81>5 A 60100200 PR OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER ■ RTI ASKl DNEVNIK poštnina pl.ičana » gotovini postale I grupi* Cena 200 lir Lelo XXXIII. Št. 237 (9815) TRST, sreda, 12. oktobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» _ 7 Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DANES OPOLDNE V PALAČI CHIGI Andreotti bo umestil medministrski odbor za industrijsko načrtovanje Po predvidevanjih vlade bo tudi prihodnje leto italijansko gospodarstvo stopicalo na mestu * «.Elastična tolmačenja^ pogojev mednarodnega sklada . — Predsednik vlade Giulio andreotu bo danes opoldne ume-* CIPI, se pravi medministrski “ab°r za industrijsko načrtovanje. G'-e, kot -- znano, za izvajanje zako-• a o preusmerjanju industrijskih dejavnosti, proti kateremu so določe-krogi v EGS izrazili pomisleke, ei}dar pa je po splošnem mnenju •“JPomembnejši organ gospodarske-?a načrtovanja, kolikor je pač na-riovanje možno v italijanskih razmerah. , G^Pl sestavljajo, poleg Andreotti-“a>.ki mu bo predsedoval, še mini- j ^avne soudeležbe (Bisaglia), de-® (Anselmi), proračun (Morlino), posebne posege na Jugu (De Mita) P zaklad (Stammati). Naloga od-j0ra bo proučiti in odobriti «po-to“he načrte* za razvoj in spre-menibo posameznih vej industrijske- gospodarstva, odkrivanje suro- ln&kih in energetskih rezerv, usklajevanje industrijskih politik glede Potrebe po večjem izvozu in kr-ceniu uvoza predmetov, ki jih je mogoče izdelovati v Italiji. Smernice, ki jih bo moral CIPI zasledovati, so določene v zakonu, ki ga je parlament že odobril. V njem je jasno rečeno, da bo moral CIPI določiti prednostne lestvice za finansiranje iz sklada za «preusmer-janje industrijskih dejavnosti* glede na potrebo po ustvarjanju večjega števila delovnih mest za mladino, žensko delovno silo in nerazvita področja na Jugu. Od govora predsednika vlade bo v marsičem razvidno, kakšno politiko bo zasledovala vlada in če bo na ta način storjen korak naprej pri izvajanju tistega dela programskega sporazuma šestih strank, kjer so predvidene smernice politike premo-ščanja težke produktivne krize. O podatkih krize in možnosti razvoja splošnega italijanskega gospodarstva govori tudi «poročilo o gospodarskem stanju in predvidevanjih*, ki ga je vlada odobrila 30. septembra, a je bilo objavljeno šele včeraj. Poglejmo, kakšni so ti podatki. Za- zaključen shod v montecatiniju »DOROTEJCI* ZA NOVO NOTRANJO VEČINO V KD Craxi: PSI se ne bo vrnila v vlado, če bi bila v njej podrejena demokristjanom RIM — 'puc)i zasedanje »dorotej-v Montecatiniju se je. zaklju-«Veliki manevri* struj krščanske 7*® demokracije pred skorajšnjim ^sedanjem strankinega «parlamen-l**> vsedržavnega sveta, ki se bo ®stai pred koncem leta, so tprej jv~ ali manj končani. Vsaj javno. ir.sle.i so se v Saint Vincentu sre-privrženci Zaccagninijčve lini-> nato ločeno «bazisti» in «forza-tovisti*. Razumljivo je, da so — po stari (j.,Vadi iz demokrščanske hiše — vo-^.pji dorotejske struje nekoliko o- I^bli svoje polemike, da bi priostri- smer svojih strelov. Tako je Pic-,, 1 Pripisal časnikarjem »izmišljo- ^n0)>. da so dorotejci začeli «pro ^a.Žaccagniniju», vendar je morda JJasnejši bil Toni Bisaglia, mini- ca državne soudeležbe in kolo- beneških demokristjanov. Po-a^l je, da KD ne «smc životariti * dne v. . -;tnc ‘deje*. Drugi je »čelni spo-^Užb*^ 86^8^ zaraci' gospodarskih. iiipbenih in kulturnih pogojev Ita-a ’ ni mogoč, saj bi bil le dokaz Ij^govornosti*. Ostaja torej le «po-Ka soočenja*, ki jo je pa spet jj^goče razumeti na dva načina: »Pa t k soočen.ie »izhod* ali pa Sa posebno še, če se razvija rfjb0 ha srečanjih med tajništvi in hei Vrllovi parlamentarnih skupin, glip ns^M ie torej, po mnenju Bisa-^ edina rešitev «soočenje», ki po-n* n' todi »izziv*, za to pa je potreb , enotnost, večja trdnost v „Med vrsticami se torej vrača po- Pišt^0ru’ nai zasede strankino tajga a° ter Poz'v socialistom, ki so dorotejci ponovili prejšnje dni, Sri)0rn°gočijo obnovitev neke levo-"biiske koalicije. dite * 1 Takšen jc videti s ptičje perspektive CampoliRure (Genova) p« opustošenju zaradi povodnji. Poročilo o posledicah ujme na ; tdnji strani. (ANSA) PREDSEDNIK CK ZKS POPIT SPREJEL DELEGACIJO KOROŠKIH SLOVENCEV Odnosi SFRJ-Avstrija odvisni od spoštovanja državne pogodbe Popolno soglasje med Ljubljano in Beogradom glede odnosov s sosednjo republiko (Od našega dopisnika) LJUBLJANA — Predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije France Popit in tajnik izvršnega komiteja Franc Šetinc sta včeraj sprejela predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev pod vodstvom Francija Zwit-tra in Matevža Grilca. Pčpit je v pogovorih izrazil zadovoljstvo nad obiskom delegacije v Sloveniji in poudaril, da se matični narod in Jugoslavija stalno zanimata za položaj narodnostnih manjšin v sosednji državah. Včerajšnje srečanje s predstavniki koroških Slovencev na centralnem komiteju v Ljubljani, po besedah Popita, simbolizira skrb Zveze komunistov Jugoslavije in še posebej Zveze komunistov Slovenije za položaj narodnih skupnosti in je v duhu vseh partijskih dokumentov od ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije naprej. Na podlagi teh dokumentov se ravnajo člani Zveze komunistov ne glede na to, kje delujejo. Ta stališča so tudi ena izmed stalnic jugoslovanske politike V OKVIRU PROCESA POPUŠČANJA NAPETOSTI MED VELESILAMA ZDA in SZ že začeie sestavljati besedilo novega sporazuma S AL T Sporazum, ki so ga podpisali pred petimi leti, je zapadel 3. oktobra ŽENEVA — Ameriška in sovjetska | York na zasedanje generalne skup-delegacija na pogajanjih o omejit- i ščine OZN. šef sovjetske diplomacije vi strateške oborožitve SALT II sta se je v teku svojega bivanja v Zdru včeraj začeli sestavljati besedilo novega sporazum <■. ki naj nadomesti dosedanjega, ki je zapadel 3. oktobra. Uradno skupno sporočilo pravi, da se bosta obe delegaciji spet sestali v četrtek. RIM — Vse kaže, da se bo prihodnje leto davčni vijak znatno poostril. Potem ko je propadel vladni načrt o združevanju mezd in pokojnin. katerega uresničitev bi skrčila približno za 1.600 milijard lir javne izdatke in omogočila, da se ustrezni znesek nameni drugim postavkam državnega proračuna, bo treba sedaj —- kot je naglasil finančni minister Pandolfi — nadomestiti »zgubo* z zvišanjem davkov na dohodke. . Pogajanja SALT so zabeležila do-kajšen zastoj po ameriških predsedniških volitvah, ko je kazalo, da so dokončno obtičala na mrtvi točki. Ameriški predlog, ki ga je dal držav tli tajnik Vanče med svojim zadnjim obiskom v Moskvi, po katerem, naj bi Sovjeti bistveno skrčili število svojih izstrelkov, je naletel takrat na odločno nasprotovanje Sovjetske zveze. Spor je bil tudi glede ameriških izstrelkov ceruise* in sovjetskih težkih bombnikov «backfire». ' Do pozitivnega razpleta v pogajanjih je prišlo^ ko je sovjetski zuna-iko prispel v nji minister Gromiko prispel v New NATO razpravlja o nevtronski bombi K. « 1 1 ^itru3’ da *S° flre<^0®' 0 *evem hiia '* ‘n “krnitev oblasti Zaccagni-v franki le specialiteta, ki jo saj Uja skupina znanih izvedencev v treJ- 'ti zarotah, ki se še niso o-' starih navad*. 11^.-® c!°tikajte se Zaccagninija* gr-Mi Z ®truje «forze nuove* Vito Nalovi bo zmaSala KD iz Palma-*jj ® " meni Bartolo Ciccardini — ba samomorilski strujarski rak.* trjjikšna je torej temperatura zno-ali i-vP' ki se dejansko sprašuje. liii.'ahko zdrži konfrontacijo z osta- ra ' atrankami »programskega spo-*urn»» IZ Dl DQT? flH- vSe/,"a to vprašanje bo dala seja 60^ .aYnega sveta. Zdi se, da so gjt: skušali predvsem preizku- toanSOcialistične reakcije, ki so že ^ko Vittorelli odgovarja v zagrnem glasilu «Avanti», da PSI glie ata Pre(9oge Piccolija in Bisa-Ha vi”?® sprašuje, ali ni vztrajanje v tir®“togu o vračanju socialistov - ‘vVosNviJ.-'-:,-' i.. — ža ^r^mske koalicije le pretve-na PSI zvrnili težo more- riae, kajti dorotejski manever Ženih državah večkrat sestal s predsednikom Carterjem in z ameriškim državnim tajnikom Vanceom in prav v teku teh stikov so odnosi med ZDA in SZ, vsaj kar zadeva pogajanja SALT II zabeležili bistven korak naprej. Carter je dan po izteku prvega sporazuma uradno iz- Tanassi napada Micelija RIM — Bivši obrambni minister Mario Tanassi jc sprožil protiofenzivo glede dokumentov obveščevalne službe SID, ki naj bi dokazovali, da je 1973. leta potrdil sklep generalov, da o sodelovanju Giannettinija s službo ne črhnejo niti besedice s javil, da so ZDA in SZ dosegle s po-1 sodnikom D'Ambrosiom. «Moja odo-razum glede omejitve strateške obo- britev tega sklepa — je v bistvu de-rožitve. Tudi Gromiko prej in Van- jai Tanassi - je gola izmišljotina ce potem sta izjavila, da sta obe dr 'gen. Micelija, ki je pred podrejeni-žavi dosegli pomemben napredek V ( mi skrival svoje rovarjenje s skličeva-pogajanjih za omejitev strateške o- njem na odobravanje političnih kro-borožitve in da se slednja bližajo h gov, na katerega1 pa ni mogel ra čunati.* do Avstrije, ki je jasna in trdna radi naših notranjih ali zunanjepoli- med drugim tudi do protimanjšin-skih zakonov. Pop:t se je v pogovoru s koroškimi Slovenci, kot so sporočili, dotaknil tudi vprašanja, kako nekateri odločujoči avstrijski krogi gledajo na odnose z Jugoslavijo in napačno ocenjujejo tudi jugoslovanska notranja razmerja. Očitno so sprevideli, je dejal Popit, da se ne splača več igrati na karto razlik med Beogradom in Ljubljano, kadar gre za vprašanje odnosov z Avstrijo in posebej, ko gre za vprašanja slovenske manjšine. «Pri tem je treba vedeti — je nadaljeval Popit — »'a imajo v našem sistemu republike svojo besedo tudi pri ustvarjanju in oblikovanju naše mednarodne, oziroma zunanje politike. Pomembno vlogo v odnosih s sosed; ima manjšinska politika, to 0e odnos do manjšin, ki so po našem pojmovanju samostojen subjekt, obenem pa so lahko most sodelovanja in prijateljstva med državami in narodi.* Jugoslavija in Slovenija sta zainteresirani za dobre sosedske odnose tudi z Avstrijo, je izjavil predsednik CK ZK Slovenije. Jasno pa je. da se ti odnosi lahko kar najbolj razvijajo le ob spoštovanju in uresničevanju državne pogodbe, katere podpisnica je tudi Jugoslavija. Možnost ,.a izboljšanje odnosov in oboji koncu. Kar zadeva vsebino novega sporazuma SALT doslej uradno še niso sporočili ničesar, vendar trdi ameriški dnevnik «New Vork Times*, da so ZDA izpustile in pristale na to. da Sovjetska zveza izpopolni 308 svojih težkih raket. Doslej s b se v VVashingtonu vedno sklicevali na sporazum. ki so ga podpisali leta 1972 in ki je predvidel al samo 150 težkih raketnih izstrelkov. V zameno za to koncesijo, trdi še vedno «Ne\v York Times*, pa so Sovjeti pristali, da le začasno omejijo domet ameriških izstrelkov »cruise*. kar je bilo doslej ena naivečjih spornih točk. Poleg tega naj bi se Moskva obvezala, da ne bo pospešila proizvodnje svojega težkega bombnika «backfire». ki ga sedaj izdelujejo po dva na mesec. Kaže tudi, da sta se obe strani domenili, da ne bosta razvijali novih oblik oborožitve v času, ko bo veljal sporazum, ki naj bi ga podpisali v bližrii bodočnosti. Slednji predlog vendar ne zadeva izstrelkov, ki jih lahko izstrelijo iz podmornic in ki so jih že preizkušali, se pravi ameriško raketo «tri-dent* in sovjetsko raketo «SS-NX 18». še vedno ostajajo odprta številna vprašanja, trdi ameriški dnevnik, med drugim so tudi nekateri problemi, ki utegnejo naleteti na odklonilno stališče ameriškega kongresa. «New York Times* namreč ne izključuje možnosti, da med kongresom in Carterjevo upravo pride do trenj, kot je prišlo, ko je Carter sklenil, da odloži 'izdelovanje bombnika B-l. za katerega je kongres že odobril sredstva. (if) V zvezi z gradivom, ki je prišlo na dan v okviru catanzarskega procesa, je lombardi.jska časnikarska zbornica sklenila začeti preiskavo o domnevnem sodelovanju nekaterih novinarjev z obveščevalno službo. oblikovanje ozračja obojestranskega razumevanja leži torej na relaciji manjšina — Ljubljana — Beovrad. »Razumeti je tudi treba — je poudaril Popit — da v Sloveniji, kar zadeva odnose do Avstrije in Koroške, ni nasprotujočih si stališč. O tem vlada popolna enotnost naših ljudi ne glede na svetovno nazorska gledanja, saj nam je vsem še pred očmi, kaj so hoteli napraviti z nami nemški nacisti, ki so nas hoteli kot narod uničiti in zbrisati z zemljevida. Dobro se spominjamo metod, s katerimi so nas skušali ponemčiti. Zato smo toliko bolj občutljivi in reagiramo na podobne metode, ki sc upo-rahljajo proti našima narodnima skup-nostima v Avstriji. Ne inoremo k«# tako preko dejstva, da so Avstrijci predstavljali pretežni del okupacijskih čet in bili udeleženi pri grozodejstvih, ki jih je počel nemški wehrmacht v Sloveniji. Od 4.000 vojnih zločincev v Jugoslaviji je bila polovica avstrijskega porekla, zato ni čudno, da lahko v Avstriji ostanki neonacizma in fašizma nemoteno delujejo tudi danes, čeprav se je Avstrija v državni pogodbi zavezala, da ne bo dovolila obnavljanja organizacij, ki bi delovale s teh pozicij.* »Želim poudariti — je v pogovoru s koroškimi Slovenci dejal France Popit — da nam i ■ potrebno odpirati manjšinskega vprašanja z Avstrijo za- tičnih potreb. Nasprotno, ugled Jugoslavije v svetu -zaradi naše neuvrščene politike še nikoli ni bil tako/velik kot sedaj. Pa tudi zaupanje naših delovnih ljudi v socialistično samoupravno pot našega razioja. ki .jo .oblikuje in 7"črtuje zveza komunistov. ni bilo še niko1' tako močno •-notno kot je danes. To vse tvori solidno osnovo za kontinuiteto začrtane poti tudi v bodoče.* Ulil lili MIH t IIIIIIIMIII Itllll Mlllllll MII|tltlMillllltllllil|||*iti||||||!||||||(||||||||||||||||||||||||||||||||tn||||||||||||| ZARADI NASPROTOVANJA SOCIALNIH DEMOKRATOV Reforma policije: odloženo posvetovanje med strankami Mammi bo sprejel zastopnike koordinacijskega odbora RIM — Načelnik socialdemokratske poslanske skupine Preti je zavrnil socialistični predlog, naj bi se v prihodnjih dneh sestali predstavniki vseh šestih strank, ki podpirajo Andreottijevo vlado ter se skupno pomenili glede reforme policije. Preti sodi. da bi bil tak sestanek za sed. j še preuranjen, češ, počakajmo vsaj, da vso zadevo dodobra prouči pristojni ožji odbor poslanske komisije za notranie zadeve. Socialdemokratski parlamentarec tudi sicer očita načelniku socialistične skupine v poslanski zbornici Balzamu. da je njegova stranka zavzela glede tega problema preveč drastično stališče. se je v BARI — Včeraj zjutraj Bariju začelo dvaindvajseto zasedanje supine za jedrsko načrtovanje (NPG) NATO. Med problemi na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje tako imenovane nevtronske bombe, o katerem se veliko razpravlja tudi na mednarodni ravni. Sestanek v Bariju ne bo dokončno odločal o gradnji nove jedrske bombe, postavljeni pa bodo temelji z«, dokončni sklep. ZDA v tem pogledu ne zahtevajo soglasnosti vseh članic NATO, pač Pa vsaj stvaren dogovor, kar naj bi po mnenju nekaterih pomenilo, da želijo pristanek ZRN, Italije in Velike Britanije. V nasprotnem primeru r.j bi bombe ne zgradili. V razgovoru s časnikarji je italijanski obrambni minister Ruffini poudaril, .da so govorili o vprašanju nevtronske bombe, vendar mu niso posvetili več pozornosti kot ostalim vprašanjem na dnevnem redu. Dodal je tudi, da gre vprašanje poglobiti ,tudi na drugih srečanjih. Na sliki (telefoio ANSA) zasedanje skupine za jedrsko načrtovanje. niHHimMlltliailHI1l|IHHItHIHIIHIIIIIHIHMIIMIMIlHllllHIHIIIHIHHIIItHHHIIHIIHIHIHIHIIHtllUHIIIHniHHHHMMIIIIIHIHIItltHIIHHHIIIIHHIHnHHIIIIIHHIHIItlllHHIIIIIIIIIIIIHHHHHHtHlUIHIIIIHIIHMIHHIirHiUHHII> NOV ČLEN V VERIGI NASILJA IN USTRAHOVANJA V TURINU BR RANILE MLADEGA FIATOVEGA FUNKCIONARJA Žrtev podlega atentata je R. Camaioni, kije v karoserijskem odseku tovarne Mirafiori zadolžen za stike s sindikati TURIN — ((Stranka napetosti in ustrahovanja* je že spet stopila na plan: tokrat si je kot žrtev izbrala mladega funkcionarja Fiatove tovarne Mirafiori Rinalda Camaionija, katerega so včeraj zjutraj štirje teroristi napadli in huje ranili pred njegovim domom v Ul. Pio Settimo v Turinu. Očetovstvo podlega izpada si lastijo rdeče brigade. Po pričevanju očividcev (med temi je tudi Camaionijeva žena, ki jc č a kila na soproga v avtu) so teroristi čakali na Fiatovega funkcionarja dalj časa. Komaj je prišel na ulico in se namenil k svojemu vozilu, so se-mu približali: dva peš, druga dva pa z avtomobilom. Po- klicali so ga po imenu in komaj se je mladi funkcionar ozrl, so sprožili: pet krogel je zadelo nesrečneža v desno nogo, ena pa v levo. Takoj nato so napadalci, vsi mladi, pobegnili z avtom, rdečim fiatom 128 s torinsko evidenčno tablico. Po pričevanju nekaterih očividcev naj bi vozilo prevozilo le nekaj stotin metrov in se ustavilo. Eden ali dva terorista naj bi nadaljevala beg peš. Govori se tudi, da naj bi bil eden od napadalcey laže ali huje ranjen, saj naj bi šepal in naj bi se tiščal za trebuh, kot če bi ga zadela krogla. Renato Camaioni, star 31 let, je pomočnik poddirektorja v karoserij skem oddelku tovarne Mirafiori in je bil zadolžen za stike s sindikati, s katerimi je dosegel sporazume tudi v težavnih pogojih. Kot poudarja sporočilo vodstva tovarne, bi se moral Camaioni ravno včeraj srečati s tovarniškim svetom, da bi razpravljal o uvedbi nadur na montažnem traku modela 127. Uprava je predlagala uslužbencem karoserijskega oddelka nadurno delo, da bi zadostila povpraševanju po tem Fiatovem modelu. Podli atentat, zadnji člen v verigi nasilja in ustrahovanja, ki je v zadnjem letu okrvavila Turin, je izzval odločno in ogorčeno reakcijo vseh demokratičnih sil. Najodločnej-ši so bili v svoji obsodbi ravno delavci tovarne Mirafiori, ki so v dolgem sporočilu obsodili napad na Camaionija »blazno in provokatorsko dejanje, katerega cilj je preprečiti živahnejšo politično in sindikalno dialektiko*. Potem ko so izrazili mlademu funkcionarju svojo solidarnost, so delavci pozvali vse demokratične sile, naj se še bolj vneto angažirajo v boju proti teroristom, ki skušajo razkrojiti družbeno in gospodarsko tkivo demokratične države in speljati delavsko gibanje s tira, ki si ga je izbralo v svoji akciji politične ga boja in soočanja z industrijci. _ . ,(vt) Medte, i se je zvedelo, da bo te dni sprejel delegacijo začasnega koordinacijskega odbora uslužbence)' javne varnosti predsednik poslanske komisije za notranje zadeve, republikanec MamrHi. Zastopniki JV so pravzaprav želeli sestanek z ožjim odborom komisije, čemur pa so se uprli krščanski demokrati: prišlo je do kompromisne rešitve med KD na eni in KPI in PSI na