't,
. ^ «t*pt B*turd«n.
ITI tad Holiiftjm.
PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Urvdniftki in upruvuiAki prostori; mi S. Uwad»l« A v«.
Offic« of l*ubltc«tlun: M67 South Uwii<Ult> Av». Tdvphun«, Koikw.ll 4 no 4

.TKAR
Craa Hat* j« fSJS
Jmmtt 1«, INI, al Um p—i offt— U« Aet «tf CoafrM W lUreh I. im.
CHICAGO. 11,1.., PETEK, 21. JUNIJA (JI'NK 21). 1M5.
Sub»cripUon $0.00 Yearly.
ST K V.—- M ' M H K It 121
AeoapUnc« for mailinr at »pedal rat« of post**« provided for in »ection UOS. Act of Oct. S. 1917. »uthoriini on Juna 14. 1V18.
jalno zavarovanje, Wagnerjev delavski zakon sprejeta v kongresu
t sprejel Rooseveltov načrt zavarovanja brezposelnosti in starostne pokojnine; Sja zbornica istočasno sprejela Wagnerjev ^konza reševanje sporov med delavci in delodajalci. Oba zakona gresta zdaj pred končani konferenčni odsek. Roosevelt apeliral ^kongres, naj zviša davke bogatinov za "re-diitribucijo bogastva"
B>
fishinifton, D. C., 20. jun.— -res je včeraj sprejel dva zakona "nevvdealskega" m. Senat je s 76 glaso-»oti 6 sprejel zakon social-i zavarovanja. V nižji zbor-je bil sprejet že prej, ker je senat naredil več spre-ib. mora biti zakon izravnan i konferenčnim odsekom.
zbornica je pa sprejela Jnerjev načrt za izravnava-industrijskih sporov, ki je k prej sprejet v senatu; tu-U zakon mora iti pred končni odsek, btočasno je predsednik Roose-predlozil kongresu posebno inico, v kateri apelira za rejo davčnega sistema oziroma (višanje davkov bogatinov, naj prinese redistribucijo tva.
Ukori socialnega zavarovanja flavnem določa, da kongres oli sto milijonov dolarjev za bdstarostne pokojnine; iz te-iklada bo federalna vlada po-igala posameznim državam, ki redejo take sklade. Dalje do-naraščajočo doklado enega Sotka na delavuke mezde, ki »ne z letom 1937 in naraste tri odstotke v letu 1949; ta ikkda in posebni davek na do-tte delodajalcev bosta vzdrže-nklade starostne pokojnine, federalnega sklada se bo plavala pokojnina ne več ko $15 no vsaki osebi, ki doseže l«t in ki ne bo imela lastnih mdkov. Poleg tega so razne za oskrbovanje sirot, bljenih otrok, za katere hrti ne morejo skrbeti, za vdo-i majhnimi otroci, ki nimajo itd.; nadalje so dolo-letni* dajatve za oskrbo n državne zdravstvene
Ude.
Ctede zavarovanja proti brez-•nosti zakon določa posebni ki gg plačujejo deloda-*> M skupnih vsot izplačanih ^ klavcem, in sicer en od-v Hu dva odstotka *u 1937 in potom tri odstotek® leto. Prizadeti so vsi *»J»W, ki uposlujejo več ko 1	izvzeti pa so upo-
'l«-lauTv na farmah, T*** ^ hišna dela in na-r	dol,PMlelnih, knji-
znanstvenih zavodih. - ocialnega zavarova-y r'»kah t r«'h uradnikov v J^entu dela, ki jih imenu-^^Inik in ki bodo preje-
r «>.......etne „la',.
z*kon določa usta-",	d< lavskcga od-
Hanov. Ta odbor, ki l>rHs.-<lriik, bo de-* t,, '''''katerim pori med is. 3; "Ujaki. Odbor bo razpirati volitve de-* 'rMi, da si izvolijo ** kolektivno po-
rn#-*M- delavnika in / predstavniki, »v v tovarni, bo-
Avstrija naj bo druga nevtralna Švica
Mussolini in Hitler sta se zedinila
Belgrad, 20. jun.—Ministrski predsednik Jevtič odpotuje v Benetke, kjer bo v nedeljo kon-feriral s Suvichem, Mussolini-jevim pomožnim ministrom zunanjih zadev. Iz Prage poročajo, da je dr. Beneš zapustil Moskvo in v kratkem pride na Bled, kjer bo konferiral z Jevtičem o najnovejši situaciji glede Avstrije in prihajajoči podonavski konferenci.
Rim, 20. jun.—Mussolini in Hitler sta se zedinila glede statusa Avstrije. Avstrija postane druga Švica — nevtralna vmesna državica. Do tega zaključka sta prišla, da bo imeld Italija mir v Evropi m Nemčija ima za enkrat tudi dovolj drugega opravka, da ne bo mislila na Avstrijo. Vprašanje podonavske konference, ki je nekaj te-
Domače vesti
Novi grobovi v Clevelandu
Cleveltnd. — Zadnje dni je umrla Ana Nemec, roj. Kromar, stara 44 let in doma iz Otizarja pri Duljah na Primorskem. V Ameriki je bila 28 let in tu za pušča moža, tri sinove in dve hčeri. — 17 t. m. je umrl Mihael Stepic, star 76 let in doma z Brezja pri Kostanjevici. V A-meriki je bil 24 let in tu zapušča hčer.
Policija izpustila tatu
Clevehtnd.—John Gornik, gl. tajnik SDZ, je 17. junija prijel človeka, ki mu je skozi dva tedna kradel steklenice z mlekom s praga njegove hiše, kamor jih je mlekar dostavljal ob zgodnji uri. Tatu je izročil policiji in na policijski postaji so mu rekli, naj pride kasneje k razpravi. Ko je Gornik prišel k1 razpravi, je bil tat že izpuščen in policijski uradnik ga je informiral, da brez "vvarranta" ne morejo držati nikogar. Gornik je odšel domov brez zadoščenja.
Unija strojnikov
zaznamuje uspehe fl ZA HILLQU1-
TOV AMENDMENT
Izvojevala je ugodne pogodbe kljub polomu zakona obnove
Washington, D; C. — Da polom zakona NIHA, katerega je federalno vrhovno sodišče proglasilo za neustavnega, ni udaril delavcev, ki imajo močne organizacije, kažejo poročila krajevnih unij, ki jih pošiljajo Mednarodni zvezi strojnikov, katera ima svoj glavni stan VVashingtonu.
V zadnjih tednih so organizirani strojniki sklenili mnogo novih dogovorov iti obnovili stare pogodbe in vse vsebujejo pridobitve članstvu.
Cikaška distriktna unija, ki
VELIKA K AMPA-
Za "dodatek delavskih pravic" socialisti organizirajo široko fronto
NORRIS PREDL021L SVOJ AMENDMENT
STAROSTNA POKOJNINA V ILLINOISU
Springfield, III. — (FP) — Po več letih boja s strani organiziranega delavstva je državna le-gislatura končno sprejela zakon za starostno pokojnino. Zakon ima stopiti v veljavo s 1. janu-
arjem, faktično pa takrat, ka-diifcv počivalo, je spet oživelo in dar bo zbornica apropriirala po-konferenca se bo skoro gotovo trebni denar. Hornerjeva vlada vršila prihodnji mesec. Na tej1 gleda v VVashington, če bodo tam konferenci, katere se udeleže vsi kaj pomagali. Od zvezne vlade
ki.
►»•Mj *»

sosedje Avstrije in na kateri bo zastopana tudi Francija, bo predložen pakt nevtralnosti Avstrije in vse države bodo povabljene, da s svojimi podpisi za-jamčijo to nevtralnost.
Pekovski delavci zagrozili s stavko
Apelirajo na Ameriško delavsko federacijo za pomoč
New York. — (FP) — Willi-am Galvin, predsednik krajevne unije Inside Bakery Workers Federal Labor unije, je zapre-til z novo stavko proti National Biscuit Co., katero je obdolžil kršenja dogovora, na čigar podlagi je bila poravnana zadnja stavka.
Galvin je naznanil, da je že apeliral na VVilliama Greena, predsednika Ameriške delavske federacije, za finančno pomoč in dobil zagotovilo, da bo federacija podpirala stavko.
Inside Bakery VVorkers unija je bila ustanovljena pred enim letom in v tem času je vodila že več stavk. Kot federalna unija ima pravico iskati finančno pomoč pri Ameriški delavski federaciji.
Galvin je dejal, da je National Biscuit Co. ponovno uposlila samo 1100 od 3000 delavcev, ki so bili aktivni v zadnji stavki, kar je izzvalo ostre proteste in zahteve za okiic nove stavke.
pričakujejo, da bo prispevala polovico stroškov.
Penzijski zakon ni najslabši, kar jih je bilo že sprejetih v Združenih državah, ampak med — dobrimi. Ce bo dovolj denarja, bodo osebe s 65. letom starosti, katerih premoženje ne znaša preko petih tisoč ter so bivale v Illinoisu vsaj deset izmed zadnjih petnajst let — tedaj bodo prejemali, če bo njih prošnja odobrena, do enega dolarja podpore na dan. Pokojnina ne bo na razpolago revežem v občinskih institucijah.
Milwaukee__Socialistični župan Daniel W. Hoaw, načelnik strankinega organlzatoričnega odseka, |>oročn, da so v dolu na črti za intenzivno kampanjo za amendiranje zvezne ustave v in teresu delavcev, farmarjev In konzumentov. V to kampanjo bo je ena najmočnejših v Ameriki,'stranka skušala pritegniti vsi je obnovila pogodbo z Zvezo to-1 delavske in farmarske organiza-varnarjev pretekli teden. Po- cije ter profesionalne skupino, godba določa zvišanje plače za Kampanja 1m> šla za sprejo pet centov na uro in druge u- tjem "amendmenta delavskih godnosti, mini temi skrajšanje pravic", katerega je sestavil |h>-delovnega tedna na 40 ur in kojni Morris HilUiuit, ki je slovel za najboljšega . delavskega odvetnika v Ameriki. Ta doda-
dvojno plačo za čezurno delo.
11. Loeb Manufacturing Co. v Philadelphiji se je morala uda-ti pritisku in priznati unijo, s sprejemanji katero je pravkar podpisala pogodbo. Slične pogodbe so prvič podpisale Troy Sunshine Co., Troy, O., Milwaukee Coke & Gas Co., Milvvaukce, in Balti-more Mfg. Co., Bal t i more, M d.
tek daje kongresu pravico za
zako-
Coughlinova pravda
za čikaiki stadion
kakršnekoli nodaje v interesu delavcev, far marjev in konzumentov, uklju čivši socilaisiranje industrij.
"Vrhovno sodišče zapira poi; eelo taki socialni zakonodaji,' pravi Hoan, kakršno je priprav ijena sprejeti 'liberalna' kapi ta listična vlada. Ni udarilo le sta rostne pokojnine za železničar i je, marveč tudi vse točke v Uoo
seveltovem socialnem programu Chicago. —V sredo se je za-'s 8Vojlmi odloki je povzročilo dela razprava pred sodnikom (jvom za u,ga|no»t UO-urnega te Jamesom J. Kellyjem zaradi za- (jnika Wagnerjevega predloga h te ve detroitskega f u p n I k a Lundeenovega osnutka in druge Coughlina, da mu odbor za mest- Mkonodaje, ki bi koristila de
ne parke odda stadion (Holdiers' Kield) v najem za javni shod.
lavstvu.
"Edini odgovor proti blokira
Odvetniki odbora za parke so nju nH,)re<lne socialne zakonoda predložili svoje argumente in so |M( devetih starcih je splnse navajali, da doslej je imel ta od- ,)rott»st vse dežele in amendira bor vselej zadnje* besedo, kadar nje UMtave, kakor je to sugest je šlo za oddajanje kakšnih pro- rH| Morris HUlqujt. Socialistu-
na stranka je sprejela "amon< inent delavskih pravice" že 198 in danes zopet obnavlja boj za njegovo sprejetje."
Hoan pravi, da je dolžnost sl< herne oscl>e, ki Je proti kapita lizmu, da posveti vse svoje ener gije agitaciji za sprejetje tega amendmenta. Organizacijski <a bor je naredil načrt za širok agitacfjsko fronto, ki bo v glav nem obstojala Iz treh sekcij.
Eno sekcijo bo tvoril delav ski oillMir, ki bo vodil propagan do med unijami. Tajništvo trga odbora je sprejel Frank N. Tra ger, vodja organiziranega d> lavstva v Baitimoru. Farmarsk
ntorov v javnih parkih. Argumentirali so tudi, da je tožitelj državljan države Michigan in nima pravice prisiliti javnih oblasti druge države, da bi se morale ukloniti njegovi volji. Zanimiv pojav pri tej razpravi jo bila peticija, katero so vložili pristaši louisianskcga senatorja "Kingfisha" Longa, ki se pridružuje. Coughlinu. Sodnik je odločil, da ta peticija nima v tem slučaju nobene I e g a 1 n e opore.
