Poštnina plačana v gotovini
LET® LX
V Ljubljani, v četrtek 7. aprila 1932
Cena I Din
Naročnina mesečno
25 L^i n. t.a inozemstvo to Din — ne-del iskn >?>!ti ia celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo |e v K oni tu i- jevi ul h/lil
Teleloul uredništvu: dnevna služba 20=50 — nočna	2904 in 2050
EOVENEC
Ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.344 za inserate; Sarajevo itv. 7563, Zagreb itv. 39.011, Praea-Dunaj 24.797
Uprava; Kopitarjeva 6. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po praznika
Kolektivizem
Kljub malemu življenju, ki ga na tem koščku Evrope preživlja naš narod, je naše duhovno življenje vendarle dokaj razgibano. Idejni valovi, ki gredo preko ostalega sveta, odmevajo vudi v našem slovenskem kotu. In ker smo Slovenci že take narave, da nam neznansko im-ponira vse kar prihaja od drugod, imamo vedno polno problemov, tudi takih, ki so za nas in naše razmere brez stvarnih vrednosti in ki bi jih čisto mirno lahko prepustili drugim. Tako se v poslednjem času gotovi »ideologi« ne morejo dovolj napisati in nagovoriti o kolektivizmu, kolektivu, kolektivnem človeku, ki že stoji ua pragu naše dobe in kateremu pripada bodočnost. Ker nekateri kolek ti vistično miselnost s čisto resnim obrazom, kakor je pri nas že navada vežejo z verstvom in si vzdevajo naravnost religiozni in celo krščanski značaj, je prav, ako v naslednjem opozorimo na docela nekršeansko in brezbožno poreklo kolektivizma.
Naši javnosti je prilično znano, da ruski boljševizem v svoji zadnji in najglobji ideji ni gospodarski sistem, temveč svetovno naziranje. Boljševizem izhaja iz naziranja, da je vsa dosedanja pot človeštva potekla po usodni zmotni poli. Izhodišče strašne človeške zablode da obstoja v tem, da se je previsoko vrednotila vrednost in pomen svobodne osebnosti posamičnega človeka. Zato je pot človeštva označena z neprestanimi boji poedinca proti vsem in družbe proti posamezniku. Postaje tega križevega pota, ki ga hodi t iove.šivo, so od časa do časa krvavi spopadi in vojne, ki prepletajo svetovno zgodovino. Konce tega pota pa se razliva v strašno svetovno vojno in uničujoče gospodarsko tekmovanje, ki izpodkopava organizem civiliziranih narodov. Odrešenje iz tega stanja ne more priti človeštvu zgolj iz bistvene spremembe dosedanjega gospodarskega sistema in gospodarskega reda, temveč it i ako, da se popolnoma izmenjajo vsi dosedanji duhovni temelji kulture, edinole s tem, da se postavi nov tip človeka, tip brezosebnega kolektivnega človeka.
lostransko odrešenje človeštvu z ustvaritvijo novega, brezosebnega kolektivnega človeka je zadnji cilj boljševiškega ctosa in pojmovanje boljševizma v njegovem naglobljem jedru. V boljševiški Rusiji je postavljeno v službo tega zadnjega cilja vse: znanost in umetnost, tehnika in morala, vzgoja in zakonoduja kakor sploh usmerjenje vsega bitja in žitjn zlasti mladine. Vse je obrnjeno k temu smotru, da se mesto duševnih polnih osebnosti postavi brezdušne človeške stroje, ki bodo z intenzivnim zunanjim, mehaničnim delovanjem zrasli skupaj z voljo in delom kolektiva in ki bodo brezvoljno udani in podrejeni kolektivistični brezosebni organizaciji.
Dosledno tej miselnosti ima ljubezen in spolno življenje v boljševizmu zgolj mehanično vrednost. Kolektivna družba ruši naravne človeške edinice, zlasti družino. Zakon je le še aparat za produciranje novega človeškega ma-terijala. Družina izgubi svoj socialni značaj, stanovanje ni več dom, posvečen notranjemu družinskemu življenju. V kolektivni družbi je stanovunje le še skupna spalnica. Velike skupne obednice nadomeščajo domače ognjišče. Mesto, da bi se otrok vzgajal pri materi v krogu družine, so zanj prirejena velika državna vzgojeva-lišča, kjer v masah doraščajo otroci za bodoči proletarijat. Razni delavski klubi, delavski domovi, čitalnice, športni lokali itd. naj služijo odraslim v nadomestilo družinskega življenja, istočasno pa naj bi tako skupno življenje bilo primerno sredstvo za šolanje višjega, kolektivnega človeka.
Nam. ki smo zrasli na osnovah zapadne kulture. se boljševiška kolektivna ideologija dozdeva življensko tuja in mrzka. Toda ne smemo prezreti, da niti ni izvirno boljševiška, ampak da so jo boljševiki le privzeli in prikrojili svojim nameram primerno. Dejstvo je, da je v delavskih masah že davno pred boljševizmom ubijal osebnost kapitalizem. Kapitalizem že nad 150 let ruši na tnkozvanem krščanskem znpadn družino, dom in domovino delovnega ljudstva. Brezdušne delavske stanovanjske kasarne so njegova iznajdba. Tej brezdušni goloti, nad katero jc dosedaj proletnrec preklinjal, daje boljševizem poslej poseben etični smisel in namen. Postala nnj bi sredstvo in pot za odrešenje delavne mase. Prav to brezdomovinstvo nvj bi kolektivnemu človeku postalo prava domovina. Meščanskega doma ni moč vsemi ustvariti. to je jasno. Zalo pa naj nastopi vsaj brez-stanovanjska in brezdomovinska enakost vseh ljudi, na kar so proletnrci že davno navajeni, le tla tako stanje v boljševiški ideologiji dobiva nov, svojevrsten smisel. Krivda krščanskega zapadli je, da ni znal preprečiti ruzdirajoče dejavnosti kapitalističnega in pretirano individualističnega stoletja, radi česar boljševiška kolektivu \ ideja postaja svetovna nevarnost.
Dn je kolektivizem, kakor ga pojmujejo in P" i; :igi i a jo marksisti, nevaren tudi k rščanskemu svetovnemu nazirnnju, je več kot jasno. Ne le, ker ruši osnove družinskega življenja, ampak ludi zato. ker jemlje na ljubo skupnosti človeku individualne pravice in svoboščine, ki so nujne za razvoj človeške osebnosti. Krščanska socialna etika je bila vedno proti takšnemu ni-veliranju in uniformiranju človeške družbe, kakor je tudi istočasno odločno pobijala drug eks'.rem: pretiran individualizem, ki pod pretvezo. da stremi po polnem tisovršenju osebnosti zagovarja avtonomno moralo in ic pristaš J
Sporazum med Hitlerjem in Viljemom
Hindenburgova izvolilev zagotovljena - Senzacija iz volilne borbe
Berlin, 6. aprila. Na belo nedeljo je poteklo politično premirje, ki ga je vlada odredila za velikonočne praznike, da bi vsaj za nekaj časa prenehala bratomorna volilna borba. Takoj prvi dan, ko so bila javna zborovanja zopet dovoljena, je v Berlinu že tekla kri. Bilo je več volilcev težko ranjenih. Naravno je, da so vse tri politične skupine, to je »Železna fronta« in vse demokratske stranke, ki bodo kakor v prvem skrutiniju glasovale za Hindenburga, narodni socialisti, ki kandidirajo Hitlerja in komunisti s predsedniškim kandidatom Thalmannom v zadnjem tednu volilne borbe napeli vse sile, da bi čim več volilcev pridobili za svojega kandidata.
O Hindenburgovi izvolitvi ne more biti nika-kega dvoma. Hindenburg je pri zadnjih volitvah zbral nad 18 milijonov glasov, medtem ko je bilo danih za Hitlerja nekaj nad 11 milijonov glasov, za komunista Thalmanna okoli 5 milijonov glasov in za Hugenbergovega nacionalca Diisterberga okoli 2 in pol milijona glasov. Hindenburgu je primanjkovalo nekaj nad 1C0.000 glasov za absolutno večino. Nikakega dvoma ne more biti, da bo Hindenburg izvojeval ogromno relativno večino, toliko prej, ker ni prišlo do sporazuma med Hitlerjem in Hugenbergom in gredo hitlerjevci osamljeni na volišče, med tem ko niso nacionalisti postavili nikakega kandidata in je Hugenberg pustil prosto iz-bero svojim pristašem. Ne samo, da se je tako zva-I na harzburška fronta ali narodna opozicija že davno pred prvim glasovanjem razbila, temveč danes sta obe krili harzburške fronte v ostrem medsebojnem sporu. Hitlerjev tisk ostro napada Hugenherga in mu očita, da se je med vojno skrival v zaledju in da je danes s denarjem, ki ga je takrat prispeku-liral, postavil na noge svojo stranko.
Hindenburg bo torej vnovič zmagal, toda nedeljske volitve bodo kljub temu velike važnosti, ker bodo pokazale, ali so stranke reda napredovale v primeri z zadnjimi volitvami, ali pa Hitler in komunisti. Vlada skuša vplivati na volilee z raznimi razkritji na račun narodnih socialistov. Ta razkritja bodo gotovo prinesla veliko škodo Hitlerju. Silno zanimivo je poročilo bavarske vlade o Hitler- i jevih pripravah za državni udar, ki bi se bil moral j izvršiti 13. marca, t. j. na dan prvega glasovanja. |
Hitlerjevci so računali, da se bodo ta dan polastili oblasti. Po vaseh in po mestih so že določili osebe, ki naj zasedejo mesto županov in orožniških poveljstev. Dan je bil ukaz, naj hitlerske udarne čete zasedejo pošte in brzojavne urade in vse važnejše postojanke v mestih. Tudi talci so bili ie določeni iz vrst Hitlerjevih nasprotnikov. Ko je policija na dan volitev poklicala k sebi nekatere hitlerjevce, so ti ošabno nastopali in grozili, češ, po polnoči bodo lahko drugače govorili s policijo! Hitlerjevci so med volilee delili liste s pozivom, naj ti izjavijo, da bodo glasovali za Hitlerja, sicer pridejo njihova imena na indeks. Delili so tudi neke vrste znamke, ki naj bi posestnikom dale pravico do dobrih mest v Hitlerjevem kraljestvu. Narodni socialisti so obljubljali, da ne bo treba več plačevati dolgov, ko prridejo oni na vlado. Zato se je zgodilo, da se je nekaj dni pred volitvami mnogo dolžnikov branilo plačevati svoje dolgove. Neki Hitlerjev pristaš je na nekem kmetskem zborovanju obljubil, da bo Hitler po izvolitvi razdelil med kmete zemljo in poleg tega 20.000 mark na glavo!
Hitlerjevci se posebno trudijo, da bi pridobili zase delavske mase. Pri tem jim pomaga brezposelnost in njihove udarne čete se večinoma sestavljajo iz brezposelnih, ki si s tem služijo kruh. »Vossische Zeitung« je razkrila, da dajejo hišni posestniki svoje zgradbe na razpolago tem četam in tudi posameznim hitlerjevcem zastonj, ker računajo, da jim ti ne bodo zaplenili hiš, ko pridejo na vlado. Mnogo simpatij je Hitlerjeva stranka zgubila pri proletarijatu radi maniiesta bivšega pre-stolnega naslednika, v katerem je ta izjavil, da ho glasoval za Hitlerja. Hitlerju sovražni listi so takoj zgrabili za ta dokument in dokazujejo, da ne financira Hitlerja poleg nemških industrijcev nihče drugi kakor sam Willielm. Poslanec Gobbels se je na vso moč trudil, da bi preprečil objavo presto-lonaslednikovega manifesta. Hitlerjevci ne marajo, da bi prišle na dan zveze med Hitlerjem in Holien-zollerci, ki so še danes obsovraženi med nemškim proletarijatom. Hitler je porabil že okoli 6 in pol milijonov mark za volilno agitacijo in precej tega denarja je prišlo iz Doorna, kjer preživlja svoja zadnja leta cesar Viljem. Hohenzollerci so s pre-stolonaslednikovim manifestom hoteli opozoriti
Hitlerja na njegove obljube in pri tem poudariti, da so pripravljeni podpirati ga z denarjem edino pod pogojem, da ta privoli njihov povratek v Nemčijo.
Kljub dobro organizirani borbi proti njegovi stranki upa Hitler, da bo število svojih glasov v nedeljo dvignil. Hitlerjevci so razvili namreč silovito volilno propagando io Hitler sam ima vsak dan 3 do 4 volilne govore.
Črna lista Hitlerjevih nasprotnikov
Berlin, 6. aprila. Pruski notranji minister Severin;; je izročil notranjemu ministru Gro-nerju poročilo o tajni organizaciji narodnih socialistov in o mobilizaciji, ki so jo izvršile udarne čete na dan 13. marca. Poročilo je se-rftnvljeno na podlagi listin, ki jih je zaplenila pruska policija v prostorih udarnih M. Ugotovljeno je, dn imajo narodni socialisti špio-nažno službo v vseh državnih uradih. Sestavili so že listo uradnikov, ki bi jih odpustili, in listo drugih, ki bi jih obdržali v službi, ko bi zavzeli on last. Na črni listi so posebno sodniki, ki so se upali obsoditi Hitlerjevce. Hitlerjevske udarne čete so izvrstno organizirane, njihova organizacija je mnogo bolj razširjena kakor javnost domneva. V njihovih vrstah vlada stroga disciplina in podrejene, ki bi ne izvršili ukazov svojih predstojnikov, zadene lahko tudi smrtna kazen.
Na podlagi teli razkritij bo državno prnvd-ništvo dvignilo obtožbo radi veleizdaje proti nekaterim osebam.
Berlin, 6. aprila tg. Objava pruskega notranjega ministra o mobilizacijskih načrtih narodnih socialistov bo imela najprej to posledico, da bodo strožje nadzorovali napadalne oddelke narodnih socialistov. Na konferenci deželnih ministrov, ki je bila včeraj v državnem notranjem ministrstvu, so sklenili za bodoče enotno postopanje policije. Odslej bo postopala policija proti narodnim socialistom vselej, če bo le podan sum.
Francija in Anglija edini v vprašanju Podonav[a
Pariz, 6. aprila, tg. Po francoskih željah naj bi najbolj prizadete podonavske držive opustile svoj zlati standard in svoje valute stabilizirale nekoliko nižje, da se olajšajo notranji državni dolgovi in zniža nivo cen. Na to naj bi se po Flandinovem načrtu konvertiraki vsa stara donavska posojila po nižji obrestni meri in konsolidirala z jamstvom velesil, obenem naj bi se dovolila nova dolgoročna posojila in zopet uvedla ostra finančna kontrola. Francija in Anglija sta odločeni, da izvedeta svoj načrt tudi brez pomoči Italije in Nemčije, in celo proti njima. Posebno Anglija je poti priliskom treh velikih bank londonske City, ki so pred polomom, če ne pride takoj do sanacije podonavskih držav. »Matin< poroča, da bo Nemčija na konferenci štirih velesil izjavila, da pristaja na angleško-francoski ekspoze o stiski v podonavskih državah, da pa ne odobrava predlaganih pomoči. Če mora Nemčija prevzeti produkcijo podonavskih držav, bo zahtevala, da se njena kupna moč pomnoži s tem, da se Nemčiii olajša možnost prodaje njenih izdelkov. Tudi Italija se bo izjavila slično. ker noče niti izgubiti svojega vpliva v srednji Evropi, niti dovoliti, da se ojači Jugoslavija. Za takojšnjo pomoč podonavskim državam je potrebno, da ustvarijo te države gospodarski blok in med seboj dovolijo prednostne carine za 10% pod sedanjimi carinami največ ugodnosti. Diferenciranje po kategorijah blaga ali po posameznih članicah bloka ne bi bilo umestno, prednoshio postopanje pa se ne sme zopet indirektno onemogočiti z omejitvami uvoza, kon-tingeintiranjem in drugimi varčeva1n!mi odredbami. Dalje pravi »Mctin«, da se morajo vse štiri velesile odreči pravici največjih ugodnosti in dovoliti podonavskim državam prednostne carine brez vsakršne protidajatve. Finančna pomoč bo v tem, da se zaenkrat dovoli prehodno posojilo 10 milj. funtov ali 1 milijarde frankov. To pa mora biti v zvezi z obsežno finančno in valutno reformo
naziranja, da je človek sam sebi norma in zakon. Krščanstvo je na etičnem in gospodarskem polju vedno odklanjalo takšen liberalizem, ki za sebe zahteva v vsakem oziru vso svobodo in nima nikakih socialnih ozirov na družbo. Ta pretirani individualizem se nn idejnem in verskem polju javlja kot od Boga in družbe emancipirnn človeški duh v znamenju liberalizma, v gospodarstvu pa kapitalizma.
V nadaljnem članku boino torej poskusili pokazati pot, kako med nami učinkovito uveljavljati pravilno razmerje med osebnostjo in družbo, ne da bi Re pustili niamiti z boljševi. škiin kolektivističnini idealom.
v podonavskih državah, da se prepreči posebno v Avstriji, Madjarski in Jugoslaviji koncem aprila generalni moratorij.
Podonavske države naj opuste zlati standard in sprejmejo enotno valuto
Praga, 6. aprila, tg. Angleški predlog, ki ga objavlja Pertinax, da naj namreč vse podonavske države opustijo svoj zlati standard, Se preden dobijo finančno pomoč velesil, je povzročil na Češkoslovaškem veliko pozornost in po dosedanjih prvih vesteh listov tudi ogorčenje. Gre za poskus, da se vsili podonavskim državam enotna valu'a. K temu češkoslovaška ne more dati pristanka. Presenetil pa je tozadevni pristanek Francije, ki more vendar vedeti, da gre pri tem za angleški napad na francosko zlato. Uradni češkoslovaški pres-biro piSe: Pri tem gre samo za privatne vesti, ki temeljijo le bolj na domnevanjih in jih je treba sprejeti z največjo previdnostjo. Gotovo je, da more za srednje evropske države priti vpoStev samo vprašanje konsolidacije dolgov in da bi morale vse udeležen države odkloniti vse valutarne poskuse kot skrajno nevarne. Z merodajne strani se dalje zagotavlja, da so ▼ iinančnem odboru Zveze narodov postavili angleški člani to tezo že preje. Zaupna razprava o tem pa ni dovedla do enotnega stališča. Opustitev zlatega standarda bi sicer prinesla srednjeevropskim državam nekatere koristi, obenem pa bi jim grozite tudi nove nevarnosti, katerih dalekosežnost je zapadmrn politikom popolnoma neznana. Češkoslovaška bo vztrajala na stališču, ki sta ga ponovno poudarjali vlada in narodna banka, da se namreč ne smejo delati nobeni valutami eksperimenti in da nihče ne sme izpodkopavatl češkoslovaške krone, češkoslovaška bi se lepo zahvalila, če bi morala plačati tako ceno za gospodarsko zbližanje podonavskih držav. Nihče ne more z absolutno gotovostjo določiti čas in nivo, na katerem bi se mogla valuta ustaviti, če bi se opustil zlati standard. Pa tudi eventualnih koristi ni mogoče določiti, ker so vsi inozemski dolgovi teh držav izraženi v zlatu, kar je pri tem me-rodajno, dočim obseg notranjih dolgov v največ slučajih no bi prišel vpoštev. Češkoslovaška bo vsekakor vztrajala neomajno pri zlati valuti in češkoslovaški kroni.
Pariz, (i. aprila. AA. Po poročilu iz Helsings-forsa je na Finskem bil uveljavljen zakon, ki se ž njim razveljavijo dosedanja prepoved točenja alkoholnih pijač.
Otvoritev konference štirih
London. 0. aprila. Ig. Konferenca štirih velesil se je ob 14.30 sestala k prvi seji v posvetovalnici Fore gn Officiea. Pred sejo je angleški ministrski predsednik MacDonald priredil delegatom kosilo. Seje so se udeležili: za Nemčijo državni tajnik Bulovv, nemški poslanik v Londonu Neurat in mi-nisterialni direktor Posse, za Italijo zunanji minister Grandi, Beneduce in de Michelis, za Anglijo MacDonald kot predsednik konference, finančni minister Neville Chamberlain, zunanji minister sir John Simon in trgovinski minister Runciman, Francijo pa sta zastopala finančni minister Flandin in francoski poslanik v Londonu tle Fleriot. Na koncu prve seje se je izdal kratek komunike, ki prav za prav ne pove nič in samo ugotavlja, da se je imenoval posebni odbor strokovnjakov, ki bo zboroval do druge seje konferenre, katera bo v četrtek popoldne ob 14.30. Ta odbor ima proučevati samo finančno stran podonavskega problema in se naslanja pri tem na poročilo finančnega odbora Zveze narodov. Vsako državo zastopa po en delegat in je do sedaj znan sinio strokovn jak Anglije finančni tajnik Frederik Leith-Ross, Nemčijo pa bo najbrž zastopal Krossingk-Schvverin.
Tardieu poroča
Pari*- 0. aprila. Ig. Francoska vlada je imela dane« dopoldne v Elizeju izredno sejo ministrskega sveta pod predsedstvom Doumerja. Tardieu je poročal o svojih razgovorih v Londonu z MarDonaldom in ostalimi člani angleške vlade. Obenem je dal Tardieu podpisati dekret, s katerim se imenuje senator Paul Boneour kot naslednik Brianda za stalnega francoskega delegata pri Zvezi narodov. Notranji minister Mahieu pa si je dal podpisati dekret, s katerim se določajo nove volitve za francosko zbornico nn 1. in 8. maja. Trgovinski minister Rollin je dobil pooblastilo, da potuje k otvoritvi milanskega velesejnia.
Naročila TPD
Belgrad, 6. aprila. Trboveljska preniogokopna družba je dobila danes naročilo za premog za mesec april. Kvola je zmanjšana za 60% v primeri z lanskim letom. Pogajanja za tekoče leto se bodo vršila prihodnje dni. Delo v rudarskih revirjih Trbovljah, Hrastniku in Zagorju se bo pričelo jutri in bo zasigurano do konca tega meseca, ko bodo pogajanja končana.
Nove znamke
Belgrad, 6. aprila. A A. S 1. aprilom st) bile izročene prometu nove poštne znamke po 0.75 in 1.60 Din. Znamke po 0.75 Din so namenjene za lepljenje na dopisnicah in razglednicah za notranji promet, znamke po 1.50 pa za pisma v notranjem prometu in za razglednice za inozemstvo.
tiran Z>
>SLOVENECdue 7. aprilu 193'_\
Ste v 79.
