60100200 855^ £vA OSREDNJS MJliNlCA PRImuKSKI dnevnik Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 30 (10.350) TRST, sreda, 6. februarja 1980 ^IMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*; _ ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, so dobro videli v i sta ubila tehnič- U*' ■ A , ioi... KONEC 35. NEMŠKO-FRANCOSKEGA SESTANKA NA VRHU NA VČERAJŠNJI SEJI V LJUBLJANI Poudarjena nujnost skupnih pobud za premostitev krize v Afganistanu Francoski predsednik in zahodnonemški kancler sploh nista govorila o morebitnem bojkotu moskovskih olimpijskih iger ditev^? ~ O*3 začetku tretjega m«tVa *rancosko-nemških pogovorov stain Giscardom D’E- ci.“)g0™ in zahodnonemšivim kan-f,0 Schmidtom so objavili sklep-. Poročilo, v katerem je rečeno, da £*°vietski vojaški poseg v Afgani-Drrv.U ‘"Sprejemljiv* in da ogroža lUog6? Popuščanja napetosti, ki ne bi dapn Preživeti še enega takega u-sta Li .anc‘ia *n Zahodna Nemčija sla spoštovati obveze, ki j. J1”.^Prejeli v okviru atlantskega ,*»tva >n menita, da je umik da ^ • ^et necbhodno potreben, slitev i.JUna Prizadevanja za premo- Sklepno »ost Pao. Poročita potrjuje podob-"teriri 'Sc obeh državnikov glede omenar0dnega P°i°žaja, čeprav ne ki Ja nobene konkretne strategije, je, , P:l!a jadro tiste «evropske lini-sedniJ zaSovarja francoski pred-Poiztf m k>i morala biti originalen spraloS za rešitev krize, ne le golo 'Jemanje ameriških stališč. sklepno poročilo ne omela tabsča obeh držav do bojko-do °sa°vskih olimpijskih iger in jeuL^darskih sankcij zoper Sov-petih i zvezo. Poročilo vsebuje v sta ugotovitve, do katerih Estajnns‘a Schmidt in Giscard d' iaVtlj,Predvsem menita oba dr-$tavij ’ smo povedali, da pred stania, s°vjetski poseg v Afgani-Da i,-,"ud° nevarnost za stabilnost Pas«! j®01 območju Azije ter za mir jSr* in zato mora sovjetski *®luci' °j- končati v skladu z re-Va'a 'i0' ki jo je večina izglaso-ščine "a zasedanju generalne skup-Idila Sedanja kriza bi ute- Prin^i-sPr°žiti protest, ki bi lahko dit^r? syet do še hujših posle-PaD.t‘'a bi se proces popuščanja treb®n 1 ^abko nadaljeval, je po-trdi sklepno francosko-hskik Poročilo takojšen umik sov-111 cet iz Afganistana. rajg^idt in Giscard d'Estanig iz-nosti , raz,lmevanje ob zaskrblje-drjj' fj1 jo je kriza povzročila v la Jjd' ki so navezane na nače-«hfflr)>vrKčenega gibanja ter se t>a J.13 Ptede potrebe, da je tre-cijg ^Prečiti razširitev konfronta-dfjj,, d Vzhodom in Zahodom na ^ Ve v razvoju. Poročn6*1 ,in šesti točki sklepnega *ov0f a -ie govor o »posebnih od-daj);f,.osiih» evropskih držav v se-hodna XT Položaju. Francija in Za-Pkusjjj Nernčija, katerih ljudstvi sta Voin Posledice dveh svetovnih i^devar^rjata, da si bosta pri-o, a skupaj s svojimi zavezni-vesje ,. zagotovili osnovno ravno-in j; ^dojnjo varnost obeh dr- coskega predsednika, ki bo šefu italijanske vlade Cossigi, predsedu jočemu evropske gospodarske skupnosti, poročal o poteku 35. franco-skonemškega sestanka na vrhu. Iz sklepnega poročila jasno izhaja, da Schmidt in Giscard d'E-staing nista sploh govorila o vprašanju bojkota moskovskih olimpijskih iger in o gospodarskih sankcijah. ki jih je predlagal ameriški predsednik Carter. Na tiskovni konferenci, ki je sledila zaključku pogovorov, je zahodnonemški kancler dejal, da Francija in ZRN pri pravljata elemente za skupno zahodno pobudo, da bi rešili sedanjo mednarodno krizo. Te elemente bodo predložili v Bruslju svojim evropskim partnerjem, obrazložili pa jih tudi bodo svojim ameriškim partnerjem. Francija in ZRN vse- kakor nimata namena igrati vloge posredovalca med obema velesilama. (i.f.) Dokončno potrjen sirski umik iz Beiruta BEJRUT — Sirske «zelene čela-de» se bodo čez kak dan umaknile iz Bejruta. Predsednik libanonske vlade Hos je v Damasku dosegel le nekajdnevno preložitev. Politični opazovalci se sedaj sprašujejo kaj se bo v Libanonu zgodilo in zakaj je Damask sprejel tako pobudo. Ob prvem vprašanju se skoraj vsi strinjajo, da bo umik po vzročil nov val nasilja. Glede raž-logov so mnenje različne, tako iz notranjelibanonskih kot iz bližnje-vzhodnih razlogov. Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt in francoski predsednik Valery Giscard D’Estaing med tiskovno konferenco, ki je sledila zaključku pogovorov (Telefoto AP) PONOVNO ZAHRBTEN TERORISTIČNI NAPAD V SEVERNI ITALIJI Pripadniki «prima linea» v središču Monze ubili ravnatelja kemijskega obrata Icmesa Tovarna je odgovorna za uhajanje strupenega dioksina, ki je povzročilo tragedijo v Sevesu Umorjeni Paolo Paoletti je bil pred štirimi leti aretiran pod obtožbo nenamerne povzročitve katastrofe - Delavci iz Monze z množično manifestacijo takoj odgovorili na zločin cosko J objavi sklepnega franku,:.' ,nemškega poročila sta se 9 L« Giscard d'Estaing sesta-Potetn f;1!1'* oči, pogovorov pa so se % "deležih tudi predsednik fran-tiinjMpdo Barre in vseh enajst tletnškp0V’ k* so pospremili zahodno-\j ga kanclerja v Pariz. ♦ Ita^dnjih dneh bo odpotoval J° posebni odposlanec fran- Hii Prizorišče atentata, v katerem je bil ubit tehnični ravnatelj kemijske tovarne «Icmesa» (Telefoto Ar-) ...........mm.mmmmimmmimmim.................... V VČERAJŠNJEM^ NAPADU NA NEKO MILANSKO PODJETJE Neuravnovešenec ubil eno osebo Trdi, da je pripadnik neke teroristične organizacije in grozi z ubojem sedmih talcev, če oblasti ne bodo iznolnile niesovih zahtev Neuravnovešenec, ki fiittia „ ie pripadnik neke terori-k riskih rgan>zacije, je včeraj v mi-F z« n_Ura in ’ aa je izvedel »samomorilni i^hba na,.nj^tinacionalno družbo liK ^Uh j sporoča je, ua je i/. azl°Hov ubil eno osebo, pet Za? kot ,.n, *^va uradnika pa zadr-V* stile c® dokler ne bodo oblasti (j hjo nJegovim zahtevam. To u.litti ip° .Potrdile same uradnice. Zi2fQt>sk^'!:teror*sts‘ dovolil, da so se s časnika- «,-uia t, ..‘“auamcionamo uruzi«' tj^Sh Sporočil je, da je iz ic ot ili j aov< (navajanju pogojev za iz-hjv a!Cev je policija izrazila a ^ naPadalec neurav-9z« j neak^aj’. so njegove zahteve Rti, 1Ciin “'bajne. Zahteva namreč vJriel3nosti' ki so po nje-tij!° v v^ ^ji rdečih brigad, ob-k, lelevi?' , časopisih in v izred *)f#ill,'*keia JSkil1 dnevnikih dolgega Ca en« j * ga je kasneje pre-^K'?ednil ,zmed uradnic, prihod •bih-®ja n Preiskovalnega uradu L,stf0v Gallucija in zagotovila Pronr°r!,ina in Rognonija. da , 'la usmrtitev Bonana '°diie • ki so ju rdeče brigade na smrt. Rok za izpolnitev teh pogojev je 30 ur, nakar bo, kot pravi, pognal prostore v zrak. Trdi namreč, da ima s seboj poleg dveh pištol, ek sploziv in ročne bombe. Ni še znano, kako so preiskovalci ugotovili da je napadalec Angelo Brambilla. dejstvo pa je, da so vest uradno potrdili, na kraju napada pa se nahajata tudi Brambillova mati in ženska, s katero živi, ki ga skušata prepričati, naj se preda. Vsi dosedanji poskusi, da bi ne-uraunovešenca prepričali k predaji so se izjalovili. Policija, ki je obkolila poslopje v Ul. Santa Sofia, si ne upa s silo vdreti v prostore, ker se boji, da bi Brambilla u-resničil svoj sklep in razstrelil eksploziv. Preiskovalci domnevajo, da ga bo prej ali slej premagala utrujenost. Brambilla naj bi bil po podatkih preiskovalcev le navaden nasilnež, ki je že večkrat imel o-pravka s policijo, še več pa s psihiatri; prav zato upajo, da se bo prej ali slej predal. Prav njegova uravnovešenost pa nekoliko skrbi preiskovalce, saj ne morejo predvidevati njegovih reakcij. Dejstvo pa, da daje talcem precejšnjo prostost, sa^ so lahko o vsem obvestili svojce, vzbuja upravičeno upanje, da se bo vsa zadeva srečno končala. Medtem se je tudi izvedelo, da je ubiti kurir podjetja Giaraii Ferrari. Neka tiskovna agencija je celo izrazila domnevo, da je ženska, s katero Brambilla živi, žena umorjenega Ferrarija. (voc) Karabinjerski ostrostrelec pred poslopjem družbe »Purina Italia« (AP) MONZA — Skupina teroristov prevratniške organizacije «prima li-nea» je včeraj zjutraj v središču Monze ubila Paola Paolettija. teh: ničnega direktorja tovarne »Icmesa;, v kateri je pred tremi leti :n pol eksplodiral reaktor ter povzročil uhajanje strupenega dioksina s hudimi posledicami za življenje mi-lanskega zaledja okrog Sevesa. Ista teroristična skupina je pred tremi tedni «zasedla» urade podjetja SAGO ter motivirala vdor z dejstvom, da je omenjene podjetje igralo vidno vlogo pri celotni aferi Seveso V komunikeju, ki je sledil temu terorističnemu dejanju, pa je »prima linea* napovedala «kon eentrični napad proti vsem odgovornim za tragedijo Sevesa^. Paolo Paoletti je tudi včeraj, kot sicer vsako jutro, nekaj po osmi uri odšel iz stanovanja ter pospremil osemletnega sina k sosedi, ki ga je peljala v šolo. Zatem se je napotil do svojega avtomobila, ki je bil 'parkiran v bližini, a tu ga je pričakala skupina teroristov, med katerimi je bila tudi ena ženska. Moški se je po vsej verjetnosti za vedel kaj ga čaka ter skušal zbežati, kar pa mu ni uspelo, saj sta ga dva terorista kmalu dosegla ter divje streljala proti njemu. Nesrečni Paoletti je bil pri priči mrtev, teroristi pa so zbežali s tiatom 128, v katerem jih je pričakoval pajdaš. Med begom so zločinci odvrgli dimni naboj, podobno kot teroristi, ki so pred letom dni v Milanu ubili sodnika Emilia Alessan-drinija. Zločinu je prisostvovalo mnogo ljudi in nekateri obraz terorista, ki nega ravnatelja »Icmesa* ter preiskovalcem ne bo težko izdelati njunih idehtikitov. Vsekakor so policisti približno pol ure po atentatu našli v središču Monze avtomobil, v katerem so se odpeljali kriminalci in ki je bil pred kratkim ukraden v Milanu. O teroristih pa ne duha ne sluha in sklepajo, da so ti zbežali po avtocesti proti Milanu. Odgovornost za atentat je prevzela »prima linea* s telefonskim obvestilom milanskemu uredništvu tiskovne agencije ANSA. Umorjeni Paoletti je bil star 39 let in je bil rojen v Orbetellu v bližini Grosseta, a je z družino že dolgo let živel v Monzi. Zapušča ženo in komaj osemletnega sinčka. Paoletti je bil imenovan za tehničnega ravnatelja kemijske tovarne «Icmesa» v Medi nekaj mesecev pred silovito eksplozijo reaktorja, ki je povzročila uhajanje strupenega plina. Na zahtevo namestnika državnega pravdnika iz Monze je bil 6. avgusta 1976 aretiran pod obtožbo povzročitve nenamerne katastrofe. ■ Po štirih mesecih zapora Pa so ga proti plačilu kavcije 70 milijonov lir izpustili na začasno svobodo. Po sklepu sodstva o prekinitvi proizvodnje v tovarni »Icmesa*, mu je vodstvo obrata poverilo nalogo, da neposredno sledi vsem še odprtim problemom tragedije v Sevesu. Teroristična organizacija »prima linea* je že leta 1977 «posegla» v to afero ter prevzela odgovornost za atentat na načelnika zdravstvene službe v Sevesu Giuseppeja Ghetti-ja, ki so ga prevratniki ranili v nogo. Istega leta pa so doslej še neznani teroristi postavili pred sta- novanjem Rudolfa Ruppa, člana u-pravnega sveta družbe »Hoffman -La Roche*, peklenski stroj, ki pa je povzročil le gmotno škodo. .Kes, zna -no je omenjena multinacionalna družba posredno nadzorovala tovarno »Icmesa* v Medi, ki je odgovorna za uhajanje dioksina. Pred časom pa so neznanci odvrgli zažigalni bombi proti tovarni pohištva, ki je last Luigija Vismare, občinskega svetovalca v Sevesu. Odgovornost za atentat je prevzela neznana »skupina dioksin*. Paolo Paoletti, ki je bil diplomirani kemik, je že osma žrtev terorističnega nasilja v tem letu v Italiji. Takoj po krvavem atentatu je sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL. proglasila v Monzi splošno stavko, v popoldanskih urah pa je bila na rooredu mogočna ljudska manifestacija, na kateri so spregovorili župan iz Monze Cirillo, predsednik mestnega antifašističnega odbora in predstavnik enotne sindikalne zveze, (st) RIM — Po petnajstih letih zapušča svojo funkcijo sovjetski veleposlanik v Italiji Nikita Rižov. Moskva je o tem že obvestila italijansko zunanje ministrstvo, ni pa še povedala, kdo ga bo nadomestil. PREDSEDSTVO RK SZDL OCENILO AKTIVNOST SOCIALISTIČNE ZVEZE SZDL je dobro opravila zadaje zahtevne naloge LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference SZDL je na današnji seji ocenilo aktivnost socialistične zveze s sedanjimi in preteklimi družbenopolitičnimi razmerami in nalogami. Nemirne in zaostrene mednarodne razmere ter notranje predvsem stabilizacijske naloge zahtevajo učinkovito delovanje vseh subjektivnih sil in množično, nepretrgano akcijo vseh delovnih ljudi, ki je bila v zadnjih tednih intenzivna in povezana tudi z veliko ljubeznijo in skrbjo za zdravje predsednika Tita. V Sloveniji in vsej Jugoslaviji je stabilna in dobra notranjepolitična situacija ter ugodne družbenopolitične in varnostne razmere, kar je prav gotovo odraz enotnosti ljudi in moči političnega sistema. Naloge zadnjih tednov so postavile SZDL pred novo preizkušnjo, kako bo kos svoji družbeni vlogi in svojim nalogam, ki jih ima kot množična in frontna organizacija ali je to res odprta in široka organizacija z jasno akcijsko usklajevalno vlogo in kako realne so ocene, ki so bile o takšni njeni vsebini dane tudi na decembrski volilni seji. Gledano v celoti je SZDL to preizkušnjo dobro prestala, opravila veliko nalog, potrdila oceno z volilne konference in si nabrala novih izkušenj. Kar je najbolj pomembno pa je to, da je bila prav v minulih tednih končno le prebita bariera, da je to samo nekakšna organizacija forumov. Kajti pokazalo se je, da so ljudje prav v socialistični zvezi in raznih oblikah njenega dela iskali in zahtevali odgovore na vprašanja, so ugotovili na seji. V minulem obdobju so bili pripravljeni številni sestanki in dogovori — z ravnatelji šol, predsedniki društev-, kulturnimi delavci, delavci na začasnem delu v tujini, aktivnejši so bili tudi koordinacijski odbori za odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi in pokazalo se je, da je takšno nave-zqyjnje stikov — ne le prek papirjev in telefonov — dobro. Kajti kolikor več bo takšnih dogovorov in osebnih stikov, kolikor več ljudi bo vanje vključenih, toliko manj bo prostora za vsakršno protisamo-upravno in protisocialistično ravnanje Ln toliko manj prostora za vsakršne dezinformacije in špekulacije. Zato vse te izkušnje dajejo tudi jasno usmeritev za delo v prihodnje, tudi v zvezi z mobilizacijo za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. To je zdaj osrednja naloga v Sloveniji in Jugoslaviji. Kajti z njenim uspešnim uresničevanjem je povezana tudi trdnost in varnost. JURE PENGOV Tito že opravlja del svojih funkcij LJUBLJANA — Splošno zdravstveno stanje predsednika republike Jo-sija Broza Tita se izboljšuje. Hkrati pa se nadaljuje zdravljenje in medicinska rehabilitacija. Predsednik Tito spremlja družbenopolitični razvoj v državi ter aktualna dogajanja v svetu, ter tudi opravlja del svojih rednih dolžnosti. Novo nasilje v San Salvadorju SAN SALVADOR — Dva nova primera nasilja še stopnjujeta napetost v mali srednjeameriški republiki Salvador. Študentje so zasedli ministrstvo za šolstvo in zadržujejo 500 oseb, pripadniki neke levičarske gverilske organizacije pa so napadli špansko veleposlaništvo in zadržujejo kot talce diplomate in osebje. PARIZ — Nekaj ur po ponedeljkovem razdejanju francoskega veleposlaništva v Tripolisu se je isto Zunanji ministri EGS o stanju v Afganistanu BRUSELJ - Včeraj se je začelo zasedanje zunanjih ministrov držav Evropske gospodarske skupnosti. Osrednji točki včerajšnje razprave sta bili odnosi s Turčijo in pristop Portugalske k skupnosti, medtem ko niso sprejeli nobenih novih sklepov v zvezi z bojkotom olimpijskih iger. Kar zadeva sodelovanje med EGS in Turčijo so se včeraj dogovorili, da se bodo nadaljevala prizadevanja, da se tudi tej državi omogoči vstop v skupnost. V zvezi s Portugalsko pa so poudarili, da je pristop te države k EGS prioritarnega pomena za zunanjo politiko skupnosti. O afganistaaski krizi pa je govoril italijanski zunanji minister Ruffini, ki je poudaril, da je treba dokazati Sovjetski zvezi, da je zahodna Evropa enotna na le v obsodbi intervencije v Afganistanu, ampak tudi v strategiji snovanja političnega odgovora Sovjetski zvezi. Po Ruffinijevih besedah je bila razprava »obširna in konstruktivna*. Poudarjena je bila še zlasti nujnost čedalje večje pozornosti zahodnoevropskih držav za sovjetski poseg v Afganistanu in posledic, ki jih ima ta poseg v svetu neuvrščenih, predvsem v islamskih in azijskih državah, je še dodal Ruffini. zgodilo s konzultatom v Bengaziju. Tudi tu je osebju uspelo zapustiti poslopje predno so ga demonstranti napadli in sežgali. Povsem razumljivo so se libijsko-francoski odnosi skalili. Libija trdi, da je razplet »logična posledica francoskega vmešavanja v notranje zadeve bližnje Tunizije*. HiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiMI Konferenca socialistične internacionale DUNAJ — V glavnem mestu Avstrije se je včeraj začela konferenca socialistične internacionale. Zasedanja, ki mu predseduje Willy Brandt, se udeležuje 25 delegacij socialističnih in socialdemokratskih strank z vsega sveta. Italijo zastopata predstavništvi PSI in PSDI, ki ju vodita Bettino Craxi in Pietro Longo. Na dnevnem redu zasedanja je razprava o energiji in o razorožitvi, vendar pa je vsa pozornost usmerjena v sedanje napeto mednarodno stanje. O tem je poročal avstrijski kancler Bruno Kreisky, ki se je včeraj vrnil na Dunaj po dvotedenskem potovanju po Aziji in Bližnjem vzhodu. Kreisky se je sestal z nekaterimi vidnimi predstavniki in voditelji številnih držav, med katerimi tudi z Indiro Gandhi. Na zasedanju so najprej obsodili sovjetsko invazijo v Afganistanu, pa čeprav z nekaterimi različicami. Te zadevajo predvsem oceno, ki jo je podal Bruno Kreisky, ki je de- jal, da kriza v Afganistanu ne sme zasenčiti drugih svetovnih kriz, predvsem bližnjeyzhodne. Stanje v svetu bo po njegovem mnenju o-stalo napeto, dokler ne rešijo drugih problemov. Nizozemski socialisti so predlagali »misijo dobre volje* socialistične internacionale v Moskvo, da se vzpostavi dialog, »ki ga ne smemo prekiniti, tudi če Sovjeti ne bodo nemudoma umaknili