New Jcr»ey dobila kupčijgki davek
Jeklarska industrija izkazuje nazadovanje
Pittsburgh, Pa. — Jeklarski baroni so bili najbolj glasni v zahtevah, da je treba ubiti pla-vega orla, da se v deželo vrne
prosperiteta. V dveh tednih, kar Trenton, N. J. — Governer	nekciji bosta načelovala Georg« je federalno vrhovno sodišče Harold G. Huffman Je podpisal' A. Nclsuti, predsednik Farmar
razglasilo zakon obnove za ne-! zakon, ki ga je odobrila držav-	ske unije v VViseunsinu, in Ches
ustavnega in razveljavilu indu-'r,M legislatura in določa dvaod-	ter A. Graham, tajnik Farmji'
strijske pravilnike, je produkci-1 stotni davek na blago. Zakon-bo	«ke unije v Mlchiganu. V ist
ja jekla padla na 40 odstotkov i stopil v veljavo I. Julija in de-	namene bo sestavljen tudi odUr
kapacitet«', kar je znižanje za 14 nar lz v'ra Ht'	lli	profesionalnih in intelektualni'
odstotkov.'	oskrbo brezposelnih delavcev.	nm, -lnill(<)
Kriminalni sindika-lizem ni več v modi
'orota oprostila delavca
Kelso, Wash — (FP) ~ Dr-Aavjii zakon proti kriminalnemu sintiikaliamu, ki je dolgo ležal na polici, je bil ponovno po-oien k počitku, ko je okrajna porota oprostila Maksa Farrar-ja, ki je bil obtožen kršenja toga zakona. Farrarjeva zagovornika sta bila odvetnika lr\vin Goodman in Ross Kingston, o-»rambo pa je financirala Mednarodna delavska obramba.
Državna delavska federacija, centralni delavski sveti v Seat-tlu, Tacomi in Spokanu ter drugo delavske organizacijo st> so zavzele za obtoženca in stalno protestirale proti persokuciji delavskega agitatorja.
Farrar je bil aretiran v juli ju preteklega leta, ko jo policija uprizarjala navale v linijsko u rade v zvezi z generalno stavko San Franciscu, ki jo bila ta krat na višku, in z drugimi industrijskimi spori, v katero bile zapleteno unije na zapadli. Polletja na je prijela v neki <ie
lavski knjigarni, v kateri Ja na šla tudi komunistično tiskovine katere jo zaplenila. To tiskovi ne je državni prosekutor predložil sodišču kot dokaz, da je Farrar kršil zakon proti klimi nalnemu sindikalizmu.
Odvetnik Goodman jo argu montiral, ako je vprašanje pravico do revolucije na dnevnem redu in v zvezi s slučajem ob toženca, todaj ameriška tradic ja upravičuje revolucijo prot zatiranju in mizoriji. Porota so je strinjala z Izjavami zagovor nika In oprostila obtoženca.
ftest drugih delavskih agita torjev, ki so tudi obtoženi krše nja zakona proti kriminalnem sindikalizmu, bo prišlo pro sodnika prihodnjo jesen in upa nje je, da bodo vsi oproščeni.
VOJNI DEPARTMENT MDNRA ZKORIŠČEVAtCE
Obnovil je, pogodbe z njimi kljub proteatu
ZADEVA PRED ROO-SEVELTOM
u
• Ur,
L

"lavce v dotič-
'"Unica, ki ne "'■ga progra anji davka na 'a*"r tudi na dežnikom in '' '"arij* davka abif dohodke
l'r»j»mki teh r ' 'ili v glav-
' 'edtialue-
Policija ne pusti prodajati "Common Sense"
Chicago. — Ker Je čikaška policija i* večkrat aretirala Charlesa Rhina, ko je prodajal nmvyorško lilM»ralno revijo "Common Sem**" v "loopu", se j«* postojanka Civil l.fl»erties u-nije odločila, da 1xj dognala enkrat za vselej, če policija lahko aretira nelicenciranih prodajalcev revij, ne pa časopisnih prodajalcev. (j Ifhim-verfi slučaju bo
odločila i>oruta dne 28. junija.
Glasilo stavkarjev pridobiva naročnike
Z oglaai so ga podprl tudi trgovci
Springfield, Mas« (FP) 241,000 naročnikov v šestih dm vili in število š«* vedno naraše — to Je rekord lista "Journal' novo publikacijo stavkujočih t skarjev. To je tudi vzrok, zakaj lahko pritiskajo na Samuela Mowlesa, Izdajatelja štirih tu kajšnjih listov, naj, prizna nj hove zahteve.
(ilasilo stavkarjev I/. h a J dnevno in ga podpirajo tako ci taN Ijj kakor trgovci, Mowlesov listi ho izgubili /o veliko nar o« uikov in novi oglaševalci ne rabijo več njihovih kolon.
Ker Je list bil takojšen uspeh, stavkujočj tiskarji upajo, da iln pogajanja, ki jih vrni j dr/av-n i arbitražni odt>or, končala njim v prilog Slavka je izbruh oila, ko je i/dajatilj liowlos od slovil K. Tayloija, predf^'dtiika krajevne tiskar ke unije,
SI a vhu r ji /t r v preči I i
obnovit v v obrata
< h viland, O	Militautne
-lir. kovne «tra/.< mi piisilili* u pravo KI«««*trn Vacoiirii <'le*nt»r ' o., da je oftu lila na« rle /a ol» novitev «»l»fal<< v
I ii v koka/1 N i *( I j ja navalila na pi rn« d nje o« mhIkm k ila V » I a »■ ok i /.il»arlkw(|jm!i v I fia V AIU i« Id i<» v<*c
NVashington. I), r. Uradniki veznega delavskega depart-menta so poslali protest pred iluiku Roosevoltu, v katerem obtožujejo vojni dopartmont, tla gre na roko notoričnim izkoriščevalcem delav stva,
Firmi, ki sta omenjeni v pro-estu, sta M. A. Zielinski Hat 'o., Trenton, N. J., in National 1'ant« Co., Wilkos-|{arre, Pa. Slednja jo izdelala 100,000 parov hlač za armado ('('C, ko jt federalno vrhovno sodišče razglasilo zakon obnove za neustavnega in razveljavilo industrijsko pravilnike. Takoj po odloku vrhovnega sodišča je družba obvestila vso delavce, da jim bo vsak teden odtrgala določeno vsoto <mI plače, da so tako na plača za razliko v mezdnih izplačilih, ki mo jih delavci prejemali preti uveljavljen jem pravilnika in poleni, ko jo morala plačevati mezde na podlagi pravilnika.
.VoJnl dopartmont je bil ua-prošen, naj ustavi iznlačilo, ki Ita jo določevala pogodba, dokler komprtnija ne pristane, da bo prenehala z mezdnimi redukcijami. Faktl, ki so bili predloženi Hooaeveltu, govore, tla je bilo izplačilo aktualno ustavljeno nekaj dni, potem pa ja nok| visok uradnik v vojnem dopart montu odredil Izplačitcv,
/lellnskj llat Co. jr H, maja dobila kontrakt od vojnega-de-partinenla, naj naredi 110,000 klobukov /.u fante v civilni kon-zervacljskl armadi, dvajset tlni (Miznoje p« je bila spoznana za krivo, da t<• zahtevala $7 od te tlensko plače ki so Jo prejemali njeni delavci, nazaj. Posledica lena je bila, da je islbor NKA razveljavil pogodim in volni deitartmont, namesto tla bi oddal kontrakt drugemu najnižji mu ponudniku, kakor je običaj, je razpisal nove ponudbe. Tako |e prav ta družba ponovno dobila koiiIraM, čeprav je delavce prikrajšala /a tri tisoč dolarjev na plači.
Delavske organi/,aeljo so naslovile ostre proteste vojnemu depart inent u, ker je odprto poka/al tla j«< naklonjen delavskim Izkoriščevalcem. • Sedaj, ko je zve/ni ti« lavski departiru nt ob-yt hI Itoo i velta o akciji vojne ^/a depart menili, Je mo/nost, da ho kontrakt razveljavljen.
Petina prebivat-stva odvisna od
federalne vlade
VVa.-hiligton, 1» (' < »<l 'Mt,*
K«li
lr,
ncit.iprav ruti (It liOrrv % I »dedu, O.
ahtev t fen unij«
svoji tovarni iv n«, jo polici-ki l«1 m vrgla 'ic, tla je tak(* i/o v, ki *o h*• <. .u m.' V' tem lav karjev ranil Mechaiii« s ty of A meri-Mnov. Stav-višanje plače a ur«; in uri
UOO OOO do		.50,000,000	\ merii a
nov	pelllUl pieliival		stva |e
o.f	na ot	podpore	federalno
vlad	Tak«	t govore SI	tMlke, ki
hn 1	»le pra	v kar objav	1 .letite, 'It
uklj	a »ijejt»	dru/jne,	ki preje*
»o« e	4 tldtU	alm rellf,	vladne u
slu/i	n IM e.	delavc« pr	1 vladnih
pro j	eklih, i	tilatle fante	V laltori•
N< ih	< t t H	i voiake le	ca nI n i h«*
v It	/ ul.lAIII	ariuatli,	jI....»h Li
Jih |	llpllt" | 1 1 j« IIIU	»Itn e ill p« jo ti Ijtidj«1	ii]ti>r«, si liri^KM-
J" 1	T Olllt	lani« let no	, loda ta
		ll.ljl.il U|( 1	adaljnjlh
milil	,ii'C k'	jih prejel	lajo last-
v n-d	tt deral	nanir lev	ni drugih
	/<«L	tek pole	t j a
		orvi dan	i K »let j a v
nihalo na najkrajša
PROSVETA
THE ENI.IGIITENMENT glasilo in lastnina »LOVKNMS« nabodnb jbomotb
kr	n.UMM! NmmM htMr
Of|M mt M*
NMOCIMI M V.-Jrjlro« litoN <»«»•• CI>Um*I »■ HNll U. IINuH^ II »• ••	IM. M CktcM«
t. CtMT* H M »•	Wt«. 117» M trt«	M >■—■« —
•• m.
hutMrri|ilM>a raUal tur U* Unit«4 ftLtLa	Cfcl«*«*!
(•**»«• «Mi*trta» M M »«' »«r
Om aiiM« IH, 4ocov«ru R..k'n»i»l 4»vU«v U MHrolMik fte«.ka« m M *r»J>aju. K-fc«/v»«» liUr«n» va*4in« (trtiM. P»
<lr»J»~.	tbi ) m	*UII>«tolJi» W »	4«
i« »rtMil Min**	, ' .
A4*«ftwiM« r«u» u* «""«1, Manu^-HpU of	»'•
raliucu •>><) anaultr.Ud artkrk« »lil M U >a«urua4 OUm# ■iaattacrlMa, »».'h M aU./i*a. pUM.	»U.. wUI fc* r«t««r»«4
to IM4" ualr •»->. a».ou.pai.«i i'» aair »44rmm»4 »u4 »UbH
N*alw« M »aa. kar »Hk ■ IMua i
1'KOHVKTA NIT U Ka M*a4ala A »a ( kl«»M, IIIImI«.
MMIIIKK »K THK rKIlKNATKU PMKNfl
[
FRANK NOVAK
Citatelji Prosvete ho dobro |>oznali Franku Novaku iz Milvvaukeeja, nuj mo teden ta tednom citali njegove "Dnevne lieletlk" In druge do-pln« ter spise v našem listu. Oilnl«j jih ne bodo čitali vin-, Frank Novak je prenehal pisati In i i veti v milwauški bolnišnici pred nekaj dnevi. Smrt ga ji- Iztrgala naravnost iz boj"« fronte. Prometa J«* izgubila z njim enega svojih naj-marljivejših dopisnikov.
Novak je bil med onimi starejšimi naseljen-ri, ki ko se več ali manj vadili v delavskih bojih za socialno pravico že v pokojni Avstriji. V Ameriki se je iz|>opolnjeval in zadnjih 26 let jt* bil neprestano na delu v delavskih organizacijah In pri IftHopiiih. Poskusil je tudi Ham m časnikarstvom. V Milwatikeeju Je izdajal In urejeval »Slovenijo, katero je za nekaj rana, ko je Ai l h konflinistom, prekrstil v Delavsko Slovenijo, k um noje pa v Vestnlk, ko ne je vrnil v Hvoje m tare vrste. Veliko je pisal tudi zu Prole-tarca še pred vojno in zadnja leta.
Kol časnikar ni imel sreče. Njegova zapisa-na ImnmhIu je bila dostikrat okorna in zgrešena; v polemikah tu paketnih Isijih je rad zašel v osebnosti, s čimer ni je večkrat škodoval. Ali \hv te pomanjkljivosti ne izbrišejo njegovih zitMlug, kj ni jih je pridobil v raznih delavskih organizacijah in m Nvojimi agitatoričnimPspisi, k jih je prispeval drugim listom. Uil je neomajni Hovrainik kapitalizma in VMeh nazad-ujaAkih teienj; njegov ftivljenj*ki nazor je bil »ociulizem in za ruzAirjenje te ideje je delul z vnemi Mvojimi močmi do uvojegu zadnjega dnevn.
