METO VALE
j Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. |
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, sa inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 4.
V Ljubljani, 28. februarja 1929.
XLVI.
VSEBINA: Naša k meti j sk o-g ospo dar ska politika. — Sušenje hmelja pri umetnem prepihu. — Našim kmetovalcem! — Mon-tafonska pasma v Novem Kloštru. — Vzdrževalna in proizvajalna krma. — Bradavice pri domačih živalih. — Pravila samostojnega odseka za perutninarstvo in kunčjeirejo. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. —• Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Književnost. —• Družbene vesti. — Uradne vesti. — Insera-ti.
Naša kmetijsko = gospodarska politika.
Od obstoja naše države semkaj je bila naša državna gospodarska politika brez pravega načrta. Ce pogledamo samo caritK>, ki se je tako menjala zlasti za poljske pridelke in za predmete, ki jih uporablja nas kmet, vidimo, ua ni bilo pravega razumevanja za potrebe našega kmetskega naroda. Enkrat se je carina povišala, drugič zopet znižala, ali popolnoma ukinila, ali pa nanovo uvedla. Vse to je nam še v dobrem spominu. Kmetijska družba je vedno zastavljala svoj glas ter opozarjala merodajne faktorje, da se dela kmetskemu stanu krivica. Koliko predlogov, koliko predstav in protestov je družba predložila, in sicer pravočasno raznim vladam, ali povečini se niso na to dosti ozirale. Merodajna je bila vladam le državna blagajna, v katero se je stekal denar.
Pa tudi za ostalo poljedelsko politiko ni bilo pravega razumevanja. Samoobsebi umevno bi bilo za našo agrarno državo potrebno, da se z vsemi sredstvi omogočuje in pospešuje Izvoz naših poljskih pridelkov v inozemstvo. Na drugi strani pa, da se pri uvozu strojev in orodja, ki ga potrebuje naše poljedelstvo za izboljšanje in povečanje produkcije, ukine uvozna carina; zlasti za one predmete, ki se v naši državi ne izdelujejo v dovoljni meri. Od po-četka sem se je hotelo pri nas podpirati domačo industrijo na škodo poljedelstva. Ali uvidelo se je šele v zadnjem času, da je bilo to pogrešno, kajti od te industrije ni imelo naše poljedelstvo ničesar drugega nego škodo. Čakati bi morali še dolgo, da bi naši domači industrijski izdelki odgovarjali poljedelskim zahtevam. Izguba vsled tega je bila velikanska ne samo v industriji, temveč še bolj pri našem poljedelskem gospodarstvu.
Isto velja tudi glede prevozne tarife po domačih železnicah. Ta prevozna tarifa se ni nikdar ozirala na zahteve kmetijstva. Podražila je tako naše do-moče proizvode, da se večkrat niso mogli izvažati na tuja tržišča. Posledica tega nerazumevanja za koristi našega poljedelskega naroda, je privedlo našega kmeta do tega, da je skoraj onemogel in
obupal. Naše kmetijstvo je postalo pasivno, kmet je ooubožal.
Sedaj imamo ministra-strokovnjaka, dr. Fran-geša, moža na pravem mestu. Ze prvi ukrepi njegovega kratkega ministrovanja so globoko posegli v nase gospodarstvo. Vse izgleda, da se dela po določenem načrtu in z največjim razumevanjem. Kmetijska družba je s posebnim predlogom predložila ministrstvu razne zahteve, ki se tičejo olajšave na eni' strani pri izvozu kmetijskih pridelkov iz Slovenije, na drugi strani pa pri uvozu strojev, orodja in raznih pripomočkov, ki se pri nas ne izdelujejo in ki so za pospeševanje našega kmetijstva neobhodno potrebni. Družba stoji vedno na braniku interesov našega kmetijstva ter upa, da bo spomenica pri izdelavi novega tarifnega zakona gotovo pripomogla k izboljšanju naših gospodarskih razmer.
Fr. Kafol.
Sušenje hmelja pri umetnem prepihu.
2e večkrat smo opozarjali na tem mestu hmeljarje na izredno važnost pravilnega sušenja hmelja ter smo naglašali, da je ena glavnih napak našega v drugih ozirili res prvovrstnega pridelka presušeno ali zažgano blago.
Pri danih razmerah je pa vendar dokaj težavno, včasili celo nemogoče, držati se predpisane topline 40° C. Delo namreč ne gre izpod rok, ker se lese prepočasi spraznujejo. Zaloge surovega hmelja se pričnejo kopičiti, kar pa je nedopustno, ker se surovo blago silno rado na kupih segreje in utrpi s tem na barvi. Večjih količin pa ne moremo na tenko razgrniti. Sušilnice, ki so se gradile v normalnih letih, so v letih dobrih kupčij in temu sledečemu povečanju hmeljišč premajhne. Z al i bog pa ni mogoče sušilnic kar čez noč raztegniti kakor harmoniko, temveč stane vsaka prezidava sušilnice, ki je grajena vsaj za 70 let, ogromno denarja. Nikakor pa vendar ne kaže graditi tako ogromnih sušilnic, da bi zadoščale tudi temu komaj vsako deseto leto se ponavljajočim izrednostim (ekstremom), ker bi se tako investirani kapital zelo slabo obrestoval.
Tudi v drugih hmeljskih okcliščih so se pokazali isti nedostatki. To je dalo povod podjetnim teh-
Citajte in shranjujte ^Kmetovalca"!
Našim kmetovalcem I
Na&im sadjarjem!
Po došlih poročilih je v raznih krajih pozeblo tudi drevje, zlasti tamkaj, kjer je bilo izpostavljeno hudim mrazom. Odpornost dreves je ščitila vsekako debela snežna odeja, ker so bile korenine zavarovane, Na pomlad bo zato veliko povpraševanje po dobrih cepičih, ker so vrhovi mladih dreves po-zebli. Treba jih bo precepiti. Obračamo se vsled tega 11 a vse naprednejše sadjarje, da skušajo nabrati čim več dobrih cepičev od raznih sort, jih lepo etikirajo in zvežejo v butarce ter shranijo in sporočijo Kmetijski družbi, Sadjarskemu društvu in kmetij, strokovnjakom, da jih zamorejo pravočasno med prosilce porazdeliti. — Na razne pritožbe zaradt voluharja, priporočamo poleg lovljenja s pastmi, gojitev dobrih mačk in psov, tudi nastavljanje z Zelio-pasto zastrupljenega korenja, odnosno peteršilja. Kdor ima divjake, naj to tudi javi naši družbi.
Na&im vinogradnikom I
Huda zima je letos zadržala običajna dela v vinogradih. takoj, ko sneg skopni, Do treba pričeti pripravljati kolje, popravljati podzidja, odporne zidove in škarpe ter očistiti ouvajalne jarke in zbiralnike. Ker je ponekou pozeba uničila rodni les, se bo treba sedaj natančno prepričati o velikosti poškodbe. Ako zapazimo, da so pri prerezu očesa črna ali da kaže rodni les znake pozebe, t. j., da je uničena na njem zelena kambijalna plast pod lubom in je postala črna, potem je treba na vsak način previdnosti pri rcžiiji. Predvsem naj se počaka z režnjo. Način režnje se ravna po pozebi. Rezati je krajše ali daljše kakor običajno ter pustiti na vsaki trti rodni les, ki ima od 4 do 12 očes, kakor je pač trta močna. Po-zeblih trf naj se nikar preveč ne nalaga. Kdor zbira cepiče, je treba pri tem še posebne previdnosti. Oni, ki ni v jeseni gnojil trtam, naj stori to sedaj po rež-nji. Od umetnih gnojil priporočamo uporabo nitro-foskala, ki ga vzamemo na oral cd 400 do 450 kg.
nikom, da so skušali izboljšati sušilnice. Smoter tehničnih novosti je vedno ta, da pridobimo z novo iznajdbo na času, prostoru, da zmanjšamo potrebno
energijo in pridobimo na kakovosti pridelka. Vse te pogoje je pri sušilnici sijajno rešil inž. A. Haberzettl v svojem patentiranem sistemu „Elektra". Ker je zadeva izboljšanja sušenja nujna potreba našega hmeljarstva, hočem podrobneje opisati ta sistem in naglasiti njegove prednosti.
Kakor je razvidno iz načrta (slika 9.) je grajena sušilnica Elektra takole:
1.	Zbiralni lijak za vroči zrak, ki se tvori nad kuriščem.
2.	Cilindrična cev, ki je nanj pritrjena. Vanjo je vdelan ventilator, ki sesa iz zbiralnega lijaka vroči zrak in ga pritiska z vso silo navzgor. Ventilator žene eleKtromotor 0'5—2 HP, kakor je pač velika sušilnica.
3.	Na cilindrično cev je pritrjen razdeljevalec toplote, nanj odvodni lijak za vroči zrak, ki vroči zrak enakomerno pod lesami razdeli in ga krepko pritiska skozi hmelj na njih.