drugi in tako bo odpo slanstvo, kot rečeno, sprejel Mammi. Zastopniki KD so se postavili po robu prvotni želji koordinacijskega odbora, češ da bi takšno srečanje pomenilo nekje priznanje organiz- ma, ki se zavzema za policijski sin-GIL - CI dikat v sklopu federacije C' SL - UIL. Omeniti velja še, da so Balzamo, Cicchitto in Prosperi sprejeli včeraj na sedežu socialistične skupine v poslanski zbornici sindikaliste Benve-nuta in Bugnija (UIL) ter Zuccheri-nija (CGIL), s katerimi so se pogovarjali o problemih uresničitve policijskega sindikata. Navzoč je bil tudi član višjega sodnega sveta dr. Federico Mancini, (dg) V Severnem Jemenu umorili predsednika Ibrahima Al Hamdija SANA — Sevemojemenski radio je pozno ponoči sporočil, da so neznanci umorili predsednika Severnega Jemena Ibrahima Al Hamdija in njegovega brata polkovnika Abdaiaha Muhameda Al Hamdija. Položaj je še dokaj nejasen in poročila, ki prihajajo iz Sane, pomanjkljiv* tako da je za sedaj nemogoče dati objektivne slike o dogodku. ANKETA ZAVODA «DOXA» Kako bi glasovali Italijani novembra? RIM — Prihodnja številka tednika «Espresso» objavlja podatke ankete javnega mnenja, ki ga je pripravil zavod «Do-xa». Gre za anketo o tem, kako bi Italijani glasovali novembra letos. Iz objavljenih podatkov jasno izhaja, da se krepi težnja po polarizaciji glasov na velike stranke ob vztrajnem premiku na levo. Tako bi KPI pridobila (v primerjavi z rezultati 20. junija lani) 1,6 odst. glasov, KD pa 1,2 odst. Laične stranke bi v bistvu ohranile svoje glasove z izjemo liberalcev. PLI bi namreč skoraj izginila. Večji premiki se pojavljajo, na osnovi ankete, med neufašisti. MSI bi močno izgubila glasove, vendar bi ti ne pomagali razkolniški skupini «destra na-zionale*, pač pa KD. Na vprašanje o političnih formulah se je 53,6 bdst. anketirancev izreklo za vstop KPI v vlado, ker bi tako bila zajamčena «red in stabilnost*. Večina se tudi strinja s predlogom o »zgodovinskem kompromisu*. kateremu nasprotuje samo 26 odst. anketirancev. Na vprašanje, kateri jc glavni italijanski problem je ogrom- na večina odgovorila »brezposelnost*. Iz iste ankete izhaja, da je med vidnimi osebami italijanske politike Andreotti pridobil na ugledu, čeprav ne vzbuja simpatije. Po nagovor« predsednika CK ZK Slovenije Popita so predstavniki koroških Slovencev spregovorili o položaju manjšine, zlarti po sprejetju sedmojulijske zakonodaje. Kot pravi sporočilo ' srečal’*, so podčrtali velik ugled Jugos’avije v svetu in pomen, ki ga ima to z.a položaj slovenske manjšine v Avstriji. V zvezi z. reševanjem manjšinske problematike so odnosi med obema osrednjima organizacijama koroških Slovencev ter vlado in političnimi strankami, zastopanimi v avstrijskem parlamentu, tako rekoč zamrznjeni. Koroški Slovenci po besedah Francija Zwittra ne morejo sprejeti sedmojulijske zakonodaje. Osnova za reševanje manjšinske problematike je lahko le avstrijska državna pogodba. Manjšina se zaveda, da se bo morala z.a svoje pravice, ki izhajajo ii državne pogodbe izboriti predvsem sama ter s pomočjo domače napredne javnosti in demokratičnih sil v Avstriji. Obenem pa je Po besedah Matevža Grilca pripravljena na pogovore z vlado in na skupno iskanje rešitev. sprejemljivih za koroške Slovence. VLADO BARABA* Andreotti novembra obišče Kanado OTTAWA — Predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti bo prihodnji mesec uradno obiskal Kanado. Sporočilo v tem smislu je prebral osebno kanadski ministrski predsednik Trudeau, ki je obenem podčrtal dejstvo, da so odnosi med državama zelo dobri in prijateljski. Andreotti se bo v Kanadi mudil od 16. do 20. novembra, obiskal pa bo poleg Ottavve še Quebec in Montreal. Glasnik vlade SFRJ o odsotnosti Jovanke BEOGRAD — V zvezi z daljšo odsotnostjo iz javnega življenja Jovanke Broz, žene maršala Tita, kar je porodilo vrsto domnev o njenem slabem zdravstvenem stanju, je glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič nekemu tujemu dopisniku, ki ga je povprašal o počutju predsednikove žene, odgovoril, da je to vprašanje verjetno v zvezi z dejstvom, da Jovanka ni spremljala svojega moža, predsednika republike Tita na njegovem nedavnem potovanju po SZ, Severni Koreji in Kitajski. Dejal je še, da Titova žena ni bolna in da se nahaja v predsednikovi rezidenci. O tem pa. če naj maršala spremlja na njegovih potovanjih po tujini, odločata predsednik sam in jugoslovanska' vlada. SINOČI PRVA SEJA NOVEGA POKRAJINSKEGA VODSTVA Dario Rinaldi spet potrjen za pokrajinskega tajnika KD Včerajšnje glasovanje potrdilo notranje razmerje sil v stranki, ki ga je pokazal že nedavni kongres Sinoči se je prvič sestal pokrajinski odbor KD, ki je bil izvoljen na nedavnem kongresu, ter si porazdelil funkcije. Za pokrajinskega tajnika je bil potrjen Dario Rinaldi, za katerega je volilo 21 odbornikov, medtem ko jih je 7 oddalo bele glasovnice. Zanj so glasovali člani pokrajinskega odbora, ki pripadajo Zacca-gninijevi liniji in prijatelji Andreottija, ki ponovno tvorijo večino v tržaškem vodstvu KD. Bele glasovnice so oddali člani .struje Iniziativa popolare (dorotejci) ki so to svoje stališče utemeljili s trditvijo, da nameravajo preveriti možnosti sodelovanja z večino tako glede širših političnih problemov kot vodenja stranke. Trije člani struje Nuove crona-ehe fanfanijevci, pa so se vzdržali glasovanja, ker ni bil sprejet njihov predlog, da bi odložili sejo pokrajinskega odbora v zvezi z namenom poslanca Bologne, da odstopi iz stranke. Rinaldi je na čelu tržaške KD od septembra 1973, ko je prevzel mesto sedanjega deželnega tajnika Co-lonija. Pred tem je Rinaldi bil na drugih pomembnih vodilnih mestih; od 1962 do 1965 je bil svetovalec vsedržavnega vodstsva stranke, od leta 1966 pa je svetovalec v trža- JADRANSKI KOLEDAR 1978 IN KNJIŽNA ZBIRKA VSE O GOBAH priročni vodnik KRVAVO POSOČJE kronika vojnih dogodkov VILLETTE svetovni roman SELIVCI domača zbirka pesmi Prednaročniška cena 8.500 lir Polna cena 12.000 lir NAROČILA IN PREDPLAČILA Preko poštne položnice z nakazilom 8.500 lir na tekoči račun 11/5374 za Založništvo tržaškega tiska, Montecchi 6, 34137 TRST — z navedbo: za Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika. Osebno na upravi ZTT, Ul. Montecchi 6, soba 18, TRST. V Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, TRST. Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24 maggio 1, GORICA. SAMO DO 31. OKTOBRA POPUST 3.500 LIR PRI PREDNAROČILU škem občinskem svetu, v katerem je bil dalj časa tudi načelnik svetovalske skupine. Na podpredsedniški mesti sta bila izvoljena Elvino Perini in prof. Pio Nodari. Ostala mesta so bila tako razdeljena: odgovoren za u-pravne zadeve Euro Zaccariotto, za notranjo organizacijo dr. Gianfran-co Bettio, za zunanjo organizacijo Sergio Fabiani, za koordinacijo Gip Dario Zupin, za propagando in založniško dejavnost Raoul Pupo, za usposabljanje kadrov inž. Giovanni Scarpa, za kulturne dejavnosti prof. Bruno Tellia, za krajevne ustanove Antonio Coslovich in inž. Giovanni Scarpa, za probleme manjših občin Giordano Pontini, za decentralizacijo dr. Franco Richetti, za deželna vprašanja in družbeni program Ar-turo Vigini, za stanovanjske probleme Ruggero Battellini, za' gospodarski program Lucianu Russo s pomočjo Lucia Vattovanija, za delavska vprašanja Ruggero Battellini s pomočjo Ervina Curtisa, za teritorialne probleme arh. Dario Tognon, za šolski urad dr. Gianna Fumo in dr. Vittorio Verdoglia, za vprašanja slovenske manjšine Giorgio Slama, za pravni urad dr. Sergio Pase in za šport ter prosti čas Livio Chersi. Novo pokrajinsko vodstvo sestavljajo poleg političnega tajnika Ri-naldija in upravnega tajnika Zac-cariotta, še Elvino Perini, prof. Pio Nodari, dr. Gianfranco Bettio, Antonio Coslovich, Sergio Fabiani, Giordano Pontini, dr. Franco Ricchetti, Giovanni Scarpa, Lucio Vattovani in Dario Zupin za večino, dr. Car melo Calandruccio, Claudio From-mel in Paolo Lenarduzzi za strujo Iniziativa popolare ter prof. Bruna Sauli in Remigio Lenarduzzi za strujo Nuove cronache. Poleg teh so v pokrajinskem vodstvu predstavnica ženskega gibanja prof. Vana Peco-rari - Marson in predstavnik mladinskega gibanja Aldo Scagnol. Rinaldi je v svoji izjavi po izvolitvi na tajniško mesto poudaril, da bo stranka zasledovala cilje, ki jih je nakazal nedavni pokrajinski kongres, na katerem je bilo z veliko večino potrjeno stališče odprtnosti Trsta razvoju v evropski razsežnosti, proti vsakršni izolaciji, ki bi bila usodna za naše kraje. V tem okviru bo stranka vodila politiko soočenja in sodelovanja z drugimi družbenopolitičnimi silami z namenom, da bi prišlo do uresničevanja perspektiv preporoda in razvoja predvsem krajevnega gospodarstva. Potem ko je Rinaldi poudaril, da je kongres jasno izpričal privrženost Zaccagninijevi, liniji, je glede nadaljnjega vodenja stranke izrazil željo, da bi stranka ohranila notranjo enotnost. • Zavod za industrijsko cono razpisuje javni natečaj za namestitev geometra. Prijavijo se lahko tisti, ki •BIH tltlllMMIIII lili llfllltt MII Itllt II lit VII lili II Hill III ItllltIMIIIIItlllll III tllltllMIItlllllllllllltttt lili lili IIIIIMIIItlll SINDIKALNO SREČANJE NA POMORSKI POSTAJI Konec leta zapade delovna pogodba za pristaniščnike Neposredno zainteresirane štiri kategorije pristaniških delavcev Prisotni vsedržavni tajniki sindikalnih zvez Konec leta bo hkrati zapadla veljavnost delovnih pogodb štirih naj-nomembnejših kategorij pristaniških delavcev: gre za delovne pogodbe pristaniščnikov, organiziranih v tako imenovanih «kompanijah«, uradniškega osebja »komoanij*, nameš čencev pristaniških ustanov in delavcev, ki opravljajo razne pomožne dejavnosti v lukah. Letos se prvič dogaja, da zapade- veljavnost omenjenih pogodb istočasno, zato so sindikalne organizacije pravočasno začele s pripravami na novo platformo, ki naj bo podlaga za nove triletne delovne pogodbe, ki bodo stopile v veljavo 1. januarja 1978 in ki bodo veljale vse do konca 1980. leta. V okviru teh priprav je bilo v ponedeljek na pomorski postaji pomembno zasedanje krajevnih in vsedržavnih predstavnikov omenjenih kategorij. Srečanja so se udeležili vsedržavni tajniki področnih sindikalnih organizacij, in sicer Vittorio Gaglione za CGIL, Salvatore Cuc-caro za CISL in Lucio ‘Esposito za UIL. Zasedanje, ki je trajalo do 15. ure in v okviru katerega se je priglasilo k besedi nad 20 sindikalistov, članov pokrajinskih sindikalnih odborov in aktivistov, je vodil L E-sposito. Glavno poročilo o problemih, s katerimi se srečujejo omenjene kategorije delavcev, pa je podal S. Cuccaro. Tako poročilo kakor tud’ razprava pa sta poleg specifičnih problemov prizadetih kategorij zajela tudi širša vprašanja sindikalnega in gospodarskega življenja v Italiji in pri nas. V ospredju so bila predvsem vprašanja, ki zadevajo splošno pristaniško politiko v Italiji, nove naložbe v lukah, politiko^ prostorskega načrtovanja, preošnovo pristaniških ustanov in njihovih dejavnosti ter vprašanja, ki zadevajo normativno, ekonomsko in druge plati štirih delovnih pogodb pred zapadlostjo. Po daljši razpravi je glavne misli povzel V. Gaglione, ki je v svojem zaključnem govoru naglasil potrebo po čim večji enotnosti vseh prizadetih delavcev. Na srečanju so se tudi dogovorili o nadaljnjih pripravah na sestavo nove platforme. .Via načeta vprašanja bodo še poglobili na delavskih skupščinah, ki si bodo v prihodnjih tednih sledile po vsej Italiji. \ Odločno nasprotovanje ponovni napovedi Aimirantejevega shoda Krajevni neofašisti so Po prepovedi nameravanega Almirantejevega shoda prejšnjo soboto, izbrali izzivalno tiko, da napovedujejo isto zborovanje za naslednje sobote. Na ta manever je predsinočnjim odločno odgovoril tržaški pokrajinski svet, ki je' s posebno resolucijo pooblastil predsednika Gherdia, ^a ponovno posreduje pri pristojnih oblar*'s da onemogočijo pozorno P.ovokaciji, ki bi imeia lahko zelo hude posledice za demo-kr. tično sožitje prebivalstva. Včeraj pa je enotna federacija kovinarskih delavcev naslovila prefektu in notranjemu ministru brzojavko, v kateri . zahteva prepoved zborovanja MSI, zahtevanega za soboto, 15, t.m., in se pri tem sklicuje na vzdušje napetosti, ki so ga povzročila sobotna fašistična zivanja. Tudi trže"' ' . r'-čiosk’ odbor izraža obsodbo sobotnih izgredov, in poziva pristoine oblasti, da onemogočijo in po potrebi zatrejo vsak poskus ustvarjanj neredov in izvajanja nasi .ia ter vabi demokratične sile in vse pr Žival * o na —':n0- budnost. Napovedana konferenca o miljskcm gospodarstvu Na seji miljskega občinskega sveta, ki je bila 5,- oktobra, je župan VViller Bordon uradno seznanil prisotni. s/ejovalce o skorajšnjem pričetku konference o miljskem gospodarstvu. Glede konference same je svetovalec Millo predlagal, naj se vstavi v dnevni red seje, ki bo drevi, 12. oktobra, tudi Zahteva po zaprtju vojašnice pri Lazaretu. Vojašnica naj bi služila drugim javnim storitvam. so že dopolnili 18. leto starosti in/niso prekoračili 32. leta. Tistim, ki so prekoračili to mejo, pa se bodo štela v dobro leta službe pri. državnih u-stanovah. Na vsak način pa ne smejo prekoračiti 45. leta. Interesenti naj pošljejo prošnje na EZIT, Ul. Caboto 14, do 3. novembra 1977. Za vse o-stale informacije se lahko obrnejo na tajništvo zavoda. Posredovanje Belcija za pomoč ladjedelnicam Po tiskovnem sporočilu krajevne KD, je sinoči poslanec Belci seznanil tržaško demokristj"" ko vodstvo, da je na njegovo posredovanje vlada sklenila vključiti- -v državni proračun za leto 1978 naložbe, ki so potrebne za ponovno finasiranje zakona o kreditiranju ladjedelstva in zakona št. 878, ki dodeljuje ladjedelnicam prispevke. Nove naložbe naj bi omogočile nova naročila italijanskim ladjedelnicam, ki so v hudi krizi, kot dokazuje nevarnost za 500 delavcev Italcantieri iz Tržiča, da jih postavijo v dopolnilno blagajno. DANES IZREDNO ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE PKP Upokojencem priznati olajšave pri nakupu uvtobusnih ubonmujev Soglasje vseh okoliških občin, le tržaška občina nima denarja za kritje prispevka Po dvotedenskem presledku se bo danes popoldne sestala na izrednem zasedanju glavna skupščina pokra jinskega konzorcija za prevoze, ki bo obravnavala vprašanje dodelitve avtobusnih abonmajev po znižani ceni upokojencem, ki imajo socialne o-ziroma minimalne pokojnim' INPS. To obveznost je skupščina prevzela s posebno resolucijo na zadnji seji, ko so sklepali le o abonmajih za razne kategorije invalidov in pohabljencev. Vprašanje avtobusnih abonmajev po znižani ceni tudi za najrevnejše sloje, kot so upokojenci z najnižjimi pokojninskimi prejemki, je ostalo nerešeno le v tržaški občini z ne preveč prepričljivimi utemeljitvami. Dne L julija letos so župani vseh šestih občin tržaške pokrajine prišli do skupnega dogovora, da imajo upokojenci z najnižjimi pokojninami pravico do abonmajev po znižani ceni, za druge kategorije, ki so že prej imele olajšave, pa se u-pošteva višina letnega dohodka (•»meja* dohodkov je bila določena v znesku 1,420.000 lir). Medtem ko so vse okoliške občine takoj ukrepale v tem smislu in so upravičencem tudi posredovale abonmaje po nižji ceni, je edinole občina ostala gluha na zahteve prizadetih in je neizvajanje do- govora, v katerega je privolil tudi Lržaški župan Spaccini, utemeljevala z izgovorom, da v občinskem proračunu ni postavke, ki bi omogočala kritje razlike med realno in »odkupno* ceno abonmajev. Že na zadnji skupščini je prodrlo načelo, da ekonomske olajšave pri izstavitvi avtobusnih abonmajev ne bodo bremenile proračuna pokrajinskega konzorcija za prevoze, temveč si bodo to breme porazdelile občine sorazmerno s količino teh socialnih posegov. Katera odločitev bo padla danes? Že zadnjič so komunisti in socialisti zagovarjali predlog, naj bi upokojencem s socialno oziroma minimalno pokojnino INPS priznali pravico do znižanih abonmajev po 1.000 lir za eno progo ali odsek, abonma za’ celotno omrežje pa bi upokojence stal 2.000 lir. Kaže, da bodo tudi ostale politične skupine pristale na prvotni socialkomunistični predlog, kar pomeni,-da bo verjetno drevi soglasno prodrl enotni predlog, ki ga bodo podrple vse stranke ustavnega loka. tt Danes bo ob 16. uri na pobudo (»krajinske zveze malih trgovcev konferenca o reformi trgovine. Konferenca, na kateri bo tajnik vsedržavne •11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111|| NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V VIDMU Komunisti dokaj kritično ocenjujejo sedanji položaj na potresnem območju Kraje, kijih je prizadel potres, sije v teh dneh ogledala številna delegacija KPI Kakšen je danes po skoraj pol drugem letu od katastrofalnega junijskega potresnega sunka položaj na potresnem območju in kako napreduje obnova? Slika, ki jo o tem daje KPI, ni najbolj rožnata, istočasno pa je poziv komunistov, da je treba vpreči še večje sile in napore zn preporod tako kruto preizkušene dežele, še odločnejši kot doslej. Ta slika, ki so jo deželni tajnik Cuffa-ro, parlamentarci Lizzero, Barra-cetti in Migliorini ter načelnik svetovalske skupine KPI v deželnem svetu Colli dali med včerajšnjo tiskovno konferenco v Vidmu, je rezultat tridnevnega 1 obiska številne komunistične delegacije v potresnih krajih. Delegacija je namreč obiskala najbolj prizadeta območja, sestala se je s številnimi krajevnimi u-pravitelji in predstavniki' gorskih skupnosti ter se razgovarjala z ljudmi. Med dejstvi, ki nekako najbolj bodejo v oči, je precej slabo stanje montažnih hiš. To je bil tudi eden prvih problemov, na katere so komunistični voditelji opozorili med včerajšnjo tiskovno konferenco. Položaj je v tem pogledu takšen, mc nijo komunisti, da je potrebno takoj sprejeti ustrezne ukrepe za temeljita popravila in vzdrževanje, istočasno pa je treba tudi ugotoviti od govornosti za takšno stanje. Preveriti je treba, v kakšni meri podjetja, ki skrbijo za dobavo in postavitev jiiš, izpolnjujejo svoje obvezno sti. Krajevne uprave morajo bili pri tem budne ter prijaviti vsakršno nepravilnost. v Delegacija KPI je tudi ugotovila, da so družbene storitve skrajno pomanjkljive in da bi bilo treba ustanoviti ustrezne socialne centre, urediti šolstvo ter preosnovati zdravstveno socialni sektor. Ob tem pa so bili tako deželni tajnik Cuffaro, kot drugi govorniki mnenja, da je l.reba ustrezno usposobiti tudi krajevne upravč in gorske skupnosti, ki delujejo v precejšnjih težavah, ker nimajo vseh tistih struktur in osebja, ki bi bilo potrebno za skladno reševanje marsikaterega problema. •Med drugim je KPI ugotovila hude zamude pri izvajanju zakona