Leto V*, »cev. (SO
————————II !!■■■■ um
Ljubljana, četrtek, 26. funlfa <924
Poštnina pavSallranaL
Cena 2 Dlrr
Ithafa ob « «|gtra|.
Stane mesečno 20-— Din ta inozemstvo 30— , neobvezno
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko
Upravnistvo t
Ljubljana, Prešernova ul. it 54. Telet. it. 36.
Podružnici:
Maribor, Barvarska ul. li Celje, Aleksandrova c.'
Račun pri poštn. čeko*» zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 25. junija.
V torek se jo v Celju vršila plenarna seja poslanskega kluba SLS. Potekla je burno, reforiralo, pravdalo Ln koncipiralo so jo ves dan. Rezultat? Šcste-ro grozovitih painfletov, ki jim «Slovo-nec» pravi »parlamentarni ukrepi Jugoslovanskega kluba« in jih je danes popoldno publieiral v posebni izdaji.
SLS preživlja težke čase. Poraz njeno politiko je zapečaten. Razoranost opozicijskega bloka, pospeševana od dne do dne z Radičovimi ekstravagan-cami, onemogoča vsaktero resnejšo akcijo, dočim afirmacija nacijonalno koalicijo pridobiva stalno na odporni sili. Specijeluo za našo SLS rezultati sedanjih občinskih volitev rišejo vedno ostrejše konturo končne neminovno propasti. Zato jc v SLS zavladal obup, ki ni mogel dobiti primernejšo svedoč-bo, kakor so sklepi torkove sejo z vso besno drznostjo, perfidnostjo in liepre-računljivostjo.
Porazi klerikalcev pri občinskih volitvah in prvi energičnejši nastopi napredno fronte so tako preplašili klerikalno voditelje, da v posebnem komu-nikčju tožijo, kako so jo proti SLS iu njenim organizacijam združilo vse, kar so hočo »koristiti na škodo naroda« in da je »preganjanje SLS na celi črti v poLnem jeku». Identificiranje klerikalno stranke s »slovenskim narodom« jo siccr brezobrazna, a vendar žo zelo obrabljena fraza. Prehod na dnevni red nam tokrat olajšuje odkrita priznava zagate, kamor je klerikalen potisnila ofenziva nacijonalno unitarfetične politike.
Da motivira svojo kričanje o »nasil-stvih in nezakonitostih« (za katero ne doprinaša nobenih dokazov!), jo poslanski klub SLS sestavil na naslov predsednika Narodno skupščino vprašanje o svobodi zborovanj, na notranjega ministra vprašanjo o javni kritiki trboveljskih dogodkov, na ministra pravde vprašanje o konfiskacijah »Slovenca« in o 6mrti rudarja Fakina, ter na ministra vojne iu mornarico vprašanje o — »vojaških pripravah v Slo-voniji«. Gledo svobodo zborovanj se poslanski klub SLS pritožuje, da je policijska oblast v Ljubljani prepovedala klerikalcem cksploatirati trboveljsko tragedijo, vsaj dokler se sodna preiskava ne zaključi. Klerikalcem so jo v hijenskih instinktov zahotelo broditi po sveže preliti krvi. Kor so je to preprečilo i Kremžarju i Zcbotu i Strcinu, jo to — kršenje svobodo zborovanj. Peticija na notranjega ministra za koncesijo o »javni kritiki trboveljskih dogodkov« je kot pendant k temu le nesramen dokument klerikalne histerije. Klerikalni poslanci z znanim prevračanjem resnice o trboveljskih dogodkih zmerjajo notranjega ministra da »razbojnikom pod nacionalno krinko dovoljuje vso svobodo« in da so njegove roko -»okrvavljeno s krvjo trboveljskih žrtev«; o državnem podtajniku Vilder-ju pravi, da je »večino časa v Trbovljah porabil, da se je nasitil, napojil in ogledal jamo ... Ali naj k takemu parlamentarnemu tonu pišemo šo poseben komentar? Zastran smrti rudarja Fakina se predrznost klerikalnih poslancev ponavlja na naslov ministra pravde s prostimi lažmi in deniuici-jacijami. Klerikalni poslanci lažejo, da imajo »orožništvo in oblasti v rokah opiso morilcev.« Niti klerikalni poslanec in nobeden nepoklicanec no moro biti posvečen v t o k iu v dokumente preiskave, dokler je pristojna oblast ne dovrši. V vsem kulturnem 6 vetu jo tako. Toda našim klerikal. poslanccm je v obupni gonji za užiganjem mase pošla vsa razsodnost. Zato sadistično secirajo truplo najprimernejšo trboveljske žrtve. Istočasno pa, ko klerikalni poslanci špekulirajo na komunistično pomoč (katere so so nekdaj otresali s svinčenkami), proglašajo nacijonalno ljudi iz zasužnjenega ozemlja, katero jo od tam pregnala nasiitaifika pest za strahopetno dezerterjo pred fašizmom. Psovka im dctiuneijacija jc bila klerikalcem vedno najmilejšo orožjo za označbo narodnih ljudi. Pod Avstrijo so nacijonalno može izročali krvnikom, danes bi jih hoteli prepustiti komunistom v justifikacijo.
O jadikovanju klerikalnih poslancov zastran konfiskacij »Slovenca« je omeniti samo eno: za vsako konfiskacijo se uajkesneje tekom 24 ur vrši sodna obravnava. Nepristransko in neodvisno sodišče sodi o njih. Značilno je za klerikalne »borce za svobodo«, da kličejo ministra pravde na pomoč proti izrekom neodvisnegateodišča. Ko bi »tigri« prišli do moči, biVolitične nasprotnike najbrž sodil izvršcvalni odbor SLS kot »ljudska porota«, sodniki pa bi bili nastavljeni za pisarjo »ljudsko stranke«.
Višek »parlamentarnih« ukrepov poslancev SLS pa tvori nečuvon napad na našo armado. Da bi našo slavno voisko osovražili Dicd ueukim _liud-
Preiskava o incidentih pri Planini in pri Uncu
ITALIJANSKE TRDITVE POVSEM NEDOKAZANE. - NA GRANIC1 MIR. — POGREB UBITEGA ITALIJANSKEGA GRANIČARJA.
Ljubljana, 25. junija. Italijansko tržaško časopisje objavlja obširna poročila o napadu na italijansko finančno stražo na cesti med Uncem in Rakekom onkraj naše meje. Toda, dočim jc »Piccolo« previdnejši in se omejuje zgolj na suhoparno poročilo o razvoju dogodka samega, skuša glasilo fašistov «11 Popolo di Tri-este« napraviti iz incidenta politično afero in dolži Orjunašc, da so oni izvedli napad. Pri tem pa krepko tolče samega sebe po zobeh. Dočim govori uvodoma — baje na podlagi izjave ranjenega 20 letnega finančnega stražnika Mattca Abruz-zesa, — da ie okoli 50 Orjunašev, zavitih v temne plašče in oboroženih vdrlo preko meje in naskočilo barako italijanske mejne finančno straže, pa naglaša koncem svojega poročila, da so bili med napadalci nedvomno ugotovljeni jugoslo-venskl orožniki(J). Poveljnik finančne legije, polkovnik Laria lz Trsta, ki jc izvršil preiskavo, pa ni mogel ugotoviti niti navzočnosti Orjunašev niti jugoslo-venskih orožnikov, ampak naglaša samo možnost napada Orjunašev. Edino na to golo domuevanjc se opirajo sedaj italijanske rckrlminacije, ki zasledujejo očividno gotovo tendenco: ustvariti politično afero. Pred italijansko barako so se našli izstrelki iz avstrijskih »Manlicherc«, karabink tipa «91« in pištol »Mauscrjcvc-ga» sistema, kar naj bi bil dokaz, da so napad Izvršili jugoslovanski državljani. Kakor da bl tega orožja ne mogel imeti nihče drugi. Vsa znamenja kažejo, da gre v tem slučaju za dobro pripravljen napad tihotapcev, ki so po svoji akciji odvedli ranjenega italijanskega finančnega stražnika in njegova tovariša na našo mejo samo zato, da bi izbrisali sled za seboj.
Naša vlada je s hitro kretnjo odsekala aferi politično ost, ki jo hočejo prenape-tcžl onkraj meje dati cclcmu dogodku, da bi ustvarili med obema državama tež-koče in izbrisali tudi vtis mnogo hujšega dogodka prejšnjega dne, ko so italijanski graničarjl torej uradni organi Italije vdrli ponoči na naše ozemlje, dcniolirali hišo našega državljana ter obstreljevali našega graničarja, ki je vršil svojo službo in ki sc ima lc srečnemu slučaju zahvaliti, da je bil samo težko ranjen. Minister Ninčič ni čakal rezultatov preiskave, temveč je na sumarično trditev z italijanske strani, da so pri incidentu udeleženi naši državljani, izrazil italijanski vladi svoje obžalovanje, ki pa se pač nanaša na oba dogodka, onega z noči od
22. na 23. in z noči od 23. na 24. t. m. ter ga moramo smatrati kot resen ttic-mento, da sc končno vendarle uredijo razmere na granici. Z naše strani je, kakor pravi uradni komunlkč, ukrenjeno vse potrebno. Treba le še, da se isto stori tudi z druge strani...
O incidentu smo v toku današnjega dne prejeli še sledeča poročila:
Rakek, 25. junija, d. Semkaj je dospela posebna komisija, ki preiskuje, v koliko bl mogli biti na včerajšnjem krvavem incidentu pri Uncu udeleženi naši državljani. Navzlic natančni preiskavi dosedaj za to italijansko trditev ni nobenih dokazov, ta včeraj je naša obmejna straža skušala od italijanske straže, ki je nastanjena na kraju spopada, dobiti informacije, da bi se omogočilo postopanje proti event. udeleženim našim državljanom. Komandir italijanske straže poročnik Volpl le siccr izrazil domnevo, da so na incidentu udeleženi naši državljani odklonil pa je vsako utemeljitev. Enako je odbil prošnjo, da dovoli razgovor s finančnim stražnikom, ki so ga naši baje odpeljali in potem zopet izpustili. Tako se s strani prizadete italijanske straže ni moglo dobiti nobenih podatkov...
Sinoči proti polnoči so se na meji zbrani fašisti ln graničari zopet razšli in mir sc nI kalil. Prebivalstvo sc jc danes nekoliko pomirilo, zlasti ker so graničar-ske straže pojačene.
Preiskava dogodka pri Planini, kjer so v nedeljo ponoči italijanski graničarjl vdrli na naše ozemlje, poškodovali našo lastnino In obstreljevali ter ranili našega stražnika jc tudi šc v toku. Dognano pa je že, da so Italijani izvršili napad brez vsakega povoda iu vse kaže, da lc v namenu provoclrati.
Postojna, 25. junija, d. Truplo ubitega graničarja Grege je v Postojni položeno na mrtvaški oder. Danes jc prispel močan oddelek fašistovske milice, ki je prinesel seboj mnogo vencev ter bo jutri sodeloval pri pogrebu.
ŠE EN INCIDENT?
Rim, 25. junija, j. »Giornalo d' Italia« pripoveduje, da so jo predvčorajšnjom dogodil šo en incident, češ, da sta dva jugoslovanska vojaka 'n dva graničarja napadla italijansko stražarno pri »Urnli-nih« (?), domolirala pohištvo tor pro-topla nekega tamkaj so nahajajočega mehanika.
Obžalovanje naše vlade
NINČIČEVA BRZOJAVKA MUSSOLINIJU. — KONFERENCA Z GENERALOM BODRF.ROM. — NUJNOST UREDITVE GRANICE.
Beograd, 25. junija, p. Danes opoldne je bil italijanski odpravnik poslov, kl zastopa odsotnega italijanskega poslanika Bodrera, sprejet pri ministru za zunanjo stvari dr. Ninčiču, s katerim sta razpravljala o zadnjih dogodkih ob ju-goslovensko-italijanski meji. Minister Ninčič jo obžaloval, da prihaja vsled neurejenosti granico do nepotrebnih konfliktov ter je italijanskega odpravnika poslov obvestil, da je danes poslal tozadevno depešo ministrskemu predsedniku Mussollniju.
Beograd, 25. junija, p. Iz vladnih krogov je vaš dopisnik dobil informacije o dogodkih v Planini. Kakor znano, doslej meja ni definitivno določena. Nujno bl bilo treba, da se meja določi po razvodnici, ker je tako stanje, kakršno je sedaj, zelo mučno za naše prebivalstvo. So primeri, v katerih so naše vasi ločeno od svojih gozdov, vodnjakov in mlinov, da ljudje zvečer no morejo vračati živine, kl jo podnevi gonijo na pašo. Mua solini je sam obljubil, da se bo stvar brzo rešila, toda do danes se še ni ničesar napravilo. Na ta način je razumljivo, da so se mogla dogoditi nesporazumljenja z ene in z druge strani, vsled česar sta se pripetila tudi sedanja neljuba incidenta.
Beograd, 25. junija, r. Sef oddelka za javno varnost v ministrstvu notranjih zadev načelnik 2ika Lazič jc odpotoval v Ljubljano, da osebno pregleda rezultate preiskave radi incidcntov pri Planini in pri Uncu.
Beograd, 25. junija, p. Vesti o incidentih na naši moji z Italijo v Sloveniji so izzvalo v vseh političnih krogih zelo mučen vtis. Šef za javno varnost Zika Lazič jo bi! poklican danes k ministrski seji, kjer jo predložil do takrat dobljena poročila o spopadih. Vlada so jo v največjem delu svoje sejo bavila s tem vprašanjem. Po seji ministrskega sveta jo odclenjo za štampo izdalo nastopni uradni komunike:
Dne 23. t. m. jc dobila vlada poročilo, da so Italijanski stražniki pri Planini prestopili mejo, streljali na poslopje, v katerem so bili naši stražniki ter ranili enega našega finančnega paznika. Sinoči, 24. t. m., so pri Uncu neznani ljudje napadli Italijansko stražo ter sta bila po dosedanjih poročilih ubita dva italijanska vojaka, dva pa ranjena. Vlada je odredila najenergičnejšo preiskavo, da se ugotovijo krivci. Veliki župan v Ljubljani je dobil naročilo, da odide na lice mesta. Tudi šef javne varnosti ministrstva za notranje stvari bo še danes odpotoval, da sam vodi preiskavo. V imenu vlade je minister za zunanje stvari Izjavil brzojavno italijanski vladi obžalovanje zaradi teh neljubih dogodkov. Umevno jc, da so bodo storili vs| koraki, da se preprečijo novi incidenti na meji. Z naše strani se je že ukrenilo vse potrebno. Ta dogodek je napravil velik vtis na vse našo javno mnenje, kl prijateljstvu naše države z Italijo pripisuje največji pomen.