Hil je aktiven tudi pri SNIM, (Nmebno pri milwauAki federaciji SNIM, pri kuteri je bil odbornik. Zanimal ne je tudi za deluvuke kulturne organizacije in marljivo nodeloval pri vneh poMkuMih te v rute v nvoji nuMilblnl.
Naj mu bodo te Mkromne vrMtioe v trujni Npomiu v imenu vneh onih, ki ne dvomijo, da je imel pokojnik najboljše namene in da Me je Inkreno borii za najviAji cilj, kar jih do duuen pozna zatirani del človeštvu -cilj MiM-iulne pru-
vičnoMti!
Bosj&ki
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke

Cirarduka afera Girurd. O. — Delavukih razmer ne bom opisoval, ker no * lične onim v drugih krajih. Fronlav »mo ie imeli vti vrat. Pred me Mečem je klub it. 222 priiedil proslavo Proletarčeve :ut letnice, ki je vhentrannko dobro UMpela. Dvorana je bila pol-' na potietnikov iz bližnjih in oddaljenih naselbin.
Dne MO. maja je tukajšnje »a-moMtojno druAtvo slavijo mvojo 16 letnico. Pred to prireditvijo je bilo obilo bobnanja, govorilo in pi**lo Me je, naj i>oxabimo na onebnoMti, da Mi podamo roke. Seveda, to Mamo takrat, kadar je miMter John Dolčič ntolorav-natelj, drugače ho njemu take "Mprave" deveta briga.
Na tej 16 letnici no nastopili
cija Je bila naperjena proti Johnu Tancku, Johnu Rovvunu in Antonu Nagodi; Miku Bogo v j-chu in J. Dolcicu, predsedniku in tajniku Mamontojnega dru-Atva, in banki. Peticija pravi, da ho uradniki nekaterim zabrani-li rabo domovih prontorov.
John Ito^atav, 49.
Pet*em iz utare domovine Diamondville, Wyo. — Ka-alednjo ' penem je ponlal tnlad Slovenec h Pivke na Notranj-
Nafti letošnji pikniki Sharon-FarreU, Pa. — Prvi letošnji slovennki piknik v naši naselbini ne je vršil dne 16. junija. Priredil ga je Slovenski dom. Udeležba je bila prilična. Obiskali ho nan tudi rojaki iz drugih naselbin. Dobro smo se zabavali in tudi par lepih zapeli, poleg tega pa smo tudi gmotno pripomogli Slovenskemu domu. Hvala vsem udeležencem! Kam pa dne 29. junija? Lani na 20. avgusta se je pripetila nesreča našemu slovenskemu farmarju Antonu Klam-farju. Ogenj mu je do tal uničil hlev z vsemi pridelki; mrva, žito — vse mu je zgorelo. Zavarovalnina, ki jo je sicer dobil, je le delno krila izgubo. Sedaj si je postavil nov hlev, ki je bil dogo-
so mogli ničesar dokazati, no ga poniali domov, kjer pa mora o-govorniki. Nastopila sta Frank Rtati še štiri leta pod stalnim Uusche in Tone Grdina iz Cle- j nadzorstvom, tako da je njegovo veJanda. Govornika Mta govorilu m|tt(j() življenje popolnoma uni-
gkem, ki ga je faAistična vlada
obdolžila vohustva v prid Jugo-	.
m lavi je, da je delal zemljevide in	tovljen pred nekaj časom. Zato jih pošiljal čez mejo. Obsojen je1 l)a ^ Priredil dne 29. junija
bil na sedem let težke ječe. Ko	favo domačo zabavo ali barn aIanlk v Par,EU#
mu pa po treh letih jetništva ni-	dan.ce' u,Ju<*no vabi vse Sloven '
....	. .	. .	17 l/lioli Kli^riiik in rlnlinii'1
—»\-demtrd 1'kcturaa.
Jense StrauHs, ameriftki po-
le ('levelandčanom; za girard-sko naselbino je bila ta stvar fia-Mko.
MiMter John Dolčič večkrat i-
čeno, kajti v Ječi si je nakopal še bolezen. Omenjeni je dovrftil višje šole na Dunaju in bi imel postati doktor prava, pa mu je
menuje v časopisih Slovenski zagrizeni fašizem uničil vso bo- - ------— ............
dom za S. N. D., kar pa v resni-1 dočnost. Tako je fašizem storil Ktlor ne ve za prostor, naj priči ni! Kadar gre John mimo Slo-' fU<|j z mnogimi drugimi mladi- de v Slovenski dom ob okrog 7
ce iz vseh bližnjih in daljnjih f krajev, da pridejo na to zabavo. To bo nekakšen likof ali nekaj j podobnega. Upam, da se boste odzvali njegovemu vabilu v veli-
Šest let socidlištič-
podobnega. Upam, da se boste nega dela za kmeta
kem številu. Slišal sem tudi, da pridejo rojaki iz Pittsburgha. Na veselo svidenje dne 29.
Na Danskem vlfeda od, 1929 socialnodemokratična stranka.
»toiilU DVIUCUjC UIIC (mJ.	---------
junija na Klamfarjevi farmi, ki s tem ni i«*tjblla prav nič pri
se nahaja 17 milj od Sharona!
stašev, temveč jih j« še povečala. Ko so hoteli liberalci in konservativci resno ovirati njeno gospodarsko-socialno politiko, je
venskega doma, naj dobro po- mi o|OVenci, ki so prišli pod peto »večer. Takrat se odpeljejo tudi	^>«P^arsko^ocialno politiko je
gleda nad vhod Doma, pa bo vi- krvoločnega fašizma. To pesem Wikanti in drugi posetniki, od	razpisala volitve, da se državlja-
del tale napin: "19-^lovenski je poslal rojakinji Marv Turk z Slovenskega doma na farmo.	»vobodno izrazijo o njenem
doni—17." i.ii. Tako Immn <>Hpn/im^m..	aelu. In socialdemokrati so na-
l.a>nji\i IlenrMtov tlnk ncprcMtano pripoveduje, tla mo niMki kmetje v splminem bosi poletu, in sicer zato, ker "boljševiški paradii" ne premore toliko čevljev, da bi obul kmete. Ta runka (»oMopetont je lleurfttovlm pllačem doka/, kak«* viMoko Mtoji nad komunistično Rusijo kapitalifttii na Amerika, ki lahko obuj« VH4-Mvuje prebivaUe.
Kapitalihtiln.i Amerika reM ntoji visoko nad vm< m ostalim cvetom, kolikor m« tiče mnoštva kapitalu in blaga, ampak to ni zitMluga Heur-"tovih kričim v, ki Mami nino producirali niti ' enega "šraufka" v HVoJIh tiskarskih strojih; I kur oiii prod uc i rajo, mo v v«m j««m delu prazne tlii/--. muftne la/i m gola opravljanju. Ameriški kapital mi pa producirali ameriški dr In vri, * pretesni \ei nti imigranti,.
Monja tvo m ruMka š|>e«laliteta knkor bi llearm tad uveril naivne Američane, ki mu verjamejo. Un^ki kmet je bil bon tudi prej pod carjem, bil je bo* in p. a«. duHe* v Indiji in na Kitajskem; kmet p bil imm m jr še danes v ' deklah bj\A\ -»trije; ih.h j«, v Jugoslaviji in I Italiji, \ precejšnjem atevilu tudi v Kranciji in Španiji, delnim, tudi \ Nemčiji in Angliji; bos je v veliki Ve,-i ni tudi v.pami črnnkih najemni-kovna jugu Amerike t Kii«ki boljre\i«em je |m>Ih napak, t<ala ata b<>-ni k'iru kmeta je pra\ toliko odgovttreu k< iik.., je /a tnvMito in raxcapaniMt zamorskega "Hliai-e-eroptN-rja'' \ Arkan»a>«u, ki *ivi v pre. »te« m kapitalinti« ni Ameriki!
dom—17."
Johri Dolčič se šteje za narodnega moža in tako rad vrine med črki S. D. še črko "N", česar pa bi ne smel.
Zu H. junija je Ameriška dr-Zavljansku liga aranžirala "slovennki dan" v Liberty Memonal parku v naši naselbini Girard. "Slovenski dan" je imel več ti-moč obiskovalcev. To je bil prvi slovenski dan, kojikor je meni znano. Slovenski Sokol iz Cleve-landa je bil tega dne gost "slovenskega dne". Sokoli in Sokoli-ce so telovudili. Nastopili so s prostimi vajami in nu orodju. Vni so izvrstno napravili svoje delo pred tukajšnjo publiko. Sokol je to pot prvič nastopil pred tukajšnjo javnostjo.
John Dolčič se pa nekoliko iz-podtika v A. D. z dne 6. junija in pravi, da se "v naši naselbini pripravlju nekak slovenski dan za gotove inteligente, ki so se zbudili šele po 85 letih." John Dolčič je prav dobro vedel, le da ni hotel vedeti, da se ni pripravljalo zu "gotove inteligente", ampak Me je delalo, da se Slovenci predstavimo ameriški javnosti tako, kukršni v resnici smo! Ne pu za nekaj, zukar so iiiim pred čaaom gotovi Mumopo-h tu vi jen i "liderjr predstavljali!
Predstavljeni so bili odborniki naših podpornih organizacij, in sicer oni, ki jih v resnici zastopajo. J. D. tudi piše, du smo Me prebudili "šele po 35 letih". Zakaj pa ni Dolčič aranžiral slo-venskega dne? Saj živi tukaj le približno 15 let.
željo, da He objavi: H. 7. rt gor j an:
VtJOUNA
Za obzidji-tn mrkim poje vijolina, na »rebrnih valih plava melodija
■ Vritka in vzdihuj4 polna hrepenenja in irre odkriva, ki na ttrune peva.
Kdo ni, ki utehe iiiei »voji bolif Morda tudi tebe tarejo okovi?
* Tudi ti, uklenjen a redi te tujine, ue kot jaz apominjui daljni domovinef
Plavajo akordi neivo, boiajoie, t njimi moji duti pod nebo ne hote.'
Kviiku, vedno kvUku, v bajne vi»ofiine, da bom videl lire drage domovine.
In potem vitje, tja do drage mame, du z ljubavjn »voju mi zaceli ranr.
Utihnile no gonit. Not je, v ne potiva. Moja dttka dalje nladke nanje nniva.
Tako bomo eden drugemu kazali pot, le da bo več zabave. Klam
rasli s 593,191 na 660,839 gla-
.. j«/«,, .c ua uv vet sauttve. rwiam-	_ '	—' , ,
farjeva družina je postrežHiva *°v; 42,7^ vo,lvcev »e J« in prijazna. Ker gre Klamfar k,° za socifliat,čno vlado- s
nam v vseh ozirih na roke, zato tudi mi ne smemo pozabiti njega. Vsi na zabavo h Klamfarju dne 29. junija!
Saj pravim, na 14. julija pa spet piknik! In to na istem prostoru, kjer se je vršil prvi — na Rambolovi farmi, dve milji od Slovenskega doma. Tudi tega
zmago je bilo omogočeno stranki, da je nadaljevala s svojimi reformami. In kako je Danska sedaj popolnoma drugačna od držav, kjer vladata fašizem in klerikalizem!
Danska je drŽava visoko razvitega poljedelstva, ki pa je navezano na izvoz v glavnem v An-
piknika se moramo udeležiti,! f}1?0' K®Je J.931-}' 5adean*le-i ker bo luštno za vse. Serviral se Skl funt šterlin*' Je danska «>ci-'bo okusen prigrizek in dobra pi-1 a,18iičnH vhida zmanJfi*la tudi Ijača. Pravijo tudi, da se bo ! vrednost danske krone, da jo je
{pot nu ražnj u vrtelo jagnje. To	, 1 • • i
se mi zelo dopade. Pridite tudi' To f!"anino operacijo je vlada
vi in boste deležni dobre jančje i ,)raVO?asn° 'zvedIa ,nJ tako Je
pečenke! Na svidenje 14. julija1 J1 0f1 a '^Tfi danak«mu
' kmetu Ugodni položaj na mednarodnem trgu prašičev, masla in jajc.
V notranjosti drŽave je vlada istočasno preprečila na eni strani velik dvig cen in po drugi znižanje delavskih in uradniških plač. Tako so socialisti obvarovali kupno moč vseh konsumen-tov.
Za napredek kmetijstva je izdala kljub hudemu odporu go-
na pikniku S. D.!
A. Valentinčič.
Anton Tratnik.
Ali iftto študirajo?
Ibjaki
iriaviH univerze v NYbra»ki, ki so i zadnje dni naredili izpit, no ob »lawio»ti matu-.
" i"..... ! 1» lohna A n.i.. wa HolmMft, ki
jim Je g«*vortl <dii« ajni nlavn<Mtni ' bia-bla bla", j *1« <!«<< i praktJ« ni ua*vet:
iMpreitija j«- v dehli, juito vam |M»jde tr-«»a ra »lužlie Najtn.lje storit*, ,e ni |W.i*<Vte nevede. Pokleknit, pred bogato dekle »n |H,\ejte jI t g«.i«M iini Cuv«tvi, da ne morete liveti |»re« rije . .