4.	Različni regulatorji, ki skrbijo za enakomerno toploto.
Kakšne prednosti nam pa nudi ta sušilnica oziroma priprava, ki jo moremo enostavno vstaviti v vsako že obstoječo sušilnico Linhartovega ali Saazia sistema?
Predvsem nam ni treba povečavati že obstoječih sušilnic, ravnotako so pa lahko nove sušilnice Vs—/4 ploskve manjše, kakor bi odgovarjalo normalni potrebi. Da se pri tem prištedi mnogo gradbenega gradiva, posebno, ker bi zadoščala za naše srednje hmeljarje (15—20 met. stoto v pridelka) mala sušilnica 5 nr. Koliko prihranimo na času, delu in kurjavi, če pomislimo, da se posuši na „Elektri" z umetnim prepihom lesa hmelja v %—XA času. Če posušimo na navadni sušilnici na 5 m2 v 24 urah 150 mernikov svežega hmelja, smo z uporabo Elektra-sistema že v 7 urah s to količino gotovi, torej moremo na Elektri v 24 urah neprestanega obrata čez 500 mernikov posušiti. [Kakšnega pomena je to, bo pač uvidel vsak hmeljar, ki mora ves izmučen od dela v hmeljniku čez dan še v sušilnici prečuti cele ncči, ki mu spodkopavajo zdravje. Z reguliranjem brzine ventilatorja moremo poljubno zvišati ali zni-
žati toplino. Popolnoma smo neodvisni od vremenskih neprilik, kar bo znal ceniti praktični hmeljar, ki ve, koliko muke mu prizadeva nizki zračni tlak pred nevihto ali deževjem, ko ne pomaga vsa kurjava nič in tišči vroči zrak k tlom. Ali, kadar je sezona obiranja v znamenju dežja in kar teče od hmelja, dočim je zrak prenasičen vlage. Kar nemogoče je dobiti v barvi prvovrstno blago. Pri „Ele-ktri" pa mora zrak krožiti in odstranjevati sproti vso vlago.
Ker se tu lahko držimo predpisanih 40° C, se nam ni treba bati, da blago zažgemo, temveč mu ohranimo vse smole v prvotnem stanju, posebno pa nam ne izhlapijo eterična olja, ki dajo hmelju arom o, zaradi katere vedo posebno nemške pivovarne tako ceniti naš golding.
Tvrdka inž. A. Haberzettl v Kladnem (ČSR) je pripravljena oddati kaki domači tvrdki uporabo pa-
bora, in sicer prvovrstne. Uspeh je bil ta, da sem imel v hlevu močne živali, ki so pa malo molzle. Od 6 do 8 krav sem dobil mleka povprečno na dan 1. 1904. samo 131, 1. 1905. 161, L 1906. 101, 1. 1907. 141; 1. 1908. 111, 1. 1909. 171, 1. 1910. 211, 1. 1911. 181, 1. 1912. 15 1, 1. 1913. 21.81 in 1. 1914. 21.71,
Po odbitku mleka za uslužbence mi ni ostalo toliko mleka, da bi imel potrebno surovo maslo za lastno potrebo. Moral sem ga dobivati od drugod.
Takrat me je preoovoril moj pokojni sosed baron Cnobloch. ki je bil podpredsednik rejskega društva za planinsko sivo živino«, da sem 1. 1912. nakupil dve telici take živine iz njegove črede. Pozneje sem dokupil še dve kravi iz Švice in eno iz Predarl-skega. Od teh 5 glav izvira današnja moja čreda. V teku 17 let sem dobil 7 bikov, sam prvovrsten material. Montafonci so sčasoma izpodrinili vse mur-bcdenske živali.
Pod. 10. Krava „Mirka'
tenta „Elektra", kar bi značilo, da ostane denar doma in bi ne imel hmeljar sitnosti in nepotrebnih carinskih stroškov. Uverjen sem, da bo v par letih to sušenje hmelja z umetnim prepihom izpodrinilo stare načine, kot je moderna sušilnica hitro izpodrinila prvotni način sušenja na lesah v sobah. Želim le, da bi šli naši hmeljarji vzporedno z napredkom v tujini, da lahko vzdrže težak konkurenčni boj bodočih let.
I. K.
Montafonska pasma v Novem Kloštru.*
Veleposestnik Oton Pollack nam sledeče poroča o uspehu svoje reje, ki ga je imel z murboden-sko in moutafonsko pasmo.
Ko sem prevzel 1. 1904. posestvo, je bilo v hlevu 20 glav murbodenske živine, ki je štela 6 do 8 krav. Pozneje sem dokupil nekaj krav v okolici Judenburga. Bike sem kupoval od deželnega od-
* Novi Klošter pri Št. Petru v Savinjski dolini.
iz reje v Novem Kloštru.
Montafonska živina se v mojem hlevu izvrstno sponaša in napreduje v vsakem oziru. Živali so krepke rasti in zenačenih životnih oblik. Tudi so popolnoma zdrave, kar izpričuje tudi vsakoletno tubckuliiiiziranje.
Čreda šteje danes 17 krav, 5 dvoletnih telic, . 6 mladih bikov. 6 teličic in 1 bika. Zaradi dobre mlečnosti se je število krav od leta do leta za 1 do 2 komada zvišalo, tako da je danes ob močnem krmljenju količina mleka tako velika, da zamorem vsak dan en zabojček surovega masla v kosih po M kg dobavljati. Krave same molzejo tekom zad-. njih let povprečno na dan in kravo:
1.1926.	11 kg mleka
1.1927.	13 kg „
1. 1928. 12-7 kg „
Najboljše molznice so dale mleka, in sicer: krava „Beta" ie dala 1. 1926 5289 kg mleka,
,, ,.Blanka" je dala 1. 1927 6926 kg mleka,
.. „Mira" je dala 1. 1928 8007 kg mleka.
Slika 10. nam kaže kravo ,,Mirko", ki je dala v devetletnem povprečju po 11 kg na dan.	R.
Vzdrževalna! in proizvajalna krma. Krmljenje poj užitku. Sestava krmil
po škrobnih vrednotah.
ii i i j
V	zadnjem članku jKrmljenje krav po dr. Kell-nerju na podlagi škrobnih vrednot" je bila krma v dnevnem odmerku ločena v dva dela, v vzdrževalno in proizvajalno krmo. Stvarno se te krme ne da prav deliti, pač pa miselno, ker posega tudi vzdrževalna krma s svojim učinkovanjem v proizvajanje in nasprotno.
V	dnevnem odmerku za 500 kg težko molzno kravo je bila vzdrževalna krma določena sledeče:
6 kg sena,
5 kg ovsene slame in
20 kg pese.
To krmo dobe vse krave brez izjeme. Zato jo imenujemo tudi osnovno krmo ali glavno krmo. Namenjena je predvsem za vzdrževanje telesne teže. Seveda nam krava tudi pri tej krmi molze, če bi ne dobila nič drugega, toda" ta molža bi šla na račun njene teže in telesne moči. Zlasti pesa bi ugodno vplivala na njeno mlečnost.
Drugi del krme je namenjen za proizvajanje mleka, zato ga imenujemo' proizvajalno krmo. Kot taka veljajo pozimi poleg sočnega korenstva posebno različna močna krmila, oljnate.tropine itd. V našem primeni je bila v dnevnem odmerku določena za 500 kg težko' kravo, ki molze na dan 101 mleka, sledeča proizvajalna krma:
IV2 kg meničnih otrobov in
1V2 kg lanenih tropin.
Za dosego veeieea ulitka je merodajna predvsem proizvajalna krma. Zato na tratimo krmo. če dajemo molznim kravam samo toliko in take krme, kakor je potrebna za vzdrževanfe telesne teže in moči: pravi užitek se pokaže. šele s pokladanjem
proizvajalne krme, Cim več nam daje krava mleka, tem več potrebuje proizvajalne krme in nasprotno.
Vse krmljenje se ima pri kravah ravnati po mlečnosti, ali še bolje povedano, po užitku. Pri odmerjanju proizvajalne krme ni namreč merodajna samo mlečnost krave, ampak obenem tudi njena hasnovitost, ki se da z besedo „užitek" še najbolje označiti. Krmljenje po užitku pomeni torej krmljenje po mlečnosti in po rentabilnosti, t. j. po tem, kako se nam krma izplačuje.
Naše krave dobe povečini samo vzdrževalno krmo ali kaj malega proizvajalne krme. Zato so tudi uspehi pomanjkljivi, Krave nam malo molzejo in se reja slabo izplača. Z močnejšim, proizvajalnim krmljenjem — v kolikor se izplača — moramo na to vplivati, da se dvigne mlečnost in dobičkanos-nost molznih krav.
Merodajna za uspeh kravje reje je njena rentabilnost. toda ne samo rentabilnost krmljenja, kakor je bila zadni«č navedena, ampak rentabilnost celokupne reje, ki obsega še celo vrsto raznih drugih stroškov, ki 1'1'h imamo z rejo rrHznih krav. Zadnjič sem navedel samo stroške krmljenja in še ti so bili pri domačih krmilih nizko nastavljeni, tako n. pr. pri krmski pesi kilogram samo no 10 par. Ako bi ceno nastavil no 25 par, kar bi bilo upravičeno, bi se ves končni uspeh takoi močno bm-e-menil, ker bi ostalo namesto 4.90 Din prebitka samo 1.90 Din.