čet iz Afganistana*. Že na prvi dan dunajskega zasedanja se pojavlja torej predlog, naj bi postala v sedanjem stanju socialistična internacionala nekakšen «moralni posrednik*. Mednarodna socialistična internacionala naj bi torej ne izhajala iz kategoričnih obsodb, ampak bi — po predlogu nizozemskih socialistov, s katerimi v veliki meri soglašajo avstrijski in zahodnonemški socialdemokrati — delno sprejeli sovjetsko tezo o posegu v Afganistanu »kot obrambi svojih meja, ki jih ogroža mednarodna zarota*, češ da bi osvajanje te teze zmanj- šalo stanje napetosti v svetu. Znatno odločnejši ’e bil tajnik italijanske socialistične stranke Bettino Craxi, ki je dejal, da mora priti do sprememb v politiki vodstva SZ in da je sedanja politika sovjetskih voditeljev v nasprotju «z interesi in perspektivami SZ* ter da ji tudi sami zavezniki le neradi sledijo. Vsekakor pa je Craxi mnenja, da ni mogoče predolgo odlašati z ratifikacijo dogovorov SALT 2 ter je poudaril tudi nujnost čimprejšnje rešitve bližnjevzhodne krize. Zasedanje socialistične internacionale se nadaljuje danes in se bo verjetno končalo v poznih večernih urah. Ni še znano, če bodo sprejeli kak dokument v zvezi z afganistansko krizo. Na sliki (telefoto AP); predsedstvo zasedanja socialistične internacionale; od leve proti desni Olaf Palme. Bernd Carlssen, Willy Brandt, Bruno Kreisky, Reiulf Stecn in Bettino Craxi. TRŽAŠKI DNEVNIK JUTRI NA VRSTI SNIDENJE Z MINISTROM ZA DRŽAVNE SOUDELEŽBE LOMBARDINIJEM Tržaški arzenal: koristen sestanek tržaške delegacije z Evangelistijem Parlamentarci in sindikalisti pozitivno ocenili razgovor z ministrom Minister za trgovinsko mornarico Evangelisti je včeraj v Rimu sprejel tržaško delegacijo, ki mu je predočila nevzdržne razmere v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku in dramatični položaj 450 delavcev, ki jih je vodstvo obrata po navdihu družbe Fincantieri sklenilo vpisali formalno najmanj za tri mesece dejansko pa za nedoločen čas v dopolnilno blagajno, člani odposlanstva so se vrnili z občutkom, da jp bilo snidenje koristno. Odločilno naj bi vsekakor bilo srečanje z mi nistrom za državne soudeležbe Lom bardinijem, ki bo jutri ob 11.30. V delegaciji so bili senatorka Jel ka Gerbec (KPI), poslane Gruber Bencova (LpT). Cuffaro (KPI) in Tombesi (KD), deželm odbornik za industrijo Rinaldi, tajniki enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL Gialuz, Degrassi in Fabricci. vse državni koordinator za ladjedelska vprašanja v kovinarskem sindikatu FLM Sartori, zastopniki pokrajinskega vodstva FLM Capozza Maschio in Iurisich ter predstavmK tovarniškega sveta TA - SM Nai-della. Minister Evangelisti je obljubil takojšnje posredovanje pri ministru za državne soudeležbe Lom bardiniju v smislu, da se nemudoma prekliče sklep o dopolnilni bla gaini, ki je pričel veljati v porie djek. «Tega sklepa nikakor ne o-dobravam Sprejet je bil v brk ravno nasprotnim usmeritvam, ki sta jih ubrala vlada in pailament glede ladjedelniške politike in ka že, kot da bi bil sprejet nalašč proti interesom Trsta. V resnici si lahko Tržaški arzenal takoj zagotovi dve delovni naročili, toda kaj, ko se vodstvo obrata in Fincantieri bojita, da ne bi bila oškodovana*. Minister je obžaloval, da je odločitev o dopolnilni blagajni prizadela «mesto kakor je Trst, ki je v tem trenutku potrebno še prav posebnega razumevanja. Evangelisti se je nadalje obvezal, da bo prispeval k odstranitvi zaprek, ki v poslanski zbornici ote-žavljajo odobritev zakona o izgred- iHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiidMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiimiiniiiiiiiiiMli PROTI RAZLASTITVAM SVOJIH ZCMLJIŠČ Domačini Kolonkovca nadaljujejo svoj boj Preprečili bodo začetek del na svojih zemljiščih Drevi pomembna seja rajonskega sveta za Sv. Ano Domačini Kolonkovca, ki so jim pred kratkim razlastili zemljišča, da bi na njih zgradili več ljudskih gradenj, nadaljujejo borbo za o brambo svojih zakonitih pravic Kot so se domenili na petkovem sestanku v gostilni «Ex soci» v Ko lonkovcu, so začeli širok krog posvetovanj s Dolitičnimi strankami in organi da bi jih osvestili o njihovem življenjskem problemu. Tako so se v ponedeljek zvečer skupaj s predstavnikoma Kmečke zveze Kodričem in Bukavcem sre čali z delegacijo tržaške KPI, ki so jo sestavljali občinski svetova lec Ugo Poli, dr. Roberto Costa, Costantino Giorgetti in predsednik urbanistične komisije pri rajonskem svetu za Sv. Ano Perini. Predstavniki razlaščencev Valentinčič. Polšak in Biekar so jim predočili resolucijo, ki so jo izdelali po pet kovem sestanku, v kateri zavračajo takšno postopanje tržaške občin ske uprave, ki se ni posvetovala s prebivalstvom, predno je določila kraj, na katerem naj bi zgradili nova ljudska stanovanja. Včeraj dopoldne se je delegacija razlaščencev in predstavnikov Kmečke zveze sestala s podprefek tom dr. Ravallijem. Tudi njemu so obrazložili svoja stališča, obvesti li pa so ga tudi, da se bodo doma čini Kolonkovca odločno uprli morebitnemu začetku del na njihovih zemljiščih in bodo preprečili vhod terenskim vozilom na zemljišča. Drevi bodo o razlastitvah na Ko-lonkovcu govorili tudi na seji rajonskega sveta za Sv. Ano, katerega se bodo udeležili tudi občinski odbornik za urbanistiko Rossi in predstavniki gradbenikov. Krneč, ka zveza poziva, naj se sestanka udeleži čimveč domačinov. • Danes sta na sporedu naslednja sekcijska kongresa KPI: na Kolon-kovcu (Ul. Costalunga 161) z udeležbo člana pokrajinskega tajništva Uga Polija in v Podlonjerju (Ul. Ma- saccio 24) z udeležbo člana pokrajinskega tajništva Paola Gerija. Oba se začneta ob 19.30. Danes v Miljah javna manifestacija za mir Na pobudo krajevnega občinskega sveta bo danes v Miljah javna manifestacija za mir, nadzorovano razorožitev in popustitev mednarodne napetosti. Občinska uprava poziva javnost, naj bo na njej čimbolj množično prisotna, da tako izpriča voljo po zatrtju političnega nasilja pri nas in na tujem. K prireditvi so do sedaj pristopili: predsednik deželnega odbora Comelli, predsednik deželnega sveta Colli, pokrajinska uprava, tržaška, dolinska, devinsko - nabrežin-ska, zgoniška in repentabrska občina, pokrajinska vodstva KPI, PSI, SSk, PSDI, ZKMI, ZSMI, PDUP, ACLI, ZŽI - UDI, CGIL - CISL - UIL, FLM in VZPI - ANPI, tovarniški svet ladjedelnice Alto Adriatico, Društvo Slovencev miljske občine in s pozdravnim in vo-ščilnim sporočilom predsednik koprske občinske skupščine Abram. Zbirališče udeležencev bo ob 19. uri na Marconijevem trgu, od koder se bo razvila bakla-da skozi mestne ulice do Verdijeve kinodvorane. Tam bo osrednja slovesnost, na kateri bodo spregovorili župan Bordon, podpredsednik pokrajine Martone (predsednik Ghersi se službeno mudi v Rimu), pokrajinski predsednik ACLI Bar-bo, predstavnik enotne-sindikat ne zveze Degrassi, senator Šema v imenu VZPI - ANPI, zastopnik ZKMI (v slovenščini) in še predstavnik doma Časa del fanciullo od Sv. Sobote Santini. Sledil bo nastop pevskih zborov «F. Venturini* (Dom jo), »Jadran* (Milje) in italijanskega zbora iz Milj. Jutri in v petek skupščina CGIL Na tržaški pomorski postaji bo jutri, 7., in pojutrišnjem, 8. t.m., kongresna skupščina sindikata CG IL (mestno središče) kot priprava na njegov četrti deželni kongres. Prične se jutri ob 17. uri z izvolitvijo predsedstva, kateri bodo sledili tajniško poročilo imenovanje komisij in pozdravi. Nadaljevala se bo v petek ob 9. uri in popoldne ob 15. uri, ko bodo na sporedu zaključni posegi in volitev delegatov nji zidanega doka v arzenalu, ki še vedno ni dokončan. Ta zakon bi morala potrditi danes popoldne poslanska komisija za proračun. Minister je tudi povoljno ocenil zahtevo tržaških parlamentarcev o dodatnih finančnih sredstvih, ki so potrebna za izgotovitev doka najpozneje do konca leta 1982. Danes bo senat razpravljal tudi o treh zakonskih ukrepih, ki obravnavajo nove ladijske gradnje, ladijska popravila in kreditiranje ladjedelskih obratov in ki jih je poslanska zbornica že odobrila. Ti zakoni, je dejal Evangelisti, bodo zajamčili italijanskim ladjedelnicam vrsto no-vitf naročil in Trsta prav gotovo ne bomo zanemarili. Minister bo razen tega predložil še zakon o protionesnaževalnih pobudah, ki predvideva med drugim gradnjo posebne vrste ladij ter skupni izdatek 30 milijard lir. Minister za trgovinsko mornarico je izrecno zatrdil, da razpolaga z vso možno politično voljo, ki je potrebna za rešitev gornjih problemov. »Vprašanje Trsta je treba gledati skozi izrazito politično prizmo* * * * *, je naglasila tudi senatorka Gerbčeva predstavnikom javnih občil po snidenju z ministrom. Potrebne so jasne izbire, je pripomnila, da tržaško gospodarstvo zasu-čemo v drugačno smer od tiste, ki jo je ubiralo v zadnjih desetletjih, to je v smer ponovnega zagona pristaniških ter industrijskih dejavnosti, torej tudi ladjedelskih Poslanec Cuffaro: «Obveze, ki jih je sprejel Evangelisti, so po mojem resne. Želeti je, da bodo besedam tega prestižnega moža sledila dejanja. Utvar pa si nikakor ne smemo delati, kajti znotraj te zmedene vlade se okrog enih in istih problemov prepletajo dokaj protislovna stališča.* Cuffaro zlasti ni mehak do predsednika Fincantieri odv. Basilica, ki se je vseskozi izmikal srečanju s sindikalisti: »če ne bo zavzel drugačnega gledišča, potem naj kar odstopi: Fincantieri že več leta povsem neustrezno obravnava izredno resne probleme*. Sindikalni krogi so zaenkrat in upravičeno oprezni. Sestanek z E-vangelistijem označujejo kor koristen in izražajo upanje, da bo načeti razgovor rodil dobre sadove na jutrišnjem snidenju z Lombar dinijenj. šele nato bodo zavzeli u-radno stališče o rimskih pogovorih. «Škotski obred» proti Cecoviniju Vodje «Škotskega starodavnega in sprejetega obreda*, to je najvišje italijanske masonske ustanove, so na tajnem sestanku na svojem sedežu v Rimu sklenili, da nastopijo na sodišču kot zasebna stranka proti tržaškemu županu in evropskemu poslancu Manliu Cecoviniju. Cecovi-nija obtožujejo tatvine v obtežilnih okoliščinah. Sodni postopek se nanaša na krajo nekaterih dobrin, med temi so bile tudi zakladne zadolžnice, ki so jih hranili na sedežu »obreda*. Te so izgubile, potem ko je rimsko civilno sodišče odredilo zaplembo mason-skih dobrin, katerih kustos je bil prav Cecovini. Od tod prijava in preiskava, ki jo vodi namestnik državnega tožilca Luciano Infelisi, ki je Cecovinija že obvestil o začetku sodnega postopka. Odhod izletnikov na Daljni vzhod Skupina 22 izletnikov Primorskega dnevnika je včeraj zjutraj veselo odpotovala na dvajsetdnevni izlet v Manilo na Filipinih, Hongkong, Singapur in Bangkok. Izletniki so se včeraj popeljali z avtobusom do ljubljanskega letališča, odtod pa so odleteli v Amsterdam, od koder bodo danes krenili na Daljni azijski vzhod. SEJA GLAVNEGA ODBORA SKGZ V GORICI Odgovornost demokratičnih si! v deželi v Rimu za pospešeno rešitev vprašanj globalne zaščite Poročilo predsednika B. Raceta o sedanjem stanju vprašanja globalne zaščite z oceno obiska pri Cossigi - Poročilo J. Korena o mednarodnem političnem položaju po agr®' siji Sovjetske zveze v Afganistanu V ponedeljek se je v Gorici sestal na svojem prvem letošnjem zasedanju glavni odbor SKGZ. Dne, ni red je obsegal poročilo predsednika Borisa Raceta o sedanji fazi vprašanja globalne zakonske zaščite in oceno obiska enotne slovenske delegacije pri predsedniku vlade Cossigi, poročilo Jožeta Korena o mednarodnem političnem položaju in nekatera tekoča vprašanja. Predsednik Race je v prvem delu svojega izvajanja podal kronološki potek prizadevanj za dosego globalne zakonske zaščite od trenutka, ko se je delo posebne komisije predsedstva vlade za pripravo zakonskega osnutka s poročilom predsednika komisije in ločenim poročilom slovenskih članov komisije, ki se seveda vsebinsko bistveno razlikuje od za manjšino nesprejemljivega poročila predsednika komisije, praktično končalo, pa vse do obiska enot- ne slovenske delegacije pri predsedniku vlade Cossigi z namenom, da se delo za globalni zaščitni zakon pospeši in da se zakon sprejme do konca leta 1980. Pri tem je Race obvestil člane glavnega odbora, da je Cossiga podaljšal mandat posebni vladni komisiji do konca junija t.l. Člane glavnega odbora je tudi seznanil s potekom razgovorov med vsemi šestimi komponentami, ki predstavljajo slovensko narodno skupnost, glede sestave enotne delegacije za sprejem pri Cossigi. V tem okviru je omenil tudi stike, ki jih je imela SKGZ z deželnimi tajništvi KPI, PSI in SSk ter s končnim sklepom, da ostane sestava enotne delegacije taka, kot je bila doslej. Predsednik Race je nato poročal o sprejemu pri Cossigi v prisotnosti podtajnika v predsedstvu vlade, videmskega poslanca KD Bressanija. Ko je potem prešel k oceni sedanje- S ponedeljkove seje glavnega odbora SKGZ ga položaja in obiska pri predsedniku vlade, je predsednik Race dejal, da moramo izraziti nezadovoljstvo, ker je bil zaradi načina dela posebne komisije predsedstva vlade zamujen dragocen čas in da je zato sedaj upravičena zahteva, da se spoštujejo napovedani roki tako glede izdelave vladnega zakonskega predloga najkasneje do 30. junija kot dokončnega sprejema zakona do konca leta. Dejal je, da je Cossigov pristanek na paritetno delovno skupino pozitiven, da pa bo mogoče izreči oceno o tem, ali je bila njena ustanovitev koristna ali ne, šele ko bomo videli, kako bo njeno delo potekalo, kakšna bo pri tem politična volja da se v zakonu upoštevajo zahteve slovenske narodnostne skupnosti in do kakšnih konkretnih rezultatov bo privedlo. Kar pa zadeva naloge naše narodnostne skupnosti v razdobju, ki je pred nami, je Race menil, da je treba doseči maksimalno podporo našim zahtevam pri deželnih vodstvih političnih strank, po drugi strani pa, da se morajo vse komponente enotne slovenske delegacije zavzemati za enotnost stališč in ta stališča potem tudi enotno zagovarjati na vseh ravneh. Glede SKGZ same je predsednik Race seznanil člane glavnega odbora z navodili posameznim odborom SKGZ naj osredotočijo vse svoje napore v temeljito proučevanje vprašanj, ki so povezana z globalno zaščito. Čakajo nas torej veliki napori, ki se jim v nobenem primeru ne smemo izogniti. Na koncu je Race poročal še o sestanku predstavnikov SKGZ s predstavniki deželnega odbora KPI, na katerem so se seznanili z nekaterimi spremembami, ki jih namerava KPI vnesti v svoj zakonski osnutek za globalno zaščito pred ponovno vložitvijo v parlamentu. V tej zvezi je poudaril željo SKGZ, da KPI predloži parlamentu nespremenjen osnutek. Poročilu je sledila zelo poglobljena razprava, v katero so posegli Duša Kosmina, Edvin Švab, Samo Pahor, Karel šiškovič, Stanko Bole, Al-do Rupel, Darko Bratina, Miloš Budin, Izidor Predan in Rudi Wilhe!m. Iz razprave je izšla ugotovitev, da so pred nami meseci, ki bodo odločilni za našo bodočnost, da bo treba zato angažirati vse sile na vseh V KOMAJ PRENOVLJENEM MANJŠEM STANOVANJU V UL. GEPPA 6 Tragična smrt tržaškega odvetnika in uradnice preiskovalnega urada Preiskovalci domnevajo, da sta se odv. Gianfranco Matejka in Diana Ceppa zadušila zaradi pomanjkanja kisika v neprimerno močno ogretem prostoru V tržaških sodnih in odvetniških krogih je sinoči bridko odjeknila vest o pretresljivi tragični smrti tržaškega odvetnika Gianfranca Matej-ke in tajnice tržaškega preiskovalnega urada Diane Ceppa Francese. Nesrečneža so včeraj popoldne našli mrtva v njegovem manjšem pritličnem stanovanju v Ul. Geppa 6, kamor se je odvetnik Matejka vselil šele pred štirimi dnevi. Vzroki tragedije bodo dokončno znani šele po obdukcijah trupel, preiskovalci letečega oddelka tržaške kvesture pa domnevajo, da je smrt nastopila zaradi pomanjkanja kisika v izredno majhni in neprimerno močno o grevani garsonjeri. Prvi, ki se je zavedel nesreče, je bil Matejkov pomočnik, odvetniški pripravnik Piero Nobile iz Ul. S. Ni-cold 33. Ko je včeraj ob 16.30 prihajal v odvetniško pisarno Gianfranca Matejke v tretjem nadstropju i-stega poslopja, je zagledal pred poslopjem parkiran odvetnikov avtomobil. To se mu je zazdelo takoj sumljivo, ker je vedel, da bi moral Matejka včeraj po delovnih opravkih v Cervignano. Tako se je, predno se je povzpel do tretjega nadstropja, ustavil v pritličju, s ključi, ki mu jih je izročil odvetnik, odprl vrata majhnega stanovanja — tu je bila prej ratarjeva soba — in komaj so bila vrata odprta, ga je zajel val izredno vročega zraka. Takoj mu je bilo jasno, da gre za nesrečo, zato je kljub visoki vročini vstopil, se povzpel nato po stopnicah do majhnega gornjega prostora in tu zagledal negibni trupli 44-let-nega Gianfranca Matejke in 27-letne Diane Ceppa. Za njiju ni bilo več pomoči. Dežurni zdravnik Rdečega križa dr. Li vio Russi je izdal poročilo o smrti, v katerem piše, da sta nesrečneža umrla pred kakimi 12 do 16 urami. V stanovanju je bila električna peč v pritličju izkopljena, pač pa so še delovali štirje ogrevalniki na metan, ki so segreli zrak v stanovanju do 40 stopinj C. Vsa okna garsonjere so bila hermetsko zaprta, tako da je verjetno v majhnem stanovanju zmanjkalo kisika, kar naj bi povzročilo njuno smrt. Medtem ko je dežurni namestnik državnega tožilca izdal dovoljenje za prenos trupel v mrtvašnico tržaške bolnišnice, so prispeli na kraj tragedije vodja letečega oddelka tržaške kvesture dr. Petrosino, na mestnik državnega tožilca dr. Staf fa, načelnik političnega oddelka dr. Volpe. Vsi so odv. Matejko in Diano Ceppa dobro poznali, saj so i-meli vsakodnevne delovne sfike z njima, in njihovi pogledi so izdajali občutke žalosti in nemoči ob kruti Odvetnik Gianfranco Matejka tragediji. Odvetnik Gianfranco Matejka je bil dobro znan v tržaških družbenopolitičnih krogih, predvsem zato, ker je bil naprednih političnih nisli. Tako je bil vrsto let odvetnik sindikata stanovanjskih upravičencev Sunia, na številnih procesih proti posiljevalcem je branil pravice žensk in tli« Diana Ceppa Francese Kolektiva za obrambo zdravja žensk, sodeloval je tudi kot odvetnik na procesu