Deklaracija nove vlade
Bi Igrati, 6. aprila. I. Veliko število občinstva. ki je /usedlo že \ ranih urah okolico narodne .-kup",;ne, je pri« a I o, 'la je zanimanje /a nov •> vlado splošno 'ii da je javim l ii>stiv|ino pričakovala i/, uk, no veji a predsedniku vlade dr. Marink <.vicu navili Milernic. ki jih namerava nova vlada zasledi: v^-li po položaju. ki je na-istopil z demisijo l'ei i a /ivkoviča. \ -e galer ije jiun due skupščine • • Lile nabit > polne. Zanimivo je bilo p r cd \ seiii opazili, da so se topol potrudili \ n:troli'o • kupščino tudi izraziti i laiii tako zvone bclgru.jskc čaršije in zastopniki visoke linunce. I )i,)'oniai-ki /bor je prisostvoval seji v ce!oi:. Prvi diplom a i. '.i je prestopil prag narodne ••kup'.či.ie. je bil pupeški nuncij Pellc-crinciii. Prisotnost velikega šievilu .tidiictijh^ dam. ki so /usedle pne vi le jm galeriji, je zelo pomnožila siavin stili vtis dututšnje seje; Ob 10 je obori l vejo pred--"Juik dr. Kmuauudi. Takoj nato so Mi med aplavzom nurodnih poslancev pojavili člani nove v.adc, kutere je vodil v skupščinsko dw.-uii'o tir. Vojn Marinkovič.
Dr. Kuiimuudi je nuto utvoril - -j. . dal prečkali zapisnik /.uduje seje ter nato prečita! ukaz \j. Vel. kral ju o imenovanju novih članov ■vlade. .Narodna skupščina je čitanje teh ukazov poslušala sloje in na koncu burno vzklikala: Živio kralj! . Nato -o mm dni paslanci tudi s;o-je poslušali pi■ mu. knl< lo je ptrdal IVier />\-kovič predsedniku narodne skupščine in v katerem podaja svojo demisijo na poslanski mandat iu s tem tudi na predsedstvo državne liste.
Nato je predsednik vlade dr. Marinkovič čitai sledečo deklaracijo \lude: Gospodje narodni poslanci! Vlada, katere predsednik je bil Peter Živkovič. je smatrala, da je izvršilu svojo nalogo, vsled česar ie podala svojo demisijo jNj. Vel. kralju, ki je blagovolil imenovati novo vlado, ki ima čast, predstav iti se danes narodni skupščini. .Nova vlada pričakuje i/ teh razlogov vašo popolno podporo. Nova vlada bo dovršila potiebuo zakonodajo, ki je predvidena v državnem usta1 ne in zakonu ter v.;ai bo zakone predlagala po vrsti iti p#o nujnosti, da jih proučite in rešite. Ker smatram, du je vsebina legu programa načelo narodnega in državnega edinstva. ho njena politika zasledo". uia iste smernice, da olajša in pospeši zbiranje vseli zdravih narodnih elementov okiog lega načela. Vlada je giu-l»oko prepričana, da je ogromna večina naroda neomajno /a državo in narodno edinstvo. iu smatra, du mera to priti do i/raza v novi politični grupaciji. To je neobhoden predpogoj vsakega normalnega političnega življenja. Dokler to načelo ne ho sprejeto od vseh in od VMikega in dokler ne bo postavljeno nad vse druge o/i-
re ter politične in strankarske kombinacije, se mi ne smemo in ne moremo razločevati po drugih osnovnih načelih. ( Tnko je! ) To je. gospodje. v prvi vrsti vaša naloga, nalogu vas. ki
ste izvoljeni predstavniki naroda in kraljevska vlada bo svojo celokupno politiko usmeriln li ku. da se ti neobhodno potrebni procesi zu normaliziranje političnega življenju pospešijo in olajšajo. To je edina pot, ki našo domovino vodi k d Hnitivnl komsoHdnri.fi in ki bo zasigu-rulu tudi njen napredek. ( Tako je!«) Poleg te svoje politične naloge bo kraljevska vlada vzela v pretres iu rešitev tudi druge važne probleme. katere ueodvlsiio od vsakega političnega, kulturnega, ekonomskega in socialnega položaju življenje samo postavlja pred našo državo in ki ne dovoljuje čakanju, dokler se ne rešijo politična vprašanja.
Svetovna gospodarska kriza, ki je brez primere v zgodovini, je zavzela lako široke dimenzije. da ni mogla ostuti brez vpliva tudi nu našo državo. Ta vpliv se že zelo težko čuti. Vluila si je v s vest i težkega položaja, v katerem se nahaja. in s ve stu si je, da je potrebno, da ukrene vse. karkoli je mogoče, du se miši državi omogoči. da se rčši težav; katere ie povzročila splošna svetovna gospodarska kriza, s kolikor mogoče majhnimi žrtvami in s kolikor mogoče mn.jhno škodo za naše gospodarstvo. Kraljevska vlada bo zahtevala odobritev narodnega predstavništva za gotove ukrepe, katere bo «. tej smeri ukrenila in katere /e sedaj priporoča vaši pozornosti in oceni. Kraljevska vlada niti treuotck ne dvomi, da bo noš narod izšel zmn-genesno iz velike gospodarske bitke, katero vodijo danes vsi narodi za svoj obstoj, in da bo tudi v tej novi borbi pokazal ono požrtvovalnost. hrabrost in odločnost, ki so mu zagotovile mnogo večje uspehe v borbi z a narodno osvobojen je in zedinjenje. Končno smatra kraljevska vlada /a potrebno, ila poudari, du bo svojo politiko vodila po že zdavnaj utrjenih direktivah, ki so vam že znane in za katere ste vi že dali svoje glasove.--
Naredili poslanci so poslušali deklaracijo vlade v svečani tišini. IV) uplinili ranj ti vse lm-rodne skupščine je predsednik dr. kuinunu li izjavil, du se bo narodna skupščina sestala k prihodnji seji v petek dopoldne.
Belgrail, 0. aprila. AA. Predsednik senata dr. Vnte Pavelič je danes poseli! predsednika ministrskega sveta iti zunanjega ministra dr. Marinko-viča. Pri tej priliki stil določila, da bo prihodnja seja senata 8. aprila ob tO dopoldne. Na tej seji bo vlada prefitala svojo deklaracijo senatu.
Lakota v Rusiji
London, 6. aprila. Tukiijšnji listi obširno poročajo o težkem gospodarskem polo/uju sovjetske K lisi jc ip trdijo, du je \ mnogih pokrajinah j/bruhnila pruvu lakota. Zadnje demonstracije lačnega delavstvu v Moskvi sam:) potrjujejo tii domnevo. Delavstvo ie poslalo na ulico m oje žene iu za enkrat, še ui sin.no nastopilo; vendar opozarja dopisnik nekega loudou--kegtt listu, da so prav na takšen način /aecli revolucionarni nemiri v Petrogrndu I. MfT. Zaloge /ivil v Moskv i se vedno bolj pruz.ni.jo. še slubši je položaj nu deželi. \ pokrajinah ob \olgi je litijo /e več ljudi umrlo za lakoto. V kijevu si le s težavo tudi / izkaznico kupiš kos kruha. I/ Varšave poročajo, du so v vusi Bc-rc:|no nu Poljskem ujeli bulonček, na katerega
Pravilnik o prometu s pšenico
Isb
Belgrad. 6. aprila. AA. Na podlagi'določil .za-rikona o prometu s pšenico čl. -t, Ti in <> in v zvezi % zakonom o izvozu in uvozu pšenice, rži in pše-nične moke z due 27. junija 1931 je minister za trgovino iu industrijo sporazumno s finančnim iu kmetijskim ministrom predpisal pravilnik za izvršitev zakona o prometu s pšenico.
Z uveljavitvijo zakona o prometu s pšenico se Ukinejo poprejšnje omejitve prometa s pšenico in moko v notranjosti države ler razdelitev mlinov v mline na merico in trgovske mline.
Privilegirana izvozna družba bo omejila svoje poslovanje ua izvoz pšenice, rži in pienične. moke v smislu odredb čl. I zakon;' z dne 27. junija 1981.. Svoje posle bo družba vršila po navodilih, ki jih bo minister zn trgovino in Industrijo dal družbi preko svojega delegata.
Privilegirana družba za izvoz bo do 1. julija 1932 kupovala i>š: dco. namenjeno za izvoz, po 160 i>in franko vagon odnosno vlačilec. Ta cena velja za zdrave vrgle (Metlice letošnje želve.
Privilegirana izvozna družba bo kupovala pSe-rico od pridelovalcev, zadrug in trgovcev. Vse prijave. storjene do 81. marca 1982. na pcdlagi katerih Privilegirana izvozna družba blaga ni prevzela, se smatrajo kot neveljavne.
Pšenico, ki so jo zadruge ali registrirani trgovci dobili od iH-idelovaleev pred L aprilom t. I., pa je pridelovalcu še niso plačali, morajo plačali l>o novi ceni 160 Din po plačilnih pogojdi, navedenih v čl. 3 lega pravilnika. Pridelovalci bodo imeli pravico, da ne izvrše pogodbe, če Privilegirana izvozna družba ni prevzela blaga na podlagi starih cen in i>ogo.jev.
PID bo plačala pšenico, ki jo bo prevzela od 1. aprila dalje, najmanj 50% v gotovini, za ostanek pa ima pravico izdali bone z določenim plačilnim rokom. Vsi izdani boni morajo bi i i plačani najkasneje do 31. decembra t. I.
Boni, ki jih bo izdajala PID za nakup pšenice, se bodo prevzemali tudi za plačilo neposrednih davkov do konca leta 1932, no glede na izpla. čilni rok. ki je na bonu naveden.
Plačilne obveze za že poprej prevzete količine pšenice bo PID likvidirala v čim krajšem času, najkasneje pa do 31. decembra t. I.
Kupljeno pšenico bo PID prodajala v inozemstvo po najboljši ceni in po najboljših pogojih, ki jih bo mogla dobili v trenutku, ko se kupčija sklene. Družba bo kupljeno pšenico lahko prodajala tudi v državi, če bi to zahtevale razmere na trgu.
Vsi mlini z več ko dvema mlinskima kamnoma so dolžni ne glede na to. ali obratujejo ali ne, piHtsli delegatu ministrstva za trgovino in industrijo pri Privilegirani izvozni družbi prijavo o ureditvi svojih mlinov. Delegat ministrstva za trgovin« in industrijo bo |»osluI :-rcskim naCelstvom seznam prijavljenih mlinov s področja pristojnega načrUtva /. vsemi potrebnimi podatki. Sreski načelnik bo le podatke pregledal in vodil v evidenci, ali so vsi mlini iz njegovega sreza prijavljeni, ter pazil tudi na v -e izpreinembe glede ureditve posameznih mlinov in njihove kapacitete o ustanovitvi itovih podjetij in o prenehanju obrala že obstoječih mlinov.
Na p< JLigi prijav, poslanih po okrožnici z dne 81. niarc.i t. I. ie vsak mlin, ki bi hotel ustaviti del", dolžan o tem obvestiti do 12. aprila t. I. v priporočenem pismu ministrstvo za trgovino in in-duslri.io. V leni primeru bo ministrstvo odredilo, da s' mliii uradno z.ipečali. Mlini, ki take prijave ne V! po.-lali, bodo morali plačali mlinski pavšal do 30. junija t. 1.
Delegat miii'-!is(va za trgovino in industrijo ho razvr.il i I mline ter vsakemu posebej določil po njegovi kapaciieli mes- "ni pavšal. Mlinski mesečni pavšal se mora plačati vsakega prvega v mesecu, dri'::: pc'ovi?o j). 10. v mesecu. Mlinski pavšal so dolžni plačati vri mlini, ki ineljejo kakršnekoli vrste žitaric in ki imajo »vede mline tako urejene,
da v njih lahko čistijo in sortirajo moko, ali pa, se bavijožitno trgovino odnosno s protlajo moke.'
Pavšal so dolžna plačati tudi tista (»odjetja, ki presejajo, čistijo in sortirajo moko iz kmeisluh mlinov. Obveza plačila ne prestane niti z začasno nili z delno ukinitvijo obrata, razen tedaj, kadar gre za višjo silo, ki izključuje možnost obrala mana za več ko mesec dni. Vsak primer ukinitve obrata so mlini dolžni v roku 48 ur prijaviti pristojni prvostopni splošni upravni oblssli. ki bo o tem takoj obvestila delegata ministrstva za trgovino in industrijo pri PID.
Prav tako se mora prijavili tudi zopetni začetek dela, ko so prenehale ovire zaradi višje sile.
Delegat bo na podlagi lake prijave odredil pregled, ministrstvo za trgovino in industrijo pa lahko oprosti mlin od nadaljuega plačevanja pavšala. Če se stroji začasno pokvarijo ali sicer naprave začasno ne morejo funkcionirati, se to smatra za višjo silo.
Za mesec maj in junij se bo višina pavšala razglasila do 25. aprila.
Pavšal za mesec april jc tale:
L od 10 do vštetih 25 mtz 2000 Din; 2. do 50 mtz. 1000 Din; 3. do 75 mtz. 0000 Din; t. (to 100 mtz. 10.000 Din; 5. 150 mtz. 1-1.000 Din; ti. do 2«) mtz. 18.000 Din; 7. do 250 mtz. 28.000 Din; ti do 800 mtz. 28.000 Din; 9. do 350 miz. 31.000 Din: 10. d0 Jt^O mtz. 3-1.000 Din; 11. do 150 miz. 36.000 Din; 12. do 500 mtz. 38.000 J)in; 13. do 60!) mtz. .K).<XX> Din; 14. do 700 mtz. 52.001) Din; 15. do 800 miz. 61.000; 10. do 1000 mtz. 70.0!K) Din.
Gornji pavšal so mlini dolžni plačati za mesec april najkasneje do 16. t. m. i>o skupini, v katero spadajo.
Napredovanje učiteljev
B^tgrad, 6. aprila. 1. Napredovali so sledeči učitelji iu učiteljice: v 9. položajno skupino: Plav-šak Marija, Središči'. Schaubach Ani, učiteljica. Sv. Martin pri Mariboru; iz 8. v 7. položajno skupino: froha Klza, Za vrč pri Ptuju.
Premeščeni so sledeči učitelji iu učiteljice: Iltimer Franjo iz Šmartna pri Jelšah v Ljubno, okraj Radovljica, Tuhtan Franc iz Brezovice v Bo-donce (Murska Sobota). Mervič Anton, upravitelj meščanske šole v Ribnici, na meščansko šolo v Novem mestu, Aildrejčif Olga, učiteljica na meščanski šoli v Brežicah, na meščansko šolo v Novem mestu. Kramar .luJija, učiteljica na meščanski Soli v Brežicah, na meščansko šolo v Mariboru, Tavčar Marija, učiteljica nn meščanski šoli v Krškem, na I. moško meščansko šolo v Ljubljani. Sovre Karel, učitelj na meščanski .šoli v Slovenigradcu, ua meščansko šolo v škof j i Loki, Cerainik Marija, učiteljica na ženski meščanski šoli v Celju, ua žensko meščansko šolo v Mariboru. Novak Marija, učiteljica nn L ženski šoli v Ljubljani, na If. žensko meščansko šolo v Ljubljani, Gorišek Joslplna, učiteljica nn meščanski šoli v Mežici, na meščansko šolo v Senovem, Verbifi Ivan, na meščanski šoli v Krškem, na meščansko Šolo v Ljubljani. Vavda Milan. učitelj na meščanski šoli v Ptuju, na meščansko šolo v Vojniku. Mrkša Anica, vršiteljica dolž-no.di upravnice na meščanski šoli v čabru. na meščansko šolo v Kijli (donavska banovina).
Belgrail, 0. apr, I. Zagrebški učiteljski pevski zbor Ivan 1'iltpovič je bil sprejet danes v svečani avdienei od Nj. V. kralja, ki je dalje časa ostal med zagrebškimi umetniki ter se razgovarjal z vsakim posameznikom o tamkajšnjih razmerah ter pokazal n« samo veliko- zanimanje za kulturo pet.ja, ampak tudi veliko razumevanje. Po avdienei. ki j<' liajst« pol ure, so si zagrebški pevci ogledali Belgrad iu bodo danes zvečer imeli svoj koncert, za kaleregu vlada veliko zanimanje.
Uelgrail, 0, npr. 1, Za pomožnega knjigovodjo v državnem rudniku v Velenju je imenovan Srečko Kavčič, do sedaj pri drž. rudniku v Zabukovcu,
Sprejem v kmetShko so?o na Grma
Banovinsku kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu sprejme s 17. niujein t. I. 20 učencev v pripravljalni gospodarski tečaj, ki trnja do H. oktobra t. I. Ti učenci imajo dnevno po dve uri pouka v šoli. ostali čas se uporabljajo pri delih v vseh panogah šolskega gospodarstva, kar jim pozneje prav dobro koristi pri teoretičnem pouku. Tečaj je torej zelo n«pešnti priprava /a vstop v redno šolo predvsem zu one Icmet-sko sinove, ki imajo slabo pred izobrazbo i/ osnov ne šole. Oni kmetje, ki /ele posluii svoje sinove v redno šolo na Črni, ki se lirične v novembru, se opozarjajo, da učencev s slabo pred-izobra/bo (eno ali dvora/redno šolo n slabim uspehom dovršeno) ravnateljstvo ne bo predložilo /a sprejem v redno šolo banskj upravi, ako ne bodo obiskovali pripravljalnega tečaja.
Nekateri učenci pripravljalnega tečaja plačujejo /u oskrbne stroške do 400 Din mesečni' vzdrži:vulniue: nekaj prosilcev »e sprejme nu brezplačna uiesia. nekaj pa zu /nižano oskrbnino, vendar suino sorazmerno s polno pluču-jočiini. Oni prosilci, ki prosijo zu znižano oskrbnino it I i /a brezplačno mesto, morajo svoji prošnji priložiti posestni list in potrdilo davčnega urada o višini davkov, koristno je priložiti tudi uradno izjavo županstva o razmerah, v katerih pe gospodarstva nahaja (dolgovi, nesreče itd.).
Pogoji zu sprejem so: I. starost ne manj kot Ib let in ne več kot I1) let: 2. dov ršeilu osnovna šolo (četudi le cnoruzrcdiid): 3. telesna in duševna sposobnost.
Prošnja m. kolkov anitji s "5 Din. je priložiti krstni list. doniovnico in zadnje šolsko izpričevalo-: onim. ki prosijo zu zni/.uno oskrbnino, tudi zgoraj nuštete priloge, in jih posluii-do 25. aprila	na ravnateljstvo banovinske kme-
tijske šole nu Grmu pri Novem me-tu. O sprejemu in višini oskrbnine se ob veste prosilci pismeno. Asu še potrebna (Mijasnilii daje ravnateljstvo.
Stan'e naših rek
Bclgrad. 6. aprilu. AA. Odbor zu obrunilm pred poplavami pri not ranjeni ministrstvu je i/dal o polo/uju dne 5. uprila to-(c. poročilo;
Douavu t)d komorna <lo Oršove je narasla /a cm. Druvu pri Senti v zadnjih dveh dneh narasla /u 30 cm. v Burni (n so reke dosegle maksimalni vodostaj. Po poročilu i/ Romunije pa fo začele reke naglo upadati. Sava je v gornjem lokn do Zagreba v upadanju, do ustju Drine pu je naraslii /u 20 eni. od ustja Drine do izliva v Donavo je narasla povprečno za 14 cm pri prav visokem vodostaju. Pritoki Save i/ Bosne upadajo. Železniški promet na progi šid—Rača je bil pri km 2*5 prekinjen. Taniošnja vodovodna zadruga je izkoristila železniški nasip zu obrambo pred poplavo s strani Save. Morava .je padla pri Džubri skoraj za 1 ni. Železniški promet nu progi Zuječar—Negotin pa se začasno še vedno vrši s prestopom potnikov.
tojasmla h zakonu o neposrednem davku
Belgrad, 6. apr. L Fin. minister je danes izdal jiojagnilo k zakonu o neposrednem davku. Iz tega pojasnita povzemamo, da morajo zavarovalne družbe na podlagi tega zakona plačati davek tudi od provizije, katero izplačujejo posameznim osebam izven službenega razmerja Zavarovalne družbe bodo ta davek (mi nagrado) plačevale samo za dejansko izplačane vsote provizije in ne za one zneske, ki intajo dejanski značaj povrnitve stroškov.
Obsodba komunistov v Italiii
Iti ni. 6. apr. ž. Pred izrednim tribunalom zn zaščito države se je končal proces proti antifašistom iz bolonjske pokrajine, ki so bili obdolženi, da so organizirali komunistično centralo v Bologni in številne podružnice v severni Italiji. Glavni obtoženec Karlo Albin je obsojen na 20 let ječe. Med drugim so obsojeni, eden na 14 let, eden na 12 let, eden na 7 let. dva na 6 let, eden na 5 let, eden na 4 leta. sedem na 1 leto, šest pa je bilo oproščenih.
Praška vlada pred važnimi odločitvami
Pragu. 6. aprila. AA. »Pravo lidu« smatra, da stoji v I udu pred zelo važnimi odločitvami.
Minister narodne obrambe Viskovtki namerava v sv rlio znižanja aktivnega vojaškega roka na 14. mesecev predložiti parlamentu zukon-ski načrt, ki nuj bi stopil v veljavo 1933. Po informacijah istega listu se /.tli, da jc ta zakonski načrt že gotov in bi se debata o njeiu imela takoj zučeti. Socijalno demokratska stranka bo vse storila, kar bo v njeni moči, da odstrani ovire, ki bo mogli preprečiti sprejetje tega zakona.
I.isl dalje pravi, da *e bo davek na poslovilo obli zvišal z 2 odst. na 3 oilst.. pri čemer pa bo mogoče davek pavšalno odmerjati.
I.idove Novink prinašajo vesl. du se mora proračun znižati zu eno milijardo Kč. Ker pu se i/dutki na plačah drž. uradnikov ne. morejo /ni/ati. se bodo morali z ni/ti t i uiaterijaliii i/da tki.
Finančno mitiistrntvo pripravlja zakonski načrt za ru/pis notninjegu |«vsojila: ta zakonski načrt bo parlamentu predložen po vsej priliki sredi i. in.
Dunajska vremenska napoved. Menjaje oblačno, kmalu pa bo bolje, temperature se bodo le malo izpremenilc, ponekod bodo še padavice. Sploini vremenski značaj: Prihajali bodo še na-flaljc zapadni vetrovi, zato bodo spremembe vremena hitrejše
je bil privif/.un list s temle besedilom v ruščini'.