In za to nuNlr«»>( je tret.a Atirih let ali š. fflotmkegs Mt udiranja na n ni v.»ni' Zapravlja ] jija tolikih M Kumu Zato, da *e (<r« at fteott'
ato utrni
Ubi>gi naši Slovenci na Primorskem! Nešteto krivic mo že pretrpeli pod MussoHnljevo peto. Kdaj bo konec tega trpljenja? Kdaj se otrese delavMtvo industrijskih in političnih diktatorjev? Upajmo, da pride kmalu čus, ko bo delavstvo pošteno ob-
Seveda, če bi bil miMter John' računalo z njimi. Gornja pesem Dolčič stoloravuatelj ali kaj po- izraža bol mladega človeka, ka-dohnega. bi bilo vse okej, Ce pa teremu so izkoriščevalci in nji-nJega ni zraven, tedaj je v m*' hovi hlapci uničili mlado življe-narobe in vse ne mu zdi rdeče., nj«' In bmločnost. Kaj ne, J ?
I »al je piše: "Kar nas je zavednih nariMlnih mož, bomo praznovali z našimi sobrali Srbi in llrsati iuim Jugoslov. dan na 7. julija v Idora parku." Koliko je vum narodnih mož? Kden, dva, tri * . , Ce Mte kakšni narodni možje, pokažite m<«! Naretlite kaj za narod, če Mte narodni možje! Svetujem vam, da greste na Primorsko in rešite NloveiiMki narod izpod fašiMtičnega jarma. Predno pa greMte, očiMtite ae prej pri Slov. domu. Kajti vaa 74tdeva ne že |n re šeMt mesecev pre.il HtMliAcem, da Me A meri-rani zgražajo nad takim |mmV. t jem. Tukaj *e pa konča vaša narodna zaveMt? Nan bi najrajši prodali za deaet srebrnikov, kot Iškarijot Kriata. Taki no naši narodni molje! Posebno pa John Dolčič!
O tej zadevi je nvnječaino po. roCal lokalni IM. da *e je za* branilo uradnikom Hlovennkega domu in SamoRtojnega društva v (iirarrfu, da bi |M>birali pri-»|n*\ke, tianki.pa, da ne «me iz-plaiati nolienemu «»dtMimiku ni-kakih zadevnih vsot, John Dol-t ik n :i7 drugimi je vložil ohtot-IHI, da »o bile udltorniAke volitve neveljavne, ker *e jr <k>\a|U en Ifla^ za v*ako delnico itd Peti-
Amendirahje volilnega zakona v Illinoisu
Springfield, 111. — V državni zbornici Mta bila po senatorju Monroeju predložena dva a-mendmenta k volilnemu zakoniku, ki olajšujeta nominiranje kandidatov manjšinjsklm stran-1 spode več zakonov o zboljšanju kam. Ce bosta sprejeta, na kar in racionalizaciji svinjereje, o pa ni upanja v tem zasedanju, pridelovanju in predelavanju bi manjšinske stranke lahko po- sladkorne pese in o proizvajanju stavile svoje liste, če bi nabrale moke iz krompirja. 2'/' podpisov kvalificiranih vo- Domače žito je zavarovala
lilcev, namesto od pet do osem odstotkov po sedanjem zakonu.
Amendmenta je sestavila socialistična stranka in se je prvo zaslišanje vršilo pred odsekom zadnji teden. Za liberalizi-ranje sedanjega volilnega zakona, ki drži za vrat manjšinske stranke, se zanimajo tudi neka-
pred inozemskim dumpingom z davkom na uvoženo žito, s čimer se pa domači kruh ni prav nič podražil.. Dohodki od davkov na žito in maslo se vračajo malim kmetom za napredek njihovega gospodarstva. Kalen tega je socialistična
, .	,	- vlada pomagala poljedelcem z
tere druge skupine predvsem »nižanjem davkov in moratori-
karji.	tretjestran-1 j<?m doI|rov. Zakon o znižanju
davkov avtomatično predvideva zopetno zvišanje, čim se kmečki dohodki dvigne/o čez določeno mejo.
Z zakonom o poravnavi je vlada omogočila znižanje kmečkih dolgov. V ta namen je vlada u-stanovila poseben fortd v znesku 20 milijonov danskih kron. Z zakonom o moratoriju kmečkih dolgov se je omogočilo kmetom, ki jih je zadela kriza, da posto-|sima odplačujejo dolgove (zdaj morajo plačevati 20% od dolgov, ker se kmetijstvo že dviga). V zvezi s tem je vlada izdala ukrepe za splošno olajšanje vseh dolgov in znatni) znižanje obrestne mere.
S tem, da je vlada socialistov zajezila kapitalistično špekulaci-• jo in pravočasno izdala ukrepe za ozdravljenje voega gosiaidar-■tva, je dosegla to. da na Danskem dane« procvita že vse go-spodaratvo, da se tam razvija gos poda ™ka konjunktura, do-čim Ae marMikje vlada najhujša kriza. S tem je bil podan tudi najzgovornejši dokaz, da je za kmeta rešitev le v zvezi s socialističnim delavstvom._D. P.
Notranje iice kovin
Odkar je človek premagal kameno dol kovine zanj eno najvažnejših tvoriv g mogli dandanašnji živeti brez žel«*, koaitra, cinka? Gospodam;o bi bilo našnji obliki brez njih nemogoč \>*L smo na kovine tako zelo navezani n,! njih notranji ustroj komaj dobrih d vi i* dasi so prav od notranjega ustroja <4*2 dragocene lastnosti.	nfl
Večina ljudi sodi, da je baker pUč bale kosfter kositer, češ, da so njih svojSv« J ravi od vsega početka ustaljena in ne m biti drugačne kakor so. Za železo „a l Z ve, da ga je več vrst in celo z nasumt. i si svojstvi. železo je lahko trdo ^ m krhko ali žilavo in prožno, pa tudi tali , katero lažje, drugo težje. Na wh raz| svojstvih železa temelje velikanske indu
Ne samo železo, ampak tudi vse druke ne, izvzemši živo srebro, menjavajo .s un vo v večji ali manjši meri svoje lastnosti srebro, ki je pri normalnih temperatura kočlna, pa zaradi nestisljivosti, ki je lasti kočinam, ne dopušča višjih sprememb 1 telesa, ki nimajo stalne prostornine m , njim spremembam dosti bolj podvrženi
Praoblika večine trdnih teles je kristal znamo sicer tudi trdna telesa, ki niso kri n. pr. steklo, toda to so izjeme. S tem pa da ni rečeno, da bi morali trde snovi -vnanjosti poznati kot kristale. Ako se t kovina str ju je, se vrši ta proces v norm okolščinah tako naglo, da nima časa izo vati se v en sam kristal, ampak se stvori neurejena gneča neštetih drobnih krista vsi rasto, dokler ni proces strjevanja ko Prav te mešanice milijard drobcenih krii so naše kovine v običajni obliki, fcele pre kimi petnajstimi leti so kemiki izoblikoval tode, po katerih je mogoče pridobivati ki tudi v enojnih kristalih, tako da dobimo večji kos kovine kot en sam kristal. Po njosti se taka kovina prav nič ne razliku navadne, ker za bistvo kristala ni značilna nja oblika, marveč neka strogo zakoniti tranja razporeditev posameznih atomov, ustvarjanja enojnih kristalov je v tem, pusti tekoča kovina prav počasi strjevati da
se lahko en sam kristalni zarodek raa v velik kristal.
Poskusi z enojnimi kovinskimi kristali dajo med najčudovitejša dogajanja, kar ji znamo. Debelo bakreno palico n. pr. lah pogneš z malenkostnim naporom, kakor bila iz najmehkejšega svinca. 2ice iz ti kositra, vizmuta, ki drugače prav trdno se dado raz vleči v dolge trakove in niti, i krat na dvajsetkratno dolžino. Ko se pot raztrgajo, je videti prelomnica gladka it ščeča kakor zrcalo. Vsa ta nenavadna svo enojnih kovinskih kristalov so pa zelo kr trajna. 2e pod roko preide kovina |xrii navadno kristalinično stanje z milijar drobnih, neurejenih kristalov. .
Po vsem tem je razumljivo, da se lahko navaden kos kovine, torej množestveni ki bakra, cinka, aluminija itd. želo razlikuj drugega, navidezno popolnoma enakegi Vse je odvisno od tega, v kakšni medseboj gi so posamezni kristalčki, kako so veliki od
mnogih drugih činiteljev. In razumlji zaradi tega tudi, zakaj se dado z vnanjii delovanjem, s kovanjem, valjanjem, v letel v tako veliki meri spreminjati svojstva I Večina kovin se s takim obdelovanjem Odpornosti proti nategu, raztrganju in prožnost se zvečajo. Zlasti prožnost je mu v posameznih primerih spraviti na litirin kratno vrednost.	(Konte prihodnji
Kruh bodočnosti
Sedanji način pripravljanja kruha ne u( Za novim spoznanjem biokemije človeške ne, je izjavil znani češki učenjak in Hf sednik češkoslovaške poljedelske akadi" prof. dr. Julij Stoklasa na neki;m p red« vi v Pragi.
Današnja moka kakršnekoli žitne vrste glavnem zmleti endosperni z razmeroma m no množico rudninskih snovi. Pšenična ka vsebuje prilično 0.9 odstotka im^*!*, ' moka odstotek, črna moka 2 odstotka. \ bih je neprimerno več rudninskih spojin, veliko vredna hraniva. Zelo važno bi ^ bi jih primešali moki in je gibanje, ki «1 zlasti v Nemčiji in ki hoče takozvani "kru celega žrna", v tem pogledu js>v«em <>l r' Ijivo.
Bela moka je nepopolno živilo, ker v« malo rudninskih soli (pepela), a tudi tisti, ki bi hotel živeti od same črt* Za normalno prebavo je priporočljivo vrsti moke mešati.
V zadnjem času prerokujejo \*» ,MK,<1 kruhu, ki ga izdelujejo |n» nn-Mi (lr viča. Posebno v Ruaiji je v*aj'v 1 pekarnah kruh jki navadnem načinu p-1"1 m« izginil. Po tem postopku ajwralJ»^ |>eko kruha celo preparirano zrn<» vred, ki ga niti ne zmeljejo. Kruh ga zrna, naj si bo bel sli črn, in prfštedi do 40 odstotkov žit* si lahko mislimo, da utegne m spremembe v gospodarskem i>
e u
Ce
ati
i
i., oki

Nm« japonska boj«. Udjlf k, ^ b|U nr<|.%||M l<|MlWrn|l"v morj#
Namčile MIsHinuki IM, naj. mesečnik u «tnven«fcn mta
Plošča namestu beleinict
pariški konutrukter hen aparat, ki naj Izloči lr!. /mc • ^ Gre za majhno ptejemno pl««" n«wi v žepu. Kdor »i hoče kaj ^ togne ploščo iz Žepa in gotWi ^ l/o. Doma ploščo nivije in »n*1 poprej "zabeležil".
ti JUNIJA.
teti s Primorskega
IM** vojsko poko-
KiSjiifc odvzelem
j-rtskim kmetom
maja - Naš kraJ .Italijane na "veliko ui0 hočejo ta dogodek £, tem. da bodo ure-
(vojaško pokopališče, bodo baje investirali v ur. Zemljišče, ki
[jCgvrho v poAtev, so že 'i toda nasi kmetje niso d-svojo posest niti stotine. Na pokopališču idili veliko okostnico, zbrali kosti vojakov, M v okolici Kobarida. ^ zbiranja kosti padlih go oblasti izdale ukaz, jo vsi prebivalci brez 'izkazati čast padlim za osvobojenje s tem, da prenašati kovčege z m ostanki. Mnogi se naju* odzveli iz nevednosti, (p je bilo takih, ki se niso j udeležiti fašističnih ko-i|d so smatrali, da fašizem [jspomin tistih, ki so padli ?e italijanskega imperia-^ pohlepa po tuji zem-jj tega so imeli naši Iju-__Ito sitnosti; mnogi so bičani, zaslišani in šikani-IV najrazličnejše načine.
