KOŠARKA DOMUJE V ŠKOFJILOKI ŽE POL STOLETJA - IN ŠE VEČ UVOD ;,,,... .v,.,.. , ,i ,-. ' I Za razumevanje naslova in pojava košarke v Škofji Loki najprej tole: Košarkarji v Škofji Loki kot uradni pričetek igranja košarke v Loki računamo leto 1954, ko se je košarkarska sekcija v okviru tedanjega Partizana včlanila v Košarkar sko zvezo Slovenije (KZS), odigrala prve tekme in spomladi 1955 nastopila v uradni IIL slovenski košarkarski ligi, v članski konkurenci, čeprav smo bili tedaj praktično vsi mladinci-gimnazijci. So pa fantje igrali to igro že nekaj let prej, ko jim je oficir Katic prinašal iz kasar ne na igrišče v Puštal veliko usnjeno žogo. Manj znano, zato pa toliko bolj presenetljivo je dejstvo, da so igro, ki so ji tedaj rekli kar basket, že leta 1936 igrale učenke uršulinskih šol na pravem igrišču na dva koša na vrtu škofjeloškega gradu. Igro je iz Londona v Škofjo Loko to leto prinesla sestra uršulinka Angela Bahovec. Košarka - basket je torej v Loki znana prav toliko časa, kolikor smo stari tisti košar karji, ki se imamo za pionirje loške košarke. Obsežnega gradiva polstoletnega obdobja smo se lotili trije nekdanji košarkarji, ki smo bili pretežni del tega obdobja v taki ali drugačni obliki aktivni bodisi prav v košarki bodisi širše v športu. Celotno obdobje smo razdelili na tri poglavja, in sicer: 1? I. Pionirsko obdobje loške košarke od začetkov do leta 1977, > II. Rast in dozorevanje košarkarskega kluba od leta 1977 do leta 1987, III. Zrela leta košarke v Škofji Loki od 1988 do danes. Ivan Hafner 335 PETER KAFOL,IVAN HAFNER, BORIS ČAJIČ LOŠKI RAZGLEDI 49 I. PIONIRSKO OBDOBJE LOŠKE KOŠARKE OD ZAČETKOV DO LETA 1977 Športna panoga košarka se je rodila v ZDA okoli leta 1891. V tem letu so na ko- lidžu Springfield začeli igrati predhodnico današnje košarke. Nastala je kot nado mestni šport za dvorane v zimskem času (v poletnem času so študentje igrali ragbi in bejzbol). Na tem kolidžu je vodil šport dr. James Naismith, ki je dolgo iskal igro z žogo, ki bi se lahko igrala v telovadnici. Po dolgem iskanju in premišljanju je ustva ril igro, ki se je lahko igrala na športnih igriščih in v telovadnicah. Košarka se igra z žogo, ki mora zadeti svoj cilj - koš. Ima elemente napada in obrambe in je tako po dobna igram z žogo, ki so se igrale na prostem. Igro je imenoval "basket bali." To je metanje žoge na koš, pritrjen na steno telovadnice. Gledalci so igro opazovali z bal kona, ki je imel na svoji ograji pritrjen koš. Med igro je prišlo velikokrat do posega gledalcev v razplet igre (preprečevanje padanja žoge skozi koš), zato je prišla rešitev v tem, da so ta koš zaščitili s posebno tablo. Tako smo dobili osnovni sestav ni del košarkarskega igrišča. Če pogledamo v zgodovino, vidimo da so se podobne igre igrale že davno prej pod drugačnimi pogoji in imeni. V Nemčiji je bila razvita igra "korbball", ki se je igrala v šolah Nemčije in avstro-ogrske monarhije. Pravo košarko (basketball) so iz Amerike v Evropo prinesli ameriški vojaki v prvi svetovni vojni. V Sloveniji se je košarka pričela igrati pri takratnem Sokolu in leta 1936 že zasledimo prve tekme. Tudi v Škofji Loki se je basketball, kot je uvodoma že omenjeno, igral že leta 1936 v dekliški šoli Uršulinskega samostana. Teh zametkov košarke v Škofji Loki se zlasti spominja nekdanja dijakinja te šole, Minka Bevk. Po vojni pa so jo v Škofjo Loko 1949 prinesli kadeti "šole za vezo JLA". Za šport no vzgojo - telovadbo, je skrbel Katic. Njegovi kadeti so to igro igrali le v vojašnici. Leta 1951 pa je Katic izdelal leseno konstrukcijo, ki je nosila koš. Postavil jo je na ne dokončanem igrišču za odbojko pri nogometnem igrišču v Puštalu. Med dijaki mlade gimnazije Škofja Loka sta se igrali le odbojka in nogomet. Ne kaj zanesenjakov (Ivan Hafner, Franc Homan, Peter Kafol, Miloš Mitič, Andrej Rih- taršič, Franc Šmid in Vlado Kolendo) pa je proti koncu leta 1953 za ohranjanje tele sne pripravljenosti v zimskem času postavilo v telovadnico takratne osnovne šole (zdajšnje Osnovne šole Škofja Loka - Mesto) na steno nad glavnim vhodom leseno tablo s košem. V mali telovadnici, ki je merila borih 9 x 14 metrov je bila tabla oddaljena od stene le 20 centimetrov. Zato smo lahko metali in igrali samo na en koš. Tudi tablo (1,8 x 1,2 me tra) smo naredili sami, koš pa kupili v trgovini Slovenijašport v Ljubljani. Pri igranju odbojke med gimnazijama Škofja Loka in Jesenice smo izvedeli, da tu di tam poskušajo igrati košarko. Dijaki obeh navedenih gimnazij so šele tipali po tej športni panogi, nasprotno pa so dijaki gimnazije iz Kranja že dobro obvladali igro in tekmovali celo na prvenstvu Slovenije. Začetniki v tej panogi (iz Škofje Loke in Jesenic) smo se dogovorili za srečanje v mesecu marcu 1954 na Jesenicah, kjer so v mali telovadnici imeli postavljena že oba koša in so lahko igrali po celotnem igrišču. Telovadnica je bila zelo ozka in kratka, zato smo tekme igrali le trije proti trem in ne pet proti petim, kot je pravilo pri košarki. Tako je bil naš igralni krst 30. marca 1954 na Jesenicah. 336 KOŠARKA DOMUJE V SKOFJI LOKI ZE POL STOLETJA - IN SE VEC V Sloveniji so se tekme v košarki odvijale v letnem času, to je spomladi in jeseni, ker so igrišča za košarko (velikosti 24 x 16 metrov) lahko bila le na prostem. Tako ve likih dvoran -telovadnic takrat še ni bilo. Tudi mi smo leta 1954 začeli na igrišču za odbojko v Puštalu urejati pravo igrišče za košarko. Postaviti je bilo treba nove nosil ce za koše (zamenjava lesene za železno konstrukcijo, ki jo je "skonstruiral" igralec Ivan Hafner, zvarili pa so jo v Motorju) in podaljšati igrišče, da je ustrezalo predpi sanim meram. Odkopali smo del vrhnje plasti zemlje in to nasuli z ugaski (lešem), ki smo jih navozili iz deponije tovarne Šešir Škofja Loka. Ugaske je bilo treba utrdi ti, zato smo vso površino prepojili s krvjo iz bližnje klavnice in velikokrat prevaljali z valjarjem in pri tem opravili okoli 2000 prostovoljnih delovnih ur. Včlanili smo se v Telesnovzgojno društvo (TVD) Partizan Škofja Loka, kjer smo bili v sekciji skupaj z odbojko. Vodil jo je naš profesor Andrej Česen. Včlanili smo se tudi v KZS -Košar karsko zvezo Slovenije. Pričeli smo trenirati na igrišču. Pri vadbi nam je večkrat po magal naš rojak (pozneje mednarodni sodnik) Peter Kavčič iz Ljubljanje. Prvo pra vo tekmo na standardiziranem igrišču (l6 x 24 metrov, obroč koša na višini 3, 