V vasi l rs.iru, v i kraju Z.usluvvlu, ki šteje tT5 ljudi, smo /c nad eu teden brez kruha. Naši otroci umirajo za In kolu. Sovjetska oblast v u nam ne nuje hrane, zato prosimo brate nu Poljskem. da liani pomagajo.<
Tudi v južni Rusiji okoli l rnega morja so se pričeli kmetje upirati, ker trpijo rudi bolj-ševi.ške gospodarske politike iu prisilne kolekti-vizucije. Pričelo je primanjkoviiti živil. I udi v Odesi sami jo zelo težko nabaviti si živila in obleko. I o pripovedujejo pt tniki. ki prispejo lian /a dnem v Carigrad. V zadnjem času so pričeli zapuščati Rusijo iuili iuo/i nisk) in/e-njerji. Tudi li rišejo gospodarski položaj v K ti -siji v črnih barvali.
lur^ev
Zagreb, 6. apr. ž. Danes se je v Zagrebu pričel proces proti ponarejevalcem 1000dinarskih bankovcev, ki so prišli v promet koncem septembra lanskega leta. Falzitikali so bili zelo dobro izdelani iu zelo nevarni, da se pomešajo med prave bankovce. Prvi ponarejeni bankovec so našli v Zagrebu 7. decembra, 12., decembra pa so že našli falziliknt pri I v rdi; i Kastner AOehler. 18. decembra se jo pojavil 1000 dinarski falzifikat v Srpski banki. Policija je končno ugotovila, tla je te tisoč-dinarske ponarejene bankovce razpečaval Anton Torba, ki jih je prejel od neke Italijanke Goretli, bivajoče v Trstu. Torba je pozval Goretlijevo, da pride na Sušak na sestanek, da se dogovorita. Ona se je temu pozivu odzvala, nakar jo je policija 22. decembra aretirala. Tudi v Splitu in okolici so se pojavili ponarejeni bankovci iu tudi tamkaj je policija ukrenila vse potrebno, tla se pride zločincem čimpreje ua sled. Nadalje je sužaška policija zaplenila pet ponarejenih tisočdinnrskih bankovcev. ki so prišli iz Turčije. Gorettijeva je izpovedala, da ji je 'lorba rekel, da je v Zagrebu zamenjal tri tisočdinarske bankovce neki Avanič, ki je liil istotuko prijet. Gorettijeva je. izpovedala, da je njej dostavljala le tisočdinarske bankovce neka Stafetti, ki jih ji je izročila kakih 130 komadov. Končno je obrazložila Gorettijeva vse delo razpeCavanja teh ponarejenih tisoCdinarskih bankovcev. Danes vse svoje izpovedi Gorettijeva zelo spreminja v svoji obrambi. Državno tožilstvo obtožuje Gorettljevo, Torbo. Milana Avantča in Giuro ITngera zaradi zločina razpečavanja ponarejenega denarja. Razprava, ki se je pričela danes, še ni končana.
Revoiacšfa v Novi Ftsndltmdiii
Monireal, 6. apr. /. Včeraj je prišlo v Si. Johnu do revolucije, /e pred nekaj meseci so se dvignili protesti proti v latli zaradi finančnih te/koč, v katere je zašla država. Vladi so očitali, da je izvršila številne poneverbe. Čeprav je parlamentarna komisija ugotovilo, da obtožbe nimajo nikakc podluge, je kljub temu ne-ruzpolo/cinje preti vladi vedno bolj rastlo in včeraj popoldne je izbruhnil upor. Pred parlamentom se je zbrala velika množica ljudstva, ki je štela nekoliko tisoč oseb, ter burilo protestirala proti vladi. Policija ni bila v stanu, da razprši razjarjeno množico, ki ji je uspelo, da po srditem spopadu s policijo vdore v parlament ter ga zasede. V parlamentu je množica, razbila okna in pohištvo, dokumente in razno akte pa je zmclula na ulico. Člane vlade, ki so bili v parlamentu, ,so prijeli ter jih prisilili, du imajo sejo vlade ter da podajo demisijo.
London, 6. npr. tg. Kakor že pred 2 mesecema. je tudi včeraj prišlo v St. Johnu, glavnem mestu Nove Fundlandije, do napada množice 13.000 ljudi na parlamentarno | >os lop je, katero so porušili skoro popolnoma in so v njem imeli vlado zaprlo, dokler ui odstopila. Množica je protestirala proJi ponovnemu ponarejanju vladnih zapisnikov. Policija je imela enega mrtveca in štiri hudo ranjene, demonstranti pa 20 ranjenih. Vso noč so ostali pred parlamentom in so pri tem veselo pozdravljali odstop vlade.
Prepovedano socialistično glasilo v Budimpešti
Budimpešta, 0. aprila, tg. Ker je vlada prepovedala izhajanje »Nepszave«, so stavci in tiskarji takoj stopili v stavko in danes niso izšli v Budimpešti nobeni listi. Razširjal se je samo letak Nepszave«, ki javlja navedeno prepoved vlade, na drugi strani pa zasilni vladni list ;>Reggeli Hirek , ki na štirih straneh objavlja najvažnejše vesti in ima uvodnik, v katerem izjavlja, da se brezmejn t Socialna-demokratska agitacija, ki na deželi priganja že k pravemu uporu in oboroženi vstaji, ne more trpeli dalje,
V poslanski zbornici, ki se je sestala ob 10 dopoldne, je bil strašen hrup in zmerjanje med so-cialno-demokratskimi in vladnimi poslanci. Ker se je najprej preprečilo podati socialistom izjavo, so socialno-demokratski poslanci odšli iz parlamenta. Pozneje so podali zelo ostro protestno izjavo, v kateri grajajo, da stremi vlada po diktaturi in hote narodu naprtili svoje zlorabe. Ministrski predsednik Karolyi je izjavil na hodnikih, da se je moral zgoditi odločilen korak, da se preprečijo socialno-demokratske hujsknrije, ker so jih že predolgo trpeii.
Akrobacija vefatt zvonika
Zagreb, 0. apr, ž. Danes dopoldne je splezal Matija Jurečič iz Puija ua vrli zvonika zagrebško katedrale na sam Itriž, kjer se jr postavil na glavo. To njegovo akrobacijo so takoj zapazili ljudje, ki se iib je naenkrat zbralo na tisoče okoli cerkve in z grozo pričakovalo, kdaj se bo zvrnil v globino. Vendar pa je brez nesreče zopet splezal nazaj, kjer ga je že pričakoval policijski agent. Matija Jurečič je izjavil, da jo bila Iu njegov« davna želja, da se onk i u I pojme ua vrh katedrale, poleg lega pa je hotel tudi položili izpit za sprejem mtd gasilce.
Trsi. (i. aprila, ž. V Pulju je padlo danes vojaško lelalo na Ila iu se je popolnoma razbilo. Pilol in mehanik stu bila na mestu mrtva.
Ste v. 70.
J SLOVENEC«, dne 7. aprila 1932.
Stran 73.
Slovo ravnatelja Remca od prijateljev
Ljubljana, 6. aprila.
Snoči so se prijatelji poslavljajočega se ravnatelja Remca zbrali k njegovi počastitvi v beli dvorani Uniona. K slovesnosti, ki se je vršila pri pogrnjenih mizah, se je zbralo nad 120 slavljenčevih prijateljev iz Ljubljane, Maribora in vsega slovenskega podeželja. Prišli so njegovi ožji stanovski tovariši. starešine, zadružni delavci in drugi pionirji,
da svojemu prijatelju stisnejo roko v slovo in mu zakličejo na skorajšnje svidenje — v svojem imenu in v imenu tisočev po slovenskih mestih in vaseh.
Med številnimi govori je vžigala srca slovenska junaška pesem mogočnega pevskega zbora, ki se je sestavil med udeleženci. V slovo in skorajšnjo vrnitev so izzvenele vse prisrčne napitnice, ki so poudarjale čudovito skromnost in nesebičnost slav-Ijenca, njegovo jekleno voljo, železno vztrajnost in brezprimerho neupogljivost v načelih, za katera je ravnatelj Remec delal in se za nje boril od zgodnje mladosti. Vse te lastnosti pa izvirajo iz čudovitega optimizma, vere, upanja in ljubezni, v katerih korenini ves Bogumil Remec. S tem bodi za zgled in posnemanje vsem, ki se posvečajo in se hočejo jx>-svetiti delu in žrtvam za povzdigo katoliške slovenske kulture *	-
Vsem govornikom sc je ravnatelj g. Remec najprvo zahvalil v šaljivem tonu, nato pa toplo ugotovil. naj ta počastitev ne velja njemu, ampak ideji. Če se je pa že pri tej poslovilni počastitvi treba spominjati oseb, naj velja v prvi vrsti tistim, ki so danes daleč od nas. sami in zapuščeni in za katere je to hujša žrtev ko zanj. Končno je izpovedal svoj življenjski »Čredo« — svojo življenjsko ideologijo: Dosledno in po prepričanju dejati po načelih katoliške Cerkve, ki je skalni temelj, na katerem zidajmo, zvezda vodnica, po kateri se rav-najmo. V njej zasidrana naša želja po svobodi ima garancijo zmage.
Snočnji večer je iznova dokazal, da katoliška in elovensica ideja tako globoko korenini v najširših plasteh našega naroda, da smo po njej bolj ko kdaj prej vsi eno. ena duša. eno srce. To je glasno dokazalo in jasno pokazalo Remčevo slovo!
Ravnatelj Remec odpotuje iz Ljubljane v četrtek 7. aprila z brzovlakom oh 7.55 zvečer. Njegnri prijatelji se bodo tu od njega šo enkrat poslovili.
...NIKDAR BREZ FAVORITA...
Marko Kranjc oproščen
Razsodta višjega deželnega sodišča
Ljubljana, 6. aprila.
Državno tožilstvo v Mariboru je dvignilo zoper Marka Kranjca, kaplana v Kamnici, obtožbo zaradi njegovega cerkvenega govora, ki ga je imel 23. avgusta 1931 v cerkvi pri Sv. Treh kraljih v Slovenskih goricah, češ, da je v svojem govoru izrekel o Sokolu kraljevine Jugoslavije besede: »Ponujajo se vam tudi druga društva, kjer javno napol nagi ljudje skačejo pri javnih prireditvah. S tem hočejo, kakor pravijo, doseči okrepitev telesa, dušo pa zanemarjajo, ker pravijo, da so vse vere enake ter tako ustvarjajo verski indiferentizem, ki je bil
Elektrika ubila 12 letnega fanta
Žrtev neprevidnosti.
Dobrna, 5. aprila.
Večkrat čitamo po časopisih, da je tu ali tam katerega ubila elektrika. Pa kljub temu imajo ljudje še vedno premalo strahu pred elektriko, pri kateri zadostuje samo en dotik in človek je mrtev.
Na praznik Oznanenja Mar. Device se je hitro
fo popoldanski službi božji zaznala vest, da je ernovškovega fanta ubita vitanjska elektrika. Ljudje so se pričeli trumoma zbirati na kraju nesreče, kjer je fant ležal mrtev.
Nesreča se je zgodila takole: Od vitanjskega transformatorja gre električni vod z nizko napetostjo do vile »Mastnak«, oddaljene od farne cerkve približno 200 metrov. Malo pred vilo je na vodovi žici visela dvojna žica, katera je nekdaj odvajala tok od voda k neki mali hišici. Ko so pozneje napravili na hišico nov priključek, so staro žico samo prerezali in jo pustili viseti na vodu.
Ker je veter visečo žico majal sem in tja, je žica prišla v stik po odvodni žici z zemljo. Fant je seveda iz radovednosti prijel za odvodno žico, v kateri se je po naključju nahajal tok, pa ga je takoj vrglo in v trenutku usmrtilo.
Ko so ponesrečenega fanta ljudje našli, je bil že mrtev in je imel vso roko, s katero je prijel za žico, zažgano. Takoj nato je bil na mestu tudi dobrniski zdravnik g. dr, Černe, ki je na vse načine skušal fanta oživiti. Ker je pa fant že predolgo časa ležal z žico v roki, je bil seveda ves njegov trud brez uspešen. Zdravnik je ugotovil, da za fanta ni rešitve. Žalosten je bil pogled na otrokove starše, ko so izvedeli za nesrečo.
Vsekakor bi pa bilo umestno, da bi se odvodi v zemljo zavarovali z lesom ali s kakšno drugo izolirno tvarino, tako da bi ne mogel nevešč človek prijeti za golo žico. Tudi bi bilo potrebno, da bi že v šolah otroke učili o učinku električnega toka, da bi se jim tako vcepil strah pred elektriko, kar bi zelo omejilo nesreče te vrste, katerih se vedno dosti zgodi.
označen od bivšega papeža Leona XIII. kot brez-verstvo. Ista društva prirejajo tudi plesne zabave, kar je poguba za našo mladino.«
Na to obtožbo je bil Marko Kranjc od okrožnega sodišča v Mariboru s sodbo z dne 7 januarja 1932 obsojen radi prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na 1800 Din.
Višje deželno sodišče pa je Marka Kranjca na javni razpravi dne 6. aprila od obtožbe popolnoma oprostilo, ker se je na podlagi izvedenih dokazov prepričalo, da se inkriminirani očitki sploh niso nanašali na Sokola ali kako sokolsko društvo.
Divjega prešiča živega ujel
Ribnica, 6. aprila
Ribniški pa tudi kočevski lovci imajo lotos posebno srečo. Rekord pa je vsekakor dosegel Cebin Franc iz Otavic. Pripeljal je na veliko soboto v Ribnico kar živega divjega prašiča v zaboju. Prašič je tehtal 70 kg. Ljudje so rekli: »Kakor iz Novega mesta, kamor hodijo naši kmetje po plemenske prašiče na sejem.c Lovski klub je prašiča dal zaklnti in ga potem podaril za praznike domačim ubožcem. Tako so obhajali naši »špitalarji« Veliko noč ob dišeči pečenki, katere se nikakor niso nadejali. Čebinu pa je častitati za izredno srečo, kakršno ima samo on. V teku letošnje zime je ustrelil kar štiri divje mačke. Izvoiial je večkrat krdelo divjih prašičev, da so šli lovci na nje. Vsakokrat so kaj domov prinesli. Nič se ne bi čudil:, če bi nam Cebin lepega dne iz Črnepi vrlin pripeljal vrvi mladega medveda, saj živi v »uši Mali gori več kosmatincev. Kar se tiče divjih prašičev, pu se klatita po gori dve innogočlanvki krdeli. Petkov oče iz Goriče vasi, ki po večini biva v svojem gozdu, kjer ima svojo lično kočo, pravi, da je med tem krdelom en pravi velikan. Ko jc meril po sledu korake, je doenal, da znaša razdalja tned njimi toliko, kolikor meri odrasel človek. To bi bila trofeja za naše ribniške lovce!
Požar
Žužemberk, 6. aprila.
Dne 3. t. m. ob 11 ponoči je nastal požar pri g. Zamudi, nadučitelju na Smuki, ko je bil gospodar že v postelji in druga družina odsotna. Ogenj je objel v hipu stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje in oboje uničil do tal. Hiša, ki je bila sicer nova, je bila lesena. Ker pa v obližju ni gasilcev, je šlo do temeljev. Enako bi šla šola in del vasi, če bi ne bilo ono noč deževalo. Po znakih sodeč je zažgala zlobna roka.
ELI DA
Vedno obkrožena... od vseh občudovana... res, ta čar pojave zahvaljuje favoritu svoje lepote, temu zares odličnemu Elida Favorit milu. Njegov izredni vonj daje čar nege in svežosti.
MILO
Shod slovanskih filologov v Jugoslaviji?
Po svetovni vojni imamo pet samostojnih slovanskih držav. Odslej se noben slovanski narod ne bo mogel opravičevati, češ da v znanosti zaradi tega ne zavzema odličnega mesta, ker mu tuja vlada otežuje kulturni razmah. Slovani moramo pospeševati vse panoge znanosti, tako da nikjer ne bomo samo odjemalci drugod pridelanih kulturnih vrednot, ampak povsod tudi njih producenti.
Take in slične misli so napotile slovanske klasične iilologe, da so osnovali nekako medsebojno organizacijo, ki prireja kongrese slovanskih klasičnih filologov. Ti kongresi imajo namen, poglobiti med Slovani proučavanje antične kulture, tega temelja vse evropske izobrazbe. Prvi tak kongres se je vršil pred tremi leti (1929) v Poznanju, Vsa Jugoslavija se ga je udeležila po enem samem zastopniku: prof. Valiču iz Belgrada. Dosti bolje tudi ni bilo lansko leto, ko se je vršil drugi tak kongres v Pragi. Med 258 udeleženci smo bi,i samo štirje Jugoslovani (eden iz Ljubljane, eden iz Zagreba in dva iz Belgrada), dočim ie bilo n. pr. Poljakov 58. Na kongresu se je med drugim sklenilo, naj bi vsi Slovani izdaiali skupne izdaje antičnih kiasikov, stenske slike za ponazoritev pouka in arheološke atlante: prirejajo naj se poučna potovanja učiteljev klasičnih jezikov v inozemstvo, da se tam seznanijo z novejšimi metodami staroklasičnega pouka;
posebna strokovna komisija naj ugotovi enotno iz-reko latinščine in grščine, ki se sedaj bereta v raznih državah zelo različno. Posebno nas pa zanima soglasni sklep praškega kongresa, da naj se vrši naslednji kongres leta 1936 v Jugoslaviji. Naši zastopniki na kongresu sicer niso povabili kongresislov v našo državo, ker niso mogli dobiti pravočasno za to pooblastila od ministrstva, toda ker je praški kongres to soglasno sklenil, se bo brezdvomno naslednji kongres vršil v naši državi. Kajti pravilno je, da se kongresi vrše vsakokrat v drugi slovanski državi. Začeli so Poljaki, nadaljevali Čehi, sedaj sino na vrsti Jugoslovani in Bolgari, ker se oficielna Rusija teh kongresov ne udeležuje, ampak prihajajo nanje samo ruski emi-grantje. Računati moramo torej s tem, da bo tretji kongres v Jugoslaviji in četrti v Bolgariji. Treba ho pravočasno misliti na to, da se bo naša država tudi glede študija antike pol<aza'a čez štiri lela v kar mogoče ugodni luči. Kajti skoraj vsa Jugoslavija je zgrajena na ozemlju, ki je bilo nekoč del rimskega imperija. Po vseh pokrajinah naše države imamo nešteto sledov rimske in grške kulture. Tudi v zemljepisnem oziru smo najbližji zibelkama evrop-l ske kulture. Upravičeno smejo torej naši severni | bratje pričakovati, da bo zanje izlet v Jugoslavijo I v vsakem oziru poučen in zanimiv.
Železnički nastavljenci osiane;o v službi
Delavske redukcije niso razveljavljene.
Ljubljana, 6. aprila. Danes je agencija »Avala« poslala sledeče: Agencija »Avala« Ljubljana. Z ozirom na članek objavljen dne 2. aprila t. 1. v dnevniku »Slovenec« pod naslovom »Železniški nastavi,enci ostanejo v službi — Delavske redukcije niso razveljavljene« prosimo, da izvolite izposlovati v istem listu popravek besedila tretjega odstavka navedenega članka, ker ni res, da bi železniški nastavljenci prejeli s 1. aprilom 1932 poleg znižanih draginj-skih doklad še za 10% manjšo plačo, marveč je res, da so nastavljeni uslužbenci prejeli mesečne prejemke v smislu določil zakona o drž. saobračaj-nem osebju z upoštevanjem Uredbe o drag. dokla-dah drž. uslužbencev z dne 12. marca t. L, s katero so bile le dosedanje draginjske doklade znižane, — Direktor: Dr. Borko,
Sreča v nesreči
Rimske toplice, 5. aprila. Srečo v nesreči so imeli v noči od nedelje na ponedeljek nekateri Jurklošterčani, ki so se vozili z zabave na »Novi pošti«. Šofer je napravil ta večer že tri vožnje v Jurklošter, pri četrti pa je imel smolo. Naložil je na avto zadnjo družbo in o^drdral proti Jurkloštru. Ni pa prevozil še pol kilometra, ko je radi goste megle zavozil pod cesto. Avto se je v treh obratih zvalil po bregu
navzdol proti Savinji in na srečo zadel v veliko drevo, ki je obvarovalo ponesrečence gotove smrti. Izpod ruševin avtomobila so prilezli prej veseli zdaj pa preplašeni Jurklošterčani in na veliko začudenje ugotovili, da so še vsi živi. Težje poškodovana sta šofer in še en gospod, dočim so drugi odnesli zdravo kožo.
Povoden j na Dolenjskem
Novo mesto, 5. npr.
Tudi Dolejska je močno poplavljena. Južno vreme, močan jug in dež sta pričela z veliko naglico topiti sneg, katerega smo letos imeli kar preveč in ki je bil po nekaterih krajih, koder so bili zameti, nad poldrug meter visok. Zato je
firičela Krka tirno naraščati ter jc prestopila >regove, več kakor dva metra nad normalno višino. Vsi vrtovi oh Krki so globoko j>od vodo. Na perišče v Novem mestu pn sploh ni mogoče priti. V gorenjem tokn j>ri češči vasi sta Krka in potok Temenica poplavila vse travnike in vsa jKilja do Prečne, približno dva kilometra daleč. Tudi od II rvaškega broda do čučje mlake je vse pod vodo. Kaj bo s posetvami nn teh poljih? Vse ho pregnilo, vse se bo uničilo. Že tako je naše kmet.sko ljudstvo udarjeno s tem, ko jc sneg tako dolgo ležal, sedaj pa je nastopila še poplava.
Pridobivajte novih naročnikovi
O vremenu
Vse mi gre narobe. Hotel sem napisati nekaj prav novega in posebnega, rekoč: »Napisal bom nekaj takega, česar še ni bilo, o čemer ni še nikoli nihče pisal in govoril.« Dan na dan sem hodil okrog in skušal misliti na kaj takega. Pa mi le ni prišlo ničesar na mar. Včeraj pa je prišla naša perica k meni in reklu: »Ježeš, saj ste kur bolni!« Dejal sem: »Gospa, rad bi si nekaj izmislil, kar bi kar treščilo v svet, nekaj takega, o čemer ni še nihče govoril, nekaj takega, kar bi zuradi novosti vleklo in obenem osvežilo ljudi s svojo močjo.«
Zasmejala se je in rekla, da sem špasen jospod. Tako je z menoj: če sem resen, se mi smejejo, če se pn šalim, so resni drugi. V tem slučaju sem perico naglo zavrnil, češ, naj mi kaj resnega svetuje. Pomislila je in rekla: »Slike za vezenje.« Odklonil sem slike za vezenje in jo še prosil, naj še pomisli. S škatl.jo za čaj v ioki je nekoliko pomišljala in mi slednjič svetovala, naj pišem o vremenu, ki se ji jc zdelo v zadnjem času nekam živahno.
Po tem trapastem nasvetu si kar nisem in nisem mogel i/.biti vremena iz glave in dati kaj drugega vanjo.
Seveda, vreme ie zdaj res strašno, vsaj zda jle, ko to pišem. In (lasi ne bo slabo, ko Ikik to bral, bo pa vendarle kmalu slabše.
Z nnšegn stališča je vreme zmeraj strašno. Vreme je kakor vlada: nikoli nam ni jk> volji. Poletii pravimo, da je taka vročina, da sc bomo
i zadušili. Pozimi spet, da je mraz, da nas bo i konec. Spomladi in jeseni tudi ni vreme brez j napak, ker ni ne tako ne tako in zahtevamo, naj se že vendar instali. Če je lejjo. rečemo, da bo zemlja razpoka la od suše; če dežuje, molimo zu lepo vreme. Če mine december brez snega, izprašujerno vsi nejevoljni, kam so naše stare, dobre zime in govorimo, kakor bi nas kdo osleparil za nekaj, kar smo kupili in plačali. Če pa sneži, preklinjamo, da nas jc kot kristjane lahko sram. Prej pač ne bomo zadovoljni, dokler si ne bo vsak človek napravil svojega vremena in ga obdržal samo zase. Če se pn to ne da napraviti, pa rajši nočemo imeti nobenega vremena.