o obnovi hiš. Skratka, obnova ne napreduje tako, kakor bi morala. Vse to je treba čimprej premostiti tudi v skladu z obveznostmi, ki jih vse buje sam programski sporazum med strankami. V ta namen predlagajo komunisti sklicanje konference med krajevnimi upravami, gorskimi skupnostmi in deželo za širše soočenje. Glede obnove hiš je treba po mnenju komunistov sprejeti elastične ukrepe, ki se bodo izognili predolgim birokratskim postopkom ter preprečili dokončno izpraznitev zgodovinskih centrov. Za vse to je potrebna čim širša enotnost, menijo komunisti in dodajajo, da ne bodo več dopuščali, da bi se sprejete obveznosti ne uresničevale. KRI pričakuje, je zaključil Cuffaro svoj poseg na tiskovni konferenci, da se bodo druge politične sile odzvale tem težnjam in da sp na ta način premaga ovire ter pospeši proces obnove in preporoda. Družba Italsidcr povečuje glavnico V Genovi je bil te dni občni zbor delničarjev železarske družbe Italsi- der, v okviru katere obratuje kakor znano tudi tržaška železarna, bivša Ilva pod Skednjem. Na bčnem zboru so med drugim sklenili povečati družbino glavnico, in sicer s sedanjih 262 na 589,5 milijarde lir. V ta nameni bodo izda'1 ustrezno število novih delnic z nominalno vrednostjo •1.000 lir, prednosti pri njihovem nakupu pa bodo imeli stari delničarji, in sicer v razmerju pet novih delnic za vsake štiri delnice v portfelju. S povečanjem glavnice bo družba delno izravnala vrzel, ki zeva med višino njenih lastnih sredstev in višino izposojenih kapitalov. Knjižničarski tečaj Narodna in študijska knjižnica obvešča, da se bo tečaj • začel v ponedeljek, 7.' novembra, ob 14, uri. Vabi udeležence, naj takoj naslovijo prošnjo za vpis vodstvu NŠK, vsekakor najkasneje do 25. oktobra. iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiittiiitiiiiiiiijiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiuiiHiiHiitiiiiiimt OD 20. DO 24. OKTOBRA PRI MONTEBELU RAZSTAVA O TEHNIČNI UPORABI LAKOV «A VTEC» Za prihodnje leto na programu osem specializiranih prireditev, med temi jubilejni mednarodni velesejem in razstava prometnih sredstev Na tržaškem razstavišču pri Mon-tebellu si letos sejemske prireditve sledijo druga za drugo. Kakor hitro se je zaključila razstav^ živali za človeško družbo «Tuttozoo», že so stekle priprave na naslednjo prireditev, ki bo na sporedu od 20. do 24. oktobra: gre za specializiran prikaz uporabe raznih lakov, prevlek in podobnega materiala, ki ga organizirajo pod oznako «AVTEC 77». Hkrati s tem bodo organizirali vsedržavni natečaj za podelitev «srebr-ne lopatice*, za katerega je dala pobudo skupina obrtnikov pleskarjev in dekoraterjev v okviru deželnega obrtniškega združenja. Za obrtnike iz Furlanije - Julijske krajine bodo priredili tudi posebne izpopolnjevalne tečaje, v okviru katerih bodo strokovnjaki orisali zadnje dosežke kar zadeva lakiranje lesnih in železnih izdelkov ter uporabo raznih prevlek. Sejemsko «leto» se bo zaključilo z zadnjo letošnjo prireditvijo na pro- GLASBENA MATICA - TRST KONCERTNI ABONMA Sezona 1977/78 Kulturni dom v Trstu 29 10. 1977: MLADINSKI PEVSKI ZBOR iz Maribora, dirigent Branko Rajšter - 9. 11. 1977: IGOR OZIM violina, MARJAN LIPOVŠEK klavir - 2. 12. 1977: ŠTUDENTSKI OKTET APZ «TONE TOMŠIČ* iz Ljubljane - 20. 12. 1977: SIMFONIČNI ORKESTER RADIOTELEVIZIJE LJUBLJANA, dirigent Samo Hubad, solist Aleksander Vodopivec klavir — 14. 1. 1978: ORKESTER «1 FILARJMONICI* iz Bologne, dirigent Angelo Ephrikian - 14. 2. 1978: KLAVIRSKI DUO DEKLEVA - 4. 3. 1978: B. Smetana: Prodana nevesta - opera v 3. dejanjih. SOLISTI, ZBOR IN ORKESTER LJUBLJANSKE OPERE, dirigent Ciril Cvetko - 18. 3. 1978: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solista Črtomir šiškovič - violina in Gorjan Košuta- - viola - 21. 4. 1978: PEVSKI ZBOR »JOŽA VLAHOVIČ* iz Zagreba, dirigent Emil Cossetto. CENE ABONMAJEV Parter redni Parter znižani 15.000 lir Balkon redni 12.000 lir Balkon znižani 10.000 lir 8.000 lir Mladinski in invalidski — parter 8.000 lir Mladinski in invalidski — balkon 4.000 lir' Vpis in dvig abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ulica R. Manna 29 tel 418 605 od 10. do 12, in od 16 do 18. ure. Lanski abonenti lahko potrdijo svoj sedež do 14. oktobra. gramu, to je z razstavo «Božič v Trstu*, ki bo v času od 25. novembra do 4. decembra. Razstava ima namen pravilno usmeriti občane, ki se v tem času pripravljajo, da s primernimi artikli obdarujejo za praznike svoje drage, sorodnike in znance. Zato bodo na prireditvi v ospredju razne božične dobrote in pijače, oblačila, igrače, bižuterija in podobno. S tem'bo število letošnjih prireditev na razstavišču pri Montebellu narastlo na sedem. Kakor smo sproti beležili na tem mestu, so se v letošnji sezoni poleg mednarodnega velesejma zvrstile razstave Expomo-del, Nauticamp, Trieste motorshev ter zadnja, kakor omenjeho, Tutto-zoo. Za prihodnje leto pa je na programu osem prireditev, in sicer po vrsti Trieste motorshow (od 9. do 12. febcuarja), Nauticamp (od 11. do 19. marca), mednarodna razstava psov (23. aprila), Florshovv (od 6. do 14. maja), 30. mednarodni velesejem (od 17. do 29. junija), Razstava prometa in kontejnerjev, (od 20. do 24. septembra), Expomodel (od 15. do 22. oktobra) in «Natale Trieste* (od 25. novembra do 3. decembra). Do začetka prihodnjega leta bo dograjen novi paviljon (5.000 kv. m) ob Rossettijevi ulici, spomladi leta 1979 pa naj bi bili dograjeni tudi novi paviljoni «A», »C* in Palača narodov. Med treningom se je ponesrečil Med treningom se je na stadionu Grezar včeraj popoldne ponesrečil 15-letni dijak Massimo Borzacchiel-lo iz Ul. Donadoni 19. Borzachiello je od blizu prisostvoval treniranju meta krogle, ko ga je nenadoma krogla zadela v glavo. Z zasebnim avtom so ga pospremili v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti mesec dni zaradi zloma nosnice. Usod:i korak Za usodni korak se je včeraj odločil 67-letni Giordano Scala iz Ul. Carbonara 6: na terasi svojega stanovanja se je s pištolo ustrelil v glavo. Njegovo truplo sta našla prijatelja, ki sta ga prišla obiskat včeraj malo pred 12. uro. 'Truplo so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. zveže Libero DalTAra imel glavno poročilo, bo ob 16. uri v mali dvorani JolIy hotela. Stališča KPI do mladinske brezposelnosti Deželni odbor KPI se je na svoji zadnji seji odločno izrekel glede vprašanja visokega vpisa h-ezposel-nih mladincev v posebne liste, kot predvideva 'državni zakon 285. Odbor ob tem očita deželni upravi, da ob tem ni znala dati mladini ustreznega odgovora, ki bi nakazal novim rodovom resno perspektivo poklicnega usposabljanja in zaposlitve. Najzgovornejši dokaz temu je huda zamuda pri formulaciji deželnega načrta za poklicno usposabljanje. Komunisti zato pozivajo mladince, ki so se vpisali v posebne liste, naj se organizirajo v gibanje, ki naj bo povezano s sindikalnimi organizacijami in ki naj prisili deželne upravitelje, da sprejrhejo v sodelovanju z vsemi demokratičnimi silartii hitre in učinkovite ukrepe. Obvestilo vinogradnikom in proizvajalcem vina Kmečka zveza opozarja člane, da bodo morali letos uporabiti pri prijavi vina posebne obrazce. To velja tako za vinogradnike, kot tudi za vse tiste kmete, ki kupujejo grozdje in ga predelujejo v vino. Vinogradniki bodo pridelek vina prijavili na o-brazcu A 1 ter bodo morali navesti točno površino obdelanih vinogradov. Tistim, ki pridobivajo vino iz kupljenega grozdja, pa je namenjen obrazec A 2, v katerem bodo morali navesti podatke o izvoru grozdja (ime in naslov prodajalca). Kmetje,,ki i-majo doma pridelano vino, kot tudi vino iz kupljenega grozdja, bodo morali izpolniti oba obrazca. Vinograd nikom iz tržaške občine bodo kot o-bičajno izpolnjevali prijave uradi Kmečke zveze do vključno 26. no vembra. Vinogradniki iz drugih ob čin pa morejo prijavo izpolniti v pristojnih občinskih uradih. Tajništvo Kmečke zveze Tovornjaku na Opčinah odpovedale zavore Včeraj v zgodnjih popoldanskih u-rah so tovornjaku s prikolico, ki ga je upravljal 25-letni Giuseppe Dal-la Mora iz Belluna, tik pred križiščem na trbiški cesti na Opčinah odpovedale zavore in je trčil v pred njim stoječi tovornjak' s prikolico. Pri trčenju je Dalla Mora zadobil udarce po vsem telesu in domnevne kostne poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti mesec dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice. Gledališča VfcKUl Pri gledališki blagajni so začeli obnavljati abonmaje za gledališko sezono 1977-78. ki se bo začela dne 27. oktobra s Puccinijevo opero «Turandot». Gledališče bo začasno sprejelo v zbor nekaj basov. Avdicija bo danes,' 12. oktobra. Podrobnejše informacije v uradu za osebje pri gledališki u-stanovi, Ul. Einaudi 1, telefon 62931. POLITEAMA ROSSETT) Danes, ob 20.30, izven abonmaja: Garinei in Giovannini: «Anche i banchieri hanno un’anima». Komedija. Glasbena spremljava Terzoli in Vaime. Nastopajo Gino Bramieri, Paola Tede«co in V. Valeri. Za abo-nen'.; 20 odst. popusta. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Včeraj-danes Danes, SREDA, 12. oktobra MAKS Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 17.25 — Dolžina dneva 11.08 — Lu-. na vzide ob 5.37 in zatone ob 17.15. Jutri, ČETRTEK, 13. oktobra EDVARD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,4 stopinje, najniža 15,8, ob 13. uri 16.4, zračni tlak 1013,9 mb stanoviten, vlaga 67-odstotna, nebo oblačno, padlo je 6,3 mm dežja, veter vzhodnik, severovzhodnik 18 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 18' stopinj. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V, TltSll) KULTURNI DOM Sezona 1977/78 OTVORITVENA PREDSTAVA OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) OB STOLETNICI PESNIKOVEGA ROJSTVA Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIČ V petek, 14. t.m. ob 20.30 ABONMA RED A — premierski V soboto, 15. t.m. ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobejta po premieri V nedeljo, 16. t.m. ob 16.00 ABONMA RED C — prva nedelja po premieri ROJSTVA IN SMRTI Dne 11. oktobra 1977 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 86-letni Giuseppe Bor-ri, 88-letni Alberto Gruden, 71-letni Ciril Golja, 81-letna Maria Macuz vd. Tassini, 65-letni Emilio Bonavita, 73-letna Elsa Ghersina vd. Wald, 68-let-ni Luigi Chersa, 77-letna Pasqualina Miliani, 53-letna Dobrila Sokol por. Volotolini, 64-letna Maria Hervatin, 72-letni Michele Naviglio, 81-letna A-lice Guadagni vd, Canzi, 78-letna Re-becea Tiano, 71-letni Mario Giacich, fll-letni Emilio Fabris, 77-letna Maria Puz vd. Bulgarelli, 64-letni Gastone Gobbis, 56-letna Letizia Zocchi vd. Sirca. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 1. ure: telef št. 732-627. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1977-78 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) VPISOVANJE ABONENTOV VSAK DAN OD 10.30 DO 12 30 PRl GLAVNI BLAGAJNT KULTURNEGA DOMA, TEL. 734-265 ) VLJUDNO PROSIMO VSE ABONENTE, DA DVIGNEJO IZKAZNICE PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA OD 10.30 DO 12.30 SPD TABOR - Opčine priredi Antološko razstavo in predstavitev zbirke domačih pesmi Pagruntane na risalne mize ATILIJA KRALJA t.m., ob Odprtje bo jutri, 13. 20.30. Razstava bo odprta do, 23. oktobra 1977 ob nedeljah: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure ob delavnikih.: od 18. do 20. ure. Kino Ariston Danes zaprto. Mignon 16.30—22.00 »Dracula cerca sangue di vergine e muore di sete*. Joe Dalessandro, Silvia Dionisio. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Nazionale 16.00 «Nove ospiti per un delitto*. Arthur Kennedy, John Ri-chardson. Prepovedan mladini pod 18. letom.. Barvni film. Grattacielo 16.00—22.15 «Cara sposa*. Johnny Dorelli, Agostina Belli. Barvni* film. Excelsior 16.00—22.15 »Esorcista II: L'eretico», Linda Blair, Richard Burton; Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice 16.00—22.15 «11 principio del domino: la vita in gioco*. Gene Hackman, Candice Bergen. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.00 «Cosa avete fatto a So-lange?*, Fabio Testi, Karin Baal. Prepovedan mladini pod 18. letom Barvni film. • Ritz 16.00 «Nene» Salvatoreja Sam pierija. Prepovedan mladini pod 14 letom. Barvni film. Filodrammatico 15.30 »Njtti peccami-noše di una minorenne*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film Cristallo 16.30 «La stanza del vesco vo». Ornella' Muti, Ugo Tognazzi. Barvni, film. Aurora 16.30 »I magnifici sette*. Yul Brynner, Steve McQuinn, Charles Bronson, Eli Wallach. Barvni film. Capitol 16.30 «Oedipus Orca*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.30 »Bel Arni — 1'impero del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.30 «Rosemary’s 'baby». Mia Farrow Barvni film. Iinpero 16.30 »La rabbia giovane*. Prepovedan mladim pod 18. letom. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Appuntamento con 1’assassino*. Catherine Denevue, Jean Louis Trintignant. Prepovedan mladini pod 14. leto'm. Barvni film, Astra 16.30 »Ercole contro Roma* Alan Steel. Barvni film. Radio 16.00 »Profumo di donna*. Vit torio Gasrman, Agc " i Belli. Bar vni film. Volta (Milje) 16.00 «Dirki, un pic colo grande eroe». Dirkie Hayes Barvni film. Razstave Na sedežu SPZ v Trstu, Ul. Frančiška 20. 2. nadstropje, razstavil9 skupina tržaških fotoamaterjev. Ra*' stava je odpri ob delavnikih od 1®' do 19. ure. V umetnostni galeriji »Planetarij1* (Ul. Diaz 1/D) razstavlja umetni Pichette. V galeriji »Torbandena* razstavil* slikar Zoran Mušič. | V galeriji »Forum* v Ul. Coroneo* razstavlja tržaški umetnik Edvard Zajec. V galeriji »La Lantema* v Ul. Nikolaja razstavlja graški slikar - Bi' cbard ‘-Oberhuber. V galeriji »Cartesius* v Ul. Ma*" coni razstavlja svoje najnovejše grl' fike tržaški slikar Livio Rosignano. V galeriji Rossoni razstavlja svoj* marine tržaški slikar Livio Officia. V koprski galeriji Meduza, v C? vljarski ulici, razstavlja grafiko slikal Jože Spacal. izleti PD Rdeča zvezda - Salež priredi v nedeljo, 23. oktobra, društveni >*' let z ogledofn Novega mesta, Kost*' njevice in čudovitega Otočca. Vpi®0' vanje do vključno 16. t.m., pri dr*' štvenih odbornikih: Bojana Furla® (Salež), Jožko Milič (Zgonik), Cia*' dio Trobec (Gabrovec), Neva Mili® (Repnic) in Anica Kralj (Briščiki)' Na osebo 10.000 lir s kosilom. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124: Bazovica: tek 226 165; Opčine: tel. 211-001: ProseU tel. 225-114: Božje polje • Zgonik: tek 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; 9®’ sljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. "71-124. ■iimin—i V počastitev spomina drage Loj1' ke Gerdol daruje Josipina Kjud®* 3.000 lir za Dijaško matico. V spomin na dragega Antona Pf čarja daruje Milan Mijot 3.000 l’f za Dijaško matico. V spomin na Cvetka Štefanija d*' ruje družina Sedmak (165) 10.000 1** za zavod za slepce Rittmeyer. Ob 2. obletnici smrti dragega J11' sta in ob 25. obletnici smrti Pierin* Kalc daruje družina Kalc (Gropad® 73) 10.000 lir za Skupnost Družin® Opčine in 10.000 lir za Dijaško m®' tico. V včerajšnji osmrtnici bi se ralo ime pokojnika glasiti Ciril Golja in ne Colja. Za neljubo pomoto opravičujemo. 12 10.1976 12. 10. 1977 Ob L, obletnici smrti drage mame J0SIPINE ŽERJAL se jo s hvaležnostjo spominja hči Milka. /< Boršt, 12. oktobra 1977 \ GORIŠKI DNEVNIK / S SOBOTNEGA SREČANJA V GORICI Mladina iz zamejstva in matične domovine bo v prihodnosti še tesneje sodelovala SEJA SLOVENSKE KONZULTE V GORICI ZASKRBLJENOST ZARADI STANJA V SLOVENSKIH OTROŠKIH VRTCIH SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI OBČUTNO SE BO PODRAŽILA IZGRADNJA ČISTILNE NAPRAVE Zgradili jo bodo na meji med občinama Gorica in Sovodnje Upoštevati zgodovinske in politične karakteristike beneških Slovencev ♦Slovenska mladina iz zamejstva "atične domovine mora v prihod rg ' tesneje sodelovati, kot mo-if.,tu,di poglobiti spoznavanje spe icruh razmer, v katerih deluje adma v času, ko nista več odprta v jLa,Hl £l°balna zaščita Slovencev ner ,a .Z?°U retorični in oddaljeni sPektivi*; to je osnovna in načel čan^1’86*' ki je izšla iz drugega sre-cii i ■ °*>rnejnih mladinskih organiza J, ki je bilo v soboto v Gorici. Sre-nJe katerega so se udeležili pred “‘avmki Mladinskega odbora pri SK » ln Predstavniki občinskih kon-i ZSMS Koper, Nova Gorica " iolmin, sledi prvemu, ki je bilo le p. .maja v Trstu. Posebno važno ,JC dejstvo, da so se udeleženci so - N3 zt>rali najprej v Gorici, kjer Skr v gostie teritorialnega odbora ščo ir ,za briško ogledali gradbi-Kulturnega doma in Dijaški dom. Prvi del srečanja je bil v celoti in aLten Pregledu opravljenega dela i?j,,8 . j n'a področji, sodelovanja in sH,enJaVe izkušenj. V okviru teh Prave ■’e,til0 0(5 letožnjega maja o-skupno 16 akcij, med ka-oh'i 1 omenili le najpomembnejše: fik.Ska Predstavnikov MO SKGZ pri črvi m zelo važen sklep pa je Ptein da Se k°d° v Prihodnosti oble ivif mladinske krovne organizaci-da hn°Cue'’e ’n temeljiteje zavzemale, ^o obmejno sodelovanje potekalo povsem preko osnovnih mladinskih mL^r-acij, ki so tiste, v katerih nosim113 nePosredno deluje in ki so jJl-,.e vseh njenih zahtev in potreb. dii-ji*1?