , ----- 149 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 27, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. * ____________________________________________ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN BOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ______________________________Published dfcUy except Bundaya and Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.60. Za Cleveland, po poAtl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po razna&alclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna ftevllka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 months Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 8c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 149, Tues., June 27, 1939 Nemška vojna ekonomija Ko pregleduje povprečen državljan položaj v starodavni Evropi in premišljuje o nenavadnih dogodkih, ki so se tam pripetili zadnje mesece, se večkrat zamisli in si mogoče stavi sledeča vprašanja: Kakšen dobiček je na primer naredila Nemčija, ko je zasedla Avstrijo in pozneje uničila čehoslo-vaško republiko. Koliko to koristi Nemčiji. Skoro gotovo boste prišli do zaključka, da je Nemčija storila kardinalno napako, ako že ne drugače, pa s tem, da je svet skoro enoglasno obsodil Nemčijo kot roparico. Toda Nemčija mora misliti tudi sama za sebe in premišljevati kaj ji koristi dejstvo, da je šla in uničila dve samostojni državi? In nadalje, kaj koristi Nemčiji, ko je izsilila iz Romunske in Jugoslavije gotove trgovske pogodbe? Poroča se, da je ekonomski položaj danes v Nemčiji mnogo slabši kot je bil pred dvema letoma, ko je bila Avstrija in čehoslovaška republika še samostojna. Komu prinaša nasilje dobiček? Edina sreča, ako smemo v takem položaju govoriti o sreči, je, da se je vse skupaj izvršilo brez običajnega prelivanja krvi. A Nemčija ima na duši danes dvoje držav, katerih svobodo je uničila. Kljub vsemu prizadevanju od strani nemških militari-stov, strategistov in ekonomistov, je Nemčija danes na slabšem kot je bila pred leti. Nemčija je danes prisiljena impor-tirati več blaga kot kdaj prej. In to narod boli. Na primer Militaerpissenschaftliche Rundschau, ki je glasilo nemškega generalnega štaba, pripominja v preteklem tednu, da Nemčija ne ve, kako bo s premogom, ako izbruhne vojna. Ako tak časopis kaj enakega napiše, tedaj mora že nekje biti polom. Brez premoga se ne more izdelovati jekla in železa. Nemčija je mislila, da bo z zavetjem Avstrije prišla do potrebnega železa, jekla in predvsem premoga. Toda nemške zahteve tozadevno so tako ogromne, da je zavzetje Avstrije v gospodarskem oziru kakor kapljica v morju.. Tekom leta 1937 je Nemčija producirala komaj deset milijonov ton rude in je bila prisiljena importirati dvajset nadaljnih milijonov ton rude. Enako je z bakrom, ki je enako važen in potreben pridelek. Nemčija producira letno 220,000 ton bakra, potrebuje ga pa trikrat toliko. In brez bakra njene industrije ne morejo obstajati. Jugoslavija ima izvrstne bakrene rudnike, toda so pod tako slabim vodstvom, da je bilo Nemčiji mogoče lansko leto prodati bakra samo za vrednost nekako deset milijonov mark. Sicer pa Nemčija ne more dobiti vsega bakra iz Jugoslavije, ker ga potrebuje tudi Mussolini, ki je poleg tega dober plačnik, dočim Nemčija pošilja samo svoje blago v zameno v drugih državah kupljeno blago. Nemčija nadalje predvsem potrebuje olje, to je, petrolej in gasolin. To more dobiti le iz Romunske. Toda Romunska se nekako punta in ne zaupa preveč Nemčiji. Za svoje