121. Številka. Ljubljana, v petek 30. maja 1902, XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati a« avstro-ogrske dežele aa vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden meseo * K 30 b. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K. za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom rakuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ve5, kolikor znaSa na. — Posamezne številke po 10 h. Na narcCbo brez istodobna vposiljstvj naročnine ae ne ozira. — Za oznanila plačuje a« od Stiristopne petit-vrste po 12 h, čo so oznanilo jodenkrat tiska, po 10 h dvakrat, in po 8 h, Ce ee trikrat ali večkrat tieka. — Dopisi naj ee Lsvola frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj so bi* govolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vae administrativno Btvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. (:Naro na tiskarna" telefon št 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na tcvo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" yeija za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse lato. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ II*— j En mesec . . . ,, 1'90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2'—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25 — j Četrt leta ... K 650 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2*30 K2" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. 8Gš~ List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravnlštvo ..Slovenskega Naroda". Iz Kallayevega kraljestva. Znani publicist in temeljiti poznavalec bosanske uprave, Božidar Nikaši-nović, ki si je pridobil resnično zaslugo s tem, da je razkril razmere pri bosansko-hercegovski deželni banki, nam je dal povodom razprave o proračunu okupiranih dežel v budgetnem odseku avstrijske delegacije na razpolaganje jako zanimive pripomnje, katere priobčujemo toliko raje, ker so pri nas celo med politiki razširjeni kaj čudni nazori o bosanskih razmerah. Kakor navadno, so bila tudi letos v delegacijah stavljena na gosp. ministra Kallava razna vprašanja glede uprave okupiranih dežel, on je pa, kakor navadno, na tista odgovoril z debelimi nepravilnostmi, s katerimi so se, kakor navadno, gospodje delegatje popolnoma zadovoljili. V tem pa jih nikakor ne sme posnemati politično občinstvo. Referent delegat Vuk o vi o je zahteval od Kallava pojasnila o množečem se izseljevanju iz okupiranih dežel, o pan-islamski agitaciji in romanju mohamedan-skih deputacij v Carigrad. O samoupravi okupiranih dežel je dejal poročevalec, da se sicer ne more raztegniti na vsa področja javnega življenja, vendar pa se mora brezpogojno izpremeniti sedanje stanje, ko pogreša prebivalstvo popolnoma samouprave. Ko je govoril o pobiranju desetine, je konstatiral, da se je že marsikaj spremenilo na bolje v primeri s preteklimi leti, ter je omenil, da sistem desetine ni popularen. Nadalje je zahteval pojasnila, kakih načel se drži bosenska vlada pri prodajanju gozdov in pri določevanju cene za nje. Zahteval je, naj se prilože" v prihodnje bosenskim proračunom natančne priloge ter naj se predlože" vsakokrat tudi zaključni računi. Delegat Kramaf je zahteval, naj se uravna srbsko cerkveno vprašanje ter naj se zviša plača učiteljem; razven tega naj se tudi poštarstvo okupiranih dežel prilagodi poštarstvu države. Dr. Svlvester je dejal, da od ene strani napadajo upravo g. Kallava, a od druge strani se vendar zaznava že napredek. Vpogledal je, kakor je povedal, v pripravljalne proračune in po nekaterih skušnjah je spoznal ter se preveril, da so zneski in računi natančni. Osobito pa se haje kaže v šolstvu velik napredek, in ker je šolstvo zrcalo kulturnega dela, Ipotem ni možno, da bi bile te dežele na robu propada. Podoben dokaz vidi tudi v j tem, da se je zgradila v okupiranih de-j želah železnica v dolgosti 800 km. Delegat K o z 1 o w s k i je navedel kot dokaz velikega napredka okupiranih dežel gospodarske šole. Veselil se je napredovanja ovčereje,-za katero je najbolj primerna horodecka ovca iz Galicije. Tudi sadjereja napreduje uspešno, kar izpričuje dejstvo, da je francosko gospodarsko društvo imenoval d bosenske sadjarsko zavode kot uzorne. Kakor on meni, je Kallayev sistem prehoden in v tem oziru dober. Odgovor ministrov navajam s svojimi opombami. Najprej je g. Kallav dejal, da se bodo zaključni računi predložili delegacijam, ako to zahtevata oba državna zbora in vsled tega, ako bosta to ukazali obe vladi. To je nekam čudna zgodovina s temi zaključnimi računi. Odkar je Kallav bosenski minister, vedno silijo posamezni delegatje, da se predlože delegacijam zaključni bosenski računi. Zato so se potegovali: Heilsberg, Hegediis, grof Apponvi, Dumba, Plener, Hausner in dr. Kallav se je vselej izvijal, da predlaga zaključne račune obema vladama. Ali je to res, to bosta vedeli obe vladi, toda kar zadeva pravico nadzorovanja bosanskih financ, sodi ona v področje delegacij in to vsled zakona z dne 22. svečana 1880 (drž. zak. št. 38.): »Ministrstvo v duhu zakonov za skupne državne zadeve more ali ima (ist ermachtigt, beziehungsweise angevviesen) vplivati na začasno upravo Bosne in Her-| cegovine, katero opravlja skupno mini-j strstvo, upoštevajoč pri tem ustavno I odgovornost.« O tem se je že večkrat obširno govorilo v obeh državnih zborih, a predsednika sta zadevo vselej preprečila, češ, Bosna in Hercegovina sta tuji deželi in ne sodita niti v delokrog avstrijske, niti ogrske vlade, in pri tem imata popolnoma prav. Bosna in Hercegovina sta torej tuji državi in avstro ogrska parlamenta nimata nikake pravice vmešavati se v njune zadeve ali določevati kake postave za nju. To ve g. Kallav prav dobro in zato pravi, da predloži zaključne račune, ako to določita oba parlamenta. Toda take postave ni treba. Postava, da se morajo zaključni računi delegacijam predložiti, je že od prejšnjih časov in g. Kallav to ve. Ko je 1. 1883 obrazlagal svoj prvi proračun za 1. 1884, je predložil Kallav delegacijam obenem tudi zaključne račune za L 1882. Da, ali to so bili računi izza časa njegovega prednika Szlavyja! Ako je šlo kaj za drugega, je že znal Kallav poiskati dotični zakon. — Zaključni računi so merilo državnega življenja in tisto merilo gosp. Kallav skrbno in boječe skriva. Vsi neredi, brezvestnosti, zlorabe, s katerimi se zagrešuje uprava teh dežel, izvirajo iz tega, ker se ne predlagajo zaključni računi in so povod, da je bosensko-hercegovsko prebivalstvo na beraški palici, kajti to je neovržljiva resnica, da bosenska vlada pobira od prebivalstva za 50% več davka, nego je zaznamovano v prelimi-narju- Ne sme se pozabljati, da sta Bosna in Hercegovina vsled berolinske pogodbe postavljena pod pravomoćno varstvo evropskih velesil in da gosp. Kallav ondi ravno tako gospodari, kakor je gospodaril svoje dni egiptski namestni kralj, ! preden so ga velesile postavile pod svojo I kontrolo. Ali hoče g. Kallay s svojim gospodarjenjem učakati enakih zaključkov? Ali si to želi Avstro Ogrsko ? Ali si to želita obe delegaciji? In do tega bo prišlo, ako se avstro-ogrski delegaciji nekoliko pogumneje ne postavita zoper g. Kallava. Potem je g. Kallay govoril o