Italiji je umrla pregna renska učiteljica Ema Lenardič
ko. maja 1935. — V noti Italije, v provinci Emi-ramrla naša domačinka E irdič, učiteljica. Drug za i umira j > naši ljudje v tu-\ jim je mačeha. Zlasti trtice. Neurejene razme-otožje. večne selitve, nebne prilike jih pokopalo za drugo.
|fin!je se vrača jo iz Afrike bolni '
Peter na Krasu, maja -V neko bližnjo vas se je mladenič, ki je bil vpo-med prvimi in odposlan ko. Domov so ga poslali, i težko obolel za malarijo, temu, da ga vsi sosedje ci napadajo z raznimi nji, ne da nobenega pojas-|u vprašanja in tudi sicer »ve ničesar o svojih doživ-Zgleda. da so mu oblasti in zagrozile, da ne sme 'povedati. Potem je nje-^ opravičljiv in razum-
vnjaka iz Palerma
». maja 19.15.—(Agis) k j* to mesto, človeku se h ni več v Evropi. Domačni ljudje in še pojma j" Mo in kje *mo Slovenci, pa slišiš prav v vsa-nici slovensko govorico. "P*" »njo povsod in iz vseh »na«, domovine.
mr" v vojaški suknji so Mnem slabše. Oni, ki ča-
f nanih vojašnicah Južne
»na vpoklic u Afriko se
pritožujejo. To ho vpoklicanih, ki slu-C* ne bi dobili i»ridej«, v poštev v I"	Nastanjeni so
^,^>Jwnicah a ležijo kar m 1,1 I"' "»'h. Hrana je "7i'd'>stna tudi pri ti-E^-J" redni rok. Ce ne • ".kostnih domačih, bi bili še ve-rfden izmed naših
hoda vpoklicancev. Ker so cene iivilom zelo poskočile, zlasti ponekod, in so baje slučaji, da so ostali kraji celo brez živil zaradi velikih odpošiljk v Afriko, je prebivalstvo napadalo občinske urade in zaprte trgovske lokale.
Tako prihajajo k nam same neprijetne veste od vsepovsod: od doma, iz okolice, najbolj grozne pa so one iz Afrike.
Vas brez mladine
Boljunec pri Trstu, maja.—< Od nas je odfilo tekom tekočega leta 46 mladih fantov. Omeniti moramo, da nihče izmed teh ni odšel prostovoljno. 42 fantov so nadborniki letnika 11, 12, 13, ki je bil vpoklican za v Abesini-jo, 2 fanta sta bila letošnjo pomlad konfinirana, dva pa sta se vojnemu vpoklicu izognila z begom v emigracijo. Tako težko ni prizadeta nobena vas v bližnji okolici, posebno še, če vzamemo v obzir dejstvo, da šteje naša vas komaj 200 hiš. Človeku se zdi, kot da bi vas izumrla.
Kako gleda italijansko ljudstvo na vojne priprave v Afriki Trst, maja 1935.—Italijansko časopisje je bilo polno raznih poročil, zlasti v začetku priprav za pohod na Abesinijo, o navdušenosti ljudstva. Čeravno smo od začetka v to navdušenost zelo dvomili, danes niti ne dvomimo več, ampak vemo iz zanesljivih virov, da je razpoloženje italijanskega ljudstva v tem pogledu ravno obratno. V potrdilo navajamo nekaj poročil, ki so prišla v inozemstvo.
V	beneški pokrajini se po vaseh ne govori o drugem kot o vojnih vpoklic&ncih in o vojni. Vsi so samo ene misli: "Naj le napoči vojna! Ko bomo imeli v rokah orožje, bomo že znali vpo-rabiti ga!" Med tem pa beda občutno narašča. Nikakršnih del ni pričakovati, ki bi zaposlila vsaj del brezposelnih. Dnine so nizke in še padajo.
Ob priliki prevoza mobiliziranih so se vršile vzdolž proge Bo-logna-Firenze burne demonstracije proti vojni.
Takoj v začetku mobilizacije so vpoklicanci, nastanjeni v vojašnicah v Mesnini, demonstrirali proti vojni. Okrog vojašnic in po mestnih ulicah pa se je obralo civilno prebivalstvo, ki se je demonstracijam pridružilo in enodušno z vojaštvom vzklikalo proti vojni. Kljub vsem poskusom in takojšnjim strogim odredbam se fašistični vladi ni posrečilo preprečiti, da bi ta dogodek ne prišel v javnost. Resničnost teh demonstracij nam potrjuje dejstvo, da je fašistična vlada sklicala vse poročevalce tujih listov še predno se je raznesla vest o tem dogodku, z namenom, da jim dokaže, da ni bilo nikakršnih demonstracij.1 Dosedanji vojaški komandant v Messini je bil odpoklican in na njegovo mesto imenovan nov.
V	provinci j i Caltanissetta se je razvila močna agitacija proti vojni in proti mobilizaciji. Demonstracije so zavzele zelo velik obseg in so dosegle vrhunec v splošni stavki delavcev v žve-plenih rudnikih. Delavcem se je pridružilo tudi ostalo prebivalstvo.
Ko so vpoklicanci odhajali, so se demoristrantje zbrali in
klicanci svoje nezadovoljstvo tudi glasno izražali. Na glavnem kolodvoru so klicali fašističnim uniformirancem: "Pojdite vi v vojno! Mi je ne maramo! Mi moramo na morišče, med tem ko ostajate vi doma, dobro zavarovani!" Svoje nezadovoljstvo so dokazali tudi z dejanji. Pretepli so nekaj fašistov, in tekla je tudi kri. Policija je odstranila fašistične izzivače, med tem ko je 11 vpoklicancev aretirala. Med vpoklicanci so pa navdušenci tako redki kot bele muhe.
K «j )tar J<? t . j napolnili vse ulice ter skušali na
J'- iu, 10 je v.
moMtt-u, shuj-i trebno jh)-I* jj" """'al marsikdo, prav znat-
ca,
mriu
klini
Mi
JUll P*.!: Hip)
pmem pa vlada Velika beda. ***	r*i° J**l
l	< maka-
t „ ( " '"'metavajo.
" ' '" J" *a te ontan-
» ^ . " 7,|'<j velika, fa, , r ( ''r,,"*pol njene. I »■„,, , ; >mrec parit v,>fr '	'"'ki iz Kri-»v	m^rečnežl 1 to p	''lati o ne* ,	ki \ lada jo It ,	ki jr po-
► , 1 ' h. pravi, r	'kot |mi
'•"ka tki «,„ j/ * t» " dogmi-* I	"I '*ldn- I
kolodvoru preprečiti odhod. Med temi demonstracijami pa so vzklikali: "Doli z vojno! Vojne je že dovolj!"
Mobilizacija nekaterih letnikov je izzvala v Milanu zelo veliko nezadovoljstvo. £e ob priliki prvih transportov so v po-
Otroško delo cvete kljub 'New Dealu'
Na poljih sladkorne pese je še bolj razpa-seno ko prej
Washington. — (FP) — O-troško delo je spadalo med tiste kapitalistične izrastke, katere naj bi bil odpravil "nevv deal". V nekaterih industrijah je to res dosegel — začasno — toda ne v vseh. Ena izmed Blednjih je sladkorna industrija.
Poročilo nekega socialnega delegata iz Colorada pravi, da se je otroško delo na poljih sladkorne pese še bolj razpaslo v zadnjih treh letih, dasi je bilo že prej notorično. Razmere so njemu dobro znane, ker ima stike s to industrijo že od leta 1901.
Teoretično je otroško delo "odpravljeno" tudi na poljih sladkorne pese, odkar se šopirijo tri AAA. Vsaj v vseh kontraktih med poljedelsko administracijo in lastniki nasadov je rečeno, da pod 14. letom ne sme biti nikdo uposlen, med 14. in 16. letom je pa delo "regulirano", to je omejeno na osem ur na dan. O tem pravi poročilo tega preiskovalca: "V delavskih kontraktih so restrikcije otroškega dela že leta in leta, toda le v publicitetne namene. Otroško delo na koloradskih poljih sladkorne pese se je v zadnjih treh letih bolj razpaslo ko kdaj prej".
Tega ne zanika niti John E. Dalton, ravnatelj sladkorne sekcije AAA. On ima trdno vero, "da prod učen ti iskreno žele držati se te kakor tudi vseh drugih točk v pogodbah." Ce je pa kljub temu res, da otroško delo še obstoji, je to predvsem radi — "brezbrižnosti" producentov ali delodajalcev. Nič drugega kakor "brezbrižnost!" In Dalton kot gentleman le apelira na plantažnike in Western Sugar kompanijo, da ne izkoriščajo o-trok, oziroma se drže kontrakta.
Poljedelska administracija bi otroško delo v tej industriji lahko odpravila, če bi enostavno ne hotela nakazati čekov "produ-centorrf" za njih skrajšano produkcijo. Ampak tega noče storiti. S tem v zvezi zasleduje slič-no politiko kakor v zvezi s sekcijo ta ali pa z bombažnimi plan-tažniki na jugu. Delavske določbe v teh kontraktih so le na papirju.
Sama prepoved otroškega dela na poljih sladkorne pese bi otroškega dela seveda ne odpravila, ker so radi nizke plače poljedelski delavci prisiljeni izkoriščati svoje otroke. Saj v mnogih slučajih niti delo vse družine ne zadostuje za borno prehrano. Vsa ta leta je morala država priti v poljedelske kempe z rellfom takoj, ko je bilft sezona končana. Večja družine z majhnimi otroki je morala podpirati pa celo v sezoni.'
"Minimalna" plača je od
$17.10 <i<> $19.10 M ftlter pese,
kar je odvisno od distrikta. Po. Ijedelnkemu departmentu je to plačo nujrentirala VVentern Sugar
PMOBTmTK
kompanija, na drugi strani so pa delavci zahtevali lestvico od $23 do $27. Poljedelski tajnik VVallace je "udaril" po producen-tih s tem, da je odobril lestvico sladkorne družbe. Kakor pa so okrajni zastopniki poljedelske administracije zagotovili "pro-ducente", ta "minimalna" plača velja le za dobre farme. Ako je zemlja slaba ali pa pomanjkanje vode, lahko plače znižajo od treh do petih dolarjev od akra.
To lahko delajo, ker imajo veliko delavcev. Great VVestern Sugar kompanija, ki ima monopol nad sladkorno industrijo, je zadnji mesec prišla pred "pro-ducente" s preferenčno listo. Pobrala je namreč imena delavcev, ki so na relifu, in sugesti-rala, naj jih uposie pri tem delu. Mnenja je, da čim večja je kompeticija med delavci, čim več je delavcev, toliko bolje je za — producente ali delodajalce. V takih razmerah je povsem naravno, da je zaslužek majhen in otroško delo razpaaeno. Vse to pa poglavarjem treh AAA ne dela posebnih skrbi, sploh nobenih.
Policija rešila kom-partijske pobojnike
Terre Haute, Ind. — Policija in šerifovi deputiji so morali pomagati oboroženim kompa-nijskim pobojnikom, katere so stavkarji zajeli v tovarni Co-lumbian Enameling & Stamping Co., ko je družba hotela obnoviti obrat.
Nad 500 delavcev vztraja v stavki že nad tri mesece in tovarna je morala zapreti vrata. Neduvno pa je kompanija naznanila, da bo obnovila obrat in
Švedska se otresa krize
Kapitalizem ni narodu toliko nevaren, ker je omejen
Mihvaukee—Ct v škandinav-skih državah, predvsem v Švedski, kriza tako ne pustoši dežele in ne tepe ljudstva kakor v močnejših kapitalističnih državah, je vzrok v tem, ker tamkaj kapitalizem ni tako razširjen in tudi nima tiste moči kakor v državah "krepkega" individuali-zma.
To je razvidno iz pogovorov z dr. Yngvem Larsonom, ki je eden izmed šestih županov (mestnih komisarjev, bi rekli v Ameriki) glavnega mesta Švedske — Stokholma. V Milvvaukee je prišel študirat vladni ustroj in je gost župana lloana.
Kriza je sicer tudi Švedsko precej udarila, vendar pa ni niti senca v primeri z ameriško depresijo. Kroti jo precej uspešno delavska vlada, ki je v enem letu znižala brezposelnost na 75,000 ali za približno dve tretjini. Ce bi bil kapitalizem tako razpasen kakor je na primer v Ameriki, bi se tudi delavska vlada ne mogla toliko uspešno boriti proti krizi. Ampak ni. Dr, Larson pravi, da je na Švedskem 35% bizniških podjetij v vladnih rokah ali pa last kooperativ. Vsled tega tudi ne pozna tistih ekstremov bogastva na e-ni strani in revščino na drugi kakor na primer Amerika. „
Javno lastništvo javnih naprav ni na Švedskem notarno
pričela je iskati »tavkokaze, | vprašanj«, ker so vse javne na-Oboroženi pobojniki so se žaba- prave v rokah države ali občin, rikadirali v tovarni, toda ko so j Niti ne pride komu na misel, da videli veliko množico stavkar- ta stvar ne spada pod javno u-jev in njih simpatičarjev, ki jej pravo. Mestna transportacija,
obkolila tovarno, so se ustrašili in apeliruli na policijo za \h> moč.
Governer Nebraake
v spopadu z družbo
■ Omaha, Nebr.—Gov. Cochran Še ni upognil družbe ulične Železnico, ki se trdovratno upira njegovemu arbitražnemu programu. Predstavnik družbe vztraja, da starostne pravice de-
plinarne, elektrarne, vodovodi in podobno — vse to je občhiska last. Tudi bolnišnice in skoraj vsa medicina je socializirana.