blago zahteva točno plačilo, kar ima tudi prav. In da potrdimo resnico: Kaj se izplača Nemčiji graditi zrakoplove, tanke in vojne ladje, ako pa nima gonilne sile, ki je predstavljana v olju? Ali naj Nemčija zasede Romunsko in s silo dobi to, česar na lep način ne more dobiti. Dvomimo. Vzpričo vseh teh dejstva mi precej dvomimo, da bi prišlo v Evropi do večje vojne, ali do vojne sploh. Nemčija je v ekonomskem oziru jako nazadovala, dočim je napredovala v vojaškem oziru. Toda vse to bo moralo kmalu prenehati, ako bodo viri, iz katerih dobiva Nemčija svojo vojaško silo, zaprti. Jeklo, železo, baker, petrolej, oziroma olje, to so največje potrebščine za armado. Ako Nemčija tega ne more dobiti, tedaj tudi vojne ne more napovedati. Zdi se nam, da je Hitler sam o tem precej dobro poučen in da bo v prihodnjih mesecih precej odnehal od svojih nesramnih zahtev napram drugim narodom in državam. Je že dobro, če se poroča, da ima dva milijona mož mobiliziranih, toda kako se bo to moštvo gibalo, kaj bo jedlo, to je drugo vprašanje. Že Napoleon je trdil pred dobrimi sto leti, da armada potrebuje predvsem živeža, in tega ima Nemčija danes komaj za silo za svoje prebivalstvo, kaj še, da bi krmila večjo armado. Do vojne torej tako hitro ne bo še prišlo. BESEDA IZ NARODA Očetovski dan Ves dan v nedeljo 18. junija se je držalo vreme tako, kakor da bo zdaj pa zdaj začelo padati iz oblakov, sonce ni moglo nikjer ves dan pokukati izza oblakov. Ne vem če je bilo to vse na račun in na žalost očetov ali radi izletnikov, ki ljubijo hladno vreme, da jih sonce ne ožge. Bilo že kakor hoče, ljudje so se udeleževali vse navzkriž piknikov in izletov in si privoščili junijevega svežega zraka in bujne narave. Z drugimi vred sem sam kolovratil naokrog. Naj prvo popoldne sem peljal Jarcovo družino v spremstvu moje drage zakonske polovice na hrib k Čehom k svetišču Lurdske Marije. Tu so se Čehi skazah v dokaj lepem številu in obhajali skupno duhovno opravilo, spominjajoč se svoje domovine, ki se nahaja v težkih dnevih. Ko smo se od tod poslovili, ni bilo daleč do. Stuškove farme. O tem sem že na drugem mestu napisal. Vrnivši se domov je bilo rav- no prav za pričetek tega tako slavnega praznovanja našega dneva, rečem še ponovno "našega očetovskega dneva," ki se je imel vršiti v šolski dvorani fare sv. Vida in to ravno na dan žegnanja farnega patrona. Kaj hočete še več, ko človek ves dan okrog kolovrati, tudi zvečer ne miruje. Hajd, šli smo vsi na to praznovanje. Hotel sem, da gre tudi soproga, da bo videla, da imajo tudi moški svoj dan. Imeli smo se imenitno, prav na način kakor v stari domovini. Se prav dobro še spomin j .im kako smo se imeli leta 1920 v Mariboru, ko sem se udeležil Orlovskega Tabora. Predno sem šel v Ameriko nisem bil spoznan s takimi družabnimi skupinami, kakor jih prirejajo dandanes v večjih trgih in mestih mladi Orli in Sokoli, zato me je takrat presenetilo to družbovanje. Videl sem kako se shajajo okrog mize velike restavracije ail gostilne odlič-njaki in drugi iz dežele in mest prihajajoči udeleženci. Možje in fantje v slikovitih narodnih nošah, polni navdušenja in veselja, da se ne da popisali. Sedeči okrog miz zbranih družb, ki se skladajo v razgovoru eni iz enega kraja domovine in drugi iz drugega, so veseli, da so se srečali. Še prav dobro se spominjam mladeničev in mladenk, ki so mi povedali nekako tako-le: "Srečne se počutimo, da smo prišli sem na Tabor. Celo leto smo se tega veselili, vsak krajcar smo dajali na stran, mesto da bi ga potrošili. In