srbskem cerkvenem gibanju ter dejal, da mirno razvozljanje (rešenje) tega vprašanja smatra kot najvažnejšo svojo nalogo. Kakor on tako tudivlada stavtem oziru veliko storila. Odkar je izniknilo to vprašanje, se neprenehoma posreduje med pravoslavnimi vodniki in mitropoliti; toda vlada ne more v nemar puščati položaja m e t r o p o 1 i t o v, ki so podvrženi kanoničnim predpisom. To je jako drzna trditev, da vlada varuje kanonično avtoriteto mitropolito v, saj je nasprotno znano in jasno, da je vsled sporazumljenja med bosansko vlado in carigrajskim patrijarhatom z dne 28. sušca 1880 pravoslavna bosensko-hercegovska cerkev postavljena izvan meje kanor.ov pravoslavne cerkve. Njeno sedanje življenje je nepostavno tudi po pojmih pravoslavne autokefalne cerkve, in jaz morem z mirno vestjo reči, da na celem svetu je ni pravoslavne cerkve, ki bi prenašala toliko zatiranja, kakor pravoslavna cerkev v Bosni in Hercegovini. Tukaj bom stvar kar na kratko po jasnil: Smoter bosenske vlade je katolizi-rati vse prebivalstvo. Vsled omenjene pogodbe se je carigrajski patrijarh za letno plačo 55.000 zlatih grošev odpovedal svoje apostolske imunitete. Pravica, imenovati ] mitropolite v Bosni in Hercegovini, kakor tudi udeležba naroda pri volitvi mitropo-litov, je s tem porušena. Sedanji mitropolit] e so imenovani uradniki vlade in nič d r u g e g a. Vsi brez izjeme so slabotni ljudje, ki nimajo za svoj urad skoro nikake predpriprave, to so povdov-ljeni nekdanji vaški popje iz Hrvatske ali vpokojeni katehetje iz hrvatskih učilišč. Njihova servilnost je že naravnost smešna. Srbska pravoslavna cerkev je autokefalna in sloni na enotnosti naroda in cerkvenih poglavarjev. Bosenska vlada, ki ima v svojem sporedu katoliziranje dežele, teži za tem, da to autokefalno cerkev pre-ustvari po katoliškem sistemu v episko-palno cerkev ter osredotoči vse samoupravno življenje v osebo enega mitropolita, ki bi bil politični upravi servilno podvržen ter od nje popolnoma odvisen, kajti pravoslavne mitropolije v Bosni in Hercegovini nimajo svojega premoženja. Tistim mitropolitom bi hotela bosenska vlada izgovoriti »varstvo« kanoničnega prava, ki v kanonih autokefalne cerkve ni obseženo. Narod je molčal k takim nezakonitostim. Bosenska vlada je začela po takih mitropolitih rušiti pravoslavne cerkve, zapirati šole, preganjati zavedne du hovnike; slabotnost pravoslavnih mitropo-litov je le podžigala podjetnost katoliške propagande. Katoliški misijonarji so na javnih krajih jemali pravoslavne otroke in deklice,zapirali jih v kloštre ter prekrščevali. Pravoslavno voroizpovedanje so na priž-nici grdili in gnusili, in pravoslavni Kal-lay-jevi mitropolitje so se delali, kakor bi o tem ničesar ne vedeli, tako da je slednjič vlada uporabila njihovo servilnost za odcepljenje bosensko-hercegovske cerkve od carigrajskega patriarhata. Ko so pa stvari že tako daleč dozorele, vendar niso smeli in mogli ostati pravoslavni kristijani dlje časa hladne krvi. Od leta 1896. se datira opozicijalno gibanje zoper Kallayevo politiko s pravoslavno cerkvijo. Vse hudo, katero mora pravoslavna cerkev v Bosni in Hercegovini prenašati, izvira od vlade; polovico doprinaša vlada naravnost sama, drugo polovico pa po svojih servilnih mitropolitih. Mitropolitje so se pogajali z narodnimi vodniki, a bili so pri vsem tem samo Kailavjevi tolmači. Težnje bosenske vlade in narodno pravo si morajo protiviti ob takih okoliščinah. To je tisto »nesporazumljenje« med mitropoliti in narodom, kakor se je izrazil g. Kallay. Ne, to ni nesporazumljenje, temveč so nespravljiva nasprotstva, katera je izzvala zlovoljnost bosenske vlade. Kaj torej zahtevajo pravoslavni? Kratko se da tisto takole izraziti: zahtevajo, da ostane njihova cerkev autokefalna in narodna, hočejo, naj vse, kar je v cerkvi božjega, ostane v rokah mitropo-iiiov, kar pa je narodnega, naj ima v tem tudi narod svojo udeležbo. Ravno tako je s pravoslavnimi cerkvami na Avstro-Ogr-skem. Nato je govoril g. Kallay o velikem izseljevanju iz Bosne in Hercegovine. Gospod minister je »intimno« povedal dele-gacijskemu odboru razna data, ki baje kažejo, kaka agitacija se skriva za tem. Zakaj pa ni povedal teh dat javno? Kake skrivnosti ima ž njimi? Koga se boji? Ali se morda sramuje ? Ali »farba« ? Ne, gospod minister, Bošnjake in Hercegovce ne pod-žiguje nikaka tuja agitacija, da se izseljujejo, to agitacijo delate Vi in Vaša vlada, ker napravljate domačemu prebivalstvu v domovini življenje nestrpno. Po Vaši krivici se izvirno prebivalstvo tako močno izseljuje iz dežel, koje Vi upravljate, da nas ta okoliščina spominja na nekdanje veliko seljenje narodov. Saj se je izmed 600.000 mohamedan-cev že izselilo doslej 170.000 glav. V Bosni in Hercegovini ve policija, kar irna vsak občan za kosilo. To vsakdo ve, in zato Vam ne bo nihče veroval, da je izseljevanje posledica kake agitacije, kvečjemu če bi to agitacijo napravljala policija sama. In to se je tudi zares zgodilo v nekaterih slučajih. Predlansko leto je Vaša policija šla tistim na roko, ki so se želeli izseliti, in ko so vzeli popotne liste, jih je sama vodila na kolodvore, tako da se je to zdelo kot neko uradno iztira-vanje. Slavonska Gradiška in Dobrlin bi o tem lahko povedala več natančnih podatkov. Leta 1900. so se prikazali v Bosni »ruski« agentje, ki so pregovarjali pravoslavne Srbe, naj se selijo na Rusko ter jim obljubovali v imenu ruske vlade brezplačna tla za kmetijstva in drugo pomoč. Toda ta agitacija ni ostala skrita in ruska vlada, ko je izvedela o nji, je dala po svojem generalnem konzulu naznaniti bosenski vladi, da so dotični agitatorji navadni lažniki in sleparji ter da Rusija za izseljence nima zemlje na razpolago in je tudi ne da. Sicer pa je to znano vsakomur, kdor čita časnike. Samo gospodom delegatom, zdi se, to ni znano in zato je možno, da si je mogla ž njimi napraviti Vaša Ekscelenca tako »intimno« šalico. Vi govorite o tem velikem izseljevanju iz domovine kot o špekulaciji in posledici tuje agitacije, in pri tem se niti Vi, niti gospodje delegatje ne Bpomnijo na te potoke grenkih solza, katere so pretočili ubogi izseljenci, preden so se odločili, da zapustijo tudi z rodbinami domovino, kateri so bili zvesti celo za časa turške nadvlade. _ Manifestačni shod za slovanska vseučiljšca v Se-milech na Češkem. (Izvirno poročilo.) Ob zelo mnogobrojni udeležbi se je vršil v nedeljo, 25. maja v dvorani mestne hiše manifestačni shod in sicer pod protektoratom okrajnega zastopa in občinskega sveta. Najprvo je z iskrenimi besedami pozdravil shod mestni župan gosp. dr. Špidlen ter pojasnil namen in pomen tega shoda. Za tem se je vršilo jako zanimivo predavanje »Skica češke gospodarske in socijalne zgodovine« g. vseuč. prof. dr. P e k a f a. Po končanem predavanju je g. prav. S i s v lepem govoru dokazal potrebo ustanovitve druge češke univerze na Moravskem. Potrebo ustanovitve ljubljanske univerze je utemeljeval g. pravnik Rudolf Šega. Pojasnil je mizerijo, ki vlada na Slovenskem glede šolstva. Da bi se slovenski narod izobrazil, da bi dobil vsa ona sredstva, ki bi mu omogočila to izobrazbo — tega se boje Nemci; kajti ne mogli bi se potem več tolažiti z upanjem, da se bodo enkrat po naših lepih deželah sprehajali njihovi potomci. Nemci so v svoji preveliki domišljiji še vedno v onih časih, ko sta stala Avstrija in Nemčija v neposredni zvezi. Toda temu je konec — in v Avstriji ni več nemški jezik edino zveličavni. Vsak narod se hoče in se mora osamosvojiti. In nič ne pomaga, če se avstrijski Nemci še s tako poželjivostjo obračajo na svojega bogatega strica, ki hoče ravnozdaj uničiti poljski narod, čeprav je že Bismarck mislil, da je ugonobil Poljake, ko je vskliknil: »Das polnische Volk sei mit der preussischen Regierung zu-frieden.