Kakor rečeno, se moraio na pri obračunu za rentabillteto upoštevati vsi dmgi strdki kakor so za strežbo, za amortizacijo, za obresti, za hlev, za inventar, ki znaša v celoti toliko, da je ves uspeh le navidezen in da trpi gospodar v resnici izgubo, če upošteva vrednost svotesra dela.
Kdor bi hotel noi zadtii"e podanih vodiKh sestaviti dnevni odmerpk krm" za krave nf> škrobnih vrednotah, se lahko nonči o sestavi in škrobni vrednoti najvažnejših naših krmil iz sledeče tabele:
Sestava in škrobna vrednota krmil.
Vrsta krmil	Beljakovine %	Škrobna vrednota za 100 kg kg
Seno, dobro.......	3-8	31-0
prav dobro .....	5-0	36-2
Otava..........	5-6	35-7
Kislo seno........	8-0	20-9
Suha domača detelja, dobra i .	5-5	319
Suha dom. detelja, prav dobra	7-0	35-6
Suha lucerna, pred cvetjem . .	8-1	265
Suha rdeča detelja (inkarnatka)	5-5	27-4
Slama, pšenična......	06	9-7
ječmena zim.....	0-5	107
ovsena......	1-0	17-0
„ koruzna ......	1-3	203
Kiompir.........	o-i	19-0
Korenje.......... . .	0-4	8-7
Pesa..........	0-1	6-3
Repa..........	02	4-6
Vrsta krmil
*
Buče . . . . ■ :tf . . . , ,
Ječmen, zrnje.......
Oves, zrnje........
Koruza, zrnje . . .,,. . . . . Pšenični otrobi, drobni .
„	„ debeli . . .
Pivovarske tropine, sveže . .
stihe . .
Sladne kali........
Lanene tropine......
Orehove tropine ......
Sezamove tropine.....
Ribja moka........
Mesna moka.......
Mleko ..........
„ posneto......
Beljakovine 0/ 0	Škrobna vrednota za 100 k§ kg
0-4	7-4
6-1	72-0
7-2	59-7
6-6	81-5
11-1	481
91	42-6
3-5	12-7
14-1	50-3
11-4	38-7
27-2	71-8
38-7	75-7
34-2	71-0
43-6	44-0
63-6	89-9
3-3	14-7
3-8	90
	R.
Bradavice pri domačih živalih.
Na koži pri naših domačih živalih nastajajo večkrat izrastki in tvorbe, ki živali ne bole in ki navadno tudi vsaj v večji meri ne ovirajo porabe in običajnega užitka od živali, pač pa dostikrat znatno kaze zunanjost živali; take tvorbe so tudi bradavice.
Bradavice se prikazujejo pri vseh vrstah naših domačih živali, vendar pa najrajše pri goveji živini in pri konjili. Bradavice prinese semintja žival že s seboj na svet, toda to so le prav redki primeri in žival jih dobi navadno pozneje v življenju. Bradavice se pokažejo na živalski koži nenadoma in v prav različnih oblikah ter tudi na različnih delih telesa. Pri prežvekovalcih nastanejo bradavice pa najrajše na vimenu in na glavi.
Kaj je pravi vzrok, da nastopijo bradavice, se ne da dognati z gotovostjo: dognano je le to, da se pojavijo bradavice na onih mestih kože, kjer je tenka in fina. Misli se tudi, da nastanejo tam, kjer se kožo precej draži. Naši živinorejci so pogosto mnenja, da se bradavice nalezejo ali podedujejo ter da se prenašajo od človeka na žival in narobe. Pogosto vidimo, da se pokažejo bradavice pri eni kravi v hlevu in se polagoma pojavijo tudi pri sosednjih kravah. Opazilo se je med drugim tudi. da je prišla v hlev nova dekla, ki je imela na rokah bradavice in v nekaj mesecih dobilo ie več krav, katere je molzla, tudi bradavice na vimenu.
Za nas so najvažnejše bradavice pri goveji živini, Govedo dobi bradavice zlasti na vimenu, kjer nam delajo lahko težave in škodo pri molži, mlado govedo pa dobiva rado bradavice zlasti na glavi, po trebuhu in na vratu. Včasih se napravi na govedu toliko bradavic, da je skoro vsa koža ž njimi pokrita; pri živalih, ki so se prvič ubrejile in teletile, je vime včasih tako posejano z različnimi bradavicami, da je molža Drava težava. Bradavice so pa lahko ne le izredno številne, temveč tudi izredno velike in različne oblike: v enem primeru so po operaciji tehtali bradavice in dognali, da so bile 30 kg težke. Pred nekaj časa pokazali so mi v bližini Ljubljane kravo s tolikimi in tako velikimi bradavicami na vimenu in do trebuhu, da sem bil v zadregi, kaj naj svetujem posestniku.
Kaj naj storimo z bradavicami? Kakor sem že rekel, bradavice ne naoravljajo živali nikakih bolečin in navadno nam ne delajo tudi znatne škode in zaraditega tudi ni potrebno, da bi si delali posebne skrbi, ako se pokažejo. Bradavica nastane brez bolezni in balerin in ravnot^ko tudi dostikrat sama zopet izgine. Pri vseh vrstah bradavic in še posebno pri takih, ki vise na ožjem peclju, se prav pogosto pripeti, da se vedno bolj suše, da postajajo manjše in naposled odpadejo ter ne puste na koži prav nobenega sledu za seboj. Kadar ne marajo bradavice same izginiti in kadar jih je oreveč, tako da res kaze žival ali na celo. da so nadležne. Dotem želi posestnik, da se bradavice odstranijo. Z notranjimi zdravili ni mogoče bradavic odstraniti, pač na mehaničnim notom ali z majhno operacijo. Ako bradavica ne sedi na opasnem kraju (n. pr. očesni trepalnici), jo jc skoro vedno mogoče odpraviti, vendar je pa treba biti pripravljen na to. da se bo zopet ponovila; bradavice imajo pač to lastnost, da
se rade ponove, ako se jih je x\a umeten način odpravilo.
Najlažje in najzanesljivejše se odpravijo take bradavice. ki vise na peclju; te bradavice enostavno podvežemo. Podvezo napravimo na ta način, da položimo okoli peclja primerno in močno vrvico, katero na to prav krepko zadrgnemo in zavežemo; ta podveza prične takoj ovirati! -dotok krvi in prehrane v bradavico in bradavica se prične sušiti ii^ manjšati. Čez nekaj dni ni podveza več dosti krepk# in treba jo je nanovo dobro zadrgniti: ako to zadrga vanje še parkrat ponovimo, se posuši tudi pecelj in odpade z bradavico vred.
Mnogokrat pa bradavica ne visi na peclju in je taka, da je ni mogoče podvezati; bradavice te vrste je treba odrezati z nožem ali s škarjami ali pa od-ščipniti s primernimi kleščami; semintja so bradavice tudi take, da se jih mora izpraskati. Če bradavico odrežemo ali odščipnetno, se mora ono mesto, na katerem se je držala bradavica, obžgati z razbeljenim železom ali pa s peklenskim kamenom (lapis) ali pa s solitrno kislino: ako je pa bila bradavica na vimenu na sescu, je^pajbolje, ako se namaže to mesto s salicilnim mazilom. One bradavice, ki se ne daio lahko odstraniti, je pa dobro namočiti večkrat s formalinovo raztopino, da se prično polagoma sušiti in manjšati.	F. Černe.
Pravila
samostojnega odseka za perutninarstvo in kunčjerejo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Člen 1.
Samostojni odsek za perutninarstvo in kunčjerejo je ustanovljen na podlagi § 25. pravil Km-effijsike družbe za Slovenijo po sklepu glavnega odbora 7, dne 21. februarja 1929. ter ima svoj sedež v Ljubljani. Odsekova pravila določa in izpreminja edinole glavni odbor Kmetijske družbe.
Člen 2.
Namen odseka je, z vsemi dopuščenimi sredstvi pospeševati gospodarski razvoj in napredek perutninarstva in kunčjereje.
Člen 3.
Delokrog odseka. V dosego svojega namena vrši odsek naslednje naloge:
1.	Priskrbuje plemenske živali in jajca za valjenje;
2.	dobavlja perutninarjem in kunčjerejcem vse potrebščine ;
3.	podpira zavode in postaje za perutninarstvo in kunčjerejo;
4.	prireja razstave in oglede plemenskih živali;
5.	priiTeja zborovanja, strokovna predavanja in poučne tečaje;
6.	izdaja poučne članke v ,.Kmetovalcu" in šftri strokovno otivo;
7.	zbira statistiko perutninarstva in kunčjereje:
8.	posreduje in pospešuje prodajo pridelkov perutninarstva in kunčjereje;
9.	nudi moralno in materielno podporo vsem gojiteljem perutnine in kuncev.
' Člen 4.
če spozna za dobro, tudi z dodatnim priporočilom pošiljati jih na določeno mesto.