vse to za to, da smo mogli dospeti na to veliko narodno manifestacijo. Ko se vrnemo bomo zopet veseli celo leto varčevali še bolj navdušeni in oživljeni." Nekateri teh so se pripeljali po dva dni daleč z vlakom, drugi manj. Iz cele Sloveni^edmŠe od drugod so prihiteli skupaj. Takrat sem spoznal, kaj pomeni prava družabnost, ki je družabnost v pravem pomenu narodne zavesti združena z zavestjo vernega rojaka, ki je obenem poln narodne zavesti tudi veren sin svojega naroda. To pretehta vse druge vrline, ki jih smatramo za verno-narodne. Zakaj sem omenil to mimogrede je vzrok, ker hočem poudariti, da so take družbe prav tako po trebne za nas tukaj kakor «o potrebne v naši domovini za fante in dekleta iz dežele, ki se na ta način zbirajo, da tako ohranimo narodno in versko zavest. V družbi sem videl odlične cerkvene dostojanstveni ke, več škofov iz vseh,pokrajin s fanti, tudi duhovnike, ki so bili voditelji teh skupin po domačih farah. če v tem razmišljamo, bomo spoznali, da je to edino potrebno, da se ohrani narod zdrav in izobražen. Računati moramo, da je stališče naših v domovini vse drugačno. Tam nimajo prilike za skupne nastope, kakor je to v Ameriki, tam niso take ugodnosti, da bi za 15 ali 20 minut lahko pridrveli skupaj za nastop. Tam so razmere drugačne, delo in za poslenje je neprestano. Zmu-čeni so, radi daljav ne morejo hitro skupaj priti, pa vseeno vršijo vse to kar je za telovadbo in za narodne nastope potrebno. Vršijo to, ker jih voditelji, njih duhovniki in kaplani, bodrijo in jim pomagajo. Tej zavesti se mora pripisovati veliko kredita in častnega priznanja. In mi tukaj ? Veliko pišemo o narodni zavesti, tudi delamo, imamo kulturna društva, katera skušajo v predstavah nas bodriti za narodni živel j, kar je vse hvale vredno in tako naša pevska društva, naše godbe in orkestri, vse to se še precej dobro izvršuje in gfe tako naprej, vendar pa se to globlje in globlje potaplja v tujo smer in odtujuje od pravega domačega življa, osobito še na javnih mestih, kjer se mešamo z drugimi tu rojenimi, kateri velikokrat ne vedo, kam da pripadajo. V taki me. Sanici se vrtimo in govorimo pol slovensko in napol angleško. Kar sem že v začetku tega dopisa namignil, naj omenim sedaj. To je to, da opozorim na naše socijalne prireditve, podobno kot se je vršila na Očetovski dan in enako na Materinski dan in druge take prireditve. Vzemimo bolj podrobno. Za prava taka družabna obhajanja in praznovanja potrebujemo tudi primernega prostora. Mi moramo računati z današnjo komod-nostjo, kakoršna je na razpolago naši mliadini drugod. Dejstvo, da so naši sinovi in hčere dolžni prihajati kot katoličani na naše prireditve ne bo držalo in ne vleklo, mi moramo jim dati na razpolago tudi priliko, da radi pridejo. Za to je pa potreba prostora. Vsako podjetje, ki hoče, da obstoji od podpore naroda, mora najprvo pripraviti svoje prostore. Vidimo kako se izboljšujejo gostilne, dvorane, kegljišča in vse druge javne tržnice, da dajo s tem odjemalcem ugodnost. S tem sem prišel do prave točke, zakaj prav za prav pi-?em ta dopis: Vsi veste, da se '.adnja leta trudi v naselbini mož (ki pa noče, da se omenja njegovo ime), vendar pa ne ■norem mimo drugače, ker bi •ni potem čitatelji ne verjeli, ia pišem resnico, če tajim ime. Vsi vemo za delovanje č. g. Rev. Jagra v družabnih prireditvah med mladimi in starimi, da bi se naša slovenska stvar ohranila in z njo tudi vera in s tem skupno pa da bi oomagali fari in cerkvi iz dol-ra. Torej gre za trojno korist laroda, za