« In vlada? — Ta gre s tresočo dušo na vsako delo, ki se tiče koristi Slovan-stva. S tem, da ne da Slovencem lastnega vseučilišča, podpira le nemške težnje. Vlada še vedno stoji pod vplivom nekdanje nemške prepotence. Toda mi se ne strašimo tega. Germaniji že začenjajo siveti lasje, a nam Slovanom je še le uprav zasijalo pomladno solnce — in v tej lepi, mladi pomladi se bode tudi jelo vzdiga-vati zidovje ljubljanskega vseučilišča . . . Ko je še gospodična Husakova v imenu češkega ženstva govorila, je pre-čital g. advokat dr. Č i h a k resolucijo, ki je bila z navdušenjem sprejeta. G. okr. starosta R. H u s a k se je zahvalil občinstvu za mnogobrojno udeležbo ter ga navdušil še nadalje vstrajno nadaljevati započeti boj. Tako se je prav častno končal ta shod — v rojstnem mestu velikega Čeha Riegra, v rojstnem kraju dr. Kramara. Če ne bo vse to le klicanje zapuščenega v puščavi? Toda Slovanstvo bo vedno glasneje zahtevalo svojih pravic, svojih vse učilišč — in končno se bode vendar moralo ugoditi naši zahtevi. V nedeljo zjutraj se vrši v Pragi manifestačni shod. V jLJ«iblJ&mi9 30. maja Avstrijska delegacija. V zadnji seji se je nadaljevala debata o zunanjem proračunu. Del. Schonborn je polemizoval proti delegatoma Dobernigu in Steinu ter dokazoval politično versko nevarnost agitacije »Los von Rom«. Njegovim izvajanjem je odgovarjal del. Stein, češ, da je imenovano gibanje nevarno samo za Rim, katerega vendar ne bo delegat Schonborn branil; Rim in Avstrija pa je dvojno; rimski patrijotje so slabi Avstrijci. Govornik ostane pri svoji trditvi, da ni papež samo poglavar verske družbe, te muč velike dobro organizovane stranke. Potem je prevzel besedo minister grof Goluchowski. Krčevito je zopet branil trozvezo, zavračal vsakega delegata posebej, ki je kritikoval to ministrovo ljubljenko, a pri tem se je pohvalil, da so bili letos napadi na trozvezo mnogo krot-kejši kot druga leta. Govoril je tudi o »Los von Rom« ter izjavil, da se temu gibanju evangeljskih občin ne morejo staviti ovire, dokler se vrši v postavnih mejah. — Po zaključenem govoru Bacque-hema se je sprejel celotni proračun ministrstva zunanjih zadev. — Del. Vuković je poročal nato o okupacijskem kreditu. K tej točki je govoril še del. Svlvester, nakar se je debata zaključila. Med dolgotrajnim govorom ministra Kallava se je konstatirala nesklepčnost zbornice, vsled česar se je morala seja zaključiti. Prihodnja seja bo v četrtek 5 junija. Poljska politika v pruski zbornici. Poljaki na Pruskem so občudovanja vredni. Vzlic vsem nasilstvom in v nebo kričečim brutalnostim, s katerimi na vso moč zatira pruska vlada in cela vojska uradništva in vojaštva poljsko narodnost, so vendar uspehi tega german;zovanja jako neznatni ter so proti taki politiki celo nemški poslanci. Ogromne svote je že izdala nemška vlada za kolonizacijo nekdanje Poljske z nemškimi kmeti, obrtniki in delavci, za nakup posestev in grajščin, a vendar so govorili tekom zadnje debate o protipoljaki politiki mnogi Nemci proti vladi, češ da je germanizo-vanje brez pozitivnega uspeha in protiustavno. Člani centruma in korsevativci ter Poljaki so povedali kancelarju Bulo\vu mnogo resnic ter se njegovemu strahu pred Poljaki strupeno rogali. Gotovo je, da vsi Nemci surovega zatiranja Poljakov ne odobravajo. Vlada zahteva novih 350 milionov za naseljevanje poljskih krajev z Nemci in 100 milionov za nakup pose-sestev. Bulo\\ se dela, kakor da so Poljaki strašno nevarni nemštvu, a je v istini čudno, da se na pruskem Poljskem poljski posestniki gmotno utrjujejo ter se narodna zavest širi. Predloga se je izročila odseku. Vojna v Južni Afriki. Danes praznuje kralj Edvard svoj rojstni dan, zato se pričakuje danes tudi proklamacija miru. Dne 27. t. m. je poslala angleška vlada Burom v obliki pogodbe mirovne pogoje ter zahtevala tekom 48 ur odgovora. Torej bi bilo možno, da se danes proglasi mir. Poročila iz Pretorije so jako optimistična, vendar ne taje, da je del Burov še vedno proti miru in za nadaljevanje vojne. Iz Haaga pa poročajo, da je nadaljevanje vojne na vsak način izključeno. Buri so se baje neodvisnosti odpovedal-, zato pa je Anglija v drugih vprašanjih več privolila. Pričakuje se, da podpišejo mirovno pogodbo že te dni. V Pretoriji so sedaj razen zastopnikov vlad obeh republik tudi generali Botha, Dewet, Delarev in Smuts. Chamberlainov vpliv je baje zmanjšan vsled vtikanja kralja, ki je mnogo popustljivejši kot Chamberlain. A tudi vpliv Krugerja se je zmajšal miru na korist Težko verjetno je, da bi se Buri odpovedali neodvisnosti, da bi docela kapitulirali ter dovolili, da postaneta Trans-vaal in Oranje navadni angleški koloniji, v kateri nimajo vlade in oblasti Buri nego Angleži. Buri so namreč za nadaljevanje vojne tekom sedanje pričenjajoče se zime v Južni Afriki decela pripravljeni. Dobili so nove konje, velike množine živil in streljiva. Možno je torej, da se vsa pogajanja še razbijejo, saj oborožujejo in pripravljajo tudi Angleži na tihem nove kolone za Južno Afriko. Najnovejše politične vesti. Za nagodbo z Avstrijo je govoril v ogrskem magnatskem zboru Ev-gen Szabo, ker bi sicer ne bilo pričakovati miru med obema državnima polovicama. Pač pa zahteva, da se ravnateljstvo donavske parobrodne družbe preseli v Budimpešto. — Poljska predloga v nemškem državnem zboru se je izročila posebni komisiji, potem ko je govoril proti njej še posl. Richter, češ, da predloga nasprotuje pruskemu načelu, da so vsi Prusi pred zakonom enakove-ljavni.— Zaplembe časopisov v Carigradu se tako množijo, da že nimajo tam bivajoči Evropejci skoraj več kaj čitati. Celo znanstvene in literararične časopise prepoveduje sultan. — Nizoze*m ska kraljica Viljemina se preseli z materjo vred za dalje časa iz zdravstvenih ozirov na Nemško, kjer njima je prepustil knez Friderik Waldeck-Pyrmont svoj grad Schauburg. — Min is t r. krizavŠpaniji Ker ni mogel poljedelski minister Canalejas prepričati predsednika Sagaste o potrebi socialnih reform, podal je svojo demisijo; za njim pa so odstopili tudi ostali ministri. — Ogrska magnatska zbornica je sprejela drž. proračun v generalni in specialni debati. — Državni zbor ima danes zopet sejo. Splošno je upanje, da dožene do prihodnje srede vse še nerešene točke. Zaradi posvetovanja o davčni predlogi na vozne liste in subven-cijske pogodbe z dunajsko parodbrodno družbo se pogaja vlada s Čehi. Ako se reši parlamentarno delo, se pošlje že 4. junija državni zbor na počitnice. — Za naslednika francoskemu ministrske m u predsedniku W aldeck-Rosseaua se smatra resno tudi načelnik demokratične levice Carrieu. — Italija ne misli zasesti Tripolija, saj tako je zatrjeval poslanik Malaspina napram sultanu. — Amerikanske generale je povabil nemški cesar na velike nemške vojaške vaje. izpred sodišča. Gospod sodni tajnik Potrato je v sredo sodil tudi o sledečih obravnavah c. kr. okrajne sodnije: 1. Pozor, hudi jeziki! Ključavničar R. ima dekle. Vse bi bilo dobro, a dekletova mati je silno neprijetna. Ona je sicer preje R. na svoj dom vabila in mlade ljudi skupaj spravljala, a sedaj so jo pre motile in pregovorile fabriške tercijalke — kdo jih ne pozna! Že štiri leta nadleguje mati mlada ljubimca in jih napada in opsuje na ulici, češ, R. je brez vera in ubijalec. 