Vendar mislim, da le nam, meščanom, ni nobeno vreme všeč. Na deželi je prirodu doma in je zato prijetna v vseh svojih oblikah.
Ali more biti kaj lepšega ko sneg, ki na gosto in počasno naletava v skrivnostnem molku in pokriva z belo odejo niive in drevje, ko zn veselo ženitovninjc! In kako je krasno, ko se sprehajaš no trdo zamrznjenih tleh, ki kar zvenčijo pod koraki! V tenkem, rezkem ozračju ti kri kur žubori. In iz dalje slišiš lajež ovčarskega ixsu in nežni, jasni otroški smeh, ki odmeva ko glas zvona čez nebodne gore. Pn drsanje! Kakor bi imelo jeklo krila, drviš po ledeni gladini in ko godlio zveni krog tebe. — Kako čarobna je tudi |K>mlndl Sveže, zeleno, tako čisto in svetlo kukajo nežni lističi in so polni veselega upanja ko človečki, ki boječe stopajo v šumni svet. Sadno drevje je v oblaku nežne krasote, je polno rožnstih, belili cvetov,
je kakor vaško dekle v pražnji obleki in so hišice vse nališpane. Po pozdovih pa se razlega klic kukavice. — ln poletje s temnim, temnim zelenjem, polno uspnvnjočega brenčanja, šepetanja deževnih kapelj, ko lističi prisluškujejo tajnostim in po gozdnih stezah okleva polmrak. In jesen! O, kako žnlostno-lepn je jesen v zlatem ognju in umirajoči krasoti pisanih gozdov, v krvavordečih solnčnih zahodih in večernih meglah, polnih strahov! Kako je lepa v bujnih vrstah ženjic, v težko obloženih sadnih drevesih, v klicih poljskih delavcev in v gostijah.
Celo dež, sneg in toča so nam zunaj le kot koristni služabniki prirode. In celo burja se nam ne dozdevn slabša ko vihravi jug, če ju srečamo med grmičevjem in plotovi.
Toda v mestu — v mestu nas priroda v nobeni obliki ne razveseli. Zakaj, helež naših sten je v kadeči se solnčni so,pari mehurčkast, sajasti dež napravijo mlaknže in blato, sneg se dviga v črnikastih kupih, ledena burja pn žvižga |io medlih cestah in luli okrog vogalov, ki jih razsvetlju je plapolajoča plinovkn. Po mestih je vreme, ko škrjonec v pisarni: na napačnem kraju ie. Mesta bi morala biti j»okritn s stekleno streho, segrevati bi jih morala centralna kurjava. Vreme je kmetiško dekle: v mestih no napravi dobrega vtisa. Tu je kar odveč. Svobodni. prisrčni smeh in močni glas, ki sta biln v vasi slišati Inko veselo, se spotakneta ob oliko mestnega življenja in prirodno vedenje nam je kar nadležno.
Zadnjič na« je kar tri dni osrečevalo vreme z neprestanim deževjem. Bil sem ko mrlič. Naš
bližnji sosed gre vsak hip na vrt in pravi, dn bo to vreme neizmerno koristilo kmetom. Saj se nič ne razume na take zadeve, a otikar je iintri lani gredico kumar, misli, dn jc že veleposestnik in tako govori, da bi mislili ljudje, da je poljedelec »nn razpoloženju«. Vendar upajmo, da ne govori napak in bo to.vreme res komu koristilo. Meni, na primer, zelo škoduje. Obleko in dobro voljo mi pokvarja. Saj dobro voljo bi še kako utrpel, ker je imnin veliko v zalogi. Zelo me pu žalosti, da v burji in snegu tako zelo propadajo moji dragi, stari klobuki in pa moje hlnČe, ki se prezgodaj ponosijo in postarajo.
In kaj se je zgodilo z mojo novo, spomladansko obleko! Kako je bila lepa! A zdaj, zdaj visi in je vsa blatna in je kar pogledati ne morem. Vsega tega je kriv moj prijatelj. Jaz ne hi bil šel onega večera ven, če njega ne bi bilo. Ko jc prišel, sem jo baš primerjal. Komaj ine je zagledal, je zatulil in razprostrl roke, češ. dn je videl »njo«. Vprašal sem ga: »Ali mi zadaj dobro nristoja«?
»Izborno. prijatelj«, je odvrnil in vprašal, ali pojdem z njim.
Na jprej sem dejal, dn ne pojdem. Pn me je nahrulil, češ, človek s tako obleko nima pravice biti doma.
Lep večer jc bil in sem šel z njim. Ko sem prišel spet domov, sem se slekel, si nntrl telo z vinskim cvetom, vtaknil noge v toplo vodo. «i dal gorčični ohliž nn prsi. pojedel skledo ri-četo. izpil kozorec groga, si z lojem namnznl nos in šel v poste! io.
(Konec prih.)
Stran 4.
»SLOVENEC«, dne 7. aprila 1932.
S le v 79.
Ljubljana
Pomladansko
razpoloženje na trgu
Ljubljana, 6. aprila.
Današnji tržni dan je kazal pravo pomladansko razpoloženje. Poleg vseh vrst živil, ki jih na vsak tržr.i dan pripeljejo okoliške kmetice, je bilo danes na prodaj zlasti mnogo sadnih dreves ter vsakovrstnih vrtnih in poljskih semen. Sadnih dreves je bilo vseh okrog 2500 komadov, največ jablan. Iz Škofje Loke so pripeljali 7 voz, iz bližnjih Dravelj pri Ljubljani pa en voz jablan. Iz Dragomlja je tamkajšnji Gadjercjec Grad pripeljal na trg 100 breskovih drevesc. Na splošno je bila kupčija s sadnim drevjem bolj slaba, ker se pomanjkanje denarja na kmeiiii vedno bolj in bolj občuti. Jablane so prodajali po 8—10 Din, hruške od 8—12 Din. pritlične hruške po 7 Din, češplje po 9 Din, češnje po 9 Diu, marelice po 10 Din, breskve po 8 Din, orehe od 15—20 Din.
Za Jugoslovansko knjigarno so razpostavile tisoč vrečic in škruicljev prodajalke drobnih vrtnih semen ter podobue robe. Grah je bil 5—7 Din liter, korenje 2.50 Din liter, kolerabe, salata in kumarice po 1 Din kuhinjska žlica. Čebuljček so prodajale ženske: rumenega z Dolenjskega po 5—6 Diu liter, rdečega z Gorenjskega pa po 7—8 Din liter.
Izredno mnogo so pripeljali kmetje krompirja na trg. Na Sv. Petra nasipu so zavzeli ves prostor od Zmajskega do Frančiškanskega mostu. Še ob 11 dopoldne je stalo tamkaj 41 voz krompirja. Najvišja cena za krompir je bila Din 1.25 za kilogram, slabši krompir pa se je lahko kupil tudi po 1 Din kilogram. Zadnji semenski krompir so prodajali po 1.50 Din za kilogram.
Sadni trg je bil danes bolj skromen. Bila so naprodaj večinoma izbrana, boljša jabolka po 6 do 7 Din kg. Orehov skoraj zmanjkuje na Irgu, jedrci so po 15 Din kg. Tudi zelenjave je zdaj na trgu bolj malo. Več pa so prinesli na prodaj raznih rož v lončenih vrčkih. Cene rožam pa so tako rr.zlične in tako odvisne od raznih vrst in kvalitete, da jih ni mogoče podrobno navajati. Vsekakor pa so se tudi rožam cene znatno znižale.
GosDOdom
naredimo po meri elegantno obleko ter površnik iz dospelih modnih vzorcev iz angleškega in češkega blaga
Pran lukie, Stritarjeva ul.
št. 5)
Kai bo danes?
Drama: Kar hočete . Iled A.
Opera: .Večni mornar . Red R.
Zbornica za T01: Predavanje svetnika dr. T. Lubc~-.e\vskega: O gospodarskem položaju Poljske m trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo in Poljsko Ob 19.
Delavska zbornica: Fotografsko predavanje g. Cvetka Sviglja. Ob 20.
Nočno sluiho imajo lekarne: mr. Sušaik, Marijin Irg 5 iu mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
® Vseslovenski kongres narodnih uoš. Kakor
smo že poročali, se bo vršil začetkom meseca septembra ob priliki jesenske razstave tudi vseslo-vanski kongres narodnih noš. Že sedaj vlada iz,-rMno veliko zanimanje za ta kongres in zi velike svečanosti, ki se bodo tedaj vršile v Ljubljani. Poleg Poljakov in Čehov, ki so se prijavili v velikem številu, so zanesljivo obljubili svojo udeležbo tudi že Francozi in Švicarji. Zadnji pridejo z godbo. Tudi za izlete vlada že precejšnje zanimanje. Ti izleti se bodo vršili v razne kraje države. posebno pa na morje. Omenili moramo še, da bodo izvajane med zelo bogatim sporedom še razne narodne igre. stari narodni plesi, prikazano bo ustoličenje na Gosposvetskem polju, dalje bo tedaj bajna razsvetljava v Ljubljani itd. Ljubljana bo torej doživela meseca septembra velike in krasne prireditve.
Q Velik uspeh razstave »Živalice«. V terek zvečer je bila zaključena razstava - Živalice« na velesejmu, ki je uspela nepričakovano dobro. Razstavo je obiskalo v štirih dnevih okoli 10.000 obiskovalcev. Skoraj vse razstavljene živali, ki so bile na prodaj, so bile tudi prodane. Razstavljal-cem. ki so v razstavo vložili mnogo iskrenega ide-
alizma in požrtvovalnosti, čestitamo k tolikšnemu uspehu!
•) Belgrad bo odločal o reduciranih železničarjih. Od železniških delavcev, ki so bili zadnje tedne reducirani, do sedaj ni bil sprejet v službo še nihče, prav tako noben reduciran dnevničar. Ljubljansko železniško ravnateljstvo je predlagalo v Belgrad u, naj se zopet sprejme na delo 90 delavcev in 30 dnevničarjev. Vendar pa iz Belgrada še ni dospel odgovor in odobritev tega predloga. Strojniki v kurilnici, 30 po številu, ki so izgubili položaj nastavljencev in so bili ponovno sprejeti kot profesionisti, odpošljejo v četrtek zvečer posebno deputacijo v Belgrad, kjer bodo prosili, naj se jim zopet priznajo pravice in ugodnosti nastavljencev. Upajo, da bodo s svojo prošnjo uspeli.
0 Tujski promet v Ljubljani. Kriza ,jo povzročila, da tujski promet v Ljubljani stalno pada. Meseca marca je obiskalo Ljubljano skupno 3185 ljudi, od tega je bilo 1693 trgovskih potnikov in 1492 drugih tujcev. Premičnin je bilo 6692. Med tujci je bilo 2650 moških in 535 žensk. Do 5 dni se jih jo mudilo 1781, do 15 dni 982, nad 15 dni 422. h. Jugoslavije jih je bilo 2265, iz. Češkoslovaške 136, iz. Bolgarije 1, iz ostalih slovanskih držav 29, iz Avstrije 313, iz, Nemčije 156. iz Madjarske 10, iz, Anglije 7. iz Francije 13. iz Romunije 9, iz Italije 166, iz, Grčije 5, iz. Albanije 1, iz ostalih evropskih držav 25, iz. izvenevropskih držav 14.
0 Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam darovali jedila ali denar in nam s tem omogočili, da smo mogle za praznike obdarovati 63 revnih družin, — Jug. društvo akademičark Savica«.
0 Velika tatvina ob meji. Ljubljanska policija je dobila obvestilo od celovške policije, da je bila v Podrožci iz avstrijskega poštnega vagona upra-dena poštna denarna vrečica, v kateri je bilo 20 tisoč šilingov, približno 160 000 Din našega denarja. Koroške oblasti sumijo, da je tatvino izvršil neki Peter Lunč iz Sv. Jakoba v Rožu in da jc pobegnil v Slovenijo,
C-) Prijet svetovni pustolovce. Policija z Rakeka je včeraj privedla v Ljubljano nekega 22 letnega Karla Kovačeviča iz. Pečuia, vendar pa našega državljana. Naši obmejni policiji so ga izročile italijanske oblasti. Kovačevič je namreč tu zagrešil več sleparij, tatvin in pustolovščin. Pri zaslišanju je izpovedal, da se je klatil že po vsem svelu. Iz Avstrije je odšel v Nemčijo, se tam vdinjal za mornarja, bil v Kanadi, iz Kanade se je vrnil v Evropo in sicer v Francijo, napravil majhen« skok v Alžir. od tam je odšel v Italijo, kjer pa so ga v Benetkah zaprli. Ker bo moral tu dajati odgovor za mnogo starih grehov, bo moral že nekaj časa krotiti svojo pustolovsko in potepuško žilico v zaporih ljubljanskega sodišča, kateremu je bil izročen.
Novo mesto
V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji leži kar devet moških, ki so se zadnje dni ponesrečili ali pa bili napadeni. Jože Slak, 18 letni posestnikov sin iz Dol. Globodola pri Mirni peči, se je vračal v nedeljo zvečer domov. Naenkrat pa sla ga sredi polja napadla dva fanla: Janez in Lojze R. z nožem in mu zadala več ran v hrbet in levo roko. — Strel v nogo je dobil 17 letni posestnikov sin Anton Škrinjar iz Črešnjice pri Metliki, ko je šel v ponedeljek zvečer k sosedu, ki ima trafiko, po cigarete. Med potjo je srečal nekega moškega, ki jc nad njim zavpil: Stoj! Kdo si? škrinjar mu je sicer povedal, a oni je z lovsko puško ustrelil proii njemu. Strel ga je zadel v stopal leve noge. — V Dol. Suh adolu pri Brusnicah je sedel zvečer doma za pečjo 36 letni posestnik .lože Bobič. Naenkrat pa prihruje v sobo neki poznan moški in ga z odprtim nožem napade. Ranil ga je na prsih. — 2. aprila zvečer se je vračal i t vinograda, kjer je popoldne delal, 21 letni posestnikov slu iz Vel. PodJjubna Jože Bukovec. V temi so ga iz zasede napadli trije moški, kateri pa ni poznal, s kolini in ga pretei», Pobiti so ga na tla ter ga pustili ležali v nezavesti. — Baje zaradi starih ručunov je neki A. Ž. sunil v stegno desne noge Jožeta Papeža, 19 letnega pos. sina iz Orešja pri Šmarjeti, ko se je ta vračal zvečer domov. — Pila sta skupuj 55 letni užitkar iu njegov gin tam nekje pri Brusnicah doma. Pa sla se začela nekaj prepirati in se tako razvnela, da je sin prijel z.a steklenico, v kateri je bilo vino, in udaril z njo očela po glavi. Zadel ga je pod ušesom in mu zadal večjo rano. — Ostranič Franc, 551elni mizarski mojster iz, Vinice pri Črnomlju, se je pred dnevi odpravljal z vozom v Karlovec po les za novo pohištvo. Komaj se je dobro vsedel na voz, so se mu splašili konji in prevrnili voz. Ostranič si je zlomil desno uogo pod kolenom.
Prečno si navudrate obrat,
lic pozabite »i Vašo kožo masirati z
NIVEA-CREME
Puder drži mnogo bolje in kožne znojnlcese ne zapro Prodre globoko v Va^o kožo in jo oči?ti prahu, ostankov pud>u itd. Koža ostai:e nila lostoo sveža iu odstranjuje vse gube. Posledica zanemarjenih kožnih znojnic so izpuščaji, aojedci In ostale nečistoč« kože, kar se z, Nivea Creme more odstraniti. Niv*a-C'cine v-ebuje koži soroden Eucerit, na čemur temelji njeno edinstve o pomladujoče delovanju. Nobena druga Krema ne: vsebuje Eucerita. /-večer lahko odstranite puder z Nivea-Creme brez vsakih bolečin.
Doze: Din 5'-Tube: Din !)'
22 — 14-
Jutosl. P. Belenrorf & Co. 6. s. o. i., Kiribor, GreeorfiEcin ulit - 24
Moste pri Ljubljani
Ob 25 letnem jubileju Prosvetnega društva v Mostah. Ponosni mlaj se je dvigal visoko nad streho prosvetnega doma v Mostah, naznanjajoč proslavo 251etnega dela prosvetnega društva. To društvo je bilo steber katoliške in slovenske misli. Slovenska beseda je orila in se vžigala v srcih domačinov, ki so si danes skovali srebrno lovoriko. Slavje srebrnega jubileja in pravega nesebičnega dela se je vršilo v nedeljo 4. t. m. Že v soboto zvečer so pred polno dvorano dali društveni igralci Zlatoroga«. Na slavnostni občni zbor je v nedeljo dopoldne poslala Prosvetna zveza g. prof. I. Dolenca, ki je predaval o naši slovenski knjigi. Vsa njegova izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Popoldne je društvo ponovilo predstavo »Zlatorog«, ki je bila v režiji g. Fr. Pože-nela z uspehom podana. Ugaja! je zbor Benečanov, še bolj pa zbor slovenskih Trentarjev in ples belih žena. Petje je naštudiral prof. M. Avsenak, ples pa g. Rado Kristan. Tudi orkester »Sloge« je odlično pripomogel do lepega uspeha. — Škoda, da Trentarjev »Zlatorog« tako redkokdaj pride na naše odre. Je to ena najlepših naših iger. Zato smo g. Poženelu še posebno hvaležni. Zvečer so se zbrali krščansko in slovensko misleči Moščani v dvorani Ljudskega doma na družabni večer, ki je potekel prav tovariško in po domače, da so bili vsi zadovoljni. Ta slavnost je naše medsebojne vezi tako ulrdila, da smemo v prihodnje pričakovati od svojega kulturnega dela še večjih uspehov.
Kranj
Pregled avtomobilov in motornih vrzi I, ki je
bil radi zgodnjega termina in s tem v zvezi slabega vremena že ponovno odgoden, se bo vršil v soboto i), aprila dopoldne pred mestnim županstvom. Komisija bo pričela poslovati okrog 9.
Pokopališka cesta je zadnje čase zlasti v onem delu od pokopališča pa do vrtnarja Ermana zelo v slabem stanju. Ta cesta, ki je bila prej po zaslugi občine prav lepa, se je zopet začela precej uporabljati za vožnjo z vozovi, posebno sedaj, ko z zemljišča za bodočo šolo vozijo gramoz. Ker je pokopališka cesta zelo ''rekventirana, želimo, da so lod vožnja z vozovi kolikor mogoče reducira in da se pot primerno popravi in nasuje. Ustreženo bo številnim pešcem, ki so morali ob deževju prav občutno bresti po blatu.
Družba za dobavo in vožnjo gramozu se ho vršila v pisarni okrajnega cestnega odbora v Kranju v ponedeljek 11. aprila ob 8 zjutraj za sledeče ceste: Kranj—Jezersko. Kranj—Moste—Kamnik, Komenda—Cerklje—Visoko, Šenčur—Adergas, Tacen—Vodice—Cerklje, Naklo—Kokrfca—Šenčur. — Dražitelji morajo položiti kavcijo in potrdilo o plačanih davkih. Za vse ostale banovinske ceste pa se bo vršila dražba islolam 18. aprila.
Šoštanj
Osebna vest. Pred dnevi se je poslovil gosp. Matija P a v 1 o v i č , dosedanji predstojnik finančnega komisarijata v šošlanju. Premeščen je v Belgrad. V Šoštanju je bil spričo svoje taktnosti in delavnosti zelo priljubljen in spoštovan. Na novem mestu mu želimo obilo uspehov in zadovoljstva!
Umrli so v marcu: Jožefa Tomic, Elizabeta Ma-rovt, Olga Aradjelovič, Frančiška Tomic, Vladimir Rodoman, Marija Strigel, Ljuba Stenojevlč. — Naj počivajo v miru!
Celje
gr Požar v ftmartnem. Včeraj, sredo 6. 1. m., zjutraj ob pol2 je stražnik obvestil požarno hrambo, da se vidi v smeri proti Smartnem v Rožni dolini močan sijaj kakor od velikega ognja. V teku petih minut je bilo moštvo požarne brunibe napravljeno za ydh;id in jo odjadralo z avtomobilom proti SmarlnCTii. Ko so prišli v Šmartno so našli veliko gospodarsko poslopje posestnika Breclju Francu popolnoma v plamenih. Na lice mesta -o prišli še gasilci iz Lopate iu iz Guberja, ki so ^e združili v borbo z zdivjanim elementom. Gašenje jo oviral posebno hud veter, ki je divjal celo noč nad Celjem iu okolico. Gospodarskega poslopju ni bilo mogoče rešiti iu jo zgorelo skoro do tal. Posestnik Brecelj trpi škode približno 50.000 Din.
čr Sinil v valovili narasle Savinje. V torek 5. I. ni. popoldne se je zgodila huda nesreča na Rregii pri Celju. Okoli pol 5 popoldne je prignal 32 letni posestnik Štrajher Matija iz Lise kravo h gostilni Pri mostu. Kravo je kupil isti dan na živinskem sejmu. Pri gostilni je privezal kravo na ograjo in se podal s posestnikom Oblakom Ivanom z Miklavževega hriba v gostilno, kjer sta izpila pol litra vina. Ko sta nato prišla zopet iz gostilne, je krava Strajherju ušla proti železniškemu mostu in se zakadila pod mostom v valove narasle in deroče Savinje. Štrajher se je spustil za njo v Savinjo, a dočim jc krava Savinjo srečno preplavala, je štrajher na sredi vode omagal iu izginil v valovih Savinje. Pri drugem železniškem mostu se je zopet prikazal na površju iu klical na pomoč, a je takoj zopet izginil ]Kid valovi, kjer je moral utoniti. Njegovega trupla doslej še niso našli. Štrajher je bil soliden človek, ki se je šele pred dvema letoma poročil in zapušča ženo. Bog naj mu da večni mir in pokoj!
■& PiedslojiiiHtvo mestne policije opozarja vso one podjetnike, ki zaposlujejo inozemce, da so prispeli obrazci prošenj za dovoljenje zaposlitve v kraljevini Jugoslaviji, ki se jih naj poslužujejo v danem primeru v smislu svoječasne objave po kr. brviski upravi v Ljubljani. Obrazci se dobijo pri predstoi-ništvu mestne policije.
■& Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v torek 5. t. m. pojioldue v starosli 38 let Angela Rihterjevn, žagarjeva žena iz PadeŠkega vrbama, Konjicah. Bog ji naj da večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa izrekamo naše sožalje.
Pleif
Umrl je ključavničarski mojster Franc Kukoves v 64. letu starosti. Blag mu spomin, žalujočim naša sožalje.
Aretirana sta bila in oddana v zapore ptujskega okrajuega sodišča dva fantu iz Dragonje vasi pri Cirkovcih, ker sta dne 3. 1. m. pretepla Franca Medveda in Vinka Ved lina ter ju z. ročicami iu vilami tako težko poškodovala, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Razen tega sta vplivala na priče, ki so bile pri pretepu navzoče, da bi zanju ugodno izpovedale.