Člen 5.
Sredstva, ki služijo odseku v dosego njegovega namena, so prispevki udov, vsakovrstne podpore Kmetijske družbe za Slovenijo ter izpcslovane podpore' iz javnih zakladov. Med ta sredstva spadajo tudi vse pridobitve, ki jih dobi odsek s svojim delovanjem na podlagi teh pravil.
. ■ Člen 6.
Odsekovi pravi udje morejo bitii edinole udje Kmetijske družbe za Slovenijo (ud Kmetijske družbe je lahko vsaka neoporečeina oseba). V svrho razširjenja in poglobljenja od-sekovega delovanja pa more odsekov odbor sprejeti za podporne ude tudi druke neomadeževane osebe, ki iz kateregakoli vzroka niso člani Kmetijske družbe, pa se zanimajo za rejo perutnine in kuncev.
■ Člen 7.
Dolžnost vseh udov je po svojih močeh podpirati odsekovo delovanje, sprejeti izvolitve v odsekov odbor ali v druge posebne odbore, ki se po potrebi začasno ali v kakih krajih osnujejo za časovno omejene strokovne prireditve. Vsi udje ŠO tudi dolžni ob določenem času plačati od odsekovega občnega zbora določeni letni prispevek.
Člen 8.
i '
Vsak odsekov ud ima v enaki meri pravico uživati vse ugodnosti, ki jih nudi odsek v. dosego svojega namena, zlasti pa imajo vsti1 udje pravico udeleževati se odsekovih priredb ter občnega zbora. Na občnih zborih glasovati, voliti in voljeni biti pa imajo pravico le pravi udje.
člen 9. "
Odsekova poslovna doba se začne 1. marca vsakega leta. Ud, ki je v zastoju z udrnino, nima prav5.ee na ugodnosti, ki jih nudi odsek. Ud, ki ni plačal predpisanega letnega prispevka, preneha biti ud odseka in vse njegove pravice do odseka ugasnejo.
Člen 10.
Odsekova organa sta
1.	odsekov občni zbor in
2.	odsekov odbor.
Člen 11.
Občni zbori so redni, ki se vršijo vsako leto v drugi četrtmi koledarskega leta, in izredni občni zbori, kli se sklicujejo po potrebi. Vsak občni zbor se mora poprej razglasiti v glasilu Kmetijske družbe za Slovenijo. Ta razglas velja za vabilo na občni zbor ter je v njem navesti spored. Na rednem občnem zboru je obravnavati o letnem poročilu odsekovem, oziroma delovanju njegovega odbora, o letnem računskem zaključku za preteklo leto in o proračunu za prihodnje' leto ter je izvršiti volitve v odsekov odbor. Druge točke sporeda rednega občnega zbora iti izrednih občnih zborov določi odsekov odbor. Občni zbor je sklepčen, če je navzoč odsekov načelnik ali njegov" nameštnftk, vsaj polovica odsekovih odbornikov in najmanj desetina pravih udov. Ob nezadostni udeležbi se občni zbor vrši pol ure kesneje na istem mestu in z istim sporedom, četudi je navzočih manj kot desetina pravih udov. Pri volitvah in pri glasovanju so veljavne1 tozadevne določbe pravil Kmetijske družbe za Slovenijo.
Člen 12.
Odsekov odbor sestoji iz načelnika, tajnika in blagajnika ter 12 odbornikov, ki se izvolijo na občnem zboru za dobo enega leta in se dele na dva pododseka po 6 članov, in Sicer perutninarski in kutlčjerejski pododfcek. Odbor vodi skupne'agende, dočim poslujeta oba pododseka vsak za svojo
stroko. Za delovanje odbora in posameznih odsekov je me-rodajen poslovnik, kii, ga sestavi odbor. Odbor je sklepčen, če je navzoč načelnik ali njegov namestnik in vsaj 7 odbornikov.
Člen 13.
Načelnik zastopa odsek na zunaj ter pravnoveljavno podpisuje vse odsekove dopise', naznanila in razglase; on vodi odsekove občne zbore, odborov« seje ter vodi in nadzoruje vse odsekovo delovanje. Če je načelnik zadržani, ga nado-mestuje njegov namestnik, ne da bi bliil v to posebno pooblaščen. Odsekova pisarna je združena s pisarno Kmetijske družbe za Slovenijo in njeni uradniki so odseku na razpolago za vršitev vseh administrativnih in blagajniških poslov.
Člen 14.
Nesoglasja in spore razsoja odsekov odbor, če pa kaka sporna stranka z razsodbo ni zadovoljna, jo kononoveljavno razsodi glavni odbor Kmetijske družbe.
Člen 15.
Ker je odsek za perutninarstvo in kunčjerejo obstojni del in organ Kmetijske družbe, zato je vse odsekovo premoženje istočasno tudi družbeno. Samostojni odsek more premično in nepremično premoženje imeti ali dobivati le v imenu Kmetijske družbe za Slovenijo.
Člen 16.
Obstoj in razpust odseka je odvisen od sklepa glavnega odbora Kmetijske družbe, zato ob eventuelnem razpustu odsek nima pravice sklepati o svojem premoženju, ker je to na podlagi teh pravil :in pravil Kmetijske družbe za Slovenijo itak lastnina te družbe.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Vprašanje 9. Lansko leto je lepo obrodila smreka. Nabral sem že v jeseni 2 kg smrekovega semena z namenom, da ga posejem. Hranim ga v kleti, pomešanega s soljo, kjer upam, da bo dobro prezimil. Imam namreč prostor, ki je precej zasenčen z listnatim drevjem. Sedaj ga hočem pogozditi, čeravno sem ga še pred leti nad polovico kosil. Kdaj je najprimernejši čas za setev smrekovega semena? Kako ga je sejati, da ne bo treba pozneje presajati rastlin? (M, S. v G.)
Odgovor: Setev smrekovega semena se vrši prav na preprost način marca ali aprila meseca, ko se zemlja nekoliko osuši. Važno pri tem je, da je zemlja očiščena plevela, trave in grmovja ter da se jo pripravi za setev. Najboljša zemlja je seveda v posekanih gozdovih, kjer je gozdna prst še ohranjena. Senožet je pa treba z železnimi grabljami prej dobro pregrabiti in temeljito zrahljati rušo, še bolje1 jo prekopati in odstraniti vse, kar bi škodovalo mladim rastlinam. Boljše in temeljitejše to delo izvršimo, tem večji imamo uspeh. Seme se seje na široko kakor detel jno semene. Na to se seme za-grebe z grabljami, tako da pride do 1 cm globoko. Na 1 oral se porabi 6—10 kg semena. Gledati je pri setvi, da se seme lepo enakomerno porazdeli. Lahko' sejemo smrekovo seme tudi v vrste. Na vsakih 1 do 1/4 m se zemlja dobro predela v pasovih, ki so približno V* m široki; tu sem se potem seme vseje. Te proge napravimo vodoravno, da jih pozneje dež ali kaj drugega ne razkoplje. S setvijo v vrsto se prihrani mnogo na delu, pa tudi poznejše obdelovanje in oskrbovanje je lažje, zlasti če1 je plevel ali kaj dirugega zopet pognalo. Kjer je lega prav solnčna in suha, tamkaj mešajo nekateri med seme oves lin žito z namenom, da se tako pozneje obvaruje mlade rastline pred hudo vročino. Smrekove seme skali po približno 3 do 4 tednih po setvi. Vkljub tej enostavnosti se setev gozdnih semen v naših razmerah ne priporoča, ker -se seme porazgubi (ptiči, miši). Večkrat za-
Jusi mlade rastlinice plevel, vročina ali ta mraz, zato se za male posestnike priporoča, da sadijo sadike.	Ho G.
Vpiašanje 10. Imam travnik 50 arov velik, ki leži ob Savi na sipni zemlji. Pred 5 leti sern ga preoiral in obde-laval za njivo in dobro gnojil. Sedaj ga hočem nanovo zasejati. Katera travna in deteljna semena naj posejein, da dobim dobro travniško rušo? (1. T. v L.)
Odgovor: Za ta prostor -potrebujete 28 kg semena, ki ga je Pv/seyati med oves. Najprej je posejati oves po surovin -brazdali. Ko ste njivo z brano prevleki!, je posejati še pripravno mešanico trav in, detelj. Svetujemo Vam sledečo mešanico za Vašo zemljo in lego: lK'kg domače detelje, >4 kg bele detelje, 'A kg hmeljne lucerne, 4 kg pasje trave, 5 kg francoske pahovke, 2 kg mačjega repa, 2 kg "laške lju-like, 3 kg angleške ljulike, 4 kg travniške bitaice, 2 kg pasjega repa, 2 kg melikei stoklase, i kg travniške latovke, 1 kg ovčje bilnice, skupaj 28 kg. Cene* tem semenom dobite v i,n-seratnem delu »Kmetovalca". Travna semena je plitvo zavla-čiti z brano, v katero vpletete trnjevih vej. Oves je pokositi, kakorhitro stopi v latje.	— r —
Vprašanje 11. Hočem gnojiti travnik, ki ima lahko peščeno zemljo. S kakšnimi umetnimi gnojili naj gnojim in koliko jih potrebujem za 1 ha? (Fr. L. v B.)