proti zločincem Rižarne. Diana Ceppa je bila tajnica tržaškega preiskovalnega urada, na sodnih obravnavah pa korektna zapisnikarica, do katere se je lahko novinar sodne kronike lahko vedno zatekel po to ali ono pojasnilo, (šč) Smrt delavca v miljski ladjedelnici Ponovno beležimo smrtno nesrečo na delu. V ladjedelnici Alto Adriatico v Miljah je izgubil življenje 33-letni delavec Amerigo Jacumin iz Aquileie, Ul. Augusto 81. V ladjedelnico so kmalu po četrti uri popoldne prihiteli agenti iz miljske policijske postaje, katerim je poveljeval dr. D’Onofrio. V trupu ladje Ju-lia, ki je šele v gradnji, so delavci našli truplo svojega tovariša. Jacumin je na ladji opravljal neka dela za podjetje Vlttor iz S. Can-zian dTsonza. Najditelji so povedali, da je nesrečni delavec ležal negibno in da ni dajal nobenih znakov življenja. Dežurni zdravnik Rdečega križa Carlo Giansante je v svojem poročilu zapisal, da bo treba vzroke smrti šele ■ reučlti. Vendar pa je imel Jacumin globoke ureze po vratu. Kako je končal na dno ladje, nihče ne ve povedati, ker nihče ni bil neposredno priča nesreči. Ukaz za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnice je izdal dr. Tavella. Zdaj je tam na razpolago sodnim oblastem. Policija pa je uvedla preiskavo. Jutri, 7. t.m., ob 18.30 bo izredna seja občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redu bodo med drugim sprejem dopolnitev k načrtu za razvoj prodajnega omrežja, določitev okrožne zemljiške komisije za obdobje 1980/85 in določitev poviška odškodnine za občinske u-pravitelje in svetovalce za leto 1979. NAD AFERO BUFO-MALLARDI DOKONČNO PADEL ZASTOR BIVŠA PODJETNIKA POVSEM OPROŠČENA Viharna zadeva bivših gradbenikov Filippa Bufa in Albina Mallar-dija, ki je pred desetimi leti močno razburila tržaško javnost, se je včeraj končno zaključila z razpravo na kazenskem sodišču in z oprostitvijo obeh obtožencev. Naj na kratko obnovimo dogodke. Gradbeno podjetje «Bufo e Mallardi* je v začetku sedemdesetih let nameravalo kupiti od tržaške občine zemljišče na Rocolu. Občina se je sicer proti temu izrekla, piristala pa je na zamenjavo z drugim zemljiščem v SesLanu. Toda okoliščine, ki so preplele to zamenjavo, so bile precej nejasne in na koncu se je izkazalo, da bi občina s to špekulacijo izgubila precej desetin milijonov lir. Kljub vsemu je občina odobrila sklep o zamenjavi in ga poslala nadzornemu odboru, kateremu je načeloval Silvano Miani. Toda nadzorni odbor ga je zavrnil z utemeljitvijo, da je pravno nesprejemljiv. Sklep je oba gradbinca silno razburil in odločila sta se, da preiskovalnemu sodniku povesta, da sta Mianija in občinskega odbornika za javna dela Moc-chija podkupila. Pri podkupovanju je posredoval neki Cappelletti, Decembra leta 1975 so bili vsi trije obsojeni, a zaradi amnestije niso prestali kazni, pač pa so pla- PO OGLEDU TV ODDAJE «TRIESTE - IMPRESSIONI Dl UN VIAGUATORE> Vtisi popotnika pokazali nerealno sliko lijanske narodnosti. Režiser Van-1 sedice ni bilo o hudi gospodarski nucchi pa nas je prikazal kot skup-' krizi, ki se iz dneva v dan za- Na prvem kanalu italijanske te levizije smo predsinočnjim lahko gledali enourno oddajo eTrieste — impressioni di un viaggiatore*, ki jo je pripravil televizijski časnikar Giuseppe Vannucchi v okviru serije TG 1 Speciale. Po lanski oddaji «Benvenuti a Trieste», ki jo je zrežiral Leandro Lucchetti in ki je v mestu zbudila cel val polemik, ie marsikdo pričakoval, da bo Giu seppe Vannucchi skušal prikazali širši italijanski javnosti drugačno, popolnejšo sliko Trsta in njegovih številnih kontrastov m problemov Takoj lahko rečemo, da mu to vi uspelo. Po ogledu oddaje je nekdo rekel, da bi jo bilo treba nasloviti »Luči in zvoki*. V marsičem je imel prav, saj smo v dobri uri lahko gledali mojstrske posnetke mesta in njegovih značilnosti z najrazličnejših perspektiv, ki so bile doslej nežna ne marsikateremu Tržačanu Celo ten prikaz je spremljala dobro izbrana glasba, v kateri so prevladovali dunajski valčki, ki so brez dvoma marsikateremu starejšemu meščanu omehčali srce in obudili spomine na davno preteklost. Film ski posnetki in glasba so bile to- rej najboljše stvari celotne oddaje, ki pa je s svojo vsebino in s prikazom današnjega Trsta z okolico popolnoma razočarala. Pravzaprav je oddaja prikazala podobo preteklosti in blišča že davno minulih dni, ki pa so ostali globoko zakoreninjeni v srcih marsikaterega Tržačana in kjer tičijo korenine mita o avtonomiji, ki je eno glavnih gesel sedanjega vodilnega meščanskega razreda. Da gre za oddajo, ki naj bi prikazala vtise potnika, ki se sprehaja po Trstu in skuša razumeti njegove skrivnost i in protislovja današnjih dni, so nas opozorili sicer dolgi kadri, ki so prikazali kupce z onstran meje, ki se dnevno zbirajo v mestu ter nasmejani obrazi mladine, ki poseda v soncu pred kavarno. Žive slike Trsta z vsemi njegovimi številnimi problemi nismo videli v Vannucchijevi oddaji. Tudi nas Slovence je prikazal na način, ki ga ne moremo sprejeti. Ponovno moramo poudariti, da smo aktivni del tukajšnje politične, gospodarske in družbene stvarnosti, ki se dnevno soočamo z enakimi problemi, kot jih imajo prebivalci ita- nost, ki živi tam nekje na lepem in sivem Krasu, ki ima lepe folklorne tradicije, bele hišice in značilne cerkvice ter seveda vse pravice kot državljani italijanske narodnosti. če nas je režiser L ucchetti v svoji oddaji »Dobrodošli v Trst* skušal prikazati s patološkega vidika, se nas Vannucchi loteva s folklorne plati: kot smo bili kritični do Lucchettijevega izvajanja, tako sedaj odklanjamo tudi Vannuc-chijevo. Sicer pa je bilo 55 minut oddaje posvečenih le obujanju spominov in le površni analizi razlogov, ki so mesto privedli v sedanjo situacijo. Kakšna je ta situacija pa nam režiser ni pokazal. Predvsem nam ni pokazal tistih dveh taborov, ki si stojita nasproti: na eni strani napredni, demokratični Trst, ki se skuša odpreti in navezati stike z zaledjem in z bližnjimi deželami, na drugi strani pa Trst, ki se zapira, ki se hoče izolirati, ki odklanja svojo vlogo mesta ob meji. Ravno tako nam ni oddaja pokazala vseh tistih številnih problemov, ki tarejo krajevno stvarnost: niti be- ostruje; ravno tako o mladini in vseh njenih problemih. Manjkal je vsak še tako majhen namig o socialnih problemih, ki jih je v mestu nič koliko. Skratka lahko re čemo, da je režiser Vannucchi s svojo oddajo pokazal podobi mesta v njegovi že skoraj pozabljeni preteki osti. čeprav je v zadnjih petih minutah nakazal nekatere aktualne probleme in skušal razkriti razloge, ki so po njegovem mnenju privedli mesto v tako situacijo. Sicer pa je probleme le nakazal, ni jim skušal najti primerne rešitve: to je prepustil posameznemu gledalcu, ki si je na osnovi enourne oddaje lahko kar sam ustvaril lastno mnenje. Kakšno mnenje so si o Trstu ustvarili gledalci, ki živijo drugod v državi, nam ni znano. Naše mne nje pa je negativno, saj nam ni izredno tehnično izvajanje, v katerem so zlasti izstopali sugestivni panoramski posnetki, pokazalo resničnega Trsta z vsemi svojimi velikimi problemi, kjer se med dve ma taboroma bije ostra bitka, ki j bo odločala o nadaljnji usodi mesta in njegovih prebivalcev, (as) čali sodne stroške. Miani in Mocchi pa sta dosegla, da se je obtožnica spremenila in sicer iz izkoriščanja javne službe (za kar sta bila obsojena) v podkupovanje javnega funkcionarja, kar pa je pognalo na zatožno klop Bufa in Mallardi ja. Včeraj pa se je na kazenskem sodišču vsa zadeva dokončno razpletla. Predsednik sodišča je bil dr. Trampuš, javni tožilec dr. Staf-fa, zapisnikar pa Cemecca. Po kratkem in blagem posegu javnega tožilca je besedo povzel odvetnik Virgilio Ressoner, ki je v tričetrtumem govoru, s celo goro pisanih dokazov na mizi, utemeljil nedolžnost obtožencev in spravil v slabo luč (če je to sploh bilo št potrebno) tedanio občinsko upravo, kateri je poveljeval župan Spaccini. Ressonerjev zagovor Bufa in Ma-lardija je bil tako učinkovit, da sodnikom ni preostalo drugega, kot da izrečejo oprostitev obtožencev zaradi neobstojnosti dejanja. Nad afero je dokončno padel zastor, (ris) Beseda poeziji s’noii v Slovenskem klubu Sinočnji torkov večer v Slovenskem klubu je potekal v znamemu proslave Prešernovega dneva. Ob tej priložnosti sta prebrala svoje najnovejše pesmi Ace Mermolja in Marij čuk. Pesnika je predstavil Marko Kravos, ki je uvodoma podal nekaj informativnih misli o sodobnih tokovih v slovenski poeziji in nato skušal določiti glavne slo govne značilnosti obeh nastopajočih. Ace Marmolja je prebral cikel še neobjavljenih pesmi, iz katerih je zazvenela bolj osebna vizija sve ta. Iz čukovih pesmi je bilo raz vidno, da še vedno nadaljuje ozi roma razvija prvotno pesniško izhodišče. Ob koncu je sledil razgovor. ki se je dotaknil perečega vprašanja manj spodbudne atmosfere v našem zamejskem ustvar janju in predvsem pomembnega problema, ki ga predstavlja pomanjkanje primerne literarne revije, v katero bi lahko pisali že uveljavljeni in rojevajoči ustvarjalci. ravneh, sproti informirati o p« dela slovensko javnost na ® in prav tako vložiti tudi vse napo za obveščanje italijanske Javn 1 predvsem pa, da bo potrebna _ večja soglasnost stališč vseh k ponent enotnega slovenskega P stavništva. Poročilo o mednarodnem P° nem položaju je podal član > šnega odbora Jože Koren. jz , joč iz celotnega razvoja ®® nih odnosov in blokovske ko® tacije od leta 1945 do danes t mi negativnimi aspekti, ki £’ konfrontacijo z oboroževalno .1 . in tekmo za vplivna področjaJU vedli do današnjih izredno nap odnosov med obema blokoma, drugi strani pa izhajajoč iz kov in razvoja gibanja neuvrs . kot dejavnika miru in pospes ^ ca mednarodnega sodelovanja, iz energetske krize, ki Pr.e. ^ svet, se je zaustavil pri vojaSjfjfj-tervenciji Sovjetske zveze v a * nistanu in dejal, da gre za V neposredno intervencijo SZ v ^ državo izven njenega bloka-najbolj grobo kršitev temelj® čel ustanovne listine Združena cel ustanovne nsune ^ rodov, temeljnih načel sozlt^'o5ti. odvisnosti in mednarodne var^ ^ Prav zato je intervencija SZ ^ dramatično realnostjo P '°8 ž()* pred svet možnost takih P° pi tudi na drugih točkah sveta, to narekovali blokovski in neg ^ nistični interesi. Reakcijo ZU ^ sovjetsko agresijo je prav taK ^ rekovala blokovska koncepcij ^ frontacije in zaostrovanja ® u ne preseneča, da se tudi z v fJ svet ne ogreva za tako imen ^ «Carterjevo doktrino* zaostro V takem mednarodnem P0" Jj. V KUVCIll lizunu.««____- - Š' je takojšen in učinkovit nast°P ^ banja neuvrščenih v glav® J. ščini OZN z obsodbo agresije v> ganistanu in pozivom na sp ^ nje sprejetih temeljnih nace n0v®> narodnega sodelovanja, P dokazal, kako je danes ne < nost edina alternativa, ki _stjj svojimi pobudami in Pri. a! svojega koncepta zaustavi - ^ nevarni tok v mednarodnih sih in obrne napore vseh.®1 u jj nih sil sveta od zaskrbljen ^ žrtev za varnost posameznih oIn in področij, k povečanim n za graditev novih odnosov, * sloneli, na pravičnejši u sveta. viogi> Ob tem se je navezal Jugoslavije in njenega pred . jif Tita kot utemeljitelja gibam* p uvrščenih in priznanja, ki ijji» bila deležna Jugoslavija 1 prav v teh kritičnih medncwblie trenutkih in obenem ob za . (P nosti sveta za Titovo življe J • ^ tem ie še nosebei poudaril B tem je še posebej poui ;il< ka čustva prijateljstva in tij, ki jih je naslovil Titu P Rejnik republike Pertini ih P. jgf1 stvo, da je vsedržavni tajh Berlinguer, ko je obsodil s J j ba v interesu svetovnega 1 ^ i delovanja in prijateljstva - ^ žavami in narodi, ne naza0iira'i tudi v interesu celotne de® ne družbe v državi in nas nostne skupnosti, jasno ® : opredeljevati. . jjij rL Tudi temu poročilu je -prava, ki je osvetlila še aspekte sedanjega me“nfnU#5* položaja, predvsem Pa potrebo treznega in r®aU pojasnjevanja stvari. Skupščina konzorciat. podjetja za prevoz« ^ $ 12. ^ 1* V soboto, 9. t.m., ob 1';iano‘ v sejni dvorani v Ul. ,'jalin. glavna skupščina kenzoT pF) podjetja za prevoze ACT. *_ j b”®, \tr ju švaglju In družini ob bri“ brata Stanislava. ZAHVALA Svojci VINKA VODOPIVCA se iskreno zahvaljujemo zdravnikoma dr. Giovanniniju ih.fj. Francu za zdravniško nego ter vsem, ki so sočutvovali z nj1 Bozovica, 6. februarja 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) GLASBENA MATICA TRST - SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SLOVENSKA PROSVETA - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V petek, 8., in soboto, 9. februarja, v Kulturnem domu v Trstu ob 20.30 OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE DANILO ŠVARA SLOVO OD MLADOSTI (PREŠEREN) Opera v treh dejanjih GOSTOVANJE OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Dirigent BORIS ŠVARA Predprodaja vstopnic v četrtek, 7. 2., pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in eno uro Pred začetkom predstav. ^ "III MM' SSG stf°„vct>sk° stalno gledališče v Tr-Kr^f0Stuj’e danes, 6. t.m., ob 19.30 v VKVJU in ■iutri. 7. t.m., ob 19.30 na s Predstavo Etbina Krista-113 *ato Vrankovič*. ®0SSETTi 0(??.nes> 6> t.m., ob 18. uri (konec dalis* urk red «sreda» Stalno gle-foT* Furlanije - Julijske kra-jj,a predstavlja delo Wedekinda «11 (Kjj^ese t von Keith». V abonmaju AvDITORU Dina* 7- t.m., predstavlja sku-r« giedaUšča Belli Labichevo de-aJsrečnejši med tremi*. Verdi Errni^! °b uri uprizoritev opere (red3 pan,Wolf - Ferrarija Grobjani vijj Opero bodo predsta- vo r» j v Petek, prav tako ob ob' d O/F), v nedeljo, 10. t.m., trn (red G) v torek, 12. V Sf\J? 2®- uri (red F/C) in končno j) °°to, 18, t.m., ob 18. uri (red Slo iča 7*®sk& prosvetna zveza obvelja za f’ , so se udeležili semina-da bo Ku turne delavce v Ljubljani, Vinka Nadaljevanje predavanja dr. -- (jpi. Mlakarja o grupni dinamiki Hr ? skupinami — v nedeljo, 10. dv0,J^ eP 9- uri v Gregorčičevi Ikj 2g' v Trstu, Ul. sv. Franči- Vse*°y®nska prosvetna zveza vabi krški ' S,° se Prijavili na fotoama-stanpi.111, kinoamaterski tečaj, na se-19. ur’. “ bo jutri, 7. februarja, ob Trstu ttiV Gregorčičevi dvorani v v ul- sv. Frančiška 20. klSs^NP1 Trst, Ul. Crispi 3, da je ' ■ obvešča vse svoje člane, Hebeiji,lt5ad odprt strankam ob po-do i2J 'N' sredah, in petkih od 10. Od 17' dre, ob torkih in četrtkih ,pa do 18. ure. bruar-es_na prireja v soboto, 9. fe-d°muja 1980, v kriškem Ljudskem PAtizeriUStni p*es za člane in sim-vsak (]lle' Vabila lahko dvignete StvenP^n' razen ponedeljka, na dru ob npu ,.sedežu od 18. do 19. ure ,,^'iah pa od '1. do 12. ure. znani ansambel »Salvador*. Kino La Cappella Underground 17.00—22.00 «Yoyo». Režija: Pierre Etaix. Pred tem kratkometražnika Francoisa Truffauta. Nazionale 15.30—22.00 «Interceptor». Barvni film. Ariston Zaprto. Eden 16.00—22.15 «Amityville horror — per Tarnor di Dio andatevene!» Rod Steiger, G. Brolin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «American graffiti n. 2». Barvni film. Grattacielo 16.30—22.15 «La ragazza dei vagoni letto*. S. Dionisio. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fehice 16.00 «La rabbia brucia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «Running il vincitore». Filodrammatico 15.30 «Vacanze ero-tiche di una minorenne». Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Senza buccia». Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00—21.30 «Apocalypse now». Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Gege Bellavita*. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 15.30 «Specchio per allo-dole*. Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) 16.00 «Eliott il drago invisibile». Walt Disney. Vittorio Veneto 16.00 «Emanuelle e le porno notti nel mondo n. 2». Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. Aldebaran Zaprto. Ob 85. rojstnem dnevu tov. Amalije Castellani darujejo družine Kodrič in šiškovič 10.000 lir za PD Rovte -Kolonkovec. V spomin na Mirka škrjanca daruje družina Legiša 15.000 lir za poimenovanje osnovne šole pri sv. Jo- kpb« pq .šfoaim.RMčifiH,.,,,, V spomin na Pepko Sardoč daruje Boris Grilanc (Salež 59) 10.000 Ur za ŠK Kras ter 10.000 Ur za PD Rdeča zvezda. V spomin na prijatelja Oskarja Grilja daruje družina Križman 15.000 lir za PD Danica z Vrha in 15.000 lir za dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici. PROSVETNA DRUŠTVA IZ DOLINSKE OBČINE Vabi->° ua skupno PREŠERNOVO PROSLAVO Dolju ^Utri’ t m-’ °b 20. 90 v gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu SKrS7avnostni g°vorn'k IZIDOR PREDAN — dobitnik odlikovanja GZ Odličje boja in dela*. VABLJENI! TRStNSK1 krožek SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA 533 2 č plešeš in bi se rad naučil novih, zanimivih plesov? Pridi . ami na plesni tečaj. Prijetna bo tudi družba. Za predvpis informacije telefoniraj ali oglasi se na sedežu Prosvetne Vsnl6, U1- sv- Frančiška 20, tel. 767303 (ob delovnem času ak dan). Računamo gotovo tudi nate! """"•'••iiiiiiiuiniiiiiiMiiimmniiiiiiiiiiiiiMmiMMiiiiiiiiiHiiiiMniiiimiiMiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiu Včeraj - danes K S5? tia nes’ SREDA, 6. februarja DORA ob 7.21 in zatone ob vzide Dolžin vzi(j„ ^‘‘Zina dneva 9.56 — Lu-Jttt . oa 22.40 in zatone ob 9.51. ’ ČETRTEK, 7. februarja KSENIJA hi 11.3 <.yeriM: najvišja temperatu-«*• ob i^Pinje, najnižja 6,5 stopi-u5 lOOft r u.ri 9>4 stopinje, zračni j.^84 95 mb ustaljen, brezvetrje, J* Plim, s,<>!na, nebo oblačno, mo-ktpiojg temperatura morja 8,5 JlODn °JSTVA IN SMRTI u 1 SO SE: Tanja Sossi, Ro-1'ei p'l.’ Patrick Rocca, Paolo LJ^lRlTo0 Garmine Sgambati. jfb V(j p SO: 87-letna Maria Del-’ 68 letni Nicolč Cher- Alfredo Tulliani, 76-letni J(-(:kkia P c e R v O ***«"■ trgovina za vaše nakupe e|*gantnKZNA ~ JOPE ntn' modeli najboljše kakovosti vseh vrst. Bogata izbira! Viaip XX setlembre 16 Tel. 796301 Natale Dellapetra, 60 letni Alberto Visnovitz 71-letna Emilia Zugna vd. Minca; 66-letna Cornelia Degrassi por. Gelli, 77-letna Amelia Miot vd. Araldo, 77-letni Mario Trampuš, 71-letni Vittorio D'Este, 80-letni Pietro Robba, 78-letni Alberto Zahar, 69-letna Maria PahUch por. Matic, 57-letni Corrado De Cillis, 74-letni Ga-gliardo Urbanaz, 76-letna 01ympia Cecchini por. Kosoveu, 68-letna Olga Kosmina por. Daneu, 57-letni Giuseppe De Ceglia, 67-letna Wanda Co-ciani por. Benevol, 82 letni Giuseppe Burla, 53-letni Dario Prešel, 91-letni Pietro Verza. DNEVNA SLUŽBA LEK..RN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in d 16 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance (NAM od 22 do 7. ure: telef. šte vilka 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225-141: Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina■ tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 27M24. f Čestitke Za današnji 91. rojstni dan Karla Černiča z Vrha mu želijo sinovi, hčere, zetje, snahe, vnuki in pravnuki, da bi tudi prihodnje leto praznoval ta dan v zdravju in zadovoljstvu. Danes praznuje 31. rojstni dan VOJMIR TOMAŽIČ iz Pirana. Vsi njegovi domači mu kličejo še na mnoga leta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi k predavanju iz ciklusa na temo: POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA 1. predavanje: DRŽAVA KARANTANSKIH SLOVENCEV OD KRALJA SAMA DO PREOBRAZBE V FRANKOVSKO VOJVODINO Predavanje bo danes, 6. februarja 1980, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Pet.ronio 4. Predava: univ. prof. dr. Bogo Grafenauer Izleti Združenje Union — SK Union — javlja, da se ponovno začne vpisovanje za smučarske tečaje in enodnevne nedeljske izlete v Ravasclet-to. Tečaji. se bodo pričeli 10. februarja za 4. zaporedne nedelje. Prijave na sedežu Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan od 17.00 do 19.30, razen ob ponedeljkih. Ob sobotah od 10.30 do 12.30. Vsak ponedeljek na Lonjerski cesti 177 od 20.00 do 20.30. Mladina iz Boljunca priredi v nedeljo, 10. t.m. izlet v Forni di sopra. Vpisovanje 'Vs&tr dan od 19.30 do 20.30 v Kulturnem domu.v Boljuncu. Vpisnina 7.000 lir. Odhod ob 6. uri iz Boljunca: PD Rdeča zvezda ii. ŠK Kras organizirata v nedeljo, 24. tjn., smučarski izlet v RaVascletto - Zoncolan. Vpisnina 7.000 lir. Vpisovanje pri Jožku Miliču in Nadji Škabar. SPDT prireja v nedeljo, 10. februarja, avtobusni smučarski izlet v Ravascletto. Vpisovanje na ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/2. S SEJE GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA V goriški občini bo 10 rajonskih konzuli: ohranjena specifičnost slovenskih krajev Predlog je prodrl z veliko večino glasov ■ Polemika o dosedanjem zadržanju občine do dela rajonskih konzult - Večina noče, da bi občinski svetovalci sodelovali v razpravi na sejah rajonskih konzult Umrla je Ivanka Rejec tigrovka iz Tolmina Področje goriške občine bo razdeljeno po novem v deset rajonov. Tako so sklenili v ponedeljek zvečer v goriškem občinskem svetu. Za predlog odbora, ki predvideva en rajon več kot v preteklosti, so glasovali svetovalci KD, PSDI, PSI, SSk in neodvisen Luciani, proti so /bili fašisti, vzdržali pa so se svetovalci KPI in PLI. Predlog je torej prodrl z veliko večino glasov. Tako se ohranja samostojnost rajonov Pevma - Oslavje - Štmaver, štan-drež, Podgora, Ločnik, ostajajo prav tako prejšnji rajoni mestno središče, Stražice, Svetogorska četrt -Placuta, Podturn - Sv. Ana, Rojce. Nov je rajon pri Madonnini, ki se je odcepil od Ločnika. O tej porazdelitvi so prišli na dan v zadnjih tednih nekateri dvomi. KPI je izrazila mnenje, da bi bilo treba združiti nekatere rajone in jim s tem dati možnost učinkovitejšega delovanja. Tako je bilo v tiskovnem poročilu mestnega odbora KPI rečeno, da bi lahko Rojce združili z mestnim središčem, del starega središča naj bi združili s Podturnom in slednjega odcepili od Sv. Ane, v enega samega naj bi združili rajone Pevma - Oslavje - Štmaver, Podgoro ter Madonnino. Tako bi dobili osem in ne deset rajonov. To stališče je bilo dobesedno objavljeno tudi v Unita 25. januarja. Tukajšnje časopisje je stvar komentiralo, na seji načelnikov skupin in predsednikov konzult ni bil predlog sprejet, tudi Teritorialni odbor SKGZ se je zavzel za ohranitev samostojnosti slovenskih predmestnih rajonov. Na nonedeljkovi seji je svetovalec KPI Chiarion dejal, da je tisk slabo razumel komunistične predloge in s kolegi predlagal resolucijo (o tej pride še do glasovanja), v kateri je predlog, da se prične razprava o morebitni spremembi rajonov, sicer z opozorilom, da je treba ohraniti specifičnosti slovenskega prebivalstva. Liberalec Fornasir pa je bil mnenja, da v Gorici rajonski sveti nimajo pomena, ustanovili naj bi le take svete v predmestjih štandrež, Pevma in Ločnik, ki imajo svoje specifičnosti. V razpravo so posegli tudi Nanut (PSI), Paulin (SSk) in odbornik Ce-farin, ki so zagovarjali predlagano razdelitev na deset rajonov, upoštevajoč prav specifične etnične in sociogospodarske značilnosti. šlo je do glasovanja, za omejevalni predlog odbora je glasovalo 17 svetovalcev večine, proti pa 12 svetovalcev opozicije. Prav tako ni bil sprejet predlog opozicije, da bi lahko sklic rajonskega sveta zahtevala ena četrtina svetovalcev in ne ena tretjina, kot je predlagal odbor. Bila je točno polnoč, ko je župan prekinil sejo. Razpravo bodo nadaljevali najbrž v ponedeljek. V prvem delu seje so svetovalci postavili nekatera vprašanja. Paulin in Chiarion sta, vsak s svojega zornega kota, hotela vedeti, kako bo ravnala občinska uprava po razsodbi ustavnega sodišča o Bucalos-sijevem zakonu. Mermolja je hotel vedeti, kakšno je stališče občine do položaja v podgorski predilnici, Dru-fuca pa je opozoril na slabe higienske razmere v bolnišnici v Ulici Diaz. Coceani je protestiral, ker lekarne ne prodajajo zdravil v nočnih urah, če ni zdravniškega recepta, Waltritsch pa je protestiral zaradi nespoštovanja parkirnih pravil v parkirišču pri bolnišnici. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA. priredi v soboto, 9. februarja, ob 20.30 v avditoriju v Gorici PREŠERNOVO PROSLAVO združeno s proslavo 10-Ietnice Sovodenjskega noneta. Sodelujejo: Oktet bratov Pirnat iz Jarš, Oktet Jelovica iz Škofje Loke, Obirski ženski oktet iz Železne Kaple, Klapa «Hum» iz Vele Luke na otoku Korčuli, Goriški oktet iz Nove Gorice in Sovodenjski nonet iz Sovodenj; recitatorja Mojca Grahek in Boris Peric. Slavnostni govornik Jože Humer, predsednik ZKO Slovenije. Pred nekaj dnevi je v 83. letu preminila Ivanka Rejec iz Tolmina, sestra organizatorjev protifašističnega gibanja TIGR v letih 1926-1940, Bertija in Maksa Rejca. Njena družina je bila znana kot ena najbolj narodno zavednih v Tolminu, ki je niso zlomile vse težke življenjske preizkušnje in niti fašistično nasilje. V letih prve svetovne vojne so Rejčevi trpeli bedo in pomanjkanje v begunstvu, brat Berti je nevarno zbolel, na ruskem bojišču je padel oče, ki je bil kot kovač edini hranitelj številne družine. Ob vrnitvi v Tolmin pa jih je čakalo še drugo razočaranje, saj je bil dom v razvalinah. Takrat, ob koncu vojne, je bilo težko priti do zaposlitve in zaslužka. Ivanka in sestra Mici sta se lotili šivanja in s tem pomagali preživljati družino. Z njuno pomočjo pa je študiral tudi brat Maks, ki je leta 1925 diplomiral na tolminskem učiteljišču, ki pa ni nikoli dobil zaposlitve v fašistični Italiji. Po zatrtju slovenske šole, prosvetnih društev in knjižnic, so bili pri Rejčevih-Kovačevih, vedno skrite zaloge abecednikov. Prvih korakov in druge literature, ki so nato skrivaj prišle v roke prvošolcem in bralcem. V letih najhujšega fašističnega terorja je bila hiša Rejčevih zbirališče tigrovosv in postaja za širjenje ilegalnega tiska in tajne pošte. Tudi ogroženi antifašisti, posebno v letih 1930-34, napoteni iz Trsta in Gorice, so se zatekali k Rejčevim. Od tod naprej pa so jih ■imiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiimuiiiiiimHiiiiimimiiiiiiiiiiiitMiiuiiiiiiiiiiimmMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiJiiuiiiiiiiiiii V PONEDELJEK ZVEČER V NOVI GORICI Odprtje Kulturnega doma s Slovensko filharmonijo Marjan Tavčar: Kulturni dom mora postali središče kulturnega življenja Nove Gorice in odprt snovanju med Slovenci v zamejstvu Dolgoletne želje in prizadevanja Novogoričanov se uresničujejo. Po dveh letih od položitve temeljnega kamna so v središču Nove Gorice te dni dogradili lep Kulturni dom, ki ga bodo izročili namenu v petek, 8. februarja, ob prazniku slovenske kulture, ves teden pa se bodo tu vrstile najrazličnejše kulturne prireditve, pod naslovom «Vrt-nica za kulturni dan*. NI Vtinmtn* točka razlog za j^la^ek zvl5er"nSp^'v ‘lovi oolemiko na omenjeni seji. Polemi-i.- j- Ma|i oglasi : telefori (Q40) 794672 ' PRODAM avtomobil ford capri 1300 letnik 1971 po ugodni ceni. Telefonirati od 14. do 15.30 in od 19. ure naprej na tel. št. 829014. OBVESTILO za kmetovalce, agra-rie, trgovine z železnino in stroji. Pod je 'e STAC di M. SCHART proizvaja hidroforje in male električne vodne črpalke (pumpe). Prodaja samo na debelo. Trst, Ul. Fabio Severo 20, tel. (040) 60-516. MODE VALENTINA pri Dom ju sporoča, da ima veliko razprodajo vsakovrstnih oblačil. Na izbiro ima plašče od 40.000 lir naprej. GOSTILNA LEBAN sporoča cenjenim gostom, da je zaprta zaradi preureditve prostorov. PRODAM po ugodni ceni stanovanjsko prikolico VS 510 s petimi ležišči, verando 1 r opremljeno za zimsko taborjenje. Letnik 1977. Telefon (040) 826-739. TRGOVINA kmetijskih strojev razprodaja motorne kultivatorje tipa FERRARI, NIBBI in SEP, motorne žage HOMELITE ameriške proizvodnje in drugo orodje. Universalmacchine Dolina. KUPIM prenosni generator z iztokom Izmeničnega toka 220 V in enosmernega 12-24 V z močjo 500-1200 VA. Telefonirati na številko 815151. PODJETJE išče grafičnega delavca - ročnega stavca. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro »grafik*. ISIS • JBANCA-'DI CREDITO,,DI TRICSTE T R * A S K A: fc il č D I T tl A B A N K A ■ - S. P. A. - V F. £lLZMO,'. 22 '.BI 446. SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 806,50 Funt Sterling 1850.— Irski funt Sterling 1710.— Švicarski frank 495.— Francoski frank 196.— Belgijski frank 28-— Nemška marka 461,50 Avstrijski šiling 64,10 Kanadski dolar 695.— Holandski florint 418.— Danska krona 147.— Švedska kron- 193.— Norveška krona 165.— Drahma 16,50 Mali dinar 35,50 Veliki dinar 36,— MENJALNICA vseh tujih valut ka se je vnela, že ob začetku razprave, ko župan De Simone ni hotel-uvodne okvirne razprave o rajonskih konzultah, marveč le razpravo in glasovanje o vsaki točki pravilnika. Dejal je, da če bo razprava predloga ne utegne priti do neposrednih volitev letos spomladi. Ugovarjal mu je komunist Chiarion, ki je dejal, da ne more opozicija nositi odgovornosti zaradi pomanjkljivosti ožjega odbora, saj bi bili lah-; ko stvar dali v razpravo že veliko I prej. Povedal je tudi, da gledajo komunisti vprašanje odnosov med konzultami in občino čisto drugače kot sredinska večina in da bo treba, v zvezi z novimi pristojnostmi, preurediti tudi občinske službe. Paulin (SSk) je ožigosal dosedanji odnos uprave do rajonskih konzult, zahteval, da se posegi v slovenskem jeziku v tem jeziku vpišejo tudi v zapisnik. Tudi on se je zavzel za preureditev občinskih služb. Podobna stališča je izrazil Nanut (PSI), ki je dejal, da se v preteklosti občina ni prav nič zanimala za dobro delovanje konzult. Sedaj je treba dati konzultam možnost, da resnično delujejo, pravilnik pa mora biti sestavljen tako, da bo dopuščal razne možnosti. O glasovanju prve točke pravilnika smo že pisali. Zatem je bilo sprejetih še drugih enajst točk. V glavnem so bile točke pravilnika sprejete tako, kot so bile predlagane. širša in ostra razprava se je razvnela ob osmi točki, kjer je rečeno, da sodelujejo na sejah konzult s svojimi posegi tudi župan, odborniki in posebni izvedenci ter občinski funkcionarji in prebivalci v rajonu. Ker take pravice za občinske svetovalce ni, so z raznih strani padli predlogi, da bi to pravico uzakonili v pravilniku. Govorili so v zvezi s tem svetovalci Paulin, Chiarion, Coceani, Waltritsch, Nanut, Drufuca, Fornasir, Branca-ti, Bianconi in Tuzzi. Medtem ko sta slednja dva (načelnika PSDI in KD) odrekala občinskim svetovalcem pravico, da sodelujejo v razpravi na rajonskih konzultah. je odbornik Cefarin dejal, da je sodelovanje svetovalcev samo po sebi umevno, čeprav ni uzakonjeno. Pri- in do zadnjega kotička zasedeni ve-}iki dvorani Slovenska filharmonija pod vodstvom Antona Nanuta, ~pred-sednik skupščine Kulturne skupnosti občine Nova Gorica (ki je investitor) Marjan Tavčar pa je imel otvoritveni govor, v katerem je izrazil zadovoljstvo in zadoščenje, da je dolgoletna želja Novogoričanov in družbenopolitičnih organizacij le postala stvarnost. Nova Gorica je dobila sodobno urejen Kulturni dom, ki obsega večjo in manjšo dvorano ter prostore, kjer bodo imele sedež nekatere kulturne ustanove. To predstavlja le prvo stopnio široko zasnovanega načrta gradnie kulturnega središča in na podlagi katerega bo Nova Gorica postopoma do: bila vrsto za svoj kulturni razvoj prepotrebnih objektov. Izgradnja bo trajala vsaj še deset let. Predsednik skupščine Kulturne skupnosti občine Nova Gorica se je V nedeljo, 10. februarja 1980, bodo PREŠERNOVE PROSLAVE v naslednjih krajih na Goriškem: Štandrež, Dom Andreja Budala, PD »Oton Župančič*, ob 16.30 (nastop domačega otroškega zbora, Obirskega ženskega okteta, recitacije, govor); Pevma, Prosvetna dvorana, PD »Naš prapor*, ob 15.30 (nastop domačega otroškega zbora, Okteta Jelovica recitacije, govor); Števerjan, Prosvetni sedež, PD »Briški grič*, ob 16. uri (nastop domačega moškega zbora, okteta bratov Pirnat, recitacije, govor); Sovodnje, osnovna šola, PD Sovodnje, ob 18. uri (nastop sovodenjskega noneta, Klape iz Vele Luke, recitacije, priložnostni govor). Vabijo prosvetna društva in SPZ PRIJELI SO TATINSKO DVOJICO V Trstu sta ukradla avto v Tržiču pa zagrešila vlom Iz trgovine Bragaglini sta odnesla nekaj denarja in dve čeladi za motor Orožniki iz Tržiča so v ponedeljek ponoči prijeli dva mlada Tržačana, ki sta vlomila v znano trgovino s športnimi artikli Bragaglini v Ul. Fratelli Roselli v Tržiču. Za rešetkami se je tako znašel 19-letni Franco Bucavec s Proseka, po poklicu pometač, medtem ko so njegovega pajdaša B. E., Li je doma na Opčinah, zaradi mladoletnosti premestili v zapor za mladoletne. Nekaj po polnoči sta vlomila v omenjeno tr- govino v Tržiču, imela pa sta smolo, ker je nekdo opazil njuno nepošteno početje ter obvestil orožnike, ki so fanta aretirali kmalu zatem, v bližini fiata 600 tržaške registra- nato zahvalil vsem gospodarskim in družbenopolitičnim organizacijam in ustanovam ter posameznikom, ki so prispevali sredstva gradbenemu odboru, projektantom ter izvajalcem del, ki so si močno prizadevali in tudi uspeli, da je bil Kulturni dom dograjen v razmeroma kratkem času. Kulturni dom mora vsekakor postati središče kulturnega dogajanja v Novi Gorici, a bo istočasno odprt snovanju "SlbVericčv "VUKffiFT-" stvu ter mora postatl pj-izarišče kulturnih izmenjav in seznanjanja z dosežki italijanske kultureT ie dči&l Marjan Tavčar. Skratka gre za pomembno pridobitev, ki bo kulturno življenje v Novi Gorici obogatila in popestrila. - V koncertnem delu je nastopila Slovenska filharmonija s solisti Zlato Ognjanovič (sonran), Ingrid Silič (klavir) ter moškim zborom Franc Zgonik iz Branika. Izvedli jo Simonitijevo kantato Na Kozlovem robu (izvedbe se je udeležil tudi avtor). Mozartov koncert za klavir in orkester v A molu ter Beethovnovo 5. simfonijo. Včerai je bil v novem Kulturnem domu filmski večer. Predvajali so vrsto kratkometražnih filmov ter celovečerni film Tistega lepega dne, ki je bil posnet po noveli pred kratkim umrlega Cirila Kosmača. Drevi, ob 20. uri, bo v veliki dvorani n?.sf0cilo Primorsko dramsko gledališče z delom Največ.ia svetinja Iona Druce.ja, jutri zvečer pa bo plesala Akademska folklorna skupina «France Marolt*. Danes javna skupščina v podgorski tovarni V podgorski tekstilni tovarni bo danes, ob 9. uri javna skupščina, na kateri bo govor o najnovejšem razpletu položaja. Včeraj popoldne je bil namreč na sedežu združenja in-dustrijcev sestanek, ki so se pa poleg sindikalnih predstavnikov delavcev podgorske tovarne ude1 "ili tudi člani koordinacijskega odbora iz vseh tovarn skupine Bustese. Danes popoldne pa naj bi prišlo na deželi tudi do odločilnega srečanja. Seminar za člane konzorcija za zaščito briških vin Konzorcij za zaščito briških vin DOC prireja v teh dneh poučni seminar za svoje člane. Največ pozornosti bodo namenili obravnavi vprašanj v zvezi z ustekleničenjem in stabilizacijo vina ter še posebej vprašanju pravilnega izpolnjevanja nalepk. Seminar poteka v prostorih trgovinske zbornice. Doslej sta bili na vrsti že dve predavanji, drugi dve bosta v petek in ponedeljek Dela na tržiškem upepcljevalniku so dokončana V tržiškem upepeljevalniku so cije. Iz trgovine agaglini sta u*i te dni dokončali z delno rekonstruk-kradla dve čeladi za motor, 720 nem S eijo dimnika in z nekaterimi draških mark, 2350 dinarjev in 5 tisoč gimi deli. Kakor je znano, je upe- lir. Tudi z avtom ni bilo vse v redu, saj so orožniki kmalu ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno Loredani Ca-valiere iz Trsta. peljevalnik že nekaj časa ustavljen po odredbi sodne oblrsti, zaradi zastrupljanj" in onesnaženja ozračja. V tem času so na napravah izvedli nekatere izboljšave, predvsem pa so poskrbeli za zvišanje (za nadaljnjih 6 metrov) dimnika, ki je zdaj visok skoraj 32 metrov. S tem novim posegom naj bi se stopnja onesnaženosti zraka v neposredni bližini u-pepeljevalnika znatno znižala. Kdaj bo upepeljevalnik spet začel obratovati, pa je odvisno cd pristojne sodne oblasti, ki mora izdati ustrezno dovoljenje. Nadaljevanje pogovorov TDetroOein Na sedežu industrijcev se bodo danes dopoldne končno nadaljevali pogovori glede izvajanja lani maja doseženega notranjega sporazuma v obratu Detroit Sem. Poleg nekaterih splošnih zadev, bo govor tudi o preselitvi podjetja iz sedanjih prostorov na področje v industrijski coni. prevzemali in vodili čez gore v Jugoslavijo tigrovci iz Čadrga. Prav zaradi tega so bile pri Rejčevih pogoste policijske preiskave, ki se niso nehale niti po begu Bertija, ki je februarja 1929 odšel čez mejo. Policija ga je takrat dva meseca zaman iskala. 