Notna bitka se je vršila pred nekaj dnevi v nekem tukajšnjem gostilniškem lokalu. Nekaterim bojevitežem so je zahotelo, da so pokazali svoje fizično moči, ne z noži ali koli — pač pa s pestmi. V pozni nočni uri je napravila ta bitka precej razburjenja med občinstvom, ki je bilo že v trdnem spanju, vendar ni ne mrtvih niti ranjenih, le nekoliko oteklih glav. Intervenirati je morala policija, ki je naznanila pretepače oblasti.
Rudolf Badjura:
Smuška terminologija
II. pomnožena in izpopolnjena izdaja.
Rudolf Badjura, pisatelj turističnih vodičev in avtor Smučarja . je izdal v samozaložbi Smuško terminologijo v drugi pomnoženi in izpopolnjeni izdaji.
Svojo prvo zbirko smuške terminologije je priobčil pisatelj v dveh podlistkih Slovenskega naroda 1. 1914 dne 6. in 7. februarja, torej v Pasu, ko je bilo naše smučarstvo šele v začetni dobi svojega razvoja.
Po nadaljnjem zbiranju je izšla njegova pomnožena zbirka smuških terminov v listu Spori v zimski sezoni 1920-21; ponatis te objave jo bila 1. izdaja Smuške terminologije.
Ker pa so jo avtor zavedal, da I. izdaja njegove Smuške terminologije ni bila in tudi ni niogia biti popolna, so je še dalje trudil na tem področju in tako smo dobili letos II. izdajo Smuške terminologije.
Vsak smučar pa tudi vsi drugi, ki jim ,ie mar čistosti slovenskega jezika, morajo to drobno, komaj nekaj nad eno polo obsegajočo brošurico kar na (topleje pozdraviti.
Namen, teh vrstic je opozorili na važnost le knjižice.
S slovensko terminologijo je skoro v vseh panogah veli!; križ. To pa največ radi tega, ker tisti, ki »e poklicani, da Izpopolnjujejo terminologijo v posameznih sfrokah, svojo nalogo ali napačno pojmujejo. ali pa se za to delo premalo potrudijo. »Seveda jo pri leni veliko kriva naša pretekla vzgoja, še vse preveč tičimo v sponah nemške miselnosti, tako da se nam zdi tuje to, kar .je v resnici naše.
Ta stara miselnost in ti stari vplivi ogrožajo tu li mlajše, ki so vzgojeni v novih političnih razmerah. Ti sprejemajo od starejših napake, n se jih ne zavedajo, ker ne poznajo vira. iz Katerega izhajalo napake v izražanju. Opažamo namreč, da se mlajši rod, ki ne zna nemški, ne zaveda, da uporablja vse polno germanizmov. Seveda ni temu sam kriv. to jc njegov podedovan greh, ki se ga niti ne zaveda.
Zato moramo vsako delo, ki stremi za čistostjo naSega jezika, najtopleje pozdravili in ga priporočali.
A vrnimo se zopet k terminologiji! Po katerih načelih bi morali ustvarjati terminologijo, kjer je Se nimamo? Odgovor je lahko čisto preprost: po načelih naše narodne govorice. Za vsako stroko najdemo v slovenščini vse polno izrazov. Te jc Ireba najprej zbrati, bodisi da so že napisani v besednjakih, bodisi da jih je treba šele med ljudstvom nabrati. Ti izrazi tvorijo podlago vsega potrebnega izrazoslovja. Manjkajoče izraze je treba seveda ustvariti. Tu se pričenja prav kočljivo in odgovorno delo, ki ga bo dobro opravil le (isti, ki sc je vglobil v bislvo našega jezika, ima za 1o potreben dar in se zaveda odgovornosti prevzete naloge. Res .jo sicer, du raba uzakoni večkrat tudi napačno tvorjene izraze, a ti bodo kljub svoji udo-mačenosti vedno pričali o nezmožnosti tistih, ki so jih ustvarili.
Badjura si je pri sestavljanju smuške terrni-! nologije izbral tisto pot, ki je po vsem rečenem edino prava.
Ker jo zgodovinsko izpričano, da je bilo pri Slovencih razvilo smučarstvo že pred 400 leti, jo • naravno, da imamo tudi svojo smuško lerminolo-I gijo. Valvazor nam v fihre des Herzogtums Krain I (I. del, poglavje XXVIII, sir. 583—586) pripoveduje, kako je smučarstvo udomačeno med Bločani. Kje naj torej iščemo smučarskih izrazov, če ne v domovini slovenskega smučarstva?
Zato je avtor Smuške terminologije šel že lela 1912 na Bloke, da nabere lam smuških izrazov. Bera besedi je bil« bogata; saj je že za smuči same našel^ kar 5 izrazov (smuči, smuke, sinuče, smučke, smučice). Zares smo lahko ponosni na našo prlal-no narodno smuško terminologijo, avtorju Smuške leruiinologijo' pa gre hvala, da se ni ustrašil ne truda ne stroškov, ko je od 1. 1912. še večkral Sel lia Bloke, pa tudi v druge kraje, kjer se je nadejal, da bo slišal še kaj neznanih izrazov. Kakor pripoveduje v Uvodu k iSmuški terminologiji . je mnogo ujel iz ust Načeta pri Sv. Ambrožu, Matevža Uršičii v Kamniški Bistrici, Janeza na Planini pri Sv. Križu, Derniča pod Golicami. Mlekuža pri Sv. Janezu ob Boli. .jezeru in drugih. Ta Imena navajam radi tega, da še enkrat poudarim način, po katerem je Badjura zbiral smuške termine.
Kako da se naši sportai smučarji niso popri-
jeli narodne terminologi,)«? Kako je mogoče, da bogata pristna domača terminologija zanje skoro ne eksistira? Po pravici toži avtor v uvodni besedi: Pričakovali bi bilo. da bodo slovenski smučarji na to (domačo smuško terminologijo) ponosni in zato z neko posebno vnemo tu od naših pra-dedov podedovano lepo in kulturno zanimivo narodno svo.jino čuvali ter se skrbno izogibali tujk in spačemih izrazov - (ski voziti, šus vozili, strmino voziti, kader sigurnih terenskih vozačev, udejstvo-vanje na dilah, dilcah, temelji smuške vožnje itd. ild ). Žal pu ni tako. Kakor da je že vsak čut za naš jezik izginil! In tako se je bohotno razpasla neka posebna smučarska žlobodra po naših kočah, gostilnah, vlakih, na ulicah kakor tudi po dnevnikih ,predavalnicah in elegantnih dvoranah, da se bog usmili.
Vzrokov, zakaj je temu Inko, smo se na kratko dotaknili že zgoraj, ko smo govorili o vplivu tuj-ščine na vse naše mišljenje in z njim I udi lia izražanje. Poleg tega pu moramo pomisliti, da slovensko športno smučarstvo nima nikake zgodovinske zvezo z onim smučarslvoin, ki mu je domovina Bloška visoka planota iu ki govori o njem že Valvazor.
Naše športno smučarstvo so je začelo razvijati ob zgledu smučarskega gibanja pri drugih narodih, pred vsem Nemcev. I/, tujine smo dobili moderne smuči in drugo smučarsko opremo, od zunaj pa smo sprejeli bisto po nepotrebnem izraze 7.0 lo športno udejslvovanje, oziroma smo tuje, nemško izraze mehanično prevedli v naš jezik. Od lod take nemarne spake, ko! vozač, sneg pika, šus i. dr.
Prav je in z, veseljem moramo opazovati, kako naši smučarski prvaki tekmujejo s prvimi športniki drugih narodov. S pridom se okoriščamo z moderno smučarsko opremo, ki so jo izumili športniki v deželah, kjer je ta šport radi prikladnejšega sveta in daljših ter ugodnejših zim bolj razvit, docela nepotrebna pa nam jc tuja terminologija, ker imamo svojo, ki ni umetno napravljena, temveč pristno narodna.
Dan z.a dnem čilauio in slišimo, kako je poslalo smučanje naš narodni spori, radi se t url i ponašamo, da so se na smučeh drsali že naši dedje pred več slolelji, smo pa preneinarni, da bi kazali tudi s pristno slovensko smučarsko govorico, da je smučanje naš narodni spori.
Dadl lega moramo Badjurovo Smuško termi-
nologijo ~ iskreno pozdraviti in ji želeli mnogo mnogo uspeha, ki naj bo v tem, da si jo vsak sn ličar osvoji in zavrže ono spakedrano latovščino, ki se je tako bohotno razpasla.
V prvi vrsti pa veljajo te besede smučarskim učiteljem in vsem, ki predavajo in pišejo o smu-čarstvu. Ti naj bi Smuško terminologijo ne le kupili, temveč jo tudi temeljito preštudirali.
še nekoga bi rad opozoril na slovensko smuško terminologijo, pa čeprav ostanejo te besedo glas vpijočega v puščavi — brate Hrvate in Srbe. Ti nimajo narodne smuške terminologije, kakor jo imamo Slovenci. Namesto pa, da hodijo na posodo k tujcu, bi storili veliko bolje, če bi — svojemu jeziku samo v prid — črpali iz najsorodriejšega vira. to je iz žive slovenske govorice. Kakor nam tako se tudi njim prav slabo poda, če po nemški skije voze , ko bi se lahko po domače smučali.
Badjurova »Terminologija« pa je važna tudi za jezikovno znanost, ker je z izrazi, v njej prvič priobčenimi, lep prispevek k slovenskemu bese njaku. V njej jo dalje ludi mnogo takih izrazov, ki jih bo moralo sprejeti besedišču zemljepisne in meteorološko terminologije. Naj navedeni le dva primera: pridelani sneg — Schneeschild, Schnee-brelt; pod v es, a. (Sneg odkopni v gorah najprej oh skalnih stenah. Tako nastane med steno in več metrov visoko snežno plastjo globoka poč. Nato odkopni sneg ludi pod snežno plastjo na znotraj; la praznina pod snežno streho jo podvčs.)
Razume se, da B.-ovo delo ne more biti popolno. Zalo bi naši športniki morali ili za avtorjevim zgledom, iskati iu si vestno zapisovati izraze, ki žive med narodom. Takih izrazov je gotovo še vso polno, a Ireba jili je poiskati. Naj opozorim le na en primer! Pod štev. 242 .Terminologije navaja B. izraz »zaslrugk. Ta izraz jc vzet iz- ruščine in pomeni majhne žamete v vzporednih vijugastih oblikah po širokih snežnih poljanah, ki nastanejo, kadar žene veter sipke drobce snega, z njimi sein-tertja pomete in riše prav zanimive podobe. Ta oblika snega jc Inko značilna, da bi bilo čudno, če bi naša bogata ljudska govorica ne imela zanjo izraza.
Podrobni pretres Terminologije bi morda utegnil ugovarjali temu ali onemu izrazu, kar pa bi ne zmanjšalo vrednosti tega pravilno namišljenega »a s skrbjo in vestnostjo dovršenega dela.
Iv. Tominec.
Štev. 80.
»SLOVENEC,-, dne 8. aprila 1982.
Stran 5.
Dnevna kronika
Koledar
Četrtek, 7. aprila: Herman Jožef, »poznavalec; Hcgezip.
Novi grobovi
-J- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal g.
Franc R a k o v e c , magistralni oficijal knjigovodstva v pokoju. Pokopali ga bodo v petek ob 2 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim ostalim naše sožalje!
-j- V Ljubljani je umrl gospod Josip Klemene, posestnik. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naje sožalje!
■f Yr Struii»ču je umrl Jožko Schiffrer, učenec 4. razreda osnovne šole. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim staršem naše iskreno sožnlje!
■f V Kamni gorici je umrla 5. t. m. gospodična Roza Ž v a n , sestra pokojnega g. župnika Žvana v Dupljah pri Tržiču. Pogreb bo danes ob pol 11 na larno pokopališče. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje!
■f Pri Sv. Miklavžu nad Laškim je 5, t. m. umrl v 79. letu starosti g. Martin Deželak, po domače Flis, iz Lož št. 8. Rajni je bil oče bivšega oblastnega poslanca g. Matevža Deželaka. Pokojni je bil izvrsten gospodar in umen čvbelar, dolgoleten član občinskega odbora občine Marija Gradec in član načelstva Hranilnice in posojilnice v Laškem. V njegovo hišo zahaja »Slovenec« in > Slovenski Gospodar že 30 let. Pogreb bo danes ob 10 na pokopališče pri Sv. Miklavžu nad Laškim. Pokoj njegovi duši, preostalim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
—	Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni na službo v organizacijski odsek gene-ralštabnega oddelka ministrstva vojske in mornarice peh. kap. I. razr. za generalštabne posle Vladimir Kalečak; na službo v L odsek poročevalskega oddelka glavnega generalnega štaba topniški kap. II. razr. za generalštabne posle Lrnest Peterlin — oba do sedaj generalštabna pripravnika; za poveljnika L baterije 8. topniškega polka topniški kap. U. razr. Ivan Kurelcc; za upravitelja materijala vardarskega intendant6kega skladišča intendantski podporočnik Rudolf Bogner in za upravitelja materijala kosovskega intendantske-ga skladišča intendantski podporočnik Vladimir Larin.
Ostale vesti
_ p. n. novim naročnikom, ki so nam 1. ozir.
2. aprila nakazali po poštnih položnicah novo naročnino, vljudno sporočamo, da smo večje število takih plačil vsle<l dveh praznikov prejeli šele včeraj, 0. aprila. Uprave torej ne zadene nikaka krivda, ako jim nismo prej postregli z listom.
Nekdanji nenavadni običaj pri pokopavanju mrliča v Beli Krajini. Zadnja Mladika« št. 4 je prinesla na strani 154. zanimiv spis: Pogrebne svečanosti na Malajskem otočju. V tem omenja, da dajejo pri plemenu Batak mrtvecu, preden ga pokopljejo, denar v usta. Pri tei priliki sem sc spomnil, da so delali isto nekdaj, morda še pred 50 do 60 leti, tudi v Beli Krajini, vsaj, kolikor mi ie znano, v Adlešičih. Prva leta, ko sem prišel v Adlešiče, pred 46 leti, sem videl parkrat, ko so kopali jame za mrliča, da so izkopali tudi srebrne desetice ali dvajsctice. Čudno se mi je zdelo, odkod bi prišel denar v grob in sem vprašal ljudi, kaj to pomeni. Pa so mi povedali, da so dajali mrličem, preden so jih polagali v krsto, nekdaj v tista na jezik po kak denar. Vzroka, zakaj so to delali in kak pomen bi to imelo, pa niso vedeli povedati. — J. Š.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 27 od 1. aprila t. 1. je objavljen »Proračun izdatkov in dohodkov dravske banovine za leto 1932-33 z uredbo in pravilnikom«, dalje Naredba o občasni prepovedi uporabe sačil v Dravi, Dravinji in dr.«, »Razglas o podjetjih za redni prevoz oseb z motornimi vozili«, r Popravek navodil za sestavljanje, opremljanje in predloganje občinskih računov« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.«	.
_Iz Rateč na Gorenjskem nam pišejo: Dne 1.
aprila je odšel od nas starešina fin. kontrole g. Josip Debeljak. 10 let je služboval pri nas in si je v tem času pridobil splošno spoštovanje. Ganljivo in prisrčno je bilo slovo. Kličemo mu na pot v novo službovanje, naj bi užival tudi na novem mestu zaupanje, kakršnega je užival med Rate-čani. Enako želimo vsem finančnim stražnikom, ki so nas zapustili, vse najboljše na njihovih novih mestih.
—	Zasledovan poiigalee. Jugoslovanske oblasti so na prošnjo avstrijskih oblasti pričele zasledovati nekega Petra Rozmana, ki je bil rojen baje 1. 1901 nekje v celjski okolici. Ta Rozman je bil zaposlen pred 9 leti za mlinskega pomočnika v nekem mlinu v Hargelabergu pri Lincu. Rozman jo po naročilu lastnika mlina, ki bi rad prišel do zavarovalnine, mlin zažgal. Rozman je leto pozneje zahteval od svojega prejšnjega gospodarja več denarja. Ljudstvo v linški okolici pa govori tudi, da je bil Rozman umorjen, tako du tamkajšnje oblasti ne bi mogle pojasniti požiga. Na vsak način je ta slučaj zelo skrivnosten in bo Ireba precej truda, da so pojasni.
—	Kdo je morilec v Dražgošah? Oblasti se mrzlično trudijo, da bi razjasnile skrivnostni dvojni roparski umor v Dražgošah, o katerem smo že poročali. Orožniki iščejo posebno nekega trgovskega potnika, ki so mu bile razmere pri umorjenih Lo-tričevih zelo dobro znane in se je dokazalo že, da jo bil že 30. marcu pri umorjenih. Poleni je iz-gnll neznano kam.
—	Po zagrebški katastrofi. Posledica velike katastrofe na Dolcu v Zagrebu, ki je zahtevala devet smrtnih žrtev, je bila, da so oblasti takoj odredile, da se iz vseh stanovanjskih zgradb odstranijo skladišča filmov. To se je zgodilo v 24 urah, vendar se skladišča filmov še vedno nahajajo v neposredni bližini mestnega kopališča. Tam je v štirih velikih transportnih vozovih spravljenih okrog 15,000 kg filmov, ki čakajo, da jih bodo shranili v definitivno skladišče. Filmski zavodi sedaj iščejo primerno zgradbo, kjer bodo namestili ta skladišče, da bo odstranjena vsaka nevarnost,
—	Žalostna posledica kartanja. V Zagrebu so aretirali inkasanla Ivana Smetano, ki je na škodo nekega zagrebškega trgovca z drvmi poneveril 110X00 Din. Smetana je ves denar zaigral. Njegova žena pripoveduje, da je padel v roke zloglasnih kartačev. Najprej je izgubil svoj denar, več tisoč dinarjev, da bi to dobil nazaj, je posegel po denarju svojega gospodarja, katerega je inkasiral pri raznih odjemalcih drv. Že lansko jesen je izgubil 30.000 Din, Skušal je poravnati škodo, pa se niu ni posrečilo. Letos je začel znova igrati in tako je zaigral okrog 110.000 Din.
—	Zverinski zločin dveh bratov, V vasi Lokvi pri Zvorniku je bil izvršen strašen zločin, Po sta-
rem običaju se je zbralo na pokopališču veliko ljudi. Ko so bili obredi končani, so se ljudje začeli vračati na svoje domove. Mtlovan Gjukanovič je zajezdil svojega konja in se napotil proti domu. Kmalu sta ga došla brata Drago in Ljubo Ilič, Šli so skupaj do nakega potoka. Tu sta Iliča pustila Gjukanovič« zadaj. V gozdu sta se skrila in ko je Gjukanovič jezdil mimo, sta skočila iz svojega skrivališča in Gjukanoviča potegnila s konj«. Pričela sta ga biti s koli in talči z nogami. Ko je Gjukanovič zgubil zav«st, sta šla po vodo in ga toliko časa oblivala, da se je osvestil. Tedaj sta ga zopet posadila na konja. Tako so šil nekaj korakov, nakar sta ga zopet potegnila s konja in ga tolkla s kamenjem, koli in suvala z nogami. Zopet sta ga polivala z vodo in ko je prišel k zavesti, sta ga zverinska brata zopet pretepala, To se je večkrat ponovilo. Ko so prišli do Gjuka-novlčeve hiše, je bil Gjukanovič še toliko pri sebi, da je povedal, kaj se mu je zgodilo, nato pa je umrl. Imel je zlomljen prsni koš in več reber. Ljubo Ilič je pobegnil v Tuzlo, kjer se je javil pri državnem pravdništvu, Dragota pa »o orožniki aretirali na neki svatbi.
— Veino Sledi, greje: Original-Lutz peč!
MM w a. m rr\ 1i ■
OZDRAVI VAS TAKOJ
* sik*'* b »t i«to.%2 r>ii
—	Pri boleznih na ledvicah, v mehurju i ii debelem črevesu polajšuje »Franz-Josef«
grenčica v najkrajšem času ludi večje težkoče pri odvajanja. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Prani-Josef« voda zaradi svojega ola|-šuicčega učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna /.a neprestano porabo pri mladih in starih, - Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Za Šrearnice priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Adamič K.: Alma Mater, 19 Marijinih pesmi za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi po 5 Din. — Ferjančič Fr.: Lavretanske litanije Matere božje za mešani zbor, 6 Din. — Foerstcr Anton: 6 Marijinih pesmi za tri enake glasove z orglami. Partr. 16 Din, glasovi po 6 Din; Cantica saera III. del za moški ali ženski zbor, 30 Din; Lavretanske litanije M. B. za ljudsko pelje, 6 Din. — Grum Anton: Odpevanje pri lavretanskih litanijah za mešani zbor, 16 Din. — Hladnik Ig.: Tri Marijine kantate za mešani zbor, 12 Din; 23 cerkvenih napevov za moški zbor, 24 Din. — Hochreiter E.: Imaculata Marijine pesmi za mešani zbor. Part 20 Din, glasovi po 4 Din. — Kogoj M.: Marijine pasmi raznih skladateljev za mešani zbor. Part. 16 Din, glasovi po 6 Din. — Laharnar Ivan; Šmarnične pesmi za mešani zbor. Part. 16 Din, — Premrl St.; 40 Marijinih pesmi raznih skladateljev za mešani zbor. Part. 40 Din, glasovi po 5 Din; Cerkveni moški zbori, 40 Din; Cerkvena ljudska pesmarica. Part, 50 Din, glasovi po 24 Din; Slava Brezmadežni, zbirka raznih napevov in skladateljev za mešani, moški in ženski zbor, 40 Din, broi. 30 Din. — Sattner p. H,: 12 napevov pri lavretanskih litanijah za ljudsko petje, 12 Din; Odpevi za litanije lavretanske in presv, S. J. za mešani zbor, 12 Din (novo).
—	Natečaj, Razpisuje se druga ofertalna licitacija za oddajo zakupa in dogradnje kol. bufeta na postaji Grosuplje, ki se bo vršila dne 21, aprila t. I. ob 11 dopoldne pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, »Ljubljanski dvor«, I. nadstropje, soba št. 59. Istotam se bo vršila licitacija dne 25. aprila ob 11 dopoldne za oddajo kolodvorskega bufeta na postaji Rakek v triletni zakup. Pogoji so razvidni iz Službenih novin št. 77 od 4. t. m.
—	Slovenski pravnik, letnik XIII. in XXXIX., vezan ali broširan, ter štev. 1—4 letnika XLIV. kupi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
v_ — V soboto 9. aprila ob pol 9 zvečer se bo vršilo v lotopredavalniri Oregoriževe drogerije, Ljubljana, Prešernova ulica 5, otvoritveno predavanje. Vstop brezplačen. Prijava in podrobni učni načrt v trgovini.
—	Ženska noga zlasti v toplih dneh mnogo trpi oil neprikladne obulve. Zato je z velikim zanimanjem sprejet nov izdelek čevljarsko-tehnične stroke, ženske opanke »Maja., proizvod zares fine, elegantno oblike, primeren za vsako obleko, za ulico, obalo ter za vsako svrho. Ženske opanke »Maja<; so v resnici dražestno izdelani, prikladni za vsako nogo in poleg vseh svojih prednosti zelo poceni.