® v delovnih kolektivih, šolah, sa kih domovih, športnih društvih tla,,rnora neposredno zbliževati in trj e?ati plodne st:ke. Dokončno po-dinsll Pa ''e t*'! sklep o priredbi mla-Zato-6ga seminarja, katerega organi-naj bi bila OK ZSMS Tolmin Pred*.katerem naj bi sodelovali tudi »((^tavniki italijanske narodnostne Pa ki žive v Istri. Vsekakor tega^ *>°- treba o podrobni priredbi niti sern'narja še podrobneje dome- »rczacij predvidoma sredi tBhlSS8. Prihodnjega leta v Kopru, v Tret 'i' P® se bodo najprej zbrali re atr i, ■ s‘ bodo ogledali nekate-Itaijjj Ukture slovenske manjšine v CK^-kupnem kosilu so bili udeležen-' ^anja gostje delovnega kolekti- va tovarne Vozila, kjer so si s tamkajšnjo mladino izmenjali koristne in plodne izkušnje s področja delovanja mladine na raznih ravneh družbenega življenja. To je torej kronika drugega obmejnega srečanja mladinskih organizacij in mnenja smo, da predstavlja to srečanje pomemben ir važen korak v okviru stikov naše manjšine z raznimi družbenimi in političnimi organizacijami matične domovine in pri katerih je pravilno, da nosi mladina vlogo in odgovornost, ki ji pripadata. SANDOR TENCE Deželna nakazila za stanovanjske hiš« Po predlogu odbornika za javna dela Riguttija je deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom odv. Comellija, sprejel sklep, da odobri podpore v znesku 26 milijard in 581 milijonov lir za gradnjo novih stanovanjskih objektov. V raznih občinah dežele bodo zgradili približno 1.000 novih stanovanj, poleg tistih, ki so predvidena za preporod vasi, ki jih je prizadel lanskoletni potres. Poleg drugih, so dobila nodporo sledeče občine' Milje (1 milijardo lir), Trst (6.708.400.000 lir) 'in Čedad (1.238.889.000 lir), , KLAVIRSKA GLASBA V ČITALNICAH NA RADIU TRST A Jutri ob 17.05 bo radio Trst A predvajal prvo oddajo iz zanimivega ciklusa, ki ga pripravljata dr. GOJMIR )EMšAR in pianist ALEKSANDER VODOPIVEC in ki je namenjen klavirski glasbi v čitalniški dobi. Oddaje tega ciklusa bodo na sporedu vsak četrtek ob omenjeni uri in si bodo sledile predvidoma do kanca decembra: v njih bo najprej dr. DEMŠAR spregovoril o tedanji dobi in razmerah, v katerih se je razvijalo slovensko i glasbeno življenje ter predstavil skladatelje in njihova de'a. nato pa bo skladbe izvajal pianist ALEKSANDER VODOPIVEC NA OBČINSKEM SVETU V DOLINI RAZPRAVA O NOVOSTIH «ZAKONA BUCALOSSI> Nova varianta trase hitre ceste V petek se je sestal dolinski občinski svet. Točko, ki je ostala na dnevnem redu prejšnje seje, in sicer določitev urbanizacijskega davka, ki ga predvideva tako imenovani zakon Bucalossi, so ponovno prenesli. Obravnavali pa so nujne točke. Nadomestili so člana v občinski gradbeni komisiji, člana v glavni skupščini konzorcija za orevoze in imenovali občinsko komisijo za iz dajanje trgovinskih dovoljenj za petletje 1977 - 1981, Soglasno so pooblastili občinski odbor, da sprejme vse potrebne sklepe za redno delovanje šole s celodnevnim poukom Ricmanje - Domjo za letošnje šolsko leto. Po odobritvi objave za notranji natečaj za mesto načelnika tehničnega urada, ie župan Švab no-ročal o številnih občinskih zade-YAtu.to. - aicerl . pkrpških vrtcev, d prvi skupščini zdravstvenega konzorcija, o sprejemu dele gaci.je ZKS na županstvu, o obisku občinske delegacije v Kočevju, o raznih sestankih glede ureditve in pristojnosti cest, o začetku preure-ditvenih del boljunske torkle s strani Kmetijske zadruge, o avtobusnih olajšavah za nekatere kategorije, o obisku novega poročnika orožnikov in o popravilu avtobusne čakalnice na Krmenki. Na dnevnem redu je bila pred videna še točka o hitri cesti za Trst. župan je predočil novo va rianto, ki je upoštevala zahtevo dolinske uprave in je sedaj cesta pri Ricmanjih začrtana v trasi predvideni v regulacijskem načrtu, no tovarni Velikih motorjev pa ie prt' maknjena nekoliko bolj v hrib, za radi česar bo povzročila manj škode tamkajšnjim njivam. Župan pa je podčrtal, da ostajata odprta še dva problema: zahteva, da se že sedaj projektira vozlišče pri tovarni Velikih motorjev, kier se bo cesta odcepila proti Škofijam, ter da se ovinek pri Lakoščah pomakne čim bolj od hiš. Pri tem vprašanju je sicer projektant izjavil, da ni mogoče za to pripraviti varianto, pač pa bo treba v trenutku iz gradnje skušati cesto oddaljiti od hiš v mejah zmožnosti. Seja se .je zaključila z razpravo o letošnjem zakonu št. 10 (Bucalos si). Za izčrpno in poglobljeno informacijo o zapletenem zakonu sta poskrbela član gradbene komisije arh. Race in načelnica tehničnega urada arh. Valcčič; predvsem slednja je v daljšem uvodu seznanila s številnimi novostmi, ki jih predvideva zakon. V glavnem bo moral vsak, ki si bo hotel graditi hišo, plačati določen davek občini za primarne in sekundarne infrastrukture (kot n.pr. kanalizacije, e-lektrična in vodna napeljava ter šole, bolnišnico in podobno). Te dohodke bo morala občina uporabiti izključno za javna dela, predvsem pa za urbanizacijo. Za sedaj ni še možno ugotoviti, koliko bo znašal ta prispevek, arh. Race oa je poudaril, da bo v vsakem primeru znašal okro.g 14 20 odst. vrednosti, zaračunane ,pp deželnih oce nitvah. - „. .V. L. Prvi pozivi brezposelnim mladineem Povsod . e mnogo govori o zakonu o mia/inski zaposlitvi. To je cereč problem naše družbe, saj se število brezposelnih v državi veča iz dneva v dan. Omenjeni zakon št, 285 je bi odobren prav zato, da bi se na nek: način pripomoglo k izboljšanju stanja. Tudi vlada je vsem deželam pustila froste roke, da izdelajo letne programe, ki bi. usposabljali mladince za določeno delo. Kaj je naša dežela glede tega do ' sedaj napravila? O tem je na zadnji seji deželnega odbora poročal od bornik za delo Dal Mas. Povedal je, da ni prišla zaenkrat na deželne urade za delo še nobena prošnja zasebnih podjetij, ki b: želela najeti mladinsko delovno silo. Prošnje pa so oddale javne uprave, ki bi zaposlile mladince v 212 različnih dejavnostih, ki so socialno koristne. Ob koncu seje so tudi odločili, da letos nc bodo sestavil: nobenega u-sposobljenostnega programa, saj dosedanje prošnje ne predvidevajo potrebe >‘o ljudeh, ki bi bili strokovno podkovani za produkcijsko dejavnost. ...'Ulm Uslužbenci LB in drugih podjetij v Rižarni .—8 »ka skupina-(nad 200) uslužben-lubljanske banke ter podjetij wf ^»mmerce Stol in Belinka 2'3®nske knjige iz Ljubljane o°Io dopoldne obiskala Rižar- no in počastila spomin I*' žrtve. Z velikim zanimanjem in globokimi občutki so si ogledali to edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji ter poslušali kratek oris vsebine in zgodovine i.. NOB, ki ga je podal časnikar Albin Bubnič. Popoldne so biLi na predstavi SSG v Kulturnem domu. Tudi ta izlet so organižirali sindikati.- Slovenska konzulta ugotavlja, da s svojim ravnanjem občinska uprava ogroža obstoj slovenske narodnostne skupnosti Slovenska konzulta pri goriški občinski upravi ima za seboj eno leto življenja in dela. Od 23. septembra lani, ko je bila uradno umeščena, pa do danes je imela 15 sej, sklicala pa je tudi celo vrsto sestankov s strokovnjaki in javnimi delavci o številnih odprtih vprašanjih gospodarskega, šolskega, političnega in splošno manjšinskega značaja. Na zadnji seji, ki so jo imeli pod predsedstvom prof. Emila Valentin Čiča je tekla beseda o stanju v slovenskih otroških vrtcih v občini Gorica. Na sestanku so ugotovili, da številnih predlogov slovenske kon-zulte o spremembah v slovenskih o-troških vrtcih občinska uprava ni u-poštevala. Slovenski otroški vrtec v Ul. Forte del Bosco je ostal na i-stem kraju, p>a čeprav je bila spo ročena občinski upravi soglasna zahteva, da ga premesti bliže Ul. Cro ce, kjer je njegova naravna lokacija. Preučili so tudi celotno vprašanje ustanovitve druge sekcije slovenskega otroškega vrtca v štandrežu. katerega je na p»dlagi števila vpisa utemeljeno zahtevala štandreška krajevna skupščina. Slovenska kon zulta obžaluje, da občinska uprava ni upoštevala dokumentiranih zahtev o odprtju druge sekcije, ter ugotavlja, da je bila storjena našemu življu v Štandrežu nepopravljiva narodnostna škoda. V otroški vrtec v Štandrežu se je skupino vpisalo 60 otrok, 38 slovenskih in 22 italijanskih. V slovensko sekcijo so vpisali 30 slovenskih o-trok. Za 8 slovenskih otrok, katerim se je pridružilo še 10 otrok, skupno torej 18, bi biloitreba ustanoviti drugo slovensko sekcijo. Krajevna skupščina se je pogovarjala z občinsko upravo o prevozu teh otrok v Gorico, vendar vprašanje ni bilo hitro in zadovoljivo rešeno, tako da so o-sem slovenskih otrok vpisali v italijansko sekcijo, ki se je z njimi napolnila. Ko je šolski avtobus prišel na trg v štandrež, da bi pripeljal preostale otroke v slovenski vrtec v Gorico, kandidatov za prevoz ni bilo več. Osem otrok je šlo v italijanski vrtec, kjer jim je zagotovljeno varstvo in nič več. ostalih deset otrok pa starši očitno niso bili pripravljeni pošiljati v vrtec v mesto. Slovenska konzulta je ugotovila, da občinska uprava ne upx>števa njenih predlogov, da spodkopava temelje obstoja naše skupnosti in da 5 tem krši duha osimskih sporazumov. Zaradi zgornjih, ugotovitev je konzulta dala pobudo za sestanek izvoljenih predstavnikov v otroških vrtcih, ravnateljstev ter občinskih svetovalcev, na katerem bodo ocenili rgzmVre na slovenskih otroških vrt cih ter javnost opozorili na vzroke, kj vodijo v stagnacijo slovenskega otroškega varstva. Poleg tega se je na seji slovenske konzulte uveljavila zahteva, da njena delegacija 0-pozori goriškega župana na negativ- Izvršni odbor zveze industrijcev v Gorici je na svoji zadnji seji, ki jo je vodil predsednik Nazario Romani, ocenil gosp»darski polo žaj v naši pokrajini, pregledal je v zadnjem času opravljeno delo ter sprejel nekatere zanimive po hude, ki naj prispevajo k premosti tvi gospodarskih težav. Na sestanku so ugotovili, da se težave pojavljajo predvsem v kovinarskem, jeklarskem in tekstilnem sektorju ter v nekaterih dejavnostih prehrambene industrije. Analizirali so vzroke zastoja v teh proizvodnih sektorjih ter ugotovili, da gre poglavitno krivdo za takšno stanje pri nas in v vsem italijanskem gospodarstvu pripisati krizi zapadnega gospodarstva in tudi notranjim gospodarskim razlogom, zlasti pomanjkanju skupnčga iška n ja razvojnih gospodarskih smeri in civilnega napredka. Goriški industrialci sodijo, da je takšnemu stanju, kakršno vlada sedaj pri nas,- mogoče odpx>moči z odpovedovanjem in žrtvovanjem, na katera morajo biti pripravljene vse družbene sile. Kar zadeva Indu-strijce, si prizadevajo poiskati rešitev iz sedanje krize in s tem zagotoviti zaposlitev za vse gospodar ske komponente. Vendar ie organizacija industrijcev mnenja, da se morajo v prvi vrsti najbolj angaži rati sindikati, ( potem politične in na koncu gospodarske sile. Vsi se morajo čutiti dolžne zagotoviti gospodarsko rast. Na seji izvršnega odbora so ugotovili, da so podjetja zašla v krize, tudi zaradi omejevanja kreditov. Zasebni gospodarski operaterji so povedali, da so kreditne omejitve uveljavili tudi pri finansiranju novih proizvodnih obratov ter razši ritvi že obstoječih. Krožni sklad je spiodbudil industrijsko izgradnjo ter s tem omogočil zaposlovanje tu kajšnje delovne sile. Zveza indu strijcev si je prizadevala, da bi tako važnega pripomočka za naše gospodarstvo ne ukinili. Predsednik Romani je poročal o svojem oosre-dovanju na krajevni in vsedržavni ravni, pri Baoca d ltalia, pri vladi ne pojave na področju otroškega varstva ter zahteva, da se storjene kriv-vice popravijo. V sklepnem delu seje so se dogovorili tudi o tem, da bodo svoje delo popestrili s sestanki s krajevnimi in rajonskimi skupščinami, od katerih pričakujejo nove spodbude za uveljavljanje slovenske konzulte, ki predstavlja, kljub številnim težavam, ogledalo našega stanja in na ših stisk in sredstvo za preseganje obstoječega. Višji davčni odtegljaji Pokrajinsko ravnateljstvo državne blagajne (Direzione provinciale del Tesoro) spx>roča, da bodo upokojenci, bivši državni uslužbenci, uslužbenci železnice ter tisti, ki prejemajo pokojnino od raznih zavodov za socialno skrbstvo, v kratkem prejeli na dom posebno vprašalno polo, ki jo je treba v najkrajšem času izpolniti ter podpisano prinesti na sedež ravnateljstva. Polovica delavcev zaposlenih v tržiški ladjedelnici je včeraj stavkala v znak protesta proti odločitvi ravnateljstva, ki je dalo v dopolnilno blagajno 500 delavcev ladjedelnice, Druga polovica bo stavkala danes, za prihodnji teden so predvidene še dr dre protestne akcije s sprevodom v Trstu. Prejšnji teden je 500 delavcev, ki so v dopolnilni bla gajni od prvih dni oktobra, priredilo dva protestna shoda v Tržiču in v Ronkah. Tudi včeraj zjutraj je bil sprevod po tržiških ulicah do Trga republike. Stavkajoči so se kmalu vrnili v tovarno, stavka je namreč trajala le dve uri, tisti, ki so v dopolnilni blagajni, pa sd ostaji s transparenti in zastavam: na glavnem tržiškem trgu. Včeraj zvečer je bila v kinodvorani Excelsior v Ron kah javna skupščina delavstva, na kateri so govorili sind kalisti in predstavniki ronske ■ občine. Gre v tem primeru za široko mobilizacijo vseh demokratičnih sil v obrambo zaposlitve v tukajšnjih to- ter pri Confindustrii, venda/ brez vidnih uspehov. V skladu s svojimi težnjami, da bi spodbudila tiste sektorje, na katerih je razvoj mogoč, je gor.ška zveza industrijcev ustanovila odbor za malo industrijo. V preteklosti se je mala industrija vedno on kazala sposobna premagovati krizne razmere ter predstavlja varno jamstvo,- da bo. pomagala premostiti tudi sedanje težave. Zveza sije nadalje odločila ustanoviti sku pino mladih Industrijskih operaterjev ter jih strokovno oborožiti z znaniem gospodarskih, družbenih in tehničnih vprašanj na področju industrije, da bi se strokovno usposobili in posodobili. Od mladih ooe-raterjev bodo zahtevali sodelovanje v zvezi industrijcev, hkrati pa jim zagotavljali pomoč v idejan in tudi pri vsakodnevnem delu. Vrsta prometnih nesreč zaradi mokrega cestišča Včerajšnje mokro cestišče je botrovalo nekaterim prometnim nesrečam V mestu in na podeželju. Okrog osme in pol zjutraj so se v Ulici Duca D’Aosta zaletele ena v drugo tri vozila. V prvem, fiatu 128 GO 77813 je bil 40 letni Ernesto Zaleteli iz Ulice Garzarolli 155, ki je imel v vozilu še 9 letnega sina Pavla Zaleteua. V drugem vozilu, fiatu 500 GO 71630 je bila 41 letna Maria I.uisa Aita, bivajoča na Kor zu Ilalia 255/5, v tretjem fiatu 127 GO 76084 pa 36 letna Vincenza Pe-rillo z devetletno hčerko Giuliano. Ni bilo ranjenih, škoda je le na vozilih. Na Korzu Italia je 23-letna Alma Brumat iz Fare s svojim avtom fiat 126 GO 83290 podrla na prehodu za pešce 76 letno Marijo Vidic vd. Krapež iz Ulice Vittorio Veneto 118. Vidicevo so z rešilcem prepeljali v goriško bolnišnico, ima razne poškodbe na telesu, v bolnišnici bo ostala trideset dni. V Ulici Olivers v Mošu sta včeraj okrog enajste ure trčila 32-letna Al bina Bevčar por, Kristjančič, iz škivrenca, Ul. Gavinana 38, ki se Ukrep je v zvezi z določbami zakona št. 114 z dne 13. aprila letos, glede na višje davčne odtegljaje od dohodkov, ki izhajajo iz podrejenega dela. Pojasnila glede te novosti nudijo na sedežih patronatov Inas, Acli, Ital, Inča, Spi. V Štandrežu in Podgori seji rajonskih kon/ult V Štandrežu se bo drevi ob 21. uri sestala domača rajonska konzulta, na kateri bodo razpravljali o 'tekočih vprašanjih. Sestanek bo v Domu »Andrej Budal». Jutri zvečer ob 20. uri pa bo na sedežu prosvetnega društva »Andrej Paglavec* v Podgori seja pod gorske rajonske konzulte. Na njej bo govor 0 dejstvu, da ni odgovorna uprava doslej še izplačala od škodnine za razlaščena zemljišča, na katerih gradijo vodovod na Kalvariji in o predlogih za gradnjo ljudskih hiš na področju Podgore. varnah. Že v drugi polovici septembra so občine na tržiškem področju in tudi v drugih krajih imele izredne seje občinskih svetov na katerih so izrazili popolno solidarnost delavstvu te največje tovarne na Goriškem. Tudi s strani političnih, strank in parlamentarcev se vrši na vlado pritisk, da bi ta poskrbela za naročila ladjedelnici. Ponekod pa niso dovzeti za tako solidarnost delavcem, ki se borijo za ohranitev/delovnega mesta. Socialistični svetovale/ v občini Moš Ser-gio Medeot, Giuseppe Blasutig in B uno Battistutta so poslali tamkajšnjemu županu...interpelacija, s katero zahtevajo pojasnila, ker niso bili predstavniki občinske uprave v Mošu prisotni na , nobeni- solidarnostni, manifestaciji, niti se niso odzvali vabilom sindikalne federacije. Ta odsotnost uprave ni pozitivna, menijo socialistični svetovalci in zahtevajo razpravo o tem v občinskem svetu. S sindikalnega področja je še ena je vozila z mopedom in 36-letni A medeo Concina iz Moša, Ul. Olivers, ki je šofiral svoj fiat 128 GO 91927. Eevčarjeva jo je hudo izkupila, prepeljali so jo v krminsko bolnišnico, ima številne poškodbe na glavi, des ni nogi in drugod po telesu, v bolnišnici bo ostala dva meseca. Dva mladoletnika za zapahi Dva sedemnajstletna mladeniča, G. M. iz Tržiča in F. D. iz Foljana sta bila včeraj aretirana in zaprta v tržaški zapor za mladoletnike ter prijavljena sodniku, ker sta prejšnjo noč pretepla in okradla v Ron kah 64-letnega upokojenca Nila Tre visana. Ta se je rpalo pred polnočjo v ponedeljek vračal na svoj dom v Ulici Brigata Macerata v Ronkah in malo pred hišo sta ga dva mladeniča ustavila, vrgla na tla, pretepla in mu odvzela denarnico. V njej je bilo 126.000 lir. Karabinjerjem je uspelo po pripovedi okradenega in druge ošpbe, ki je dogodek videla, že včeraj zjutraj izslediti mladeniča, ki sta svoj podvig tudi priznala. Karabinjerji so našli ukradeni denar in tudi zavrženo . denarnico z osebnimi dokumenti Trevisana. Občinska zgradba v II. Marconi naprodaj Goriška občinska uprava je odprla rok za odkup in takojšnje popravilo občinske zgradbe v Ul. Marconi 4. Poslopje so pred dnevi izpraz nili ter obdali z ograjo, ker je za bivanje' neprimerno. Ob tej priložnosti so za promet zaprli tudi cesto, kar povzroča precejšnje prometne težave. Pri obnovi poslopja bo potrebno spoštovati predpise spomeniškega varstva ter podrobni zazidalni načrt 7.3 območje dvorišča §v. Hilarija, ki ga je sestavil prof. Pio Montesi in ga je na svoji zadnji seji odobril občinski svet. Kogar stvar zanima, mora ponudbo predložiti v protokol-nem uradu najkasneje do 6. novembra. Na seji občinskega, odbora v Gorici, ki so jo imeli v ponedeljek in ki je trajala do polnoči, so se seznanili z razsodbo goriškega sodišča o prenosu zapuščine ing. Pietra Pauletiga na dediče. Odborniki so ob tej priložnosti odobrili podražitev gradnje čistilne naprave za mestne odplake. Prvotna cena 1.120 milijonov lir se bo zvišala za 380 mi lijonov lir. Napravo bodo zgradili ob Soči na meji med občinama Gorica in Sovodnje. Od mesta do kraja, kjer bodo zgradili čistilno napravo, bodo položili globoko v zemljo zbiralnik, ki bo potekal po štan-dreškem polju. Za služnost je predvidena odškodnina, ki naj bi jo prejeli zemljiški lastniki. . Odborniki so pooblastili mestna podjetja, da namestijo razsvetljavo na košarkarskem igrišču v Štra/.i-cah. Z zneskom v višini 3 milijonov lir bodo nakupili manjši avtobus za prevoz oskrbovancev v do mu počitka v Ločniku. Odobrili so tudi komisijo, ki bo na podlagi spri čeval in izpitov izbrala tri ali več kot tri otroške vzgojiteljice, kolikor je pač razpoložljivih prostih mest. Odborniki so odobrili preselitev u-radov občinske podporne ustanove (ECA) na županstvo ter določili stanarino. Ob koncu so sklenili sprejeti povabilo dežele Marche. da se ob- vest. Delavstvo tovarne »La Giulia* je na skupščini sprejelo sporazum med ravnateljstvom in sindikatom FILIA. Ravnateljstvo je nameravalo dati sto delavk v dopolnilno blagajno za dobo šestih mesecev. Na pogajanjih pa je uspelo sindikalistom zmanjšati to dobo skoro za polovico. V dopolnilno blagajno bodo dali le 120 delavk za dobo treh me secev. Prizadeto bo vse delavstvo, ker pride do rotacije v dopolnilni blagajni. Sindikalisti so mnenja, da se bodo