Odgovor: Ker potrebuje Vaša zemlja vseh gnojilnih snovi, Vam priporočam, da vzamete mešano umetno gnojilo, ki je znano z imenom »Niitrofoskal". Za 1 ha potrebujete najmanj 500 kg tega gnojila.	— n.
Vprašanje 12. Kupil sem predkratkim vinograd, ki ga hočem sedaj nanovo zasaditi.Ker pa si do sajenja ne morem priskrbeti komposta, vprašam, če smem gnojiti s svežim hlevskim gnojem ali pa z umetnimi gnojili in kako naj gnojim z enim in drugim? (F. Z. v B.)
Odgovor: Dotični svet morate najprej zrigolati, t. j. globoko prekopati, da bo pripraven za saditev trt. Gnojite lahko s hlevskim gnojem, ki bo v tem primeru bolj učinkoval kot umetna gnojila, ker bo obenem zemljo izboljšaval v njenih lastnostih, dočim nudijo umetna gnojila samo najpotrebnejše redilne snovi. Izmed umetnih gnojil Vam svetujemo mešano gnojilo nitrofoskal, ki ga potrebujete za vinograd pa 800 kg na 1 ha. S hlevskim gnojem lahko gnojite pri sadiitvi, in sicer k trtam v jame. Z umetnim gnojem pa počez in pri saditvi, toda tako, da ne pride gnojilo v neposredno dotika s koreninami. To velja sicer tudi za hlevski gnoj. Svetujemo Vam, da si kupite knjigo »Vinarstvo", katero je spisal ravnatelj A. Žmavec, da se poučite o> sajenju in gnojenju trt, pa tudi o drugih vprašanjih novega vinogradništva. — r —
IZ DELOVANIA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica Breznica je zborovala 20. januarja t. 1. Od 75 članov je bilo 17 navzočih. Računski zaključek izkazuje 1V36 Din dohodkov, 1655 Din stroškov in hranilnično vlogo 2173 Din. V odbor so bili izvoljeni: Jan. Pristov načelnikom, Jos. Pogačar, Fr. Zupan, Jan. Zupan in Fr. Čop odbornikom. Za delegata sta bila izvoljena Jan. Pristov in Fr. Šilar. Pri slučajnostih se je opozarjalo na potrebo večjega zanimanja na red pri rabi podružničnega orodja in na rejo potrebnih merjaščkov in mladih bikov.
Kmetijska podružnica za Muto in okolico je zborovala 30. decembra 1928. Od 42 članov je bilo navzočih 12. Iz računskega zaključka je povzeti, da je imela podružnica 1995 Din prejemkov in 1700 Din izdatkov. Pri nadomestni volit vi je bil izvoljen Fr. Mravljak za blagajnika. Pri slučajnostih se je sprejel predlog, da se nabavi trokar proti napenjanju govedi.
* Objavljene bodo v prihodnji številki.
GOSPODARSKE STVARI.
Izvoz perutnine in divjačine v manjših pcš.ijkah. Nekateri manjši podeželski izvozniki perutniae in Jivjačine se pritožujejo, da je izvoz tega blaga znati. ) etežkočen po določilu, da mora vsaka, še tako mala pošiljka za izvoz, biti pregledana na oddajni postaji po živlnozdravniku. Tak postopek zelo podraži izvozne stroške in ovira izvoz teh pridelkov, kli tvorijo važno izvozna' postavko Slovenije. Perutnina, oziroma divjačina, je itak pregledana na obmijni postaji po obmejnem veterinarju, zato bi moral ta pregled zadostovati: Kmetijska družba je na tozadevno pritožbo izvozničarjev do-poslala kmetijskemu ministrstvu vlogo, v kateri se zavzema za to, da se ta veterinami pregled za manjše' kot vagonske pošiljke omeji na že veljavni pregled na obmejni postaji.
KMETIJSKE NOVICE.
Enodnevni tečaj za rez v viucgradu se vrši dne 16. marca t. 1. tia oblastni vinarski in sadjarski šoli v Maribor^. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14. do 18. ure. Potrebni, ki izkažejo to s potrdilom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek za hrano.
Zatiranje vran. Da se omeji nadaljnje razmnoževanje vran, ki delajo že prav občutno škodo zlasti poljedelcem, je skkinil oblastni odbor mariborske oblasti pospeševati zatiranje vran. Najboljši čas je sedaj pozimi, in najboljši način polaganje strupa; v ta namen se je najbolje obnesla tako-zvana »fosforjeva pasta". Da se ta akcija čim obširneje izvede, priznava oblastni odbor mariborske oblasti na tozadevno prošnjo občinam in kmetijskim korporacijam 50% podporo za nabavo »fosforove paste". Prošnje, kolkovane z 5 Din, je vlagati naravnost na oblastni odbor v Mariboru. Natančna navodila za vlaganje teh prošenj kakortudi za najuspešnejši način zatiranja vran se dobi na vsakem občinskem predstojništvu mariborske oblasti.	,
KNJIŽEVNOST.
Na recenzijo svojega »Hmeljarstva" odgovarjam zaradi stvarnosti sledeče:
Pod puhlico razumevam peščenoilnato zemljo z obilo apna. Na str. 73. je to točno rečeno. Na lokalni pomen besede se nisem oziral. Koliko velja hmeljevina za nastil in krmo, sem povedal in poudaril pri jesenskih poslih v hmeljniku, da jo je najbolje zažgati zaradi škodljivcev. Ali je žični nasad cenejši ali dražji, sem skušal dokazati z računom. Nikjer ne oporekam, da ni Lorberjeva sušilnica boljša od preprostih, toda draga je. Poudarjam v knjigi, da je sušenje v sobi le pripomoček v sili, ki ga bomo vkljub nevarnosti ognja morali uporabiti, ako bo sila. Nikjer ne trdim, da so baš Savinjčani nazadnjaški v tehniki hmeljarstva, res je pa, da smo nazadnjaški, kar se tiče pospeševanja hmeljarstva. Savinjčani bi lahko danes imeli hmeljarsko šolo, če bi bili hoteli. Pri meni znači hmeljevka vedno hmeljski drog. Tudi vinogradniki uporabljajo »bmeljevke" za matičnjake. Kdor ve, kaj je to „ko-bul" (»kobula" čisto napačno) v rastlinski morfolo-giji, ve tudi, da razcvetje hmelja nikdar nima oblike kobula. Beseda kobula je zlezla v hmeljarsko terminologijo iz nemščine, kjer so pa sedaj že napako spoznali (glej Fruhwirt: Hopfenbau) in popravili. Čehi pravijo storžku »hlavka" (po naše glavica), a ne »okolik" (kobul). Zakaj je mi ne bii smeli? Rabim besedi štor in koreniko v istem pomenu. Žalca nisem zapostavil, saj ga v zgodovinskem delu dovolj omenjam in celo prinašam sliko
..Hmeljarne", klimatično ga pa nisem mogel obdelati, ker nima meteorološke postaje. jnž. Vinko Sadar, Bukovo, Srbija.
DRUŽBENE VESTI.
Opozorilo vsem podružnicam!
Naročila na modro galico. Ker je bil čas za naročitev modre galice določen do konca iebruarja, vsa naročila pa do danes še niiso došla, opozarjamo na zamudo vse podružnice in jih poživljamo, da sc s svojimi naročili čimprej priglasijo in pošljejo za vsakega naročnika in za vsak kg po 2 Din are.
Naročila na semenski krompir sprejema družba še nadalje, in sicer do 15. marca t. 1. Opozarjamo na to vse, ki želijo priti do semena. Družba ga bo naročila le toliko, kolikor prejme naročil od svojih podružnic, ki so se pravočasno oglasile. Krompir se bo uvozil šele po 1. aprilu, da bomo deležni carinskih ugodnosti. Za naročila na krompir je treba poslati aro, ki znaša za vsak kg 1 Din.
Samostojni odsek za perutninarstvo in kunčjerejo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani se je obnovil v seji glavnega odbora Kmetijske družbe Ane 21. februarja 1929. Ta odsek je deloval do vojne, ki je ustavila tudi delovanje tega odseka. Sedaj po vojni se je pa pokazala zopet potreba za smotreno pospeševanje perutninarstva kakor sploh male živinoreje, zlasti pa kuncev.
Občni zbor samostojnega odseka za perutninarstvo in kunčjerejo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v nedeljo, 3. marca t. 1. ob desetih dopoldne' v družbenih prostorih na Turjaškem trgu štev. 3/1. s sledečim sporedom: 1. Poročilo o obnovitvi perutnainairskega in kunčjerej-skega odseka, 2. prečitanje pravilnika, 3. volitev odbora, 4. določitev letnega prispevka, 5. prireditev razstave za perutnino in kunce, 6. slučajnosti. — Vabimo vse rejce in prijatelje perutnine in kuncev, da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora in pokažejo s tem, da jim je v resnici ležeče na vzajemnem in smotrenem pospeševanju teh dveh važnih panog našega kmetijstva. Pred zborovanjem se Bodo sprejemali novi člani. Vabimo zlasti tudi naše gospodinje, da se udeleže zborovanja in da pristopijo v ta odsek.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK
rednega občnega zbora Kmetijske družbe za Slovenijo, 28. decembra 1928. ob enajstih dopoldne v „Mestnem domu" v
Ljubljani.