—	Baki 'ene, medene in aluminijaste predmete izdeluje Josip Otorcpec, Ljubljana. Za Gradom. 9.
Trbovtje
Škodi« delajo. Na igrišču SK Amater je bila v ponedeljek nogometna tekma. Igrišče je ograjeno. Nabralo se je ogromno število tudi nezaželjenih gledalcev, ki po večini niso imeli denarja za vstopnino. In ti so Sli na breg onstran potoka, da bi od tam gledali potek igre. Tam na bregu pa ima g. Rudolf Baloli svojo stavbno parcelo in že za zidavo pripravljeno opeko in pesek. Vse polno gledalcev je stalo na kupu zložene opeke in kupu peska. Posestnik je ljudi svaril, da delajo škodo, naj se odstranijo, a množica se ni nič zmenila za to. In zgodilo se je, da se je kup opeke zrušil in opeka jc zdrčala po bregu navzdol v potok. Prav tako je tudi pesek ubral pot za opeko navzdol. Eden gledalcev je dobil pri tem hujše poškodbe na nogi, posestnik g. Baloh pa ima veliko škodo. Kdo je odgovoren za škodo? Občina je bila baje naprošena, da poskrbi za red ter prizadete obvaruje pred škodo, ki jo delajo liadležneži. A to pot se ni ničesar ukrenilo. Saj ima občina tudi sama varnostne organe, ki naj bi ščilili občane menda ludi v takih slučajih!
Konjice
Bolj priljubljene osebnosti v Konjicah in vsem konjiškem okraju ni, kakor je to gosp. arhidiakon Franc Tovornik. O tem se je lahko vsakdo pie-pričol te dni, ko je g. arhidiakon obhajal svoj god. Rakete in streljanje so na predvečer Konjičanom in okoličanom naznanjali ta znameniti dan. Godba Kat. izobraž. društva je svojemu ustanovitelju igrala med slovesnim streljanjem krasno podoknico »1 .pc,vsk' z',or mu i® zapel več izbranih pesmi. Malodane ves trg je prihitel ta večer pred žup-nišče. In drugi dan so deževale čestitke. Tako ljudstvo slavi moža, ki je jeklen značaj in z njim deli veselje in žalost. Bog ga ohrani še dolgo vrsto let tako krepkega in odločnega! .
Maribor
Usodna ljubosumnost na pohorskih vrheh
Maribor, (f. aprila.
Danes jc našla svoj zaključek pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča tragedija, ki je svpječasno razburjala slove.ujebistriško Pohorje. Pred sodniki je stal Rudolf (irace, 22letni j posestniški sin iz Tinja na Pohorju, ki je v besnem napadu ljubosumnosti dvignil proti svojemu tekmecu in nato še proti sebi molilno orožje ler nasprotnika in sebe težko ranil. Zdravniška unietoo«: jo ohranila oba tekmeca pri življenju, za usonno dejanje pa se je'danes odmerila krivcu pred sodiščem pravica.
Dejanje se je po opisu obtožnice pripe<i!o dno 1. januarja letošnjega leta. Tamburašl so se zabavali v gostilni v Tinju, kjer je bila zaposlena deklica, zu katero sta sc vnela Grace in šega Franc. Slednji pa je imel več upanja, zaradi česar je nastalo med obema iz ljubosumnosti sovraštvo. Orače je prišel v gostilno že v zgodnjih popoldanskih urah ter tam sedel do nekako 8 zvečer, ko se jc /ačul zunaj pod oknom vesel fantovski vrisk. Tako je znal zavrmkuti .samo šega.
Razjarjen jo skočil Grace iz gostilno v temo ter zagledal postavo svojega tekmeca kakih 100 korakov daleč. Pohitel je k njemu, nato pa so padali za po v r »tjo streli iz samokresa, katere je nameril Grace najprej v prsi Šege, nato pa šo sebi. Zadel je šego lik nad srcem, vendar je ranjenec imel še toliko moči, da je pobegnil pred nadaljnimi smrtonosnimi svinčenkami, nakar jc Orače sprožil dva strela v svoje telo ter se sam Miirtnonevaroo ranil. Ležal je v nozavestl v snegu, kasneje pa jc prišel zopet k sebi ter se zavlekel v hlev gostilne, kjer so ga našli. Oba smrlnoraiijena mladeniča so nemudoma prepeljali v Slov. Bistrico, kjer jima je zdravnik nudil prvo pomoč, nato pa sla bila odpremljena v mariborsko bolnišnico.
Grace priznava svojo dejanje, njegov zagovor pred sodiščem pa je bil v protislovju s prvotnimi izpovedbanii. Trdil jc prvotno, da je izvršil svoje dejanje v napadu besne ljubosumnosti, nato pa šo jc zopet drugači zagovarja). Obdolžil je Šego, da ga jc hotel sam napasti iu da jc bi) prisiljen prehiteli ga s samokresom, ker bi ga bil drugače napadel. Sodišče ga je obsodilo zaradi poskušenega umora na 8 let robije ter trajno izgubo častnih pravic. Kazni ni sprejel, — Senatu j« predsedoval vss. Lenart, priseduiki: vss. dr. Tombak, vss. Žemljic in sok dr. Čemer in Kolšek. Obložbo je zastopal državni pravduik dr. Zorjan.
Ob času poročila razprava še traja.
□	Prosvetno knjižnico izdaja, kakor znano, mariborska Prosvetna zveza; v posameznih zvezkih se jedrnato obravnavajo najbolj pereča sodobna vprašanja. Doslej je izšlo ti zvezkov te knjižnice. Zadnja dve zvezka vsebujeta temeljit prispevek prof. Simoniča v tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli o kmetijskem knjigovodstvu, ki bo vsem vzornim gospodarjem prav dobrodošla. Cena jedva 2 Din za redne naročnike, sicer 3 Din, kar je za 32 strani obsegajočo knjižico gotovo nizka cena.
□	Občni zbor mariborskega olepševalnega društva se je vršil v torek zvečer v Grajski kleti pod predsdestvom mestnega načelnika dr. F. Li-polda ter lepi udeležbi članstva. Poročila o delovanju so podali predsednik, tajnik Kolar in blagajnik Gilly. Delovanje društva se je v preteklem letu gibalo v običajnem okvirju. Društvo je oskrbovalo mestne nasade in mestni park. Tako sla bila urejena trikotna nasada na križiščih Gosposvetskc, Vrbanove in Vrtne ulice in Vrbanove, Kosarjeve in Koroščeve ulice. — Dalje je dobilo društvo s pod-kletenjem Mladinskega doma v Ljudskem vrtu, ki se je izvršilo na stroške društva, primerne prostore za preziinljenje rastlin. Letos bo obdržalo društvo čolnarno na Treh ribnikih v lastni režiji, prestavil se bo nasad vrtnic iz parcele ob Prešernovi ulici na zemljišče na Tržaški cesti. Po podanih poročilih, ki so bila na predlog revizorjev soglasno sprejeta in odobrena, so se vršile nove volitve. Za predsednika je ponovno izvoljen mestni načelnik dr. Li-pold. V odboru so nadalje Kolar Bernard, Knop Ivan, inž. arh. Jelene Josip, dr. Kronvogel Josip, Kvas Ivan, gospa Terezija Schvvarz, Lapornik Peter in Gilly Alfonz ter zastopnik mestne občine nadsvet, inž. Josip Černe. Namestniki so Weixl Vilko, Bureš Franjo, Rojko Ivan, dr. Strmšek Pavel, dr. Stamol Franc, preglednika računov pa Bollav-zar Rajko in Pelrič Ludovik.
□	Mesto venca za umrlo gospo Karoiino Ilil jc daroval gosp. Ivan Sirak, lastnik strojne delavnice in hišni posestnik, tukajšnjemu gasilnemu in reševalnemu društvu znesek 300 Din, za kar mu poveljstvo izreka prisrčno javno zahvalo.
□	Smrt kosi. V Slovenski ulici 28 jc ugrabila smrt 67 letnega čevljarskega pomočnika Ivana Spindlerja. Pogreb se vrši danes ob pol 4 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — V Betnavi št. 6 je umrla 84 letna zasebnica Sinkovič Marija. Pokopana bo v petek ob 4 na magdalenskem pokopališču. Naj počivata v miru, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
□	Jc morda prava sled. Včeraj se je zglasil na mariborski policiji železničar Blaž Gracer iz Studencev ter pripovedoval, da mu je leta 1921 ne-znanokam izginil njegov takrat 17 letni sin Anton. Morda je ta begunec identičen z onim Antonom Gracerjem, ki se je zastrupil v policijskem zaporu ter umrl. Pokazali so očetu pogrešanega sina slike, posnete po pokojnem Gracerju po njegovi smrti, vendar ni mogel sigurno trditi, da bi bil v policijskem zaporu umrli neznanec njegov sin. Vendar je dana možnost le razlage ter policija zasleduje dobljeno sled.
□	Vdovec s tremi nepreskrbljenimi otroci šel
v smrt. Včeraj smo prinesli vest iz Šmarja pri Jelšah, da so našli v okolici neznanega obešenca. Popoldne pa se je oglasila na policiji neka stranka iz Prečne ulice 2 ter izjavila, da ni domov trgovskega potnika Simoniča Tomaža, ki stanuje tam skupaj s svojimi tremi ncspreskrbljenimi otroci. Po podatkih, katere je poročalo orožnišlvo iz Šmarja o neznanem obešencu, se bi dalo sklepati, da je neznanec identičen z izginulim Simoničem. Verjetno je, da so težke razmere pognale obupanega moža daleč proč od doma v smrt ler jc prepustil svoje nepreskrbljene tri otroke, ki so že preje izgubili mater, na skrbi usmiljenih ljudi.
□	Pod obtožbo uboja iz malomarnosti. Včeraj se je zagovarjal pred sodniki okrožnega sodišča Leopold Šmigoc od Sv. Andraža v Leskovcu, ker je po opisovanju obtožnice povzročil dne 20. novembra 1931 smrt Matevža Drevenška, kateremu je zadal z malim žepnim nožičem sunek pod brado ter mu prere/.al odvodnico, da je Drevenšek po preteku nekaj minut izkrvavel. Šmigoc je omenjenega večera prišel na obisk k Drevenškovim. S pokojnim Drevenškom Matevžem sta si bila dobra prijatelja. Radi tega jc nerazumljivo, kaj ga je napotilo, da je pri odhodu počakal Šmigovca pred hišnimi vrati ler ga napadel z nekim predmetom. Šmigoc je nato odgovoril na napad z nožem in tako je prišlo do nesrečnega dejanja. Prič o poteku do-
Čista fina in
zdrava!
lzvlcfcli it
Poročil® o analiz«
zavoda U.^UUC.a v Z.|«bu
VSct>i«a P'-Van,«S	Vo ' oWu.u <n
IUt sc niti po vnanii «b	» » > aronii ni moj a račkov al. c><» ^ H ,^on|„l,
t,aUc. No podlagi	l<0. UoUm«
predpisa sme kava II. S	^ ^ lu„ ,
V„1 praženc l»tfe'
»dni unlverfilcl.il piofeso.
Zajamčeno neškodljiva srcu, živcem in ledvicam, brez motenj za globoko očvrščujoče spanje je samo kava Hag brez kofeina. Ta divna pristna kava Vam nudi pri uživanju največje veselje, ki ga iščete, in vse pobude, ki si jib želite, tod« v popolnoma zdravi obliki.
Naszmanila
Ljubljana
Mariborski leiijalni suvez ima svoj mogočen peviiki /bor. lu pevski zbor bo priredil v soboto, dne o. aprila v veliki dvorani I nion.i svoj koncert, ki jc po veliki večini namenjen slovenski narodni pesmi, koncertni spored ima dv.i delu: Predvsem govori uvodno besedo prof. Josip Potokar, nato pu slede mešani in želi »k i zbori ter dv a samospevu. \ stopnice v Matični knjigami.
Pevcem Ljubljane . Danes in prihodnji ponedeljek uc bo pevske vaje. — Pevovodju.
Mirko 1'ugelj zupojc na svojem koncertu, ki bo v ponedeljek, dne II. I. ni. v Filhurmonični dvorani med drugim tudi več Bachovih kntvtat. Gospod 1'iigcl j jc /nup kol pevec dovršene tehnike in izredno lepega stilnega p redna Sun j n. lVcdproduju vstopnic \ Matični knjigarni.
šukljctov večer v Unionu. Deželni glavar \ p. g. šuklje je častni član društvu Krke. v Ljubljani. Pretekle dui jc dovršil svojo še neobjavljeno knjigo Moji sodobniki — veliki in mali*. Društvo Hrku« opozori na to veliko knjigo spominov enega najzaslužnejših mož j za Do I cj.sk o s tem, da priredi v petek S. t. in. njegov večer \ beli dvorani \ Unionu. Začetek točno ol> pol 9. Vstop prost!
Odbor starešinske družine kluba jugoslovanskih primorskih akademikov v Ljubljani obvešča vse svoje člane, da se vrši vsak petek zvečer redno prijateljski sestanek članov v goslilni pri Ražmu na Žabjeku. Vljudno vabimo vse cenjene tovariše, tudi one izven Ljubljane, da c>e teli večerov pridno udeležujejo v svrho medsebojnega spoznanja in pomenkov o skupnih zadevah.
TK Skala vabi svoje člane na sestanek v-dam-ski dvorani kavarne Emone v petek S. aprila ob 20.30.
Lepote našo zemlje v skiopličnih slikah. Drevi priredi ljubljanski Fotoklub cb 20 v dvorani De-I lavske zbornice skioptično predavanje s temo: Kaj j in kako vidi oko fotoamaterja . Predavanje bo ' spremljalo 100 krasnih slik, ki jih je po svojih negativih izgotovil g. Cvetko Švigclj, ki je že tudi v inozemstvu priznan fotoamater-unietnik.
Maribor
Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo, dne 10. aprila v dvorani Zadružne gospodarske banke veseloigro Trojčki s pričetkom ob pol 17.
Ljudska univerza v Studencih ima nocoj ob pol 20 predavanje. Predaval bogoslovni prof. dr. Jehart o temi: :>Po puščavah Orientn . Predavanje bodo spremljalo in pojasnjevale skioptično slike. ! To predavanje je zadnje v letošnji sezoni.
Narodno gledališče. V kratkem bo krstna predstava nove slovenske komične opere Casanova , dela tržaškega slovenskega skladatelja Miroslava Sancina ter libretista Alberta Široka. Krstni pred-i stavi bo prisostvoval ludi avtor, ki se pripelje prav j za to iz Trsta.
Domžale. Godbeno društvo ponovi na splošno željo v nedeljo 10. aprila v svojem domu igro s petjem v sedmih slikah Carski sel", po povesti Ju les Vernea napisal Ivan Redenšek. Začetek točno ob 15, konec po 18. Pri prireditvi sodeluje društveni odkester. Vstopnico se lahko tudi pismeno rezervirajo v predprodaji v Godbeneni domu v Domžalah.
Kranj. Občili zbor društva hišnih posestnikov v Kranju se bo vršil nocoj ob 20 v lovski sobi hotela »Stara pošta . Razen običajnega dnevnega reda bo poročal zvezni predsednik g. Frelih Ivan o stanovanjskem vprašanju kakor lud' o raznih novih davčnih in taksnih zakonih. K obilni udeležbi vabi vse posestnike odbor.
Celje. Za koncert pevskega zbora KPI) vlada veliko zanimanje. Vstopnico se dobijo v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi (poleg Marijine cerkve) in ne, kakor smo lo včeraj pomotoma javili, v upravi Slovenca . — Občni zbor savinjske podružnico SPD v Celju bo v sredo 13. aprila ob 20 v spodnjih prostorih Narodnega doma, Prijalelji in činni vabljeni!
Trbovlje. Okrajna učileljska d rušiva Laško, Lilija in Brežice imajo v soboto 9. aprila v Trbovljah skupno zborovanje, na katerem bo poročal predsednik sekcije Ljubljana g. Iv. Dimnik. Po zborovanju bo koncert mladinskega zbora, po koncertu pa bo predaval dirigent pevskega zbora g. Šuligoj o inc-lodiki pevskega pouka.
Kozje. Občni zbor kozjansko-plnninske podružnice SPD bo v nedeljo 10. t. m. ob 3 popoldne v restavraciji Podlinšek v Kozjem. Na dnevnem redu je poleg poročila odborovega in slučajnosti tudi volitev novega odbora in se vabi članstvo na čim mnogoštevilnejšo udeležbo.
Jugoslovansko Gumarsko združenje ima v nedeljo 10. t. m. v Belgradu izredno glavno skupščino zaradi spremembe pravil. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem državnim uradnikom četrtinsko vožnjo, drugim pa polovično pod navadnimi pogoji. — Tajništvo JŠU.
godka ni nobenih in dejanje je mogoče razbrati le na podlagi izpovedi) obtoženca, katerega dolži obtožnica radi uboja iz malomarnosti, ker je razvidno, dn ni imel namena usmrtiti pokojnega. Obsojen je bil na 4 leta robije,
Stran 14	■»SLOVENEC«, dne 10. aprila 1932.	Štev. 82.
Iz življenja Mativitezov in pustolovcev
»Odpovejte se angleškemu prestolu!«
V hladnih, meglenih angleških nočeh se zbirajo v zakajenih gostilnah v industrijskih mestih, v vaških pivnicah na Škotskem, v pristaniških b^znicah in siromašnih predmestnih klubih širom imperija, starejši gospodje, nedoločene zunanjosti, z manirami, ki spominjajo na dobre čase preteklih stoletij. Gospodje se vsedejo k stalni mizi in razpravljajo o raznih tekmah in konjskih dirkah in o gospodarski krizi. Gospodje dvignejo polne vrčke
Porušena hišica v vasi Villa Santo Stefano v
bližini mesta Cassino. Skalnati hrib, na katerem je zgrajena vasica v višini 200 metrov nad morjem. se je pričel rušiti vsled stalnih nalivov. Mnogo hiš je bilo porušenih, ostale so izpraznili. Prebivalci so morali zapustiti svoja domovja, kjer so njihovi predniki prebivali že stoletja in se naseliti v dolini, kjer jint je oblast nakazala nova bivališča.
piva, z njimi opišejo v zraku neko tajinstveno znamenje in šepetajo pobožno: »Za pravega kralja!« Izpraznijo kozarec, molčijo nekaj trenutkov, nakar ponovijo ta ritual. S tem je končana ceremonija, ki je v navadi že poltretje stoletje od padca Stunrtov.
Le redko, pri prav posebnih prilikah se tudi javnost opozori na »pravega kralja«. Kdo pa je di.nes pravi kralj, o tem si tudi legitimisti niso na jasnem. Mala skupina se navdušuje za neznane potomce kralja Jamesa, drugn za potomce izgnanih Stuart')vcpv. Vsako leto 10 januarja, na obletnico usmrtitve kralja Karla L. se zbero legitimisti v Londonu ob spomeniku umorjenega kralja v Charing Cross in uprizorijo veličastno manifestacijo za nesrečnega vladarja in njegove potomce. V ognjevitih govorih obsojajo zločin umora kralja in povzročitelja Cromvvella.
Policija teh manifestacij stoodstotnih legitimistov prav nič ne moti. marveč celo podpira. Kajti sama kraljevska angleška policija pošlje na to slovesnost svojo godbo, da ziisvira staro kraljevsko nimno. Pod varstvom iti zaščito policije Nj. Veličanstva tirana . se izvrši ta svečanost za Nj. Veličanstvo pravega kralja«. Eden od pretendentov legitimistov je tudi bavarski prestolonaslednik Rupreht, ki je po materi direktni potomec kralja Jamesa, ki je 1. 1688 moral prepustiti kraljevsko žezlo Orleancem. Nedavno pa se je pojavil še en pretendent na angleški prestol.
Nekega dne je prispelo v London čudno pismo. Na ovitku je bila napisana adresa: »Gospod Georg Friedrich Ernst Albert Windsor, Esquire, — Buckingham Palast, — Park St. James — London.« — Vsa čast angleški pošti, kajti ona je razrešila tajnost tega naslova. Gosp. Georg Friedrich Windsor ni bil očividno nihče drugi kot kralj Georg. ki mu je poštna uprava tudi izročila to pismo. Pismo je bilo napisano zelo uljudno in ga je pisal gospod Antonv Holl, posestnik v Her-fordu. Pismo se je glasilo: »22. avgusta 1. 1485. si Je moj praded Henrik Tudor. grof Richmond, po-
znejši kralj Henrik VI, v vitežkem dvoboju priboril angleško kraljevsko krono od Riharda Tretjega. Pozneje je Henrik Osmi, poslednji Tudor, določil, da preide angleška kraljevska krona na potomce njegove najmlajše sestre Marije. Protivno tej oporoki je bil proglašen James Škotski pod imenom James Prvi angleškim kraljem. Vsi pravni potomci Tudorjev so izumrli. Jaz pa sem edini nezakonski potomec Tudorjev. Ne želim da bi radi mojih pravic Anglija pretrpela strahote državljanske vojne. Vi gospod Georg \Yindsor, pa nimate prav nobenih zvez z angleško kraljevsko rodbino in zato svečano zahtevam, da mi prepustite krono, ki mi pripada in da z vašo rodbino skupaj zapustite mojo deželo.«
Na to in tudi na sledeča pisma ni dobil nobenega odgovora. Georg se ni odpovedal, ni zapustil dežele in kronanje poslednjega Tudorja se ni moglo izvršiti. Zato se je pretendent odločil obrniti na svoje podanike. Izdal je proglas, ki je pričenjal z besedami: »Na moje zveste Britance!« in obenem vseboval politični program bodočega kralja.
Reforme, ki jih obljublja, so sledeče:
1.	Vsi davki, direktni in indirektni, se odpravijo v očigled dejstvu, da tudi za časa Tudorjev ni bilo nobenih davkov, pa je država kljub temu eksi-stirala.
2.	Državni dolgovi ne smejo znašati več kot 80.000 funtov. Toliko so znašali pod Tudorji. Pod slabim gospodarstvom neupravičenih kraljev so ti dolgovi narastli na sedem in pol milijarde.
3.	Brezposelnost se odpravi s kraljevskim dekretom. Kdor svojemu rojaku ne da dela, bo kaznovan.
4.	V Londonu se bodo sezidali nebotičniki, da bo imelo mesto najmanj 100 milijonov prebivalcev.
5.	Ustanovi se ministrstvo za narodno razvese-ljevanje, kajti k popolni sreči ljudstva spada tudi razveseljevanje.
6.	Odstotek alkohola v angleškem pivu se poviša na še enkratno mero. — Od te poslednje odredbe si kralj obeta največ uspeha.
Zalibog je uresničitev tega programa združena z nekaterimi težkočami. Ker bodoči kralj pod nobe-
Pevski zbor monakovske katedrale je bil te dni sprejet od sv. očeta in pri tej priliki zapel več
krasnih cerkvenih spevov.