polna skladišča blaga v tej tovarni kmalu izpraznila in da bo moč čimprej pričeti s polno proizvodnjo. • Na noriškem sedežu furlanskega filološkega društva v Ulici Bellini 3 so na razpolago publikacije, ki so jih izdali ob priliki nedavnega kongresa društva, ki je bil v Gradišču in sicer knjiga Camilla Medeota o italijanskem učiteljišču v Gradišču, furlansko slovnico G. Marchettija. »Su la strade di Pers» Eugenia Marcuz-zija in antologijo o Gradišču. Nova sušilnica koruze v okolici Čedada Letošnji pridelek koruze na področju vzhodne Furlanije bodo posušili v novi sušilnici v Remanzaccu. Objekt je zgradila deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) ter sodi v okvir njenih prizadevanj za zvišanje proizvodnje koruze. Doslej so zgradili šest takšnih sušilnic, sušilnica v Remanzaccu pa je predzadnja. Gradijo jih s prispevki CEE -FEOGA ter italijanske države. Objekt je pred dnevi predsednik ERCA Lucca izročil zadrugi Torre -NaHsone. Uradna otvoritev bo naknadno. Naprave bodo lahko na dan posušile 3.000 stotov ter uskladiščile okoli 100 tisoč stotov. Celotna naložba velja 800 milijonov lir. Objekt bo služil za področje vzhodne videmske pokrajine, torej krajev Pre-mariacco, Čedad, Moimacco, Ter, Fojda, Povoletto. , Letošnje razdobje je bilo, zaradi izredno velikih količin dežja, ki jih koruza potrebuje, še posebej naklonjeno tej kulturi, ter pogon obra ta srečno sovpada z dobro letino. Zadnje slovo od Rolanda Ciana Zelo veliko ljudi je bilo včeraj na pogrebu dr. Rolanda Ciana. vidnega prvaka posoške krščanske demokracije in visokega funkcionarja deželne uprave, ki se je smrtno ponesrečil v nedeljo na pontebski cesti severno od Vidma. Pogrebni obred je bil v cerkvi sv. Ane. kjer sta bila tudi priložnostna spominska govora, na Dokopališče so se zatem podali samo svojci in najožji prijatelji. Na pogreb so prišli najvidnejši po-soški in deželn zastopniki krščanske demokracije, deželni funkcionarji — kolegi pokoinika, zastopniki političnih strank KPl, PSI, SSk, PSD1, za stopniki kulturnih krožkov in ustanov, zastopniki SKGZ, zastopnik goričke židovske skupnosti, in še veliko drugih. Po cerkvenem obredu se je od njega pred cerkvijo poslovil sen. Mi-chele Martina, ki je orisal pokojnikovo življenjsko pot, ki je vedno bila odoria. borbena, napredna. Dr. Cian je bil obmejni mož ker je vedno iskal nove poti. Za svoje ideje, ki jih. ni red nikomer skrival, je moral večkrat plačati osebno, posebno v petdesetih letih, ko je moral iz Gorice, je dejal govornik. Za senatorjem Martino je spregovoril v imenu Slovenske skupnosti še Marjan Terpii, ki je prikazal Cianovo prijateljstvo do Slovencev in razumevanje naših potreb. činska uprava udeleži 24. oktobra manifestacije v Anconi, na kateri bodo proslavili oddelke, ki so se po 1943. letu borili na strani zavezniških sil. Fotografski natečaj na cAmbiente 1» Fotoamaterjem se ponuja v tem času več tekmovanj. Včeraj smo pisali o fotografskem natečaju dveh Goric, danes :e na vrsti tekmovanje za fotoamaterje, ki ga prireja uprava goričke trgovinske zbornice ob priliki razstave stanovanjske opreme «Ambiente 1». Fotoamaterji lahko sodelujejo z deli v črno-beli in barvni tehniki ter z diapozitivi. V času odprtja razstave «Ambien-te 1» bodo nagradili zmagovalce letošnjega fotografskega natečaja na spomladanski razstavi Espomego. Nagrajevanje sedanjega natečaja pa bo ob priliki prihodnje spomladanske razstave. Niso še določili roka za predstavitev del. O tem bomo še poročali. Na razpolago imajo osem nagrad. Natečaj za lepak PSI o perspektivah Gorice Goriška federacija PSI in krožek Salvemini razpisujeta natečaj za izdelavo lepaka, ki bo odražal prihodnost Gorice v duhu napredka, demokracije ter evropske povezanosti. Pobuda sodi v okvir festivalskih prireditev lista «Avanti» na sejmišču ESPOMEGO. Rok za prijavo osnutkov lepaka, kj ga bo federacija u-porabljala v skladu s svojimi potrebami, zapade ob 12. uri, dne 26. oktobra letos. Osnutke bodo razstavili v galeriji v pasaži. Zmagovalcu bodo povrnili žive stroške ter izplačali nagrado v višini 150.000 Ur. Nekaj navodil za kletarjenje ter prevoz vina in grozdja Konzorcija za zaščito briških in posoških vin opozarjata člane in druge vinogradnike na stroge predpise, ki urejajo predelavo grozdja ter prevoz mošta in vina ter stranskih proizvodov. Pred kratkim so namreč začela tudi pri nas veljati določila EGS. Dovoljeno je rezati vina različnih letin, vendar v tem primeru na embalaži ne sme biti nikakršne o-znake letine. Tako vino pa se še zmeraj prodaja z oznako DOC. Posebni predpisi veljajo glede dodajanja koncentriranega mošta, saj mora biti le ta iz grozdja, ki je raslo na področju, kjer se prideluje vino z geografskim poreklom. Alkoholna stopnja v vinu, ki je bilo pridobljeno na tak način, ne sme presegati 13 stopinj. Zelo strogi so tudi predpisi, ki urejajo vodenje skladiščnih knjig ter izdajo tovornih listov. Tako ie treba v kleteh vsak tovor vpisati . ločeno. Prav tako morajo zaloge vina, ki izhajajo iz knjig, točno odgovarjati dejanskemu stanju. Pri prevozu vin z geografskim poreklom je treba izstaviti tovorni list na obrazcu *VA 2, medtem ko se za prevoz grozdja ali mošta zahteva o-brazec ,VA 1. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča udeležence družinskega izleta v Istro, ki bo v nedeljo, 16. oktobra. da bo odhod avtobusa s Travnika v Gorici ob 5. uri. Izletniki ■ podeželja naj se zberejo v Pevmi pri spomeniku ob 5.10, v Podgori ob 5.15, v Štandrežu ob 5.20, v Sovodnjah p« ob 5.25. Priporočamo točnost. Mladinski krožek v Gorici priredi v nedeljo, 16. oktobra, avtobusni izlet v Kumrovec, rojstni kraj maršala Josipa Broza - Tita. Prijave sprejemajo na sedežu ZSŠDI v Ulici Malta 2 in v Mladinskem centru v Svetogorski ulici 84. Kino (•urica VERDI 17.15-22.00 »Airport 77». J. Lemmon, L. Grant. Barvni film. CORSO 17.15-22.00 «11 viaggio del dannati*. F. Dunaway in M. von Sydow. MODERNISSIMO 16.30— 22.00 »n fiore delle mille e ima notte*. N. Davoli in F. Citi. VITTORIA 17.00-22.00 »Bestialitš*. F. March, L. Fani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.15-22.00 »Telefoni bianchi», A. Belli in R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič PRINCIPE 16.30-22.00 »Viaggio di paura*. EXCELS10R 16.30-22.00 »La chiama-vano Susy Tettalunga». A urn Curie a in okolice{ SOČA »Avtocesta nasilja*, ameriški Llm ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Ljubezen pomeni Ijubo-sumnost*. ital. fdm ob 18. in 20. uri. DESKLE «Kronika zločina*, jugoslovanski film, ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giu-sto, Korzo Italija 244. tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341. S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA GORIŠKE ZVEZE INDUSTRIJCEV POBUDE INDUSTRIJCEV ZA ODPRAVO VZROKOV GOSPODARSKEGA ZASTOJA Podpora mali industriji ter vzgoji mladih industrijskih operaterjev - Skrb za stalno zaposlitev mora prevevati vse družbene sile PROTI SKLEPU 0 DOPOLNILNI BLAGAJNI Delavci tržiške ladjedelnice včeraj maniiestiraii na ulicah Stavkala je polovica delavstva - Danes je na vrsti druga polovica - Zakaj so v nekaterih občinah gluhi za zahteve delavstva? - Zmanjšano število ur dopolnilne blagajne v tovarni «La Giulia» 1’RLD DECEMBRSKIMI VOEIIVAMI V ŠOESKE ORGANE in Pokrajinski šolski slov. zastopstvo v sveti njih llazne pristojnosti svdov, pri katerih je potrebno sodelovanje - Kje so jamstva za ugotavljanje slovenskih potreb - Navpični in vodoravni odseki Pristojnosti, II. pri katerih vencev oziroma predstavnikov v svetu. Z zakonom zagotovljeno za stopstvo, ki znaša komaj 15,21 odst. sveta, je obsojene na nemoč. Toda teoretično je možno, da italijanski demokratični predstavniki v svetu pokažejo svoje pravilno pojmovanje manjšinske zaščite in z glasova njem zagotovijo Slovencem, to kar jim osrednje državne oblasti niso zagotovile s predpisi: enega člana predsedstva svete in polovico izvoljenih člano izvršnega i ibora. Tak izid glasovanja bi dokazal, da lepe besede, ki smo Jih slišali v razpravah o šolskih okrajih, niso bile gole besede. Samo po seo je umevno, da bomo v pokrajinskem šolskem svetu imeli navpičen odsek za slovenske šole. Vprašanje zase je izvolitev disciplinskih svetov. Zdi se logično, da se za slovenske šolnike ustanovijo slovenski disciplinski svet. Stališče pokrajinskih svetov glede tega vprašanja, ki ga predpisi ne rešijo na zadovoljiv način, bo ponovno ni potrebno sodelovanje, oziroma je potrebna samostojnost slovenskih šol, so: 1. odobritev pokrajinskih načrtov za ustanavljanje tečajev za izo braževanje odraslih. 2. izrek mnenja o zamudah nri napredovanju v službi, o izključitvi iz službe, o oprostivi od službe ter o ponovnem sprejemu V službo glede učnega osebja o-troških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol. 3. izrek obvezujočih mnenj o službenih premestitvah učnega o-sebja otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol, ko gre za ugotovljeno inkompatibilnost na šoli ali v kraju. Pristojnosti, pri katerih je po- trebno sodelovanje, vendar je e nako potrebna zagotovitev jamstev za uveljavitev slovenskih i»-treb, so: ' 1. izrek mnenj o letnih in večletnih načrtih za razvoj in oze- meljsko razporeditev šolskih in vzgojnih ustanov skupno z izre- kom mnenj o prednosti posameznih pobud. Tu .je očitno, da pripada samo Slovencem pravica, da odločajo kaj, kje in kdaj potrebujejo, Dosedanje izkušnje na tem področju so namreč za ve- činski narod slabo spričevalo. 2. predložitev predlogov za koordinacijo pobud za izpolnjevanje šolske obveznosti, za zagotovitev pravice do študija in za ureditev stalnega izobraževanja. Tudi tu imajo slovenske šole probleme, ki jih ni mogoče reševati po i-stem kopitu, kot se rešuje za i-talijanske šole. 3. ugotovitev potreb po novih šolskih gradnjah in sestava načrtov za finansiranje šolskih gradenj. Za to točko veljajo v glavnem isti argumenti kot za 1. točko, jasno pa je, da .je nujno dogovarjanje o finančnih sredstvih, pri čemet' ne sme biti odločilna aritmetična večina glasov. 4. izrek mnenja glede predlogov za razdelitev skladov za stroške poslovanja šolskih okrajev, didaktičnih okolišev in zavodov. Tudi tu je nujno dogovarjanje, pri katerem ne sme biti odločilna aritmetična večina glasov. Načelo, da .je treba dati Slovencem na navedenih področjih neka jamstva, je bilo sprejeto že na zakonodajni ravni z zakonom št. 1 od 14. januarja 1975, Postavlja pa se vprašanje, ali je za Slovence zadostno jamstvo predpis, po katerem mora pokrajinski šolski svet vprašati za mnenje deželop komisijo za slovenske šole (po členu 9 zakona št. 932 iz leta 1973), ko gre zg vprašanja, ki kakorkoli zadevajo poslovanje slovenskih šol in izobraževanje Slovencev, če isti predpis dovoljuje, da pokrajinski šolski svet • tega mnenja ne upošteva. Veliko jamstvo bi dal predpis, ki bi odločal, da je mnenje pokrajinskega šolskega sveta veljavno, ko so v večini, ki ga o-dobri, tudi glasovi večine slovenskih zastopnikov v tem svetu. Ta sistem .je že več let v veljavi na Južnem Tirolskem in res ni razloga, da bi v isti državi dajali eni manjšini trdna jamstva, drugi pa bi metali pe ■ek v oči. Za delovanje pokrajinskega šol-■kega sveta je seveda pomemben njegov notranji ustroj. Po delegiranem odloku št. 416 so organi pokrajinskega šolskega sveta sledeči: 1. predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva podpredsednika, 2. tajnik, ki ga izbere predsednik iz vrst svetovalcev, 3. izvršni odbor, ki ga sestavlja osem svetovalcev in šolski skrbnik, ki mu predseduje. Izmed osmih izvoljenih članov mora biti 50 odst. učnega osebja. Izvršni odbor dobi svojega tajnika iz vrst uradni št va pokrajinskega šolskega urada. 4. disciplinski svet za učno o-sebje otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol. S poslovnikom se pokrajinski šolski svet razčleni na navpične in vodoravne i.iseke, od katerih obravnavajo prvi vprašanja, ki zadevajo šoie vseh slopervj, drugi pa vprašanja, ki zadevajo šole posamezne stopnje. Tudi tu na- zanima položaj Slo- pokazalo stopnjo razumevanja, ki jo je večinski m rod dosegel glede manjšinskega vprašanja. Vsekakor ostaja pokrajinskima svetoma mož nost, da v enotne disciplinske svete spravita primerno število slovenskih zastopnikov: po "nega zastopnika slovenskega učnega osebja v vsak disciplinski svet (med dejanskimi in med nadomestnimi člani) ter enega zastopnika slovenskega vodstvenega osebja v enega od treh disciplinsk i! svetov (med dejanskimi h med nadomestnimi člani). V pokrajinskih šolskih svetih torej ne bo manjkalo priložnosti, da se pi izkusi, v kolik: meri so pomisleki prot! getizaciji Slovencev (slišali smo jih med glavnimi argumenti proti samostojnemu slovenskemu šolskemu okraju) iskreni in koliko se za njimi ni skrivala želja, da se Slovenci tudi pri soodločanju o lastni šoli odrinejo na rob dogajanj,, enakopravnosti v brk. SAMO PAHOR PRED PREMIERO V STALNEM SLOVENSKEM GLEDALIŠČU V TRSTU Oton Zupančič kot dramatik Veronika Deseniška obdeluje snov, ki je . do 22. 7.) Več podjetnost pa tudi elastičnosti. Posli zahtevajo vnemo. Np nasedajte podtikanjem • LEV (od 23. 7 do 22. 8.) Večji dobički še ne pomenijo, da ste izven težav Potrudite se, da vas bodo v družbi razumeli DEVICA (od 23 8 do 22. 9.) Čeprav vam gre delo od rok, ne zanemarjajte obveznosti. Razlikujte simpatijo od ljubezni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Do skrajnosti izkoristite čas, ki ga imate na razpolago. Spoprijeli se boste z nekom, ki ga Imate radi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nekoliko previdnosti v sedanjih razmerah ne bo odveč. V družini postajajo vsi bolj občutljivi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekdo vam veliko ponuja, vprašanje je, če ponudba velja. Spoznali boste osebo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Več realizma v tvegnih poslovnih zadevah. Neki prijatelj bo kriv za spor v družini VODNAR (od 21 1. do 19 2.) Vaša podjetnost bo dala polet dejavnosti kolektiva. Proste ure u-porabite zase. RIBI (od 20 2. do 20 3.) Lotite se dela. da ne bi zaostali za drugimi. Nasmeh še ni prijateljstvo, še najmanj pa ljubezen. vedno strah, da se diktatura ne vrne. Felipe Gonzales je v letih Francove vlade nekajkrat okusil diktatorjeve zapore. Bil je med tistimi socialisti, ki so hoteli od znotraj voditi odpor proti Francovemu režimu in zaradi tega ie bil pred nekaj leti tudi izvolien za generalnega sekretarja PSOE. Nekaterim zunanjim voditeljem, ljudem ki so Španijo zapustili v času, ko je Franco prevzel oblast, ta stvar ni bila po gedu in so zato osnovali in na letošnjih volitvah tudi ločeno nastopali pod etiketo PSOE - historico, t j. «zeo-dovinska* socialistična delavska stranka Španije. Uspeha na volitvah pa niso dosegli, po 15. juniju so se premislili in prav v teh dneh so se odločili, da razpustijo to nesmiselno dolitično skupino in da se vključijo v sedanjo socialistišno stranko. Aktivnost mladega liderja Felipa Gonzalesa je postala v Španiji v letošnjih volitvah legendama. Njegova stranka je dobila sicer precej pomoči od zahodnoevropskih socialističnih in .socialdemokratskih strank, nihče pa ni pričakoval, da bo na volitvah dobila največ glasov. S temi jo jo prekrila samo centristična koalicija sedanjega premierja Sua-reza, ta pa ie skupaj več strank in se šele sedaj združuje v enotno strankino organizacijo. To pa ni bo lahko, ker so v tej koaliciji tako liberalci kot demokristjani in socialdemokrati. Felipe Gonzales je z majhnim letalom letal v volivni kampanji iz enega v drugi kraj Španije, vsak dan je imel po pei, šest volilnih zborovanj in nešteto sestankov. Njegova podoba je postala znana španskim demokratom in brez dvoma je tudi njegova zasluga, če je PSOE zabeležila velik u-speh. Seveda ne smemo misliti, da je vse odvisno le od osebnosti ali od večje ali manjše privrženosti kravati. Socialisti so v oa-našnji Španiji znali voditi tako politiko, ki ustreza širokim plastem prebivalstva. Zavrnili so vsakršno sodelovanje z bivšimi frankisti in med temi je tudi pre-nrer Suarez. zahtevajo široko platformo demokratičnih in levičarskih sil. so za široko deželno avtonomijo in za priznanje pravic nacionalnim skupnostim, ki žive v Španiji, zahtevajo soudeležbo delavskih množic pri upravljanju države in odpravi gospodarske krize, niso preveč navdušeni za monarhistično ureditev države, i-majo globoko zasidrane korenine v sindikalnem gibanju. To so politične smernice, ki jim PSOE sledi tudi sedaj po 'u-spehu na volitvah in zato. če moremo verjeti poročilom španskih listov, še vnaprej širi svoj vpliv med španskimi množicami. Felipe Gonzales je bil pred nedavnim na nekajdnevnem obisku v Italiji in je v Benetkah govoril množici na tamkajšnjem festiva lu socialističnega tiska. Govoril je počasi in zelo jasno, v Špan šemi, in prav zato, -ker je bil jasen, ga je publika razumela. Izkoristili smo priložnost n jego " vega obiska v Italiji in mu postavili nekaj vprašanj. «Zelo važni sta danes v Šna-niji politična in gospodarska ‘sta-bilnost*. nam je dejal Felipe Gonzales, «in ena je odvisna od druge. Vlada Adolfa Suareza nima večine v parlamentu in se je znašla v hudi gospodarski krizi, ki je zajela deželo. Program te vlade ne bo odpravil gospodarske krize. Zato se mora Suarez odločiti, da v svoj program vključi več sprememb. Od teh sprememb bo odvisno, kakšno bo stališče v parlamentu in v deželi.* «Socialisti nočemo ostati izven političnega in odločujočega dogajanja, hkrati pa nočemo v veiiko koalicijo za vsako ceno. Če bo mo sodelovali v vladi, v kateri bo tudi kakšna skupina, ki se danes identificira v Suarezovi u-ni ji demokratičnega centra, pa bo jasno, da bo morili biti oro-grarn take vlade socialistično o-barvan. Nočemo na noben način v vlado, v kateri bi igrali podrejeno vlogo. Mnogi v Španiji danes želijo, da bi vstopili v vlado in podprli labilne pozicije ccntri-stične in konservativne koalicije. Tega pa ne bomo napravili» Ker se ves čas po volitvah vztrajno govori o avtonomiji za Katalonce, ki so dobili avtonomijo pred dnevi in za Baske in druge narodnosti v španski državi, smo ga hoteli vprašati tudi za njegovo stališče o tem vprašanju. «Socialisti menimo, da ni moč razvijati demokracije v današnji Španiji brez avtonomije dežel in narodnosti, ki sestavljajo realnost današnje Španije. To avtonomijo si moramo razlagati tako, da pride do nje s solidarnostjo vseh ljudstev Španije. Borbo za avtonomijo in široko solidarnost, ki smo jo vodili v volivni kam-paniji, so ljudje tako dobro razumeli, da smo postali najmočnejša stranka tako v Kataloniji kot v deželi Baskov, tako v Va-lenciji in v Andaluziji, povsod lam, kjer so zahteve po ;«»tono-miji in spoštovanju narodnosti zelo občutene.