katere koristi bi se iahko čtprilo mnogo več in nnogo bolj praktično, če bi meli svoje prostore, ki bi odgovarjali za tako veliko narod-io skupino kakor je fara sv. Vida. Za vzgled vzemimo Oče-ovski ali Materni dan ali pa /se druge prireditve, ki se vrte v nampnu, da širijo narodno ;n katoliško kulturo in s tem pomagajo odplačevati dolg f'a-•e, ki se mora plačati. Rekel sem, da si vsak, ki hole, da si naredi življenje, prvo iaredi in uredi za to prostore. V£i smo videli, da je naš vodja Rev. Jager moral prirejati tace kulturne igre in družabne '.abave kar zaporedoma, ene n iste, ker niso prostori odgovarjali. Mi mogoče mislimo, ia se ne izplača. Motimo se! Ne izplača se tam kjer ni lju-3i, kjer ni naroda, kjer ni cilja in ne potrebe. Mi pa imamo vse; kar nam manjka je le dobra volja, gospodarski odbor in p-revdarnost. S tako ulo naroda kot je naša St. Clairska metropola se da vse loseči. Naše nezaupanje traja samo toliko časa, dokler ne bi začeli, kakor hitro pa bi začeli, bi ob enem že spoznali, da smo vendar enkrat prišli do pravega začetka. Dokler ima kmet dovolj rodovitne zemlje mu ni treba imeti prazne žit-■lice. Gre naj in zemljo obdela. Prav tako je z nami. Imamo narod, ki misli in čuti s potrebami in je pripravljen odelovati, toda mora imeti voditelje in svetovalce, ki mu kažejo cilj. Treba je dobre volje in mož, ki bi se strnili in sporazumeli. Največja naša škoda je 'ta, da smo le samo vsaki zase in drug napram drugemu. Mi puščamo, da nas izkoriščajo drugi! Mi hodimo drugam, mi nosimo drugam to, kar sam itako potrebujemo, mi snio v pomanjkanju in v dolgovih, ki nas ponižujejo, drugim smo pa stavili palače in gradove. Mi ne delamo prav, mi ne vršimo naših verskih dolžnosti, pa mislimo, da smo najboljši katoličani. Oprostite, čitatelji tega dopisa, ki se je nehote zavozil nekam proč od cilja. Mislil sem opisati kako smo peli na Očetovski večer. Saj pravim, še človek, ki ima šest in pol križev, se v taki družbi razveseli. Ko sem dospel v malo za 300 ljudi veliko šolsko dvorano, sem dobil v roke program, ki je vseboval same lepe domače pesmi. Kadar pa se nahajamo Slovenci pri obmizju, kjer ga prinese glažek ali dva, smo kmalu pripravljeni, da zapojemo. Meni je ta program zelo ugajal. Kar začno naj, sem rekel, moje grlo bo O.K. za veliki bas. In kot nalašč, mi stari fantje smo že po večini pozabili, kako se kitice glase, v vsem tem nam je bilo pa pomagano, ker imeli smo pesmice natiskane. Pevski zbor "Baraga" je najprvo sam zapel kitico naprej in nam tako že označil glasove in besedilo, mi smo potem s ponovnim začetkom pograbili in zabučali, da se je vse treslo. Kdor zna, pa zna, smo rekli, hočeš, nočeš, moraš peti, ker ti kar na mizo prinesejo glasove. To naj služi za en primer, kako bi se dalo prav po domače vpeljati zabave v našo farno korist s družabno zabavo, ki je ob enem potrebna. V tem bi se dalo še mnogo pisati in pisati je tudi potrebno in razpravljati, kakor je potrebno, da se plača dolg cerkve. Kar je pred vsem potrebno je, da se prepričamo med seboj o veliki potrebi. Ko bomo spoznali potrebo se bomo tudi zavzeli zanjo. Kako in kaj, naj pa še kateri drug kaj pove. A. Grdina, faran. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Zadnjih par tednov nisem nič pogledala v kotiček, veste, bilo je malo vroče in nekaj dni pa tudi mVaST'^o, in med tem oklevanjem se je že nabralo nekaj novic, ki jih bom pa sedaj sp*oročila. Saj vem, da marsikoga zanima, kako se imamo v tem našem mestu Lorainu, kjer rožce po naših vrtovih prav lepo cveto in ptički na sadja polnem drevju tak' sladko poj o. No, pa mogoče bo kdo rekel, kaj pa tisto o rožcah piše, saj je tudi pri nas tako. No ja, pa saj je menda res tiko, ali vsaj podobno, povsod kamor človek pogleda v teh prekrasnih poletnih mesecih. Sedaj pa novice, evo jih: V zadnjih mesecih so se poročili sledeči pari: Joseph Pavlič iz 30. ceste si je zbral dekle madžarske narodnosti, da mu bo v bodoče gospodinjila; Hermina Udovič iz W. 23. ulice je obljubila John Strancarju, fest fantu, ki je doma iz Clevelanda, da mu bo kuhala in stregla na vse pretege, in to pa seveda, če bo priden in če jo bo ubogal, drugače ne bo nič; Albert Ska-pin iz 33. ulice in Anna Hor-myak, ki je po rodu Rusinja, torej Slovanka in zato fest dekle, sta tudi rekla one dni v naši cerkvi "ja in yes"; pa ro-jq,k John Machutas ter Mrs. Marie Reising sta si tudi obljubila, da bosta vedno v prijateljski složnosti skupno gospodarila. Torej vsem tem novopo-ročenim parom kličemo in želimo vse najboljše in vse najlepše—Bog daj! Pri mladi družini Frank Zaletel na 34. ulici so one dni dobili prvega sinkota, ki pa se mu menda ni nič kaj dopadlo na tem svetu in je zato raje takoj odšel nad zvezde zlate, kjer se mu bo gotovo bolje godilo, kakor se nam godi, ki smo ostali tukaj in se moramo pehati za košček boljšega kruha, na tem trpljenja polnem svetu. Pri družini James Logar so pa na Father's Day ali tako-zvani praznik vseh očetov, dobili krepk'e'ga "borderčka." Srečni oče je dobil zato v dar 100 najboljših in največjih ci- gar od poznane veletrgovine' George Canalos. James je gotovo cigare prav velikodušno razdelil med svoje prijatelje— menda ja. Od nas pa poklon in čestitke! Seveda! Na tukajšnji višji šoli so letos graduirali sledeči naši fantje in dekleta: Ema Simonič, Harry DebeVec, Edward Hribar, Stanley Perušek, Charles Pavlovčič, Fiorina Paul, Štefan Klemen, Dorothy Konjar, Victoria Kum-še in Angela Tomažin. Ti dver zadnji mladenki sta bili še posebej odlikovani za njiju aktivnost s tem, da sta bili sprejeti v National Honor Society. Vsem gori navedenim graduan-tom in staršem naše iskrene čestitke! Naša farna šola, pod vodstvom častitih šolskih sester učiteljic ter našega gospoda župnika Rev. Slajeta, je priredila zadnjo nedeljo večer v našem Narodnem domu v počast letošnjim graduantom 8. razreda prav lep večer z mičnim programom. Prav z veseljem smo poslušali našo mladež, kako lepo in navdušeno so zapeli "Kukavico" in "Ljubezen do domovine," in seveda tudi nekaj angleških pesmic. Vprizorili so tudi par kratkih šaljivih igric. Velika dvorana je bila nabito polna zadovoljnih naših ljudi. Med nami vedno tudi opazimo naše tri slovenske zdravnike. Zobozdravnik dr. Frank Mra-mor vam izpuli zob, prav brez vsakih bolečin in zraven pa še vedno kako šaljivo pove, no ja, pa saj je Francelj en del našega Meniševca, kajti njegov oče je Brinarjev Jože iz Selščeka; saj veste, naša vasica se nahaja tam blizu gore Slivnice, špiča-stega Stražišča in Cerkniškega jezera. No ja, tisti, ki ste oziroma smo od tam doma že vemo kje je naša lepa Menišija. Saj pravim, kam sem pa zopet zašla, novice od šolske prireditve pišem, pa se kar na vsem lepem znajdem tam onkraj morja in pa od naših gospodov zdravnikov sem hotela napisati par vrstic. Aha, naš dr. A. L. Prijatelj, ki je zdravnik za vse bolezni, tudi on je prav prijazen in domač "kerlc." On vas prav gotovo in v kratkem času ozdravi, samo če je v njegovi moči in, seveda, če ni prepozno. Dr. Frank Gradišek, zdravnik za vse