05 metra in premer obroča 45 centimetrov), smo odigrali 12. avgusta 1954 v Litiji. V tem letu smo odigrali kar deset prijateljskih tekem doma in na gostovanjih. Leta 1954 smo organizirali tudi promocijsko tekmo med prvo in drugo ekipo Akadem skega športnega kluba (AŠK) Ljubljana, da bi to lepo športno igro pokazali tudi Ško- fji Loki. Moštvo AŠK Ljubljana je bilo v tem času poleg ekipe Železničarskega košar karskega kluba (ŽKK) Ljubljana eden od dveh predstavnikov Slovenije v prvi jugo slovanski ligi. Za ekipo AŠK I so igrali: brata Šerbec, Kandus, Supančič, Štajner in Kralj. Za ekipo AŠK II pa so igrali: Lampič, Jezeršek, Poljšak, Pertot, Jančar, Lokar in Brišnik. Tekmo je vodil naš rojak - zvezni, pozneje priznani mednarodni sodnik - Janko Kavčič. Rezultat srečanja je bil 58 : 69, polčas 32 : 44. Udeležili smo se tudi pokalnega tekmovanja in 12. septembra 1954 v Ljubljani odigrali tekmo z ekipo Odreda B (Hojs, Kavčič, Mrak, Justin, Podnebšek, Zavernik). Za ekipo TVD Partizan Škofja Loka so nastopili: Tone Rupar, Ivan Hafner, Vlado Ko- lendo, Franc Šmid, Andrej Rihtaršič, Franc Kemperle, Janez Jemc in Peter Kafol. Rezultat srečanja je bil 99 : 52, polčas 40 : 29. Leta 1955 smo pričeli tekmovati v tekmovanjih, ki jih je organizirala KZS. Tako smo v III. slovenski ligi odigrali prvo prvenstveno tekmo na Vrhniki 24. aprila 1955. Rezultat srečanja je bil 6l : 36, polčas 31 : 13 za Škofjo Loko. V tej sezoni smo do segli prvo mesto v ligi. Število tekem 6 Dobljene tekme 4 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 226 : 202 337 LOŠKI RAZGLEDI 49 Slika 1: Andrej Rihtaršič, Franc Homan, Peter Kafol, Ivan Hafner, Franc Šmid, Peter Kavčič, na žogi sedi Tone Rupar Pri košarkarskih tekmah so poleg dveh glavnih sodnikov še pomožni sodniki (merilec časa in zapisnikar). S tem delom so v Škofji Loki začeli Franc Šmid, Stanko Lackovič, Pavle Dolinar, Tone Pogačnik in Silvo Čadež. Ker košarko igrajo tudi žen ske, je KZS propagirala in zahtevala od moštev, da tudi nje čimprej seznanijo s to le po igro. Pri nas je začel v tej smeri Ivan Hafner, ki je zbral nekaj deklet (Joža Filipič, Dragica Luštica, Majda Grohar-Bohinc, L. Černetič in Andreja Balderman). Zaradi premajhnega zanimanja je ekipa kmalu prenehala trenirati. Tekme na prostem so bile ob vsakem vremenu. Žoge so bile usnjene, zato sta se ob dežju njihova teža in obseg močno povečala. Zanimiv je rezultat ene takih "deževnih" tekem v Škofji Loki, ki je bil 18 : 23, polčas 8 : 16. Igralci smo se učili ob gledanju tekem izkušenejših moštev. V začetku nam je nekaj o pravilih igre povedal in pokazal Katic. Napredek v igri košarke ob pridnem trenira nju se je pokazal že proti koncu leta 1955, ko smo na turnirju v Ljubljani izgubili dve tekmi z moštvi, ki sta tekmovali v višjem rangu tekmovanja kot mi. Postojna nas je pre magala z rezultatom 41 : 39, polčas 17 :17, Medvode pa s 54 : 38, polčas 35 : 15. Oprema za košarko je bila takrat prava redkost in smo se morali znajti, kakor smo vedeli in znali. Kupili smo navadne modre majice in telovadne hlačke. Moštva v košarki, ki nastopajo z dvanajstimi igralci, morajo na svojih majicah imeti vidne šte vilke od tri do petnajst, tako da sodnik lahko s prsti pokaže, kdo je napravil napako. Te številke nam je na majice prisila mama igralca, Mitičeva. Na prednjo stran majice nam je prisila tudi napis LOČAN, ki pa ni bil naziv kluba, saj smo nastopali za TVD Partizan Škofja Loka. Z osvojitvijo prvega mesta v svoji skupini tretje lige, smo na predovali in spomladi leta 1956 štartali v višjem rangu tekmovanja. Tu smo odigrali deset prvenstvenih tekem in dosegli: Število tekem 10 Dobljene tekme 4 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 6 Dani in prejeti koši 422 : 414 338 KOŠARKA DOMUJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL STOLETJA - LN ŠE VEČ Slika 2: P. Kafol, M. Mitič, L. Kalan, V. Kolendo, F. Ho- man, P. Megušar in A. Rih- taršič Za moštvo sta nastopala še I. Hafner in F. ŠMid. V tem letu smo odigrali tudi de set prijateljskih tekem: Število tekem 10 Dobljene tekme 5 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 5 Dani in prejeti koši 911 : 900 Pomožna sodnika na naših tekmah sta bila naša kolega Silvo Čadež in Franc Šmid. Tekmovanje je pokazalo, da bomo za napredek v košarki potrebovali strokovno pomoč. Po dolgem iskanju smo za trenerja pridobili igralca ŽKK Ljubljana (klub je igral v L zvezni ligi Jugoslavije) Draga Čretnika. Enkrat tedensko je redno vodil tre ninge in nas učil tehnike košarkarske igre. Članska ekipa je s tem pričela delovati popolno. Za razvoj košarke v Škofji Loki je bilo treba poskrbeti tudi za podmladek. Pokazala se je potreba po dodatnem strokovnem kadru. Seminarja za pomožne tre nerje, julija leta 1956 v Rovinju, sta se udeležila Vlado Kolendo in Peter Kafol. Semi nar je vodil priznani jugoslovanski strokovnjak in košarkarski trener Aco Nikolič. KZS je način tekmovanja v nižjih ligah stalno spreminjala in tako smo leta 1957 igrali v ljubljanski regionalni ligi in osvojili prvo mesto: Število tekem 6 Dobljene tekme 5 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 1 Dani in prejeti koši 461 : 350 Poleg tega tekmovanja smo v tem letu odigrali še 20 prijateljskih tekem, kjer smo imeli polovični izkupiček. Po naših nastopih je bilanca uspeha kar ugodna, saj smo igrali z moštvi, ki so nastopala v I. slovenski ligi (Kranj, Medvode, Domžale). Ekipo sta okrepila Janez Cerkvenik in perspektivni, komaj šestnajstletni Matjaž Hafner. 