V Stokholmu je po izjavi dr. Larsona samo ena privatna večja klinika, vse drugo zdravil stvo je poobčinjeno. Zdravnik prejemajo plačo od mesta kakor drugi uradniki in uslužbenc Tisti, ki lahko plačajo, jih slučaju bolezni stane bolnišnica 60 centov na dan. /a revnfjš< sloje je zdravniška oskrba za
lavcev ne smejo biti predmet ar bklraie. Oovspncr ps vstrsJ* 1 atonj,"oziroma enako odločno in pravi, da toliko kov.
časa, dokler družba ne sprejme njegovega arbtiražnega programa, se vozovi električne železnice ne smejo pokazati na ulicah.
Gradnja delavskih stanovanj v Londonu
lx)ndon. — Britska delavska stranka, ki je dobila pod svojo kontrolo mestno upravo pri zadnjih municipalnih volitvah, zaznamuje uspehe pri izvajanju stanovanjskega programa. Odkar je na krmilu je zgradila no-va stanovanja za 40,000 ljudi, ki so prej bivali v slumskih dis-triktih. Njen načrt določa konstrukcijo 100,000 modernih hiš, v katerih bo prostora za 400,000 ljudi.
Nevidna moč
"Kingfisha" Longa
New Orleans, I.a. — Odbor socialistične stranke za aranži-ranje govorniške "karavane" za Normana Thomasa po državi r»uitflani je naletel na prvo oviro, ko Je od vseh lastnikov zvoč-
Stokholmska občina lastuj nad polovico zemlje v svojih mejah, kar pomeni, da stoji nad polovico mesta na občinski zem Iji. Ima tudi nad 88,000 občin skih stanovanjskih hiš, katere je mesto zgradilo po vojni. V r« sevanju stanovanjskega proble ma ima dva sistema. Po prvem sama gradi stanovanja ter jih oddaja v najem, po drugem pa privatniku dji zemljo za dobo A0 let, na kateri si postavi svo. dom. Poleg tega mu pomaga tu dl s posojilom. Enodružinsko moderno stanovanje stane okrog $4000, kar je blizu povprečne ga ameriškega "standarda", »Sta narina od trisobnega moderne ga stanovanja je v Stokholmu okroK $20 na mesec.
Tudi davčni sistem ima dru gačen kakor je amerlAkl. Zem Ijlški davek je prikrojen po rentni vrednosti zemljišča In m jx> vrednosti poslopja. To pomeni, da se špekulacija z zemljišči ne izplača. OI>člne Imajo večj dohodke od javnih naprav, ix katerih krijejo del vladnih stroškov.
Mestne vlade tudi niso tako
Slovenska Narodna
UaUnovJjan« april«
1904
Podporna iadnota
Inkorp 17. junij* 1907 V drUvi lllinou
Tri. Kurkwrl| 4904
»657-59 U»n<Ulc A v«., ChU«Ku. III.
GLAVNI ODBOR 8. N. 1». J. UPRAVNI ODHKK; VINCENT CAINKAR. prednodnik... .80f»7 S. Uwn«Ul* Chkafo, III.
KKK1) A. VIDER, rI. Ujnik.........2«57 H. UwndaW> Av»„ Chlc.Ro, 111.
LAWRKNCK URADISHEK, taj.bol.odJ,8tl57 8. Uwnd«U Av«„ CHIc*ro, lil.
JOHN VOCIRICH, rI. bluguj.uk.......2»«.7 S. Uwnd«l« A v«., Chlcagu, Ih.
nr.lP GOD1NA, upravitelj fUin»,.,.M&7 8. Uwnd«l« Avt., Chl«Rt>, III,
JOHN MOI.KK, urednik Kl«aiU......«067 8. lawndale Avt., ChlcftRo, III.
ODBORNIK 11
FRANK SOMRAK, prvi podpradnednik.... .91X1 K. 74th 8t., CkvtUnd, O. JOHN E. LOKA R JR., druRl podpr«d»*dnlk. 11 Mi E. 170th Ht., CUvelnnd, O. GOSPODARSKI ODSEK:
MATH PETROVIČU, pr«d»«dnlk............AM K. UOth St., CJtvaUnd, O.
ANTH0NY CVETKOVICH..............088 8«n*c« Avt.., Biooklyn, N. Y.
JOHN OLIP....................149 S. Proapect Av»., Clarondon H lili. ni.
POROTNIODSKK:
JOHN C.OR&EK, pr«lnednik..............414 W. llay Rt., RprlfiRfUld, III.
ANTON ftULAR..........................;.........Bo* 87, Arma, Kana.
JOHN TRCEIJ...................................Bok 257, Straban«, Pa.
FRANK PODBOJ..................................Bo* 61, Ptrkhlll, Pm.
FRANK BARBU11....................19511 Muakokn Av«., Clavaland, O.
NADZORNI ODSKK i
FRANK ZAITf, pr«d«ednlk................Hfl»9 W. 8fith St., CMmro, III.
FRED MALO Al..............................86 Ontral Park. Paru, lit.
JACOB AMBROZICH......................418 Pima St., Evelath, Mlnn.
rOCOH I- Kor**pan4»n<« ■ ■lavnimi »rflMrnlkl. ki	i fl. ara««. M »rti Ufcfttoi
>«A IMHMA. ki m MMlilt na pm\» al. »rr^n^alk*. naj M aaato«« aa pra^Mlal««** V a K I1KNAKNK f.Mlj.l.. |H sUaH. ki •• I U.* t|. Mr..n.|. M^k* la M„U •al M a«illja)« na al. taJnUi««.
Ym »»<»»., Ukai«'* m Ulnllk«	aa| m m«u)al« aa kal. lalatltra.
v*	V >v«al a klaaajnUklMl Mali. aal aa MtUJaJa aa klMaJaUlra.
vaa PKITOKHK iM« »U.u«anj. r al. Naravnata	aaj aa M«>Uaia frank Bala«,
»radeadalk* aatfaarnaaa arfkara.
val raiy.IV! na al. Mraliil *4*«k aa aa! »atlllak aa J«ha Uarlka. ai«Ua4alka aaaa a4aaka.
vaa DOPIMI la	aplal. aaa«aalla. •alaal. aaralalaa la mM* raa. kar |a « avaal
i •laallaaa MmIi, aa| a« M««Ua aa "raoHVKTo," NIT ■. U«n4ala Ara., Cklaaaa. III NOTIC i Cariaapondanra »lih tka napram* Ofri«. .ha«M ka a«Mraaaa4 aa fallawai CaaimMnlrallaMa (ar Ika a»»rama praaManl .h»uM ka aMraaaa« la klai. Ali raMlttaacaa al aianrr aa« kualnaaa ranrarnlai Ia4aaa and aiaaikara alkar Ikaa atak aaaalll akaaM ka a44rMaM( I« aacralarr a affka.
Mallara »I alak kanali« aknnM k« aMraaaa«! la Ika aaalalaal aaarMarr. rinanrlal Matlara anAar Ika larMlallan a I Ika traaaarar'a alll.a akaaM ka taka« aa »lik ki«.
Camplalnla ranr.rnlng tka «ark al tka aaaaatlra kaaM akaaM ka aMraa^ la Frank •alta. rkalrman al Ika Raartl ml Ituparvlaar*.
Iju produkcije ali distribucije. V Ameriki je to radi "najboljše vlade na uvetu" v pretežni meri zabranjeno. V Akandinavskih državah, kar velja na aploAno
Kanadska mladina ima
dovolj kapitalizma
' Toronto, Canada, — Kanadski mladinski konjrrcM ne je m
tudi za evropake dežele, ne po- <127 proti (»umim Klanovom izri
znajo takih rcatrikclj.
Od M<>stih "županov" v Stokholmu ho Atirje Hocialisti. Dr. Luraon je zanikal, da ne Atok-holm^Va mestna uprava lahko primerja z bivfto MOcialintiAno u-pravo na Dunaju, o kateri je rekel, da je do nodaj Ae neprekoa-Ijiva. O mllwauAki mestni upravi se je pohvalno izrazil.
nih trukov dobil odvrov(«r, da teh aparat/)v ne morejo 'Kidati v nt-1 omejene h ntranl državnih zako-Jem. Odbor pravi, da *e lastniki nov kakor v Ameriki In gredo boje l/ontfove maiine.	|lahko v v*ak blznia lx><1l>tl na po


d na- i
ii od
Vejika kampanja za Hillquitov amendment
(NailaljevanJ« a 1. alrani.)
delavcev, ki bo vodil agitacijo V avojem področju.
V prihodnjih dneh bo ntranka izdala peticije za nabiranje podpisov, ki InhIo predložene kon-Kresu. Namen je, da mo na te peticije dobi milijone podpinov.
Za amendiranje uMtave ae Je Izrekla tudi eknekutlva Amerl-Ake delavske federacije na «V0 j I Izredni seji zadnji teden. Skozi unije bo storjen pritisk, da ne federacija izrefe za lllll<|ultov amendment delavskih pravic, katerega je v nižji zbornici predložil konpTennik Vito Marcanto-nio Iz Ncw Vorka.
Zadnje dni je tudi nenator <»eorke Norrin iz Nebraske predložit ustavni amendment, n katerim bi bila vrhovnemu no-diAi ii omejena m<^ /. ozirom na razveljavljanje po konvreau sprejetih zakonov. Norrinov a-rnendment določa, da bi lahko sodiAce razveljavijo zakon le n sedmimi proti dvema glasovoma, in to le v slučaju, ako nt
kel za odpravo kapitalizma — za nadomestitev produkcije ia profit n produkicijtt za rabo. Na konjrrMU je bilo zanUtpanih 164 mladinskih orfaniiaclj n 107,-7<W» dlani. Mladina pravi, da pod j>rofitnim nintemom ni mogoče odpraviti brezponelnonti.
Druiba kapitulirala pred delavci
Rlchmond, Cul, — »Stavka v tovarni American Flmeltlng Co. je bila odvrnjeua, ko Ju uprava naznanila, da bo ponovno upo-nllla pet unlonlatov, katere Jo odslovila. Krajevna unija Je že od-glasovala za oklic ntavke, ko Je kompanija naznanila kapitulacijo, •
Dovtipi iz tretjega rajha
"Včeraj no zaprli Bernarda."
"Tako poAtenega Človeka! Zakaj pa?"
"No, ImA radi poitenoitl."
a
Duhovnik, ki pripada nacio-nnlnoclallstl^nl skupini "Deutsche Chrlsten", Je pridigal v svoji cerkvi.
ZatVI Je: "Preden začnem n pridigo, (Mizlvam vne tinte, ki pripadajo judovski runi, da nemudoma /.apunte hlio božjo. Kajti noben čistokrvni Nemec ne more dihati / njimi |nhI isto ntreho." In trije ali Atirje verniki no skesano zapuntili cerkev.
Duhovnik nadaljuje: 'Tudi tistih nearljcev, ki imajo Jutlov-sko nt aro mater, ne morem trpeti tu!" nakar je odAlo pre-
hodna akcija o neustavnosti za*|r|,J v,*rnikov. kona prične ne pozneje ko Acat I Tunlaj Je duhovnik tretjič |n>-meM^ev po n prejetju zakona, vzdignil glas: "Ktlor Ima Judi-
njo za matvr, naj nt« tudi takoj odstrani I"
V tem trenotku j« stopil Kri-ntun a kiiža, srepo |n»gle<lal duhovniku In molče odAcI ir. cerkve,
Ako bi ne sod mi akcija pričela pozneje, bi nploh nobenega zakona ne iiiokIo razveljaviti.
Konvencija časnikarjev za pridruienje k ADF
J a
I (lani rkMekuthnrga avrta Ameriške drlavaie fedrrarije, ki m» m* Ha nedaini aeji hrrkH za rr»i/i>o frdrrMlna u«lave.
rieveland. — Prva konv«»nci-American Nev^spap^r rSuil-nove časnikarski* unije, ae precej vtdiko VMČlno izrekla iu prikiopitev k AmeriAki delavki federaciji, t) vpru«anju b<» pa končno odl<x'ilo članstvo z re-erendumom. Unija ne b<« pri-Upada federaciji, če ne Im y.a to izreklo dve tretjini članovi,
Konvencija m< je izrekla tudi mi unfanovitev delavske nlranke In ifistruirula glavni <alln»r, da deluje v tem nmmlu. ndorairala je tudi Industrijski urilonizein ter se izrekla za k<to|»eraclJo s vnemi tiakarakiml unijami z namenom, da ln> priAlo "do končna ustanovitve industrijake tiakar-nke unije."
Ilaje nameravajo napraviti novo koncentracijsko tal>oria<'e visoko na alpskem hribu Zug* apltze.
1'rkakujejo namreč, da ImmIo tam Jetniki prej itoatali rjavi .. .
Povpraševanje In p«»i:udl»a
"Tako, gos|MNlična, zdaj nem van It ineljito pn'iskal. N« bojte ne, ni< hudega ni? Kečetri vam: ja/ bi liil vesel, tla Imam
"O, Je Ae
•rte
goi pro
<|n«d doktor
nto;

V/rok lit učinek
"Ne razumem, kako ao moadi naši prednik« živeti brez telefona. elektrike In radia."