14 dni zaporedoma je policist Bicchi s svojimi pomočniki pregledoval hišo, ko mu je maja 1929 pobegnil tudi Maks Rejec. Ponoči in podnevi je Bicchi postavljal vohune okrog hiše, sam pa je najel v sosednji hiši stanovanje, iz katerega je osebno nadzoroval, kaj se pri Rejčevih dogaja. Ivanka je bila vneta planinka in alpinistka. Ne izletu z Zorkom Jelinčičem je 24 . 7. 1928 padla na poledenelem snegu, nekje pod Višem. Zorko, ki jo je skušal zadržati in ujeti, si je pri padcu v razpoko zlomil hrbtenico, Ivanka pa le nekaj reber. Med izleti Ivanka in Mici pritegnili k sodelovanju v ilega'nem delu še nekaj drugih deklet. Tako Lucijo Kendo iz Loj v Baški grapi, ki je nato 11 let prinaša'a antifašistični tisk iz Bohinja na Tolminsko. V narodnoosvobodilnem gibanju so sodelovali vsi Rejčevi, tri sestre in dva brata. Ivanka je bila članica začetnega odbora OF v Tolminu. Skupaj s sestro so jo aretirali 27. marca 1943 ter zaprli najprej v Trstu, pozneje pa v Frascatiju pri Rimu. Po padcu fašizma sta se vrnili v Tolmin in še bolj vneto delali za OF. Januarja 1944 sta bili obe internirani na Koroško, nato pa premeščeni v Ravensbriick. Preživeli sta grozote taborišča, ter se izčrpani vrnili v domači kraj avgusta 1945. Dolgoletne težave in tegobe ter preizkušnje so v Ivankinem zdravju zapustile nepopravljive posledice. T.R. • V ponedeljek, 11. februarja, bodo v Sovodnjah pobirali davke. U-službenec Goriške hranilnice in posojilnice bo na razpolago med 9. in 11. uro na županstvu. Predavanja Ženski odsek PD Sovodnje prireja danes, 6. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah predavanje dr. Franca Demšarja o vzgoji, pod naslovom Otroci in starši med seboj. Zucalli novi tajnik pokrajinskega odbora PSDI Dosedanjega pokrajinskega tajnika ing. Lodattija je zamenjal na vodstvu pokrajinskega odbora PSDI prof. Lanfranco Zucalli. Socialdemokratsko ktranko naj bi Zucalli vodil do spomladanskih občinskih volitev. Illlll II lllllllimillllllllllllllllllllllllllilllllllllHllliiiiiiit tl ■1111111111111111111 n 1111111111111111111111111111 um iiiiiim V PONEDELJEK POPOLDNE V TRŽIČU FINANCAMI ZAPLENILI 500 KG SVEŽIH RIB Adone Puntin iz Štarancana in Giuseppe Pinzan se bosta morala zagovarjati zaradi ribolova na prepovedanem kraju Pravijo, da je rib v zgornjem koncu Jadrana zmeraj manj. To velja morda za odprto morje, medtem ko so tik ob obali še razmeroma bogata lovišča. To sta ugotovila tudi 51-letni Adone ^untin iz štarancana, Tržaška ulica 47 ter 44-letni Giuseppe Pinzan iz Tržiča, Ul. Caprin 5. V ponedeljek sta v neposredni bližini pristanišča Portorosega, kjer je ribolov prepovedan, nastavila o-kreg 350 metrov mreže ter nalovila (ribarila sta vsak s svojim čolnom) okrog 500 kilogramov rib, v glavnem ipljev. Namesto lepega zaslužka pa bosta v prihodnjih tednih imela opravka s sodiščem, kajti njuno početje je opazila finančna straža. Ulov so seveda zaplenili, možakarja pa prijavili sodišču in bosta po vsej verjetnosti morala plačati denarno kazen. Ribe so v ponedeljek shranili v neki mestni ribarnici, včeraj pa je sodnik izdal nalog, da se razdelijo med nekatere podporne u-stanove in menze v Tržiču. Iz goriške bolnišnice Včeraj v večernih urah so v go-riško bolnišnico sprejeli tudi 43-let-no Adriano Ducco iz Gorice, ki se je resno poškodovala v prometni nesreči. Zaradi pretresa možganov ter številnih drugih resnih poškodb na glavi so jo že včeraj premestili na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice . Napad na priletno žensko V goriško bolnišnico so sinoči, nekaj po 19. uri sprejeli 70-letno Gabrielo Pečenko iz Ul. De Santo 55. Menda je žena postala žrtev grobega napada v bližini doma. Po nepotrjenih vesteh naj bi policija ne- katere od napadalcev že identificirala. Izleti Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za smučarski izlet v nedeljo, 10. februarja, v Cima Sappada. Prijave sprejemajo na sedežu društva. Kino Gorica VERDI 17.00—22.00 «SuperAndy, il fratello brutto di Superman*. A. Paul Luoto «Andy*. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «11 signore de-gli anulli*. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 «Sex partou-se». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30—22.00 «La carica dei 101». PRINCIPE 17.30-22.00 »Moses Wine detective*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—22.00 »Resnične zgodbe*. Nemški film. SVOBODA 18.00—20.00 »Nenavadne kraje*. Francoski film. DESKLE 19.30 »Orka — kit morilec*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. LE MALO NOVOSTI, PONUJAJO PA VELIKE POPUSTE FLORENTINSKA RAZSTAVA PRIKOLIC PRIČA O ZASTOJU NA TEM PODROČJU Tovarne prikolic skušajo prilagoditi tudi večje modele avtom srednjega in nižjega razreda, da bi zagotovili čim večjo popularizacijo «FIESTA GL» ZA LJUBITELJE BOLJŠE OPREMLJENIH VOZIL FIRENCE — V nedeljo se je končala prva letošnja razstava na področju taborjenja. Spzcializira-na podjetja so namreč v stari florentinski trdnjavi in potem vojašnici «Fortezza da basso* razstavili novosti za leto 1980. Sejem je bil tako rekoč v znamenju krize, oziroma, kot bi sedaj rekli, slabe konjunkture, saj je bil posvečen, čeprav ni manjkalo prikolic, ki veljajo 10 ali 13 milijonov in kamperjev za 40 in več milijonov, predvsem že preizkušenim modelom srednjega razreda, za katere se lahko odloči tudi poprečna družina, ki se je naveličala hotelov in penzionov v obljudenih letoviščarskih krajih in je sklenila potovati ali kampirati v kampih (ki so resnici na ljubo iz leta v leto bolj natrpani, tako da je marsikje julija in avgusta skoraj nemogoče najti prostora). Tovarne orikolic in kamperjev so torej izboljšale svoje dosedanje modele kar zadeva udobje in notranjo prostornost istočasno pa so olajšale prikolice, da bi vpregli lahko tudi šibkejše avtomobile. To je bil namen, ki je vodil načrtovalce tovarne «Elnagh», ki se je predstavila z novo serijo supersvmbol, namesto dosedanje s.vmbol. Obsega štiri modele različne velikosti, ki gredo od 3.80 metra do 4,80 metra in veljajo, s veda brez IVA od 4.690.000 lir do 5.690.000 lir, so pa primerne za štiri- ali šestčlansko družino. «RoIler» je predstavil svoj nov 3.85-metrski «robinson», kjer lahko I najde prostora štiri ali petčlanska družina, so ga pa načrtovali na podlagi daljših študij in tržnih raziskav v raznih evropskih državah. Ugotovili so namreč, da je trenutno največ popraševanja po p ikolici z dvema dvojnima posteljama, od katerih je ena vedno nared, kuhalnik, pomivalno korito, hladilnik in stranišče pa so v zadnjem delu prikolice. Zanimivo je še to, da prikolica ne tehta več kot 550 kilogramov, medtem ko je omo-logirana za 750 kilogramov, kar pomeni, da vanjo natovorimo lahko kar 200 kg najrazličnejše opreme. Kdor se že nekaj časa posveča taborjenju in ima prikolico, dobro’ ve, da je ponavadi teža prikolice prav na meji dovoljenega, tako da se redno dogaja, da popolnoma opremljena prikolica prekaša dovoljeno obtežitev. Skoraj štirimetrski «robinson» velja, tudi ta brez IVA; 4.150.000 lir. Vsi modeli te italijanske hiše so opremljeni s takimi obesami, šasijo in drugimi mehanskimi deli, ki omogočajo kar se da nezahtevno vožnjo ter zagotavljajo veliko stabilnost kompleksa prikolica-av-trmobil. Ne nazadnje pa zagotavljajo tudi večjo varnost, čeprav je treba reči, da statistike pričajo o nizkem številu nesreč, v katere bi bili vple*eni avtomobili, ki vlečejo prikolico, kar nekje priča tudi o resnosti onih, ki so se odločili za caravaning. Tuji razstavljavci niso prikazali kakšnih posebnih novosti. Prvič je nastopila na italijanskih sejmih tovarna «Schweikert», medtem ko je serija '80 francoske t' vame «Starx> sedaj v rokah novega uvoznika. O zastoju na področju prikolic govorijo tudi nekatere |x>bude, katerih namen je prepričati kupce, da bi zamenjali prikolico, ali sploh se odločili za prvi nakup. Tako mnogi zastopniki ponujajo prikolice po blokiranih ali celo znižanih cenah, še zlasti modele tujih hiš, tako da bi tisti, ki bi se odločil za nakup prikolice trenutno lahko prihrani' tudi nekaj sto tisočakov. Na področju kamperjev in prikolic, ki so montirani na šasije raznih modelov dostavnih vozil, naj omenimo, da cene najbolj dostopnih nihajo med 10 in 13 milijoni lir. Največ pozornosti posvečajo mehanskim delom fiata 238, ki je izhodiščna točka za mnoge izpeljanke. Mehaniki fiata 238 so prilagodili svoje modele Laika, Mobilvetta Camper Italia, Camper Rcmagna, pa še nekatere druge hiše. Cene so najrazličnejše in so pač odvisne cd tovarne, stopnje dodelanosti, dodatne opreme itd. Primerni so vsekakor za 3 ali kvečjemu 4-člansko družino. Prisoten je tudi turinski Fiat, ki pa se še ni odločil, če bo sam izdeloval kamperje, ali bo samo dajal na razpolago mehanske dele svojih dostavnih vozil. Razstavljen je zelo zanimiv prototip, ki so ga poimenovali «andal 2», za katerega pa še niso sklenili, če ga bodo sploh serijsko izdelovali. Največ zanimanja je vsekakor za medel «fiorino ognitempo», majhno opremljeno vozilo, primerno za dve osebi, ki pa ga je zelo težko dobiti, saj Fiat ne zmore zadostiti vsem naročnikom in je na ficrina treba čakati precej časa. Ne nasedajte tistim ki obljubljajo čudežne prihranke goriva Ob vse dražjem gorivu neizkušen avtomobilist marsikdaj nasede reklami tistih podjetij, ki ob- Kolikokrat smo z zavistjo gledali nedeljskega ribiča, ki se je ob mraku vračal s svojim, čol nom v pristan z bogatim plenom najrazličnejših rib. Tudi mi, ki smo do tedaj lovili le guže ob o-bali, smo namesto običajnega «po-tepa» z barko sklenili, da bomo na odprtem morju preizkusili ribiško srečo. Kakšno razočaranje. Navadno je ulov za neizkušenega ribiča še bolj pičel kot ob obali. Po tihem smo se spraševali, zakaj i-majo drugi tako srečo? Pred po-I vratkom smo ponovno zmetali v morje redke guže in špare, vsem pa rekli, da nas ribolov ne briga. Osnovni nasvet za neizkušenega ribiča je pravilo, naj se na ljubljajo znaten prihranek goriva z montiranjem priprav, ki so sorazmerno cenene in po tehnični zasnovi tudi preproste. Vendar te priprave, kot poudarja ACI na o-snovi poglobljene študije, ki so jo pripravili izvedenci kluba v sodelovanju s tehniki CNR, ne služijo svojemu namenu, nasprotno večkrat celo škodijo in so lahko vzrok okvar. Izvedenci so preizkusili razne vrste teh oriprav z dvema avtomobiloma (131 1.600 s petstopenjskim menjalnikom in alfasud 1.200) in z vožnjami na dolgih relacijah. «Izkazalo pa se je — je rečeno v sporočilu — da med vsemi preizkušenimi pripravami je le ena omogočila nebistven prihranek goriva in tudi to le pri vožnji v mestu. Ostale priprave sploh niso omogočile manjše porabe, včasih pa so bile tudi škodljive.* Morda bodo vozniki takoj po montaži priprave res opazili, da avto porabi manj. Poudariti pa je treba, da ne gre za blagodejen učinek priprave, pač pa je manjša poraba posledica dejstva, da ,je mehanik pregledal motor, morda zamenjal sveče in registriral vse to, na kar poprečen voznik običajno pozabi. Cene «pande» RIM — Panda, zadnji Fiatov dosežek, ki ga bodo predstavili specializiranim časnikarjem prihodnji teden, bo veljala «ključi v roke* 3.970.000 lir in sicer model 650 kub. cm, ki zmore 35 KM, medtem ko bo stala močnejša različica z 903-kubičnim motorjem in 45 KM 4.702.000 lir. morje ne poda sam, temveč v družbi «izvedenca». Glavni problem je namreč izbira kraja, saj se večina rib zadržuje na omejenem prostoru, «potepuhov» pa ne moremo uloviti s klasično tonjo. Samo po sebi razumljivo bomo v našem zalivu le s težavo našli primeren kraj, čisto drugače je ob istrski obali, kjer takih prostorov kar mrgoli. Najbolj priljubljen plen za ribiča s klasično tonjo je rumenec, v Trstu mu pravijo ribon. To je o-kustia riba, ki lahko doseže tudi kilogram ali celo dva kilograma teže. «Izvedenec» nas bo torej po peljal na krni, kjer se po njegovih izkušnjah nahajajo rumen- Energetska in zlasti naftna kriza, inflacija, vse dražje gorivo, vse višje cene silijo kupce k bolj smotrnim in premišljenim nakupom, še posebej če to terja znatno investicijo kot v primeru nakupa avtomobila. Ni naključje zato, da ci. Navadno je tak kraj ob kaki podmorski previsni steni ali ob večji udornini, kjer je globina od 20 do 100 metrov. Že ta podatek nam pove, da si lahko kraj sami iščemo s pomočjo navtične karte, če ne dobimo človeka, ki nam bi posredoval svoje izkušnje. Tanja, ki smo jo to tedaj rabili za guže, bo primerna tudi za rumence, ki imajo kljub velikosti manjša usta, da so trnki številka 16 (Mustand) ali številka 6 (Cri-stal) najbolj primerni. Za vabo so najprimernejše školjke, ki pa predstavljajo dve nevšečnosti: natikanje je precej zamudno vabo pa nam običajno poje kaj kmalu ribji drobiž predno se sploh pojavi kak rumenec. Zalo ne bo odveč, če bomo na prvi trnek nad svincem nataknili bolj obstojno vabo, košček sipe ali kaj drugega. Rumenec si vabo najprej ogle duje, nato v hipu enkrat zagrabi. če nismo imeli vrvice napete in nismo dovolj zbrani, nam je rumenec le snel vabo in bomo morali poskusiti drugič. Ko pa se ribi trnek zasadi v čeljust, prične šele pravi lov. Rumenec se bo skušal na vse načine osvoboditi tudi s tem, da se obrne na hrbet, zato mora biti najlonska vnnea stalno napeta, a ne preveč, da nam je riba ne utrže. Vsi naši gibi morajo biti umirjeni, vsako je povpraševanje po vozilih z manjšimi in manj žejnimi motorji vse večje. Ta trend je opazen v Evropi, postopno pa se pojavlja tudi v ZDA, kjer avtomobili evropskih razsežnosti že začenjajo nadomeščati domače «križarke». neučakanost bomo drago plačali, saj jo bo rumenec s pridom izrabil. če je riba velika, lahko traja tak «boj» kar precej in bomo rumencu kos šele. ko ga bomo dodobra utrudili. Na krov pa ga bodo spravili s pomočjo saka. Tak boj pa je postal že prava redkost. Nedeljski ribiči so domala očistili vse bolj spodobne kraje, da bomo navadno uplenili le manjše ribe, ki ne predstavljajo večjega problema. Navsezadnje so prav majhni rumenci najbolj okusni, veliki imajo meso precej suho in trdo, da so dobri le za brodet. Na koncu naj še navedemo najprimernejši čas. Običajno je to takoj po sončnem vzhodu in še uro potem, a s tem ni rečeno, da se nam ribiška sreča ne nasmehne tudi kasneje. Ponoči pa sploh nima smisla, da bi se podali na rumence. Po vsem tem ne bo odveč nasvet, da si moramo v Istri in v vsej Jugoslaviji za ribolov s čolna izposlovati ribiško dovoljenje, za katerega bomo navadno plačali več kot bomo praktično uplenili, če smo neizkušeni ribiči. Ribolov »na črno» odsvetujemo, saj se kaj rado zgodi, da nam možje po stave ob povratku v pristan zasolijo kar mastno globo, da nas bo kaj kmalu minila ribja strast. Na te zahteve in želje tržišča je avtomobilska industrija odgovorila s posebno vrsto vozil, ki po velikosti in porabi sodijo še v nižji razred, po udobju, hitrosti in pospeških pa že škilijo čez plot nižjega srednjega razreda. Oblika teh vozil je skoraj standardna: polkombi s trojnimi ali petemimi vrati, gibna prostornina motorjev pa gre od 999 do 1.100 kub. cm, pri športno zapopranih različicah pa do 1.300. Med najuspešnejša tovrstna vozila sodi nedvomno tudi Fordova fiesta, ki je prišla sicer med zadnjimi na tržišče, a se je uveljavila s svojo sodobno zasnovo. Vozilo ni preveč originalno. pri Fordu pa so spretno izrabili izkušnje tekmecev in oblikovali zelo uravnovešeno ter homogeno vozilo. O uspešni prodaji pa priča dejstvo, da so v pičlih 2 letih zgradili poldrugi milijon fiest. Fiesta je bila doslej na voljo kupcu s tremi različnimi motorji (950, 1.100, 1.300) in s tremi različnimi opremami (L, šport, ghia), odslej pa bo na razpolago tudi različica GL tako z 950 kot s 1.100-kubičnim motorjem. Avtomobil so predstavili javnosti na salonu v Bruslju, od začetka tega meseca pa je na prodaj tudi v Italiji. Na zunaj se nova različica, ki je po opremi na pol poti med sestrama L in spori, razlikuje cd ostalih po napisu GL in po novih okraskih, znotraj pa je znatno bolje opremljena od različice L. Sedeži so prevlečeni s kakovostnejšim blagom, na armaturni plošči je ura, za dokumente je na razpolago osvetljen predalček, zadnja šipa je ogrevana, brisalca imata dve hitrosti. Proti doplačilu pa si avtomobilist lahko privošči brisalec tudi na zadnji šipi, 4 1/2 eolska platišča z radialnimi gumami 155/12, pripravo za pranje žarometov, značilno prozorno premično streho, halogenske luči, rdečo vzvratno meglenko, da se omejimo le na najbolj koristne dodatke. Na sliki: fiesta GL. Tri nova goriva za dizelske motorje Raziskovalci italijanske naftne družbe so v prejšnjih mesecih preizkušali tri goriva za dizelske motorje in sicer tri različne mešanice dizlovega olja z metanolom, utekočinjenimi naftnimi plini in z metanom. Poskusi so pokazati, da dizel dobro deluje tudi s temi «altemativnimi* gorivi, potrebna je le majbna in cenena priredba naprave za dovajanje in vbrizgavanje goriva. Z dvema mešanicama se .je storilnost motorjev zvečala, v vseh treh orime-rih pa so bili izpušni plini čistejši. UDoraba novih goriv, kar na terja še vrsto poskusov, bi lahko omogočila znaten prihranek dizlovega olja in znatno boli smotrno izkoriščanje surove nafte. Britansko - japonsko sodelovanje LONDON — Konec leta 1981 bodo začeli serijsk. izdelovati prve avtomobile, ki so sad britansko -japonskega sporazuma med Ley-landom in Hondo. Gre za medel, ki so ga za sedaj poimenovali v «bounty» in ki sodi v srednji razred. Avto naj bi bil dokaj luksuzno izdelan, design je japonski, letno pa naj bi tekoče trakove zapustilo kar 85 tisoč enot. Sporazum med Leylandom in Hondo, ki so ga podpisali v Tokiu konec prejšnjega leta. pravi, da bo britanska tovarna lahko prodajala ta model v Evropi, Honda pa na Japonskem in v izvenevrop-skili državah. ZAMUDNO ISKANJE PRIMERNEGA KRAJA IN