339 LOŠKI RAZGLEDI 49 Po osvojitvi prvega mesta leta 1957, smo naslednje leto napredovali v IL sloven sko ligo (ena od treh skupin), kjer so nastopala moštva Vrhnike, Proletarca iz Zagor ja, Postojne, Domžal in Komet iz Ljubljane (to moštvo so sestavljali gluhonemi igral ci). Značilnost tekme z gluhonemimi je bilo delo sodnikov, ki so za nas uporabljali piščalko, zanje pa zastavico. V tekmovanju smo zasedli četrto mesto: Število tekem 10 Dobljene tekme 5 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 5 Dani in prejeti koši 482 : 390 Odvzeli so nam eno točko, saj smo tekmo s Proletarcem iz Zagorja administrativ no izgubili z rezultatom 20 : 0. Tedaj je največ igrala ekipa, ki jo vidimo na sliki 3- Slika 3' Ekipa iz obdobja 1957/58 V tem času se je povečalo tudi število pomožnih sodnikov, saj je v njihove vrste prišel Ciril Kemperle, ki je kot študent pomagal tudi na drugih področjih dela košar karske sekcije. Povečal se je tudi igralski kader, ki so ga dopolnili mladi igralci: Ja nez Cerkvenik, Matevž Oman, Matjaž Hafner, Andrej Goljar in Lojze Podlogar V Škofjo Loko se je doselil tudi igralec Odreda iz Ljubljane Lado Vencelj, ki se je takoj priključil naši ekipi. V telovadnici osnovne šole nam je uspelo postaviti tudi drugi koš, kar nam je omogočilo treninge v zimskem času in igro tri proti trem. Košarka v Sloveniji je iz leta v leto napredovala, z napredkom igre so se iz boljševala tudi igrišča. Začeli so graditi igrišča s trdo podlago, betonom ali asfaltom (do tega leta sta tako igrišče imela le dva kluba in sicer ŽKK Ljubljana in KK Postoj na). Po dolgih razpravah v TVD Partizanu Škofja Loka smo leta 1959 od predsedstva društva dobili dovoljenje za rekonstrukcijo obstoječega igrišča v Puštalu. Po izdela nih načrtih, predračunu in izdanem gradbenem dovoljenju smo 10. junija 1959 pri čeli z gradnjo nove plošče v standardni izmeri 21 x 40 metrov z asfaltno površino. (Načrt je izdelal Projektivni biro Tivoli Ljubljana, predračun v višini 670.820 din je izdalo isto podjetje, gradbeno dovoljenje pa Občina Škofja Loka). Načrt je bil izde- 340 KOŠARKA DOMUJE V SKOFJI LOKI ŽE POL STOLETJA - LN ŠE VEČ lan tako, da je na asfaltni plošči poleg košarkarskega igrišča bilo tudi igrišče za od bojko, cela plošča pa je lahko služila rokometnemu igrišču. Predračuna investicije TVD Partiza Škofja Loka ni zmogel, zato smo na vse mogoče načine zmanjševali nje govo višino. Vsa zemeljska dela na površini približno 500 m^ smo člani Partizana ob pomoči JLA opravili prostovoljno (glej sliko 4). Slika 4: Košarkarji delajo iz kop za asfaltno igrišče, voja ki pomagajo. Tovarne v Škofji Loki so prispevale svoj delež tako, da so s svojimi tovornjaki opravile prevoze materiala le za plačilo goriva in šoferja. Tako nam je uspelo pred račun zmanjšati na približno polovico (plačilo asfaltne plošče in cementne obro be). Po načrtu je bilo treba pripraviti podlago, za kar je bilo treba odstraniti in od peljati približno 400 m' materiala. S tem je bila pripravljena jama za nasutje podla ge. Ta je bila sestavljena iz 3 cm žaganja, 19 cm grobih skal, 10 cm grobega peska ter 10 cm finega peska. Ves ta material je bilo treba utrditi z valjarjem. Na to trdo podla go je SC (Slovenija Ceste) dal 3 cm hladne asfaltne mešanice. Igrišče je bilo obdano z betonskimi robniki. Z novim igriščem je bilo treba spremeniti tudi železne nosil ce košev. S tem je bila končana posodobitev košarkarskega igrišča v Puštalu. Tekmovanja so se odvijala nemoteno naprej in TVD Partizan Škofja Loka je v IL slovenski ligi dosegel peto mesto: Število tekem 14 Dobljene tekme 4 Neodločene tekme 1 Izgubljene tekme 9 Dani in prejeti koši 747 : 841 Tega leta smo v tekmovanju prvič dosegli neodločen rezultat posamične tekme. Tak izid je bil takrat še dovoljen. V Zagorju smo z domačim Proletarcem igrali 60 : 60, polčas 29 : 26. Tega leta smo igrali tudi na prvenstvu ekip Partizana Slovenije in za TVD Partizanom Medvode osvojili drugo mesto: 341 LOŠKI RAZGLEDI 49 Število tekem 4 Dobljene tekme 3 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 1 Dani in prejeti koši 303 : 187 Število članov prvega moštva se je povečalo. Dobili smo tudi mladince in pionir je. Sekcija je tedaj štela 49 igralcev (12 članov, 15 mladincev in 22 pionirjev). Mladin ci so v tem letu zaradi pomanjkanja denarja po nekaj tekmah odstopili od nadalj njega tekmovanja. Pionirji so igrali tekme v okviru šol občine Škofja Loka. Po petih letih kolikor toliko uspešnega igranja moške ekipe nam je leta 1960 us pelo zbrati dekleta, ki so nastopala kot mladinke na Gorenjskem. Z razvojem košar ke se je povečalo tudi zanimanje za tekme, kar vidimo iz poročila načelnika TVD Partizana Škofja Loka Janeza Hudeta. Ugotovil je, da je bilo na vseh tekmah 2400 gledalcev ali povprečno 300 na tekmo, v Partizanovo blagajno so gledalci prinesli kar 22. 800 din. Prva ekipa je v II. slovenski ligi zasedla šesto mesto med devetimi udeleženci: Število tekem 16 Dobljene tekme 6 Prijateljske tekme: Število tekem 9 Dobljene tekme 2 Igrali smo tudi na zimskem pr Število tekem 8 Dobljene tekme 1 Sodelovali smo na Pokalu mar Število tekem 4 Dobljene tekme 2 Neodločene tekme 1 Neodločene tekme 0 venstvu Gorenjsl Neodločene tekme 1 šala Tita in zabel Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 9 Izgubljene tekme 7 vC: Izgubljene tekme 6 ežili naslednji re; Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 900:860 Dani in prejeti koši 469 : 533 Dani in prejeti koši 396 : 459 ^ultat: Dani in prejeti koši 222 : 229 342 KOŠARKA DOMUJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL STOLETJA -IN ŠE VEČ V tem letu je za TVD Partizan Škofja Loka igrala tudi druga ekipa, ki je v Gorenj ski ligi dosegla: Število tekem 8 Dekleta-mladi Število tekem 6 Dobljene tekme 2 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 6 nke so na Gorenjskem dosegle drugo mesto: Dobljene tekme 4 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 368 : 509 Dani in prejeti koši 129 : 131 Za dekleta so nastopale: Joža Filipič, Špela Hafner, Breda Kordež, M. Kordež, Maj da Grohar, Roth, Kastelic, Marija Primožič, Černetič in Judita Gerjol. Treninge in žensko ekipo je vodil Peter Kafol. Moško člansko ekipo sta okrepila mladinca Miklavž Zebre in Anton Mihelič. Če pogledamo lestvico strelcev, vidimo, da je kar tretjino vseh doseženih košev, 302, dosegel Matevž Oman. Najboljši izvajalec prostih metov je bil Janez Cerkvenik, imel je 50% uspešnost (84 : 42). Vse tekme v tem letu pa sta odigrala Boris Čajič in Ma tjaž Hafner. Igralce, ki so nastopali v obdobju 1960/61, vidimo na sliki 5. Delo pomožnih sodnikov so poleg Silva Čadeža, Franca Šmida in Cirila Kemper- la opravljali tudi nekateri igralci, ki so opravili izpit za pomožne sodnike in v času tekme niso bili v domači ekipi. Leta 1961 smo tekmovali v II. slovenski ligi. Prvo ekipo so okrepili mladinci Jurij Krajnik, Janez Pustovrh, Iztok Vidmar, Ivo Berčič in Jože Hartman. Ekipo je v začet ku občasno treniral Peter Kavčič, zatem pa redno Miloš Mitič. Ekipa je v II. sloven ski ligi dosegla 6. mesto med desetimi ekipami: 343 slika 5: Ekipa iz obdobja 1960/61 LOŠKI RAZGLEDI ^ Število tekem 18 V prijateljskih Število tekem 4 Dobljene tekme 6 Neodločene tekme 0 tekmah smo dosegli: Dobljene tekme 