Kvaren vpliv surove agitacije na mladino
Dr. Briining je rekel zadnjič na nekem voliv-nent zborovanju: »Pazite na našo mladino. Če jo boste brezobzirno vlekli v politiko, se bo to lahko končalo s katastrofo.« Dnevni tisk prinaša zadosti dokazov kvarnega vpliva volivnega razburjenja na mlado Nemčijo. Tako je ušla 16-letnemu gimnazijcu Glanzu v Hohenhamelnu kot prepričanemu Hitle-rovcu o priliki nekega spora surova psovka na naslov Hindenburga. To se je zgodilo v javnem lokalu. Policija je morala sestaviti zapisnik. Glanz je zvedel, da bo najbrž moral zapustiti šolo. Prišel je domov in se ustrelil z lovsko dvocevko. Blizu Draž-dan so se skregali gojenci nekega vzgojevališča na šolskem sprehodu. Neki deček je pripovedoval, da so glasovali njegovi starši za komunista Thfilmanna in »prav storili«. Dva tovariša sta ga vrgla z mosta v reko. Obležal je sicer na bregu, a se hudo po-
tolkel. Nacionalističen učitelj obrtne šole Wilke v Halleju, 28 let star, je bil tako obupan po Hitler-■ jevent neuspehu, da se mu je zmešalo. Skočil je iz okna tretjega nadstropja šolskega poslopja in oble-; žal mrtev z razbito lobanjo. Lahko bi nadaljevali te j dnevne vesti brez konca .. Nekaj razvedrila nudijo samo zaključni podatki osrednjega volilnega urada. Kažejo namreč poleg vseh za petorico kandidatov oddanih glasov še 8.622 posebno izbirčnih volivcev. Niso bili zadovoljni z uradnimi kandidati ter so si sami postavili druge. Seveda niso imeli ti glasovi nobene veljavnosti. Med »zasebnimi prezidenti« je na prvem mestu bokser Maks Schmelling, svetovni zmagovalec. Zbral je 622 glasov, dasi se ni posluževal nobene propagande in odkrito izjavil, da bo glasoval za Hindenburga. Charly Chaplin je zbral 200 glasov, dasi nima kot državljan Severno-ame-riške unije nobenih narookv na prezidentovsko čast na Nemškem. Ti glasovi so bili oddani povečini na Bavarskem. Dr. Eckener. znani Zeppelinov poveljnik, je podlegel nekdanjemu prestolonasledniku, ki je dosegel 130 glasov. Med skromnejšimi kandidati so Hans Albers, Maks Reinhardt in celo italijanski bokser Primo Carnera. Slednji je dobil samo en glas in sicer v Berlinu.
Francoski državniki v Londonu. Od leve na desno: francosik poslanik v Londonu de Fleuriau, predsednik angleške vlade Macdonald, predsednik francoske vlade Tardieu; angleški zunanji minister Stimson in francoski trgovinski minister Flandin.
Afera pisatelja Remarquea
Iz Berlina poročajo, da so organi državne Čkri^e zaplenili premoženje, ki ga je imel Erik MariflRe-marques naloženega v Darmstadtski banki. Rentar-ques, katerega pravo ime je Kramer, je postal s svojim romanom »Na zapadu nič novegi« znan po vsem svetu. Zadnje čase je živel na Holandskem. Poslednja poročila so javljala, da namerava odpotovati v Francijo, da bi zbral material za novi roman. Proti njemu je bila v zadnjem času vložena ovadba, da je denar, ki ga je zaslužil s svojim romanom, iztihotapil in naložil v inozemstvu. Sedaj so mu zaplenili že nekaj nad 250.000 Din.
nimi pogoji ne bi hotel državljanske vojne, je sklenil osebno oditi med ljudstvo s prepričanjem, da bo s takim solidnim programom pridobil srca preprostega človeka. Zapustil je svojo domovino in se odpeljal v London, kjer ga sedaj lahko vidimo vsak dan v Hydeparku. V tem parku lahko vsakdo govori, kar hoče. Tam stoji pobožno v bližini propo-vednilca nove vere in nekega sumljivega reformatorja in od časi do časa čita slučajnim poslušalcem ! svoj manifest. Pogosto, posebno ob deževnem vremenu. kadar ni civilnih poslušalcev, zbere stražnike, ki ga nekaj časa poslušajo, potem pa gredo k sosednemu govorniku. Če ga ztpustijo tudi ti po-| slednji poslušalci, umolkne poslednji Tudor v zadregi in razmišlja v svojih pradedih in o časih, ko ni bilo ne brezposelnosti, ne davkov, zato pa bolj močno pivo.
Pokopana kriza
V Bostonu so dne 1. aprila svečano pokopali »Krizo«, (Mislress Trade Depression). Slamnato pošast so položili v leseno črno prepleskano krsto. Venci s korenčki, peso itd., ki so jih prinesli žalujoči pogrebci, so nadomeščali navadne cvetke. Tovorni avtomobil je zapeljal krsto v pristanišče, kjer so jo prenesli na velik, blizu obale zasidran vlačilec. Bostonski župan je imel primeren nagovor, preden je štrbunknila krsta v morje. Zbor belo oblečenih deklic je v tem svečanem prenutku prepeval pesmico: »0, srečni dnevi, zd.tj ste zopet tu.« Vsi par-niki v pristanišču so pokopani krizi na čast sprožili sirene. Množica je pet minut uživala nepopisno tu-lenje.
Potreben poudarek.
Starejše doklc: »Jutri praznujem svoj petindvajseti rojstni dan — in sicer prvič!«
Smola.
Uradnik: »Ta teden imam pa res smolo. Predstojnik me je doslej zalotil že povsod, samo ne pri delu.«
Pred nevihto v gorah.
Prvi turist: »Ali se ne bojite nevihte v gorah?«
Drugi turist: »Ne, bojim se je samo domal«
Moderni /akon.
Tast: »Upam, da bo dota zadostovala zn dve osebi.«
Zet: »Da, seveda —kaj pa drugi upniki.«
Praktičen gostilničar.
Gostilničar (gostu na skrivaj): »Zdi semi, d;, vaš sinko šteje in zapiše vsnk vrček, ki ga spijele; bom takoj poslal našega Tončka, da se malo poigrata na vrtu.«
Cporoka čudaka
Ponesrečil se je nad domnčo hišo letalec Hubcr. Ko je ta znani športni letalec pred par dnevi z letalom obiskal svojo rojstno vasico in letel nad domačo hišo, izpred katere ga je pozdravljal oče. se je nenadoma zgodila katastrofa. Letalo je padlo ravno na hišo in se ie letalec ubil.
Nedavno je časopisje poročalo o smrti osemde-setletnega starčka, ki se je po vojni nastanil v Brik-senu in splošno veljal za čudaka. Bil je to v Bonnu rojen učenjak Henrik Basoe, ki je zadnjih deset let živel v popolni samoti in v zelo bornih razmerah, šele smrt je razkrila tajinstvenost, ki je ležala nad tem starčkom. Ko so uradne osebe po smrti slarčka pregledale njegovo stanovanje, so odkrili velik zaklad. Našli so bančne knjige, hranilne vloge, vrednostne državne in industrijske papirje v vrednosti nad 15 milijonov Din. Našli so pa tudi oporoko, s katero je starček vse to premoženje zapustil kitajskemu narodu. Sodišče je oporoko, ki je bila formalno pravilna, izročilo kitajskemu konzulu, da prevzame to premoženje. Starček je svojčas prepotoval Kitajsko, proučil tamošnje razmere, jezik in kulturo, staro tisočletja. Učenjak je na podlagi svojih študij prišel do zaključka, da je Kitajska vsled evropske civilizacije trpela veliko škodo in zato je določil, da naj njegovo premoženje služi kitajskemu narodu v borbi proti škodljivemu evropskemu upli-vu.« — 0 življenju starčka sicer tli veliko znano. Ve se samo, da je že v mladih letih zapustil svojo rodbino in potem dolga leta potoval in se le redkokdaj javil. Proti oporoki je vložila tožbo edina še živeča njegova sorodniea iz Bonna in sicer s precejšnimi izgledi na uspeh, ker je »kitajski narod vsekakor preveč raztegljiv pojem, da bi mogel veljati za juridično osebo, posebno še na znano razcepljenost in številne samostojne vlade.
Vatikanska železnim. lokomotiva prvega brzovlakn, ki je privozil na postajo Vatikanskega mesta; v ozadiu renesančna kunoln cerkve sv. Petra.
fcttev. 7a
»SLOVENEC«, due 7. aprila 1932.
Stran «.7.
Gospodarski stiki s Poljsko
V CelrieU 7. uprilti pride v Ljubljano svetnik poljs&ega generalnega konzulata v Zagrebu g. dr. T.' Lubačzevvski, da' :''opi v stike z ljubljanskimi gospodarskimi krogi. To je že drugi diplomatski obisk v Ljubljani, ki kaže, kako zelo se ■/.anima Poljska z«t naša tržišča in pomladanski velesejem. Zlasli bo stopil \ stik z upravo ljubljanskega vele-
(ill letnica najstarejše slovenske posojilnice. Dne 1. aprila je Okrajna posojilnica v Ljutomeru imela svoj občni zbor, na katerem je proslavila (K) letnico svojega obstoju, kajti ustanovljena je bila leta 1872. Danes znašajo njene vloge nad 7 in pol milijona Din, rezerve pa nad 0.3 milijona Din. Posojilnica je podpirala vse gospodarske iu prosvetne ustanove, kupila poslopje za meščansko šojo. prispevala večino stroškov za Katoliški dom in votirala tudi 15.000 za zgradbo bolnišnice v Ljutomeru, za katero so že nabrani razni fondi. Na občnem zboru je nad revizor Zadružne zveze gosp. Vlado Pušenjak čestital k jubileju. Zadrugi napeljuje že več let g. Jakob Rajli.
Kvare v južni Srbiji. Nedavno so v južni Srbiji v bližini Kkoplja v vasi Dolnje Solnje odkrili velika ležišča kvarca (peska, ki je glavna sirovina -/.a izdelavo slekla).
Novi zakon o državnih monopolih, ki je bil objavljen 5. decembra 1031, jc dne 5. aprila 1982 stopil v veljavo.
Žigosanje" kovinskih sodov za špirit. Po zakonu o merah smejo dohajati v javni promet sodi, v katerih se prodajajo vino, pivo, špirit in drugo alkoholne pijače le, če je z uradnim pregledom ugotovljena njih prostornina in lastna teža. Na željo kontrole mer opozarja zbornica za TOI interesente, ki porabljajo v javnem prometu kovinske sode (barele) za prodajo špirita in drugih alkoholnih pijač, da si za take sode oskrbe pregled in žigosanje. Ilkratu opozarja zbornica interesente na pravita o obliki, sestavi in načinu oznameno-vanja sodov, ki so objavljena v Službenem listu kos 8/117 od 30. januarja 1932.
Mariborski denarni zavodi v 1. 1931. Med mariborskimi denarnimi zavodi je prva objavila svojo bilanco SpodnjeStajerska ljudska posojilnica za 1931. Iz računskega zaključka posnemamo, da so znašale njene hranilne vloge 62,55 (62.9) milj. Din, rezervni sklad je dosegel že vsoto 0.867 (0.734) milj. Din in znaša čisti dobiček 0.126 (0.132) milj. Din. Med aktivi so posojila nekoliko višja: 51,5 (51) milj., zmanjšale so se naložbe od 9.0 na 8.4 milj., nadalje nepremičnine od 2.45 na 1.5 milj. Blagajna pa je narastla od 0.2 na 1.3 milj. Din. _ Mestna hranilnica v Mariboru izkazuje malenkostno povečanje vlog od 131.0 na 131.8 milj. Din, največ radi kapiializiranih obresti. Posojila zavoda so se vsa zvišala z izjemo menic, dočim so se naložbe znižale. Narasla pa je blagajna od 0.3 na 1.8 milj. Da računski zaključek ne izkazuje dobička, je pripisovati odpisom vojnih posojil in drugih vrednostnih papirjev v znesku 0,4 milj. Din. _ Posojilnica v Mariboru je zabeležila lani zmanjšanje hranilnih vlog od 90.8 na 85 milj. Din, kar je na drugi strani odgovarjalo zmanjšanju posojil od 56.7 na 56.1 in tekočih računov od 35,9 na 33.2 milj. ter vrednostnih listin. Blagajna se je ne-*aatnp povišala od 0,466 na 0.478 milj. Din. Čisti dobiček se je zmanjšal od 0.97 na 0.73 milj., kar je v zvezi s povečanjem odpisov od 0.2 na 0.5 milj. Din.
Borza
Dne 0. aprila.
Denar
V današnjem deviznem prometu sta oslabela tečaja Londona in Trsta, Curib je ostal nespremenjen, dočim so ostali devizni tečaji bili višji. Promet je slej ko prej minimalen.
Ljubljana. Amsterdam 2278.48-2289.84, Berlin 1334.15—1344.95, Bruselj 787.94—791.88, Curih 1094.35—1099.85, London 2)2.25-213.85, Newyork 5612.50—5640.82, Pariz 222.20—223.38, Praga 160.76 do 107.02, trst 289.80—292.20. — Na zagrebški in belgrajski borzi so b'!i zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski borzi, z izjemo Zagreba, ki je notiral Še Newyork kabel 5GS4.56-5fi62.82. — Na zagrebški borzi je znašal skupni promet brez kompenzacij 130.061 Din.
Curih. Pariz 20.3150, London 19.11. Ne\vyork 514 62, Bruselj 72, Milan 26.53, Madrid 38.90, Amsterdam 208.30, Berlin 122.10, Stockholm 101, Oslo 101.50, Kopenbugen 100.25, Sofija 3.73, Praga 15.24, Varšava 57.70, Atene 6.60, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.80.
Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.20.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes slabejša in so tečaji večinoma popustili. Na bel-grajski borzi je bil znaten promet v vojni škodi, katere je bilo zaključeno 1860 kom. Nadalje je
sejma, katerega se namerava letos prvič oficielno udeležiti poljska država.
Ob tej priliki bo g. svetnik dr. T. Lubaczevvski predaval o gospodarskem položaju Poljske in trgovinskih odnošajlh med Poljsko in Jugoslavijo. Predavanje bo danes ob 19 v posvetovalnici Zbornice za TOI v Ljubljani. Beethovnova ulica 10, pritličje, desno.
bilo zaključenih v Belgradu še: begi. obv. 155.000, 7% Bler 2000 dol. in 1% pos. DIIB 5000 dol. Meri delnicami je Priv. agrarna banka popustila od 240 na 229. Na zagrebški borzi je bil promet naslednji: vojna škoda 100 kom., begi. obv. 100.000 H% Bler 3000 dol. in 7% Bler 6000 dol.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bi., Bler. pos. 52 bi,. Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 61 bi., agrarji 27—30, vojna škoda kasa 220—224, 4. 220 1)1., 5. 225 bi., 8% Blerovo pos. 54—54.50 (54.50, 56.50), 7% Bler. pos. 50.50-51.50 (50.50, 50.75, 51), 7% pos. DHB 53.50—54, 6% begi. obv. 37.50 do 38.50 (36, 39).
Belgrad. Narodna banka 4700—1750 Priv. agr. banke zaklj. 231, 229, 7% inv. pos. 60 bi., agrarji 31.25 bk, vojna škoda 222-224 (223, 224), 6% begi. obv. zaklj. 88.50, 38.25, 38, 7% Bler. pos. zaklj. 51, 7% pos. DHB zaklj. 53.50.
Dunaj. Don. sav. jadr. 84, Wiener Bankverein 11, Escompteges. 109, Živno 66.40, Aussiger Che-misehe 82.75, Mundus 101.75, Alpino 11.80, Trboveljska 25.50.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je bil včeraj nespremenjen. Posli so prilični, ker mlini nimajo nobenih zalog in se pojavljajo na tržišču tudi sremski in srbski mlini. V Bački in Banatu so ponudbe razmeroma znatne. Svobodna trgovina s pšenico bo nekoliko zmanjšala konsum koruze, dočim se bo konsum pšenice jiovečal.
Ljubljanska borza je zopet začela notirati cene žitu in moki. Tečaji so naslednji (mlev. tar., slov. post. plač. 30 dni): pšenica slav. 78 kg 180—182.50, o kol. Sombora 79 kg 185—187.50, potiska (K) kg 190-192.50, koruza bč. 147.50—150 okrogla 157.50 do 160, bč. navadna voznina 152.50—155, okrogla navadna voznina 162.50—105, moka bč. 00 g frauko Ljubljana 325—330, banatska 335—340.
Novi Sad. Pšenica (vse 2%): bč. okol. Novi Sad 79 kg 132^—135, bč. okol. Sombor 78 kg 130 do 132'A, srbč. 79 kg 132^—135, gbč. 79/80 kg 135 do 137^, bč. potiska 79/80 kg 135—137'A, gbč. 79kg 132—135, ban. par. Vršac 78kg 130—132J-'. - Koruza: bč., srem., ban. gar. 90—92, bč. okolica Sombor 90—92, srem. gar. okolica Šid 93—95. -Otrobi: bč., srem., ban. 85—STA. - Vse ostalo ne-izpremenjeno. Tendenca: slaba.
Budimpešta. Tendenca: prijazna. Promet: omejen. Pšenica: maj 12.83—12.95, zakli. 12.91—12.93: junij 13.22-13.25, zaklj. 13.23—13.24. - Rž: maj 15.78—15.00, zaklj. 15.88—15.90. - Koruza: maj 14.95, zaklj. 15.05—15.10.
Živina
Ljubljanski živinski sejem dne 6. aprila. Živinski sejem je bil izredno živahen, saj je bil prav za prav prvi pomladni sejem. Dogon je bil izredno velik, posebno konj in prašičkov za rejo. Tudi kupčija je bila živahna, kar se vidi iz visokega .števila prodanih glav. Tendenca je ostala v glavnem neizpremenjena, prav tako tudi cene, kakor sledi: voli 1. 5—5.50, II. 4-4.50, III, 3—4 Din, krave debele 4—4.50, ldobasarice 2—3, teleta 6—7 Din za kilogram žive teže, prašički za rejo 100—120 Din za komad. Dogon je bil naslednji (v oklepajih število prodanih glav): 306 (52) konj 122 (56) volov, 84 (24) krav, 28 (21) telet, 137 (281) prašičkov za rejo.
Les
Na ljubljanski borzi je bil eksekutlvno prodan I vagon Tlesk (smreka, jelka), ca. 20 kub. metrov, 25 mm od 16 čin dalje, 4 m, franko vagon Škofja Loka 300 Din za kub. meter. Nadalje sla bila na ljubljanski borzi zaključena dva vagona jelovih remeljnov. Tendenca za les je še vedno slaba.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtiander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi
fofoodd. Jugoslovanske knjigarne
V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Cerknica
Občni »bor krajevne Protitiiberkulozne lige v Cerknici se je vršil v nedeljo. Društvo je imelo Dili 8894.27 dohodkov in 8554.27 Din izdatkov, tako da ostane v blagajni še 340 Din. Nn stroške društva so se zdravili trije bolniki. Na zboru je imel poučno predavanje o jetiki g. dr. Pušenjak.
Umrl je l.ojz.e llis, star 69 let. Naj počiva v miru!
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Začetek ob 20.
Četrtek, 7. aprila: KAR HOČETE. Red A. Petek, 8. aprila: Zajirto. Sobota, 9. aprila: Vzrok. Red E.
Izprememha repertoarja. Zaradi obolelosti g. Kralja se igra nocoj namesto drame (ilembajevi Shakespeareova komedija Kar hočete za abone-ment A.
Opera.
Začetek ob 20.
Četrteh, 7. aprila: VEČNI MORNAR. Red B.
Petek, 8. aprila: Zaprto.
Sobola, 9. aprila: LU1ZA. Red D.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Četrtek, 7. aprila ob 20: KAVERNA. Ab. A. Petek, S. aprila: Zaprto.
Sobota, 9. aprila ob 20: KAVERNA. Ab. C. Znižane cene. Zadnjič.
Radio
Frojframi Radio-LHsbflfma t
Četrtek, 7. aprila: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet: 18.30 Dr. S. Gogala: Krščanstvo in marksizem. 19.00 Dr, A. Bajec: Italijanščina. 19.30 Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina. 20.IX) Prenos iz ljubljanske opere. 22.30 Čas, poročila.
Petek, 8. aprila: 11.30 Šolska ura: Potovanje v idrijski rudnik, predava g. Makso Kalan, — 12.15 Plošče. _ 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gospodinjska ura, vodi gdč, Cilka Krekova. — 19.00 Dr. Sušnik: Francoščina. — 19.30 Dr. V. Bo-hinec: Narodi zemlje. . — 20.00 Sokolska ura, — 20.30 Prenos iz Varšave (evropski koncert). — 22.30 Čas, poročila.
Drugi programi >
Petek, 8. aprila.
Budapest: 12.05 Plošče. 19.30 Pester program. 20.30 Varšava, Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 20.30 Varšava. 22.25 Večerni koncert. — Praga: 19.20 Slovaške pesmi. 20.00 Instrumentalni koncert. 20.20 Varšava. — Langen-berg: 12.00 Zabavna glasba. 20.C0 Večerni koncert. 21.00 Simfonični koncert. — Rim: 12.45 Instrumentalni in Vokalni koncert. 20.45 Opcre.tni prenos. — Belgrad: 11.00 Radio orkester. 20.30 Varšava. — Berlin: 21.15 Operni prenos. 22.40 Ples-nu glasba. — Toulouse: 23.00 Operne pesmi. — Stuttgart: 12.00 Opoldanski koncert. 21.00 Anekdote, 21.15 Simfonični koncert. 22.45 Koncert. — Milano: 21.00 Varietejski večer. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Varšava. 22.15 I.c.hka glasba. — Trst: 13.C0 in 19.10 Radio kvintet. 21.C0 Milano.
Elektrotehnično podjetje
ima na zalogi vsakovrstne radioaparate pro-izvodov: Eumig, Kopsch, Radione itd. Izvršuje električne inštalacije zn luč in pogon in popravila likalnikov ter drugih električnih oparatov, za kar daje na željo proračune. Zaloga električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih leies in drugega mnterijala za električne napeljave, lelelonov in zvoncev.
Solidna poslrežbe!
Znižane cene 1
Sobno slikarstvo
Albert Špeietšč
LjuDliana, Emonska cesta št. 25
Vzorci na vpogled. - Cene konkurenčne.
Razne športne vesti
V Domžalah so v nedeljo priredili prvo kole sarsko dirko na 22 km dolgi progi. Prišli so tekmo valcl iz Ljubljane, Maribora in Zagorja, ki so tek movnli z domačini. V glavni skupini je zmagi* Uregorič Ivan, član Diska v času 51:58. V junlorski skupini pu Dežman Alojz. (Zrimorje) v času 17:33.
Lulikoatlctsku zveza je sporočila ljubljanskim odbornikom, da pošlje danes v Ljubljano svojega zastopnika, ki bo na licu mesta ugotovil razne nepravilnosti, ki so se dogodile v nedeljo oziroma pred nedeljo za kulisami. Pripravljenega je dosti inaterijala, ki bo pojasnil mnrsikako nesportno ma-hiuaeijo. Upamo, dn so tudi pri Zvezi uvideli, da tako ne gre naprej iu, da se mora nekaj ukreniti!