(Konec.)
6. Predlogi podružnic.
Glavni odbor je izmed številnih predlogov, ki so jih do-poslale podružnice za družbeni občni zbor, določil samo tiste za obravnavo na tem zborovanju, ki jih ne more rešiti sam glavni odbor oz. vodstvo Kmetijske družbe in ki imajo bolj splošni pomen.
Na predlog, podružnic Teharje je občni zbor sklenil, ustanoviti družbeno skladišče v Celju, v kolikor bodo za to dani pogoji.
Podružnica Struge pri Dobrepolju je predlagala, naj družba posreduje, da se vpeljejo tečaji za vzgojo živinozdravnišlkih pomočnikov po deželi, ki naj pomagajo pri nujnih bolezenskih primerih pri živini v krajih, ki so oddaljeni od živinozdrav-nikov. — Občni zbor je ta predlog soglasno sprejel.
Podružnica Ribnica na Dolenjskem je predlagala, naj družba po možnosti zopet začne razdeljevati med ude sadna
drevesca, četudi po primerni odškodnini. C. predsednik in družbeni ravnatelj sta pojasnila delegatom, da je družba poskrbela že za razširjenje družbene drevesnice s tem, da je vzela, v najem zemljišče na Bokalcih, da bo mogoče vzgajati večje število drevesc. Glede brezplačne oddaje, pa je to sedaj nemogoče, ker udnina ne krije niti stroškov za izdajo „Kmeto-valca". Pred vojno so udje plačevali po 4 K za udnino, kar bi odgovarjalo današnjim 80 Din v vrednosti.
Podružnica Letuš je predlagala, naj družba izda katalog s slikami najboljših in priporočljivih kmetijskih strojev, da se kmetovalci o njih pouče in si Jažje naroče, kar potrebujejo. G. predsednik je pojasnil, da je družba že v tekočem letu nameravala izdati tak katalog, vsled pomanjkanja sredstev, se pa to ni moglo izvesti. Upati je pa, da se bo izdal še tekom prihodnjega leta.
Podružnica v Šiški je predlagala, naj občni zbor sklene, da skušaj družba doseči: 1. prepoved uvoza inozemskega krompirja in izvoz našega domačega pridelka; 2. naj se za-brani uvoz vseh mlečnih izdelkov; 3. ker je pomanjkanje krme, naj se prepove izvoz otrobov in močnih krmil; 4. naj družba skuša doseči podporo za cenejšo oddajo otrobov in močnih krmil živinorejcem tistih okrajev, ki so bili prizadeti po toči. —< Občni zbor je soglasno sprejel to resolucijo, odklonil pa predlog g. Komana, ki zahteva, naj družba vzame odprodajo krompirja v svoje roke.
G. inž. Šturm iz Konjic, je priporočal družbi, naj ustanovi skladišča kmetijskih potrebščin v vseh večjih okrajih, kjer so za to dani pogoji. Občni zbor je osvojil tudi ta predlog.
G. Lenarčič iz Blok,.je prosil, naj Kmetijska družba poskrbi za živinsko sol, ki je nujno potrebna v letošnjem letu, ker je krma slabejše kakovosti. Dobil je pojasnilo, da je družba storila tozadevno vse mogoče korake, dosedaj pa žal brezuspešno.
G. Lenarčič je nasvetoval, naj družba stremi za tem, da pridejo kmetovalci Slovenije čimprej do svoje kmetijske zbornice. Dandanes, ko imajo že vsi stanovi svoje zbornice in so jo celo lovci že zahtevali, je kmetijska zbornica ena najbolj važnih zahtev in potreb slovenskega kmeta. Ta predlog je bil od občnega zbora soglasno in z odobravanjem sprejet.
G. Zupančič iz Mokronoga je predlagal, naj občni zbor naroči glavnemu odboru, da temeljito prouči zadevo zakona kmetijskih kreditov in pravnoveljavno sklene glede pristopa v članstvo oblastne kreditne zadruge v Zagrebu, kakortudi najetja primernega kredita, ki je potreben za poslovanje Kmetijske družbe. Občni zbor je tozadevno soglasno sklenil, da da glavnemu odboru polno moč, da po lastni uvidevnosti ukrene vse, kar se mu tozadevno zdi potrebno in koristno za družbo in da bodo ti njegovi skleiJi ravnotako veljavni, kakor da jih je sklenil občni zbor.
G. predsednik je podal še nekatera pojasnila na vprašanja delegatov v stvareh blagovnega prometa.
Nato je ob polu dveh popoldne zaključil občni zbor z voščilom k novemu letu 1929.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Mošnje, v nedeljo, 17. marca ob 3. popoldne v stari šoli; Apače, v torek, 19. marca ob 9. dopoldne v gostilni Karla Fiirst; Ormož, v torek, 19. marca ob 9. dopoldne v mali dvorani kletarskega društva; Št. Jošt nad Vrhniko, v nedeljo, 24. marca ob dvanajstih v gostilni Škvarča; Kostanjevica, v nedeljo, 7. aprila ob 8. dopoludne v osnovni šoli.

„Zabranivši drisko pri teletih in prašičih, je Thur-pil občudovalnega uspeha. Njegova dobrota je neopo-rekljiva. Ne manjka pri nas v nobeni hiši."
„Rhurpil" zabrani ovčjo drisko! H- kmetovalec v o.
„Thurpil" se dobiva pri živinozdravnikih in v lekarnah. Zahtevajte pristni „Thiirpil" in odklanjajte nadomestila. Edina tovarna: Cl. Lageman Chem. Fa-brik Aachen. Zastopnik: „Lykos" Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
solitrom
ki je najboljše in najhitrejše učinkujoče du&ičnato gnojilo. Gnojite z njim, čim skopni sneg, toda samo po suhih rastlinah. Čilski soliter dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani in povsod tam, kjer prodajajo umetna gnojila. Vsa pojasnila in navodila podaja brezplačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra Ljubljana. Tavčarjeva ulica št. I. II.
Pomagajte ozimini
ki je trpela po zimskem mrazu
s čilskim
JI
PROIMINUL"
nadomestna koncentrirana tečna hrana za perutnino.
Poveča produkcijo jajc! Ohrani zdravo perutnino! Povišuje dobiček! Prospekti brezplačno. Zastopnik:
PERUTNINARSTVO M. GOLOB LESNOBRDO 4, P.VRHNIKA, SLOVENIJA.
ARBORIN
priznano dobro sredstvo za pokončevanje škodljivcev na sadnem drevju, osobito v zimskem času, izdeluje tvrdka

„CHEMOTECHNA
družba z o. z.
LJUBLJANA, Mestni trg tO.
KMETOVALCI UPORABLJAJTE PRI GNOJENJU VEDNO
40% KALIJEVO SOL
ker le na ta način dosežete največje pridelke in izboljšate zemljo- Potrebno
je letno na oral:
Za žita................. 80-120 kg
detelje, travnike in pašnike.......... 100—150 kg
okopavine, koruzo in trto.......... 120—200 kg
hmelj .....'........... 180-250 kg.
Sedaj spomladi naj vsak gnoji krompir z 40°/0 kalijevo soljo. Vsa potrebna navodila o gnojenju z umetnimi gnojili Vam da brezplačno:
AGRIKULTURAH KEMIČNI URAD H ZAGREBU, fiaČUoga Ul. Z li.
40°/o kalijevo sol si nabavite pri Kmetijski družbi za Slovenijo in njenih podružnicah-
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA ŠTEV. I.
Račun poštne hranilnice št. 14.257 Brzojav „Kmetski dom" Telefon 2847 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6°/0, pri trimesečni odpovedi po 7'/,%, brez odbitka davka na rente. Stanje vlog nad 20,000.000 dinarjev. — Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog.
Strankam nudi bre/.plačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovino brez prekiujenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroStvu, na vknjižbo in zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu
pod najugodnejšimi pogoji.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 —12'/, in od 3—4 '/s, le ob sobotah in dnevi|? pred prazniki od 8—12«/,. PODRUŽNICA V MARIBORU, SLOMŠKOV TRG ŠTEV. 3, PRITLIČJE, (POLEG STOLNE CERKVE).
Mala naznanila.
<_e proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20—,
vsaka nadaljna beseda po 1 Din. viakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Krasne tlakove
a. veže, kuhinje, cementne cevi, nagrobne spomenike, ' stoilniče, ' podboje izdeluje Ivan Gostln-,.«r., cementarna Pešata, pošta Dol pri Ljubljani.
263
Samo iz domačega platna se perilo ne trga!