1 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 12 Izgubljene tekme 3 Dani in prejeti koši 1033 : 1116 Dani in prejeti koši 165 : 215 V Gorenjski ligi je tekmovala mladinska ženska ekipa, ki so jo sestavljale: Špela Hafner, Marija Primožič, Breda Kordež, Majda Grohar, Iva Cernetič, Judita Garjol, Polona Oman, Nadja Giacomelli in Irena Kosmač. Ekipo je vodil in treniral Peter Ka- fol. Rezultati lige: Število tekem 7 Dobljene tekme 3 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 4 Dani in prejeti koši 138 : 144 Odigrane so bile tudi prijateljske tekme: Število tekem 6 Dobljene tekme 1 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 5 Dani in prejeti koši 133 : 174 Leta 1962 se je tekmovanje začelo z zimskim prvenstvom Gorenjske. Poleg loške ekipe so tekmovali še KK Triglav iz Kranja in KK iz Jesenic. Trener ekipe je bil Mi loš Mitič, ki je v ekipo pritegnil še najboljše mladince, Nika Ruparja, Silva Logondra in visokega Duška Baldermana. Ekipa je zasedla drugo mesto: Število tekem 6 Dobljene tekme 2 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 4 Dani in prejeti koši 229:338 Prvenstvo smo med dvanajstimi udeleženci v II. slovenski ligi zaključili na 5. mestu: 344 KOŠARKA DOMUJE V ŠKOF]I LOKI ŽE POL STOLETJA - IN ŠE VEČ Število tekem 22 Dobljene tekme 5 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 17 Dani in prejeti koši 1258 : 1414 Prijateljske tekme so se končale takole: Število tekem 7 Dobljene tekme 2 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 5 Dani in prejeti koši 359 : 394 Najboljši strelec domače ekipe je bil Janez Cerkvenik, ki je v šestnajstih tekmah do segel 255 košev. Hkrati je bil tudi najboljši izvajalec prostih metov 60, 5 % (76 :46). Z leti je v Škofji Loki naraslo zanimanje za košarko, kar se vidi v povečanju član stva. Košarko so igrali po šolah, posebno še na osnovni šoli na Trati. V tem letu smo v Gorenjski ligi tekmovali tudi z mladinci in mladinkami. Mladinci, ki so bili v prvih tekmah kar uspešni, so morali prekiniti tekmovanje zaradi pomanjkanja denarja. Mladinke, ki jih je vodil Peter Kafol, so dosegle naslednje rezultate; Število tekem 3 Dobljene tekme 2 Prvenstvene tekme: Število tekem 3 Dobljene tekme 1 Neodločene tekme 0 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 1 Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 106 : 70 Dani in prejeti koši 85 : 107 Glede finančnega stanja društva moram povedati naslednje: Denarja je bilo ma lo. Prva ekipa, ki je porabila največ, je pomoč (prevozi na tekme) dobila od loških podjetij. Tako stanje je bilo vse od leta 1958 dalje. Leta 1962 je bila na Trati zgrajena OŠ Cvetka Golarja in ob njej telovadnica, ki je me rila 27, 5 X 15 metrov. Telovadnica je dovoljevala treniranje in igranje košarke v zimskih mesecih. Z njo je košarka v Škofji Loki še bolj zaživela, saj so bile dane vse možnosti za nemoteno treniranje čez vse leto. To se vidi tudi v povečanju članstva TVD Partizan Škofja Loka, Sekcija za košarko, saj ima leta I963 pri KZS včlanjenih že 70 članov, mla dincev in mladink. Za sekcijo je v tem letu tekmovalo kar 6 ekip na različnih tekmova njih. Za svojega tehničnega vodjo so košarkarji izbrali Cirila Kemperla, ki je vzorno in uspešno opravljal svoje delo. Pridobili smo tudi nova pomožna sodnika, Jurija Vernika in Avgusta Hartmana. Treningi ekip so bili redni, pozimi v telovadnici Osnovne šole 345 LOŠKI RAZGLEDI 49 Cvetko Golar Škofja Loka, spomladi in jeseni na igrišču v Puštalu. Prvo ekipo sta vodi la Ivan Hafner in Peter Kafol. Kvaliteta se je dvignila, kar se je poznalo tudi na tekmah. K njenemu dvigu so pripomogli tudi mladinci, ki so pričeli igrati v prvem moštvu. Eki pa si je v tem letu v II. slovenski ligi skupaj s KK Moste iz Ljubljane po rednem delu de lila prvo mesto. Za prvaka je odločala dodatna tekma na nevtralnem igrišču v Domžalah. Tam smo zmagali z rezultatom 69 : 65, polčas 29 : 25, ter si s tem priborili napredovanje v I. slovensko ligo. Odigrali smo tudi več prijateljskih tekem: Število tekem 9 Dobljene tekme 5 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 4 Dani in prejeti koši 591 :526 Rezultati v II. slovenski ligi: Število tekem 13 Dobljene tekme 11 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 934 : 761 Igrali smo tudi na zimskem prvenstvu Gorenjske in dosegli: Število tekem 5 Dobljene tekme 2 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 3 Dani in prejeti koši 204 : 200 Najboljši strelec v prvenstvu je bil Matevž Oman z 275 koši. Hkrati je bil tudi naj boljši izvajalec prostih metov (69 % - 48 : 33). V tem letu je v prvo ekipo vstopil mla dinec Andrej Grahek. Mladinci so na prvenstvu Gorenjske osvojili 2. mesto. Vodil in treniral jih je Ciril Kemperle. Rezultati prijateljskih tekem: Število tekem 5 Dobljene tekme 2 Prvenstvene tekme: Število tekem 10 Dobljene tekme 9 Neodločene tekme 0 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 3 Izgubljene tekme 1 Dani in prejeti koši 274 : 241 Dani in prejeti koši 555 : 386 346 KOŠARKA DOMVJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL STOLETJA - IN ŠE VEČ Žensko ekipo je leta 1963 prevzel in vodil Jurij Krajnik. Dekleta so tekmovala v okviru Gorenjske in osvojile 2. mesto. Najboljša strelka je bila Nadja Giacomelli, ki je v petih tekmah dosegla 64 košev, od tega prosti meti 34 : l6. Število tekem 5 Dobljene tekme 3 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 126 : 103 Pod vodstvom Cirila Kemperla so v okviru Gorenjske tekmovali tudi pionirji in zasedli 3. mesto. Število tekem 8 Dobljene tekme 3 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 5 Dani in prejeti koši 212 : 250 Tekmovanje za pionirje v okviru Slovenije je bilo razdeljeno v 4 skupine po 7 ekip. V eni teh skupin so naši pionirji zasedli 4. mesto. V tem letu je prišla pobuda za osvetlitev igrišča. S tem bi lahko člani, ki so bili čez dan zaradi študija v Ljubljani, trenirali v večernih urah. Tudi tekme bi se lahko odi grale že v soboto zvečer in ne več v nedeljo dopoldne. V tem terminu so namreč svoja tekmovanja na puštalskem igrišču imeli tudi nogometaši. Leta 1964 smo imeli pravico igrati v I. slovenski ligi. Enkrat tedensko nas je zato treniral Mik Pavlovič, igralec KK Olimpija iz Ljubljane. Prav kmalu je iz nam nera zumljivih razlogov dobil od svojega trenerja Kristančiča prepoved opravljanja tega dela. Po njegovem odhodu