Iz ministrskega sveta
POLITIČNA SITUACIJA DOZOREVA. — MUHE OPOZICIJE.
Beograd, 25. junija, p. Politična situacija jc neizpremenjena. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da bodo volitve žc v kratkem razpisane. Jutri se vrne z Blc-da minister Srskič, po katerega poročilu sc bo odločilo kedaj odpotuje Pašič na Bled, da stavi vladarju predlog za razpust parlamenta. Opozicija jc zelo potrta. Notranja nesoglasja so jo napravila nesposobno za vodstvo enotne akcijc. V opozlcljonalnlh krogih nc dvomijo, da bo volilni mandat dobila sedanja narodna koalicija ter priznavajo, da so volilni izgledi jako dobri.
Napad radlčcvskcga voditelja poslanca Prcdavca v Dubrovniku na Davidoviča je izval veliko ogorčenje v vrstah Davi-dovičevih demokratov. Danes jc dospel v Beograd Voja Veljkovič. Davidovičev prihod sc pričakuje v pondeljek. Nadalj-no sodelovanje z radičevei je nemogoče, dokler Prcdavcc svojega govčra nc prekliče...
Popoldne so opozicijonalcl širili vest, da jc minister saobračaja dr. Popovič demisljoniral. Vest jc izmišljena. Minister Popovič sc poda tc dni ua inšpekcijsko potovanje po Srbiji.
Ironične komentarje jc danes vzbudilo dejstvo, da jc dospel v Beograd poslanec
Pavle Radič ter je pri državni blagajni dvignil poslanlškc dnevnice za vse radičevce, kl so, kakor znano, dosedaj slovesno Izjavljali, da sc odrekajo dnevnicam, ker nočejo denarja »batlnaškcga Beograda.
lleograd, 25. junija, p. Od 11. pa do
13.30 jo bila seja ministrskega sveta. Na loj seji so jo predvsem govorilo o obmejnih konfliktih pri Planini iu Uncu. Nato jc prometni minister poročal, da sa pogajanja z Madžari gledo železniškega promela vrie zelo uspešno ter da bodo v kratkem končana. Minister Stojadinovifl jo poročni, da smo dobili kot reparacijo od Nemčije (i motornih čolnov, ki so oboroženi z reflektorji, strojnimi puškami in vsak z malim topom. Ti motorni čolni so bodo porabljali za palruliranjo na Jadranskem morju proli tihotapcem. Colnf se bodo slovesno spustili v morjo v prvi polovici meseca julija v Bakru ter bosta tej slovesnosti v Imenu vlade* prisostvovala ministra Stojadinovlč in Krizman.
Nato jo ministrski svet sklenil, da so bo naša država udeležila voliko razstavo v Parizu Iela 1925. V to svrho so jo do. ločil kredit 10 milijonov dinarjev, kan se bo sprejelo v novi proračun.
Priprave za medzavezniško konferenco
AMERIKA SE JE UDELEŽI KOT OPAZOVALEC. — HERRIOTOV RE-FERAT V PARIZU.
Washingtou, 25. junija, s. Neki zastopnik Bele hišo jo včeraj na časopisni konferenci »poročil, da se namerava Amerika udeležiti julijske konlerenc« zavezniških ministrskih predsednikov v Londonu z običajnim neolicijeluiiii opazovalcem. Predsednik Coolldgo so želi izogniti vsaki akciji, ki bi se jo moglo smatrali kot uinešavanjo v evropsko zadeve. Pri tem pa sa zaveda, da je Amerika dolžna nuditi Evropi vsako mogočo pomoč.
London, 25. junija, s. Belgija Je izjn-vila, da je pripravljena udeležiti so medzavezniško konferenco dno 1(1. julija, da nemudoma omogoči izvedbo načrtov strokovnjakov. Ker nI pričakovati, da bodo sprejoto kako novo določbo v mirovno pogodbo, ni potrebno, da so povabijo nemški zastopniki, ki so se glede sprejema pogojev žo zadovoljivo izrekli. Splošni program konferenco bo v naprej določen. Ruhrsko ozemljo no bo izpraznjeno, dokler Nemčija no bo dala resnih doka-
zov svojo dobro voljo za izvedbo načrtaj Kakorkoli so bo glasil tenor nemškega odgovora na poslaniSko noto, jo Belgija ravnotako kot Francija odločena zuhteva^ li brezpogojno razorožitev Nemčijo. .
Pariz, 25. junija, j. Ministrski svet jot danes zjutraj pod predsedstvom Doumer-guea skoraj tri ure razpravljal n poro-« čilu ministrskega predsednika Ilerriola n razpravah v Londonu in Bruslju. Poilrob-nosli il sejo niso znano. Herriot jo pO seji izjavil novinarjem, da jo z <xlpo-šiljatvijo anglcško-francosko nolo Nemčiji zadovoljen. Poudarjal je, da ui Slo za navadno gesto po zraku, temveč za dejanja. Izrazil jo prepričanje, da bo Nemčija predlogo sprejela.
Pred sejo ministrskega sveta jo ime! Ilerriot dolg razgovor s predsednikom sennlovo komisijo za zunanjo zadevo Hubertom. Ilerriot bo komisiji žo Jutri poročal o svojih pogajanjih
Mussolinijev referat fašistovskim poslancem
PO MUSSOLINIJEVEM MNENJU JE KRIZA FAŠIZMA PREMAGANA. — NEGOTOVOST O TAKTIKI OPOZICIJE. — ZAUPNICA MUSSOLINIJU.
stvom, so si klerikalni poslanci izmislili, da armada pripravlja topove in mi-traljeze za napad na »slovenski narod«! Ta infamna izmišljotina dokazuje, kar itak že dobro vemo, kako klerikalci s hujskanjem razpletajo po deželi mrežo uporništva in kako pričenja funkcijo-nirati mafija njihovih satanskih agentov. Toda, resnično, »ljudstvo jo t.rez-no in bo ostalo trezno«, klerikalno tigre bo pognalo z mokro cunjo, rovar-ske elemente oa or?j ali slej vrglo
kvišku v roko pravice, še preden bi utegnili izzvati deležnosti v konfliktu z našo slavno armado.
Klerikalni poslanci so dali svojo sklepe publicirati v posebni izdaji »Slovenca« z očitnim namenom, da preizkusijo, v koliko bodo pasirali cenzuro. Državno pravdništvo jo izdajo zaplenilo. Nam ie to vseeno, pa no bi imeli nič proti temu, če slovenska publika prej ali slej čujo labodji spev klerikalno politike.
Rim, 25. junija. Danes dopoldno so jo vršilo v palači Vcnczia. bivšem avstrijskem poslaništvu, plenarno zborovanje fašistovsko zbornično večine. Od 382 članov jo bilo prisotnih 341. Mussolini jo poudarjal kočljivost položaja, ki jo nastal zaradi umora Matteottija. Izjavil je, da jo vsled neizvestnosti v prvih dneh bilo javno mnenje po vsej pravici vznemirjeno. Danes je položaj ves drugačen. Vsi, ki so odgovorni za zločin ali o katerih se domneva, da so odgovorni, so v zaporih. Zanikal je, da bi bil ministrski svet njega prisilil, da jo odstavil generala De Bono, temveč jo on sam predlagal odstavitev. Tudi ni res, da lii bila krona zahtevala imenovanje Federzoaia za notranjega in generala Do Giorgia za vojnega ministra, temveč sta bila oba imenovana na njego/ predlog. Nato jo prešel k stališču opozicijo in dejal, da opozicija zahteva odstop vlade, razpust milice, razpust parlamenta tor novo volitve. Vlada ostano na svojem mestu, zlasti ker bi so njen odstop v inozemstvu tolmačil katastrofalno, pač pa so v kratkem izvrši obsežna rekonstrukcija kabineta. Ostano tudi milica; v tom jo vlada intransigentna, toda pospešuje uvrstitev milico v vojsko. Zbornica so no razpusti, temveč mora redno poslovati. Vlada in zbornična večina odgovarjata torej na vso zahtovo opozicijo z odločnim »ne«. Položaj v zbornici postaja kočljiv lo zaradi odsotnosti opozicije, za ka-tero eo no vo, ali jo ta odsotnost začasna ali definitivna. Čo bi bila definitivna, bi bil položaj težaven, ali večina bi so ne uklonila manjšini, ker noče, da bi so uničilo, kar jo fašizem ustvaril z velikim naporom. Če pa so vrno opozicija v zbornico in bo sodelovala s svojo kritiko in kontrolo, ki jo potrebna, bo kriza premagana.
Po MussoHnijevem govoru, ki jo bil burno odobravati, jo predlagal poslanec Ponnavaria, tajnik odbora večine, resolucijo, ki izreka Mussoliniju popolno zaupanje in ki jo biia sprejeta soglasno. Rimski listi označujejo ta Mussolinijov govor za. odločilen za novo dobo ita-
lijai ski nacionalni politiki, ki bo izšla iz moralne in politično krize fašizma, kl so mora sedaj smatrati za premagano.
šE VEDNO NOVE ARETACIJE.
Rim, 25. junija. Zaradi umora poslan« ca Matteottija jc bilo dosedaj aretira« nili 11 oseb. Danes zjutraj se jim jo pri< družil šc Giuseppe Viola, ki je sodclo« val pri ugrabitvi in umoru poslanca in ki jc bil danes ob pol 4. zjutraj aretiran
Z Violo je bil aretiran tudi neki Giun chcdi. Kot sc čujc, bodo tem aretacijam, sledile še nadaljnje. Osumljen jo nam« reč ravnatelj drugega fašistovskega lista v Rimu «11 Nuovo Pacsc« Carlo Bazzi, katerega obtožujejo, da Je bil v najbolj« ših stikih z aretiranim Rossijem
Priprave za konferenco Male antante
Rumunija hoče vnovič sprožiti besarab« sko vprašanje.
Bukarešta, 25. junija, s. «Diininiata»: doznava, da so bo konfcrcnca Male an« tante v Pragi, kl jc določena za 7. juli« ja, za tri do štiri dni zavlekla. Po infor« macijah rumunskega lista bo Rumunija na tej konferenci sprožila besarabsko vprašanjo ter zahtevala od Jugoslavijo in Češkoslovaške izjavo, kako stališče bi zavzeli v slučaju oboroženega konflikta med Rumunijo in Rusijo.
Aretacija komunističnega vodstva na Poljskem
Varšava, 25. junija, a. V gozdu Zle« Icnko blizu Varšave je bilo aretirano v nedeljo zjutraj in odpeljano v zaporo cclokupno vodstvo poljske komunistično stranke. Aretiranih jc bilo okrog 30 oseb, ko so sc baš posvetovali o zadnjih instrukcijah, ki so dospele iz Moskve in so pozivale poljsko komunistično stran« ko, da naj kolikor mogoče ojači agita« cijo in Izkoristi sedanjo gospodarska krizo, zaradi katere jc število brczDo« sclnih zelo visoko.
Dva velika Pribiceviceva govora
PROGRAMAT1ČNE IZJAVE VODITELJA JUGOSLOVANSKIH DE-MOKRATOV. — «NAHAJAMO SE NA PRAGU ODLOČILNE BITKE ZA VSO NADALJNO POLITIKO NAŠE DR2AVE.»
Poročali smo že o velikem shodu sa-mostojnih demokratov v Šabeu. Shoda so se udeležilo velike množice, ki to se enodušno izjavile za. politiko Samostojnega demokratskega kluba. Dosedanjemu političnemu prvaku šabačkega okraja, posl. drju. Veljkoviču, katerega nesrečen vpliv jo predvsem zapeljal posl. Ljubo Davidoviča v zvezo s separatisti, je bila soglasno izrečena nezaupnica. To jo z ozirom na važno ulu-go, ki jo igra posl. Veljkovič V srbskem političnem življenju, vclepo-membno. Shod pa jo tudi v drugem oziru značilen. Na njem jo namreč med burnim odobravanjem poslušalcev začrtal minister Pribičevič političen p r o g r a m, ki z največjo jasnostjo ii. preciznostjo označuje jedro problema našega bodočega državnega razvoja. Svoja izvajanja jo voditeli jugosi iven--kih demokratov spopohni isti dan še na shodu v Popincili, v Sreniu. Srbski del naroda je baš v Sromu plemensko mnogo samostojnejši nego v šumadiji in je zato pogumna bojna napoved Srba Pribieeviča velikosrbski ideji fr.-rn bolj značilna za iskreno jugoslov lusko nientaliteto lega državnika.
Iz Pribičevičevega govora v šabeu posnemamo:
Ko se ie Pribičevič poklonil herojem mesta Sabca, koje so, kakor znano Avstrijci v vojni na divjaški način opusto-šili ln prebivalstvo deloma pomorili, je uvodoma razpravljal o bojih za Idejo narodnega uiedinjenja pred vojno. Govornik je omenil zlasti delo hrvatsko-srbske koalicije za časa aneksijske krize, ko se je v peštanskem parlamentu z vso silo borila proti aneksijl, medtem ko je Radič kot avstrijski eksponent odšel v Rusijo in tam zagovarjal aneksijo Bosne kot pravično stvar!