Zato pa dalte v. tkanje laneno prejo, da jo stke > iomače platno tkalnica „Krosna" v Ljubljani, Urinskega c. b. Tkanje najcenejše!	273
Unda - Radio
Kadlo - Aparate in sestavne dele nudi kmetovalcem tudi na obroke: Glavno zastopstvo za Jugo-»lavjjo Teodor Drenig, Ljubljana, Drenikov vrh.
Sadno drevje.
21.00 komadov visoftodebehiih jablan-; šampanjske renete, bobovec pisani kardinal, Damasonov kos-mač, mašanegar. —' Visoke hruške: moštnice, od pritličnih: Dielovke. Klapovke, Viljamovke, ter nekaj češpelj, črešenj in marelic, ima na prodaj Ivan Hafner, Sv. Duh 10, pošta Skolja Loka. (Več po dogovoru. Manj kot 30 dreves se ne razpošilja.)__;_______ 12
Sadna drevesa.
Visokodebelne jablane, hruške, češplje, orehe kakor tudi najboljše vrste od pritličnih, in več sto divjih kostanjev. (Cena po dogovoru, pismeno ali ustmeno) ima na prodaj: Jakob Pintar, sadjere-iec pri Sv. Tomažu, pošta :Bukovica nad Skofjo Loko.	___20
Sadno drevje!
Za pomladansko saditev imam na prodaj večje število raznih, samo boljših vrst sadnega drevja, visokodebelno in pritlično. Cene zmerne in po dogovoru. Andrej Hafner, Dorlarje 14, š. Skolja Loka.	6
Sadno drevje.
2000 komadov visokodebelnih jablan: šampanjske renete, bobovec, pisani kardinal, damasonov kos-mač, zlata reneta, gorenjska voščenka in še druge boljše vrste. Cena prvi vrsti po 10 Din, druga vrsta 8 Din, ima na prodaj: Franc Hafner, Sv. Duh št. 21, pošta Skofja Loka. (Manj kot 30 dreves se ne razpošlja).	38
Trgovskega vajenca
z boljšo šolsko izobrazbo, poštenega, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem, isto-tam se sprejme
vrtnarja,
pridnega in poštenega, kateri" bi bil zaposlen tudi v trgovini. — Ponudbe je poslati na upravo ..Kmetovalca" pod štev. 57.	57
Vabilo
na 24. redni občni zbor ..Kmetijskega društva za ptujski okraj v Ptuju, ki se vrši na Jožefovo dne 19. marca 1929 ob 10. uri dopoldne v prostorih ..Posojilnice" v Narodnem domu. — Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika o lanskem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1928 . 4. Volitev treh udov načelstva. 5. Volitev petih udov nadzorstva. 6. Slučajnosti. — Načelstvo.	49
Lep konj (falk)
štiri leta star, 16 pesti visok, visokih kopitov in lepe hoje, krotak in zelo dober za vožnjo, je na prodaj pri: Ivan Potočnik, Dobravčeva št. 8, pošta 2lrl.	55
Službo upravnika
išče na večjem posestvu 28 let star Slovenec z večletno prakso na raznih veleposestvih na Češkem, kateri obvlada najmodernejše knjigovodstvo, vse moderne poljedelske stroje in poljedelstvo sploh. Cenjene ponudbe prosim na upravo ,,Kmetovalca" pod ,,Pomlad 1929", št. 46. #	46
Jajca za valenje
od čistokrvnih grahastih plimetk kokoši, komad po 5 Din oddaja: Tllka Jenko, St. Vid pri Stični. 56
Prodajalce posnemalnikov
jšče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: Tehna-družba v Ljubljani, Mestni trg 25./1.	24
Seme pravega kašeljskega zelja
prodaja 20 gramov za 6 Din. Ignacij Mercina, Zgor. Kašelj, p. Dev. Mar. v Polju.	13
Fige, češplje in brinje
. žganjekuho lina v zalogi: Ivan Jelačln, Ljub-...oi, tmonska cesta 2. Zahtevajte ponudbo I 252
Najnovejše štedilnike.
Kotle, peči, vrata, mreže, ventilacije, predpražnike, želez, korita za svinjake, okna in mlekarske potrebščine, izdeluje in razpošilja po nizkih cenah: Jakob Malenšek, železo-konstrukcijska delavnica Boli. Bistrica.	17
' Prodam:
opravo majhnega, umetnega mlina, i. s. 1J, K1 i-max motor 12 K. S. na surovo olje. 2.) 6 K. S parna lokomobla z miatilno vred, ki se zamenja tudi za manjšo garnituro. Naslov v upravništvu '..Kmetovalca". ', ■	30
Veliko posestvo na prodaj!
Obstoječe iz gospodarskega poslopja, hlevov, njiv, gozdov in vinograda ima pa prodaj radi bolezni: Martin Žviglič, Srebotno, p. Rajhcnburg.	31
Brezovega lesa,
svežega, brez grč, od debeline 15 cm, dolžine 1.50m dalje se kupi vsako količino. Ponudbe na upravo ,,Kmetovalca" pod, ,,Breze" št. 35. 35
Montafonskega bika,
eno' leto starega, čistokrvnega, ima na prodaj graščina Cemšenik, p. Dob pri Domžalah. 40
Kupujemo
zlato, srebro, platin, srebrne krone. Prevzamemo v pozlatenje in posrebrenje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 8. 42
Samostojnega upravitelja
išče veleposestvo v bližini Maribora. Prednost imajo vinogradniški strokovnjaki. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in absolviranih šol je poslati na: Upravo ,.Kmetovalca" pod št. 54. 54
Štiri svinje
po 13 tednov breje, ima na prodaj J. P., Zalog št. 31, pošta Dev. Mar. v Podu.	53
Slamoreznica
(železna konstrukcija), dobro ohranjena, je na prodaj radi nabave večje slamoreznice. Primerna za motorski pogon. Poizve se pri Strojni zadrugi na Ježici pri g. Antonu Peršinu, v gostilni Aleš na JežlcI.	52
Krojaškega vajenca
sprejmem takoj. Hrana, stanovanje in perilo v hiši. Matija Hrast, krojač v Lescah. (Gor.) 48
I. JAI & SIK
Ljubljana, Gosposvctska c. 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji
Adler in šivalni »troji za rodbino in obrt.
Vozna kolesa Stjria Dtlrkoop, Ceniki zastonj in franko.
Lucerna detelja
'garantirano prava Francoska, ki je priznano najboljša za naše kraje, se prodaja v trgovini s se-"rtrtni Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta
št. 8. Pišite po cenik, dobite ga brezplačno. 51
Bika
14 mesecev starega, (rumen, z belo glavo), ima na prodaj: Valentin Rahne, Zalog 7, p. Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani.	50
Pet petelinov
rumene orpington, tri četrt leta stare* prav lepe plemenjake, ima na prodaj: .Josipina Lunder v Ljubljani, Strma pot št. 4 (ob Streliški ulici). 47
Divjaki se kupijo:
in sicer 3000 komadov jabolčnih, 600 komadov hrušsovih in 200 komadov črešnjevih. Ponudbe je poslati na: Pavel Herbst, vodja drevesnice v Mokronogu.	45
Kotel
•zakubanje prašičje hrane (200 litrov), je na prodaj! Poizve se.: Dobrova 24 pri Ljubljani. 44
Dva plemenska bika
pinegavske pasme, (starost 17 mesecev), ima po ugodni ceni na prodaj: Pavel Grošelj, Dobračeva št. 2, pošta Žiri.	4.3
Jabolčnih in hruškovih divjakov
okoli 1000 komadov kupi kmetijska poodružnica
59
Škocjau pri Turjaku.
Ssi vinogradniki
ki se interesirate za nakup nove bakrene
peponospopa bpizgalne 1
se obrnite še danes potoni dopisn ce na tvrdko
Andrej Bgnitsih
Nova mesto
kateri je do dolgoletnih bogaih izkustvih na tem polju (ustanovljeno 1886) ter moderni ureditvi delavnic omogočeno postavili na trg v vsakem oziru preizkušen kvaliteten izdelek, ki po mnenju strokovnjakov preka?a, pri kar najbolj poenostavljenem sistemu ter upravljanju, pri najuspešnejši dela-zmožnosti, prvovrstnem obilo jakim materijalu, strokovnjaški ter vestni izdelavi in dosti nizki ceni prekaša briz-galne drugih sistemov.
Kupujte brusne kamne
Dobijo se v vseh večjih trgovinah z železnino,
Poštnina plačana v gotovini.
štev. 4.	V Ljubljani, 28. februarja 1929.
XLVI.
Olasilo GCmefijske družbe za Slovenijo.
MM
Inserati se računajo po naslednjih cenah :
'/i stran........Din 2400-— 'I	strani........Oio 4iH)--
"/« Strani.......Din 1200' - ' '/g strani . . .....Din »Odstrani......... Din 808- - j '/,. strani......Diti 2U0--
strani........Din 600-- , % strani.......D>/> tW—
Priloga listu siane Din 1500'-. Mai« nazna.iiUi do 20 besed stanejo Din 20' , vsaka nudaljiia beseda 1 Dijt.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski dražbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti nmetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju ^o-trebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima m svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Deteljna, travna in druga semena.