Naše plavalne orgunizacije se marljivo pripravljajo z-tt pmlstoječo sezono. Poleg državnega prvenstva bo ona glavnih atrakcij nastop nuidjarskega olimpijskega moštva, ki potuje skozi Jugoslavijo v Ameriko. Kot mesti, kjer bi nastopili mndjarski plavalci, prideta predvsem vpoštev Ljubljana in Suša k. Poleg Madjarov se pogaja tudi WAC z Dunaja za nastope v Ljubljani, Dubrovniku, Splitu, Sušaktt in Karlovcu. Turnejo WAC pripravlja ljubljanska Ilirija. Pričakujemo, da bo uspela saj ena teli dveh prireditev. Plavalni šport je zlasti v Ljubljani tako popularen, da je prav. da se končno organizirajo tudi večje mednarodne tekme.
JNZ. je razveljavila suspenz, ki ga je izrekla ZNP. nad Concordio, ker je Ia baje v.svoji protestni noti žalila svojo podzvezo. Kaznovana jo z. globo 2500 Din. S tem je rešena afera, ki je nastala radi samovoljne odločitve posameznih odbornikov, ki so prvenstveno tekmo Concordia : Vikloria odredili na drugo igrišče, kot je bilo prvotno določeno.
Inozemski spori
Norv iv.nnka Svnnoeve Lic ji' postavila dva nova dumska svetovna rekorda \ hitrostnem drsanju pri zadnjem ineetingu v Oslo iu sicer ua 500 in 1000 m. Prvo progo je predrsnlu v 36 sekundah, drugo pa \ eusu 1.51.4.
Za oliinpijndo že sestavljajo zastopstvu razno države, Četudi samo provizorieno. Povsod vidimo samo znane katione. Finska pošlje poleg Nurmiju stare znance kakor Ritola. I.arva, l.t l-tinen itd. Nurmi bo tekel na 10 km in maratonski tek. Druga poročilu pa zopet pruvijo. du bo maratonske tekate spremljal le v — avtomobilu.
Amerikami postavljajo nove svetovni- rekorde \ plavan ju. Pri nekem nieetiugii \ \eu -Vorku je prsno plaval Leonu ril Spencr UM) jui-dov v eusu I minute 0.4 sek. klubska šlaleia po je preplavala 400 jardov dolgo progo v času '■>:'■>-'..'. Bo pa e huda borba pri letošnji olinipi-jadi.
Švicarji se zelo pritožujejo čez tekme v Im kejit na ledu za evropsko prvenstvo, ki so se vršile v Berlinu. Tudi ob tej priliki se je spori no igrišču reševal pri zeleni ijii/i oziroma za kiti istim i. Kdaj bo že teli zakulisnih manipulacij konec?
Schmeling se ho zopet boksal v Vnieriki. Vsega bo absolviral 12 tekem in sicer v času < m I 15. tlo 29. t. m.
Rudi Lndoiiincgue-jeve afere se je preti nedavnim vršil v Pari/u javni diskti.sijski večer. Poleg /minili atletov je prisostvovalo večeru precejšnje število novinarjev. Razumljivo ji', da so se ob tej priliki slišala tudi iinenu Sonje II nie. Nurmiju in dr. Pelizerjti. Večina je bila -r veti i za Ladouiiieguc-ja. kateremu .se priredili navzoči viharne ovaeije.
Dr. Baranv. najhitrejši evropski plavat". t>o starta) na Dunaju dne in 24. t. in. Prvi dan bo plaval nn JIH) in, drugi dnu |ia 200 ni.
HOTEL BEIjLKVUE. Omiš pri Splitu — vabi * svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto uadkri-Ijuje švicarski« lepote. Preživeti par dni v liole!u Bellcvue, je pridobitev za Vaše zdravje. Morje, pesek, sobice, zrak. pitna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvselljnvn in ogrevanje z elektriko. Balkoni, verande, terase za odpočile!, Peščeno kopališče preti hotelom. Takso ukinjene. Za uradnike popust — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Peusion Din 55.— do 75.— dnevno.
OZEBLINE
novo nastale vsake vrste na roki, nrslu, nogi, nosu, ušesu, ki so zatekle in srbijo, tako) izginejo, ako jih natnažete s poznano
»BARTULIČEVO LJLKOVITO MASTJO«
Cena zavitku samo Din 10,— Proizvaja in v pro met jo daje <tnra, leta 1500 ustanovljena Kaptol-ska lekarna Sv Marije, Zagreb, Jelačičev trg 20. Dobi se v vsaki lekarni.
■»»bjbk "jr-ftaMtr.l
•š^gj > 3 ^ o «,s
m i ,_j '--i
k?n
sl^jp*
^ 'r- u .rJ .
S-S s a ž F
•"SgiSSO ,«} . 3
• -*-, aj > [v* - N - . N --
•i i g 11 o'
ca
s s	oi
a	. .ca
— S2 a> S "
>~ •*	S * a
£ n	> o c js
s >	-a^
«	—i a N
cm „
JO
a
c w S ■■/> -s .■8 O o o ^ ^
c: -J •
« » > u
gi -ss-a g<«
iS^Ž I
Roland Dorgeles:
v	« t	4
Lesen t krizi
Sulphart jc z osušenini grlom prvi stopil iz kola.
0 li špas, ti, ampak človek bi zgagal od žeje ... Kje neki lazi oni z vinom, da ga odnikoder ni. Če ga le ni zasačil Morache.«
Ob misli na možnost take nezaslišane polomije je plesavcem namah zastal korak.
In ravno zdajle bi sc biia tako prilegla pijača, je klavrno dejal Vairon.
Pa naj gre še kdo drug po vino, je menil De-machy in izvlekel dva nova bankovca. Preveč sem se smejal, tudi jaz bi rad kaj pil.
Tovariši so gledali spoštljivo ali zavistno, kako jri novak odprl svojo denarnico iz lepega usnja, in Broucke je bil lako zmešan, da je dejal hvala lepa! ko je vzel denar.
Fouillard, ki je bil docela pozabil na svojo ku-liarijo, se je vrgel na vse štiri pred svojim ugaslim ognjem in z nabreklimi lici pihal v pepel, ne da bi se bil hotel pokazati le en sam plamenček.
Prinesite mi papirja, je prosil, les je moker kakor gnoj in mi noče goreti.
Nekdo je stekel v klet in se vrnil z naročjem pisanega papirju, ki ga je vrgel poleg ognjišča. Pri tein je sfrfotajo nekaj belili in modrih listov vstran; bili so skoraj vsi taiste velikosti. To so bili notarjevi akti. Vili so se v ognju, ki je zubljem« planil, in menili smo za trenutek še v ognju razpoznati lepo kanclijsko pisavo in pa okorne čačke kmetskih podpisov.
Mojduš, lepe reči uganjate, je menil s svojim dobrodušnim glasom Lemoine. Kaj takega je treba I
vendar spraviti... Vražje bi me imelo, če bi kdo sežgal pisma moje stare o njenem gruntu.
, Molči, gobec! je kašljal Fouillard v dim. Ti . i kriv, da ne smem kuriti z durmi, ampak se moram mučiti s tem svinjskim svežim lesom, ki za zlodja noče goreti. Kakor da ne bi bila vojna!
Pa še prav zares,« je pritrdil mali Belin, ki se je ravno vbadal s tem, da si iz notarjeve vsednje suknje skrpuca telovnik in ji je pazl jivo strigel škrice.
.-Resnica, na vojni smo, je ponovil sedaj tudi novak, ki je pravkar trčil z Bruckeom. Pogledal ,j«' Sulpharta v njegovih batislnili hlačah in se začel smejati.
Neverjetno! Človek se na fronti vsaj zabava. Pa to sem si bil že prej mislil, da bo na fronti manj dolgočasno nego v kosami.
Breval, čegar izvotleni obraz se je zopet nabral v običajne trpke gube, ga jc pogledal in zmajal z glavo:
Nikar ne misli, da je vsak dan tako, ka-li? Pre-teto bi se zmotil, veš!
Fouillard, ki je tiščal nos v svojo četrlinko, se je režal. Sulphart je sočutno skomignil z ramo:
Kako pa naj lo ve?
Če bi bil pri Charleroi, kakor sem bil jaz, mu je dejal Lagny, ki je imel obraz kakor stara baba, se ti ne bi bilo ravno mudilo na fronto.
Ka.j pa še-le umik! , se je vteknil Vairon. Povem li, pri moji veri, da to ni bilo kako tako-le veseljaško odmaranje.
To je bilo najhujše, da. je pritrdil Lemoine.
Pa Marna?< je vprašal Demachv,
Marna — tam ni bilo nič, mu je segel v besedo Sulphart. Pri umiku smo videli, kaj je polomija. Tu si spoznal ljudi....
V tem so si bili vsi edini. Umik je bil lisla strateška operacija, na katero so bili najbolj ponosni, ter se je vsak neznansko ponašal, uu je bil zraven, /, njim so sklepali vso svoje zgodbe: ta umik, la strašanski, nasilni pohod od Charleroija v Montmirail, brez odpočilka, brez jedi, brez cilja. Vsi polki so se pomešali in zajiielli med seboj: zuavi in pešaki, lovci in pionirji, vmes so omahovali propadli ranjenci, za-ostajavci, ki so jih kriče priganjali orožniki. Po obcestnih jarkih vsepovsod tornistre, uniforme; in potem bitke, ki so trajale po ves dan in bile vedno lint.e, včasih zmagovite — pri Gnise-u se je moral Nemec umakniti. Spali so ko klade po jarkih ali kar na cesti in ropotajoči municijski vozovi so jim ntleli inge. Plenili so trgovine in praznili kurnice. Strojničarji so izgubili mezge, dragonri konje, črnci svoje voditelje. Trgali so se za plcsnjive skorje. Vse cesle so bile zagatene s pohištvenimi vozovi in volovskimi gard m i, na katerih so zdeli jokajoči otroci in ženske; vmes so se gnetli arabski vojaki, ki so bili nekje poloviii par koz. Vasi so gorele, mostovi so frčali v zrak... Krvaveče in upehane tovariše je bilo treba puščati za seboj brez pomoči. Vmes pa so neprestano grmeli švabski topovi in poganjali tragično trumo dalje in dalje. To je bil umik, ki se je v njihovih ustih iz-premenil v zmago.
Rečem li, pri moji veri, če si bral na kantonih: Pariz, 60 km, je bilo to že vražje smešno.
Posebno za tiste iz Paname, je dodal dolgava Vairon.
In zatem, je dejal vnemarno Sulphart, kakoi da bi zaključil lepo povest z zelo vsakdanjim koncem, je prišlit Marne.
Ali se spominjaš malih dinj v Tilloy-ju ... Nitk. kako smo se iih nažrli!«
»SLOVENEC«, dne 7. aprila 1932.
šiev vu.
Vsaka beseda 50 par ali prodor drobne vrstice 150Din Najmanjši ^nesek5Din Oglasi nad 9 vrstic seračunajo višje Zaoqla*e s-hoqo trgovskega in reklamnega značaia vsaka vrstica2Di'n
^~&MBBS3WKjMBI IIIBI I Bil. f IIIIBHW——i
Na)man|ii zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Din Vsakoqla> treba plačati pri naročilu Na pismena vprašaja odgovariamo le,čeiepriloženaz.nanika.č;ek račun Ljubljana 103M9-- ;
Beseda samo 50 par Vajenca
za pekovsko obrt sprejmem z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4817.	(v)
Beseda samo 50 par Pridno dekle
in pošteno, vajeno vseh hiš*h del, ki ima veselje do kuhe, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače in sliko je poslati ia upravo »Slovenca« pod »Pridno 63« št. 4811. (b)
Agilnega potnika
za mesarske stroje in orodje, ki je dobro vpeljan v Ljubljani in vsej bivši Kranjski, sprejmem proti proviziji. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« št. 4832.	(b)
Enosobno stanovanje
se takoj odda. Prešernova ulica 16, Zelena jama. (č)
Opremljeno sobo
oddam na Sv. Petra cesti št. 44, I. nadstr.	(s)
Kupim
rabljen, dobro ohranjen pisalni stroj. Ponudbe, pisane z istim strojem in cena. Planine Anton, Trbovlje.	(k)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam na Rimski cesti 11, I. nadstr.	(s)
Beseda samo 50 par
Modistke!
Dam kapital ter grem za družabnico ali pomočnico. — Dopise na upravo »Slovenca« pod »Modi-stinja« št. 4843.	(d)
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Trgovino
.z mešanim blagom, Ljubljana ali Kranj, na pro-• metnem kraju, vzamem v .najem. Pristopim tudi kot .družabnik z garancijo 70 j do 80.000 Din. Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovina« št. 4829.	(m)
ODDAJO: 3 trgovski lokali
strogi centrum Zagreba, prvi 70, drugi 80, tretji 150 m2 površine, z velikimi modernimi izložbami, najbolj prometne trg. [ ulice, se d a i o takoj v najem brez odstopnine. -Večletna najem, pogodba. Solidna najemnina. - Za i vsako trgovsko stroko i krasna pozicija. - Informacije: Poslovnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica št. 144.	(n)
Vsakovrstno
mahaj s<? zadovo ^ ( M Ijite s drugimi
oo naivišiib cenab ČERNE luvelu Liuhliana \X/oltova ulica tt 3
Srečke, delnice, obligacije
kupuie Uprava »Merkur«. Liubltana - Šelenburcova ulica 6. II nadstr.
. izdelki Ki 50 baje,
i ravno tako do tri-
Ho možde vendar povsodi dobili pravi original
Lokal
se takoj odda v Florijan-ski ulici 28. Vpraša se v trgovini,	(n)
V Vara^dinskih
toplicah se odda takoj v najem gostilna z dvema lokaloma in 8 sobami ter vsem potrebnim inventarjem. Za inventar je potrebno jamstvo okoli 6000 Din — lahko z vložno knjižico. Vprašati: Stje-pan Kovačič, medičar — Koprivnica, Hrvatska, (n)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, vodovodom, elektriko, v novi hiši v Zg. Šiški št. 220, takoj oddam. Več se po-izve istotam pri g. Kosu.
Separirano sobo
v centru mesta, blizu kolodvora, oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4819. (s)
Prazno sobo ! KoJarski les
s posebnim vhodem od- kupi — plača takoj —-dam. Društvena 27, Novi Kunstler, Ljubljana, pri Vodmat.	(s) tobačni tovarni.	(k)
Beseda samo 50 par Lepo posestvo
v bližini Celja se proda ali odda v naiem. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod »Posestvo« št 4466.	(p)
Lepo hišo
praktično, z vrtom, na periferiji Ljubljane, kupim za okroglo 100000 Din. Ponudbe: Z 25, Kamnik, p
Kupim gostilno
ali trgovino brez vsake zemlje, in to na prometnem kraju blizu Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4840.	(p)
Enodružinsko hišo
novozidano, prodam za 35.000 Din, — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor,	(p)
Večja vila
naprodaj. Lega najugod-.nejša, zgradba izredno solidna. Vprašati: Maribor-• Krčevina, Tomšičev drevored 13.	(p)
Hišo
v Ljubljani, enonadstrop-no, novo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod
i št. 4310. _(p)
Hiša
3 sobe, hlev, mala njiva, hišna vodna moč (bivši mlin), v večjem industrijskem kraju, blizu postaje Jarše, takoj naprodaj za 25.000 Din. Luka Sevnik, Radomlje 26.	(p)
Gostilne ali trgovine | Črno prst
pekarije, mline, od 90.000 humus za vrtove - Vam Din dalje prodaja Posre- j dobavi gradbeno podjetje dovalnica Maribor, Sodna ! Anton Mavric, Dunajska ulica 30.	(p) | cesta 38 telefon 33-82. (1)
Na Jesenicah
ali okolici se kupi manjša hiša z enim ali dvema stanovanjema, četudi z manjšim lokalom. Ponudbe prosim na podružnico »Slovenca« Jesenice pod ■ Prodam« št. 4831. (p)
Beseda samo 50 par
i
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta I št. 14, Ljubljana,	(1)
Čebelarji!
j Vse čebelarske potrebščine kupite po izjemnih cenah v trgovini Fr. Stu-j pica, železnina in zaloga i poljedelskih strojev Gosposvetska 1 — Ljubljana.	(1)
Ugodna prilika!
Svilene kombineže 39 Din rvilene hlače 17, 18. 19 dinarjev Modno blago. M. Fušnik, Krekov trg 10 nasproti Mestn. doma. II)
Go^zerce
o« obroke TEMPO«. Gledališka al.
št. 4 Inasproti operet
Državna bolnišnica za duševne bolezni v Kovinu (Banat) sprejme
takoj v službo
štiri bolniške strežnice in štiri strežnike.
Mesečna plača 460 Din, poleg tega brezplačno stanovanje in hrana, pranje perila in dve uniformi (poletno in zimsko). Prednost imajo oni, ki so že služili v umobolnicah ali drugih bolnišnicah ali odslužili kaderski rok. Pogoji za sprejem: lepo vedenje, teiesno in duševno zdravje in samski stan. Istotam se sprejmeta
iznčen zidar in izučen mizar
z mesečno plačo 860 Din, poleg tega brezplačno stanovanje in hrana, — Pogoji za sprejem kakor zgoraj.
Prošnje kolkovati s 5 Din ter priložiti običajne prepise spričeval, a originale prinesti s seboj, ter sliko (fotografijo) iz tekočega leta.
Štev. 2481. — Iz pisarne Državne bolnišnice za duševne bolezni v Kovinu (Banat), 1. aprila 1932.
la suhe hruške
i kj> 3.50 Din, la orehe v I lupini, kg 4.50 Din, jabol-: čna marmelada, sladka, redka, kante po 30 kg, 165 Din, franko vsaka železniška postaja, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1
Šivalni stroj
nov, naprodaj za 1300 Din. Miklošičeva 7/III. (1)
Novo kolo
naprodaj za vsako ceno. Miklošičeva 7/III. (1)
Otroški voziček
ponikljan, na peresih — prodam za 400 Din. Ale-šovčeva cesta 35, podpritličje.	(1)
Kuhano maslo
kravje, prvovrstno, prodajam. Cena po dogovoru. Naslov: Anton Čik, Bje-lovar.	(1)
Najnovejše
damsko letno blago vseh vrst Vam nudi najceneje O. Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21.	(1)
komu noi%iSiVno, rloh .vila od Din 15. 25. 35, 50 7 ilo !) i <11-iii.rjev za 1 ki? Trmko Con >n-IJii no nov/.etjn, kn or tudi Brotove blazine in pern co
\ 1)01,F WOLKENSTEIN. CONOPUA
(Dunavska banovina). Zahtevajte cenik.
" '..■k'''*.'*''
Vsegamogočni je poklical k Sebi med sv«je knMoe našega ljubljenčka, sinčka, bratca
Jožka Schiffrer$a
učenca 4. razreda osnovne šole
kateri je izdihnil sinoči ob 23, po težki, dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, ter izročil svojo blago dušo Najvišjemu.
Spremimo ga v četrtek ob 16 iz hiše žalosti k večnemu počitku na župno pokopališče v Šmartnem pri Kranju.
S t r a ž i š č e , dne 6. aprila 1932.
Žalujoči rodbini Schiffrer in Knific.
Pult
razne škatle in stelaže — vse v dobrem stanju — prodam, Naslov v upravi -Slovenca« št. 4821. (1)
Beseda samo 50 par Naprodaj
lahki tovorni avto Chevrolet z odprtim in zaprtim zabojem za tovor (500 kg), takse prost, v brezhibnem stanju. - Poraben za potnika in prevoz blaga. Ogled v garaži Stu-pica, Slomškova ul. 6. (1)
Šolerji, pozor!
Prodam avto Ford, tovorni, malo vožen, in pre-skrbim kupcu obrt za prevozništvo, ki je vpeljano in donaša mesečno 8000 do 10.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »45.000 dinarjev« št, 4822. (1)
Beseda samo 50 par Lesne industrije,
žage in drugi interesenti! Kdor si hoče nabaviti, povečati ali preurediti električno napravo, mu vzamem za celotno protivrednost žagan les v račun. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 3431. (t)
ltoni7n ta Krmo
oddaia naiceneie •eletreimna h»a «d moke
A VOLK, LJUBLJANA
Rc?lie«a cesta iA
Izredna pomladanska prodaja!
Družba Commerce, Tavčarjeva ulica 2, prvo nadstr.
prodaja: Švicarski etamin enobarven..........Din	14'-
Francoska svila perilna ......................»	12'-
Češki cetirji za moške srajce .................>	H'-
Angleški poplin zn moške srajce..............>	19'-
Angleški poplin za damsko perilo............»	16'-
Francoski krepdešin svilen barvast............»	55'-
Krepdešin težak enobarven v različnih barvah	>	65'-
Angleški kamgarni za moške obleke od 175'- do	Din 240'-in vse drugo blago po znanih najnižj h cenah!
Pridite ln prepričajte se!
(a lan ?
Začetek žrebanja novega 24. kola državne razredne loterije. In lahko je mogoče, da si ta dan napolnite svojo listnico s tisočaki, ako takoj kupite svojo srečko pri prav posebno srečni kolekturi
HERMES d. d.
Jelačičev trg 6 ZAGREB Pod zidom 6
Cene srečk: cela Din 200'— polovica Din 100' — četrtina Din 50.—
Srečke lahko naročite tudi po navadni dopisnici, ki jo adresirajte na poštni predal 111.
................. Izrežite izpolnite in takoj pošljite! ................................._..
Naročilnica.
Glavni kolekturi drž. razredne loterije HfcRMES d. d., Zaereb postni pre-
tinac 111.
oj .
Za L razred XXIV. kola državne razredne loterije naročam s tem:
..................... komadov celih srečk po Di 200'—
_______________________ komadov polov c srečk po Din 100'—
________________________ kom dov četrt, srečk po Din 50'—
Nakupna cena teh srečk skupaj Din _______________________________
sem Vam nakazal po poštni položnici.
Izvolite mi po vsakem žrebanju poslati uradno listo o žrebanju.
Ime: ______________
Kraj: _____________
Točen naslov:
■S-
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Franc Rakovec
mag. višji oficijal v pokoju
danes 6 aprila ob 4 zjutraj, previden s tolažili svete vere, v 75. letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v petek 8. aprila ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Pred Prulami št. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 6. aprila 1932,
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
-	1	•■ ■«■	>	' i	1 -w,	.•,.•>-> . ■ . v?-, v. • ,•>•:..
Zahtevajte ga |,o vseh mlekarnah in kavarnah.
najpreglednejša kartoteko
Soklifi, Maribor.
4-
V	globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš preljubljeni soprog, oče, stric in tast, gospod
Josip Klemene
posestnik
v torek 5, aprila, previden s tolažili svete vere, mirno umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 7. aprila ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Trnovska ulica št. 5, na pokopališče k Sv, Križu.
V	Ljubljani, dne 6. aprila 1932.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Zn luKoslovansko tiskamo f Ljubljani; Karel Co&
Izdajatelj; Ivan Rakove*
Urednik: Franc Krcmžar.