* «Naša prizadevanja na tom področju se nadaljujejo tudi danes in v osnutku španske ustave, ki ga pripravlja naša stranka, so zelo jasno označene pravice, ki bi jih morale imeti narodnosti v sodobni španski državi. Rešitev teh vprašanj ne bo lahka, ker konservativnim silam ni za to, da se rešijo vprašanja nacionalnosti v španski državi. Tudi Francov režim je bil zelo nasproten avtonomiji dežel in nacionalnosti, ki so na iberijskem polotoku. V prizadevanjih za priznanje pravic nacionamustim*. je še nadaljeval Felipe Gonzales. «senstvu ;eronif it vo (kot na državnem in na prvem turnirju v in slovenska igralka je to-P3vsem nadigrala sicer solidno ^noardijsko zastopnico in ji zadala Koč poraz 3:0, To tudi potrjuje, je selektor državne reprezentantu.'me*. srečno roko pri izbiri Mili-ki bo 22. t,m. branila v Hel-kih italijanske • barve na tekmi a tropski pokal proti Finski, jjj,..tekmovanju dvojic pa je bila dv 'Ceva manj uspešna: v ženskih te skupno z Eccardijevo poraz že v prvem kolu, v sČSan>h dvojicah pa je zaradi od-Bisija nastopila z manj zna-sp? neaP2'.)skim igralcem in sta za-la dobro tretje mesto. - bs - nogomet kvalifikacije za sp Vrsta zanimivih tekem bodo odigrali vrsto nogo-V 2 i, kvalifikacijskih tekem za SP. 5p 'Skupini se bosta spoprijela Luk-n*burg jn Anglija. Tekma bo važ-..P^vsem za Anglijo, saj mora iksemburžanom nasuti čim več go-Ce *l0^e ae upati na nastop v itJrHtini. seveda pod pogojem, da tel?a®a Italijo v Londonu v zadnji ‘uni te kvalifikacijske skupine. n8lija bo nastopila s postavo, v k° manjkal sloviti Keegan; gl^nost tega napadalca je za An- - velike važnosti, • saj trenutno tim razP°lagajo s posebno ueinkovi- 'P napadom. * g, k kvalifikaci sk.i skupini se bo-48_.sP°Prijeli v zelo izenačenem sre-Pini? in Avstrija. V tej sku-trenutno vodijo prav Avstrijci, Ijjw s' ne more NDR dovoliti, da ,^ai našnjim nasprotnikom prepu-Hj. a točke. Prvo srečanje na Du-'ž’dorne 1 j6 zak'ju^I° z neodločenim ^ Belfastu se bosta srečali Sever- Vgii^ka in Nizozemska. Slednji so be «i_ tavoriti 4. skupine, zato bi > _______________________ snneli imeti nobenih težav. in j?; skupini se bosta srečali Irska 8^j 'prija, v 7. pa Wales in 'Škot-Pjem ^dnja bi si z zmago v današ-na ?nSrek'anju že zagotovila nastop v Argentini. TlJRNlR UEFA UNDER 21 dalija-Portugalska Zj ^ENZA — Veliko je zanimanje It|ladana?'*0 nogometno tekmo med 2() lnskima reprezentancama (under Vfjtn^kje in Portugalske. To je polipe,,'1 četrfinalna tekma 1. turnirja *Espoirs». . ,a^ekina je za xtalijo velike važnosti, ni0ra nujno zmagati, če se hoče -Magdi in Stojanu Metliki se r°dila mala ALENKA nj‘° Zarja iskreno čestita sreč-Jejjl? staršema in želi novoro-iivi °^° sre^e *n zdivja v uvrstiti v naslednje kolo, saj je v prvi tekmi bila poražena z 0:1. Potrebna je zmaga z dvema goloma razlike, kar seveda italijanska reprezentanca lahko doseže. «Azzurri bodo Po vsej verjetnosti nastopili z enako postavo, kot so igrali prejšnjo sredo v Pescari z Jugoslavijo, kjer so tudi s prikazano igro zadovoljili. Tekma se bo pričela ob 19.30, sodil pa jo bo jugoslovansk' sodnik Nikič. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Olimpija v Beogradu V današnjem, 11. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige bo zanimiva tekma v Beogradu, kjer bo domača Crvena zvezda igrala proti Olimpiji, ki je v zadnjih dveh kolih zabeležila dva lepa uspeha (remi v Zagrebu z Dinamom in čisto zmago dom, z Beogradom). PARI DANAŠNJEGA KOLA Velež - Radnički; Čelik - Sloboda; Budučnost - Rijeka; Dinamo - Partizan; Beograd - Zagreb; Crvena zvezda - Olimpija; Trepča - Sarajevo; Vojvodina - Osijek. Jutri: Hajduk - Borac. NOGOMET V MINULEM KOLU V MLADINSKIH PRVENSTVIH Samo tri slovenske enajsterice osvojile zmago To je uspelo Primorju (najmlajši) ter Bregu (začetniki in kadeti) KADETI Llbertas — Breg 0:1 BREG: Mauri, Novello, Klun, Gri-zonič, M. Ražem, Peroša, Kalin, P. Grizonič, Kermec, Jež, Sovič. V tekmi, kjer so domačini prikazali znatno terensko premoč, »o zmagali splavi*, ki so imeli v vratih odlično razpoloženega Maurija ter so prišli do zadetka sredi p.p. S hitrim protinapadom se je Kerrhec znašel sam pred nasprotnim vratarjem in ga je z nizkim strelom premagal. Kljub siloviti reakciji, katere pobudnik je bil kapetan Azzolin, ni uspelo domačinom presenetiti obrambe splavih*, ki ji gre zasluga, da je znala vedno budno spremljali Cigliana in Stefanicha, ki sta bila, poleg že o-menjenega Azzolina, najnevarnejša. Domačini so si zapravili tekmo, ker so bili nekoliko preveč netočni v- zaključkih. V 40. min. je Musich zastre-ljal izredno lahek zadetek. Pri Brežanih gre pohvala 'celotni obrambi, v kateri je Izstopa' vratar Mauri, ki se je nekajkrat izkazal z odličnimi posegi. JOLO Primorec — Ponziana 1:7 (1:1) PRIMOREC: Crevatm, Saražin, Kovačevič, Petretič, Cibic, Križman-čič, Romeo Malalan (Ghezzo), David KOŠARKA TURNIR TREH BENECIJ* Hurlingham le zmagal Tržačani so premagali videmsko ekipo Mobiam z eno točko razlike Hurlingham — Mobiam 60:59 -(33:33) MOBIAM: Andreani 2, Luzzi Con-ti 4 (2:2), Cagnazzo 17 (5:10), Milani 6 (0:2), Bettarini 8 (4:5), Biz-zaro, Bianchini, Nobile, Hansen 22 (2:7). Trener: Mullaney. HURLINGHAM: De Vries 15 (3:8), Paterno 6, Oeser 9 (1:3), Zorzenon 16 (2:3), Baiguera 4, Sco-lini, Ritossa 8, Avon, Jacuzzo. Trener: Petazzi. SODNIKA: Allegretto in Mogoro-vich. PROSTI METI: Mobiam 13 proti 26, Hurlingham 6:14. SKUPNE OSEBN.E NAPAKE: Hurlin- gham 22. Mobiam ,J7. PET; OSEBNIH NAPAK:.Hansen (33), Bettarini (36), in Oeser (40). V okviru turnirja sTreh Benečija sta se v ponedeljek spoprijeli e-kipi Mobiam (bivši Snaidero) iz Vidma ter tržaški Hurlingham. Tekma je bila na izredno nizki teh- nični ravni, kar potrjuje sam nizek rezultat. Tržačani si zmage niso zaslužili, saj so gostje Vodili skoro vso tekmo in so podlegli šele v poslednjih minutah, ko je moral iz igrišča odlični Hansen. Videmčani so nato dve sekundi pred koncem imeli še krasno priložnost, da si zagotovijo zmago: Cagnozzo je namreč imel na razpolago tri proste mete ni pa zadel niti enega. Izid polfinalne tekme skupine B: Faram TV - Petrarca PD 74:61 Marko Vk • ■ .. // Zorzenon (Hurlingham) Pagnossin razočaral Pagnossin Vidal 98:88 PAGNOSSIN: Savio 21, Puntin, Poletti, Garrett 9, Turello, Ardcssi 16, Laing 27, Flebus 10, Antonucci 2, Bruni 13. VIDAL: Facco, Pistolato 4, Ros-•si, Bolzon, Generali 5, Maguolo 1, Campanaro 20, Moretuzzo 15, Darnell 34 Gracis 9 SODNIKA: Gorlato iz Vidma in Verh iz Trsta. PM: Pagnossin 27:40, Vidal 16:24. PQN: Garrett, Bruni, Generali, Darnell, Gracis. Pagnossinu je bil potreben podaljšek, da je v ponedeljek zvečer v Gorici odpravil ekipo Vidal. Varo-j vanci trenerja Benvenutija so v tem i srečanju dokaj razočarali in pokazali poprečno igro, ki vsekakor ni zadovoljila občinstva. Že v prvem polčasu se je opazi lo, da pri Goričanih nekaj ne gre. Medtem ko se je v napadu izkazal edinole Laig, je obramba precej šepala, tako da igralci Vidala niso imeli nobenih težav pri metanju na koš. Enaka slika se je ponovila v drugem polčasu, ki sta ga ekipi sklenili ob rezultatu 86:86. Potreben je bil podaljšek. Gostje pa so ta del srečanja odigrali brez svojega Američana, tako da so se Goričani brez težav otresli nasprotnika. P. R. Malalan, Darko Kralj, škerlavaj (Kalc), Igor Kralj, 12 Grgič. STRELCI: v p.p. Boscolo in Kovačevič, v d.p. Riosa iz 11-metrovke, jtocco, Riosa, Lacatos, Mosetti, Vivoda. Trebenci so p-oti močni ekipi Pon-ziane doživeli katastrofalen poraz. Tako visokega'poraza si res niso zaslužili, saj so se do 25. minute (f.p. 'dobro upirali nasprotnikom in tudi držali neodločen izid. Domači branilci so se v ufekaterih priložnostih rešili tudi z melo sreče, a kljub temu je Ponziana prišla v vodstvo z Bo-scolom. Trebence ta gol ni pot-1 in nekaj minut kasneje so remizirali s Kovačičem, ki je orisebno :'zkoristil napako celotne ekipe gostov. V drugem polčasu so Trebenci popolnoma popustili, tako da so gostje nemoteno v desetih minutah prišli do gola z močnimi streli od daleč. BRUNO KRIŽMANČIČ San Giovanni — Primorje 6:1 (4:0) PRIMORJE: Adamič, Sinatra (M. Rupel), Claudio, Majcen, Dobrila, Persi, Lanza, Terčič, Albi, Milič, Timeus. STRELEC za Primorje: v 64. min. Lanza. V gosteh je proseško Primorje klonilo s katastrofalnim rezultatom močnejši ekipi S. Giovannija. Sam rezultat jasno priča o dejanskem stanju na igrišču. Domačini so bili za razred boljši od srdeče-rumenih*, ki so bili kos boljšemu nasprotniku le prvih 20 minut srečanja. Ko pa je S. Giovanni- prišel v vodstvo so Prosečani popolnoma odpovedali, bodisi na sredini igrišča, kot v obrambi. Tam je v vlogi prostega branilca tokrat zaigral Dobrila, ki je lansko sezono igral z ekipo Aurisina. Ko so domačini uvideli, da nasprotnik nima moči, so postali še bolj učinkoviti v napadu in prišli do zadetkov brez večjih težav, tako da se je prvi polčas končal pri stanju 4:0 za S. Giovanni. V nadaljevanju se stanje na igrišču v bistvu ni spremenilo, saj so Tržačani tudi v drugem delu diktirali svoj tempo igre in bili uspešni še dvakrat. Edini zadetek za Primorje je dosegel Lanza, potem ko so domačini že vodili kar s petimi goli razlike. H. V. NARAŠČAJNIKI Primorje - Inter Sv. Sergij 1:1 (0:1) PRIMORJE: Bukavec, Milič, Suc, Grgič, Gabrielli, Zuppin, Lauzana, Milkovič, Brizzi, Fonda, Briščik (Perko). STRELEC za Primorje: v 72. min. Gabrielli iz 11-metrovke. Na proseškem igrišču so naraščajniki Primorja zasluženo osvojili točko. Rezultat je popolnoma pravilen, saj sta si bili obe ekipi skozi vso tekmo enakovredni. V prvem polčasu so vsekakor zaigrali nekoliko bolje gostje, ki so tudi zasluženo povedli proti koncu polčasa. V nadaljevanju pa so imeli več pobude domačini, ki so z lepimi in učinkovitimi akcijami večkrat spravili v zadrego tržaško obrambo. Posebno nevaren se je izkazal v napadu Brizzi, ki je ob več priložnostih za las zgrešil gol. Do zasluženega zadetka so Prosečani prišli šele iz 11-metrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška branilca gostov nad napadalci Primorja. H. V. Edera — Breg 3:0 BREG: Sfnotlak L, Smotlak S., Albertini. Mahnič, Ražem, Sancin, Kraljič, Grizonič, Kočevar, Zonta, Ša-vron, 13 Scheriani, 14 Žerjal. Odlično je sodil Grudina S precej zakrpano postavo so Sli Brežani v goste k Ederi in so doživeli težek poraz Na igrišču smo videli, kako lahko tečejo 40 minut igralci, ki so se vestno pripravljali in kako se mučno gibljejo tisti (v tem primeru «plavi»), ki pozabljajo kdaj so treningi. V prvem polčasu so Brežani zadržali nasprotnika na belem izidu. Vse drugače je bil v drugem delu srečanja, ko se je poškodoval Grizonič ni je bil izključer steber obrambe Ražem. Kljub zamenjavam in požrtvovalnosti obrambe ter odličnim posegom vratarja Smotlaka »plavi* niso vzdržali pritiska in so trikrat pobrali žogo iz mreže. Tokrat je izredno slabo deloval napadi ki ni bil v staniu prodreti v nasprotni kazenski prostor. JOLO Natisone Juventina (3:0) JUVENTINA: Rusjan, Makuc, Roberto Markošič, Mervič, Devetak, Fabjan, Pagliaro, Lepore, Leban, Venče Devetak, Predan, 13 Aleš Markočič. Spet so štandrežci, tokrat v gosteh, doživeli hud poraz. Tokrat jim je prvouvrščeni Natisone nasul kar osem golov. Opravičilo za tako visok poraz je treba poiskati pred vsem zaradi usodnili napak vratarja Rusjana in nesrečen dan vseh branilcev, ki so zakrivili marsikateri očiten spodrsljaj. Vse to je bil po vod pravi katastrofi. «Belo-rdeči» so nastopili uspešno le v prvem pol- času, ko so dobro ustavljali nasprotnika in so v napadu izvedli nekaj nevarnih prodorov. Bip ZAČETNIKI Gaja — Domio 0:1 (0:1) GAJA: Žagar, Tome, M. Križman-6ič, R. Križmfcnčič, Ciocchi, Fabio Kalc, Milkovič, Andrej Kalc, Kovačič (Pečar), Andrej Kalc, Aleksander Kalc. , DOMIO: Dreis, Vissa, Skeri, Male, Algieri, Viezzoli, Emili, Borsel-li, Steffe, Petronio, Binetti. STRELEC: v 13. min. p.p. Tome (avtogol). Začetniki Gaje so v nedeljo prvič stopili n*i igrišče in čeprav so igrali z bolj uigrano ekipo Domia, s- nerodno izgubili z avtogolom To-meja, in to v prvem polčasu, ko so imeli še začetno tremo. Bolj izkušeni gostje so takoj pritisnili na vrata gajevcev in jih dobesedno oblegali vse do konca polčasa. Vse je kazalo, da bo ta prvi nastop -»cicibanov* Gaje pravi polom; toda samo avtogol sicer dobrega Tomeja je spravil na kolena zanesljivega vratarja Žagarja, ko je že prej (in tudi pozneje) res lepo ustavil vrsto strelov na vrata. V drugem delu igre pa so gajevci odločno prevzeli pobudo, ko je v i- ODBOJKA NA TURNIRJU Sloga v Kopru z okrnjeno ekipo Zasedla je tretje mesto, za Ljubljano in Koprom Odbojkarski klub Koper je v nedeljo priredil zanimiv ženski turnir, ki sta se ga udeležili poleg domačink še ekipi Ljubljane in Sloge. Ljubljančanke in Koprčanke so bile nedvomno veliko bolje pripravljene od slogašic, kar je pa tudi povsem razumljivo. Jugoslovansko prvenstvo druge zvezne lige bo steklo že v soboto, Sloga pa bo začela prvenstveni boj šele januarja, tako da je skorajda še na začetku priprav. Za nameček pa je na turnir šla še z okrnjeno postavo. Sloga 3:0 Ljubljana -(5, 6, 10) Neprimerno boljšemu nasprotniku slogašice kljub vsej svoji dobri volji niso mogle huditi večjega odpora. Ljubljančanke imajo v svojih vrstah več izkušenih odbojkaric, ki so brez večjih težav strle Slogin odpor. Koper — Sloga 3:0 (15:8, 15:11, 16:14) Druga tekma je bila veliko bolj izenačena. Sloga je bila v zadnjem nizu že' na pragu delne zrnate, kar bi bila za naše odbojkarice tudi najboljša nagrada za njihovo prizadevnost in požrtvovalnost. Ljubljana — Koper 3:2 V tekmi za prvo mesto so se morale Ljubljančanke močno potrudili, preden so strle žilav odpor domače šesterke. Po tekmi je bila ljubljanska ekipa za osvojeno prvo mesto nagrajena s pokalom, za najboljšo igralko turnirja pa je organizator določil članico Ljubljane Janjo Lipušček. Ekipe so igrale v naslednjih po stavaii: LJUBU ANA: Hudoklin, Rauber, Ajtnik, Lipušček, Zupan, Žitnik, Matičič, Pavletič, Rabzeli, Smodič. KOPER: Bogataj, Orehek, Ba- bič, Bandelj, Premrov, Radišič, Jukič, Pahič, Hrvatin, Kljun, Steko-vec, Mrmolja. SLOGA: Hrovatin, čuk, Mira, Neva in Suzi Grgič, T. in M, Križmančič, Lazar, Nascig, Ra žem, Artač. PRIJATELJSKA TEKMA Bor - Krka (Novo mesto) 3:0 (15:8, 16:14, 15:4) BOR: Batič, Bolčina, Glavina, Hrovatin, Kalan, Kus, Nacinovi, Mesesnel, Pernarčič, Župančič. KRKA: Rajer, Zevnik, Boh, For-te, Fine, Gorjanec, Furlan, Potrč, Brater, Ivanetič, Vidiinovit,.. V soboto sta se v dolinski telovad niti V prijateljski tekmi spoprijeli ekipi tržaškegaijta jfl Krke.izJNo-, vega mesta. Za obe ekipi je bila to prijateljska predprvenstvena tekma. Krka bo letos nastopala v drugi zvezni jugoslovanski ligi. kjer se prvenstvo začne prihodnjo soboto. Za borovke pa je bila to prva letošnja predprvenstvena tekma, prvenstvo pa se bo za našo ekipo za čelo čez. dober mesec dni. Tekma je bila lepa. Gostje so se predstavile kot mlada in lepo uigrana ekipa, ki z veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti nadoknadi pomanjkljivosti tehnične narave. Tudi borovke so v tej svoji prvi tekmi povsem zadovoljile. Bilo je sicer očitno, da so šele sredi priprav in verjetno bi njihove prave trenutne sposobnosti prišle jasneje na dan, če bi na drugi strani mreže stal nekoliko močnejši nasprotnik. INKA ROKOMET L/u.na — Hapoel Drevi, ob 21. uri, bo v tržaški sortni palači povratn„ tekma evropskega pokala prvakov v rokometu med domačo Duino in izraelskim prvakom Hapoel. V nedeljskem (prvem) srečanju je Duina že premagala Hapoel z 22:18. Tržačani so tudi drevi favoriti. gro prišel Pečar in je dobesedno gospodaril med vsemi, toda žoga v mrežo gostov ni šla. Najboljši pri domačih so bili Žagar, Pečar in Robert Križmančič. Naj še omenimo, da letos trenira začetniško ekipo član prve nogometne ekipe in kapetan Gaje Viviani, ostalo vodstvo pa so sprejeli mladi člani domačega športnega društva. d. gr. Portuale — Breg 0:1 BREG: Milkovič, Žerjal, Tedesco, Gregori, Tul I., Lovriha, Treu (M. Tul), Kraljič, Zeriali, Mondo in Pučnik. 