Brez jamstva glede čistote in kaljivosti naj nihče naših udov ne kupuje travna in deteljna semena. Zahteva naj vselej natančno navedbo odstotkov čistote in kaljivosti in naj_ ne upošteva cenikov, ki teh navedb nimajo, kajti v tem slučaju gre navadno za slabo in staro seme, ki je le navidezno »ceneje".	„
Kmetijska družba ima letos v zalogi najčistejsa in najbolj kaljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost.
Cene za nadrobno oddajo travnih semen še niso točno določene in bodo objavljena v prihodnji številki ..Kmetovalca".
Domača detelja, gorenjska . . 98% čis. 95% kal. 26.—Din švedska detelja (inkl. 3% bele) lucerna, pristna francoska lucerna italijanska . . . lucerna banaška ....
hmeljna lucerna......*o/« „	„ — ^ .
bela detelja (inkl. 3% švedske) . 97% „ 95% ,.
tnačji rep......
pasja trava......
francoska pahovka . . . angleška ljulika ....
laška ljulika.....
travniška bilnica .... travniška latovka . . .
lisičji rep.......
mehka stoklasa .... navadna šopulja ....
pasji rep.......
ovčja bilnica'.....
Zmesi travnega in deteljnega semena, sestavljene po strokovnih navodilih z gori imenovanih vrst stanejo: I. za barski svet kg Din 28.—; II. za peščeno zemljo kg Din 28.—; III. za srednje težko zemljo kg Dn 26.—; IV. za težko zemljo
kg Din 26.—.
Korenjevo seme, oranžno rumeno po Din 56.— za kg, svetlo - rumeno po Din 50.—, Lobberichtersko po 56.— Din, Saalfeldsko po Din 50.—.
Semenska pesa: Mamut, rdeča po Din 15.— za kg.
98% čis.	95% kal. 26.
> 96% „	92% „ —
. 98% „	95% „ -
. 98% ,.	95% .. - ■
. 96%	95% ..
. 98% .,	90% ,. -
. 97% „	95% .. -
. 98% ,.	93% ., -
. 92% ..	94% .,
. 90% ,.	85% .. -
. 98% ..	85% .. -
. 99% ..	95% ,.
. 99% .,	95% ,.
. 90% .,	86% ..
. 54% „	60% -
. 80% „	80% .. -
. 92% „	95% ., -
. 99% ,.	90% .. —
. 90% .,	90% „ —
Eckendorfska, rumena po Din 17.— za kg.
Oberndorfska, rumena po Din 14.— za kg.
Semenska grahora, (grašica) jara, po Din 5 — za kg.
Semenski oves po Din 3.75 za kg.
Umetna. gnojila..
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Amonijev suliat 20/21% po Din 500.— za 100 kg.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 285 za 100 kg. — Za 1 ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 13.— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 80 kg po Din 3.50 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.35 za kg franko vsaka postaja v Sloveniji.
Kalijeva sol, 42% po Din 170.— za 100kg, vreče po 50kg stanejo 90.— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit 12—15% po 86,— Din za 100kg. — Za 1 ha 400 do >00 kg.
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 128.— za 100 kg Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem jdjemu cena po dogovoru.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 44 Din za 100 kg z »rečami vred. — Na ha 600 kg.
Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforove kisline po Din 180,— za kg. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline, /4% dušika po Din 120,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za i ha 250 do 300 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 94.— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline in 4S dušika po Din 115 — za 100 kg. — Za 1 ha 300—400 kg.
Tomasova žlindra se je podražila: Odslej stane 18 X> do 19% blago po 125 Din, vsak odstotek višje vsebine 6 Din več. Pri 15 tonskem vagonskem odjemu 123 Din franko vsaka postaja Slovenije pri pet ali desettonskem odjemu 124 Din franko vsaka postaja.
Krmila:
Kiajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilograrao\
po Din 3.50 za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.9U za 1 kg v vrečaii pu oU kg.
Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din 3.80 za kg.
Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80 za kg.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7.— za kg, na drobno Din 7.50 za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po 1*2 kg po Din 20, v ročkah po 3/2 kg Din 50.—.
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 10 Din bine po 70 Din, v steklenicah po dva kg po 25 Din in po 1 kg po 15 Din z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le ploče-po 6t> Din z amDaiažo vrea. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kan,te.
Azbest Cjlarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Cepilna smola v škatljicah po 1/s kg po Din 8.—; v škat-ljicah po kg po Din 15.—.
Eponit za čiščenje vina po Din 50,— za kg.
Gumijeve cevi za škropilnice po Din 15.— za meter.
„Juiiien" za čiščenje vina, za belo in za rdeče K kg Din 30. >2 kg Din 50, 1 kg Din 90.—.
Mast zoper zajce po Din 12.— za kg.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130— Din za 2 m zložljiv aparat.
Natrij bisulfit v tabletah, 1 kg Din 120.—.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srgo patroni po Din 7 za komad.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechwile, po Din 140.—.
Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—.
Škropilnice za sadno drevje in hmelj ,,Unikum" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160.
Škropilnice Flora, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—.
Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 520, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, prava francoska Superieur po Din 500, za komad.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg po Din 640.— komad, s pumpo na poteg po Din 640.— za komad.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10. razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, Flickov razpršilnik za trte po Din 60 za komad, za drevje in hmelj po Din 110 za komad.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Selti po Din 120.—.
Vinometrr „Weinlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—.
Žveplo dvojno ventllirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za t kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg.
Žveplovi trakovi na azbestu po Din 16 za kg.
2veplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Zveplalniki ročni po Din 65.— komad.
Nova zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja tvrdke S. Kunde in sin.
Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—.
Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 40,— do Din 190.—.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev In gosenčnih gnezd Din 20.—. 127.—, 190.—, peresa k škarjam po Din 1.—.
škarje za striženje mej od Din 50,— do Din 120.—.
Navadne drevesne žage Din 40.—, 45.—, 50.—.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 18,— do Din 20.—.
Lopate za štihanje nasajene po Din 64.—.
Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 50 litrov Din 1250, 80 litrov Din 1625, 100 litrov Din 1725, 120 litrov Din 1850.
Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad.
Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad.
Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.— ; št. 3561 po Din 7.—.
Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 875, AX za 40 lit. po Din 1000, M za 70 lit. po Din 1055 komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit. po Din 1250, F za 140 lit. po Din 1700, A za 200 lit. po Din 2500.
..Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. za 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850,— Din, za 130 lit. s podstavkom Din 2750.
Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in smetani tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—.
Sirišče „Kastei" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gr Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (Iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880, 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 930, 290/420 cm po Din 1080.
Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30.
2ivinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarji za teleta po Din 70, trokarji za goved okrogli po Din 45, okrogli z 2 nožnicama po Din 55, okrogli, kakor prejšnji a večji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, ploščnati po Din 70, za goved, ploščnati, z 2 nožnicama po i Din 50; požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8, obroči za bike po ; Din 20; klešče za vdevanje teh obročev po Din 170; toplomer za merjenje vročine po Din 25; zračni filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavljač (proti vhajanju sramnice) po Din 40, irigatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65; klešče za tetoviranje za tromestna števila, z 2 garniturama številk 1—10 po Din 500.
Poljedelski stroji:
Univerzalni plugi in plužni deli:
Sackov plug R14MN po Din 1600.—.
Lemeži za Sackove obračalne pluge po Din 35.—.
Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48.—.
Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—.
Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—; glav« XV z noži po Din 400.—.
Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315.—.
Sackov kultlvator t-ZbVR s 7 peresnimi noži po Diy, 1780.—; z 9 peresnimi noži po Din 1890.
HSCS plug UP5 za globočino 18 cm — teža 71 kg Din 825.—.
HSCS plug UP6 za globočino 18 cm; teža 74 kg Din 870.—.
HSCS plug UP7 za globočino 28 cm; teža 82 kg Din 960.—.
Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175.—.
Brane.
Sackova 3 delna njivska brana la po Din 1600.—.
Sackova 3 delna njivska brana GE3 s premakljivimi vrstami po Din 1150.—.
št. 13 — železne, njivske, dvodelne, tež. 40 kg, Din 600.—.
Travniški skarifikator na visokih kolesih Dariut 14 U 14 premikalnirni travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleten po Din 1280 za komad, Ara 16 po Din 1520.—.
Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—, 4 po Din 1050.—.
Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200.—, Il/la. po Din 2300,— komad.
Trijer „Feniks" po Din 3500— komad.
Slamoreznice z ustjem 10 col, brez sklopke, znamk* VS10 po Din 2090.—.
Slamorznice z ustjem 10 pol s sklopko, znamka VS10 po Din 2130.—.
Slamoreznice z ustjem 12 col, s sklopko, znamka VFS12 po Din 2450.—.
Slamoreznice z ustjem 12 col, s sklopko in verigo znamki VFS 12 po Din 2900.—.
Slamoreznica CCH12 za motorni pogon ali za pogon ■/, vitlom, Din 4050,—