"Haj niso rnogli -val no ymr-
lir ' . ^^n
spominu begu in
Žvižganje je zaduiilo njen glas, nadstrat-nik se je, mrfakajoč odgovor«, zapodil preko zmrznjenih kep in mahal z rokama proti vrtovom. Za njim »o drveli h sklonjenimi glavami in žvižgaje policaji . . .
Za njimi je gledala in odAla domov. 2al ji je bilo nečesa, a mislila ni o ničemer; le na srcu ji je lefcalo bridko, zoprno čuvstvo. Ko je dospela s polja na cesto, ji Je prestrigel pot izvoiček. Vzravnala je glavo in v kočiji je zagledala mladega človeka s svetlimi brki in z bledim, utrujenim licem. Tudi on jo je pogledal. Sedel je po strani in vsled tega je bila njegova desna rama višja od leve.
Nikolaj jo je veselo pozdravil.
—	Ali »te he živ a? Kako je bilo?
—	Mislim, da se je posrečilo.
Trudila se je, da zbudi v svojem
vse podrobnosti: pripovedovala je o govorila, kakor da bi »poročala pripovedovanje drugega in da bi »ama dvomila o njegovi resničnosti.
—	Glejte, srečo imamo! — je pripomnil Nikolaj in si mel roke. — A za vas sem se bal! Vrag vedi! Veste, Nilovna, sprejmite moj prijateljski nasvet: ne bojte se sodne razprave! Cim prej bo, tem bližja je osvoboditev Pavla, verujte mi! Morda uide spotoma . . . Razprava izgleda približno tako le . . .
Pa ji je nari»al »liko sodne razprave, mati ga je posluAala in je razumela, da se nečesa boji, pa da bi jo rad ohrabril.
—	Nemara mislite, da izdam kaj sodnikom? — ga je nenadoma vpraiala. — Ali da jih poprosim za kaj?
Kvilku je poskočil, mahnil z rokami in zavpit užaljeno:
—	Kaj pravite? Zalite me . . .
—	Bojim se, to je res! Ceaa se bojim, ne vem!.,. — Umolknila je in njene oči so begale po izbi.
—	Časih se ml zdi, kakor da žalijo Paio, da se norčujejo iz njega . . . Eh, kmetič, pravijo, kmečka korenina! Kaj pa si zagreiil? A Paša je ponosen . . . prav tako jim odgovarja... Ali pa se jim Andrej poamehuje ... Vsi tam so tako strastni, tako pošteni ... Pa si miališ — da se zgodi kaj . . . Eden ne strpi, drugi mu priskočijo ... pa jih obsodijo ... da Jih n« vidiš nikoli več!
Mrko je molčal Nikolaj in si gladil brado.
—	Teh miali ne preženeš iz glave! — je tiho nadaljevals mati. — Nekaj strašnega je sodišče! Ko začno iskati in tehtati reanico . . . strašno! Ne kazen, ampak sodba, ocena pravice se mi zdi strašna ... Ne morem vam razložiti . . .
Čutila je, da Nikolaj ne razume njenega strahu. Vsled tega ji je bilo še težje govoriti o svojem strahu.
XXIV.
Ta strah, podoben pleanobi, se je tri dni razraščal v njenih prsih in jo dušil s svojo težko vlago: ko je napočil dan sodne razprave, Je nesla a seboj v razpravno dvorano težko, temno butaro, ki je lomila hrbet in vrat.
Na ulici so jo pozdravljali znanci iz predmestja; molče jim je odzdravljala in se urno prerivala »kozi temno množico. Ns hodnikih in v dvorani so jo srečavali sorodniki obtožencev in govorili prav tako z zlomljenim glasom. Besede so se ji zdele odveč in ni jih razumela. Vai ljudje so bili mrki, vse je navdajala ena in i»ta potrtost — navzela »e je tudi mati in jo še bolj dušila.
—	Sedi poleg mene! — Je dejal Sizov in se odmsknil na klopi.
Poslušno je sedla, popravila si obleko in se ozrla naokolo . . . Pred njenimi očmi so se zlivali zeleni in malinaati kolobarji, lise in za-bleščale^so se tanke iolte niti . . .
—	Našega Grišo je pogubil tvoj sin! — je tiho izpregovorila ženica, sedeča zraven nje.
—	Molči že, Natalija! — je odgovoril Sizov osorno.
Mati je pogledala na žensko. Samojlova je bila, dalje je »edel njen mož, plešast, ČMtitljiv očanec s široko, rdečo brado. Njegovo obličje je bilo koščeno, mežikajoče je gledal predse, in brada se mu je traaU.
Skozi visoka okna je dvorano napolnjevala motna svetloba, zunaj je po Šipah polzel sneg. Med okni je visela velika carjeva podoba, v močnem, mastno bleščečem zlatem okvirju; težke gardine so ob stenah pokrivale okvir z ravnimi gubami. Pred podobo, skoro po vsej širini dvorane se je razprostirala z zelenim suknom pogrnjena miza, na desno ob steni sta stali za omrežjem dve leseni kiopi, na levo dve vrsti malih stolov. Po dvorani so potiho tekali služabniki z zelenimi ovratniki in zlatimi gumbi na prsih in po životu. V motnem ovzdui-ju je plaho begal tih šepet in se razširjal komplicirani apotekarski duh. Vse to — barve, blesk, glasovi in vonj — ji je leglo na oči, se splazilo z dihi v prsi, izpodrinilo vsa živa čuv-stva napolnjujoč opustošeno srce z nepremično, bridko bojaznijo.
Nenadoma je nekdo izmed ljudi glasno izpre-govoril, mati je zatrepetala, vsi so vstali, tudi ona se je vzdignila opiraje se na roko Sizova.
V	levem kotu dvorane so se odprle visoke duri. Skozi nje je zibaje stopil starček z očali. Na njegovem sivem obrazu se je tresla bela, redka brada, vrhnja obrita ustnica se je zakrivila v usta, ostre čeljusti in podbradek so se opirali na visok ovratnik uniforme in bilo je, kakor da pod ovratnikom ni vratu. Z roko ga Je podpiral odzadaj visok, mlad človek z rdečim, okroglim obrazom kakor iz porcelana, a takoj za njim so se počasi pomikali še trije ljudje v zlato obšitih uniformah in trije civilisti,
Dolgo so se gnetli okoli mize in posedli po stolih; eden izmed njih v odpeti uniformi, lenega obritega obraza, je nagovoril starca tiho in težko gibajoč zabuhle ustni. Starček je poslušal, sedeč nekam ravno in nepremično; za steklom na očalih Je mati opazila dve drobni, bezbarvni pegi.
Na koncu mize je stal visok plešast človek, pokašljavaJ in šumel s papirji.
Starec se je zazibal naprej in izpregovoril. Prvo besedo je izgovoril jasno, a sledeče so se mu kar razlezle na tenkih, sivih ustnih.
—	Otvarjam ...
—	Glej! — je šepnit Sizov, se narahlo dotaknil matere In vstal.
V	steni za omrežjem ho se odprle duri; vojak z golim bajonetom je vstopil, za njim se je pojavil Pavel, Andrej, Fjodja Mazin, oba Guseva, Samojlov, Bukin, Somov in še pet mla-deničev, ki jih mati ni poznala po imenu. Pavel «e je prijazno nasmejal, Andrej prav tako in pokimal z glavo; v dvorani je postalo svetlejše in preprostejše vsled njunih nasmehov, živahnih obrazov in glbanjs, ki sta ga donesla v napeti, mučni molk. Mastni blesk zlata na uniformah Je pomedlel in se omehčil, dih žive sile in bodrega upanja se je dotaknil materinega srca. In na klopeh za njo, kjer so doslej ljudje potrto pričakovali, se je oglasilo tiho mrmranje.
(Dalj« prihodnjič.)
Izkušnje slovenskega priseljenca
TJ"
Piše Fran* Kroll
(Nadaljevanje.)
Jaz sem redno delal, kolikor dni ml je bilo določenih na teden, in večkrat pritiskal na delovodjo in gs prosil, naj da delo mojemu prijatelju, a pomagalo ni nič. V neki zakajeni livarni bi ga bil lahko dobil, a ga ni maral. Rekel je, da je slaba plača, pretežko delo in tovarna
ločil, da skupaj odpotujeva ta delom v bakrene rudnike v Arizoni.
Bilo je v juliju, ko sva aa-sedla avtobus in se odpeljala v Detroit. Po enournl vožnji sva že dospela v Detroit, kjer sva »i' kupila vozne listke in se a drugim burnim odpeljala v Chl-cago, kamor sva do»|M*la po
polna strupenega dima. On za dolgi vožnji, V Chicagu sva o-
tako "ušivo" delo ni maral. Se veda, ako bi hodil redno faksi pred papirnico, bi ga bil tam dobil čez ivan. ker je vaak meneč par de)avce\ pu»tilo delo iz enega ali drugega vzroka.
Svetoval sem mu, naj gre
Mtala par dni ter poskusila dobiti delo, a nisva imela sreče. Ko sva uvidela, da v Chicagu ne bo nič, sva šla na M. cesto, kjer sva dobila tovorni vlak na progi Santa Fe železnice In ae odpeljala. Na poti ni naju nihče
vaak dan pred tovarno in neke- preganjal in delal sitnosti. I>e-ga dne tx» drlo gotovo dobil. C# |h» sva se vo&lla dalje in po 16-bo doma |*ileiral in dremal, ifa urni vožnji do»|»ela do znanega ne bo nikoli. To in še drugo mesteca Marceline, Missouri. sem mu rekel, <iM bi ga vzpod- Tu sva ostala dva dni ter se do-budil, toda kakor wm opazil, ga bro naspala in okrepčala. Poni vesrlilo drlo v papirnici II tem sva ae poslovila in odpoto-ali H ur na šiht.	J vala dalje proti zapadu.
Po par tetinih je pričel priti- S tovornim vlakom sva nada-skati name, da bi se pre««||ta. Ijevala potovanje proti Kanaas Nato ava lamela kovati načrte,.Cityju, kjer sva presedla na kam bf jo ubrala. Kontno sva drugi vlak in nato se vozila vn napravila načrt, da odpotuje\a dan preko Kansasa in Me na-v Ariieno. Tedaj je začela pa-'slednji dan dospela v driavo pirnica obratovati spet a polno ('olorado. • Na neki postaji ava paro in jas bi bil Ae ostal na t*stnp()a ter počakala drugega starem delu. toda prijatelj me \ laka,"da na-ju odpelje v Arito-je pregovoril in lak v Km »t vU-i nv. l\> j»ar urah vakanja j« pri-
ropotal preko križišča in midva ava se ga oprijela in zlezla na streho vagona. Nekaj časa sva •e peljala preko države Colora-do, nato je pa vlak privozil na ozemlje Nove Mehike. Naslednji dan ih>poldne se je vlak usta-Wl ns nekem velikem postajališču in midva, namesto da bi skočila doli, sva obsedela na njem.
Tedaj je prišel paznik, ki naju je zasačil in aretiral. Kar mirno a se mu morala udati; odpeljal je naju pred sodnika, kateri je odločil, da morava ku-
piti vozni listek, ki je stal $10, In se od|>eljati naprej. Tako sva bila na»edla in prišla pazniku v roki- vsled najine brezbrižnosti.
N' okolici postaje sva se klatila do desete ure zvečer in šele tedaj sva se s potniškim vlakom odpeljala dalje. Vozila sva se
v •Tulmanu." v katerem je bilo nekaj trebušaatih gospodov. Za-•edla sva namreč ekspresnl vlak. ker bi bil« drugače morala čakati na |M>tni*ki vlak vao noč in še par ur povrhu. Vožnja na •kspreanem vlaku se nama je adela zelo razkošna in udobna. Re« prijetno ae je voziti med kapitalisti . in drugo gospodo. Po (triurni Vošnjl se je vlak ustavil na postaji v nekem mestu v Arizoni. Tam ava morala izstopiti in najine udobne vod-nje Je bilo konec; zamenjati jo Je bilo treba zopet s prosto vol-
njo na tovornem vlaku«
pioititš:
Na tovorni vlak sva morala čakati v temni noči dve uri. Bilo je okrog pete ure zjutraj, ko je dospel na postajo. Midva ava ae ga oprijela ter odpeljala dalje preko arizonskih pustinj. Na vlaku sva se sestala s skupino drugih "trempov," z brezposelnimi, ki so iskali dela, kamor jih je pot zanesla. Meni in tovari šu se je še bolj posvetilo v glavi kako je kriza objela vso Ameriko. Od vzhoda do zapada, vsepovsod ae je opazilo trume brezposelnih delavcev. Skupina, a katero sva se sestala na vlaku je bila mešanica različnih na-rodnosti—Italijani Irci, Nemci Američani in Slovani. Eden in drugi je pripovedoval o slabih čaaih, o kakršnih s tovarišem še sanjala nisva, ko sva se nahajala še v Monroeju. Kajti tedaj se je obratovalo skoro s polno paro v omenjenem mestecu in jaz sem imel delo, ki sem ga prostovoljno pustil. Nekateri najini sopotniki so dospeli celo iz drŽave New York ter šli za srečo in delom v Arizono. Drugi so dospeli iz Californije in nekateri zopet od drugod, končno smo se pa vsi skupaj sestali kot "trempi."