1 Sojenje pomanjkljivo. V krstni - tekmi je šlo «plavim» kakor po olju. Za veselo presenečenje je poskrbel najmlajši igralec in novinec Miloš Tul. Izgleda, da mu je številka 13 prinesla srečo na prvem uradnem nastopu. Igra je bila na splošno izenačena in se je po prvem polčasu zaključila z belim izidom. V drugem delu tekme je vstopil M. Tul namesto Treua. Kakor smo videli je bila zamenjava dobra, vendar gre zasluga za zmago celotni postavi; ki je bila ves čas izredno borbena in požrtvovalna. JOLO Primorje - Inter Sv. Sergij 0:0 PRIMORJE: Bosbico, Biason, Zan-količ, Micheli, Debemardi, Meden, Nabergoj, Celea, Sedmak, Rupel, Briščik (Livan). Tudi začetniki Primorja so osvojili na domačem Igrišču pozitiven rezultat, saj so zasluženo remizirali s solidno enajsterico Inter (Sv. Sergij). Igra je bila oba polčasa precej zanimiva, -čeprav sta obe ekipi zaigrali pretežno na sredini igrišča. Toda od časa do časa je bilo videti nekaj res lepih in prodornih akcij, bodisi z ene, kot z druge strani. V prvem polčasu so ‘zaigrali bolje Prosečani, saj so ob več priložnostih resno ogrožali vrata Tržačanov. V drugem delu igre pa so Prosečani prepustili več popude gostom, ki pa (razen ob eni prilCžnosti) niso bili nevarni, tako da je remi popolnoma pravilen rezultat te tekme. H. V. Stella Azzurra — Kra* 7:0 (5:0) KRAS: Igor Šsabar, Klavdij Purič, Castellani, Doljak, Drago Purič, Šuc, Igor Purič, Petelin, Hrvatič, Škrk, Franco, Škabar. Kras je v začetniškem prvenstvu doživel še efl visok poraz. Tokrat je na Opčinah izgubil proti močni Ste,Hi Azzurri. ■ / , V prvem polčasu so «rdeče-beli» l-grali precej slabo in so se samo branili. Vratar je moral kar petkrat pobrati žogo iz svoje mreže. V drugem polčasu pa so. naši fantje zaigrali kot pre-ojeni in so si u-Stvarili tudi nekaj priložnosti za zadetek, ki so zaradi neizkušenosti napadalcev ostale neizkoriščene. Krasovi dečki so od lanskega leta precej napredovali in bodo pod vodstvom odličnega trenerja Hafnerja prav gotovo postali dobri nogometaši. Že v nedeljo jih čaka derbi s Primorjem. R B. Juventina — Lucinlco 2:2 (1:1) JUVENTINA: Paolo Nanut, Vižintin, Košuta, Krpan, Brajnik, Toma si, VValter Nanut, Bressan, Makuc, Boris Nanut, Spanghero, 13 Boštjan čič, 14 Solinas. Strelci za Juventino: Makus, Tomasi. Sodnik Emil Nanut iz Štan-dreža. Začetniki štandreške Juventine so v okrnjeni postavi zaslužene o-svojili točko proti ekipi iz Lucinica. Remi je' pravičen rezultat. «Belo-rdeči», bi lahko tudi zmagali, a bi lahko tudi izgubili, ker v obrambi ni bilo vse v redu. Prvi so prišli v vodstvo domačini, ki so spretno iz- koristili negotovost furlanske «*■ brambe. Po prejetem golu pa je Lucinico reagiral in zasluženo izenačil. V drugem delu so gostje ponovno izkoristili priložnost in povedli. Toda štandrežci se niso vdali in so se x vsemi silami podali v napad ter minuto kasneje tudi zasluženo izenačili. Do konca tekme so domačini še iskali pot do gola, a zaman, tako da se je tekma zaključila z remijem. Bip NAJMLAJŠI Primorje — Inter Sv. Sergij 5:1 (2:1) PRIMORJE: Ostrouška, 'A. Villa-tore, Dolce, Tafuro, Metelko, Bukavec, Rustja (Sedmak), Sferza, Sardoč, Sulini, F. Villatora. STRELCI za Primorje: v 17., 27. in 43. min. Sardoč, v 30. min. Sfer-z" in v 47. min. Sedmak. Primorje je na domačih tleh osvojilo visoko zmago proti razmeroma šibki tržaški ekipi od Sv. Sergija. Takoj po začetnik potezah je bilo razvidno, da so Prosečani mnogo boljša ekipa kot gostje, ki so takoj ubrali obrambno taktiko. «Rdeče-rumeni* so se takoj podali v napad, toda gostje so nepričakovano prišli prvi v vodstvo, zaradi banalne napake proseške obrambe. Prosečani pa so takoj reagirali in v teku desetih minut že vodili z 2:1. Ta rezultat je ostal do konca polčasa. V nadaljevanju so domačini vedno bili v premoči in so z lahkoto prišli tudi do ostalih zadetkov, ker so Tržačani popolnoma popustili, ko so uvideli, da ima nasprotnik že zmago v rokah. H. V. MINIBASKET PRIJATELJSKA TEKMA Sokol — Kontovel 67:50 (26:20) SOKOL: Ušaj 23 (1:2), N. Pertot 4, Bandelj 4, Devetak 20 (2:4), Grilanc 2, Sedmak, Žbogar 8 (0:6), Klanjšček 4; Terčon 2. KONTOVEL: Gulič 20, Starc 6 (2:2), Škabar 5 (1:2), Brischia, E-mili, Terčič 1 (1:4), Daneu, Pertot, Piras 8, Danieli, Grilanc 10. Po izenačeni tekmi je Sokol predvsem zaradi svoje višinske premoči premagal Kontovel. Domači i-graldi so namreč lovili skoro vse odbite žoge. Poleg tega so večkrat z dolgimi podajami presenetili o-brambo gostov. Le-ti so zadovoljili v napadu, medtem ko je obramba včasih precej pešala. Dobro sta *Se odrezala Piras in Grilanc, pri Sokolu pa so zadovoljili vsi. Saba — Sokol 56:35 (27:8) SOKOL: Ušaj 14, Pertot Nevenko,’ Pertot Niko, Žbogar, Bandelj Marko, Bandelj David 2, Sedmak, Devetak 19, Job, Klanjšček. V okviru «Dneva minibasketa* je bil Sokol poražen od ekipe Saba. Takoj pa moramo pripomniti, da so nasprotniki nastopili z igralci letnika 1965, Sokol pa z leto mlajšimi kot je bilo domenjeno na prip-avljalni seji. Vsekakor Nabrežinci niso zaigrali najslabše, še predvsem proti koncu tekme. Tekma pa je predvsem služila našim predstavnikom, da si naberejo izkušenj za bodoče nastope. Dobro sta zaigrala Job in David Bandelj, poleg, seveda, običajnih Devetaka in Ušaja. Marko Slovensko planinsko društvo Trst javlja da se 'ačne telovadba za otroke osnovne šole in otroškega vrtca uri Sv. Jakobu danes, 12. oktobra, ob 17.'uri v telo--vadnici srednje šole «1. Cankar*. Tečaj vodi prof. Jadrana Gabrovec, ki bo na mestu nudila vsa pojasnila. 29. O K ita j ski dnevnik r .pfiznati moram, da se mi je ta brigada zdela bolj eelena, iep&a jn uspešnejša od Ta Čaja. V poslovilnih ^Sedah sem zato izrabil upanje, da bodo, če bodo ta-j. ^idni in delovni, ne le dosegli, temveč celo prese-čai. Ob tem se je naš sogovornik nekoliko zdr-( 1 hitro pristavil: «Ne, ne, to ni mogoče. Ta Cal edini- Mi se mu lahko samo približamo, preseči ga Moremo. V Ta Čaju niso nikoli delali napak. V Ta l'?. i® revolucionarna zavest visoka. V Ta Čaju naj-'ie poznajo in razumejo Mao Ce-tunga. Ta Čai je cilj.» Narejena skromnost ali resničho prepričanje? N&j bo tako ali drugače, naj bo to skromnost ali Prepričanje, dejstvo je — o tem sem prepričan — 0 °odo v splošno korist kmalu presegli Ta Cai. Če o ^ vsenacionalni pojav, lahko mirno napovemo, da dosegla Kitajska v kmetijstvu zelo velik napredek d& bo končno’ lahko usmerila še več sredstev iz kme-džb V industri)° *n v modernizacijo celotne kitajske ?*zbe, kar je, kot vse kaže, glavni cilj sedanjega poli-e8a vrenja in usmeritve. _ Komunistična partija je zares dobra *akoj po Vrnitvi iz brigade sem vzel v roke Mao Ce-tungovih «deset odnosov*. Poiskal sem tisti del, kjer Mao Ce-tung govori o kmetih. «Naši odnosi s kmeti* .piše Mao, «so bili zmeraj dohri. Toda kar zadeva žito, smo naredili napako. Ko je bil leta 1954 zaradi poplav pridelek na nekaterih območjih države nižji, smo povečali odkupno kvoto žita za 3,5 milijona ton. Zaradi manjšega pridelka in povečanega odkupa žit so lani spomladi marsikje v državi skoraj vsi govorili samo o žitu. Kmetje so se pritoževali. Slišati je bilo tudi veliko negodovanja, tako v partiji kot zunaj nje. Razumljivo je, da precej ljudi namenoma pretirava in izkorišča to okoliščino za napad na nas. Vendar ne moremo reči, da smo brez napak. Ne da bi temeljito preučili poročila in se seznanili z resničnim stanjem, smo povečali odkup žita. Ko smo spoznali napako, smo leta 1955 zmanjšali odkup in uvedli ukrep, ki smo' mu rekli trojno ugotav'janje: ugotavljanje obsega pridelka, odkupa in prodaje. Poleg tega smo to leto imeli dobro žetev. Zaradi manjšega odkupa in večjega pridelka so se zaloge žit pri kmetih povečale za več kot 10 milijonov ton. Celo tisti kmetje, ki so se prej pritoževali, so zdaj govorili: Komunistična partija je zares dobra! Ta nauk si mora zapomniti vsa partija. «0 konju in ovsu*, preberem naslov. Kaj neki bi to bilo? Berem in zdi se mi izjemno zanimivo. Mao Ce-tung ne more brez prispodobe. «V Sovjetski zvezi,* pravi, «kmete pretirano izčrpavajo.* (Spomnim se, da gre za leto 1956). «Z ukrepi, med katere sodi obvezna prodaja, pobirajo od njih, na primer, prevelik predujem na žetev, in to po skrajno nizki ceni. Tako se akumulirajo finančna sredstva, navdušenje kmetov za prodajo pa zamira. Predstavljajte si: hočete, da bi kokoš znesla veliko jajce, pa ji ne dajete pšenice Želite, da bi vaš konj dolgo galopiral, pa mu ne privoščite ovsa. Mar obstaja logika v svetu? Naša politika do kmetov se razlikuje od politike v Sovjetski zvezi. Mi upoštevamo hkrati koristi države in koristi kmetov. Obveznosti kmetij- stva so bile pri nas zmeraj sorazmerno majhne. V izmenjavi kmetijskih in industrijskih pridelkov si s politiko, ki smo jo sprejeli, prizadevamo, ustvariti izmenjavo enakih ali skoraj enakih vrednosti Uresničujemo enoten odkup kmetijskih pridelkov po primernih cenah, tako da kmetje ničesar ne izgubijo. Sicer pa odkupne cene postopno naraščajo. Za industrijske izdelke, s katerimi zalagamo kmete, uporabljamo politiko nizkega profita in razširjene prodaje, stabilizacije ali načrtnega zniževanja cen.* Prijatelje, jugoslovanske novinarje povprašam, ali je politika kitajske države in partije do kmetov zares tako širokosrčna in modra, kot jo je leta 1956 proklami-ral Mao Ce-tung. Moram reči, da v to niso bili trdno prepričani. Menili so, da sta kmetijstvo in kmet na Kitajskem še relativno močno izkoriščana, da se jemlje kmetijstvu več kot le minimum, da je kmetijstvo baza za izgradnjo industrije in da je kmet prazaprav žrtvovan, čeprav obenem tudi — zgodovinsko gledano — najbolj negovan del kitajske družbe. Kmetje so pred revolucijo gotovo živeli silno bedno, tako rekoč suženjsko. Veleposestniki so jih izkoriščali do skrajnih meja človeške zmogljivosti. Tako je vse, kar so danes Kitajci dosegli, zanesljivo velik uspeh, in kmetje gotovo še nikoli niso tako dobro živeli kot zdaj. Glede na to koliko delajo in pridelajo, najbrž ne more biti dvoma o tem, da so prav kmetje temeljni vir akumulacije za razširjeno reprodukcijo kitajske družbe. Poudarjanje modernizacije kmetijstva je seveda — o tem ne bi smeli dvomiti — tudi rezultat skrbi za boljši položaj kmeta. Prav gotovo pa je tudi rezultat hotenja, da bi iz kmetijstva dobili še več, da bi kmetijstvo dalo več sredstev za modernizacijo industrije in verjetno tudi Za modernizacijo vojske. Po vrnitvi v Ta Čai nam- povedo, da naši bo zdaj sprejela predsednica Kuo Fen-lien, mlada partijska sekretarka Ta Čaja. Odvedejo nas v majhno sprejemnico — ki je enaka kot so vse druge na Kitajskem — in tam čakamo. Zgodilo se nam je prvič, da smo imeli tremo in lahko, da jo je povzročilo nekakšno glofeoko, morda kar pregloboko spoštovanje kitajskih tovarišev do mlade predsednice, ki je ni hotelo biti od nikoder. Čakanje vzbuja med nami nelagodnost. Kdo pa je pravzaprav Kuo Fen-lien? Kakšna avtoriteta je, da so naši kitajski tovariši tako vznemirjeni? Čez dobrih deset minut vstopi v sobo. Ni tako Jjub-ka kot na fotografijah. Toda kljub temu je v njej nekaj gracioznega. Njene kretnje so mehke, prijazne, hkrati pa izžarevajo tudi nekaj tistega, kar je dano ljudem, ki se zavedajo, da odločajo o velikih stvareh. Glej, sem 3i mislil, to dekle predstavlja veliko moč. Ni pa mi šlo v glavo, kako lahko fizično dela na polju, ob vsem tem, kar počne in kar za Kitajce očitno pomeni. V Ta Čai pride 700.000 obiskovalcev na leto. poleg njih pa se vrste iz dneva v dan še najrazličnejše- delegacije, s katerimi se gotovo srečuje in jim mora govoriti. Pa so nam rekli, da vsi člani vodstva delajo najmanj tristo dni na leto fizično! Čiang Čing |e prišla dvakrat v Ta čai, da bi s svojimi rokam! Izdrla in poteptala rdečo zastavo Mao Ce-tunga Kuo Fen-lien je bila oblečena kot vsi Kitajci, le da zeleno ne pa modro. Imela je kratko pristrižene lase. Sedla je poleg mene in vprašala, kako se počutim, potem pa je začela govoriti, kako se je tačajska brigada‘borila zoper .bando štirih*. Zapisoval sem si hitro vse, kar je rekla; tudi v dnevniku sem poizkusil ohraniti njen slog. zakaj zdi se mi, da bo tako njena pripoved najbolj neposredna in plastična. Seveda je nekaj zanesljivo pokvaril prevod. Začela je s citatom Mao Ce-tunga o tem, da bodo prebrodili vse težave, kšr je človek močnejši od narave. Slišal sem že nekajkrat ta citat, toda Ta Čaju se posebej prilega. Zdi se mi namreč, da se je tu uresničil. Uredništvo, opravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montacchi i PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina 'ni3zems,vo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». i .SFR«n^X'lka 2,50 din' ob nedeliah 3'00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS - 61000 Ljubljani! Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 12. oktobra 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 miti) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250,| sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besede. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deW v Italiji pri SPI. Gdai.LJzTT *££5!SC$:| Odgovorni urednik Gorazd Vesal in tiskaj ^Trat založnikov FiEG* PO STRAHOVITEM RAZDEJANJI' V LIGURIJI. PIEMONTU IN LOMBARDIJI Ministra Gullotti in Donat Cattin orisala Andreottiju posledice ujme Izraelski premier zapustil bolnišnico igiHHnMI 11 |" § i Števila človeških žrlev se bliža dvajseterici, gmotna škoda pa se suče samo v Piemontu okoli 120 milijard - Zahteva po posebnem zakonu za pomoč prizadetim krajem TURIN — Blizu zaselka Chialam-beito v občini Cirie so včeraj potegnili iz deročih voda narasle reke Stura truplo 67-letnega kmetovalca P etra Vane. število človeških žrtev zaradi neurij in povodnji izpred petih dni v Piemontu se je tako po-' vzpelo na 16. a skupni dosedanji o-bračun je dosegel že 18 mrtvih, ki jih bo treba po vsej verjetnosti prišteti še to ali ono osebo iz vrst po grešanih bodisi v piemontski kakor tudi še v ligurski in lombardijski deželi. Pristojne oblasti nadaljujejo med tem preverjanje velikanske gmotne škode. Ta naj bi po navajanju podpredsednika deželnega odbora v Piemontu presegala 120 milijard lir, tako se suče škoda na električnem omrežju okoli milijarde, na telefonskem okrog 200 milijonov in na cestnem blizu 15 milijard, medtem ko je sektor javnih del utrpel skoraj 50 milijard lir škode (prizadetih ob-1 za finančno pomoč pri odpravljanju čin je 122), itd. Hud udarec so /po- posledic ujme v ligurski deželi, ta-vodnji in zemeljski usadi zadali kaj ko med drugim še zlasti v dolini pak tudi železniškim progam; tu naj omenimo le progi Domodossola -Novara, ki bo onesposobljena 6 mesecev in mednarodno progo čez Sem-pione. kjer bo ostal promet ustavljen kar leto dni. Nadalje so podivjane reke. potoki in hudourniki porušili v Piemontu najmanj 13 mostov ter poplavili kakih 8.5(X) hektarov kmetijskih površin (na območju A-lessandrie so kmetje utrpeli 5 milijard lir škode). Ogromno škodo — 7 milijard — so zaznamovali ‘v industrijskih obratih pokrajine Ales-sandria. kjer je voda preplavila skladišča in delovišča 50 podjetij. Kakšen je položaj v Liguriji? Genovski občinski odbor je soglasno o-dobril resolucijo, po kateri bo občina zahtevala od Pristojnih rimskih oblasti sprejetje posebnega zakona PO SPODLETELEM POSKUSU SPOJITVE S «SAUUT0M-6» Vesoljska ladja «sojuz-25» mehko pristala v Kazahstanu Odprava se je ponesrečila zaradi < odklona od predvidenega režima spajanja» • Kovaljonok in Rjumin sta čila in zdrava MOSKVA — Po neuspelem poskusu spojitve z orbitalno znanstveno laboratorijsko postajo csaljut-6» se je vesoljska ladja »sojuz 25» s kozmonavtoma yiadimirom Kova-ljonokom in Valerijem Rjuminom vrnila na Zemljo. Kakor sporoča tiskovna agencija Tass, je »mehko* pristala na območju kakih 185 km severozahodno od Celinogra-da ” Kazahstanu včeraj ob 6.26 po krajevnem oz. 4.26 po italijan skem času. Vesoljca se dobro počutita. žrtve: 1. 1967 je našel smrt Vladimir Komarov, ker se med padanjem proti Zemlji ni docela razvilo. zaviralno padalo «sojuza»: 1. 1971 pa so izgubili življenje zaradi pomanjkanja kisika Georgij Dobrovolskij, Vladislav Volkov in Viktoc Pacajev (tudi takrat je do tragedije prišlo med povraisom na Zemljo), (dg) Vzroki izjalovitve podviga, ki bi sovpadel z 20. obletrtico izstrelitve prvega «sputnika*, 60. jubilejem oktobrske revolucije ter odobritvijo' nove sovjetske ustave (Kovaljonok »n Rjumin bi morala ponesti na «saljut-6» prepis ustave in govor Brežnjeva na nedavnem zasedanju vrhovnega sovjeta), še vedno niso znani. Glasilo KP SZ ♦ Pravda* piše (in s tem potrjuje včerajšnjo razlago agencije Tass), da je šla operacija za priključitev »sojuza 25» k »saljutu 0 . po vodi zaradi odklona od predvidenega režima spajanja; to se je primerilo, ko s'a bila umetna satelita s 40. oz. 41. sovjetskim vesoljcem odda- Osem skrajnežev aretiranih v Kirnu Ijcna 120 m drug od drugega. List pripominja, da so tiste trenutke vse naprave na • «sojuzu» brezhibno delovale, da pa je odklon ogrozil varnost kozmonavtov, zato jima je bilo treba naročiti z vesoljskega oporišča v Bajkonurju takojšnji povratek. Spojitev med ladjo in postajo bi se morala iz vršiti nad črnim morjem, ustrez na operacija za zbližanje med iso-juzorm in «saljutom» pa'se je začela nad Sredozemljem. »Saljut-6*. ki se nahaja v vesolju od 29. septembra. nadaljuje kožen je okoli našega planeta. V zvezi z dogodkom se je raz-lirila nepotrjena vest, po kateri naj bi bajkonurski strokovnjaki po neuspeli združitvi «sojuza» in «sa-ljuta* ukazali vesoljcema vrnitev, ker naj bi njuna ladja ne imela več dovolj goriva za nov poskus spojitve. Vsekakor drži. da je bila poteza pametna, kajti ne gre pozabiti, da so sovjetske vesoljske misije zahtevale doslej tudi štiri MARCA POLA OBSODILI NA SMRT Najslavnejšo kolumbijsko o-pico *Marca Pola*, znano po svojih tastovih po televiziji so obsodili na smrt in trenutno sedi v zaporu glavnega mesta Bogota, kjer čaka na izvršitev kazni. Marco Polo, ki je na televizijskih ekranih nastopal v rdečem suknjiču in s čarovniškim klobukom na glavi, je namreč pred dnevi napadel starejšo žensko in jg do smrti pobil. Policija je opico zaprla v celico, kjer je trenutno že 15 prostitutk in 20 navadnih zločincev. Iz poročila kolumbijske policije ni razvidno, v katero od obeh skupin je uvrstila obsojeno opico. ČLOVEK 7 NAJHITREJŠIMI KLEŠČAMI Jorge Olarola, mlad perujski zobozdravnik je postavil svojevrsten svetovni rekord. V okviru svojega staža, ki ga je moral opraviti v neki zakotni vasici v Andih, ie Jorge s pomočjo dveh bolničark izdrl kar 520 zob v pičlih os m'h urah. kar znaša približno 65 zob na upo, se pravi nekaj več kot en zob na minuto. RIM -*■ Osem levičarskih izven-parlamentarcev, med katerimi tudi neko dekle, je bilo aretiranih pred-sinočnjim v Rimu, ko so skušali z zažigalninii bombami napasti sedež KD |V Ul. Bonacorsi v četrti Aurelio. Policisti, ki so zasačili mlade teroriste. so zaplenili razstrelivo in dva njihova avtomobila. Sture. kjer so hude težave z vodno’ preskrbo in kjer so povodnji oškodovale 60 od sto industrijskih ter o-brtniških obratov (delo se bo v njih lahko zopet pričelo šele čez dva meseca). Hudo prizadete so tudi stanovanjske in šolske zgradbe. Nad Piemontom je včeraj (»sijalo sonce, kar velja tudi za del Ligurije in Lombardije. Pozornost vseh je sedaj uperjena v strugo reke Pad, ki je pretekle dni narastla, sicer mestoma tudi do 4 m nad običajno gladino. Srednji in spodnji del padske nižine moči nenehno deževje, kar povzroča v ljudeh dokajšnjo zaskrbljenost. VaJ na raslih voda se je sinoči pomikal proti Jadranu z brzino oz. množino 8.5C0 kub. m na uro ter bi se moral po napovedih izvedencev pričenjati izlivati v morje danes proti večeru. Jadranski vetrovi za sedaj povoljno pihajo, tako da bo morje menda lagodno sprejelo padsko vodovje: ko bi pa pritoki reke medtem narasli, bi se položaj seveda poslabšal in utegnilo bi priti do novih hudih povodnji. Spričo ujme je predsednik vlade Andreotti sprejel včeraj ministra za javna dela Gullottija, ki mu je pre-dočil škodo na področju, za katerega je pač zadolžen. Minister je v razgovoru s časnikarjem radia pojasnil, da je njegovi resor nakazal 1.3 milijarde lir v obliki predujma na prispevke za prve najnujnejše po-i šege v korist prizadetih krajev. Pri Andreottiju je bil tudi minister za industrijo Donat Cattin, ki je predsednika vlade seznanil s potrebo co vnovičnem financiranju zakona št. 639 z dne 8. 8. 