DOSTI POTRPLJENJA Uplenitev rumenca; največje zadoščenje Rumenec (ribon) je domala izginil iz našega zaliva in ga dobimo le ob istrski obali Bob Woodward | Carl Bernstein \mxomv PADEC 96. | Prevedel Dušan Dolinar Čez nekaj minut je Ziegler prigrmel v prostore svojega štaba. Prav nič ni želel tega, da bi imel Kis-singer tiskovno konferenco, še manj pa, da bi zagrozil z odstopom. To je slabo znamenje za začetek predsednikovega potovanja. Prekleto, je vpil, prekleto. Spet je žarišče pozornosti usmerjeno it Kissingerju, ne pa k predsedniku. Spet je vse pozorno na škandal v državni upravi. Kako, hudiča, naj odvrnejo pozornost od VVater-gatea, ko pa ga Kissinger vlači s seboj še čez morje? Haig je Kissingerju sporočil, kako je vse skupaj sprejel Nixon. «Dobro opravljeno, tvojega odstopa pa ne bo sprejel,* je dejal. Vendar je bil Haig vznemirjen. Vsa reč je načenjala tudi njegovo osebno varnost. On je bil tisti Kissin-gerjev namestnik, ki je prek FBI uresničil navodilo o prisluškovanju. Kissingerjevo zanimanje bo zdaj gotovo pri- tegnilo nadaljnjo pozornost k njegovi vlogi. Očitno je, da bo moral nastopiti pred zunanjepolitičnim odborom senata kot ena glavnih prič. Osrednje vprašanje bo, kdo je sprožil prisluškovanje — predsednik, Kissinger ali Haig? Watergate požira predsednika, zdaj pa grozi Kissingerju in še njemu. Tisti večer je Kissinger jedel skupaj s Scovvcroftom, Eagleburgerjem ter svojim osebnim sodelavcem Petrom Rodmanom. Tiskovna konferenca je delovala nanj očiščevalno. Med grižljaji dunajskega zrezka jo je vso ponovil. Je bilo prav, da je ravnal tako, kot je? Je povedel prave reči? Kakšen bo odziv? Kaj si bodo mislili Rusi? Sodelavci so ga tolažili in bodrili. To mu je pomagalo. Kissinger je prvič v svojem javnem življenju segel po tveganju, ob kakršnem je Richardu Nixonu že leta dolgo šlo vse po sreči. Čutil je, da je Nixonov skoraj demonski pogum tisto, kar je predsedniku zagotovil, da je postal, kar je. Nixon z močjo m oblastjo pogosto ravna malomarno kot kak vrvohodec, ki požene po goltancu tri kozarčke, preden se odpravi čez kanjon, si je mislil Kissinger — to pa je tista kakovost Nixonovega voditeljstva, ki jo hkrati občuduje in se je boji. Zdaj pa se je postavil v tako kočljiv položaj tudi sam. Medtem ko si je večina predsednikovega spremstva belila glavo s političnim življenjem Richarda Nixona, je generalnega majorja VVilliama Tkacha, njegovega osebnega zdravnika, skrbelo samo za predsednikovo življenje in za nič drugega. Tkach je v letih, ko je bil Nixon podpredsednik in potem predsednik, svojega glavnega pacienta redno pregledoval. Nixon je bil v splošnem zdrav človek in o manjših težavah ni tožil. Tkach se je zanašal na obvestila tistih, ki so prebivali v neposredni predsednikovi bližini, zlasti na poročila njegovega osebnega strežaja Manola Sancheza. Bilo je prav nenavadno, da ga je predsednik poklical k sebi kar na lepem tako kot danes. Tkach je odhitel v Nixonovo sprejemnico. Predsednik ga je pozdravil mimogrede in si nato vzdignil levo hlačnico. Tkach je videl, da ima nogo vneto in oteklo. Ogledal si jo je natančneje, potem pa opravil vrsto preiskav, ki so potrdile, česar se je ustrašil. V žili na nogi je nastal strdek, je pojasnil predsedniku. To je flebitis. Strdek se lahko premakne v srce ali pljuča. To bi lahko bilo usodno. Tkach mu je rekel, da bi nesmiselno tvegal, če bi potoval dalje. Strdek se lahko premakne od predolgega stanja, od vzpenjanja po stopnicah, od dolge hoje, celo od tega, če bi prekrižal noge. Priporočil je, naj predsednik takoj odide v bolnišnico in se po daljšem počitku, ko se bo strdek dodobra zasidral, vrne z letalom v VVashington na nadaljnje zdravljenje. Predsednik je nasvet zavrnil. »Namen tega potovanja je pomembnejši od mojega življenja. Vem. da gre za preračunano tveganje.* Rekel je, da je dolžan končati, česar se je lotil, Tkach mu je dal oporno cev. Nixon si jo je nataknil. Rekel je, da je preveč neudobna. Zdravnik mu je povedal edino dobro novico, ki mu ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Odprta dimenzija: napadalnost 13.00 Umetnost v mestu Palermo 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Šolska vzgoja: Osnovni tečaj o ekonomiji 17.00 3, 2, 1 . . . Stik Bi prišel na južni tečaj? - 3. del Mazinga «Z» - risani film 18.00 Zgodovina didaktičnega risanega filma v Italiji 18.30 «D’Artagnan» - 5. del 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 «Doctor Who* - TV film Robot - 1. del 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Mash - TV film 21.10 GrandTtalia 22.15 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja Predsmučarska telovadba 15.00 Viareggio: Nogomet 17.00 «Simpatiche canaglie* - komični film 17.20 Risanka: «Giunchino» 17.30 Pomisli na številko, 3. del 18.00 Šolska vzgoja - Tri šest 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 19.05 Dober večer s .. . Carlom Dapportom Vmes komični film iz serije : Robinovo gnezdo 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Odiseja - Po Homerovi pesnitvi - 1. del - Igrajo: Be-kim Fehmiu, Irene Papas, Renaud Yerley, Barbara Gregorini in drugi 01 '/on el/ o 22.15 Trije nezmotljivi - TV film Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadn je vesti Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja 19.00 19.30 20.00 20.05 21.55 22.30 23.00 10.00 16.45 16.50 17.30 17.55 18.40 18.55 19.10 19.26 19.30 20.00 21.40 21.55 19.50 20.00 20.05 20.30 20.45 21.00 21.50 17.15 17.45 18.15 19.30 20.00 21.30 22.15 22.30 18.05 18.50 20.45 21.35 Človekovo telo DNEVNIK 3 «Via satellite* | Malo gledališče , j't Prekleta prevara - fil® Režija Pietro Germi Razgovor o filmu DNEVNIK 3 . , Malo gledališče, (ponovite!') JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana in 12.30 TV v šoli Poročila Infantinjin rojstni dan Pionirji fotografije, serijsk® oddaja : . Mednarodno tekmovanje violinistov «Fritz Rreisler*, 3. del Obzornik Ne prezrite Risanka Zrno do zrna TV DNEVNIK Terezina podoba, film V znamenju J Miniature: Pogled v dela nico oblikovalke Miše O®' nikar Koper Stičišče 2 minuti Risanke TV DNEVNIK ... Lake Placid in zimske o®®, pijske igre, dokumentarni film Glasbena oddaja ; Igre za življenje, film . Režija Jom Donner in rm stina Ilalkols Zagreb TV DNEVNIK Otroška oddaja Dokumentarni film TV DNEVNIK Izbor v sredo , • Zabavno - glasbena oda&J TV DNEVNIK Dokumentarni film ŠVICA Program za mladino TV DNEVNIK Argumenti - Glasbeni program z Ena*1* Jannaccijem TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: 9.00 Iz naših oddaj: 10.10 Radijski koncert: 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole- 11.30 Umetnice jazza; 12.00 «Pod Matajurjam; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba; 13.35 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence: 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeno popoldne «Matia Bazar*; 17.10 Mi in glasba; 17.30 Slavni pevci; 18.00 Kulturni prostor. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasba; 9.00 Štirje korald; 9.15 Glas Johna Travolte; 9.32 Luciancvi dopisniki; 10.00 Z nami 'e . . .; 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti: 11.00 Tim, svet mladih; 11.32 Glasba; ’2.05 Glasba po željah: 14.15 Mala diskoteka; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 K’e naj se ustavimo?; 15.45 Dalmacija in njene pesmi; 16.00 Znane in neznane besede; 16.10 Glasbeni flash; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz . . .; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.00 Veliki izvajalci; 18.32 Evergreen - včerajšnje pesmi; 19.00 Zbori v večeru; 19.45 Slišimo se jutri. Srednji val 277.8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro: 13.05 Zapojmo pesem: 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 Pri slovenskih skladateljih- 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah: 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Po domače s pevci in ansambli narodno - za- bavne glasbe; 16.30 Primors^ dnevnik; 16.45 Zabavna glasba^ RADI° 1 ud 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 -Glasbeno prebujanje; 7.45 P06!, kočija; 8.50 Glasba; 9.00 Glas®* no - govorni program; 11-03 dijska priredba; 11.30 Glasb®! program z Min6; 12.03 - 13-",« in jaz; 14.03 Dekleta danes;J*. Rally; 15.30 Popoldanska sre®“ nja: 16.40 Mladi in klasična ba; 17.00 Patchwork; 18.35 » ki orkestri; 19.15 Prisluhni, ve® ri se; 19.55 Enodejanka. RADIO 2 6.30, TM, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.-15 Dn«\, 9.05 Radijska priredba; 9.32 -Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč p®5”11; 12.45 Corradodue; 13.40 So®® _ Track; 15.00 - 15.45 Radio * 3131; 16.37 In Concert; 18.33 ^ Čanja in razgovori z mladi*®-življenju danes; 20.40 Spari0 LJUBLJANA - 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poro®11"' 6.20 Rekreacija; 6.50 Debro J° . otroci!; 7.30 Iz naših spore®1 1j 8.08 Z glasbo v dober dan) Pisan svet prrvijic in zgodb: . Z radiom na poti; 10.05 R®z®j. rano za...; 11.35 Znano i*1,",. ljubljeno; 12.10 Veliki zabavni .. kestri; 12.30 Kmetijski naSLJ 12.40 Ob izvirih ljudske ^aS.g JO umetnosti; 13.00 Danes do 13-1 Jf'35 Obvestila in zabavna glasba) I PriDoročajo vam . . .; 14.05 *■ ^ mišljamo, ugotavljamo Naši roslušalci čestitajo >n zdravliak*; 15.30 Zabavna gjat 15.50 «Radio danes, radio j® 16.00 «Lo*o vrtiliak*; 17.00 St ob 17.: 18.00 Zborovska ria.51)() 13.15 Naš gost; 18.30 Kaj radi rt slušaio; 19.25 Obvestila in 7,a na glasba; 19.35 Lahko noč. ci!; 19.45 Minute z ansa® gorenici; 20.00 Koncert za l®5 jt - Prešeren; 20.25 Komorni k(,n j0 s Šostakovičem; 21.05 200 1® 8 venske opere; 22.20 Inforniat... oddaja v angleščini in ne®s 22.30 Revija slovenskih PeV.ceVt,Hn bavne glasbe; 23.05 Lirični u° ki; 23.10 Jazz pred polnočjo- je prišla na misel. Njegov način prehrane je pri*11 za to bolezen. Tkach je takoj potem, ko je odšel od Nixona-hitel v Haigovo sobo. Povedal mu je dia- nozo in tem kar drhtel. »Ukazal mu bom, da mora dom°v’-' rekel in zdrvel v konferenčno dvorano, kjer sta uredila začasno pisarno Buli in Henkel. Dvoran11, bila opremljena slovesno, po stenah so visele HitleI"T slike; fiihrer je bil med vojno nekajkrat tu in )e zemljevidu razkosal Evropo. Tkach ni izgubljal časa s puhlicami. »Ali bo ^ predsednik veliko stati? Bo kje moral daleč h°d Se bo moral vzpenjati po mnogih stopnicah?* Program je predvideval, da bo moral Nixon ve. stati. Posebno hud je razpored za naslednji dan v K®1 je rekel Henkel. Veliko bo stanja, noje in vzpenjan)a stopnicah. »Ali lahko to na kakšen način spremenimo?* T*100 ve besede so zvenele prestrašeno. «Ne, prepozno je že,» je odvrnil Henkel. ^ Korakali so sem in tja, da jih ne bi slišali ljudje v dvorani. Tkach je dejal, da sodi Nixon v D si nišnico; na to pot sploh ne bi smel iti. »Predseduj naravnost zeli smrti,* je rekel. »Za moje nasvete a j niti slišati. Sploh me ne mara poslušati.* Razložil j* ( je, da utegne priti do hipne smrti, če se strdek P°z v obtok. Henkel in Buli sta ponavadi jemala Tkachovo skrbljenost za predsednikovo zdravje z lahke plati-nika je prekmalu zaskrbelo. ŠPORT ŠPORT ŠPORT * košarka POKAL POKALNIH PRVAKOV Emerson visoko premagal Zadar S porazom so si Zadrčani zapravili še teoretične možnosti za osvojitev prvega mesta v svoji skupini Zadar- Emerson 67:84 (36:39) Tičina^^oi Ferinčič 24, Sunara 15, ban d S!iroče 6. Petranovič 4, Zu-P^vič 4, šuljak 2, Obad 4. MeZlRS°N: Morse 30, Seals 26, Motov ? Gualco 8, Salvaneschi, raria^ ^ ^sso*a. Bergonzoni, Car- r,nLZ?Idar 13:2°- Emerson 20:28. V ??ALCEV: 4.000. Pobln-^m k°3u ^ skupine pokala dom, , • Prvakov je včeraj Zadar •z azSubil proti Emersonu mi ?®se|a' potem ko je v prvi tek-Stem • • ze doživel hud poraz, nostj h' 3®.zaPravil že zadnje mož-skunni i pi osvojil prvo mesto na “wu lestvici. SfečanirVem P°ičasu včerajšnjega izenači3 36 bda i§ra sicer še kar vodstw,na' sta se menjavali v Vcnjn ’ v 15. min. je Zadar celo Dato nlrem' točkami razlike (26:23), čohitii-36 Popustil, Emerson ga je v ‘ In osvojil polčas z 39:36. slabo z ?e,m Poioasu so domačini takoi r,3?6 . Emerson si je skoraj in vn^r°r*l Prednost desetih točk Pri v o3lranil do konca. Se Vfreseju je bil najboljši Mor-Datariii 3 se ie zlasti odlikoval v prj 7 ,lr? v skokih na odbite žoge, strela papih pa ie bil najboljši cela nj^enr|dio, medtem ko je do-gel ^Povedal Skrcče, ki je dose-Pri „ košev, njegov odstotek Zeti (3°i2 j pa 3e bil pora' k°v ^topini Podala pokalnih prva-ko Sp l '*• kolo na sporedu danes, hinailt/v0^3 srečala Gabetti - Panat- banes h" Caen' Parker. Korači b° na sporedu tudi 4. kolo A skim6®3 Pokala, in sicer: MTvPlna: Cotonificio - Cibona, 6 i,, * Orthez 0lvn,-?lna: Tofas - Juventud, C sw?_acos ' Arrigoni D ^ja: ASPO - Antonini VaiipHn?.'- Jugoplastika - Superga, SrShd ' Standard, ta) So .3e Ha Posl - Borac (C skupi-i'edakPi ®ra 3 že sincči, do zaključka tata 3e pa nismo še dobili rezul- 1 EVROPSKI b skupini 4A DAVISOV POKAL ^°munija 3 Jugoslavija O %0VanB — Že po drugem dnevu klile 3; kola evropske B sku-S*avijo i Davisov pokal med Jugo-^nčtiA0 „ P°munijo je za «p!ave» V Zagrebu je zlasti presenetil mladi Segarseanu, najboljši junior v Romuniji in istočasno tudi romunski članski prvak, ker na romunskem prvenstvu ni nastopil Nastase. V Jugoslaviji so pričakovali, da bo nastopil Haredau, pričakovanja pa so se izjalovila. Že v prvem dnevu je Segarseanu pokazal svojo vrednost proti Franuloviču, katerega je premagal v treh setih s 6:4, 7:5, 7:5. Pri tem gre poudariti, da je v drugem setu Romun že vodil s 5:1, v tretjem pa s 4:1, šele nato je Franuloviču uspelo izenačiti. Dosti večji odpor pa je Nastaseju nudil Zoltan Bin, ki je klonil šele po treh urah igre z rezultatom 10:12, 3:6, 6:4, 3:6. Neven Bertičevič KOŠARKA POKRAJINSKO PRVENSiVO Scoglietto - Bor 87:74 (40:30) Mlade odbojkarice Sloge in Brega v derbiju 1. ženske divizije V NEEELJO V FORNI DI SOPRA NA POBUDO KRIŠKEGA ŠD MLADINA Uspelo tekmovanje v veleslalomu za 2. «Pokal Skdanc* Na startu več kat dvesto smučarjev štirinajstih društev iz zamejstva in iz matične domovine V priredbi smučarskega odseka kriškega ŠD Mladine se je v nedeljo v Fomi di Sopra odvijalo tekmovanje v veleslalomu za 2. «Pokal Skdanc*. Tekmovalna prireditev je odlično uspela tako po množičnosti kot po kvaliteti, saj so nekateri smučarji ljubljanskega SK Snežinka že večkrat nastopali na raznih tekmovanjih v Sloveniji in tudi v tujini. Poleg Ljubljančanov, ki so odnesli levji delež zmag, so se izkazali tudi nekateri mladi smučarji naših zamejskih klubov, kar priča o zadovoljivem razvoju smučanja tudi pri nas. Kot znano, je nedeljsko tekmovanje veljalo za dve lestvici, za pokal Skdanc, ki je zaobjemal vse tekmovalce ter za posebno lestvico naših zamejskih društev. Veleslalomu za pokal Skdanc bodo sledila še tekmovanja SK Devin, SPDG in SPDT, nato pa bo na sporedu sklepno tekmovanje vseh naših smučarjev. BABY SPRINT 1. Robert Paulina (Devin) 28”04 2. Tati Hrovatin (Mladina) 28”52 3. Tomaž Bernik (Snežinka) 29”65 4. David Zidarič (Devir) 30”29 5. Tomaž Pečenko (Snežinka) 31”75 6. Igor Pantar (Snežinka) 32”14 7. Igor Krasnik (Snežinka) 32” 14 8. David Sosič (Mladina) 34”80 9. Mitja Kokorovec (SPDT) 34”88 10. Sandi Škerk (Devin) 36”21 11. Zanoškar Urban (Snežinka) 12. Damjan Kosmač (SPDT) 13. Rok Hans (Snežinka) 14. Andrej Škabar (Kraški dom) 15. David Antonič (Devin) 16. Maksi Tence (Mladina) LESTVICA ZA POKAL SKDANC 1. SNEŽINKA 290,5 2. SK DEVIN 142,5 3. ŠD MLADINA 121,5 4. POLET 78,5 5. SPDT 40 6. KRAŠKI DOM 22,5 7. SPDG 18,5 8. ADRIA 11,5 9. ILIRIJA 9 10. KONTOVEL 8 11. KLUB Z. ŠTUD. 7,5 12. SOKOL 6 13. BREG 5 14. SIRENA 4 ODBOJKA V PRVENSTVU MOŠKE C LIGE Kras končno prišel do prve prvenstvene zmage Med ekipami, ki so v tem kolu zmagale v raznih prvenstvih, so bile tudi Olimpia, Dom, Kontovel ih Sloga ^munijo je za «piave» S^nelo vsako upanje na ^ 2 gj,vrstitev. sai gostJe vo-, včerajdk™ 3:<>-'Hojic i, jje otta na sporedu igra Stavnik= T,.ater* sta romunska pred-^rseatu,1 la Nastase in Florin Se-!>r Želib- prernaga!a jugoslovanski jijfta v L3 Eranuloviča in Zoltana i. tO, n.R . setih z rezultatom 6:4, u a odi n*-V1 7:5- V tem dvoboju je pomena velika iz-je Drir/ .rana Nastaseja, kateri • tost l ’1!žha mladeniška razpolo-h. z druj383 t8-!etnega Segarseanu-a-i “f strani pa sta jugoslovan-igrai,Pruba. in še zlasti Franulo-f^jboh ; ^ svojimi sposobnostmi, ^tonski ^oeeen je bil drugi, ma-’ v tretjem setu sta na-Da 3 oe^oiiko popustila, v če-Zl>lagala Pokazala, kaj zmoreta in ""■i. Kras — Apies FV 3:2 (15:11, 15:10, 4:15, 4:15, 15:12) KRAS: Grilanc, L. B. Milič, V. I. S. Budin, Marušič, Furlan, Bitežnik, Vesnaver, Klanjšček. Končno je Kras prišel do prvih točk. Naši fantje so v tej tekmi čoka zali, kaj v resnici zmorejo, in da so bili preišnii porazi le vzrok ne zaupanto v lastne moči in pa diskvalifikacije. Prav glede te moramo povedati, da je federacija spre jela priziv ŠK Kras in zmanišala kazen Grilancu na dve soboti ter je preklicala globo društvu Brez dvoma je bil povratek Grilanca na igrišče odločilnega pomena, saj je tako ekipa pridobila na učinkovitosti pri igri ob mreži. Tekma se je začela v rahli premoči domačinov. Pri devetici sta se ekipi srečali. Kras je zaigral še bolj zagrizeno in prvi dosegel pet-naistico. Podoben poteh? "Jč^fftiel tudi drugi set do rezultata 11:9 za Kras. Od tu dalje pa so naši fantje pokazali nekaj res izjemnih akcij in rezultat je bil 2:0 za domačine. Apies je neverjetno reagiral, in spremenil sliko na igrišču. Rezultat 15:4 v tretjem in četrtem setu zgovorno priča o razliki sil na igrišču. Brez dvoma je bil peti set najzanimivejši. Predvajana odbojka ni bila najlepša, igralci so se borili za vsako žogo. Ob menjavi igrišča je bilo stanje 8:6 za domačine Kras je nato povedel s 13:9 in s 14:10. Tudi to stanje ni goste demoraliziralo saj so s uoslednjimi močmi reagirali a preko dvana.i stih točk le niso prišli. V tej tekmi moramo pohvaliti celotno ekipo Krasa, saj so se vsi izjemno potrudili in dokazali, da so lahko oreh za vsakogar M. I. ""''Hill '"iittiiiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiNiiiitmiii __________ V MLADINSKI LIGI ^ragocen uspeh Mladosti ®»berdobci so prepričljivo odpravili Iržifanc **ladi n 'ados* (2:0) ~ *^arcelliana 3:0 ti^ADosHi. ^ 6 vhi-uv„,' ,Darto Zanier, Deve-4- 1rfolifCDle,se' Davorin Zanier, Di M v’ fabor. Marušič, Fran-Kobal, De Loren- 'i?. v H : y_ P-P. Kobal in Ma- jgssK ^atlinJi'^ Ferfolja. "to* ulHci n/ti aiosti s°na doma- v8? nari '?,boievali dragoceno £ A v ,, 'žko ekipo Marcellia-Ca tole]) Vodn'h potezah so naši Ijaj. °. katLna razPolago enajstme-tto sledni; r? Pa je Kobal zastre-z s3, 36 to nekaj minut kasto" »si... otn popravil «napako». t.'