V naši politiki sta samo dve fronti: separatistična iu državotvorna in med tema dvema frontama ni nobenih pogajanj: boj sc mora izbojevati in on bo odločilen za nadaljno politiko naše države. Nahajamo :.e na pragu te bitke in kar sc sedai godi so šele boji predstraž, ki predhodijo tej veliki bitki.
Proti purtizanstvu se jc Izjavil g. Pribičevič tako-le: »Na fronti ste so borili vsi za uiedlnjenje iu oslobojenje in ko ste bili v strelskih jarkih, ste bili brez strankarske legitimacije, za veliko in sveto stvar. Sedaj, ko se ima izvesti naše ujedinjenje, ta generacija, ki je dobila veliko vojno na bojnem polju, ne sme izgubiti vojne v politiki.*. »Ahilova peta naše politike ie da so separatisti v Bosni, Hrvatski, Sloveniji, vedeli, da najdejo pomoč enkrat pri radikaicih, drugič pri Davidovičcvili demokratih za svojo politiki; ker so vedeli, da se ti dve skupini tako sovražita, da sc hočeta združiti z vsakim, samo da ena drugo unlčl.»
•Imeti moramo močno in čvrsto vlado, kl ima pred očmi za cilj pribavitl važnost in spoštovanje pred zakoni te države in zaščititi one elemente, ki so za državo.. «Padla ie strašna obtožba: Pribičevič in tovariši nočejo sporazuma. Toda res je, da so pravi Hrvati, ki ne pri-
padajo Radiču, samo v naši skupini ln da gredo z nami hrabri hrvatski borci po hrvatskih selili, ki uničujejo eksistenco Radičevi zablodi brez zaščite državnih oblast!.. (Klic: Tega jc kriva vlada!) »Padla .ie pripomba, da ie tega kriva vlada. Vsak narod ima vlado, kakršno zasluži. In zato glejmo, da bo vlada čvrsta, kar pomeni vlada po narodni volji..
Govoreč o politiki stranke pravi: »Nc gradimo stranke izključno s pomočjo tehničnega aparata. Ona mora biti stranka Idel in principov, ker sicer nl vredna življenja..
O narodnih manjšinah je izjavil Pribičevič: »Po našem zakonu se narodne manjšine ne nahajajo v nobenem izjemnem položaju. Ali, z druge strani, se one ne morejo primerjati narodu, kl jc to državo ustvaril.. Govornik omenja dalje prejšnjo drage eksperimente s Turki in Nemci ln kritizira ostro sedanja pogajanja g Davidoviča s Perad-bcg Drago in dr. Kraitoin. »Na Češkoslovaškem se niti zamislili nc more vlada z Ncnici proti Cehom..
<Ako ostane državna politika stalna, sem prepričan, da bo večji del naroda iz Hrvatske in Slovenije se pridružil našim vrstam In tako bo rešeno hrvatsko in slovensko »vprašanje..
Istega dne popoldan je bil shod v Popincili v Sremu, v volilnem okrožju ministra prometa drja Svetislava Popoviča. Zbralo se je okolu 3000 ljudi, samih demokratov, ki so z velikim navdušenjem pozdravili voditelje stranke in njihova izvajanja. G. Pribičevič je rekel na tem impozantncin shodu med drugim tudi to-le:
<<M1 hočemo veliko državo, ue majhno. V njej naj bo združen naš narod, kateregakoli imena in katerisibodi vere. V tem znamenju je bila dobljena velika vojna In ta misel jc zmagala tudi na konferenci v Parizu. Zadobljeue meje se ue dajo rušili s politično trgovino. Razdvojeni v preteklosti moramo biti eno v bodočnosti. One, ki vam prihajajo s parolami »Velika Srbija., izicnitc iz vaših hiš, l;cr to so sovražniki naše države in naroda. TI ue delajo za narod, temveč delajo za Radiča, ker na njihove vzklike »Živela Velika Srbija., odgovarja Radič z vzklikom »Živela Velika Hrvatska., ali ena in druga, «Vclika Srbija, in »Velika Hrvatska, bili bi mala Srbija in mala Hrvatska. Kdor hoče Veliko Srbijo, bi moral zapustiti vse kraie, v katerih so Hrvati ali Slovenci in kdor hoče Veliko Hrvatsko ali Veliko Slovenijo, bi moral Izgubiti dve tretjini države in še več in se zadovoljiti z malim In potem ne bi mogel samostojno živeti..
«Ustvarili smo narodno koalicijo, da se po brczploduih političnih bojih preide na plodno zakonodajno delo. Ne smejo se radikalcl družiti s separatisti, da bi bili pogaženi demokrati in demokrati nc smejo podati svoje roke stparatlstom, da bi zrušili radikalce. Ako obstojajo kaki medsebojni obračuni, jih je treba od-goditi na poznejše čase, danes se pa mora reševati državo!*
Ijajo take stvari v Italiji? Morda z namenom, da bi so tako utrdilo prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo?
Te dni smo čitali, da je italijanski poslanik v Parizu protestiral pri francoskem ministrskem predsedniku zaradi pisavo francoskega tiska proti Italiji in da jc isto storil tudi italijanski poslanik v Bernu. In naš poslanik v Rimu?
Amerigo Dumini
morilec poslanca Matteottija.
Amerigo Dumini, bivši tajnik načelnika tiskovnega urada ministrskega predsodništva in splošno znana faši-stovska osebnost v Italiji, je to dni v zaporu v Rimu priznaj, da ja soudeležen pri umoru posl. Matteottija. Prve dni po aretaciji se jo obnašal .ia-pram preiskovalnim sodnikom zelo izzivalno. Izjavljal je lakonlSuo, Ja na stavljena vprašanja sploh no bo odgovarjal in je zanikal vsako eo...ivdo. Ko pa so mu kasneje na po llagi zbranega dokaznega materijala dokatali, da je njegova udeležba pri umoru ne-dvomuo ugotovljena, in ko jo uvide!, da so ga njegovi bivši vsemogočni zaščitniki pustili na cedilu, je dne 20. junija v polnem obsegu priznal svoj zločin in izdal tudi svoje pomagače: šefa tiskovnega urada Rossija, ravnatelja »Corriere Itaiiano. Fillppellija in blagajnika fašistovsko stranke Marinalli-ja. Po izpovedbi Duminija so poslanca Mattoottija odvedli z avtomobilom proti jezeru Viču, ga med potjo umorili iu skrili potem truplo za neki grm. Morilci so se takoj nato vrnili v Rim, kjer je Dumini kot vodja ekspedicije obvestil Filippelli ja. o izvršitvi ukaza. Oba sta nato študirala, kako bi s pomočjo drugih komplicov odstranila truplo. V to svrho je bila izvršena še isto noč druga ekspodicija z istim avtom, in si cer pod vodstvom urednika »Corriere Italiano. Giuseppe Galassija in Volpi-,ja. Truplo je bilo spravljeno na neki kraj, ki ga Dumini ni mogel navesti. Najbrže pa je bilo sežgano, da se iz-brišo vsaka sled.
Kakor znano, jo hotel Dumini takoj po umoru z milanskim vlakom pobegniti iz Rima, a je bil na kolodvoru aretiran. V njegovem kovčku so našli med drugim okrvavljene kose blaga, ki so izvirali od Matteottijevih hlač.
Razgovor s Todorom Aleksandrovom
Londonski dopisnik milanskega »Se-cola», Mario Orsini, je objavil 20. t. m. v svojem listu razgovor z vo ljo makedonskega gibanja na Bolgarskem, Todorom Aleksandrovom. Orsini opisuje ia sestanek tako-le:
»Čuden jo bil razgovor, ki sem ga imel v rezerviranem salončku m kega velikega metropolitanskega hotela z gospodom tipično slovanske vnanjosti, v očeh sam ogenj, z ošiljeno brado in povešenimi brki, korektno črno oblečenim. za katerega pa se je zdelo, da je pred kratkim slekel kako vojaško uniformo, tako je izgledal strumno in bojevito. In ker sem mislil, da govorim s tajnikom Torlora Aleksandrova, po-davarja osrednjega odbora makedonsko notranje revolucionarne organizacijo. sem so čudil njpgovi nenavadni razboritosti, njegovemu globokemu poznavanju vprašanj, o katerih sva razpravljala, Toda nekoliko dni pozneje sem preje! iz Pariza pismo in sliko, ki sta mi razkrili, da sem govoril s samim makedonskim vodjo, ki jo prišel v London pod krinko svojega lastnega tajnika, da se snide z nekaterimi visokimi angleškimi ličnostmi, ki so^ kakor jaz,
tudi šrle nekoliko dni pozneje izvedele ps. pravo osebnost razumnega in spretnega propagandista. Seveda je sedaj Aleksandrov izginil tudi iz Pariza, nc da bi lili izdal svoj inkognito, in jaz sem poizkusil tu ponoviti del onega, kar mi je povedal, v svrho točne, objektivne informacije čitateljev:
—	Znatno število srbskih državnikov in novinarjev si prizadeva prepričati svet, da krvolok Todor Aleksan-| drov razvnema duhove miroljubnega
makedonskega prebivalstva, da Bol-Igarska brani revolucionarno gibanje v Mak "doni ji itd. Jaz morem izjaviti, da 'se Todor Aleksandrov že dolgo časa nahaja v inozemstvu, dočim v makc-1 donskem prebivalstvu nadalje vre kot v žrelu delujočega ognjenika: da ie vlada pokojnega Aleksandra Slambolij-skega plačala svojo krivdo, da je skušala zaustaviti makedonsko revolucijo narno gibanic, da bi si pridobila naklonjenost Srbov; da končno sedanju bolgarska vlada prof. Cankova odreja nezakonite ukrepe, cla bi se prikupila Srbom.
—	Makedrni;a. Hrvatska in f'rna tio-ra so porljarmljene po Jugoslaviji. Nji hov položaj ie neznosen.
—	So ljudje, ki mislilo, da bi r"nub likanska stranka, če bi prišla na vlast. osladila gospostvo Šumadije, nad ostalim nesrbskim prebivalstvom Jugoslavije. Jaz tega ne verjamem. Vsi zatirani narodi se združeno bore za svojo svobodo in samo tedaj, če si pribore avtonomijo ali neodvisnost, bi mo<rI' v/eti v pretres fedcraciln v eni sami državi, seveda na n^dlasi enakosti.
Tako mi je govoril Todor Aleksandrov. npukrotl;ivi makedonski agita ter. V njegovih besedah ip grožnja pro-ti Jugoslaviji, je pa tudi apel za sno-razum ali za omogočenje sporazuma v bodočnosti. Nasilia na Balkanu pora jajo evropske vojne. Zato moraio besedo Aleksandrova zanimati tudi Italijo, kot dobro sosedo in prijateljico Jugoslavije.
*
Da bi zavračali te izpade proti naši državi, se pač nn izplača, ker je jasno vsakomur, da od Todora Aleksandrovi kaj drugega tudi ni pričakovati. Vprašali bi le. a kakšnimi nameni so objav.
nastala v klerikalni stranki po porazu, tudi »Slovcncu. žc možgani mešajo nl čudno; saj bi drugače ne mogel napisati, da jc JDS plačala za vsak glas na Vrhniki in v Kranju 1000 Din, kar bi vrglo 581.000 Dln. Mesto v sodne zapore, bi vsecuo bilo inorda umestnejše, da sc »Slovcnčevega. dopisnika pošlje na Studenec. Razumemo silno zadrego, v katero so spravile SLS občinsko volitve, a pomagati ii nihče več ne more. Sedaj Je šele prvi začetek obračuua s sleparsko tlgrovsko politiko, vse drugo še pride. Krivdo In odgovornost za poraz SLS nosi seveda predvsem vodstvo klerikalne stranke, nad katerim se sedal po vsej pravici zbirajo črni oblaki. Ljudstvo Je že pri občinskih volitvah pokazalo, da se odmika uelzbežni usodi klerikalnih voditeljev. Kdor je količkaj pameten bo to kliko čimpreje zapustil, kakor ga jc ona zapustila in izdala, ko cclo leto ul na ničesar drugega mislila kot na huj-skarije ter dijete.
+ Zmešana politika zelenih generalov. Tačas ko vsa dežela krepko daje duška in to z volilno kroglico obči želji, da se vendar žc enkrat postavi enotna napredna fronta, naši zeleni mestni zem-ljoradnikl delajo zgago, kjer morejo. Kar peče jih, ko vidijo, da gre kmečko ljudstvo na dnevni red preko zmošanlh pol-komunističnih gesel jare gospode, in sc bori proti klerikallzmu, ki bi ga menda radi zopet spravili na krmilo. V Zg. Šiški se po navodilu zgagarjev raje vežejo «kmetijcl> s klerikalci, samo da bi za-prečill izvolitev demokrata, kl mu niso vredni odvezatl čevljev na nogi. V St Vidu pri LJubljani so »kmetijet. z abstinenco pa tudi drugače podpirali klerikalce. Q. Pipan je to očividno storil v zahvalo, da je dr. Žerjav rešil »Kmetijsko družbo. sigurne klerikalne zmage. V Trebnjem se je kmetljcem ponesrečila občinska lista. Po navodilih zelene generalitete nai zdaj pristaši SKS volijo — klerikalce. Strašna ta slepota! Danes za komuniste, jutri za klerikalce, danes pod radikalsko marelo, jutri proti Pašiču, z eno besedo: zmedene glave!
Politične beležke
+ Kako »Slovenec« spoštuje duhovščino. Ob priliki 701ctnicc častitljivega za narod in cerkev velezaslužnega župnika Ivana Vrhovnika si jo dovolil «Slovencc» v dveh številkah nanj neo« kusen in rovtarski napad. Storil je to menda zato, ker je jubilant dejal, da je naloga duhovnika služiti Bogu, narodu in državi, »Slovenec, pa spoštuje du« hovnika lc, če jc političen agitator za klerikalno stranko in če služi SLS. On priznava za služabnika božjega le one« ga, ki ie hlapec klerikalne politike. Iz cSlovenčevega« napada na vzornega du« hovnika sc vidi, da ta škofovski list niti najmanj ne služi Bogu, kar bi »Slove« ncc» tako rad poudarjal, marveč ie zlo« rabi vere in Boga v politične svrhe. Da bi «Slovcnec» še bolj jasno pokazal svo« je sovraštvo proti neomadeževanemu duhovniku, je namesto Vrhovnikove sli ke prinesel sliko in življenjepis ubitega komunističnega agitatorja, o katerem se vc, da je bil morilec pokojnega Znidcr« šiča, vse iz grdo politične špekulacije in nemorale. Pa bo «S ovencc» šc naprej slepil bogaboječe bralce, da so drugi časopisi brezverski, ne pa on.