1977. Minister se je sestal nadalje z nosilcem resorja za prevoze Lattanziom. Vsedržavno vodstvo kmetijskega združenja Confagricoltura je z druge strani zahtevalo od vlade sprejetje izrednega zakona za pomoč prizadetim območjem, kajti zdajšnji solidarnostni sklad ( 50 milijard) je po sodbi predsednika združenja Ser-rc pomanjkljiv. Nazadnje gre omeniti, da bodo prejeli ligurski, piemontski in lom-bardijskj kraji, ki so jih prizadele povodnji, pomoč tudi iz tujine. Poleg napovedanih posegov iz vrst Evropske gospodarske skupnosti, za katere se je zavzel med zasedanjem e-vropskega parlamenta Enailio Colom bor sta pomoč obljubila za sedaj še francoska organizacija za »ljudsko pomoč* in svetovni organizem «World Assistance Corps*. (dg) Predsednik izraelske vlade Begin je včeraj zapustil telavivsko bolnišnico «Ihilov», kjer se je zdravil zaradi lažje oblike pericarditisa Kljub obolelosti pa je desničarski voditelj vseeno sledil zadnjim pogajanjem za mirno rešitev položaja na Bližnjem vzhodu, o čemer mu je poročal zunanji minister Dajan. Nekaj ur po odhodu iz bolnišnice pa Je Begin že predsedoval seji vlade, ki se je morala uradno Izreči o ameriško-lzraelskem »delovnem načrtu*. (Telefoto ANSA) IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMIIMlIlllllllllltlllllllimillllllllltlllllllllllimilllMIiiMlllllllllllllllllllllllllllimilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIN STALIŠČA PRIZADETIH STRANI SE NISO BISTVENO SPREMENILA Vprašanje palestinskega zastopstva na ženevskih pogajanjih še sporno ZDA v zadnjih posegih bolj zagovarjajo ameriško - izraelski «de!ovni načrt» kot sovjetsko - ameriško skupno izjavo BEJRUT — Palestince naj bi v Ženevi zastopali cisjordanski župani, ki sicer soglašajo z načeli in programom Organizacije za osvoboditev Palestine, vendar pa niso aktivno vključeni vanjo. Tako sklepajo politični opazovalci, češ da bi bila tovrstna rešitev sprejemljiva za vse, ki so posredno ali neposredno vpleteni v arabsko - izraelski spor. Domneve pa še za enkrat niso odločilno podprli glavni prizadeti, saj je prvi pogoj k uresničitvi kompromisa 'popuščanje na obeh straneh. Uradna sporočila tako z izraelske kot z arabske strani pa v zadnjih dneh niso napovedala odločilnih pre-okretov. Izraelski zunanji minister Dajan je po prihodu iz ZDA v domovino ponovno odločno poudaril, da se telavivska vlada nikakor ne misli pogovarjati z »banditi* PLO in z nikomer, ki bi brezpogojno zahteval ustanovitev samostojne pale- OBTOŽEN JE SODELOVANJA PRI UMORU WALTERJA ROSSIJA ZAPORNI NALOG ZA ENRICA LENAZA RIM Rimski sodnik dr. Dome-nico Nostro. ki vodi preiskavo o u-moru aktivista gibanja »lotta conti-nua* NValterja Rossija, je včeraj podpisal zaporni nalog za Enrica Lena za, mladega misovskega pristaša, katerega so nekatera levičarska izvenpar-lamentama gibanja označila za morilca. Sodnik je v nalogu obtožil Lena-za sodelovanja pri umoru. S sklepom preiskovalnega sodnika je bil Le-naz seznanjen v zaporu v Rebibbii, kamor je bil pred nekaj dnevi zaprt. Kot smo poročali je policija prišla na sled Lenazu na osnovi pričevanj in obtožb, ki jih je objavilo glasilo levičarskih izvenparlamentarcev «Quo-tidiano dei lavoratori*. Fant se je sicer izgovarjal, da ga na dan zločina' sploh ni bilo v Rimu. kot naj bi lahko potrdile številne priče. Vendar s svojim samozagovorom ni prepričal namestnika državnega pravdni-ka dr. La Cavo, ki je potrdil policijski pripor in obenem zahteval od sodnika dr. Nostra. naj za mladega desničarskega skrajneža podpiše zaporni nalog. C.kno tudi za slednjega Lenazov samozagovor ni bil prepričljiv, oziroma cbtožbe očividcev so bile tehtnejše. Med pričami, ki jih je v tem okviru zaslišal sodnik, je tudi igralec Fiorenzo Fiorentini (na sliki). V okviru preiskave je bilo zaprtih 11 misovskih nretopačev, ki so vsi obtoženi sodelovanja pri umoru, dve dekleti pa sta osumljeni, da sta jim pomagali pri poskusu pobega. Kaže tudi. da bodo v kratkem vsi aretirani obtoženi, da so kršili zakon Scelba. ki prepoveduje oživljanje fašistične stranke, (vt) Šestnajst mrtvih v množičnem pretepu CIUDAD MEXICO - V kaznilni ci Oblatos v Guadalajari, kakih 650 km zahodno od mehiškega glavnega mesta, je prišlo do množičnega pretepa, katerega začasni obračun je dokaj dramatičen: za sedaj je kar 16 mrtvih in 15 ranjenih. Povod za pretep je bila smrt nekega pripadnika skupine, ki se je sama imenovala »los chacales*. potem ko ga je s preprostim nožem zabodel pripadnik «los revolucionarios*. Policija je le s težavo preprečila nadaljnje spopade s še večjo težavo pa tudi mno žičen pobeg. stinske države v Cisjordaniji. Arabske države, predvsem pa Palestinci, še vednd zagovarjajo tezo, da so edini zakoniti predstavniki Palestincev člani PLO. Veliko manj možnosti kakor je kazalo pred dobrim tednom pa so Palestincem pripravljeni nuditi Američani, ki naj bi trenutno predvsem zagovarjali najzmernejšo izmed nakazanih rešitev. Namigov na dejstvo, da Bela hiša skuša v mednarodni areni bolj uveljaviti »delovni dokument*, ki sta ga izdelala Carter in Dajan, kakor pa ameriško-sovjetski sporazum je bilo v zadnjih dneh več. Zadnji po vrsti prihaja iz Libanona, kjer dnevnik »As Safir* sporoča, da so ZDA zavrnile sovjetski predlog, da bi skupno sovjetsko - ameriško sporočilo o Bližnjem vzhodu predložili generalni skupščini OZN v odobritev. Newyorški dopisnik bejrutskega časopisa zatrjuje, da je ameriški zunanji minister Vanče utemeljil stališče lastne vlade s trditvijo, da bi tovrstni ukrep «moralno preveč obvezal ZDA pred mednarodnim javnim mnenjem.* Vedno po pisanju «As Safirja* naj bi načelnik ameriške diplomacije obvestil vodjo sovjetske delegacije pri OZN, da Bela hiša pričakuje u-radne odgovore izraelske in arabskih držav na Carter - Dajanov »delovni načrt*, na katere zato ne bi hotela vpli.vati. Težko je do potankosti izvedeti za palestinske ali širše arabske protiukrepe, kajti virov je preveč in so često protislovni. Vsekakor naj bi se palestinska delegacija pri OZN, kakor, poročajo v Bejrutu, potegovala za resolucijo, ki naj bi jo predstavila generalni skupščini. Njeno zahtevo naj bi odločno podprle neuvrščene države, deloma pa tudi članice evropske gospodarske skupnosti, ki so bolj naklonjene »zmernejšim rešitvam*. Zavračanje resolucije 242 kot o-snovo mirovnih pogajanj je v imenu PLO še enkrat ponovil Abu Ijad, eden izmed glavnih sodelavcev Ja-šerja Arafata. V Damasku, kjer se je pogovarjal s sirskim predsedni kom Asadom, je izjavil, da Palestinci brez ustreznih zagotovil o svoji pravici do samostojne države, ne nameravajo odpotovati v Ženevo. . Kar seveda nedvomno pomeni, mu je v Parizu pritrdil egiptovski zunanji minister Fahmi, ki sicer zagovarja »stvarnejše in zmernejše* stališče Kaira, da se Izraelci morajo umakniti z zasedenih ozemelj. Prebivalci Gaze, drugega področja, ki ga poleg Cisjordanije Izraelci ne nameravajo vrniti Arabcem, pa so izdelali memorandum, ki so ga podpisale «ustanove in občine Gaze*. V njem, poslali so ga Združenim narodom in arabski ligi, zagovarjajo pravico palestinskega naroda do samoodločanja in lastne države ter pripisujejo PLO nalogo, da ga zakonito zastopa. Dokaz, da izraelska vlada meni še nadalje postopati z zasedenimi ozemlji kot s svojo lastnino, saj jih je premier Begin, ki je komaj zapustil bolnišnico označil za »osvobojene*, je tudi njena izjava, da v prihodnjih 12 mesecih namerava ustanoviti 14 novih naselbin. Slednji vladni načrt Tel Aviva prav gotovo ne bo pomirjevalno vplival na Palestince, ki že tako, in povsem upravičeno, z zadržanostjo sprejemajo Zatrjevanje Izraela, da je pripravljen sporazumno rešiti sporna vprašanja, (bp) RAZPRAVA POTEKA V KONSTRUKTIVNEM VZDUŠJU Vprašanje vurnosti v ospredju v Beogrudu Jugoslavija: proces popuščanja napetosti se ne sme omejevati samo na odnose med blokoma danja generalne skupščine Zdruif nih narodov o razorožitvi. Pešič J* BEOGRAD — Vprašanja varnosti, torej teme iz »prve košare* helsinškega sklepnega dokumenta, so te dni predmet razprave na zaprtih plenarnih sejah beograjskega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju. Izmenjava mnenj, ki se je v ponedeljek popoldne začela za zaprtimi vrati, je doslej že Rokazala nekaj glavnih značilnosti. Še naprej — tako kot prejšnji teden med javno splošno razpravo — v delu sestanka ni čutiti ostrejših konfrontacij med posameznimi udeleženci na relaciji vzhod - zahod, čeprav seveda takšne možnosti nihče ne izključuje. To pa kajpada ne pomeni, da vsi govorniki — samo včeraj jih je poseglo v razpravo približno 20 — zastopajo enake ali dokaj podobna stališča. Šefi zahodnih delegacij vsi po vrsti priznavajo pomen razo-oževanja, vendar hkrati jasno dajo vedeti, da ta vprašanja ne sodijo v Dristojnosti beograjskega sestanka. Kljub temu pa je neizpodbitno, da v okoliščinah, ko se oboroževalna tekma nadaljuje z nezmanjšano ostrino, ni mogoče pričakovati, da bi kakršni koli drugi ukreoi -a krepitev v'.mosti o-brodili prave sadove. Zahodne države poslavljajo v o-spredje razprave posebej sedmo načelo iz helsinške deklaracije desetih načel. Gre seveda za vprašanja človekovih pravic. Takšen pristop je bil pričakovan, [»hvalno pa je to. da za zdaj v razpravi ■ ni čutiti pretiranih premičnih tonov, ampak delo poteka v konstruktivnem razpoloženju. V včerajšnji razpravi je sodeloval tudi šef jugoslovanske 'delegacije Mi-lorad Pešič. Kakor se je zvedelo, je posebej podčrtal nedeljivost evropske varnosti in povezanost razmer na stari celini s položajem drugod po svetu, zlasti v Sredozemlju. Pešič je ponovil znano in odločno jugoslovansko stališče, da je dekla-racTja desetih načel zaokrožena celota in da so vsa načela enakovredna. Kai' zadeva sedmo načelo o človekovih pravicah je po mnenju Jugoslavije potrebno naraščanje zaupanja med državami. Ob večjem zaupanju in bolj odprtih mčjah, bi bilo mogoče tudi bolj nemoteno kroženje ljudi in idej. Kar zadeva varnost, je Pešič menil, da je potrebno splošno popršča-nje in da se torej ta proces ne sme omejevati samo na odnose med blokoma. Scer pa je za krepitev varnosti izrednega pomena razoroževa-nje in zato se Jugoslavija še posebej zavzema za uspeh posebnega zase- iiiiiiiiiitiMiiiMiiiiimtiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiuiiMuiitfiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiii PRISTALO JE V FRANCKFURTU Češkoslovaško letalo preusmerjeno v ZRN Jak-40 češkoslovaške letalske družbe sta ugrabila moški in ženska, ki sta zaprosila za politično zatočišče v Zahodni Nemčiji FRANKFURT — češkoslovaška državljana sta' včeraj preusmerila češko linijsko letalo vrste jak - 40, ki je letelo na progi Karlovy Vary -Praga na zahodnonemško letališče Franckfurt. Po krajšem pogajanju z zahodnonemško policijo sta se i-zročila letališkim organom in zaprosila za politično zatočišče. Kronika dokaj pustolovskega pobega čeških državljanov je zaenkrat zelo skopa in se v ničemer ne ra zlikuje od drugih podobnih podvigov,-vendar, če je mogoče, je tokrat molčečnost pristojnih zahodnoneihških organov še bolj neprodirna. O pobeglih ni bilo mogoče zvedeti ničesar, če ne to. da gre za moškega in žensko. ki sta bila po predaji aretirana. Moški, star okrog 30 let, je bil v uniformi. Letalo, ki je kot rečeno letelo na notranji češkoslovaški progi, je pristalo na letališču v Franckfurtu včeraj okrog 11. ure, ne da bi kpntrolni stolp sploh dal pilotu dovoljenje za pristanek. Kaže. da sta bila «gusa- ZASKRBLJUJOČI PODATKI O ITALIJANSKEM GOSPODARSTVU BO INFLACIJA SPET ZBEZLJALA? RIM — Bo inflacija spet zbezljala? To je vprašanje, ki kali spatije italijanskim politikom in ekonomistom, odkar so se na statističnem področju pojavili podatki, ki dajejo misliti na to, da je poletni optimizem ovenel in da prinaša jesenski hlad nove podražitve in z njimi nebrzdano divjanje inflacije, če bi se to zgodilo bi italijansko gospodarstvo doživelo novo katastrofo, poleg tega pa bi bili v resni nevarnosti mednarodni gospodarski odnosi, saj bi Ital'ja ne utegnila spoštovati obvez, ki Jih je sprejela z »namenskim pismom* mednarodnemu denarnemu skladu ob podelitvi' posojila pol milijarde dolarjev. - Poglejmo, kakšni so ti podatki. «Pismo» mednarodnemu denarnemu skladu poudarja italijansko obvezo, da bo vlada z vsemi silami obrzdala inflacijo in znižala njeno stopnjo do ravni »strpnosti*, se pravi na 13 odstotkov letno. Doslej je inflacija odžirala vrednost lire v višini ene petine (20 od sto) letno. V polletju marec - september je inflacija letos že narasla za 6,5 odstotka. Teoretično je to polovica »meje strpnosti* (13 od sto), vendar to ne drži, ker je to polletje zaobjelo poletno obdobje, ko je navadno stopnja inflacije znatno nižja od letnega poprečja . Skratka, jesensko in zimsko obdobje bosta le s težavo utes* tiilg stopnjo inflacije na 6 ali 6,5 odstotka, bolj je verjetno, da bo inflacija poskočila preko meje 13 odstotkov. Kot primer lahko navedemo, da je lani v istem obdobju inflacija poskočila kar za 12 odstotkov in je torej majo verjetno, da ho ta ritem zmanjšali na polovico. Kakšne so težnje? V prvih devetih mesecih letošnjega leta je draginja narasla ,.a 11,3 odstotka, lani v istem obdobju pg za 15,3 odstotka. Razlika je. vendar ne odločilna. Če bi se sedanja težnja oliranila bi torej draginja narasla letos za nadaljnjih 15 odstotkov, kar je dva odstotka več kot je najvišja »strpna* meja. Pri tem pa gre upoštevati, da jesen ne kaže dobro. Medtem ko je draginja v poletnih mesecih naraščala počasi, z ritmi, ki niso nikoli presegli en odstotek mesečno, je septembra nenadoma skočila na 1,1 odstotka, kar še ni zelo zaskrbljujoč pojav, vendar kaže. da inflacije vlada še ni obrzdala, k si je želela. Posebna komisija, ki preučuje statistične podatke o naraščanju cen življenjske potrošnje je na primer izračunala, da bo draginjska doklada s prvim novembrom narasla za nadaljnje štiri točke, (st.s.) rja* namenjena v Miinchen, vendar pa sta bila prisiljena sprejeti pristanek v Franckfurtu, ker je letalu zmanjkalo goriva. Minilo je nekaj časa, preden so se lahko začela pogajanja med pre-usmerjevalcema in pristojnimi leta liškimi organi. Kaže, da sta gusarja najprej zahtevala gorivo za nadalj nji polet do Munchna, ob negativnem odgovoru zahodnonemških ob lasti, pa sta se sklenila predati. Izročila sta se policiji in prosila za politično zatočišče. Skupno z njima so se izkrcali tudi potniki in posadka linijskega letala in ni znano, če in kdaj bo jak lah ko odletel v Prago. V češkoslovaškem glavnem mestu se je medtem sestal »izredni svet*, ki je zahteval od zahodnonemške vlade vrnitev letala in potnikov, (vt) govoril tudi o novih ukrepih za lit* pjtev zaupanja med evropskimi <*! žavami in pri tem predlagal, da o _________ . J_jt________• • 1 • 1 _ 6fV /.uvcmii iti pil itiu picuiu^ai, «*■ ^ posamezne države prijavljale tiP manjše vojaške vaje in ne samo 1 ste večjem obsegu za katerih p®' javljanje so se sporazumeli že * Helsinkih. V.B. Aretirali slaboumnega zaradi umora malih Paola in Laure Fumu OLBIA — Karabinjerji so včet*J popoldne po daljšem' zasliševanju *' retirali 44-letnega Giovannija Pauj* pod obtožbo umora v obtežilnih oW TOTALNO OROŽJE DOKTORJA AMINA O dosmrtnem predsedniku V-gande. feldmaršalu doktorju I* diju Aminu, po domače Dadi, znanem med drugim tudi po dokaj svojevrstni uporabi hladilnika (nekateri njegovi najožji sodelavci, ki so sicer že pred časom pobegnil' v tujino, trdijo namreč, da je Amin nekaj časa poleg masla in salame, hranil v frižiderju tudi glavo ljubimca svoje žene), nekaj časa ni bilo vesti. Končno je radio Uganda prekinil molk in povedal, kaj je predsednik ta čas počel. Skupaj z ugandskimi revolucionarji je namreč izdelal «tajno orožje», s katerim upravlja en sam mož in ki lahka onesposobi do 2.000 sovražnikov. Amin trdi, da je orožje popolnoma samodejno in da bo kaj kmalu poslal v Rodezijo svoj samomorilski bataljon, ki bo oborožen z novim orožjem• tako da bodo «predsednika Jana Smitha in njegovo vlado v kratkem pripeljali v okovih v Kam-polo*. Upati je le, da novo o-roije ne pade v roke kakemu nepridipravu... liščinali in posilstva. Pau. ki sic*f kot kaže ni ničesar priznal in vztral' no zanika vsakršno obtožbo, je tS®' sko prizadet, obtožujejo pa ga. d® je prejšnjo sredo umoril mala P & la in Lauro Fumu ter skušal pote®1 skriti njuni trupelci. Namestnik državnega pravdnih* Sechi je zaslišal tudi Paunovega n® čaka 13-letnega Mariolina, ki j*' tako trdijo preiskovalci, prav g vo sodeloval vsaj pri umoru enef otroka ter je nato pomagal štrk? skriti trupli. Mariolina niso are]1' rali, ker je premladi o njem boa” samo poročali sodišču za mladole*' ne. Bombna atentata v Lucci LUCCA — Dve bombi sta eksplodirali skoraj istočasno prejšnjo noč v Lucci in poškodovali urad glavne- ga pravdnika dr. Vidala ter podruž nico Fiat. Preiskovalci povezujejo atentata s procesom proti sedmim levičarskim izvenparlamentarcem, ki se je začel včeraj zjutraj. Aktivisti izvenparlamentarnih skupin so obtoženi, da so z letakom obrekovali politične nasprotnike. Skrajneži zažgali čakalnici ATM MILAN — Pripadniki samozvane skupine »nuelei rivoluzionarni por la eostruzione del partito unico rivo-luzionario*, ki se prvič pojavlja na prizorišču političnega terorizma, so predsinočnjim zažgali v Milanu čakalnici občinskega prevozniškega podjetja AMT. V daljšem sporočilu časopisni agenciji ANSA so utemr Ijili* izpad kot odgovor na vsestransko represalijo proti proletarcem: Pred karabinjersko vojašnico, kj®( so potekala zasliševanja se je takf® zbrala dokajšnja množica, ki P hotela vedeti za podrobnosti, saj r iimor obeh otrok močno odjekn®' Za aretacijo Giovannija Pauja f se odločili potem ko so ugotovi*1, da njegov alibi ne drži. Giovanni P®11 je namreč trdil, da prejšnjo sre®1’ sploh ni šel z doma, medtem ko s° številne priče trdile, da so ga vid*" le v kraju Sa Serra. Po mnenj® preiskovalcev tudi nekateri dr®f člani družine Pau prav gotovo ve®® več o umoru obeh otrok, kot bi h4-teli sami priznati. Umberto Merluzzi novi župan Ralnja VIDEM — Umberto Merluzzi. ® jo bil izvoljen na skupni listi KD' PSDI, je novi župan občine RatenJ-Ta leži, kot znano, na območju, k* ga je prizadel potres. Merluzzi je nasledil krščanskode-mokiatskega župana Luigija Bror la, ki je odstopil, ker je vpleten ® škandal o podkupninah v zvezi * hišicami savonskega podjetja «Pi'e' časa* za žrtve ujme. Tudi v Parizu šolali m v PARIZ — Mesec dni po začetk® pouka beležijo v pariških šolali čfi' dalje več primerov ušivosti. Vedn® več je učencev, ki ostajajo dom®’ da bi se skušali znebiti sitnih zaj«' dalcev. Na pritožbe staršev in učen' cev pa je ministrstvo za zdravstv® dejalo, da nikakor ne gre jemat* pojava preveč tragično, saj je uš*' vost že več let vsakdanji pojav ® pariških šolah. TEHERAN — Iran bo v najkrzj' šem času znižal ceno svojega surovega petroleja za približno 10 odst-Cena sodS nafte bo tako 12,39 dolarja. Kuvajtska tiskovna agencij®' ki je objavila to vest, trdi, da do tega sklepa je prišlo po posvetovanju med predstavniki državne ust#' m,vc 1 za petrolej in pa petrolejske družbe, ki deluje v Iranu.