je moštvo začeli trenirati Peter Kafol. Moštvo se je okre pilo z dvema igralcema. Iz mladinskih vrst je prišel Lado Košir,, iz KK Jesenice pa je k nam prestopil Slavko Koren. Prva ekipa je štela kar 15 igralcev in dosegla različne uspehe. Večina igralcev iz tistega časa je vidnih na sliki 6. Slika 6: Igralci iz leta 1964 347 LOŠKI RAZGLEDI 49 V zimski gorenjski ligi smo dosegli drugo mesto: Število tekem 8 Dobljene tekme 3 Neodločene tekme 1 Izgubljene tekme 4 V I. slovenski ligi je ekipa dosegla sedmo mesto; Število tekem 20 Dobljene tekme 7 Neodločene tekme 0 V prijateljskih srečanjih smo dosegli: Število tekem 4 Dobljene tekme 2 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 13 Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 453 : 474 Dani in prejeti koši 1121 : 1141 Dani in prejeti koši 209 : 203 Povečalo se je število mladincev na 21. Ti so bili razdeljeni v tri ekipe. Trije so že igrali za prvo moštvo, pet igralcev pa je igralo še za pionirje. V gorenjski ligi so mla dinci zasedli 2. mesto. Število tekem 21 Dobljene tekme 13 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 8 Dani in prejeti koši 872 :687 Več uspeha smo imeli s pionirji, ki so dvakrat osvojili prvo mesto, in sicer na zim skem prvenstvu Gorenjske in na turnirju v počastitev dneva mladosti. Na rednem prvenstvu Gorenjske so bili drugi. Število tekem 16 Dobljene tekme 13 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 3 Dani in prejeti koši 580:270 Tekmovale so tudi ženske v mladinski selekciji. Vodil in treniral jih je Jože Oman. Na gorenjskem prvenstvu so dosegle 2. mesto. ^, , , s 348 KOŠARKA DOMUJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL STOLETJA - IN ŠE VEČ Število tekem 5 Dobljene tekme 3 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 124 -. 130 Blagajna sekcije, ki jo je vodil Ivko Svoljšak, je bila zaradi pomanjkanja denarja vedno prazna. Varčevalo se je povsod, tako pri rekvizitih kot pri drugih izdatkih. Za najem telovadnice na Trati smo plačevali le simbolično vsoto, s katero so se pokrili stroški čiščenja in porabljena električna energija za razsvetljavo. Članstvo košarkarske sekcije in obseg tekmovanja sta se povečevala. Leta 1965 smo ugotovili, da kot sekcija v TVD Partizanu nimamo možnosti za nadaljnji razvoj, zato smo se odločili za samostojni klub. V marcu tega leta smo na zboru članov sekcije ustanovili Košarkarski klub Sora (KK Sora). Predsedniške posle je prevzel Franc Poljanec, vse preostale funkcije so prevzeli loški študentje. KK Sora je v tem letu nastopal v I. slovenski ligi in pod vod stvom Ivana Hafnerja med desetimi ekipami zasedel osmo mesto. Število tekem 20 Dobljene tekme 8 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 12 Dani in prejeti koši 1176 : 1254 Odigrali smo tudi 4 prijateljske tekme: Število tekem 4 Dobljene tekme 1 Neodločene tekme 0 Izgubljene tekme 3 Dani in prejeti koši 235 : 239 V ekipo so prišli mladi igralci: Andrej Peternelj, Jaro Kalan in Janez Krmelj. Krog te kmovanj se je širil. Igrali so mladinci in pionirji, žensko moštvo je dobilo pionirke. Na Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati je pod vodstvom Toneta Pogačnika rasla ekipa pionirk, ki je v tem času dosegala odlične rezultate na šolskih pio nirskih festivalih. Leta 1970 je ekipa starejših pionirk na slovenskem prvenstvu v Ljubljani osvojila drugo mesto. Leta 1971 je ista ekipa na slovenskem prven stvu v Mariboru osvojila tretje mesto, leta 1972 je v Šoštanju osvojila drugo me sto, leta 1973 so starejše pionirke v Kranjski gori zasedle četrto mesto in leta 1974 so bile v Šoštanju druge. Pozneje so te pionirke postale jedro ženske član ske vrste. Ekipa KK Sora, ki jo je vodil in treniral Peter Kafol, se je leta 1966 zelo pomladi la, saj sta imela dva igralca komaj 17 let, najstarejši Matjaž Hafner pa 25. Povprečna starost igralcev je bila 19 let. Moštvo so okrepili mladinci Borut Braniselj, Ivan Demšar in Rudi Jeseničnik. Ekipa je nastopala v II. slovenski ligi. V celotnem prven stvu ni izgubila tekme, zato je spet napredovala v I. slovensko ligo. 349 LOŠKI RAZGLEDI 49 Število tekem 14 Dobljene tekme 14 Izgubljene tekme 0 Dani in prejeti koši 914 :662 V tem letu je FIBA (svetovna košarkarska federacija) spremenila pravila. Neodlo čen rezultat ni bil več mogoč. Najbolši strelec je bil Silvo Logonder s 310. koši. V prostih metih je dosegel v pr vem delu (80,2% - 66 : 53), v drugem delu (69,4% - 70 : 48). V tem letu smo odigrali tudi prvo mednarodno tekmo z moštvom iz pobratene ga mesta Medicina pri Bologni iz Italije. Tekma je bila v Škofji Loki in se je končala z rezultatom 59 : 52 (30 : 30) v našo korist. V gorenjskem prvenstvu so tekmovali mladinci in pionirji. Ženske, ki jih je vodil Jože Oman, so kot mladinke v članski konkurenci dosegle četrto mesto. Med dekleti se je najbolje odrezala Tanja Strel. Dosegla je 19 košev (prosti meti 7 ; 3). Leta 1967 je bila uresničena ideja o razsvetljavi igrišča v Puštalu. Tekme članov so se igrale ob sobotah v večernih urah. KK Sora je dobival denarno pomoč od občin ske Zveze za telesno kulturo, ki je bila s svojimi sredstvi zelo skromna. Tako je klub iskal denarno pomoč pri loških podjetjih. Sponzor kluba je postalo podjetje Kroj Škofja Loka. Zato se je klub iz KK Sora preimenoval v KK Kroj. Predsednik kluba je postal Slavko Lampič. Tudi vse druge funkcije so se porazdelile in blagajno je pre vzela Andreja Lampič. Prvo ekipo je treniral in vodil Peter Kafol. Med desetimi ude leženci lige je zasedla sedmo mesto. Število tekem 18 Dobljene tekme 8 Izgubljene tekme 10 Dani in prejeti koši 1160:1222 V tem letu je KK Kroj imel najboljšega strelca lige. To je bil Silvo Logonder, ki je dosegel 449 košev (prosti meti 73,5% - 207 : 152). Športni časopis Sportske novosti (Zagreb) je ob prijateljski tekmi med KK Olimpijo iz Ljubljane in domačim moštvom v Škofji Loki podelil najboljšemu strelcu lige poseben pokaL V tem letu smo odigrali tudi osem prijateljskih tekem. Izgubili smo le tekmo z Olimpijo. Število tekem 8 Dobljene tekme 7 Izgubljene tekme 1 Dani in prejeti koši 496:384 Nastopala je tudi B-ekipa KK Kroj pod imenom Suha in igrala v gorenjski conski ligi. Zasedla je zadnje mesto. 