-r Klerikalci radi poraza pri volitvah v silni zac-resji. Klerikalce neznansko boli, da so pri občinskih volitvah nazadovali za 1584 glasov, ali za 35 odst., napredni glasovi pa zrasli za 1477 glasov, ali 87 odst. Poraz jc za SLS naravnost katastrofalen, zlasti ako pomislimo, da so se občinske volitve pripravljale še pod klerikalnim režimom g. Sporna. »Slovenec, bi sedaj rad poraz SLS pred javnostjo, zlasti pred svojimi pristaši prikril z novimi farbarijaml in lopovščinami. Tako n. pr. piše, da Je za JDS glasoval samo »pokvarjeni del slovenske Inteligence, ki že pod Avstrijo nl znal samostojno misliti, marveč jc mislil in govoril le to, kar so JI narekovali nemški avstrijski nasllnikl.. Lizunl habsburških podpetnlkov, privatni špljoni avstrijske soldateske in policije, plačani IzdaJnlkl Slovencev In Jugoslovenov, k! sede okoli «Slovcnca», sc drznejo to nesramnost napisati danes! NI treba še posebej povdar-jatl, da sl Je »Slovenec, vzel v tem članku še poseben patent na falzlfikacijo številk. Pa mu to veselje pustimo, imajo njegovi zaslepljeni bralci vsaj nekoliko tolažbe v težkih časih zafurano tigrov-ske politike. Da sc v splošni zmedi, ki le
b ta prišla skupaj, padla torbica iz žepa, katero jo Žagar takoj spoznal kot last Antonije Joraj. Pri okrožnem sodišču v Celju je bil Zovlje obsojen na tri meseca težke joče.
Po svetu
—	Fanatizem v cerkvi. Dunajski listi poročajo iz Salurna na Južnem Tirolskem: Pri maši je italijanski duhovnik opazil, da so nekateri verniki molili v nemškem jeziku; postavil jo kelih ba oltar, prekinil mašo ter pozval Nemce, naj molijo italijansko, ali pa naj zapustijo cerkev.
—	Demlsija generala Smutsa. Kakor smo že poročali, jo bila južnoafriška vlada pri nedavno se vršečih parlamentarnih volitvah poražena. Izvajala je iz tega konsekvonce in ministrekl predsednik
eneral Smuts je podal angleškemu guvernerju demisijo vsega kabineta. Guverner je poveril sestavo nove vlado voditelju nacijonalistične stranko generalu Hortzo-gu, ki je kakor Smuts tudi naši starojši generaciji še znan iz časov angloško-burske vojno. Angleški listi zatrjujejo, da niti izid volitev niti sprememba na vladi ne bosta slabo vplivali na razmerje med Južno Afriko in Anglijo. Nova vlada ne bo stremela za odcepitvijo od angleškega imperija, ampak si bo poskušala izposlovati samo večjo samostojnost, kakor jo je imela Južna Afrika doslej.
—	Angleško - ruska pogajanja v Londonu kar nočojo napredovati, čeprav je poslala sovjetska vlada enega, svojih •ia'odličnejših državnikov, Litvinova. da iih z rusko strani osebno -odi. Vedno iove težkoče se pojavljajo in to predvsem kapitalističnega vprašanja — pač lovolj jasen dokaz, da pri današnjem ivetovnem ustroju kapitalističnih nate1
ospodarstva ne more potisniti ob stran niti ruska komunistična, še manj anglo-Ska socialistična vlada, čeprav sta obe 'zrazito protikapitalistioni.
Narodnim obrtnikom f
Stara prlslovica pravi, da posameznik nc doseže muogo in da jc le v združenju ln solidarnosti moč. Te prislovlce so sa oprijeli vsi stanovi, vse se organizira iq sl skuša potoni svojih organizacij prida, bivati in braniti svoje koristi.
Tudi obrtništvo jc združeno v svojih strokovnih zadrugah, ki zastopajo v prvi vrsti njegove gospodarske koristi. Toda ta organizacija je nepopolna. Obrtništvu manjka še politične združitve, poli. tlčulh stanovskih organizacij, ki nai zdru. žljo obrtništvo v politično celoto, da bo na ta način dobilo tudi ono svoje za. stopnike ua merodajnih mestih. Današnja politična pocepanost obrtništva le vzrok, da nl obrtnika nl v parlamentu nl na drugih važnih mestih.	,
Zavednejšl obrtniki so to pomanjkljlJ vost njih organizacije uvideli ln pričelo se je gibanje, da se obrtništvo naprednega mišljenja združi v eno politično ce. loto In pridobi moč lil ugled. V Ljubljani sc je ustanovilo pod okriljem JDS »Na-predno obrtniško društvo., ki združuje v sebi uapredno obrtništvo z namenom, da vsestransko podpre koristi slovenskega naprednega obrtništva.
To društvo je pričelo prvo težavno dc-lo za politično konsolidacijo obrtništva. Dasi jc društvo še mlado, vendar se je zbralo okrog njega že lepo število naprednih obrtnikov, toda njegovo delovanje je uspešnejše in popolno še le tedaj, ko ne bo več naprednega obrtnika, ki bi nc bil član društva.
Napredno obrtništvo mora graditi svo-jo bodočnost na neomajne temelje svoje stanovske in politične zavednosti, na solidarnost! Tesno združeni bodo mogli kfc-bovatl vsem nakanam elementov, ki ne-umorno delujejo, da sc cepijo moči In se jim s tem daje prilika za njih razdiralna delo.
Napredno obrtništvo hoče edinstvo države, ono hoče, da se država gospodarsko ojačil Zato pa, napredno obrtništvo, v svoje vrste, v organizacijo, pristopaj kot član v »Napredno obrtniško društyo» da bo čimpreje združena v njem vsa družina enega mišljenja, ki naj potem živo in neumorno deluje v procvit držav« ln obrtai
Prijave sprejema društveni tajnik Ferdo Primožič, Trnovski pristan 4.
§. Z umorom je grozil 561otni Kalundor F.anc, delavec brez stalnoga bivališča. Obtoženec je bil po sodbi celjskega okrožnega sodišča z dno 18. februarja obsojen na šest mesecev težke ioče, ker !e kradol pri Rudolfu Oblaku v Zabukov-clh, pri čemer ga jo pa Oblak zasačil. Kalunder je gospodarja napadel ter težko poškodoval. Svojo kazon je odslužil dno 14. maja. 'žo prihodnjega dne pa jo orišol k Juriiu Hribariu ter mu uničil itiri vinske trto. Naslednjega dne so .je pri Ivanu Omlndiču jezil nad Oblakom tor grozil, da ga bo žo »fordorbal.. Kor ■e obtoženoe skrajno silovit in nasileu človek, se ga boji vsa občina. Okrožno sodišče v Celju jo obsodilo 'Kalundra za-adi hudodelstva nasilstva in prestopka zoper varnost lastnine na dva meseca tožke ječe.
§. Nepošten gost. Dne SO. aprila so je nahaial v gostilni Antonije Joraj Franc Zovlje, 241otni Žagar v Okonini, ki jo bil zaradi tatvine žo večkrat kaznovan. Ko ie šla gostilničarka za malo časa v klet po vino, jc obtoženec Izrabil ugoden trenutek, se splazil v nezaklenjeno sosedno sobo in ukradel tam iz nočno rmare ročno torbico z gotovino 4000 Din. Gostilničarka jo prišla šele prihodnjoga dno tatvini na slod, slutila je pa takoj, da je tat ?.ovl'e, ki se jo nahajal prejšnjega dno edini v njoni gostilni. Naprosila je nekega Žagarja, naj Zovljeta zasleduje in če ga zaloti, naj ga izroči roki pravico. Dotičnl žagar jo imel srečo. Našel je obtoženca v neki gostilni že precej vinjenega. Na nesračo mu io v trenutku, ko
25. junija:
ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. V bančnih papirjih je bil živahnejši promet ob v glavnem nespremenjenih tečajih. V industrijskih papirjih pa je bil promet minimalen. — V devizah je tendenca dalje čvrsta, vendar tečaji no kažejo večjih sprememb napram včeraj. Najbolj je porasla Švica. Blaga je bilo prilično. Tudi Narodna banka je intervenirala v vseh devizah, po katerih je bilo večje povpraševanje, največ pa v devizi na Italijo. Promet je bil precej velik. Največ se je trgovalo v devizah aa Italijo, Švico in London. Notirale so devize: Amsterdam 0 do 8240, Dunaj 0.1206 do 0.1226, Budimpešta 0.11 do 0.12, Bukarešta 36.5 do 39-5, Italija izplačilo 370.3 do 373.3, ček 370 do 873, Kristljanija 0 do 1475, London izplačilo 371.1 do 374.1, ček 870.9 do 378.9, New-York 85.3 do 86.3, Pariz 452 do 457, Praga 254 do 257, ček 253.5 do 256.5, Švica 1526.85 do 15D3.85; valute: dolar 84.75 do 85.75, aK 0.1205 do 0.125, Kč 250.5 253.5, francoski franki 0 do 450, liro 367 do 370; elekti: bančni papirji: Primorje 75 do 80, .Trgo 33 do 86, Eskomptna 126 do 127, Hipo 62 do 63, Jugo 116 do 118, Prašte-diona 915 do 917, Slavonska 110 do 115, Srps.ia 140 do 141; industrijski papirji: Eksploatacija 120 do 125, Dubrovačka 800 do 830, Narodna šumska 85 do 89, Isis 60 do 63, Nihag 93 do 96, Gulmann 860 do 0, Slavonija 101.5 do 102, Strojno 150 do 0, Trbovlje 0 do 590, Vevče 0 do 157, 7 odst. posojilo 65 do 65.5, agrarne 23 do 23.5, Vojna škoda 125 do 126.
BEOGRAD. Tendenca zelo spremenljiva, sedaj slabša, sedaj čvrstejša. Blaga je Bilo v obilici. Notirale so devize: Dunaj 0.121G do 0, Budimpešta 0.11 do 0.1175, Bukarešta 38.25 do 38.50, Ženeva 1528 do 1525, L udon 372 do 0, Milan 370.5 do 371.75, Nevv-York 85.9 do 0, Pari- 456 do 459, Pre^a 255.5 do 256.25, S 'ija 60 do 63; valu'e: aK 0.1214 do 0.1217, mK 0.1 do 0, leji 89 do 0; efekti: Narodna banka 3850 do 3950.
CURIH: Beograd 6.55, Pariz 29.50, Milan 24.37, Praga 16.675, Budimpešta 0.0072, Bukarešta 2.45, Sofija 4.10, Du« nai 0.0079.
TRST: Beograd 26.90 — 27.20, Dunaj 0.0320 — 0.0330, Praga 68.40 — 68.80, Ncwyork 23.05 — 23.16, dinarji 26.90 do 27.20, 20 zlatih frankov 88 — 88.50, urad« ni tečal zlate lire 446.55.
DUNAJ: Beograd 816 — 820, Budimpešta 0.83 — 0.89, London 306.800 do 307.800, Milan 3054 -- 3066, Newyork 70935 — 71185, Praga 2101 — 2111, va« 1 u t e: dolarji 70460 — 70SoO, lire 3060 do 3080, dinarji 813 — 819.
PRAGA: Bcosrad 39.65, Rim 147.75, Budimpešta 4,025, Ncvvvork 34.
BERLIN: Beograd 4.84, Milan 18.10, Prana 12.295.
LONDON: Beograd 365, Rim 99.87, Praga 146.25.
NEWYORK: Beograd 116.50, Rim 433, Dunaj 0.1412, Budimpešta 12, P»« Ba 296.25.
Krščansko bratstvo
Čestitke pravoslavnega župnika ka-toliškemu župniku.
Poročali smo včeraj, da sta se med drugimi gratulanti oglasila pri jubilarju g. župniku Vrhovniku tudi zastopnika ljubljanske pravoslavne občine. Na razpolago nam je nagovor, kl ga je imel pri tej priliki na svojega katoliškega brata pravoslavni župnik, prota Dimitrije Jan-kovič. Oovor je tako značilen za umcva-nje pravega krščanstva, da ga podajamo danes v celoti. Gospod Jankovič je nagovoril vašega velikega idealista, župnika Vrhovnika:
Vlsokoprečasnl gospodlne!
ŠtovanI u Hristu brate i ponosni sinu mile nam majke Jugoslavije!
Sa čistom I iskrenom ljubavlju dolazi-mo u ime pravoslavne crkve i crkvene opštine, da TI pozdravimo Tvoju 70-godlšnjlcu.
Ponosna je na Tebe I radostna 1 naša crkva, jer si delom I radom Tvojim pro-slavio istinu Božiju I Hrista, zajcdničkog Boga sviju nas. Ponosna ie 1 radostna, jer duh Tvoj vodio Te Je uv.ek putevima Slavonskih apostola sv. Cirila 1 Metoda.
Ponosna je i radostna, jer si Tvojim Apostolskim i rodoljubivhn radom postao videlo svetu, a primer nama mladjim sveštenlclma, kako treba i radom i životom svojim, služiti Bogu, otačbini i narodu svomž.
Klanjaiufii se Premodrosti Božijoj, ko-ja Te Izabra, da postaneš sasud Božji I duhovni otac naroda Tvoga, želimo TI, da Tl Bog Slavcna umnožl Tvoje stare dane, na ponos, diku I sreču milog nam Jugoslavenskog roda. Zlveo!