^ Zontom ^ slednjj rj°- Pa ie Kobal zastre-or ieey'j''^*5om Prvega polčasa so spr;iuifr°vanci z Kotom Ma-C 'Hit,3, 1 na varno obe točki. £? ■‘n gost3e Prevzeli P°' tiZ;era, i “dh presenetiti mladega Dto® , Pa jim je z odličnimi 1* rtozah • 01 do gola. V zaključno, je Mladost povečala izid D. Gergolet Vk Na5Aščajniki ,fritoorec 2:1 (2:0) S ‘>0 MbCl.’iet' Dorigo, Valen-k, oNat o',110- Gregori, Epifa-9^to|ito, ’ ^oles, Žani, Fiorenta- Vtoali, Mule, A. To-J4, f’ Ei^hovič (p. Tome)i W. W' Milko,;-Infanti’ F- Kra'j- Sal’ A iaov,i, P(K,ari št M Kq. 2a„v žo ovV 20- min- in v 30. min. Adi ;*;n. d.p, Mule. padu in Primorca • ‘ igrišča. Najprej • E, Kralj zelo nerod- ‘>V§*TS.P| no zapravil enajstmetrovko. V 20. in 30. min. je srednji napadalec Žani Izkoristil dve napaki Vidalija. Tre-benci so hoteli nadoknaditi zamujeno, a se na majhnem openskem i-grišču niso znašli. V napadu so bili precej netočni in so imeli tudi smolo. V drugem polčasu se je namreč dvakrat žoga odbila od prečke. B. Križmančič CICIBANI Fulgor - Primorje 3:0 (2:0) PRIMORJE: Costanzo (Lukša), Gava, De Bernardi, Vascutto, Kralj (Štoka), Reina, Tauer (Frasinelli). Kljub visokemu porazu «rdeči-ru-meni* niso igrali slabo in če bi bila proseška obramba bolj zanesljiva bi brez dvoma izgubili z manjšo raz liko v golih. Po prikazani igri so cicibani Primorja še kar zadovoljili, kar dopušča upe na boljše re3 zultate. H. V. NAJMLAJŠI Primorje - Chiarbola 0:4 (0:3) PRIMORJE: Biagi, Metelko, Husu, Antoni, Martellani, Sedmak. Vidah, Abbondanza, Celea, Meden, Ro-chetti. Rezultat lega srečanja je vseka kor prestroga kazen za domačo e-najsterico, ki je bila popolnoma e-nakovredna nasprotniku Ta je izvrstno izkoristil svojega srednjega napadalca Pescatorija, ki je realiziral kar dva goto. Srečanje se je praktično zaključilo že v prvem delu igre, ko so gostje vodili že s 3:0 V nadal.jevan.ju sta imeli obe e-najsterici še nekaj priložnosti za gol, toda Prosečanom ni uspelo realizirati niti častnega gola, gostje pa so bili še enkrat uspešni. H. V. 1. MOŠKA DIVIZIJA Sater — Olympia 1:3 (9:15, 6:15, 15:13, 3:15) Na medtedenskem srečanju je go-riška 01ympia končno zabeležila svojo prvo prvenstveno zmago. V Gradišču je namreč premagala svojega tradicionalnega nasprotnika (nekdanjo Torriano). Srečanje je bilo na nizki tehnični ravni, saj sta obe ekipi med stobši-mi v tem prvenstvu. Gostje pa so v tem srečanju pokazali večjo borbenost, kar jih je tudi nagradilo ob koncu srečanja. An. Olympia — Ginn. Spilimberoo 1:3 (16:14, 3:15, 9:15, 12:15) V soboto je 01ympia pred domačim občinstvom poražena zapustila igrišče. Furlanska ekipa je namreč v precej zd6Rflfvem srečanju odpravila Goričane. 01ympia si je po borbenem dvoboju zagotovila prvi set. Na žalosT pa te borbenosti ni znala izraziti tudi v nadaljevanju tekme. Naj omenimo, da so domačini v četrtem setu že vodili s 7:0. To pa jim ni bilo dovolj. Za 01ympio so igrah: Soban, Černič, Markcšič, Malič, Š. in M. Cotič, Kuštrin in Jarc. An. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — CUS 3:2 (15:10, 10:15, 17:15, 14:16, 15:7) KONTOVEL — Ban, T. Cibic, V. Cibic, Černjava, D. Daneu, M. Daneu. Prašelj. Peto kolo v 1. ŽD se je tudi tokrat srečno končalo za še neporaženo vrsto Kontovela. Gotovo pa so naše odbojkarice tokrat največ tvegale in sicer proti novincu prvenstva, ki pa je pokazal zelo zrelo in učinkovito igro. Mogoče je nekoliko vplivala tudi utrujenost medtedenske tekme proti Prati. Najbolj pa je krivo za to začetno podcenjevanje. Ko je domačinkam praktično že tekla voda v grlo, so pravočasno zaigrale na svoji običajni ravni in za nasprotnice ni bilo več nobene možnosti, da bi odvzele Kontovelkam nepremagljivost. H. L. Celinia — Sloga 1:3 (15:11, 8:15, 10:15, 8:15) SLOGA: Čuk, Mira in Neva Grgič, Gulič, Hrovatin, Milena in Tiziana Križmančič, Lazar, Milič, Ra-Žem, Zoch. V petem kolu prve ženske deželne lige, je Sloga v soboto igrala v Maniagu. Pred srečanjem je vladalo v Sloginih vrstah nekoliko strahu, vendar se je tekma izkazala za lažjo, kot je bilo pričakovati. Naše igralke so bile vseskozi boljše. Prvi niz so sicer izgubile,. ko pa so prebredle začetno negotovost jim je šlo vse lažje od rok. Igralke Sloge sicer še vedno niso v formi, nekatere pestijo poškodbe, tako da ekipa še ni dosegla prave homogenosti. Vendar pa je v soboto te pomanjkljivosti premostila zelo velika volja do zmage naših deklet, ki jim je pomagala tudi •j kritičnih trenutkih. Vse igralke zaslužijo posebno pohvalo. še zlasti pa Neva Grgičeva, ki se je tokrat res izkazala. INKA Breg — Prala 0:3 (10:15, 3:15, 9:15) BREG: Trenta, Olenik, Salvi, F. in D. Žerjal, Slavec, Švab, Stepančič, Martinelli, Kofol. SODNIKA: Gava in Millotti. Brežanke so v okviru 5. kola prvega dela prvenstva v soboto igrale oroti Prati. Gostujoča ekipa je bila skozi vso tekmo boljša od domačink. Igralke Prate so se izkazale tako z močnirti in učinkovitim napadom kot z zelo požrtvovalno obrambo. Naše igralke so imele tako velike težave pri razvijanju svojih akcij. Če dodamo še to da so bila naša dekleta, še predno so stopila na igrišče, prepričana v premoč na- sprotnic, nam je slika o sobotnem porazu še bolj jasna. MRS 2. MCŠKA DIVIZIJA Rozzol — Juventina 3:2 (15:10, 11:15, 13:15, 15:3, 15:6) Štandrežci so v Trstu igrali v zelo 'slabih pogojih, saj so manjkali tri:e glavni igralci. Vseeno pa so se dobro borili: v prvem setu so celo vcdiii z 9:1, a so nenadoma popustili in Rozzol je osvojil prvi niz. Štandrežci pa so se v drugem setu bolj učinkovito uprli nasprotnikovim napadom. Dobro so se začeli braniti in tudi sami napadati. Tako so osvojili drugi in tretji set. V četrtem setu je zopet prevladal Rozzol, ki je pa ponovno popustil v začetku petega seta pod pritiskom Juventininih napadov. Štandrežci so že vodili ^,6 :Q, Jco se je njihov^ igra precej poslabšala, predvsem v o-brambi. Polastila se jih je nervoza in utrujenost, tako da je imel od tedaj glavno besedo na igrišču to nasprotnik. Po vsem tem pa je rezultat za Ju-ventino vseeno precej pozitiven, če pomislimo, da je ekipa Rozzola prva na lestvici in ni pred tem izgubila niti enega seta. Prihodnjo tekmo bo Juventina i-grala pred domačim občinstvom proti ekipi Intrepide iz Mariana. D. in M. Dom — Libertas 3:2 (4:15, 15:11, 15:5, 11:15, 15:12) DOM: Prinčič, Černič, Juren, M. Jarc, Cotič, Pahor, D. Jarc, Devetak in Komel. LIBERTAS KRMIN: Prinčič, Gri-maldi, Perin, Di Lena, Orzan, Vita, Azzano, Mudi in Panozzo. SODNIK: Treu Luigi iz Gorice; zapisnikarica: Giuliana Bastiani. Dom je v četrtem kolu osvojil svojo tretjo zmago (drugo zaporedno). Sobotni poraženec je bil Libertas iz Krmina, ki sodi med poprečne šesterke 2. MD. Domovci bi lahko v tem srečanju zmagali s čistim rezultatom, če bi zaigrali vseskozi enakomerno in odločno. Preveč je bilo namreč «pavz», kar je omogočilo gostom osvojitev dveh setov. V tem srečanju se je odlično izkazal v vrstah «belo-rd_e-čih» mladi Danijel Jarc in to še posebej v napadu, kjer je bil neustavljiv, ztosti v drugem in tretjem setu, za obrambo ekipe iz Krmina. V prihodnjem kolu se bo Dom spoprijel v goriškem derbiju z Li bertasom iz Gorice, ki sodi med najboljše ekipe 2. MD. Tekma Li bertas (Go) - Dom je na sporedu v soboto, 9. 2., ob 18.30 v telovadnici Stella Matutina v Gorici (Ulica Nizza 36). -ik- 2. ŽENSKA DIVIZIJA Vivil — Bor 3:1 (14:16, 15:13, 15:10, 15:13) VIVIL: Dri, Grion, Lenarduzzi, Bordignen, Ponton, Ballarin, Rosso, Pelos, Stabile BOR: Bajc, Birsa, Cergol, Junc, Furlanič, Montanari, Zupančič, Ve-kjet, Gerdol, E. in L. Maver SODNIKA: Martelossi in Cassani Na gostovanju v Rudi je Bor doživel svoj drugi poraz v letošnjem prvenstvu. Po štirih setih dokaj izenačene igre so bile domačinke za malenkost boljše, saj so v ključnih trenutkih : nale ohranit'' mirnejše živce. Sicer je tekma potekala v znamenju premoči obeh napadov, medtem ko je bila igra v polju preveč statična, Borovke so poleg tega zgrešile mncgo Servisov in prav to je verjetno glavni razlog za njihov poraz, ki je bil sicer predviden, glede na potek dogodkov na igrišču pa bi končni izid vendarle lahko bi> za «plave» ugodnejši. Mig. 3. MOŠKA DIVIZIJA Olymp!a — Fides Gradež 2:3 (7:15, 15:9, 15:9, 8:15, 11:15) OLYMPIA: Makuc, Rjavec, Sirk, Devetak, Rustja, Pola, Terpin, Lcjk. V nedeljo se je ekipa goriške O-!ympde .spoprijela, z gradeškim nasprotnikom. To je bila njena druga tekma. Igra je potekala lepo in je bila vseskozi zelo zanimiva ter napeta. Ekipi sta bili enakovredni. Tudi tolkači so izvajali lepe akcije. Za 01ympio je bilo usodno to, da dvigači niso bili v formi. Po usodni napaki naših fantov so Grade-žani osvojili četrti set, nakar je bila usoda naše ekipe zapečatena. Sicer so naši fantje še vedno nudili močan odpor in spravili nasprotnika v hudo zadrego proti koncu petega seta, na žalost, pa to ni pomagalo. G. R. NOGOMET MLADINSKI PUSTNI TURNIR Danes v Viareggiu Fiorentina - River Plate VIAREGGIO — Danes se bo v Viareggiu začel 32. mednarodni pustni mladinski nogometni turnir, na katerem bo nastopalo osem italijanskih in osem tujih ekip. Otvoritveno srečanje bosta odigrali enajsterici Fiorentine in River Plate (Argentina). Med nastopajočimi tujimi ekipami je tudi beograjski Partizan. Turnir se bo zaključil 18. t.m. * * * VIDEM — Trener Udineseja Orri-co je v nedeljo napovedal svoj odstop z mesta tehničnega vodje te nogometne enajsterice. Očividno pa se je po dveh dneh premislil, ker je včeraj svoj odstop preklical. * ♦ * V Avellinu bo danes popoldne na sporedu prijateljsko mednarodno nogometno srečanje med Avellinom in madžarsko državno nogometno reprezentanco. Goriški Libertas je bil v 2. ŽD za borovke premočan nasprotnik MIŠKI 1. Tomo Tanišek (Snežinka) 27”86 2. Mojmir Kokorovec (Polet) 28”81 3. Samo Kokorovec (Polet) 29’'05 4. Mauro Franza (Devin) 29"17 5. Peter Sterni (Kontovel) 29”25 6. Devan Paulina (Devin) 29”36 7. Kristjan Zidarič (Devin) 29”43 8. Davo Šuštar (Snežinka) 29”47 9. Jani Ponikvar (Snežinka) 29”61 10. Pavel Kralj (Devin) 30’ '22 MIŠKE 1. Mojca Puksič (Snežinka) 27”18 2. V. Rakočevič (Snežinka) 28” 17 3. Sabina Popovič (Snežinka) 28”94 4. Darja Černič (Snežinka) 31”53 5. Rebeka Trškan (Snežinka) 31”65 6. Eva Potokar (Snežinka) 32”15 7. Elena Antonič (Devin) 32”24 8. Vilma Purič (Kraški dom) 33”69 9. Elena Verč (Devin) 34”62 10. Vida Valenčič (SPDT) 37”70 MEDVEDKE 1. Barbara Corbatto (Devin) 31”18 2. T. Kokorovec (SPDT) 35”29 3. T. Škabar (Kraški dom) 35”42 4. Alja Sterni (Mladina) 39”95 5. Sanja Sedmak (Mladina) 43”66 MEDVEDKI 1. Aljoša Škabar (Devin) 56”81 2. A. Antonič (Devin) 1’04"51 CICIBANI 1. Peter Venturini (Snežinka) 46”39 2. Robi Černač (Snežinka) 46”60 3. Aleš Češnovar (Snežinka) 46”85 4. Robi Kavčič (Snežinka) 47”76 5. Borut Brenčič (Snežinka) 49”44 6. Silvan Gredene (SPDG) 51”85 7. Niko Sedmak (Mladina) 51”88 8. Erik Bensa (SPDG) 52”99 9. Devan Košuta (Polet) 55”31 10. D. Waltritsch (SPDG) 56”32 CICIBANKE 1. K. Trontelj (Snežinka ) 26”61 2. Nataša Demša (Snežinka) 26”84 3. Elena Paulina (Devin) 27”84 4. Martina Malalan (Polet) 27"76 5. B. Dvoršak (Snežinka) 27”98 6. Maura Spanghero (Devin) 29”02 7. Monika Milič (Polet) 29”26 8. K. Verginella (Mladina) 30”64 9. Marjana Adam (Devin) 35”96 PIONIRJI 1. Aleš Rus (Snežinka) 43”50 2. Igor Vidigaj (Snežinka) 45”42 3. Marko Tihelj (Snežinka) 46”54 4. Andrej Žemva (Snežinka) 46”55 5. Oskar Žužek (Devin) 47”45 6. Damjan Vodopivec (Breg) 51”89 7. David Poljšak (Sirena) 52”23 8. Igor Škabar (Kraški dom) 52”54 9. K. Purič (Kraški dom) 55”49 10. Mauro Delise (Devin) 56”06 PIONIRKE 1. Katja Škrk (Devin) 27”05 2. M. Teresa Petelin (Devin) 31”69 3. Klavdija Peric (Mladina) 34”58 4. Sonja Verč (Devin) 36”43 MLADINKE 1. Adrijana Margon (SPDT) 31”21 2. Antonella Cibic (Devin) 45”08 MLADINCI 1. Maks Ferluga (Polet) 43”09 ŠD Mladina se iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način prispevali k uspehu tekmovanja za 2. «Pokal Skdanc*. Posebna zahvala naj gre vsem trgovcem in zamejskim organizacijam, ki so prispevale plakete in pokale, u-rami Malalan, ki je dala na razpolago merilne naprave ter SPDT, ki nam je vljudno posodilo nekatere tehnične potrebščine, Zahvaljujemo se tudi avtonomni letoviščarski ustanovi iz Farni di Sopra ter krajevnima organizacijama Turismo per le Dolomiti Camiche ter smučarski šoli. ■iiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiHiiiiiHiinuiiMiiiiiiiuiiniiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiHiiiiiiimiHiiiiiiiiiHiiiiiifiiniiimiiuiiiiiiiiiiiu KOŠARKA V PRVENSTVU KADETOV Težka zmaga Kontovelcev Le s težavo so ugnali Opence - Dom v PL za met «prekratek» Polet — Kontovel 53:64 POLET: Vremec (k.) 25 (1:3), Sosič, Kralj 2 (0:2), Kuk, Sedmak 7 (1:3), Malalan. Kalc 11 (5:13), (3:13), Pisani 8 (0:2). KONTOVEL: D. Daneu, Ravber 11 (1:4), Velussi 3 (1:3), Vassallo 10 (2:3), Ukmar (k) (0:3), R. Daneu 28 (4:7), Terčon 6, Emili 4, Štoka, Pupis 2. Kontovelovi kadeti so se morali tokrat krepko potruditi. Kontovelci so bili absolutni favoriti, saj razpolagajo z višjim, popolnejšim in izkušenejšim moštvom. Openci so tokrat morali igrati brez dveh režiserjev, Hrovatina in Tavčarja ter s Kalcem, ki še ni okreval. Medli in neinteresirani igri Kontovela so se poletovci upirali s svojo doslej najboljšo igro: odlično so igrali predvsem v obrambi, kjer je M. Pisani z izredno požrtvovalno igro uspel kontrolirati odlična Kcntovelova centra Daneua in Vassalla, medtem ko je v napadu Vremec zadeval iz vseh položajev. V drugi minuti drugega polčasa je tako Polet celo vodil (31:24). Takrat so se Kontovelci le predramili in so z uspešnim presingom ob nekaj začetniških napak že nekoliko utrujenih poletovcev uspeli preiti v vodstvo. Od poletovcev bi pohvalili prav vse, predvsem še Pisanija in Vremca, med Kontovelci pa le R. Daneua, ki se je razigral proti koncu tekme. Sergij Tavčar NARAŠČAJNIKI Dom — Mobilcasa 41:89 (13:33) V četrtem kolu prvenstva naraščaj- nikov je goriški Dom sprejel v gosteh kirninsko Mobilcaso. Gostje so se predstavili kot zelo dobro in homogeno moštvo. Usoden za cbelo-rdeče* je bil zlasti prvi polčas, ko niso mogli zaigrati v napadu kot znajo. V drugem polčasu pa so domovci le reagirali in predvajali boljšo košarko. Zlasti po zaslugi odličnega Piska, ki je bil nerešljiva uganka za Krminčane, so bili povsem e-nakovredni nasprotniku. Tudi v tem srečanju (razen v prvem delu) so Gojkovičev) varovanci pokazali lep napredek in se jim morda prav v soboto, na tekmi proti ACLI iz Ronk, nudi priložnost za prvo prvenstveno zmago. DOM: Košuta (k) 4, Pisk 24, Ko-ciančič, čaudek, Cej, Komel 6, Feri 2, Fajt, Bric 5. Vladimir PROMOCIJSKA LIGA Goriziana — Dom 85:83 (42:36) DOM: Košuta, Dornik (k) 8, Nanut, Semolič 23, Blažič 15, Čubej, Prinčič 16, Klanjšček 13, Kont 6, Visintin 2. PON: Dornik in Prinčič v 15. min. d.p., Iuretich v 20. min. d.p. SON: Dom 3L, Goriziana 23. V soboto sta se v večernih urah spoprijeli v mestnem derbiju ekipi Goriziane Mobili SanFAndrea in Doma. Hvaličevi varovanci so igrali izredno slabo. Met jim ni šel od rok, tudi č' so metali izpod koša. Nekoliko sta temu botrovala tudi sodnika. V prvem polčasu je bilo srečanje še precej izenačeno, saj sta se ekipi neprenehoma menjavali v vodstvu. Le ob koncu polčasa so se igralci Goriziane nekoliko oddaljili od «belo-rdečihs>. V drugem polčasu so naši fantje popolnoma odpovedali, igrali so izredno neprepričljivo, trener Hvalič pa jih ni znal umiriti. To se je vse stopnjevalo do osemnajste minute, ko je Goriziana vodila že s 84:66. Tedaj so se domovci nekoliko opomogli in so začeli igrati presing. Prišli so do samih dveh točk zaostanka, ko jih je končni žvižg u-stavil. Zadostovalo bi le par sekund, pa bi naši fantje gotovo zmagali. Taka zmaga bi bila pa nezaslužena, saj so bili nasprotniki skozi vse srečanje boljši. Po tem srečanju so domovci še vedno na drugem mestu lestvice, toda ekipe, ki imajo er.ako število točk, morajo nadoknaditi še nekaj srečanj. Treba bo zato počakati na konec prvega dela prvenstva, da bomo imeli jasno sliko lestvice. M. č. NAMIZNI TENIS Drevi prve tekme na «Ping-pong 80» Drevi bodo na sporedu prve tri tekme v okviru rekreacijskega e-kipnega namiznoteniškega tekmovanja «Ping - pong 80», na katerega se je prijavilo devet moških in štiri ženske ekipe. V rekreacijskih prostorih v Križu se bedo med seboj pomerile moške ekipe Mladine, Centralspeda A in Krasa C, po naslednjem razporedu: 20.30 Mladina - Centralsped A, 21.30 Central-sped A - Kras C in 22.30 Kras C -Mladina. B. S. 2. Matič Vojsk (Snežinka) 44”70 3. Andrej Don (SPDT) , 47”73 4. Herman Cantelli (SPDG) 49"44 5. A. Sedmak (Mladina) 50”08 6. Lučo Čorbo (Polet) 50”74 7. David Rojc (SPDT) 52”48 8. M. Škabar (Kraški dom) 54”78 9. Moreno Malalan (Mladina) 55”12 10. Marko Sandri (Devin) 1’02”43 ČLANI 1. Jani Dvoršak (Snežinka) 42”48 2. Sani Žvanut (Snežinka) 44”42 3. Mac Kamel (Snežinka) 45”73 4. I. Kuret (Klub. z. štvd.) 4G”50 5. Miha Erklavec (Snežinka) 47”31 6. Robert Čorbo (Polet) 48”69 7. Damjan Janko (Ilirija) 48”80 8. Niko Javornik (Snežinka) 50”66 9. Bogdan Milič (SPDT) 51”55 ČLANICE 1. B. Dvoršak (Snežinka) 23”70 2. Vida Legiša (Devin) 26”79 3. Erika Hren (Snežinka) 29”62 4. Lda Legiša (Devin) 30”84 5. L. Canciani (Mladina) 32”15 6. Elvi Sedmak (Mladina) 32”44 7. Ivica Maurič (Ilirija) 40”44 DAME 1. Marta Čorbo (Polet) 36”61 2. Gianna Sedmak (Mladina) 48”72 3. Irma Udovič (Adria) 50”93 AMATERKE 1. S. Battellino (Snežinka) 29”53 2. Luisa Moratto (Mladina) 40”54 3. Silvana Peric (Mladina) 51”63 AMATERJI 1. T. Lovrenčič (Snežinka) 45”19 2. Stojan Sosič (Mladina) 48"18 3. M. Trškan (Snežinka) 51”50 4. Franko Drasič (Mladina) 51”81 5. Franco Punis (Mladina) 53”14 6. Danilo Žužič (Kontovel) 56”92 7. Drago Košuta (Mladina) 59”58 8. V. Peric (Mladina) 1’10”12 9. S. Campanogara (Mia.) 1’20”99 10. M. Kokorovec (Polet) 1’50”32 VETERANI 1. Ivko Bernik (Snežinka) 49”03 2. Pavel Milič (Polet) 56"01 3. Bibo Čorbo (Polet) 58”31 4. Adi Kozinc (Snežinka) 1’01”88 5. Mitja Logar (Sokol) 1’06”64 6. Stojan Udovič (Adria) 1T1”23 7. M. Škabar (Kraški dom) 1’25”00 NOGOMET RIM — V soboto, 16. t.m., bo v Neaplju na sporedu mednarodna prijateljska nogometna tekma med Italijo in Romunijo. Italijanski reprezentanti se bodo zbrali na skupnih pripravah v sredo, 13. t.m. ROKOMET to Na svetovnem rokometnem prvenstvu skupine C na Danskem je Norveška premagala Italijo s 26:13. OBVESTILA Atletska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo danes, 6. 