očesne bolezni, vam bo prav gotovo z veseljem in vso natančnostjo pregledal vaše oči in umeril ter napravil najboljša očala. Torej le z zaupanjem se vedno lahko obrnete do njega. Graduante iz naše farne šole bi bila pa skoro pozabila, torej tukaj so: Dorothy Žnidaršič, Mary Mlač, Frances Gradišek, Betty Boughton, Genevieve Mi-tok, Mary E. Curran, Albert Rossa, Frank Glavan, Vincent Pogačnik. Richard Tomažič, John Zaletel, Frank Seskar, Anthony Pire in Aloysius Vi-rant. čestitamo in želimo, da bi vsi ti graduanti tudi v bodoče ostali pridni v ponos in veselje svojih staršev. Miss Vida Kumše, ki je učiteljica telovadbe na tukajšnji višji šoli, je odšla proti New Yorku na partedenske počitnice. Ogledala si bo tudi svetovno razstavo in bo tudi krstna boterca prvorojenčku svoje prijateljice, kateri je bila tudi poročna priča. Torej le dobro se imej, Vida! Pa še za nas si oglej razstavo, mogoče tudi mi pridemo za teboj, če ne letos, pa drugo leto, kakopak in šur . . . Dobro poznana glavna od-bornica SDZ, Mrs. Frances Bre-šak, je dobila iz stare domovine žalostno vest, da je v Lescah na Gorenjskem za vedno zaspala njena ljubljena 79-letna mamica Terezija Pire, rojena Prešeren. Preteklo poletje je po dolgih letih Mrs. Brešak še obiskala svojo mater in se je tako ob slovesu za vedno poslovila od nje. Naše iskreno sožalje! Dne 30. maja je tukaj uf rojakinja Terezija Janežic j 33. ulice. Pokojna je bolehal skoro 20 let, sedaj jo je usin Ijena smrt rešila nadaljnji trpljenja. Vsled njene bolez1««: ni bila pri nobenem drus^ ! Njen mož in otroci so ji vesic® dolge bolezni lepo stregli ' a j skrbeli zanjo. Rojena je J,11 vasi Brezje nad Cerknico, sta] li d je bila 50 let. V Amerik« «U> prišla pred 26 leti, pri hiši se sr reklo pri Krovčkovih. ?11 pokojna zapušča moža Fran dva odrasla sinova in je že omožena, in enega vnU a ) pol-sestro Mrs. Mary Ule/ alu daljni farmarski naselbini ji I »n< živi sestra-dvojčka Mrs. bT>'sU Ule. Naj pokojna nekd»" «1, Meniševka spi mirno v nar0 p, plačilo, in ko je ta Pf,j Ih r je tožbo zavrnil z utef1^ Vs : jo, da je vedeževanje 'ji'lo; konu prepovedano in 6H dišče ne more nuditi j l^i j pomoči. Opozoril je toZ' j 'Jeg; le na to, da lahko Pr|< Sedaj pa bom govoril o nje-"vi smrti. Prišla je nad njega ii&o'r roparica nad svoj plen. ipoma in nepričakovano. Zdrav li J čil je stal med nami. Zajezdil d i bil svojega konja in se vrnil , li nami domov. Pa zadela ga je 'orilčeva krogla. Moji bratje in ,yejWe sestre naj žalujejo za fm!" tla Zamolklo, tožeče petje se je o-l in ksilo, vse bolj glasno in jasno aj : donelo, pa se končalo v pre- sr Mjiv krik. ^ Poglavar je nadaljeval: • i "Maščevali smo njegovo smrt, jal f morilčeva duša ni šla za njim. a,ne 5 bo mu stregla onstran groba. nj fahopetna je bila, ni hotela za jj-jjj iim. Garjevi pes, ki je imel ta-sc'C s dušo, — njega so otroci us nj Glili in njegovo truplo je voda Jža( Hasla. Ali je tako?" "Howgh —!" ja i "Kleki petra je odšel. Pa nje-gre ^o truplo nam je ostalo, da mu 200, stavimo spomenik, ki bo spo-,ja ''H j al nas in naše potomce na S]< i Jbrega, belega očeta, našega I |a titelja, našega ljubljenca. Ni ! rodil v naši deželi, iz daljne C|e#žele je prišel, ki leži onstran ve- II vode in ki v njej raste hrast, ]a%> smo iz ljubezni do njega }izj 1 njemu v čast prinesli želod, j\ Iga zasadimo ob njegovem gro-k H. In prav kakor bo vzklil iz J ve tako se bo tudi njegova aK Usa vzbudila in bo živela on-'fan groba. In prav kakor bo- * lili0 rastli tile hrasti, prav tako j;