Bosansko pismo
V Derventti, v juniju.
Bij sem v Sarajevu. Odmevalo je še malo od Žonskega kongresa. Šaljivci so vprašali, ali bodo ženske samo plačale svoje bankete ali pa to stvar pre-puste svojim možem. Politiki so govorili, da je kongres sprejol predlog, naj imajo vsa hrvatska ženska društva v Bosni svojo cootralo v — ZagTebu, a slovenska bosenska društva v Ljubl jani. Nisem mogel verjeti, da bi ženske zapadlo v tako eksteritorijalno »federacijo.
Bil sem v Sarajevu. Plakat je valil na predavanje pisatelja Krkleea o stari in današnji Grški. Tiskan je plakat popolnoma »enakopravno«; zakaj ona vrstica je tiskana v cirilici, druga pa v latinici. Ne vem, č.o jo ta »sporazum* kaj deloval; sigurno ni deloval v Der-venti, kjer je tamošnji Sokol na svojo prireditev vabil z enakimi dvopismeni-mi plakati; zakaj sokolske priralitve bo se udeležili tamošnji pravoslavni (Srbi) in nekaj Muslimanov, a od Hrvatov (katolikov) ni bilo nikogar; Davidovič jih je zaman snubil . . .
Krklec je mlad Hrvat, kakih 25 let .star, a ima žo dobro pisateljsko ime. Doma je od Sotle, ob moji mariborske oblasti, a živi sedaj v Beogradu in oženil se je z Beogradčanko; otrok mu je »cirilsko - latinski*, kakor njegovi spisi. Izdal je knjižico pesmi v cirilici; rekel mi je: »Hrvati jih ne kupujejo, ker so — srbske, a Srbi ne, ker jo njih oče — Hrvat.»
Kako uspe njegovo predavanje o Grški? Kdo bo poslušal govoranco o stari Grški, ki bi jo roditelji najrajši spravili iz šolskih knjig, zato da bi no mučila njih neklasičnih otrok? Prof. dr. M. Mižon (Pičeta), ki jo pred vojno eno leto sokolil po Ljubljani, se jo pobrigal za Krklečevo srečo in privabil precej publike.
Krklec je pred mesci potoval na Grško preko Soluna po kopnem do Aten. Prozaično jedro njegovega poročila o tem potovanju je bilo konštatiranje, da jo današnja Grčija sama meldtužnost in
sama pokvarjenost — včasih jo med besede prodavatoljovo h Azijo zablis-kal s sabljo Kemal paša. To jedro je obdal g. Krkloc z bogato poozijo svojega pesniškega jezika. V glavnem je to bila lirska reakcija pesniško dušo ua vtis iz vnanjega sveta, torej bolj pesem nego znanost. Tisti, ki šo od predavanja pričakovali znanosti, so so jezili na predavatelja, ki jim jo mšil — ideale.
Da vidite gimnazijo v Dcrventi! Der-vonta jo večinoma muslimansko mestece, lo v okolici so katoliki ln pravoslavni v večini, v gimnaziji so muslimani v manjšini. Pisan .jc razred: mus-limanki sta v 5 razredih Io dve, pač polog pravoslavnih in katolikov; muslimanski sta v 5 razredih lo dve, pač pa je več Židinj, »evropskih« in špa-njolskih. Učitelj jo sedaj pravoslaven, sedaj katolik ali musliman. V četrtek od 12. do 13. jo verouk in razred so razdeli v tri skupine; katoliki so v oni sobi, pravoslavni v drugi, muslimani v tretji. Co povprašaš, kako »narodnosti* so dijaki in dijakinje, zveš, da so se pravoslavni vpisali za Srbe, katoliki za Hrvate, muslimani pa le doloma za Srbo ali nrvate, po večini za Hrvato-srbe, toroj nekako za Jugosloveno. Vidi se, da muslimani reprezentirajo tvoren element jugoslovenske narodnosti. Na žalost se često čutijo zapostavljene. Avstrija jih jo izrabljala svoj čas proti Srhom in jim dajala privilegije, zato občutijo zdaj enakopravnost kot zapostavljanje.
.- .
Zločin radi ljubosumnosti
LJubljana, 25. junija.
V	Novem Vodmatu, v hiši št. 56, se je odigral včeraj okrog poldesctih zvečer strahovit zločin, ki ga Je rodila ljubosumnost.
V	hiši živi bogata posestnlca Marija Dečman s svojim sinom in za ženitev godno pastorko Amalijo Dečman, ki ima pričakovati večjo dedščino in je tudi siccr čedno dekle. Okrog nje sta se sukala in jo snubila že dalje časa 27 letni delavec v tovarni »Slograd* Leopold Malin, stanujoč v Krakovski ulici št. 6 in pa 27 letni fljakarski hlapec Kari 2nider, usluž-ben pri izvoščku Ribnlkarju na Celovški ccsti št. 75. Prvi je bil na svojega tekmeca strahovito jezen In ljubosumen, kar je že večkrat pokazal ob raznih prilikah. Pretočeno nedeljo mu je, ko se je pripeljal s kočijo do Dečmanovih, prevrnil voz in ga hotel pretcpstl, doma pa se jc večkrat izrazil, da njegov tekmec »nc bo vzel dobrega konca*.
Sinoči Je 2nider poprosil pred kolodvorom svojega tovariša izvoščka Avgusta Sturma, da ga popelje do doma njegove ljubljenke. Pred hišo ga je Sturm z vozom počakal, Znider sam pa Je vstopil v hišo, kjer je že naletel na vasujočega Malina. Po kratkem pozdravu od strani domačih je razjarjeni Malin planil z odprtim žepnim nožem na tekmeca, o katerem Je sumil, da ga ima Amalija raje, ko njega. Vsled hipnega navala se ga Znider nl mogel ubraniti in Malin ga je že sunil z nožem večkrat v trebuh, tako, da so napadencu izstopila čreva. Nato ga je obdelal šc po životu in glavi in skupno prizadejal sedem ran. Domači sin, dekle iu stara Dečmanova so siccr poskušali napadcnca ščititi, vendar pa je bil Malin tako nasilen, da je bila vsaka pomoč zastonj.
Strahovito razmesarjenega Znidarja so nato brzo spra-vili v Sturmov voz, ki ie bil v hipu ves oblit od lz ran tekoče krvi in ga odpeljali v bolnico. Tam se je morala takoj izvršiti težka operacija, vendar bo ranjenec težko ostal pri življenju. Gospodinja je medtem hitela po stražnika domači sin in pastorka pa sta komaj obdržala skoroda ponorelega zločinca, ki si je hotel z nožem prerezati vrat in žile na rokah. Ukrotil ga je šele dospeli stražnik, ki ga Je uklenil in odvedel v zapore.
Potvarjalci potnih listov
Zagrebška policija jo te dni razkrila čedno sleparsko družbo, ki jo izdajala krivo potne liste in nevedno sel jako «oilpravljala» v Ameriko. Trije člani družbe, seljaki Luka Radman iz Levic uš j a, Martin Juran iz Pirarovine in Lovro Puhek so dobavljali seljake, ki jih je želja gnala preko morja, osU.u dva člana, Aleksander Radovič, pro-nonsinin potepuh in hohštapler, ter zagrebški trgovec z delikatesami Alfred Rosenbcrg - Ružič, pa sta izdajala pa-sošo, ki so bili šo dokaj dobro krivo tvoreni in izdani na kriva imena, z datumom iz Beograda ali pa »po naredbi velikega župana v Požarevcu*.
Seljaki, ki so se javili za transport, so dobili prmorne informacijo. Reklo so jim jo, da najprej odpotujejo v Trst, odtnm v Pariz in odtod pristevši k francoski izseljeniškl kvoti v Ameriko. Do Trsta jih jo spremljal ta ali oni član družbe, Andrija Radovič [in se je izdajal za »policijskega komisarja* in »nadzoroval* transport. Na prijavo nekega seljaka, ki jo lani nasedel sleparjem in se komaj vrnil iz Pariza, jo zagrebška policija dne 11. junija iz-taknila na glavnem kolodvoru nov transport seljakov. Detektivi so seljake začeli izpraševati, kam se odpravljajo. Rekli so, da gredo v francoske rudnike. Navedli so napačna imena, kakor so bili instruirani. Ko pa so uvideli, dii Imajo opravka s policijskimi organi, so izročili potno liste. Začelo se je takoj zasledovan jo za člani sleparsko družbe. Rosenbcrg, ki so ga detektivi prveca prijeli, je ponudil 15.000 dinarjev podkupnine, kar se mu seveda ni obneslo. Težjo jo bilo zasledova-njo Jurana in Pulieka, ki sta nekako pravočasno obveščena o razkritju pobegnila s svojih domov v okoliški gozd v Pisarovini in streljala na zasledujoče detektive. Doslej jih še ni bilo mogoče zajeti. Pač pa so v sodnij kih zaporih žo nahajajo Rosonberg, Aleksander Radovič. Luka Radman in ,e-ljaki, ki so vedeli, da gro za sleparijo, a so vseeno hoteli s krivimi pasoši v Ameriko.
Iz naših letovišč
Rogaška Slatina jo oživela. Nekoliko hladno vreme jc sicer zadržalo dohod gostov, vendar bo zdravilišče s 1. julijem popolnoma zasedeno. Gostov prihaja vsaki dan več. Trikrat na dan svira v parku oddelek mariborsko vojaško godbe. Za razvedrilo in zabavo gostov je ravnateljstvo tudi letos izdatno poskrbelo. Kino - predstave so vrše trikrat na teden, na Vidov dan bo v veliki prekrasni zdraviliški dvorani — bojda najlepši in tudi najaku-stičnejši dvorani Jugoslavijo — akademija domačega Sokola, na Petra in Pavla pa koncertira pevski zbor mariborsko »Glasbeno Matice*. V juliju gostujejo oddelek beograjske drame, šentjakobski oder iz Ljubljano, dramski odsek »Jadrana*, liaznanjciu so koncerti goslača Stojanoviča, opornega povca Križaja, pevskih zborov »Ljubljanskega Zvona* in »Glasbeno Matice* iz Ljubljane. Postrežba gostov je v vseh hotelih in restavracijah vzorna. ceno zmerne.
Do lanskega leta malo znano zdravilišče Laško (ena postaja pred Celjem) je letos popolnoma reuovirano. Leži v prijazni dolini med hribi, po kateri se viio bistra Savinja. Zdravilišče stoji blizu kolodvora v krasnem parku. Termalni vrelci imajo topline
38-50 C. Voda jo značilna zaradi radioaktivnih plinov in zdravi uspešno rovmatizom, išias, neuritis, kronična gnojenja, sklerode.rmijo, norvozo živcev in arteriosklerozo. Kopališče jo lepo urejeno, vodi ga gospa prof. Kleš-nlkova. Zdravilišče ima lopo restavracijo z dobro kuhinjo in izvrstnimi pijačami. Povsod krasni i/.prehodi. V par dneh prido vojaška godba. Zdravilišče Laško zasluži zanimanje.
Nova PCI1MOT biciklov zaloga rEjlJOlulH dospela.
Dobavni po na'nižjt coni pri tovar-ni&kl zalogi	330oa
O. Žužek, Sodna ul. 11.
Kulturni pregled
Oton Župančič: Veronika Deseniška
Tragedija v petih dejanjih. V Ljubila «1 1924. Natisnila ln založila Zvezna tiskarna In knjigarna. 185 strani. Troje iz daj; »Splošne knjižnice* zvezek št. 28, cena broš. 25 Din, vez. 32 Din. Nadalje iinejša Izdaja v večji obliki na finem papirju: cena broš. 52 Din, vezana v pol-platno 60 Din, v cclo platno 66 Diu. — Slednjič luksuzna izdaja v omejenem nu-meriranem številu 200 Izvodov z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v celem usnju 130 Din. (Luksuzna izdaja bo gotova v prihodnjem tednu.)
Pravkar je Izšla v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne v LJubljani najnovejša Izvirna tragedija našega odličnega pesnika Otona Župančiča: Veronika Deseniška. Slovenci nismo kmalu hncll takega Izvirnega remek-dcla, ki bo, kakor smo informirani v jeseni doživelo v našem Narodnem gledališču tudi svojo prvo uprizoritev. Gotovi smo, da bo ta knjiga romala Iz roke v roko v vseh slojih. Bogati vrelec te knjige v pesniškem, jezikovnem in kompozltornein oziru bo nudil vsein ljubiteljem dobre iti lepe knjige
.in. .ic(W«,„t	.Bo.
svoji zanosili pesniški dikciji in vzorni lapidarni stillzacljl — prepričani smo, da se bo marsikateri stavek iz Veronike Dc-seniške uvedel kot stalni citat — bo knjiga tudi kaj primerna za šolsko pomožno čtlvo v višjih razredih srednjih šol.
Založnica Zvezna tiskarna in knjigarna se je potrudila, da je knjigo opremila dostojno in primerno njeni krasni notranji vrednosti. Posebno je ustregla naši javnosti s tem, da ie založila delo v raznih Izdajali, v ljudski, finejši in luk-susni izdaji, tako da bo pristopna vsakomur po njegovem okusu in gospodarski sili. Vse tri izdaje so opremljene z najnovejšo avtorjevo sliko v Izvrstni reprodukciji. Ce katero, se to najnovejše Zupančičevo delo samo po sebi priporoča.
in. (zadnja) javna produkcija go« jencev Glasb. Matice v Ljubljani sevr« ši danes zvečer ob 8. uri v Filharmonič« ni dvorani. Produkcija ima popolnoma koncertni značaj, saj nastopijo nn njej najboljši Matični gojcnci, med temi 5, ki letošnje leto absolvirajo konservnto« rlj. Spored je jako bogat in izredno za« nimiv. Vsi prijatelji Glasbeno Matice so ravno s te produkcije lahko prepričajo, kako resno in vzvišeno nalogo vrši Glas .Hoo»..MVvca. w(\ jjaiini..uacodrua- ka.
mu nudi na svojih zavodih muzikalno izobrazbo do najvišje popolnosti. Obisk nocojšnjo produkcije toplo priporočamo
Puškinov večer v Ljubljani. Scntja« kobsko napredno društvo proslavi v pondeijek 30. junija t. 1. ob 8. uri zve« čer v svoji gledališki dvoruni v Florijan« ski ulici 27 125=lctnico sinrti največjega pesnika mntjuške Rusije — Fuškina s predavanjem in spominskim govorom akademika g. Zuna, recitacijami člana narod. gled. g. Lipaha in g. Markiča ter petjem šentjakobskega pevskega zbora. Vstop prost.