350 KOŠARKA DOMUJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL ST^mTJA - im^.VEČ Število tekem 14 Dobljene tekme 1 Izgubljene tekme 13 Dani in prejeti koši 707 : 889 KK Kroj se je izkazal kot dober organizator tekmovanj, zato je dobil organizacijo turnirja mladink za prvenstvo Slovenije. Nastopilo je 8 ekip, ki so igrale na izpada nje. Tekme so bile odigrane na igrišču v Puštalu. Prvenstvo je vodil Tone Pogačnik. Mladinke Kroja so se v prvi tekmi pomerile z ekipo KK Jesenice, kasnejšo zmago valko turnirja, jo izgubile in osvojile 5. - 6. mesto. Najboljša strelka turnirja je bila igralka Vudričeva z Jesenic, na petem mestu je bila Ločanka Tanja Strel s 30 koši. Igralci prve ekipe so na turnirju v Žireh osvojili pokal. Ženska ekipa, ki je do tedaj tekmovala le v mladinskih selekcijah, je to leto igrala tudi med članicami. Igrale so pod vodstvom Jurija Krajnika in zasedle 4. mesto na Gorenjskem. Jedro te mlade ekipe vidimo tudi na sliki 7. Slika 7' Ženska ekipa iz časa /967/6cS' Število tekem 8 Dobljene tekme 4 Izgubljene tekme 4 Dani in prejeti koši 249:230 V ekipi mladink so bile v glavnem igralke s Trate, le dve sta bili iz mesta. Tudi to ekipo je vodil Jurij Krajnik. Na turnirju za mladinke so med petimi ekipami (poleg Ločank so nastopile še ekipe Maribor, Jezica, Jesenice, Ilirija) osvojile tretje mesto. Število tekem 4 Dobljene tekme 2 Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 111 : 109 351 LOŠKI RAZGLEDI 49 Leta 1968 je takratno člansko moštvo doseglo vrhunec. Uradno je v L slovenski li gi doseglo 2. mesto in si pridobilo pravico nastopa na kvalifikacijah za IL zvezno li go Jugoslavije - zahod. Ekipo je vodil in treniral Peter Kafol. Prvenstvo Slovenije se je končalo tako, da so prve tri ekipe dosegle isto število točk. Število tekem 18 Dobljene tekme 12 Izgubljene tekme 6 Dani in prejeti koši 1209: 1132 Ekipe KK Rudar iz Trbovelj, ŽKK Maribor iz Maribora in KK Kroj iz Škofje Loke bi morale po pravilih K2S-ja za končno razvrstitev odigrati medsebojne tekme na nevtralnem igrišču. Turnir je bil v Ljubljani. Udeležili sta se ga le ekipi ŽKK Maribor in KK Kroj. Rezultat je bil 68 : 65, polčas 30 : 34 za ŽKK Maribor. Na tej tekmi je Sil vo Logonder dosegel kar 34 košev in izvajal proste mete 18 ; 12. Tega leta smo odigrali kar 14 prijateljskih tekem. Število tekem 14 Dobljene tekme 11 Izgubljene tekme 3 Dani in prejeti koši 1110 : 894 V Škofji Loki smo odigrali tudi prijateljsko mednarodno tekmo z ekipo COBURG BBC (ZRN). Rezultat te tekme je bil 84 : 39 za domače. Kvalifikacije za II. zvezno ligo - zahod so bile v Tuzli. Tam so nastopile ekipe: iz Hrvaške KK Karlovac 67 in KK Jedinstvo Ogulin, iz BiH KK Lokomotiva Mostar in KK Sloboda Tuzla, iz Slovenije ŽKK Maribor in KK Kroj. Na tem turnirju smo dose gli četrto mesto. Rezultati tekem: KK Kroj KK Kroj KK Kroj KK Kroj KK Kroj KK Jedinstvo KK Karlovac 67 ŽKK Maribor KK Lokomotiva KK Sloboda -67 -66 -68 -51 -76 45, polčas 32 89, polčas 34 79, polčas 36 52, polčas 26 71, polčas 39 30 42 31 20 32 Nastopali smo brez našega najboljšega strelca in strelca slovenske lige Silva Lo- gondra, ki je zaradi študijskih obveznosti ostal doma. Na turnirju je bil z ekipo Pe ter Kafol, ki je bil hkrati trener, tehnični vodja in predstavnik kluba. Zanimivo je, da je na za Lokomotivo iz Mostarja igral komaj 17-letni Mirza Delibašič, ki je kasneje postal eden najboljših igralcev Jugoslavije in Evrope. Ženska ekipa je tekmovala v desetčlanski slovenski članski ligi. Vodil jo je Jurij Krajnik in z njimi osvojil 6. mesto. 352 KOŠARKA DOMUJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL STOLETJA'iNi^WČ Število tekem 18 Dobljene tekme 8 Izgubljene tekme 10 Dani in prejeti koši 673 : 754 Najboljša strelka je bila spet Tanja Strel z 237 koši. Za ekipo so poleg Strelove na stopale še Cilka Mezek, Ela Brezovar, Andreja Rupnik, Milena Lukanc, Irena Rešek, Bojana Jeras, Duša Berginc, Jana Hafner, Stanka Emeršič, Marinka Kavčič, Minka Bi zjak in Zlata Tavčar Mladinke so tekmovale na Gorenjskem in med tremi ekipami osvojile 2. mesto. Število tekem 3 Dobljene tekme 2 Izgubljene tekme 1 Dani in prejeti koši 65; 71 Mladinci, pod vodstvom Vaneta Berčiča, so prišli do polfinala slovenskega prven stva in zasedli tretje mesto. Pionirji so na slovenskem prvenstvu v svoji skupini do segli 7.-9. mesto. Mladinke, ki jih je vodil Tone Pogačnik, so bile v svoji polfinalni skupini druge. Leta 1969 je treninge prve ekipe prevzel Iztok Belehar, Moštvo je v tem letu odi gralo 6 prijateljskih tekem. Število tekem 6 Dobljene tekme 1 Izgubljene tekme 5 Dani in prejeti koši 373 :406 V I. slovenski ligi, smo zasedli 10. mesto. Število tekem 20 Dobljene tekme 7 Izgubljene tekme 13 Dani in prejeti koši 1206:1266 Slabši rezultat moštva je bil posledica menjave generacij. Košarka se je v tem letu zelo razširirila. Društvo je pridobilo nove vaditelje košarke, ki so delali z naraščajniki (mladin ke, mladinci, pionirke, pionirji). Prav tako se je povečalo število pomožnih in košarkar skih sodnikov. Košarkarski sodniki so postali: Vlado Kolendo, Boris Čajič, Matjaž Hafner in Peter Kafol. 1. maja 1969 smo organizirali pokalni turnir z udeležbo Triglava iz Kranja, Jezice iz Ljubljane in domače ekipe. Na turnirju smo zmagali in osvojili pokal. Sodelova li smo tudi na pokalnem turnirju na Jesenicah, kjer je ekipo vodil Vlado Kolendo in z njo osvojil drugo mesto. Igrali smo z ekipo Polieportivo iz Italije in tekmo dobili z 49:35 (21 : 17) in z ekipo Radenstein iz Avstrije, s katerimi smo izgubili z 55 : 42 (31: 32). 353 LOŠKI RAZGLEDI 49 Ženska ekipa, ki jo je vodil Jože Oman, je v tem letu med desetimi ekipami dose gla 6. mesto v slovenski ligi. Število tekem 18 Dobljene tekme 8 Izgubljene tekme 10 Dani in prejeti koši 832 : 777 Zanimivo je to, da so naše članice v tem letu odigrale 5 prijateljskih tekem s čla nicami Jesenic in vse tekme izgubile. Najboljša strelka v slovenski ligi je bila Tanja Strel z 281 koši. Mladince je to leto vodil Vane Berčič. Zasedli so 9.-12. mesto. Pionir ji so pod vodstvom Toneta Pogačnika zasedli 5.-8. mesto v Sloveniji. Mladinke, ki jih je vodil Jože Oman, so na prvenstvu Slovenije med petimi ekipami osvojile drugo mesto. Število tekem 4 Dobljene tekme 3 Izgubljene tekme 1 Dani in prejeti koši 108 : 75 Pionirke so nastopile na prvenstvu Slovenije. Treniral in vodil jih je Tone Poga čnik. Na finalnem turnirju štirih ekip, Elektra Šoštanj, ŽKK Maribor, KK Maribor 66 in KK Kroj, so Ločanke zmagale in postale prvakinje Slovenije. Pozimi leta 1970 je treniranje prve ekipe spet prevzel Peter Kafol, ki je po prvih tekmah zaradi drugih obveznosti v klubu predal vodenje Dušku Baldermanu. Pom lajena članska ekipa je v republiški ligi med 12. udeleženci zasedla 4. mesto. Število tekem 22 Odigranih je 1 Število tekem 5 Dobljene tekme 12 Izgubljene tekme 10 5ilo tudi 5 prijateljskih tekem. Dobljene tekme 4 Izgubljene tekme 1 Dani in prejeti koši 1720 : 1591 Dani in prejeti koši 498 -. 