14. t. m. pa sta šla R. in dekle skozi Glince, ko jih je zopet stara Marija Justin ustavila. »Tu se pa vleče greh«, je zaklicala, ko sta šla mimo. Ker se je pa R. nekaj obotavljal, ga je opsovala prav pošteno in mu končno vrgla pest blata v obraz. Poleg tega je tudi njegovi materi pisala žaljiva pisma. Za vse to se je imela zagovarjati. Ker ji je pa R. odpustil, jo je sodnik oprostil; a na svoj hudi jezik bode morala že malo bolj paziti in mlade ljudi pri miru pustiti! 2. Hud mož! 12. t. m. je napadel Andrej Kvas z Dobrove Marijo Šusteršič in jo pričel psovati ter končno dejal: »če bi ne bilo očeta doma, bi hišo zažgal, da bi vse pogorelo«. To pa taji Kvas, ki je bil takrat pijan. Pravi, da je le dejal: »Druzega nisi vredna, kot da bi te polil s petrolejem in zažgal«. Ker je pa obljubil, da bode šušteršičevko odslej »pri miru pustil«, mu je punica odpustila, na kar je sodnik oprostilno sodbo razglasil. 3. Hudi pobiči. 18. t. m. so mladi fantički na Ježcah »fucali« za solde. Eva Bežuh je prišla in nagnala svojega sinka, da bi ne zaigral vsega denarja. Nato so jo fantiči opsovali in ko je v jezi vrgla na 171etnega mizarja Lorenca Pečnika kos opeke, so jo celo napadli in natepli. Pečnik bode zato 24 ur sedel. Pri deželnem sodišču pa so se vršile pod predsedstvom gosp. deželnosodnega svetnika Andolška med drugim sledeče obravnave: 1. Tepež. 6. aprila so se fantje v Selah pri Šmarjah stepli. 221etni posestnikov sin Franc Pucihar je bil namreč »na vasi«. Punica ga ima rada in fant je bil vesel, ko se je vrnil domu in sanjal o reči in ljubezni. Nakrat ga napade Anton Kadunc s »rajkeljnom«. Polena so pokala in Pucikar vzame v boju nož ter ga zahode Kaduncu skozi roko. Baje se je po tem še hvalil: »Fejst sem ga, eno sem mu prav dobro dal!« Ker je bil pa napaden, se ga je obsodilo po zagovoru dr. Kri-sperja le radi prekoračenja silobrana in sedel bode 1 mesec v zaporu ter plačal stroške. 2. Za „kvartir". Kajžarice mož, Janez Jelovšek s Klanca, je že večkrat predkaznovan in jako silovit človek. Ker je vedno pijančeval in v svoji pijanosti pridni ženi škodo delal, mu je ta 18. marca zaprla vrata pred nosom. Nato je Jelovšek tako znorel, da je pričel razbijati in kričati: »Predno bode polnoči, bo vse v prah in pepel padlo, vse bom zažgal«. Razbil je deset šip in skrinjo ter »frdirbal« dvoje vrat. Žena Špela je bila silno prestrašena in tudi sosedje so se bali, kajti mož je take narave, da bi lahko uresničil svojo grožnjo. »Jaz bom vsaj kvartir imel«, je upil, »če hišo zažgem; vse naj gre v luft!« Šele ko so šli po orožnike, je bil mir. Za svojo silovitost pa bode sedel Jelovšek leto dni v težki ječi in se vsak mesec postil. Zdaj mu je pač — kvartir preskrbljen . . . Dnevne vesti V Ljubljani, 30. maja. — Podpora pogorelcem. Na predlog deželne vlade v Ljubljani je ministrstvo za pogorelce v Zdenski vasi do volilo zopet 2000 K podpore. — „Lloydov" škandal. Iz Trsta se nam piše: V sredo popoldne je imel »Lloyd« svoj občni zbor. Poročilo uprav- nega odbora omenja samo, da se je zgodila velika defravdacija pri »Llovdovi« agenciji v Carigradu, drugih goljufij in defrav-dacij *ie omenja. Delničar B a u m je zahteval pojasnila glede drugih defravdacij in sleparij, ki so se zgodile, a prezident Becher je odklonil vsako pojasnilo. To govori dovolj! Rinaldinijev odstop se je vzel molče na znanje. Zahvala, kakor se izreče običajno vsakemu odsto-pivšemu odborniku, se nekdanjemu namestniku, ekscelenci, baronu in tajnemu svetniku Rinaldiniju seveda n i izrekla. In to govori tudi dovolj! — Kdo sme opravljati popis obrtnih in kmetijskih obratov? § 4. državnega zakona z dne 18. januarja 1902. 1. v opravi popisa obrtnih in kmetijskih obratov se glasi: »Na podstavi napovedi, storjenih ob popisu obrtnih in kmetijskih obratov, se ne sme nikdo kazensko preganjati zaradi prestopka obrtnih ali davčnih predpisov. Za namene finančne oprave se te napovedi ne smejo uporabljati.« Iz vsega tega se mora logično sklepati, da se davčni organi ne smejo porabljati kot popisovalni komisarji, sicer postane zgoraj omenjeno določilo zakona o varstvu tajnosti nekaki pesek v oči za prizadete davkoplačevalce. Vendar je neko okrajno glavarstvo drugačnega mnenja in določuje kot popisovalne komisarje tudi davčne organe. Je li mogoče, da bo uradnik c. kr. davčnega nadzorstva sam sebi prikrival tajnosti, ki jih bo kot popisovalni komisar poizvedel? Ta bi moral imeti še kaj več kot Janusovo glavo in takih spak, hvala Bogu, tudi v Avstriji nimamo. — Družba sv. Cirila in Metoda je imela svojo 137. vodstveno sejo dne 15. majnika t. 1. v družbenih prostorih »Narodnega doma«. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), Martin Petelin (blagajnik), Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Svetina, Ivan Šubic, Dragotin Žagar in Anton Žlogar (tajnik). Svojo odsotnost je opravičil ces. svetnik Ivan Murnik. Prvomestnik Tomo Zupan otvori sejo ob 3. uri popoludne ter omenja raznih ukrepov, ki jih je izvršil v družbin prid. -Blagajnik je izkazal od 1. januvarja do 15. majnika t. 1. 14.059 92 K dohodkov, 11.543 03 K troškov, torej 2516 89 K prebitka. Uporabnega premoženja v gotovini in v poštni hranilnici je bilo ta dan 486481 K. Po pokojnem družbinem dobrotniku dekanu Ivanu Veselu je družba prejela v gotovini 385931 K in pa knjiž nico v vrednosti do 2000 K. Toliko pa se je prejelo le vsled zasluge odvetnika dr. Frančiška Štora, kateri ni le zastopal družbe priznano mu narodno vestnostjo in svojo težko dosegljivo domorodno vnemo, nego je tudi daroval družbi svoje osebne odvetniške zaslužke v skupnem znesku 560 30 K. Ko so se rešile došle prošnje in vsprejeli razni nasveti v družbin pro-speh, je zaključil prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer. — Okrajna učiteljska konferenca za slovenske ljudske šole v Ljubljani bo dne 19. junija v poslopju dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu. — Vojaške vaje. Pod vodstvom polkovnika Sakotića, šefa generalnega štaba v Pulju, pride jutri iz Višnjegore v Ljubljano troje nadčastnikov, 23 častnikov in 60 mož. Ta oddelek, ki je delal studije na Dolenjskem, pojde pojutrišnjem v Kranj. — Nesramnost. Občinski svet v Mariboru je v svoji seji dne 28. maja skle nil protestirati proti napravi dvojezičnih napisov na novem poslopju okrožnega sodišča, sklicuj^ se pri tem na nemški značaj mesta Maribor in na prispevek mestne občine k tej stavbi. Ta sklep se ne more drugače imenovati, kakor pristno nemško nesramnost. Sodišče