Rektor glasbene akademije v Za« grebu. Te dni je bil izvoljen za rektor« ja kr. glasbene akademije v Zagrebu po« novno g. Fran Lhotka.
Gostovanje zagrebške dramo v Parizu odpovedano. Odbor, ki je zbiral gmotnn sredstva za gostovanje zagrebške drame v Parizu, je uvldel, da v kratko odmerjenem času ni mogoče zbrati zadostnegn zneska. Rndi tega jo bilo gostovanje v Parizu odpovedano.
Jubilej Nikolo Fallcrja. V petek, dne 27. t. m. bo proslavil 45 letnico svojega umetniškega delovanja na zagrebškem Narodnem gledališču dirigent in bivši r.-.vnatelj opero g. Nikola Fnllor. Jubilnnt bo ob tej priliki dirigiral Bizetovo oporo »Carmenv Naslovno vlogo bo pela gospa Marta Pospišil, v vlogi Micaele pa nastopi prvič ga. Elvira Fallor, a v partiji lion Joaaia cr. Joslu JMiavSfii.'
Dopisi
JEŽICA PRI LJUBLJANI. Tukajšnji Sokol priredi v soboto 28. junija točno ob četrt na devet zvočor pri Huskom car-'u »Vidovdansko proslavo.* Spored: Nagovor, telovadno slike, doklamacijo in predavanje br. Jerasa »O umiku čez Albanijo*. Vstop jo vsem prost. — Prosvot-ni odsek.
SELCA NAD ŠKOFJO LOKO. Izid občinskih volitev je prikrajšal našo SLS za 185 glasov od zadnjih marčnih volitev, napredne stranko pa so pridobilo 14 glasov. Naj govoro številke: Solea: vseh volilcev 666, SLS 226 (prej 331), naprednjaki 96 (prej 8.r>). Cošnjiea: vseh voliicov 398, SLS 153 (prej 235), naprednjaki 45 (prej 42). C'o upoštevamo, da jo SL.S lo tala od hišo do hišo, da jo izrabljala duhovščina po »Domoljubu* in po vaseh trboveljske dogodke, jo vendar iz številk poraz tako občuten, da samo on sunek zadostuje, da so zruši največja klerikalna trdnjava. Niti zadnja kaplanova pridiga in tisoče protidržavnih listkov, katero jo razdeljevala duhovščina po šolski mladini, ni omajala nekaterih zavednih Scl&v-nov. Karakteristično jo za našo duhovščino, da ni prejel prejšnji dan pri prvem sv. obhajilu niti on otrok podobico v spomin, medtem ko 60 razsipali stotako za agitacijsko listke. Kam plovemo?!
KRANJ. Kr. državna gimnazija v Kra-rjti priredi razstavo risb učencev. Ob-onem razstavi slikar Kopač svojih 40 najnovojših del. Otvoritov na Vidov dan dno 28. junija ob desetih dopoldne. Razstava ostano odprta dva dni od desotih dopoldno do šestih popoldno.
IHAN. Preteklo nedeljo so imeli klorikalci v našem kraju shod, ki naj bi bil nekaka preizkušnja za bližajočo so občinsko volitve, da vidijo, koliko volilcev ima župnikova Btranka za seboj. In gloj! Bilo jih jo z ženskami in somišljeniki drugih strank vseh skupaj 40. Ako pomislil, da v tem slučaju nihče no bo upal potem so lahko žo v naprej vidi rezultat župnikovo skrinjico. Na shodu jo govoril dr. Mohorič iz Ljubljano, ki pa ni povedal ničesar novega. Pela jo stara lajna kakor po navadi. Shod se jo vršil pod r.a-ščito orožnikov, za katco jo menda prosil župnik na glavarstvu. Očividno ;'o mislil, da v tom slučaju nilic ne bo upal ugovarjati. Toda tako župnik kakor tudi njegov adjutant cerkovnik sta so lahko prepričala, da jo v Ihanu dovolj zavednih ljudi, ki imajo pogum povedati narodu, kako ga klerikalni tigri Izrabljal',
POLJANSKA DOLINA. V nedeljo 15. t. m. jo predaval v našem Sokolskem domu jurist g. Ktojnn Bajič o komunizmu v teoriji in praksi. Kljub temu, da jo poletni čas neprimeren za slično prireditve, so jo zbralo nad 100 poslušalcev. Gospodu predavatelju, kakor tudi Zvezi kulturnih društev, ki nnm je vedno s predavatelji na razpolago, bratska hvala!
ŽIRI. Gosp. Ivan Novak iz Staro vasi izjavlja z ozirom na dopis z dno 22. t. m., da ni dobil od posojilnice v Ziroh nika-kega poziva, da bi moral plačati svoj dolg v osmih dneh, kor ni volil klerikalne liste.
MOJSTRANA. V nedeljo jo praznoval naš Sokol skupno z jeseniškimi brati svojo desetletnico. Kljub neugodnemu vremenu jo bila udeležba mnogobrojna in telovadni nastop zadovoljiv. Lo veselico jo bilo treba zaradi napada nasprotnikov zaključiti. S hujskanjem so so odlikovali zlasti komunisti in je bilo ponovno slišati besede, kakor: Kaj,meni mar naša država! Jaz bom Sokolski dom zažgal itd.! Dobro bi bilo, ako bi so merodajno oblasti malo bolj zanimalo za tako ole-msnto.
DOLNJI LOGATEC. Logatec, sUiro zgodovinsko mesto, jo eden najlepših krajev našo Notranjske. Tu jo bila stara rimska naselbina Longaticum, tu jo dolal cesto že Julij Cezar lota 60. pr. Kr. Tod so hodili Turki, kar nam priča »Tabor* v Gornjem Logatcu. V bližini Logatca jo znano brezno »Gradišnlca*, 270 m globoka podzemska votlina. O tej votlini pišo še Valvazor v svojih delih. Kdor si hoče to zgodovinsko znamenitosti ogledati, naj prido v nedeljo dne 29. t. m., ko priredi Sokol javno telovadi«), v Logatec.
MIRNA. Na vso satansko zavito napa-do v »Slovencu* in »Domoljubu* in na vse nepodpisano, zlobno skovano in neresnično ovadbo gledo trboveljskih dogodkov in naših »Orjunašev* srno do sedaj molčali v zavesti, da so naši vrli nacionalisti nedolžni in lo žrtov podkupljenih izdajalskih duš. Molčali smo, kor čakamo da so sodnim potom dokaže njih nedolžnost, ki so mora dokazati. Toda pozabljene to lopovščino niso. Zapomnimo naj si vsi oni, ki so tozadevno lo količkaj prizadeti, da vodimo o vsem natančno račune, ki bodo svoječasno poplačani. Stojimo na stališču, da za vsako dolo mora biti plačilo. To si naj zapomni zlasti oni, ki zna tako dobro »gver klo-fat», daljo tisti učiteljica, ki s hinavsko zavitimi očmi tako tihotapsko prenaša
»Slovenčeve* lopovščino od osobe do iMfibfi^dalia oni EaJt^fei skuša, a takimi llia m6talaLdiakw «.
lažnivostmi mod naprednjaki delati zga4
go za občinsko volitve, kar pa mu ne bq dosti pomagalo, daljo tista hiša, kl se p<X nuja sodniji za dobavo podatkov v ano^ imnih pismih itd. itJ. — Pri obračun tl pa naj so no čudijo, ako bo jim pripoinaj^ tudi pošteno obresti. — O r ju naš. ;
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Zvezal kulturnih društev jo priredila v sredo] dno 18. t. ni. na prošnjo tukajšnjega sokolskega društva predavanjo br. Jerasa o umiku srbsko vojsko skozi Albanijo, Predavanja so jo udeložilo n:ul 50 oseb, ki so sledilo govorniku t. volikim zanii manjem in slišalo iz njegovih ust, s ko-likimi žrtvami in s kakim nečlovošklraf trpljenjem so jo rodila naša svobodna! država. Predavatelju so jo imonom sokolskega društva iskreno zahvalil za izredno zanimivo predavanjo podstarosta br. Gregorc.
ZAGORJE. Glasbeno društvo v Zagorja ob Savi priredi na Vidov dan, dno 28. t, in., v Sokolskom domu svoj godbeni koncert. Člane, prijatelje in ljubitelje glasba vabimo k udeležbi. Začctok ob osmih' zvečer. Osebna vabila 60 no izdajajo.
ST. LENART NAD LAŠKIM. Izmed ot>4 jinskih odborniških most jo pri volitv&hl ilno 2t. t. m. dobila demokratska stranka) tri odbornike. Uspeh pa bi bil fe lop=i; čo bi imoli naši možjo agitatorja, ki bi razpolagnl z onim časom, kakor ga ima' župnik. Za začetek pa jo tudi ta uspeli jako lep. SKS jo odpovedala tudi v tej občini.	i
MUTA-VUZENICA. Tukajšnjo agilno sokolsko društvo nam jo nudilo 22. t. m< izreden užitek. Njegovi dilotanti so priredili ob obilni udeležbi igro »Nobosa nal zemlji*. Vsi igralci zaslužijo priznanje M zahvalo in publika ni štodila z aplavzom, Želimo lo, da so igra čimprej ponovi.
SV. KRIŠTOF. Občinsko volitve v naši občini niso končalo s tistim uspehom, kakor smo ga pričakovali. Nazadovanj« klerikalcev za približno .50 odstotkov In napredovanje demokratov za, voč kot 200 odstotkov jo sicer razveseljivo dej« stvo, vondar pa jo rezultat kljub tomu) presenetil. Izvoljenih jo namreč 19 klorii kaleev in 6 demokratov. Tudi v tej občini so jo pokazalo, da lo podrobno dolol kaj zaleže. Na prvem volišču (Laško) sino dobili 50 glasov, nasprotniki 208, nal drugem (Sv. Jedert), ki jo popolnoma kmetski okraj, smo dobili 100 glasov, klo-i rikalei 93, v Sv. Štefanu, kjer odločujojrt delavci, smo dobili 18, klerikalci pa 200 glasov. Značilen jo ta izid. Kar jo komunističnega in nomškutarskoga mišljenj;!, jo šlo vso s klerikalci. Dva dni pred volitvami jo šel dolski kaplan s štirimi agitatorji od hišo do hišo in agitiral proti demokratom. Predsednik volilnega odbora v Sv. Štefanu jo pri volitvah razložil vsakemu volilcu, da jo prva tkrinjiča liberalna, druga pa katoliška. Ali nl tako postopanjo kaznivo, ali nima za posledico razveljavljen ja volitev? A kljub to. mu smo zadovoljni 7, uspehom, kl nas bodri k nadaljnemu dolu, ki mora postati tako intenzivno, kakor jo bilo pri Sv. Je-dorti. Pri prihodnjih volitvah so pogledamo fo ostroje. Obžalujemo lo socialiste, ki nimajo toliko iniciative, da bi sestavili svojo listo, pa tudi 110 toliko razsodnosti, da bi uvideli potrebo, da jo treba! pobiti klerikalizem. Živeli demokratski volilci! Naprej v boj za zmago, za naš narod in domovino!
MUTA PRI VlIZENICI. Naš Sokol jo uprizoril v nedeljo 22. t. 111. v nabito polni dvorani Nušičevo veseloigro »Nebesa na zemlji*, ki je uspela v splošno zadovoljstvo, za kar gro pač glavna zasluga spretnemu vodstvu načelnika br. Josipa Mravljaka. Igralcem so jo poznalo, da so bili 7, ljubeznijo pri delu. Posebno jc omeniti gdčno. Rožo Kogolnil:ovo, gospo Hrenovo in g. Pogana, ki jo sicer šo novinec, a jo pokazal lep talent. Neumorno delovanjo članov Sokola, ki sestoji večinoma iz učiteljstva in državnih uradnikov, pozdravljamo tem bolj, ker žrtvujejo no samo svoj žo itak pičli prosti čas, ampak so boro tudi proti zaprekam, k a-toro jim delajo tukajšnji posili-Nemci. Kakšen trn jim jo v poti Sokol in vse, kar je narodnega, dokazujo jasno dejstvo, da so ti »jari junaki* potrgali ponoči vsa 2 jugoslovensko trobojnico obrobi,iona vabila Upamo pa, da so naši vrli Sokoli in Sokolice no ustrašijo nobenih težkou in jim kličemo: Lo tako naprej po začrtani poti in uspeli no izostane!