422 članice je v začetku sezone treniral Jože Oman, ki je kasneje odstopil. Vodenje ekipe je prevzel Peter Kafol in z njimi med 10 udeleženkami I. slovenske lige zase del 4. mesto. 354 KOŠARKA DOUUJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL STOLgS^ - IN JfelR? Število tekem 18 Dobljene tekme 10 Izgubljene tekme 8 Dani in prejeti koši 865 :854 :<)t:\i Najboljša strelka je bila znova Tanja Strel, ki jo vidimo na sliki 8, z 242 koši. Sledi la ji je Nuša Berginc z 111 koši. Tako kot v prejšnjem letu so za klub nastopale vse selekcije. Slika 8: Tanja Strel - večkrat na najboljša strelka SKL Marljivi člani kluba so to leto v dvorani TVD Partizan organizirali tudi prvi košar karski ples, ki je bil zelo dobro obiskan. Leta 1971 je člane zopet vodil Peter Kafol. Ekipa je v slovenski ligi zasedla peto mesto. Število tekem 22 Dobljene tekme 12 Izgubljene tekme 10 Dani in prejeti koši 1922:1831 355 LOSKI RAZGLEDI 49 To leto je nastopala tudi druga članska ekipa v gorenjski ligi. Članice je vodil Janez Nastran in z njimi v dvanajstčlanski ligi zasedel 5. mesto. Število tekem 22 Dobljene tekme 14 Izgubljene tekme 8 Dani in prejeti koši 1255:1029 Spet je bila najboljša strelka Tanja Strel z 214 koši. V ligi so prvič nastopale igralke KK Olimpija, ki so do tedaj igrale v 1. zvezni ligi Jugoslavije. Tudi to leto so nastopale vse druge selekcije z različnimi uspehi. Leta 1972 so člani tekmovali v SKL 1 A. Vodil jih je Peter Kafol. Med dvanajstimi udeleženci so zasedli 11. mesto. Število tekem 22 Dobljene tekme 6 Izgubljene tekme 16 Dani in prejeti koši 1531:1804 Celotna prva peterka ekipe je v tem letu odšla k vojakom. V ekipi so bili le mlaj ši, manj izkušeni igralci. Odvzeli so nam tudi točko, ker smo zamudili tekmo v Ma riboru zaradi okvare kombija. Za obstanek v 1. slovenski ligi je KZS spomladi 1973 organizirala dodatno tekmovanje v Celju. Na tem tekmovanju naša ekipa ni dosegla dobrih rezultatov in zato je leta 1973 igrala v 1. BJigi. Ženska ekipa je pod vodstvom Janeza Nastrana v 1. SKL med desetimi ekipami zasedla 8. mesto. Število tekem 16 Dobljene tekme 5 Izgubljene tekme 11 Dani in prejeti koši 805 : 992 Kot vsa leta je bila tudi tokrat prva strelka Tanja Strel s 333 koši. V tem letu smo poleg moške in ženske članske ekipe imeli tudi mladince, kade te, pionirje ter med ženskami mladinke in pionirke. Mladinci so tekmovali v 1. sku pini slovenske mladinske lige in med 7. udeleženci zasedli 6. mesto. . , Število tekem 12 Dobljene tekme 3 Izgubljene tekme 9 Dani in prejeti koši 514: 674 356 KOSARKA DOMUJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL STOLETJA - IN SE VEČ Mladince je vodil Boris Čajič. Organizirali smo finale slovenskega prvenstva za pionirke. Domača ekipa je med šestimi udeleženkami zasedla 5. mesto. Ekipo so sestavljale pretežno učenke OŠ Cvetka Golarja pod vodstvom Toneta Pogačnika. Janez Nastran je že leta 1972 sestavil "Predlog organizacijskega načrta za ustano vitev košarkarske šole". Košarkarske šole naj bi bile na osnovnih šolah Peter Kavčič in Cvetko Golar. Te šole bi poživile dejavnost košarkarjev in dale kakovosten kader mladih igralcev in igralk. Ti igralci bi pozneje uspešno pomlajevali starejše ekipe. Program so pregledali in odobrili Janez Nastran, Peter Kafol in Miloš Mitič. Leta 1973 je Škofja Loka pridobila novo telovadnico v novozgrajeni šoli v Podlu- bniku. Telovadnica je merila 30 x 15 metrov in imela balkon velikosti 30 x 6 metrov. Velikost telovadnice je dovoljevala igranje tekem 1. slovenske in drugih lig v dvora ni. Igranje košarke se je počasi selilo v telovadnice, kjer nismo bili več odvisni od vremena. Tekme 1. slovenske lige smo v tem letu igrali še na igrišču v Puštalu, ki smo ga kasneje v celoti prepustili rokometašem. Člani so igrali v SKL 1. B in med 10. udeleženci zasedli 7. mesto. Število tekem 18 Dobljene tekme 7 Izgubljene tekme 11 Dani in prejeti koši 1333 : 1461 Leta 1973 se je v Sloveniji tekmovalo v 1. A in 1. B SKL. Pozimi 1973/74 smo tre ninge članskih ekip iz telovadnice OŠ Cvetka Golarja prenesli v telovadnico OŠ Pe ter Kavčič v Podlubnik. Mlajše ekipe so še vedno trenirale v telovadnici na Trati. Prvo žensko ekipo je prevzel in treniral Tomaž ŠpendaJ. 1. ženska SKL se je v tem letu delila na vzhodni in zahodni del. Naša ekipa je v zahodnem delu osvojila 3- mesto. Število tekem 16 Dobljene tekme 8 Izgubljene tekme 8 Dani in prejeti koši 950 : 934 Mladinci so tekmovali v prvi skupini mladinske lige - zahod in pod vodstvom Ja neza Plantariča med osmimi ekipami zasedli sedmo mesto. Število tekem 14 Dobljene tekme 3 Izgubljene tekme 11 Dani in prejeti koši 853 : 970 Janez Plantarič kot mladi trener, z delom mladincev ni imel dosti izkušenj, za to tudi slabši uspeh. Pionirji so tekmovali v dvanajstčlanski gorenjski ligi in zase dli 2. mesto. . 357 LOŠKI RAZGLEDI 49 Število tekem 12 Dobljene tekme 10 Izgubljene tekme 2 Dani in prejeti koši 590 : 439 Pionirje je treniral Vane Berčič in na polfinalu prvenstva Slovenije z njimi zasedel 3. mesto. 