ni napravljeno za mariborske Nemce, nego za celo mariborsko okrožje, v katerem prebivajo več inoma Slovenci. Slovenski denar jemljejo ti Mariborčani prav radi, pri tem pa se upajo biti še tako impertinentni, da zahtevajo na sodnem poslopju samonemških napisov. — V ,,Narodnem domu" v Mariboru bo v nedeljo, dne 1. junija ob priliki otvoritve vrta koncert, pri katerem svira občno znana narodna godba iz Šmarja pri Jelšah. Priredi se tudi ša- Ijiva pošta, metanje s konfetijem itd. Začetek točno ob 3. uri popoldne, čisti dobiček je namenjen za mariborsko dijaško kuhinjo. — Mlad samomorilec. V Trstu se je ustrelil 16letni realec Romano Po-dretti zaradi slabega spričevala. — Homes-Fey. Kakor je razvideti iz inseratnega dela našega lista, bo predstava znane umetniške dvojice Homes-Fey v soboto in v nedeljo. O predstavah teh dveh »čarovnikov« so priobčili največji listi jako laskave ocene, po^darjaje, da zabavata IIomesFey občinstvo z eksperimenti, kakršnih prej še ni bilo videti in da sta povsod dosegla največje uspehe. Kaki r smo že omenili, sta na Dunaju priredila čez 1000 predstav, ki so bile vedno razprodane. Vstopnice je dobivati v trgovini z muzikalijami O. Fischerja. — NevoSjna gostje. V neki gostilni na Tržaški cesti ima natakarica navado, da se »okrasi« z vseučiliškim trakom in draži slovenske goste s provo-katoričnimi klici kakor »Heil und Sieg« itd. Zaradi te provokacije je bila včeraj med slovenskimi gosti velika nevolja. Mi pa jih vprašamo: Zakaj pa hodite v take gostilne? Poglejte Nemce! V kazinski restavraciji so člani takozvane »Grune Insel« izostali samo zato, ker je začel gostilničar točiti »windisch.es Bier«, to je Koslerjevo pivo. Gg. Koslerji so sicer nemškega mišljenja, a mirni ljudje. Ker je zdaj vodja pivovarne Hrvat, so gospodje člani »Griine Insel« proglasili Koslerjevo pivo za »\Vindi8ches Bier« in — izostali. — „Worishofen" pod Rožnikom, last ljubljanskega Kneippkluba, se otvori 1. junija. — Konj splaiil se je v soboto po-poludne na Dunajski cesti Lizi Ruznianovi in njenemu sinu Vincencu Rozmanu iz Jezice št. 42. Ustrašil se je električnega voza. Konj je dirjal z vozom proti kolodvoru. Nasproti postajališča električne ce3tne železnice se je voz zadel ob drevo, se prevrnil in prelomil na dva dela. Ker se je tudi oje odlomilo, dirjal je konj z njim naprej. Na Resljevi cesti je konja ustavil uslužbenec plinarne Ivan Fritsch. Liza Rozmanova in njen sin sta padla pod voz, ko se je bil prevrnil in se je sin na levi nogi tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Liza Rozmanova je tožila o bolečinah na životu. — Dva silovita postopača. V soboto zvečer sta dva policijska stražnika v Vodmatu aretovala dva iz mesta izgnana postopača Josipa Oltro in Josipa Kokca. Aretovanca sta hotela uteči in sta se s silo branila aretovanju, dokler nista bila ukle-njena, pa tudi potem sta še skušala se stražnikov lotiti. Med spremljanjem na stražnico sta psovala stražnike in druge ljudi in se grozila. Sosebno Kokec je bil živ in se pridušal, da bode vsaj 4 stražnike zaklal in v vodo pometal. Aretovanca je policija oddala na Žabjek. — Za gostilničarje. Po mestu se klati neka slaboumna ženska s svojo 6 let staro hčerko in dela po gostilnah »puf«, češ, da mora mestna občina zanjo plačati, ker ona nima ničesar. Ženska je doma v Dobrunjah. — Karbid zažgal je včeraj popo-ludne na dirkališču mestni deček Ivan Cerne. Karbid je eksplodiral in je ožgal černeta in še nekega drugega fanta, ki je poleg njega stal. — Pogreša se Jakob Čehan, hišni posestnik v Sv. Florijana ulicah. Dne 26. t. m. je šel z doma in se do danes še ni vrnil. Mož je star 38 let in je srednje velikosti. — Nepreviden kolesar. Danes zjutraj je na križpotu Kolodvorskih in Dalmatinovih ulic črevljarski pomočnik F. P. povozil 41etnega Romana Bregarja. Deček je na obrazu poškodovan. — Uhan z briljantom, vreden 300 kron, je bil včeraj dopoludne izgub ljen nekje v mestu. • ' Najnovejše novice. Za i z sel- nike v Ameriko. Severnoameriške države so ravnokar sklenile in razglasile predpis, da se ne sme pustiti nobenega delavca na suho v Ameriki, ki ni vešč pisanja in branja. — Punt na ladij i. Na ladiji »Flecha« so se spuntali mor-n*rji, ubili kapitana, njegovo ženo in otroka, dva častnika in krmilarja. Potem so ladjo navrtali ter jo potopili, dočim so uporniki ušli na čolnih. — Brezžično brzojav ljenje se bo natančno poskušalo pri avstro ogrski mornarici ter odide v ta namen Šolska ladja »Tegetthoff« z moštvom in potrebnim materijalom na istrke obali. — Pod imenom grof Schaffgotsch je osleparil neki Emil Bernau dunajske draguljarje za visoke svote. — Za promet med Avstro-Ogrsko in Albanijo uvede ogrsko-hrvaška parobrodna družba tedensko vožnjo do Obotija. — Sicilsko kmetijsko razstavo sta otvorila italijanski kralj in kraljica. — Kuga v Aleksan-driji. Zadnji teden se je pojavilo devet slučajev kuge; sedem obolelelih je umrlo. — Zaradi razžaljenja nemškega cesarja so zaprli glavnega urednika »Leipziger Generalanzeiger«, Arturja Pleitznerja. — Razbit spomenik nemškega cesarja. V Augustenthalu pri Kolinu so našli te dni spomenik se danjega nemškega cesarja ves razbit. ' Koliko se uporabi tobaka na Avstrijskem? Kakor poroča ti nančno ministrstvo, manjša se število onih, ki kadijo smodke, zato pa narašča onih, ki pušijo svalčice. L. 1900 je bilo izgo tovljenih 1.231.735.234 komadov smodk, 3 101.120.900 svalčic, 1. 1899. pa 1 314 727.952 smodk in 2 536,736 713 svalčic. Bilo je torej leta 1900 za 83 milijonov komadov manj smodk izdelano, zato pa za 537 milijonov več svalčic. Kar se tiče tobaka, se ga vedno manj vporablja. L 1900 se ga je izpuhalo 13 528 stotov, za 672 stotov manj nego 1899. Povprečno porabi v Avstriji ena oseba 50 smodk, 114 svalčic, 865 gr tobaka za kadenje in 50 gr tobaka za nosljanje. Največ se kadi na češkem, potem na Spodnjem Avstrijskem, v Galiciji, Moravskem, Štajerskem. Na Kranjskem se sicer tudi dovolj puši, a to še ne zadošča, da tekmujemo s prvimi. Najmanj se kadi v Dalmaciji. ' Najnovejše dobrodelno nabiranje so vprizorili nedavno Milančani v prilog žrtvam na otoku S. Martinique. Vsakdo, ki se je vozil dotični dan po cestni železnici, je plačal dvojno voznino. Na ta način so nabrali v enem dnevu 13.000 lir. * Kubelik v Angliji. Ravnatelj stvo londonske filharmonije je vročilo Kubeliku s posebno slavnostjo zlato Beethoven ovo kolajno. To je najvišje od likovanje za vsakega glasbenika umetnika. Izmed živečih svetovnoslavnih umetnikov ima jih enako samo še šest, izmed goslarjev razun Kubelika le še dva. Zadnji jo je dobil Joachim. ' Monarhist iz prepričanja. V velikem hotelu v Wiesbadenu se je razsrovarjalo nedavno več gospodov o najboljšem vladnem načinu. Eden gospodov se je posebno ogreval za republiko ter glasno navajal dokaze za svojo idejo. Pri stranski mizi je sedel velik gospod z belo brado, ki je pazno poslušal razkladanje ter se pri tem posmehoval. To je zapazil tudi republikanec ter se je obrnil nanj s precej hladnim nagovorom: »Kakor je videti, vas moji dokazi ne prepričajo, gospod. Gotovo ste monarhist«. — »Resnično sem«, odgovori stari gospod. — »Potem bi vas pač prosil, da mi razložite svoje vzroke, zakaj dajate monarhiji prednost pred republiko«, reče republikanec. Starec odgovori: »O, imam pač najboljše dokaze. Prvi in glavni vzrok pa je ta, da sem — švedski kralj « * Mesto, ki nikdar ne spi, je Butte v severnomeričan^ki državi Mon-tana. Butte je mesto rudokopov, katerih je 45.000, ki delajo po 8 ur ter se neprestano menjajo v delu. Zato so v mestu prodajalnice, gostilne, kavarne itd. neprestano odprte. Ponoči gore električne luči in ulice so vedno polne. Mesto je bogato in živahno. * Svetovni dolgovi. V zadnjih 20 letih so dolgovi narodov, ki so udeleženi v svetovnem gospodarstvu, nenavadno narasli. Dočim so znašali leta 1882 v milijonih mark 110 250, so narasli do leta 1900 že na 131.047 milijonov mark. V istem razmerju pa je tudi raslo ljudsko premoženje pri takozvanih upniških na rodih, kakor so Anglija, Francija in Ze-dinjene države v dobi od 1900 do 1895 od 85 na 867 milijard mark. Po statističnih podatkih je znašalo premično in nepremično premoženje Evrope koncem 1900.1. 