MURSKA SOBOTA. Kljub neugodnemu vremenu se jo 7.bralo v nedeljo procojš-njo število Sokolov in Sokolič iz Ljuto. mera, Križevo in Gornjo Radgone. Sprevoda so jo udeležilo 150 članov, članic In naraščaja in 60 vojakov. Tri javni telovadbi jo nastopilo najprej 32 dece s prostimi vajami, za njimi pa jo strumno prikorakalo 20 naraščajnikov, ki so izvajali vajo s kratkimi palicami. 20 gojeni; domačega društva ie izvajalo skladno predpisano proste vaje, članico pa proste vajo za pokrajinski zlet v Zagrebu. Burno pozdravljena jo bila četa 37. p. p., ki je izvajala tri sostavo vaj s puškami naravnost vzorno. Izvrsten je bil nastop 31 članov s težkimi zagrebškimi vajami. Najlepšo pa so bilo gotovo šestorieo brala Hočevarja. Tudi nastopi na orodju so pokazali, da ima mursko okrožje nekaj zelo dobrih telovadcev. Občinstvo, ki ga jo bilo okoli 2500, jo z zanimanjem sledilo izvajanjem posameznih čot. Ta dan je hil tudi skromni jubilej br. načelnika Cirila Hočevarja; bil jo namroč to 25. javni nastop, ki ga jo vodil kot načelnik' raznih društev, in deseti nastop s subo-tiškimt Sokoli. Društvo mu je podarilo krasno izdelau bronast kip, ki predstav-
Domače vesti
*	Minister notraujih poslov dr. Milan Srskio je bil včeraj na Bledu sprejet v dolgi avdijenci, v kateri jo kralju podal obširno poročilo o notranjem političnem položaju. Pri tej priliki je vladar podpisal tudi ukaze o imenovanjih in spremembah v politični upravi. Med drugimi so podpisani tudi ukazi v nekaterih spremembah v politični službi na Slovenskem. Minister Srskič se jo z včerajšnjim brzovlakom vrnil v Beograd.
*	Veliki župau pri kralju. V ponedeljek ja kralj sprejel v Iričetrturui avdijenci ljubljanskega velikega župana dr. Vilka Baltiča
*	Nestor čeških žurnalislov Joset lio-lečik, urednik praške <Politike» in ču-veni politični pisec ter zaslužni prijatelj našega naroda je prispel včeraj popoldne v Ljubljano. Na kolodvoru sta ga pozdravila generalni konzul CSR. dr. Bcneš in glavni urednik li. Pusloslemšek. O. llo-ieček ostane v Ljubljani nekaj dni ter se poda potem v Dalmacijo. V svoji visoki starosti hoče celo še eukrat v Črno goro, odkoder je leta 1875. pisal svoje prve interesantne politično - potopisne feljtone iz današnjo Jugoslavije.
*	Poslanik šeba v Sloveniji. Včeraj dopoldne je prispel v Ljubljano češkoslovaški poslanik na našem dvoru gospod Jan šeba. G. poslanik odpotuje za nekaj dni s svojo rodbino ua Bled in bo sprejet od Nj. Vel. kralja v posebui avdijenci. Z Bleda odpotuje g. Seba v Prago. Njegovo potovanje je v zvezi s konfereuco Male antante, ki se sestali«. 12. julija v Pragi.
*	Imenovanje srezkih poglavarjev. Za srezkega poglavarja v Ptuju kot naslednika vel. župana dr. Pirkmajerja je imenovan sr. pogl. dr. Fran Vončiua iz Maribora, za srezkega poglavarja v Mariboru levi breg pa dr. Marko Ipavic, dc^edaj srezki pogl. v Slovenjgradcu. Vodstvo sreza Slovenigradec je poverjeno komi-sarj'1 Viherju.
*	Itcaktiviraia sta t državni politični sln*bi vi. tajnik Pinkava, ki je služboval nazadnje pri celjskem okr. glavarstvu in pisarniški ravnatelj Fink pri ljubljanski policijski direkciji.
*	Promocije. Dne 27. junija opoldne bodo na ljubljanski univerzi gg. Nikolaj Berus, Josip Uc, Ivo Pertot iu Albin Vilhar promovirani za doktorje filozofije.
*	Odlikovanja. Z redom Sv. Save IV. vrs'o sta na predlog ministra prosvete odlikovana častni predsednik -Ljubljanskega Zvonar dr. Anton švigelj in predsednik »Slavca* Ivan Dražil, z redoui Sv. Save V. vrste pa pevovodja cLjub-lianskfega Zvona> Zorko Prclovcc in tajnik --Zvezo slov. pevskih društev* Silviu Pečenko.
*	Odlikovanje celjskega župana doktorja Hrašovca. Kralj je odlikoval celj-f-keja župana in odličnega narodnega delavca dr. Juro Hrašovca z redom Sv. Save III. razreda.
*	Odlikovanje župnika liana Vrliovni-ka. Povodom 70 letnico župnika Ivana Vrhovnika je kralj odlikoval tega odličnega duhovnika in narodnega delavca z redom sv. Save III. razreda.
*	Državni izpit iz glasbo z odličnim uspehom je napravil včeraj pred izpraše-valno komisijo pod predsedstvom g. profesorja dr. Gregorja Kreka znani naš komponist g. Lucijan Marija Skerjane. Cestitamol
*	Z ljubljanske univerze. Za študijsko leto 1924.-1025. je bil na tehnični fakulteti izvoljen za dekana univ. profesor inž. dr. Alojzij Kral. Kot prodekan bo posloval univ. prof. inž. Jar. Foerster.
*	Imenovanje v državni službi. Ivan Pokorn, doslei vladni koncipist pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani, je imenovan za pisarja pri upravnem sodišču v Celju.
*	Iz poštne službe. Premeščeni so: po službeni potrebi: poštni sekretar Anton Suhač iz Ljubljane v ministrstvo za pošlo in brzojav v Beogradu, poštar Mile Trošt iz Ljubljane k glavni pošti v Beogradu iu poštarica Hilda Kavs iz Kranja v Podnart, kjer ji je poverjeno mesto starešine. Pošlaricu Vilma Kovačič je trajno upokojena.
*	Iz <L'radnega lista*. <Uradni list* ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o začasni pomoči invalidom z dne 28. decembra 1921.; razglas o radio-tele-grafskem tečaju v "eogradu, razglas o regulaciji potokov Mali graben, Gradnšči-ca ia Glinščica ter razpis službenih zva-ničnikov iu služiteljev pri sanitetnih referentih v mariborski oblasti.
*	Nov rektor za-robške univerze. Senat zagrebško un;verze je predvčerajšnjim izvolil profesorja juridične fakultete Ladislava Pel!'a za rektorja zagrebškega vseučilišča v študijskem letu 1924.-25.
*	Kamniškim vnMlccm! Vsem volilcem, ki so s strankarsko zvestobo in vzorno disciplino pripomoči pri sedanjih občin-s'-"i volitvah do tako lepca uspeha, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Krajevna organizacija JDS. Kamnik.
*	Vzorčni vinski sejem priredi dne 3. julija Vinarsko društvo za Belokra-jino pri Treh Farah, žel. postaja Rosalni-ce, katerega namen je, upoznati vinske trgovce in gostilničarje z izborno belokranjsko kapljico. Želeli bi, da ee upo-tna naše vino zopet v oni meri, kakor je io bilo pred otvoritvijo železnice, ko so vozili vina na vozovih po celi Sloveniji. Zelo pripravno pa jo zn gg. trgovce in gostilničarje, du si morejo ogledati noi
ure oddaljene vinske gorice. Začetek po prihodu vlaka iz Ljubljaue ob 11. uri dopoldne.
*	Udoleženco Vidovdansko proslave v Ljubljani ponovno obveščamo, da je polovična vožnja dovoljena. Poslužijo se jo lahko razen Orjiuiašov vsi naši somišljeniki. Opozarjamo, da se vozovnica, ki se je kupila pri odhodu, shrani za povratek, vsled česar se pri prihodu v Ljubljano uo smo oddati! Legitimacije so se na po sainezne organizacije odposlalo. Za slučaj, da teh zmanjka, odnosno, da jih katera organizacija ni prejela, dobi te v Ljubljani ua dan proslave. Vsaka organizacija ima pri prihodu v Ljubljano zvezi javiti število došlih članov. Pisarna zveze posluje do 8. ure popoldne v areni tNarodnega donia> od 8. ure dalje pa v hotelu tTivoli*. — Zveza ljubljanskih Orjuna.
*	Polovično vožnjo imajo vsi poset« niki Vidovdanskc proslave v Ljubljani. Legitimacijo izdaja na dan proslave »Zveza ljubljan. Or.«Ju.»Na.>».
*	Cr »lilij trgovcev za politični okraj Celje naznanja, da ostanejo trgovine \ premljulnem okolišu celi dan zaprte: ni. Vidov, dan dne '28. junija, na dan Uje-dinjena, dne 1. decembra, ua oba velikonočna, biiikoštna iu božična praznika in na Telovo.
*	Savinjska podružnica SPI), otvori kočo na Korošici in Frischaufov dom ni. Okrešlju v soboto, dne 28. t. m.
*	Predujem za bivše južne železničarje reš. i. lz Beograda jo danes sporočil gospod minister saobračaja članu komileta južne železnice g. dr. Žerjavu, da je podpisal rešenje, s katerim se odobrava na njegov predlog storjeni soglasni sklep komiteta južne železnice od sobole 21. t. m., da bo uslužbencem bivše južnt železnice izplačajo tako zvaiii avansi za mesece januar-april 1921., in sicer v enaki izmeri in po enaki skali, kakor so jih prejeli državni železničarji za le mesece. Diference med novimi iu starimi prejemki za mesece maj iu juni se izplačajo začetkom meseca julija. Sklep komiteta se naslanja na čl. 17. točko 5. Sporazuma o administrativnoj i tehničkoj reorganizaciji pruga Društva južnih železnica od 29. marca 1928. odobrenega s čl. 279 fin. zakona za leto 1024.-1925., da'je ua Rešenje Min. Savetn od 22. avgu sta 1923. str. pov. br. 3 M. S. 1 na njegovem temelju izdani Proglas M. S. od 31. avgusta 1923., končno na čl. 283. fin. zakona,
*	Darovi. Belokranjsko učiteljsko društvo jc nabralo ua svojem zborovanju due 14. t. m. 103 Din za Jugoslovensko Matico.
*	Na XVIII. rednem občnem zboru Akad. društva jugosl. tehnikov t Ljubljani, 21 t. m. ja bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Kuljiš V.; podpredsednik Podboj St.; tajnika Pust B. in Kozina P.; blagajnik Pardubsky II.; knjižničarja Sitar F. in Viher L.; revizorja Jenko D. iu Fink H.
*	Opozarjamo na občni zbor Slov. planinskega dru5'.va, ki se vrši danes ob 20. v restavraciji <Pri levu* v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
*	Izprememba voznega reda. Potniški vlak, ki odhaja po sedanjem voznem redu iz Maribora gl. k. v Avstrijo ob 5.24, odhaja od 1. julija naprej iz Maribora gl. k. že ob 5. url, potniški vlak, ki odhaja sedaj ob 20., bo odhajal odslej že ob 19.25. Prihod v Gradec ostane neiz-premenjen.
*	Sedem mest jotniških paznikov je razpisanih pri deželnem sodišču v Ljubljani. Eventualno se oddajo tudi mesta, ki se izpraznijo tekom razpisa ali pa po premestitvi. Prošnje je vložiti najkasneje do dne 30. julija 1924. Interesente opozarjamo na razpis v 56. številki <Urad-lie^a lista*.
*	Iz krogov članic Orjune nam pišejo: <Slovenec> napada v št. 142 gospo doktor Debelakovo, da lovi članico za Orjuno, zlasti da pritiska na državne nastav-ljenke v področju poštne direkcije. To je po ila laži Orjuna niti ne mara takih epo-sili-zavednih», Članice Orjune, kar jih je. so se prijavile v organizacijo vse iz naeijonalne zavesti, no pa na pritisk on koderkoli. Kar piše 'Slovenec* zaradi kroja, je druga iz trle izvita laž. Naj mu bo v tolažbo, da s'ane kroj za članice Orjune le 300 Din in se od l-čuje na obroke in ne naenkrat. Torej čisto dosegljivo tudi za vsako drž. nameščeni,". Pri tej priliki povemo »Slovencu*, da Je večina članic Orjune drž. nastavljeni«, ki so se v zavesti svoje narodne dolžnos\ organizirale, vedoč, dn je za vsakeca Jugoslovana samo ena pot: V našo organizacij) ali med brezdomovince »Sloven-čevega* tipa. DniTe poti za nas ni. Ce Je ffovenec* še količkaj pošten, naj vdru-"ič ne blati slovenske žene. katere idf.a-li-em je nad take insulte vzvišen in katere narclno delo jc poznal in odHI-ov • ž° srni blngonokoini Krati Osvoboditelj.
*	Civši p"*!anec Pavlr.vič obsojen. — Predvčerajšnjim je bila končana sodna ob-avnava proli bivšerru komunističnemu poslancu Pavlu Pnvloviču zaradi komunistične propagande. Svoj zagovor je končal z vzklikom <r?.iveln tretja interna-cionalal* Obsojen je bil na leto dni zapora.
*	P-trtiio ponesrečil Je zidarski delavec Josip PlatovSek, zaposlen pri gradbeni tvrdki M. Werndi v Colju. V družbi s svojim očetom jo postavljal oder na strehi pri dimniku. Menda vsled lastne neprevidnosti ie nadel z odra na streho
ter s streho na cesto. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je čez nekoliko ur podlegel težkim poškodbam.