2., ob 20.30 na stadionu «Prvi maj» seja odbora sekcije. * * * NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR sprejema vpisnine za začetnike in izkušene igralce ob ponedeljkih in sobotab od 16. do 18. ure. # * * Odbojkarska sekcija ŠZ Bor vabi vsa mlada dekleta, ki se želijo posvetiti, oziroma vaditi odbojki, da pridejo na stadion «1. maj» vsako sredo in petek od 14. do 15. ure. « * » ŠD Mladina iz Križa obvešča,, da je vsak torek od 20.30 dalje v prostorih bivšega otroškega vrtca šole »Albert Sirka rekreacijska telovadba za o-drasle. « • • Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da se je košarkarska rekreacija ib ponedeljkih, na stadionu «Prvi maj» od 21.00 do 22.30. Vsakdo, ki bi se rad udeležil košarkarske rekreacije, se lahko neposredno vpiše vsak ponedeljek ob urah treninga. • « » ŠD Sokol obvešča, da je urnik v nabrežin-ski telovadnici' naslednji: OTROŠKA TELOVADBA: ob sredah in četrtkih najmlajši 15.45, starejši 15.45 - 16.30. MINIBASKET: ob sredah: naj-miajši 16.00 - 16.45; dečki 16.45 -18.00; ob petkih: najmlajši 15 00 * 15.45; dečki '5.-15 17.00. ODBOJKA: ob torkih in petkih: začetnice 15.00 16.30 in naraščaj- nice 18.00 - 19.30. « * « Športna šola obvešča, da se redno nadaljuje vadba malčkov, starih dve in tri leta, ki telovadijo skupno s starši in sicer na stadionu «1. maj» ob sredah in petkih od 16. do 17. ure. BERITE REVIJO Uredništvo, upravo, oglasni oddeleK, TRST Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Moggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. zo naročnike brezplačno revija »DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS 61000 Ljubljana Oglasi Poštni tekoči račun za Italilo Stran 6 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT* Gradišče 10/11 nad . telefon 22207 • Ob delavnikih trgovski 1 modul (šlr I st., vlš 43 mn 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sozW 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese Ob praznikih-, povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Funomie • Jum* krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh driiai v Italiji pri SPI. , član italijanske Ifjjji zveze časopisnih fOH založnikov FIEGs4r 6. februarja 1980 0dgovornl urednik Gor02d VeSe. fzdaja in tiska H zn Trst NENADNA OTOPLITEV PO VEČDNEVNEM SNEŽENJU ŠTIRJE MRTVI IN DUCAT RANJENCEV ZARADI SNEŽNEGA PLAZU V CERVINII POBUDA PRIBLIŽNO 160 AMERIŠKIH IN EVROPSKIH ZNANIH OSEBNOSTI Zimsko športno središče je odrezano od sveta V vsem alpskem loku se veča nevarnost pred plazovi CERVINIA (Aosta) — štirje mrt vi in ducat ranjencev je tragičen obračun snežnega plazu, ki je včeraj ob pol enih zjutraj prizadel zimskošportno središče Cervinia v Dolini Aosta. Ogromna snežna gmota se je odtrgala z masiva «Gran-des Murailles* in z 500 metrov široko fronto zgrmela proti naselju «Težak» sneg je dobesedno zravnal z zemljo vilo, hudo poškodoval dva stanovanjska bloka in hotel, oplazil vojašnico finančnih stražnikov in bližnjo šolo. Reševalci so štiri žrtve, britan ske turiste, odkopali iz stanovanj- Srečanje m«d SPZ in kulturnim krožkom «1. frinko» ČEDAD — Pred kratkim so se v Čedadu sestali predstavniki Slovenske prosvetne zveze in kulturnega društva «Ivan Trirako», ki so razpravljali o možnostih sodelovanja in tesnejših stikov v bližnji bodočnosti. Predsednika omenjenih organizacij Palčič in Crisetig sta pozitivno ocenila pretekle izkušnje ter predlagala koordinirano akcijo kulturnega delovanja na deželni ravni predvsem kar zadeva valorizacijo ljudske kulture zborovskega petja, gledališča ter likovne u-metnosti. Na sestanku so se tudi domenili, da bo kulturno društvo «Ivan Trinko» sporazumno s Slovensko prosvetno z^ezo in s kulturno komisijo te-ritoi 9 lnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino sklicalo srečanje vseh kulturnih društev in krožkov, ki ak‘:-ro. delujejo v Beneški Sloveniji. Delegacija ZSJ se bo v Pekingu pogovarjala s predstavniki kitajskih sindikatov o nadaljnjem izboljšanju dvostranskega sodelovanja. Seznanila se bo z družbenopolitičnimi gibanji v tej daljni državi in izmenjala mnenja o mednarodnem delavskem gibanju. Pogovori delegacij se bodo začeh danes. Jugoslovanska delegacija se je pred tem mudila na Japonskem, kjer so se pogovarjali z japonskimi sindikati o istih vprašanjih, o katerih bo govor tudi v Pekingu. V Tokiu so veliko pozornost namenili tudi bližnji svetovni sindikalni konferenci, ki bo konec meseca aprila v Beogradu in na kateri bo govor o razvoju. ISLAMABAD — Včeraj so se v Islamabadu začeli uradni indijsko -pakistanski pogovori o normalizaciji odnosov med državama na podlagi sporazuma iz leta 1972, ki sta ga podpisala pokojni Ali Bhuto in Indi-ra Gandhi. Sovjetska zveza ukinila letalske zveze z ZDA NEW YORK — Predsinočnjim je z newyorškega letališča končno odletel «iljušin - 62» sovjetske letalske družbe «Aeroflot», petem ko je neka zasebna družba po posredovanju ameriškega zunanjega ministrstva uredila vse potrebno za vzlet. Medtem so sovjetske oblasti sklenile, da do nadaljnjega ukinejo vse letalske zveze z ZDA. Uslužbenci ameriških letališč so namreč 18. januarja sklenili, da bodo bojkotirali vsa sovjetska letala v znak protesta zaradi sovjetskega posega v Afganistanu. Humanitarna akcijo ob kampučijski meji Joan Baez, Liv Ulmann in drugi hočejo s tem opozorili svet na tragedijo kampučijskega ljudstva, ki moKj bežati pred vietnamskimi okupacijskimi četami BANGKOK — Približno 160 ameriških in evropskih znanih osebnosti, med katerimi sta tudi pevka Joan Baez in filmska igralka Liv Ulmann, se je napotilo na mejo med Tajsko in Kampučijo, ne da bi se zmenili za opozorila Vietnamcev. Njihov namen je, da opozorijo svetovno javnost na nevzdržno stanje kampučijskega ljudstva. Kolona majhnih avtobusov se je najprej ustavila v begunskem taborišču Sa Kaeo, kjer živi približno 32.000 Kampučijcev, povečini pristašev Pol Potove vlade Rdečih Hme-rov, ki jo je zrušila vietnamska vojska ob vdoru v Kampučijo pred nekaj več kot letom dni. Danes pa se bo kolona 20 tovornjakov z živili in zdravili usmerila proti mostu Poipet, anilin,uni,mi.umi.mn....nnuininni..■■■•■.nninnnnnnin......mu.........................................................................................................................«»••••>•...iiimn.iniiiii. PO TRAGIČNIM IZBRUHU NASILJA MCD JETNIKI PO IZJAVAH PREDSTAVNIKA MUSLIMANSKIH UPORNIKOV V Afganistanu baje ustanovili protisovjetsko vojaško vlado Dejavnost gverilcev se je, kot trdi sovjetski tisk, okrepila za časa obiska Brzezinskega v Pakistanu KABUL — V južnem delu Afganistana so baje te dni ustanovili vojaško vlado, katere naloga je kccrdinirati protisovjetsko gverilo v državi. O tem je včeraj v Žeji nevL ooroč-ii Kan Nasri, eden pred- -----------------------------------11 stavniKOv muslimanskih upornikov, skega bloka «Becca d’Aran», veči-1 ki tudi trdi, t,« nova vlada lahko no ranjencev pa iz hotela »Mira- šteje na podporo 15.000 oborože vld>. Njihovo stanje ni zaskrbljujoče, večina je utrpeia le malenkostne in kot razumljivo živčne zlome. Obračun bi bil lahko še bolj tragičen, če ne bi bila večina tu jih gostov v raznih zabaviščih v Cervinii. Ranjence so s helikopterji prepeljali v Aosto, saj je Cervinia popolnoma odrezana od sveta, ker so številni plazovi pretrgali vse prometne veze. Vesti so skrajno pomanjkljive, saj je stihija plazov prekinila tudi telefonske povezave. Delo reševalcev je skrajno otež-kočeno, nad vsem območjem ponovno sneži, vlažen južni sneg pa je pomešan z dežjem, da se nevarnost pred plazovi veča iz ure v uro. Deželne oblasti so zato prepovedale promet na večini cest severne Doline Aoste, po stranskih dolinah pa je že sedaj promet ne mogoč, saj so ceste zasuli plazovi Ogromen snežni plaz je prekinil tudi promet proti predoru pod Mt. Blancom med Courmayeurjem in Entrevesom. Sinoči so se prvi reševalci iz Courmayeurja, alpinci in finančni stražniki na smučeh prebili do Cer vinie, z zasebnim helikopterjem pa so pripeljali v mesto izvedence državnega telefonskega podjetja, ki bodo skusali ponovno vzpostaviti telefonsko zvezo s svetom. Medtem se ljudje sprašujejo zakaj je prišlo do tragedije, zakaj so gradili hiše na izpostavljenem prostoru. Odgovor je zelo zapleten Območje, ki ga je včeraj prizadel snežni plaz je bilo po mnenju iz vedencev varno pred plazov' in za tragedijo torej ne bi bil kriv nihče. Na splošno lahko ugotavljamo, da so se v zadnjih dveh letin spro žili snežni plazovi na povsem varnih območjih. Gozd, ki je bil do nedavnega najboljša obramba pred plazovi, daje danes le navidezno varnost. Po desetletju toplih in suhih zim stopamo sedaj v obdobje, ko so padavine v zimi izdatnejše in s'abo porazdeljene. Nenadne o-toplitve po obilnem sneženju povzročajo tako tragedije, ki jih človek le s težavo lahko predvideva. Poskusi s plazovi so v naravi pre več tvegani, v laboratorijih pa se niso obnesli. V takem položaju je samo po sebi razumljivo, da se ne moremo več, zanesti na izkušnje domačinov, saj smo v zadnjem obdobju priča številnim smrtnim nesrečam zaradi plazov, ki so prizadeli izkušene turne smučarje, ki so terene poznali že od mladih nog. Medtem pa prihajajo vesti o snežnih plazovih tudi iz drugih kra jev alpskega loka. Povsod nad 1.200 metrov obstaja resna nevarnost predvsem na Južnem Tirolskem, kjer so plazovi že prekinili ves promet po Vintschgau. (voc) nih mož. Medtem so s kabulskega letališča odpeljali vse težko topništvo, ki ga je še pred tednom dni bilo v izobilju. Prejšnji torek so potniki pri letališču lahko še videli vrste in vrste tooov, tankov, oklop- Dclcgacija jugoslovanskih sindikatov v Pekingu PEKING - Včeraj je v Peking dopotoval predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika špdljak. Špi-ljak vodi delegacijo, ki se bo na Kitajskem mudila do 15. februarja. Na pekinškem letališču je goste sprejel in pozdravil predsednik kitajskih sindikatov Ni Chi-fu skupaj i drugimi visokimi voditelji te organizacije. nih vozil, tovornjakov in helikopterjev, medtem ko so včeraj bili tam le še nekateri zapuščeni tovornjaki in pa nekaj helikopterjev. Pač pa je zelo okrepljena prisotnost sovjetskih letalskih enot v Peshawaru. V Kabulu ni "a letališču videti niti enega sovjetskega vojaka, vendar so v mestu skoraj vsa križišča pod nadzorstvom sovjetskih tankov. Afganistanska vlada je v zadnjih dneh še okrepila cenzuro na poročanje tujih dopisnikov, ki morajo trenutno izročiti vse filme in vse magnetofonske kasete ter slike, ki jih posnamejo posebnemu oddelku notranjega ministrstva, ki jih pregleda, preden dovoli objavo v tujini. Sicer pa trdijo opazovalci, da bo sovjetska prisotnost v Afganistanu trajala še dalj časa. Sovjetski tisk namreč vztrajno poroča o protiljud-ski in protirevolucionarni dejavnosti muslimanskih upornikov, ali »ameriških banditov*, kot jih imenuje moskovska Pravda, ki pravi, da je afganistanska revolucija še ved- no v nevarnosti in piše, da napadajo plačani banditi, oboroženi z ameriškim orožjem sedaj to sedaj ono mesto ob pakistanski meji in pri tem pobijajo živino in sežigajo pridelek. V tfem vidijo opazovalci poskus, da bi napovedali obdobje porhanjkanja in morda tudi lakote, ki grozi Afganistanu, delno zaradi hude zime, delno pa ker ni ljudi, ki bi obdelovali polja. Po pisanju sovjetske tiskovne a-gencije so se gverilske akcije o-krepile prav v času, ko je posebni Carterjev svetnik za vprašanja varnosti Žbigniew Brzezdnski bil na o-bisku v Pakistanu. Sovjetski tisk tudi poudarja, da je v Pakistanu več kot 30 «posebnih oporišč» in več kot 50 središč, v katerih se urijo gverilci ob izdatni podpori CIA. uiinimmumifinmiiM V OKVIRU EVROPSKEGA PARLAMENTA Evropska komisija za pravice ženske Zanimivi podatki o zaposlenosti žensk v Italiji in v Evropi RIM — V okviru evropskega parlamenta je od decembra lani začela delovati v Strasbourgu posebna komisija za pravice ženske, ki ima med drugim tudi nalogo, da pred prihodnjim julijem poroča parlamentu o raznih vprašanjih, ki zadevajo žensko. Da bi predstavili širši italijanski javnosti in ženskim organizacijam cilje in obliko delovanja te komisije, je koordinacijski odbor rimskih novinark organiziral srečanje med italijanskimi člani te komisije in raznimi ženskimi, oziroma femi- nističnimi organizacijami in novi-načji. Italijanske poslanke, in sicer Paola Gaiotti (KD). Vera Squarcia-lupi (neodvisna levičarka) in Luciana Castellina (PDUP) so napovedale, da se bo komisija ukvarjala v prvi fazi predvsem s širšimi družbenimi in političnimi vprašanji: enakopravnost na delu, zapos lenost in brezposelnost žensk, vskla-ditev zakonodaje za davke, kako uresničujejo te zakone v posameznih evropskih državah. Squarcialupijeva je naštela tudi nekaj podatkov, ki pričajo o ne enakopravnosti žensk na področju zaposlitve. V EGS se je decembra lani moška brezposelnost znižala za 2,3 odstotka, ženska pa je narasla za celih 5,6 odstotka. V enem letu je v Italija izgubilo delovno mesto kar 12 odstotkov žensk. Drug problem, na katerega so članice posebne komisije tudi opozorile je dejstvo, da je v Evropi težnja, da ženske manj študirajo in se čimprej zaposlijo. V Italiji so med drugim žene zaposlene predvsem na tistih področjih, ki zahte vajo enolično in ponavljajoče delo in so na splošno najmanj družbeno zaščitene. V Veliki Britaniji je na primer v gradbeništvu in tehničnih uradih zaposlenih okrog 8 odstotkov žensk, v Italiji pa le 0,4' odstotka. žalostno je tudi dejstvo, da italijanski odgovorni organi niso izkoristili evropskega družbenega sklada za boljše strokovno usposabljanje žensk, saj je lani ostalo neizkoriščenih kar 36 odstotkov finančnih sredstev. BOČEN — Južnotirolska ljudska stranka (SVP) je včeraj ponovno uradno zahtevala, da vlada ukine italijanska imena naselij v bocen-ski pokrajini. Kot znano, je topo-nomastiko za italijanska imena teh krajev sestavil fašistični senator Tolomei, ki ga v Bdcnu imenujejo «grqbarja nemške Južne Tirolske*. Tolomei je pred vojno sestavil to-ponomastični slovar bocenske pokrajine ter V mnogih primerili sam izdelal italijanske sinonime za i mena mnogih nemških krajev. Upor v zaporu v Santa Feju bo stal zvezno vlado 40 milijonov dolarjev Pozivu narodne garde se še ni odzvalo petnajst zapornikov, ki so baje med neredi zbežali * Začasen obračun «noči terorja» je 37 mrtvih in 66 ranjenih SANTA FE (ZDA) — Tri dni no krvavem pokolu v zaporu ameriške države New Mexico, gasilci in pripadniki narodne garde še vedno iščejo med ruševinami morebitna trupla zapornikov in tudi paznikov. Po uradnih podatkih je v uporu umrlo 37 ljudi, ranjenih pa je bilo nad šestdeset, mnogi od teli so v smrtni nevarnosti. Pozivu policije se odslej še ni odzvalo približno petnajst zapornikov ter menijo, da so med nemiri zbežali. vojašnico v Sante Feju in jin bodo v kratkem vselili v poslopja zapora, ki niso bila poškodovana. Drugače pa je s tistimi, ki so obtoženi, da so sprožili nerede in teh je približno 200, ki so «za kazen* prebili tri noči pod milim nebom. V kratkem bi jih morali preme stiti v druge ameriške zapore ter krožijo vesti, da so nekateri ravnatelji le-teh že izjavili, da jih ne nameravajo sprejeti. Kot je izjavil guverner New Me-xica, so prvi nemiri izbruhnili v oddelku zapora, v katerem so bili priprti tako imenovani «nevarnejši zločinci* ter nekateri jetniki po rodu iz Portorika. Vsekakor je gotovo, da je bil množičen upor ta-korekoč «v zraku*, saj ie v prejšnjem tednu večkrat prišlo do nasilnih dejanj med omenjenimi jetniki in nekaterimi drugimi zaporniki, ki so bili osumljeni •tvohun-stva* v korist ravnatelja jetnišnice v Santa Feju. In prav ti zaporniki so bili med vstajo tarča upornikov, ki so uporabljali najrazličnejše orožje, ki jim je prišlo pod roko ter le malo je manjkalo, da niso vdrli tudi v orožarno zapora. Večina upornikov je bila med neredi pod vplivom mamil, ki so jih izmaknili v lekarni zapora. Zapornike, ki niso sodelovali prt neredih, so že premestili v neko Prispornjle za DIJAŠKO MANCO Nedeljski upor v zaporu v Santa Feju bo stal zvezno vlado približno 40 milijonov dolarjev, to je kar sedem milijonov več kot tisti, ki je izbruhnil pred sedmimi leti v zaporu v New Orleansu. Med uporom* v zaporu v Atiki pri Ne\v Yor-ku je leta 1970 izgubilo življenje 43 zapornikov in paznikov, neredi pa so izbruhnili zaradi nevzdržnega stanja v jetnišnici, ki je med največjimi v ZDA. (st) glavnemu mejnemu prehodu ®, Tajsko in Kampučijo, približno kilometrov vzhodnj od BangK . Njihov namen je, da se usta «previdno in ne provokatorsko*.. leč od mostu, na katerem stra vietnamske enote in kamor zapfrjjjj pot s peskom napolnjene vrečke-deča žica in mine. Na tovorni so izobesili napis: «Dovolite nam• , pomagamo kampučijskemu 0 Sicer pa so že v ponedeljek ^ namske enote prisilile Joan Ba ^ rafala Ha ckrnišain