1973 je Škofja Loka spet prevzela organizacijo finalnega dela prvenstva za pionir ke. Pionirke je treniral in vodil Tone Pogačnik. Med štirimi finalistkami so zasedle tretje mesto. V tem letu smo v Škofji Loki praznovali tudi 20. obletnico začetkov košarke. V po častitev obletnice je bil organiziran turnir ekip začetnikov košarke iz Kranja, Me dvod in Škofje Loke. Na turnirju sta sodelovali le medvoška in domača ekipa. Organiziran je bil tudi memorialni turnir v počastitev preminulih članov kluba Andreja Peternelja in Ivana Demšarja. Oba sta umrla v svojih najlepših letih, Andrej leta 1968., Ivan pa leta 1972. Pozimi 1973/74 je bila organizirana zimska občinska liga. Liga se je igrala v telo vadnici v Podlubniku in telovadnici OŠ Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Med osmimi udeleženci je KK Kroj nastopal s člani in mladinci. Člani: Število tekem 14 Dobljene tekme 8 Izgubljene tekme 6 Dani in prejeti koši 904 : 847 Mladinci: Število tekem 14 Dobljene tekme 3 Izgubljene tekme 11 Dani in prejeti koši 768 : 925 Leta 1974 je profesionalni trener KK Kroja postal Janez Nastran z nalogo skrbeti za na raščaj. Začel je delati po leta 1972 sprejetem programu "košarkarske šole" s pionirji na šolah Cvetko Golar in Peter Kavčič. Pod njegovim vodstvom je treniralo okoli 90 pionirjev. Ženski del ekipe KK Kroj, ki je dosegal lepe uspehe, pa so še vedno vodili amater ski trenerji. Za zagotovitev enakih pogojev dela tudi s pionirkami, bi potrebovali doda tno profesionalno moč, kar pa zaradi pomanjkanja denarja ni bilo uresničljivo. Klub je tedaj vodil Slavko Lampič, za blagajno pa je od leta 1971 skrbela Polona Polajnar. Člani in članice so pričeli igrati tekme v telovadnici OŠ Peter Kavčič v Po dlubniku. Število ekip, ki so tekmovale, se je še povečalo. V ligah so igrali člani, čla nice, mladinci, pionirji in pionirke. Na turnirjih za prvenstvo Slovenije pa so sode lovali tudi kadeti in mladinke. . ....-... .- ..- 358 KOŠARKA DOMUJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL STOLETJA - IN ŠE VEČ Člani so pod vodstvom Petra Kafola igrali v 2. slovenski ligi - center in med dva najstimi ekipami udeleženkami zasedli deveto mesto. Število tekem 22 Dobljene tekme 8 Izgubljene tekme 14 Dani in prejeti koši 1404 : 1531 Ekipa je bila mlada, neizkušena in tudi najmanjša po višini med vsemi nastopa jočimi. Mladinci, ki jih je vodil Vane Berčič, so nastopali v osemčlanski skupini A 2. mla dinske lige in osvojili 4. mesto. Število tekem 14 Dobljene tekme 8 Izgubljene tekme 6 Dani in prejeti koši 801:826 V Škofji Loki je bilo organizirano polfinalno prvenstvo kadetov v telovadnici v Podlubniku. Kadeti KK Kroj so zasedli tretje mesto. Pionirji so tekmovali v osemčlanski pionirski ligi. Vodil jih je Janez Nastran. Zase dli so tretje mesto. Število tekem 16 Dobljene tekme 11 Izgubljene tekme 5 Dani in prejeti koši 709 : 558 Tudi v ženski konkurenci je klub tekmoval kar s tremi ekipami: članicami, mla dinkami in pionirkami. Članice so v tem letu dosegle vrh z osvojitvijo prvega mesta v Sloveniji. Ekipo je vodil in treniral Andrej Grahek. Število tekem 12 Dobljene tekme 8 Izgubljene tekme 4 Dani in prejeti koši 838: 667 Po končanem prvenstvu so dosegle enako število zmag kot igralke Jezice. V te kmi za prvaka so zmagale Ločanke. KK Jezica : KK Kroj - 52 : 61 (24 : 24). Z osvojitvijo 1. mesta so dobile pravico na stopa na kvalifikacijah za zvezno ligo. Za ekipo so nastopale: Jelka Potnar, Nuša Ver binc, Olga Mirkovič, Biserka Balderman, Vera Milic, Nada Ržen, Tina Nemec, Nada Biček, Tanja Strel in Mira Jesenko. Na odločilni tekmi za prvaka Slovenije je bila naj uspešnejša igralka Tanja Strel s 26 koši. (glej sliko 9). 359 LOŠKI RAZGLEDI 49 Slika 9: Ekipa članic, ki je igrala kvalifikacije za zve zno ligo, s trenerjem Andre jem Grahkom Tanja Strel ni bila le najboljša košarkarica v Loki, bila je večkrat najboljša strelka slovenske lige in tudi za ta zadnji uspeh je bila najzaslužnejša. Da je vzbujala medij sko pozornost, priča pogovor tedna v Glasu Gorenjske Mladinke, vodil jih je Andrej Grahek, so prišle do slovenskega finala štirih ekip in osvojile tretje mesto. Tone Pogačnik je vodil in treniral pionirke, ki so na prvenstvu Slovenije osvojile peto mesto. Kvalifikacije za zvezno ligo so bile v Nišu s šestimi udeleženkami. Naša ekipa je ob dveh zmagah in treh porazih zasedla četrto mesto. Za najboljšo strelko turnirja je bila proglašena Tanja Strel. Leta 1975 so člani igrali v 2. SKL gorenjska skupina. Osvojili so prvo mesto brez poraza in si pridobili možnost nastopa na kvalifikacijah za napredovanje v L B SKL. V dveh srečanjih z ekipo Zelena jama iz Ljubljane so bili obakrat uspešni in s tem napredovali v 1. B SKL. Ekipo je vodil in treniral Peter Kafol. Ekipa mladincev je pod vodstvom Vaneta Berčiča v Gorenjski ligi zasedla 3. mesto. V telovadnici OŠ Peter Kavčič je KK Kroj organiziral četrtfinalni turnir za kadete. Gostitelji so zasedli 2. mesto. Kasneje v polfinalu so bili četrti. Pionirji Janeza Nastra- na so osvojili 5. mesto v Sloveniji. Članice je na začetku sezone vodil Andrej Grahek, vendar je sredi prvega dela pr venstva odstopil. Po iskanju novega trenerja je KK Kroj pridobil prof Marka Er- znožnika. V SKL za članice z desetimi ekipami so Ločanke to leto zasedle 3- mesto. Število tekem 18 Dobljene tekme 14 Izgubljene tekme 4 Dani in prejeti koši 1002 : 835 Sodelovale so tudi v tekmovanju za pokal revije Jana in zasedle 3. mesto. 360 KOŠARKA DOMUJE V ŠKOFJI LOKI ŽE POL STOLETJA - IN ŠE VEČ pogovor tedna Tanja Strel: košarka je lep šport KoSarkarice škofjeloškega Kroja so v pravkar končani sezoni dosegle izjemen uspeh Po ogorfeni borbi in tretji tekmi z ljubljansko Jezico, ki je odločala o prvaku, so se povzpele na najvišji prestol v re publiški košarkarski ligi. V drugem delu tekmovanja so Ločanke domala vse nasprotnice premagale z visokimi rezultati. Nemalo zaslug za visoke zmage ima brez dvoma najboljvT strelka Kroja Tanja" Strel, dekle, ki je že nekaj let tudi na vrhu ali tik pri vrhu lestvice najboljših strelk republiške lige. »Deset let sem že aktivna igralka,« mi je piipovedovala, ko sem jo obiskal na njenem domu v Skolji Loki »Košarka meje pritegnila v petem razredu osnovne šole. Prve napotke mi je posredovala prof. Mira Porenta. Sicer pa sem se najprej preizkusila na atlet skih stezah. yadila sem skok v daljino in višino. Žal se je bilo treba voziti v Kranj. To pa je bilo predaleč!« Tanja je vsa leta ostala 7vesta domačemu klubu — Kroju! »Ne, na prestop v drugo sredino nisem nikdar pomislila. Preveč sem navezana na Skoijo Loko. Všeč mi je tu! Pa tudi doma imam vso_j>odporo za udejstvovanje na športnem področ ju, saj je brat prav tako aktiven športnik. Zaposlena sem v ljub ljanskem podjetju Veletekstil, poleg tega pa izredno študiram na mariborski Višji ekonomsko komercialni šoli.« Poleg teh rednih obveznosti tudi treningi vzamejo precej časa. Pred sezono loške koSarkarice trenirajo trikrat tedensko, v sezoni dvakrat! Ob koncu tedna pa so seveda na vrsti potovanja na tekme v različne slovenske kraje. _ ^ , »Kljub temu še vedno ostitne nekaj prostega časa,« pravi Tanja,-»le načrtno je treba delati. Mislim, da bi že mlad človek moral dobiti ljubezen do športa. Veliko premalo pozornosti se posveča pri nas razvoju ženske košarke-in žepskcga športa nasploh. Ve'