Med potovanjem smo si pripovedovali storije in se jezili, zakaj amo bili tako brezbrižni, da si nismo očuvali stalnega dela. Eden in drugi si je predba-cival, kako veliko napako je napravil, ker je pustil delo in se preselil. Toda vse naše jadiko-vanje je bilo brez pomena, kajti nepravilen ukrep se ni dal več popraviti.
S tovarišem sva potovala dalje preko ozemlja Arizone, toda veselje naju je popolnoma mini lo, ko ava izvedela od sopotnikov, kako slabo je vsepovsod. Prej sva še upala, da bova dobila delo v bakrenem rudniku v Bizbeeju, ko sva zaznala, da je kriza tudi v Arizoni, sva opustila sanje o "bodoči sreči."
Po dolgi vožnji sva končno dospela in iiatopila v mestu Doug-las. Od tam sva se odpeljala z avtobusom do Bizbeeja, ki je od dalj eno od Douglasa 24 milj. To razdaljo je avtobus prevozil v eni uri, nakar sva izstopila v bakrenem ,okrožju med visokimi hribi, katerih vrhovi so pokriti z velikimi skalami.
V Bizbeeju sva dobila prenočišče v nekem hotelu. Naslednji dan sva odšla k Albancu, s katerim sem ae bil spoznal v letih 1927-28, ko sem bil zaposlen šest mesecev v bakrenem rudniku. Predstavil sem mu svojega tovariša in on je naju začel spraševati, odkod sva prišla in kako je z delom v drugih krajih. Midva sva mu povedala resnico, da je slabo vsepovsod. On je tudi pojasnil razmere v bakrenem okrožju. Rekel je, da se dela prav slabo in da je bilo že januarja odpuščenih 30% rudar jev.
Midva sva takoj spoznala, da sva se pošteno urezala, ker sva se odpravila na tako dolgo pot. Albanec je nama dal prenočišče in v naselbini sva ostala štiri dni in iskala delo, toda vse zaman. Povsod so nama žalostno odkimali, da ne bo nič. Ker so naju tako odločno zavračali/ sva slutila, da to ne bo parmesfečna kriza, temveč bo trajala najbrž par let in v resnici je bilo tako. Končno, ko sva uvidela, da ne bo dela, sva se odločila, da jo mah neva nazaj v Monroe, odkoder sva se podala na dolgo pot.
Bilo je nekega popoldne ko sva zapustila Bibzee; prijatelj Albanec nama je storil še to uslugo, ds naju je odpeljal s svojim avtom do mesta Douglas. Tam smo se razšli, Albanec je z avtomobilom odšel domov, midva sva pa počakala tovornega vlaka, s katerim sva se odpeljala brez sitnosti nazaj proti vzhodu. Paznikom sva srečno odnesla pete in si ukradla prosto vožnjo.
Vozila sva se vso noč in naslednjega dne dopoldne dospela v lepo mesto El Psso, Texas. Ko se je vlak ustavil, sva izstopila ter se podala v mesto ter si kupila imtrebnega okrepčila. Nato svs se zopet podsls do bliž-njegs postajališča za tovorne vlake. Po kratkem čakanju je vlak dosprl in midva svs se ga oprijela ter se odpeljala dalje proti Novi Mehiki. Tretji dan svs do*|>ela v mestece l.ibro. Kanaas,
(Dalje »rihedajtf )
"Sibirske vrane"
Zadnjič aem bil z znancem na obisku pri nekom, ki ga dotlej nisem poznal, a je dober prijatelj mojega znanca. Upokojen višji državni uradnik je in Srb; čeprav brez akademske izobrazbe, menda ni dovršil niti srednje šole, je vendarle v državni službi napredoval in dosegel visok položaj. Pri nas je namreč še zmerom tako, da ti služijo papirji za lestev, po kateri se lahko vzpenjaš kvišku, in le redkoko-mu pomore naturna inteligenca. Moj novi znanec je gotovo eden izmed teh.
Upokojen je kot višji državni uradnik. V službi je marsikaj videl, marsikaj mu ni bilo prav, marsičemu se je samo smejal, včasi celo krohotal. Delo po visokih uradih — to so včasi res zabavne stvari. Tisto romanje aktov "nadležnim putem" skozi ožine vseh mogočih paragrafov! Ce je treba v državnem poslopju popraviti vrata, kajpak na državne stroške, saj je državna hiša, če je treba torej popraviti vrata, ni dovolj, da sporoči pristojni urad višjemu pristojnemu ("nadležnom") uradu in da o-dobri kredit. Stvar ni tako preprosta. Preden so tista vrata popravljena os. še preden se začne s popravilom, se priključi prvi prošnji glede tega spisov in skic za več kilogramov. No, in potem so vrata en dopoldan popravljena. Za dovoljenje pa je bilo tre-*ba sto podpisov, cela množica pisarjev je morala pisati predloge in opombe, inženirji so slikali načrt — in kdor pozna vse to, ta ve, da kroženje take prošnje stane državo prav toliko ko popravilo samo. Tbda ta sveti Birokracij vlada pač povsod.
In potem se gnetejo okrog takih uradov razni liferanti, ki skušajo državi prodati svoje blago kar se da dobro. Koliko resnih, pa tudi zabavnih stvari se "odigrava" pri tem! Ce bi srbski popularni komediograf Bra-nislav Nušič poznal vse to poslovanje pobllže, bi gotovo že napisal vsaj eno komedijo o teh državnih dobaviteljih in poslovanju uradnih komisij, od katerih zavisi, ali bo dobil dobavitelj X ali dobavitelj Y naročilo, ki sega pogosto v milijone. Kakšne okolnosti vse odločajo, kakšni so pogoji itd. — vse to je ena sama množica rekvizitov in prizorov za duhovito komedijo.
Saj je napisal Nušič komedijo o "Gospe ministrici" in dobro pokazal ves tisti aparat, ki postavi nekoga za ministra in tudi ves tisti dirindaj v hiši nekoga, ki postane minister. Glavno besedo pa ima v Nušičevi komediji pač ministrova žena. Ta je tista, ki vodi dejanje. | Moj novi znanec mi je kmalu zaupal, da je napisal nekakšno veselo igro in da bi mi jo zelo rad pokazal oz. delno prebral, delno pa referiral njeno vsebino. Pristal sem, prav za prav: udal sem se spet enkrat v branje in poslušanje rokopisa, čeprav postane Človeku po navadi mučno, ko pride konec in moraš povedati, da je vse skupaj malo vredno.
Toda pri tem novem znancu sem postal takoj pozoren, ko sem zaslišal, da govori igra o državnih dobaviteljih. Da take zadeve moj znanec iz prakse pozna, sem vedel, zato sem bil prepričan, da bo stvarna vsebina gotovo dobra. Nisem ae varal. Ne le^vsebina, tudi dramatična oblika bi potrebovala le nekaj potez še in — uspeh na odru bi bil zagotovljen.
Naj referiram vsebino.
I. dejanje Državni liferant Dule v svoji pisarni. Ns steni visi deset kletk, v vsaki kletki vrana. Na mizi deset vrečic, vsaka vreča zapečatena. Liferant Dule hodi od kletke do kletke, ki nosijo šte^-vilke, 1, 2, 8 . . . Liferant ogleduje. koliko orehov je Vsaka vrana potrla. Stopi k prvi kletki, s Imlčico v roki brska po kletki: 'Kaj res. vAeh deaet orehov je vrana potrla? Torej niti eden ni bil tak, da bi ga vranji kljun ne zmogel? To je fmaga!" Stopi k drugi kletki, brska a palčico: "Tudi tu vsi orehi strti? Ne. eden je Ae cel. No, čez četrt ure pride komisija in dotlej utegne | vrana še tega zadnjega streti. Nič hudegn to. Poglejmo kletko
ŽESLSLfl*
—FadaraUd Pietur«
Hitlerjevi tlačani gradijo cesto v bavarskih hrib
št. 3! Vsi orehi strti, jedra po-zobana! Zmaga! O, liferant Dule, sreča je s tabo, dobil boš naročilo in prodal državi toliko vagonov orehov! Taki orehi, ki jih vrane lahko stro, so dobri. Vsa država bo posajena z mojimi orehi, povsod bodo košata o-rebova drevesa pričala, kako dober državni liferant Je Dule!" Stopi h kletki št. 4. Brska s palčico. "Eden cel! Ker sem dal v vsako kletko deset orehov, in sta doslej le dva cela, se pravi, da sta doslej le dva odstotka o-rehov kljubovala vranjim kljunom. Nič hudega to. Tudi če vrani do prihoda komisije teh dveh orehov ne streta, je zmaga dobljena. Pogoj je bil: največ 10%! Poglejmo dalje!" In tako si ogleda liferant Dule vseh deset kletk, v vseh kletkah je našel nestrtih le četvero orehov! "To so štirje odstotki! Od sto orehov so bili le štirje koščaki! Toda te utegnejo vrane do prihoda komisije streti!"
Liferant Dule hodi vesel po pisarni, govori in računa: dobil bom naroČilo, komisija bo priznala mojim orehom vse kakovosti, sledi dobava, državna bla-
gajna mi izplača dese nov! Dal pa sem za ore lih 700,000 Din. Zasluž jonar bom! To se No j ji konkurenti! Pa naj oi sijo dobaviti take ori vseh napak! O Dule, I)u silno boš vzrastel!
Ves je iz sebe. V ti nosač, na hrbtu nosi te ček, postavi ga na tla Na postsaji mi je dal t neki Zagrebčan, vaš zi kolega. Dejal je, naj nei ček k vam in ga tu pu pride za mano.
Dobro, dobro, kar pu kovček, poznam prijatt šel bo. Tudi on je lifera ko zavisten bo, ko bo v ko velika sreča me ča milijonov! Moji orehi državi, moje ime v Kupim si hiso sredi mi lačo, sezidam si vilo k, veni j i, kjer so lepi kr nim se, imel bom otroki bodo vzgajale francos gleške guvernante, naj tujih jezikov, dal jim narja, naj potujejo po n o Dule, Dule, sreča »e smehnila, zdaj boš za.sk (DsUt prlhodnjfc
NAROČITE 81 DNEVNIK PROSVETO
P« sklepa It. redne konvencije se lahko naroči na list Pthti šteje eden, dra, tri, štiri ali pet člane* Is eno družine k mi narofi Proareta atane sa tm enako, aa člaae ali nečlana $6.00 ta en« M nlno. Ker pa člani le plačajo pri aaeamenta $1.20 cs tednik, m MoJe k naročnini. Torej oedaj ni rsroka, reči, da J« list prrdrai 8. N. P. J. Liat Prooveta Je Taia lastnina in fetoro Je v vaški d m i ki bi rad č»tal list vaak dan. Cena liatu Proareta Je:
Za Cieoro in Cklrsgs )•,
1 tednik ia........
I tednika ia.......
I tednike in.......
4	tadnlko ia.......
5	tednikov in......
Za Zdrnl. države In Kanade M.tt
1 tednik ia................ 4.8t
t tednika Ia...............I.tt
t tedalke Ia............... 1.49
i tedalke In............... 1.2S
B tednikov in.............. nič
Za Erropo Je..............$9 00
lapolaite spodnji kapon. priložite potrebno vsoto denarji Order v plena in al naročite Proereto, list, U J« vala Isstnisa.
Pojaanilo:—Vaelaj kakor hitro kateri teh članov preneha biti i ali če ae presoli proč od drufino in bo sahteval aam avoj liit ^ moral tisti član Is dotična družine, ki ja tako akupno naročena i Prosreto, to takoj naananiti upramiltm lista, In obenem doplafc vsoto liatu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora jprsvniin datum aa to vsoto naročniku.
PROSVETA. 8NPJ. 2657 So. Lamtdala A ve., Chirafs, B. Priloženo pošiljam naročnino aa list Proaveto vsoto $......
1)	IM.........................................CL drn*tva
Naaler ......................................................
U slovite tednik Ia ga pripišite k moji nsročnlni od •ledrM * draiine:	*
2)	............................................A. drsltva It
D ............................................Cl. dmltva *
4) ............................................Cl. draKva *
I) ....................................;.......Cl. dm*t»« *
................................Država
naročnik................... ....Star narnčojl^
TISKARNA S.N.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko tbrt spadajoči
Tiska vabila u veselice in shode, vizitnire. <a*n>k^ koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, s
češkem, nemSkem, angleAkem jeziku in aru» ♦ ■ ■ ■ '
VODSTVO TISKARN K AI'KMRA NA tt.AN^^ TIH&OVINK NAROČA V SVOJI Us*
Vsa pojasnila daje vCiatvo tiskamo. -Cene «mernr. un r' Plžlte po informsr «• n« I» '
S. N. P. J. PRINTER
2SS7 59 SO. I,AWNDAI«E M K Telefon Roek^ell
CHICAGO. IM-Tam ae dobe na željo tudi v«	r "