1175 milijard mark; pri tem imajo svoj delež (v milijardah mark): Anglija 295, Francija 247, Nemčija 201, Rusija 160, Avstrija 103, Italija 79, Belgija 25, Nizozemska 22. Kako močan upnik v Evropi je Anglija, kaže dejstvo, da vleče na leto samih obrestij okoli 1800 milijonov mark iz inozemstva. * Korset jo je rešil. Na neko londonsko damo je ustrelil njen zbesneli ljubimec. Krogla pa je zadela ob korset ter ni napravila nikake škode. Rešena dama je vsled tega ponosno poučevala neko tovarišico, ki vodi že več let v Londonu boj proti korsetu: »Vidite, ako bi bila opustila korset, kakor ste mi svetovali, bi bila sedaj mrtva!« Reformatorka pa je odgovorila: »O ne, gospe, ki ne nosijo korsetov, pač nimajo zbesnelih ljubimcev!« društva. — »Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov" ima v soboto, 31. maja t. 1. ob \/,8. zvečer v hotelu pri »Štruklju« v Dalmatinovih ulicah svojo redno mesečno sejo z običaj nim dnevnim redom. — „Marijina bratovščina". Odbor pogrebnega društva »Marijine bratovščine« naznanja svojim udom, da ima društvo lastno bandero, katero se v nedeljo dne 1. junija udeleži procesije svetega Jakoba. Bandero ima na eni strani podobo Matere Božje, na drugi pa podobo Srca Juzusovega. Udje bratovščine se prosijo, da se uvrste za društvenim ban-derom. — Društvo c. kr. poštarjev in opraviteljev za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo ima v četrtek 5 junija t. 1. ob 10 uri dopoludne v Trstu v prostorih hotela Europa 20. redni občni zbor. Ob jednem bo tudi zborovanje društvene bolniške blagajne. — Bralno društvo „Triglav" v Gočah bo imelo v nedeljo dne 1. junija v društvenih prostorih v hiši društvenega predsednika g. Avgusta Žgurja na Gočah ob 4 uri popoludne svoj III. redni občni zbor. — Radovljiška podružnica. Slovensko planinsko društvo otvori dne 1. junija t. 1. svojo novo pot, držečo od Radovljice v Kamno gorico preko novega savskega mosta. Dosti se je že govorilo o tej novi napravi in bila so celo mnenja, da naprava mostu in tega novega pota ne spada v področje delovanja planinskega društva. Ta misel pa je bila napačna; nova pot ni samo najkrajša zveza med Radovljico »in Kamno gorico ter vasmi onostran fare, nego bode tudi prav zanimiva glede na krajevne prizore in radi razsežnega razgleda. Pot vede iz Radovljice proti jugu na prijazni hribček, ki leži tik pod Radovljico, in od tod na levo od pokopališke cerkve po jarku, ki drži od Radovljice med mestom in Predtrgom navzdol proti Savi. Tukaj stoji močno napravljeni most, ki pa je pripravljen seveda le za hojo, ne za vožnjo. Približno v sredini reke sloni most na velikanski skali in ima torej zanesljiv temelj. Z mosta se nudi diven pogled na mogočno Savo. Ta pogled mora zadovoljiti tudi razvajeno oko. Onkraj mosta se bode vila pot kvišku po obrežju do vasi Mošnje. Nadaljnja pot vodi po tem pobočju kviško na vrh hri bovja, razprostirajočega se med savsko in Upniško dolino (v le tej leži Kamna gorica). Pot je prav zanimiva in dobro ure jena; posebno na vi huje interesantna, ker se vije ob robu ^skalovja, katero je že marsikdo občudoval, vozeč se po železnici od velikega predora naprej proti Radovljici. V tem skalovju je tudi pečina, katera je znana po tukajšnjem rojaku dr. Tomanu kot pesnikova pečina. Od vrha hriba pridemo v nekaj minutah do Kamne gorice. Vsa pot se prehodi lahko v */4 ure; ker je bogata naravnih krasot, vrhu tega pa prav lahka, in ker bode povsod preskrbljeno za udobnost posetnikov, pridobi nova pot gotovo velik pomen za širji promet, posebno za nedeljske izlete, in se bode kosala celo z Vintgarjem. Kamnogoriška okolica je »Slovenskemu planinskemu društvu« hvaležna za to pot. — Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu priredi v soboto dne 31. maja 1902 svoj drugi redni občni zbor v letnem tečaju ob 8. uri zve čer v društvenih prostorih in sicer s tem-le vsporedom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Slovenije«. 3. Poročilo od-borovo. 4. Poročilo društvenega soda. 5. Poročilo klubov. 6. Slučajnosti. — Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 1. junija z južno železnico izlet v Maria Enzersdorf, kjer bode popoludne ob 4. uri sestanek in koncert v restavraciji »Zum Schottenhof«. Maria Enzersdorf, Hauptstrasse 17. — Izlet vodi g. Drag. Dolenc. — Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Prijatelji društva so kot soizletniki dobrodošli! — Slovensko društvo „Ilirija" v Pragi bo imelo v soboto dne 31. maja t. 1. ob 8. uri zvečer svoj ustanovni občni zbor v Choderovi restavraciji na Ferdinandovi tfidy s sledečim dnevnim redom: a) Čitanje pravil, b) Vpisovanje članov, c) Volitev predsednika, odbora in revizorjev, d) Slučajnosti. — Po zborovanju prosta zabava. Namen društva je, gojiti in pospeševati znanstveno in društveno gibanje slovenskih visokošolcev v Pragi, člani društva so: a) redni, b) izvanredni, c) častni, d) ustanovni. — Redni član je lahko 1. vsak redni slušatelj praž-kih visokih šol slovenske narodnosti; 2. vsak akademik slovenske narodnosti tri leta po absolutoriju, katerega je sprejel odbor članom. — Izvanredni član je lahko vsak Slovan, katerega je sprejel odbor za člana. — Častni član more postati vsakdo, ki je bil zvoljen na občnem zboru, bodisi za zasluge za društvo, bodisi sploh za narod slovenski. — Ustanovni član je lahko vsak prijatelj Slovencev, kateri založi jedenkrat za vselej 50 K. — Pripravljalni odbor. Književnost. — Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi. učitelj v Središču. X. zvezek. V Ljubljani 1902. V zalogi izdajateljevi. Cena 30 h. Kako potrebna in dobrodošla je že vsaka knjižica za slovensko mladino, kaže ta Kosijeva »Knjižnica«, ki je dospela že do X. zvezka ter roma danes že v 21000 izvodih sirom po slovenski domovini. Tudi ta zvezek je zabaven in poln etičnih povestic, pesnic, kratkočasnic i. dr., kar ugaja mladini. Knjižnico toplo priporočamo! — Zbornik pouke i zabave. Uredjuje i izdaje Vladimir Jelovšek. Praga. Ta zbornik izhaja na leto najmanje v 5 zvezkih, vsak po 40—48 str. 16°. Cena vsakemu zvezku je s poštnino le 50 h. Vsak zvezek je za se celota. Naročnina na vseh 5 zvezkov znaša 2 K 20 h. Zvezki prinašajo poučne članke in beletristiko. Doslej so izšli 4 zvezki s tole vsebino: Br. Drechsler, Prvi hrvatski pjesnici. — St. Przybyszew-ski, Zlatno runo. — Fr. Drtina, Ideali uzgoja. Pripravlja se: Stanko Vraz, Essay. Ta lepi zbornik najtoplejše priporočamo. Naroča se: VI Jelovšek, Praga, II. - 1521, Češka. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj 30. maja. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister Bohm-Bawerk predložil dva zakonska načrta glede penzij. Tistim vdovam, katerih možje so umrli pred 1. 1896, se pokojnine sicer zvišajo, ne dobe pa takih penzij, kakor one vdove, katerih možje so umrli po 1. 1896. Razprava o zakonskem načrtu glede naslova inženerjevje vzela hiter kcnec. Sprejet je bil namreč Steinvvenderjev predlog, da se načrt vrne odseku. Potem je zbornica začela razpravo o zakonskem naortu glede terminske kupčije Razprava bo, kakor se kaže, zelo obširna. Dunaj 30. maja. Danes ima tudi gospodska zbornica sejo in razpravlja o proračunu. Konservativec Berger je govoril o gibanju „Proč od Rima", potem je govoril grof Schonborn in zdaj govori Plener. Pričakuje se, da se oglasi tudi ministrski predsednik Korber in da pojasni, kako je stanje nag o d beni h pogajanj in češko-nemškega jezikovnega vprašanja. Dunaj 30. maja. Parlamentarna komisija mladočeškega kluba je danes sklenila, da ne pripusti razprave o davku na vozne listke. 0 tem je bil ministrski predsednik opoludne obveščen Dunaj 30 maja Veliko pozornost vzbujajo v tukajšnjih političnih krogih izjave najmerodajnejših ruskih listov o razmerju med Rusijo in Avstrijo. Ti listi so v začetku o tozadevnih izvajanjih grofa Goluchowskega v delegaciji popolnoma molčali, zdaj pa se kakor na migljaj oglašajo drug za drugim ter zavračajo Goluchovvskega izjave kot neresnične. „St. Ptbg. Vjedomosti" očitajo Avstriji, da kažejo njene priprave, da ima vse druge namene na Balkanu, nego ohraniti status quo. Dunaj 30. maja. .Poltische Cor-respondenz" javlja, da je policija v Varšavi zasledila zaroto anarhistov. Aretovala je mnogo udeležnikov, med njimi pet dijakov in 13 častnikov, pri katerih je dobila 40 dinamitnih patron. London 30. maja. Burski delegatje, ki so se v Pretoriji s pooblaščenci angleške vlade pogajali zastran miru, so vsi zapustili Pretorijo in šli v Vereeniging, kjer so zbrani burski voditelji. Tudi kapski guverner lord Milner je zapustil Pretorijo. V parlamentu je lord Balfour povedal, da naznani vlada v ponedeljek izid mirovnih pogajanj. V ponedeljek se snide tudi perska zbornica. Sodi se, da hoče vlada na posebno slovesen način naznaniti, da je mir sklenjen, in v ta namen čaka, da se snide perska zbornica. 0 tem, da se je v Pretoriji doseglo porazumlj en j e in da je mir sklenjen, ne dvomi nihče. 10166 10140 13070 99 80 120'80 Borzna poročila. Dunajska borza dni 30. maja 1008. Skupni drfavni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . • . Avstrijska zlata renta....... AvBtrijska kronska renta 4° , .... Ogrska zlata renta 4° 0....... Ogrska kronska renta 4°/,,..... 97 96 Av8tro-ogr8ke bančne delnice .... 1602-— Kreditne delnice.........695 — London vista..........24" 25 NemSki državni bankovci za 100 mark 117 30 20 mark............2330 20 frankov...........1909 ItalijansKi bankovci........93*66 C. kr. cekini...........11 33 Žitne cene v Budimpešti dne 30. maja 1902. Termin. Pšenica za oktober .... Rž Koruza Oves oktober .... „50 jul'j..... avgust .... maj 1903. . . . oktober .... Efektiv. Nespremenjene 50 „ „ 776 50 „ „ 666 60 „ „ 521 50 „ „ 5-28 50 ,. „ 513 50 „ n B'81 Darila. V. izkaz za „Dijaški dom v Celju". Za „Dijaški dom v Celju" so nadalje poslali prispevke: G. Bežun Matija, c. kr. notar v Ma-renbergu, 5 K ; g. Jos- Novak v Lukovici, 20 K; g. Jos. Smodej, c. kr. notar v Vel. Laščah, 10 K; g. Jan. Meršolj, kaplan na Dobrovi pri Ljubljani, 3 K; g. Anton Lovšin, župnik ravno tam, 5 K; vesela družba v „Narodnem domu" v Brežicah, nabrala proslavjajoč odhod. g. oficijala F. Križanca, 45 K 40 v.; g Štefan Ferlan, c. kr. stotnik računovodja v Gradcu, 10 K; g Helena Herle 1 K, g. Ch. Sturm 5 K, g. Valt. Videč 5 K, g. Anton Herle 2 K, g. Rok Klemenšek 5 K, g. Boštjan Krive 5 K, g. Ferd. Hardej 30 v., g Matija Knez 1 K, g. Peter Krive 2 K, g. Val. Urankar 1 K, g. Matija Suhadolnik 1 K, g. Janez Kaker 1 K, g. Peter Knez, 2 K, vsi v Solčavi; g. Franc Kerše, ravnatelj vinarske zad. v Pulju 5 K; g. Franc Ogrizek, župnik v Čresnicah, 3 K; g. Po-lanšek Ignac v Brežicah, 7 K; g. Frančišek Gosak, kaplan pri Sv. Janžu na Drav. polju, 5 K; g, dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku, 5 K; g. dr. Urban Lemež, odvetnik v Slov. Bistrici, 20 K; g. Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu, 10 K; g. Ivan Ivane, kaplan v Čadramu, 4 K; g. Anton Brezov-nik, učitelj in pos. v Vojniku, 10 K; slavni obč. urad v Pomečah pri Slov. Gradcu 20 K; g. Alojzij Šijanec, kaplan v Mozirju, 5 K; g. Vinko Strgar, c. kr. rud. kom. v Celju, 10 K; g. Vinko Krivec, misijonar v Mariboru, 5 K; mala družba Rajhen-buržanov na izletu 8 K; g. Janez \Vieser, dekan v Velikovcu, 10 K; g. Franc Gerec, trgovec in velepos. v Pišecah 50 K; g. Jos. Sorglechner, župnik v Hajdinju pri Ptuju. 20 K; g. Matija Kavčič, velepos. in trgovec v Št. Jurju ob južni želez., 20 K; slav. posojilnica v Šmarju 200 K; g. dr. Slana na Dunaju 2 K; g. Libenskv Rudolf v veseli družbi pri Antonu Koštomaj nabranih 6 K; g. Farčnik Dragica, poštna upraviteljica v Hrastovcu 1 K; g. Jožef Pinter, župan v Hra-stovcu, 1 K; g. Filip Viher, župnik pri Sv. Martinu pri Vurbergu 10 K; g. Ferdo Pečenka, via Pauliana št. 12, Trst, 10 K; Neimenovan iz Lju-bečne 10 K; g_ Juro Svetec, pos. na Proseniškem, 5 K; g. Jožef Šustarič, pos. in krčmar na Tehar-jih. 5 K: g. Feliks Ferk v Mariboru 100 K; slav. občina Golavabuka 20 K; g. Martin Turkovič, knez. škof. duhovnik svet. in župnik pri Št. Petru, Maribor, 30 K; g. Mihael Žemljic pri Sv. Križu pri Slatini 10 K; g. Anton Hajšek, kanonik in dekan v Slov. Bistrici 100 K; g. P. Pavel v Ptuju 5 K; g. Anton Jaklič, c. in kr. voj. kurat v Trstu, 10 K: g. dr. J. Rakež, prakt. zdravnik v Šmarju pri Jelšah, 20 K ; g. Franc Matejčič, c. kr. zem. šk. nadzornik v Trstu 10 K; g. Norbert Zanier, veleposestnik v Št. Pavlu 200 K; dr. Gabriel 20 K: slav. občina trg Rajhenburg 20 K; g. Jos. Zakotnik, župnik v pok v Št. Vidu nad Ljubljano, 2 K; g. Ivan Kramer, trgovec v Trbovljah, 10 K; skupaj v tem izkazu 1153 K 70 v. 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (Schauspieler-Lotterie). Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se sreč-kanje vrši nepreklicno dne 19. junija 1902 in da se vsi dobitki od zalagateljev izplačajo v g-oto-vlnl z tO0/, odbitkom. iVUteorologično poročilo. "S čas opazovanja Stanje barometra v mm. Ž9> §■> Vetrovi lil Nebo ! S Z 11« 28. 9. zvečer 736 8 15-0 si jzahod jasno 1 g 29. It 7. zjutraj 2. popol. 7374 36 5 117 23 6 bL svzhod sr. jzahod jasno J jasno j0 n 9. zvečer 737 5 15-6 si. zahod jasno a 30. » 7. zjutraj 2. popol. 7382 7367 133 23 7 sl.VZBVzh. p. m. zah. jasno | jasno o Srednja temperatura srede in in 170', normale 15 6° in 15-7°. četrtka 164* Mesto vsakega drugega naznanila. Ana Juvnnčl« naznanja v lastnem in v imenu vseh drugih sorodnikov pretužno vest o smrti svoje pre-ljubljene nečakinje t t?ff lilije ki je po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes 30. maja v 18. letu svoje starosti blaženo v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto, dne 31. maja ob l/a6. popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. zadušna maša se bode darovala v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Prosi se za tiho sočutje. (1247) Ljubljana, dne maja 1902. _Cvekov brinovec v gostilnah aa/»» tt 0rigri3a.al3a.lla. stelslerj.ica.lx, -aaa Zahtevajte v prodajalnah, v kavarnah in Izjava. S tem izjavljam, da gospod Josip Granda, pek v šent Vidu pri Zatičini, svojo pekovsko obrt snažno vodi. (1246) m. Planinšek v Višnji gori. Ces. kr. avstrijske ^ drža?ne žeeznice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1902. leta. Odhod iz Ljubljane jnž. kol. Proga bez Trbiž. Ob 12. ari 24 m po nori osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomos', čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejovice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 5k m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jeze u, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bude-jevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomosr, Monakovo, (direktni vozovi I. in II. razreda . — Proga v Novo mesto in v Kočevje, Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob I. uri 5 m popoludne osebni vlak v Rudolfovo, Straže-Toplice, Kočevje. Ob 7. uri 8 m zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža." Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomont, (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni viak z Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlove I vare, Heb, Mari ine vare, Plzenj, Budejovice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri ^4 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfesta, Pon-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, črez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejovic, Plznja, Marijinih varov, Heba, Fran-covih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Rudolfovega in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Samnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. u^i 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10. uri 25 m zvečer, po slednji \lak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4A Išče se trgovski pomočnik popolnoma vefič vseh strok mešane trgovine ter spreten prodajalec. Vstop se želi takoj. Ponudbe naj se pošiljajo tvrdki H. Elaner v E.kij1._ (1234—2) SprsjmeirL (1241—1) Karol Cibej c. kr. notar v Gorici. Žrebanje nepreklicno 19. junija 1902. i pških igralcev (Schauspieler-Lotterie). I glavni dobitek a 50000 k n „ h a 5000,, n n ,, a 3000 „ 2 glavna dobitka a 2000 ,, 5 dobitkov ■O 20 a Izvažbiin a a a a i 1000 „ 500 „ 200 „ 100 „ 50 „ 20 „ 10 „ Srečke a 1 Jti priporoča J. C. JVtayer v Ejubljani. Vsi dobitki se od zalagateljev izplačajo v 10-'2) gotovini po 10*/, odbitku. 13 IOO 300 3500 ii Razglas. Podpisani okrajni cestni odbor naznanja, da se bode v občinski pisarni v Kandiji dne 16. junija t. I., ob 10. uri dopoldne zgradba in poprava okrajne ceste pri Prečini ustmenim potom in po pismenih ponudbah (ofert) oddala. Načrti, troškovnik in pogoji so razgrnjeni v zgoraj označeni pisarni. Izklicna cena zgradbe in poprave znaša 5248 kron. Zapečatene pismene ponudbe (oferti) sprejemajo se do 16. junija t. I., do IO. ure dopoldne v občinski pisarni, ter morajo biti kolekovane z zahtevo 5% varščine. Okrajni cestni odbor Rudolfovo. (1244) Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, petem letnike in posamezne te-. vllke „Ljubljanskoga Zvona in vse one knjige, katere so lzl e v ^jj založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: ~wr Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek t. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. A „Ljubljanski Zvon", letniki n., m., V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice letniki VII. in VIII, Sa 4 gld. 20 kr.; — letniki Vil. in broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVin., broširan a 4 gld. jtf 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. W 20 kr. I • Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona4 M, po 40 kr. V|" Zbirka zakonov. 1. Kazenski zakonik, ve-zan a 3 gld. 9 Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan W a 2 gld. 80 kr. Zarnikovl zbrani spisi. 1. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr. Po znižani ceni priporočam Turgenjev: Otol in sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Stirl novele, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizskv: Blodne duše. Roman, broširan a 70 kr. L ef e b v r e : Pari z v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in naii časniki, broširano a 40 kr. Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume. Povest, broširana a 15 kr. Halevy: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesil, broš. a 25 kr. Theuriet: U n d ln a. Povest, broš. a 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko gledališče, broširan izvod a 1 gld. Jurčič: Listki, broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: ,,Partelwesen der Slaven", broširano a f> ae aprejme takoj. Plača po zmožnosti. Dr. Josip Kolšek (1245-1) odvetnik, Laško. v najboljšem stanu, v kateri se nahaja trgovina mešanega blaga in gostilna, v jako lepem večjem trgu, je zaradi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj, eventuvalno se da v najem. Vprašanja naj se pošljejo pod #)hiša" upravništvu »Slov. Naroda«. ;1242 —1) Velika dvorana „Tonhalle". V soboto, 31. maja in v nedeljo, I. junija 1902 ob H. url zveeer samo 2 senzacijonalni predstavi modernih čudežev slovitih umetnikov Ol4iallizem9 mpiritlKeiti, |»Mlholos;iJo. Moniiinettliiilizeiii, |irenuHuiije imImIIJ Prvikraat v Evropi: vohajoči in videči medij Pred kratkim priredila na Dunaju v lastnem gle-diškem salonu modernih čudežev, Kohlmarkt I, 1000 predstav. Strah iz Berolina, Resau, Modlinga in Brunocza. Davenportova Skrinjica strahov. Novo! Izvirni eksperiment Homes-a in Fey a. No?o! Sedež 4, 3 in 2 K. Galerija 2 K Stojišče 1 K. Dijaške vstopnice 60 vin. Vstopnice se prodajajo od danes naprej v trgovini z muzikalijami Otto Fischer-ja, „Tonhalle", (1236-2) Tipi pilil Za špecerijsko trgovino v Ljubljani se sprejme spreten in marljiv pomočnik, vojaščine prost, s prav dobrimi priporočili, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo pod znamko ,,Špecerijski pomočnik" na upravništvo »Slov. Naroda«. (415—84) Tovarniška zaloga Mi stri? v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. Zastopstvo $ najbolje (1042-5) renomiranih Dirkcpp - koles in Waffenrader\ o š Obleke i J0t 0 4t Xct gospode e 5 po čudovito nizkih cenah t 6 priporočata 1 (1050- 5) "01 I Gričar & Mejač § Ljubljana, Prešernove ulice št. 9. kr, Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej 50 kr., eedaj samo 30 kr. Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. Tj^fl knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. -v Preobleke.