* Okraden učitelj. Nadučitelju Cučku v Ločah pri Konjicah je avstrijski državljan Kari Kavkler pokradel iz stanovanja srebrno uro t zlato verižico, vredno 6000 dinarjev ter 500 dinarjev gotovine Tat Je imel avstrijski potni list in jo je najbrže popihal preko meje.
mmm sm
FRANC B ,JR Cankarjevo n br. B.Tal 407
Iz Ljubljane
u— Parastos na Vidovdan. Pravoslavni prota gospod Jankovič bo imel na Vi« dovdan na trgu Tabor parastos za pad« Umi kosovskimi in vsemi junaki, ki so dali življenje za naše osvobojenje in ujedinienje, tako tudi za padlimi aacio« milnimi žrtvami trboveljskega atentata. Pri parastosu bo svirala vojaška godba in bo pel zbor Glasbene Matice Hristi« čevo opclo. Opozarjamo vse nacionalno kroge in pravoslavne brate na to spo« minsko in velepomembno slavnost. Za« četek točno ob devetih, konec ob triče« trt na 10. uro.
u—■ Vidovdan6ka proslava v velikem obsegu, priredi Zveza ljubljan, Or«Ju« Na. Na predvečer bo bakljada po mestu z 2 godbama. 28 junija razvitje pra« pora mest. Orjune Št. Jakob » Trnovo, revija čet in narodna zabava.
u— Slovesna zaprisega novega načel« nika ljubljanskega Prostov. gasilnega društva. Gerent mestne občine je potr« dil izvolitev novega odbora ljubljanske« ga prostovoljnega gasilnega drušva ter sc vrši slovesna zaprisega novega načel« nika g. Josipa Turka v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v Mestnem domu.
u— Sokol I. priredi v petek ob pol 9. uri zvečer na Taboru vidovdansko pro« slavo. Po nagovoru koncertne točke, ki jih bo izvajal društveni orkester. Vstop prost.
u— Razpored sprevoda za Vidovdan« sko proslavo. Dne 27. junija: ob 20. uri sprevod izpred Narodnega doma: Alek« sandrova cesta, Dunajska ccsta, Sodna ulica, Resljeva cesta, Kopitarjega ulica, Mestni trg, Stari trg, Breg, Turjaški trg, Wolfova ulica, Prešernova ulica, Alek« sandrova cesta. — Dne 28. junija: Zbi« rališče pred Narodnim domom ob 9.30. Ob 10. uri odhod: Narodni dom, Gospo svetska cesta, Dunajska cesta, Prešer« nova ulica. Mestni trg, Stari trg, St. Ja« kobski trg (razvitje prapora Mestne or» ganizacije »Orjuna« St. Jakob » Krako« vo » Trnovo), Krakovski nasip, Cerkvena ulica, Emonska cesta, Kongresni trg (re« vija čet), Šelenburgova ulica, Aleksan« drova ccsta (prod opernim gledališčem defiliranjc), Bleivveisova ccsta (razhod).
u— Trgovine zaprte na Vidovdan. Zveza trgovskih "remijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani opozarja vse svo« je člane, da imajo biti po naredbi mini« strstva za notranje zadeve na Vidovdan trgovine celi dan zaprte.
u— Kolo jugoslovenskib sester v Lju« bljani ima v četrtek dne 26. junija po« poldne ob 16. uri redno odborovo sejo.
u— Izredna glavna skupščina Jugoslo« vanske Zveze za tujski promet v Slovo nijl se vrši dne 2. julija ob pol 11. uri dopoldne v posvetovalnici mestnega ma« gistrata v Ljubljani. Skupščina jc sklep« čna brez ozira na število udeležencev.
u— Okrožni urad za zavarovanje de« lavcev v Ljubljani nas naproša za obja« vo sledečega svojega ukrepa: Počenši z mesecem julijem urad plačilnih nalogov ki znašajo na mesec 30 Din in manj, nc bo več razpošiljal vsak mescc, temveč za tri mcsece skupaj tako, da bodo ob« segali prihodnji plačilni nalogi mesecc julij, avgust in september itd. Dcloda« jalce, ki bi s tem ne bili zadovoljni, sc naproša, da to sporoče uradu po dopis« niči, sklicujoč se na opr. št. X—9448/24, na kar se jim bo dostavljalo p'ačilne na« loge kakor doslej za vsak mcscc po« sebej.
u— Seznami davčnih družb razgrnje« ni na vpogled. Kakor nam sporoča ljub« ljanski magistrat, so seznami pripadni« kov posameznih davčnih družb I. in II. razreda priredbenega okraja trgovske zbornice v Ljubljani in III. ter IV. raz« reda priredbenega okraja Ljubljana me« Sto izgotovijeni in bodo razgrnjeni na vpog'cd davčnim zavezancem pri davč« ni administraciji v Ljubljani do 30. ju« nija 1924. ob navadnih uradnih urah. Več na razglasih, ki so nabiti na mest« nih deskah na magistratu in v Spodnji Šiški.
u— Oddnja «Kolezije» v najem. Mest« na občina ljubljanska namerava oddati za več let v nniem gostilniške in stano« vanjske prostore v »Kolezjji« s toza« devnimi pritik inami in vrtom brez ko« pališča najvišjemu ponudniku. Ponudnik sc mora poleg tega obvezati, da bo iz« vršil popravo salona, hišne fasade, pre« p'eskante oken in vrat, prebelienje in preslikanje sob ter druga potrebna po« pravila na lastne stroške. Tozadevne po« nudbe se sprejemajo pri mestnem go« sporiarskem uradu do 30. junija. S po« nudnikom, ki bo mestni občini ugajal, so bo magistrat potem spustil v dogo« vor in sestavil pravilno najemno po« godbo.
u— Saje so se vnele dne 24. lonija okrog pol 2. ure popoldne v dimniku hi« še 54 na Poljanski cesti. Grajski čuvaj jo tnkni obvestil gasilno postajo, kl je odposlala na kraj preteče nesreče dva ognjcgasca, ki sta ogenj kmalu pogasila. Vsled tanko zidanega dimnika in od njega puhteče vročine to sc oiuiodilc žc
tudi stopnjice v podstreSju, tako da so jih morali odstraniti Skoda pa je v splošnem le neznatna.
u— Policijske prijave. Od torka ua sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 taljenje nočnega miru, 2 pijanosti, 10 prestopkov cestne« ga policijskega reda, 1 prestopek pasje« ga kontumaca, 1 prestopek navijanja cen, 2 telesni poškodbi, 1 poskusen vlom, 1 poneverba, 1 prireditev plesa brez dovoljenja in 1 vnetje saj.
u— Napačni detektiv. V hotelski sobi pri «Soči» je obiskal dne 23. jgnija zve« čer Kajko S. natakarico Barbaro Medur in zahteval, da se legitimira, češ da je on detektiv. Mcdurjeva, ki ni imela pri sebi drugih dokumentov, mu jo dala po« selsko knjižico, nakar se je napačni de« tektiv umaknil ter vzel knjižico s seboj, rekoč, da mora brzo še v hotel »Trat« nik» kontrolirat nekega verižnika. Nje« gova kontrola pa ni bila kaj dolga, ker ga je imel kmalu v rokah pravi detektiv ki ga je odvedel »kontrolirat® policijsko zaporo.
Iz Maribora
a— Mariborski občinski svet ima v
petek dne 27. junija nadaljevanjo seje. Na dnevnem redu je ie vso polno va p nih ia aktualnih zadev komunalne po« litikc.
a— Prememba v industriji. Tovarni za obleko »Jugoslovanski Lloyd» je kupil ta teden od Bcrlinčanov jugosl. konzor« cij, v katerem sta dva Mariborčana in cn Beograjčan. Udeležena pa jc tudi Centralna banka. Tovarna je bila žc da« ije časa v krizi in je zadnji čas delala samo še za manjšo vojaško dobavo. Vsled tega so nameravali stroje odmon« tirati. Sedaj bo začela tovarna pod no« vim vodstvom zopet redno obratovati in bo stalno zaposlovala 200 do 300 de« lavskih sil.
a— Nov list v Mariboru. Včerajšnjo notico pod tem naslovom popravljamo v toliko, da bo izhajal Štefanovičev "Narodni gospodar« kot tednik in ne kot dnevnik.
a— Mariborskim maturantom 1914.1 Po dogovoru s svojimi tovariši v Mari« boru priredimo v proslavo 10«letnice ma« ture prijateljski sestanek dne 10. julija ob 19. uri v restavraciji pri »Črnem or« lu» Grajski trg. K sestanku vabimo uljudno takratne gg. profesorje in vse one tovariše, ki so položili izpit v juliju 1914. Slednje prosimo, naj se vabilu polnoštevilno odzovejo.
a— Nemška oholost Odkar plvovar« na Gotz nima več slovenske konkuren« ce v Laškem, je postala zopet drzna in ohola napram Slovanom kot pred voj« no. To se pokaže zlasti tedaj, čc pride kaka slovenska korporacija nabirat pri« spevke. Včeraj sta obiskala iz Zagreba dva odbornika »Jadransko straže« Go« tza, da bi nabrala inserate za list, ker nista vedela, da jo to tako zagrizena nemška tvrdka. Nemški ravnatelj pod« jetja pa ju je tako »dostojno« izkom« plimcntiral, da sta sc prišla vsa razbur« jena informirat v slovensko trgovine, kaki Germani vodijo Gotzovo pivovar« no. Enak uspeh sta imela tudi pri ve« lepodjetju Scherbaum. Obe podjetji imata milijonske dobičke od .Tugoslovc« nov. llpamo, da bo našla ta vest v naj« širši javnosti primernega odziva in uspeha.
a— Pravda za učiteljišče. Pred pre« vratom smo imeli v Mariboru dvoje žen« skih učiteljišč, zasebno samostansko in deželno v poslopju mestne občine na Zrinjskega trgu. Eno kot drugo je bilo nemško, v obeh jc vladal tudi nemški duh; slovenščina se je poučevala le kot predmet. Po prevratu pa je klerikalni poverjenik prosvete dr. Verstovšek de« želno učiteljišče na ljubo samostanske« mu ukinil, tako da bi bila država pri' morana še nadalje dovoliti zasebno sa« mostansko učiteljišče, ker bi drugega nc bilo. Po prizadevanju slov. demokratov je takratni prosvetni minister deželno žensko učiteljišče zopet vzpostavil, kar ic bilo tembolj potrebno, ker so kleri« kalci uvedli v samostanskem učiteljišču zagrizeno strankarsko orlovsko vzgojo. Med tem jo bila sprejeta ustava, ki nc priznava takih zasebnih učnih zavodov.
Kino „£?ubi!anski dvor"
Telefon St 730 26. in 27. junija. Repriza
nnjlepsena fi1™«, ki smo jih predvajali I Tragedija v snegu in ledu 1 Ne zamudile prilike I
LAVINA
" glavnih vlogah Mihael Varkonj in Lily Muri Brhka.
Pred tave vsak d»n ob pol 6.. pol 8. in 9.
Klerikalci so si zato izmislili nov trik: v mariborskem občinskem svetu so prido« bili socialiste, zlasti župana Grčarja za sklep, da je občina državi sodnim potom odpovedala prostore ženskega učitelji« šča. Dr. Leskovar je imenom občine ' vložil tožba Če bi bila tožba uspešna, bi bilo državno žensko učiteljišče v Ma« riboru dejansko onemogočeno in država bl hočeš, nočeš, morala naprej do« voliti samostansko. Pravda se je vlekla skozi 2 leti, hila jc parkrat Izgubljena, socialisti pa so s klerikalci vedno vno« vič vlagali prizive. Ta teden pa je pri« šla končua sodba od najvišjega sodišč« iz Zagreba, s katero je občina pravdo definitivno izgubila in bo morala plačat ti sove tudi ogromne stroške, ki gredo v tisočake.
Iz Celja
e— Proslava Vidovega dne v Celju.
Mestni magistrat celjeki razglaša, da se vrti na Vidovdan, dne 28. t. m., ki se praznuje po vsej državi kot spominski dan preminulih boriteljev za vero in domovino, v celjski župnijski cerkvi sv.Da, nijela ob devetih dopoldne slovesna za-dušnlca. Občinstvo so vabi, da se udeleži žalpo službe božje, hiSni posestniki pa se poživljajo, da okrase svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. Vse delavnice io trgovine morajo biti ves dan zaprte.
e— Beograjski tehniki v Celju. Absol. virani strojniki beograjske tehnične fakultete so obiskali na 6vojem poučnem potovanju tudi Celje, da si ogledajo raz. na industrijska podjetja mesta in okolice. Po prihodu z večerium vlakom ee je zbrala v Naroduem domu epontano lepa družba in prepevale so so razne slovenske in srbske pesmi. Navdušeno je pozdravil dobrodošle brate podžupau £ab-kar. Prihodnjega dne so si ogledali tehniki pod vodstvom svojega protesorja g. Aleksandra Kosickega dopoldne cinkarno, popoldne pa Westnovo tovarno. Pri obedu v Narodnem domu je pozdravil župan dr. Hrašovec srbske akademike kot pijonlrje naše industrije in kot naj-iilealnejše delavco za procvit lepe nate domovine. Zahvalila sta ee mu v iskrenih bosedah za gostoljubni sprejem vse-učil. profesor Kosickl in neki akademik. Zvečer se jo zbralo v istih prostorih lepo število celjskega občinstva med njimi mnogo Srbov, pevski krožek «Knmšija» pa je zapel par prisrčnih pesmi. V sredo zjutraj so se odpeljali akademiki v Štore in od tam v Maribor. Iz Maribora pojdejo še v Ruše, v Falo, čez Dravograd v Velenje, nato skozi Celje in Ljubljano na Jesenice in uazaj na Karlovac, SuSak, v Dalmacijo ter v Sarajevo.
c— Kavarno Central, ki je bila doslej last g. Kosa, Je prevzel e 14. junijem v najem g. Janko Vučak, bivši kavarnar v Ptuju. V tej kavarni so vršijo dnevno ; koncerti in je tudl podjetnik vBled s?ojo vsestranske zmožnosti zelo priporočljiv.
e— Stojnlška obrt v Celju o priliki birme. Mestni magistrat celjski opozarja vse one obrtnike, ki imajo svoje staja-lišee izven mesta Celja, ki pa hočejo o priliki letošnje birme v Celju postaviti stojnice na trgu pred cerkvijo sv; Danijela ali pa na Glavnem trgu, da morajo to prijaviti sreskemu poglavarju v Celju, kot obrtni oblasti za mesto Celjo, Tudi morajo tej prijavi priložit) dovoljenj« mestnega magistrata celjskega za uporabo prostora obenem z navedbo datuma in številke obrtnega listo.
e— Obrtne In zavarovalne zadeve. V zadni seji celjskega občinskega sveta je stavil občinski odbornik g. Rebek dva samostojna predloga, katerima se je priznala nujnost soglasno. En predlog obravnava vprašanje obrtno-pospeševalnega urada v Celju, drugi delitev okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Na prizadevanjo obrtnih organizacij v Celju se jo ustanovila leta. 1920. ekspozitura obrtno-pospeševalnega urada v Celju, ki jo podrejena ministrstvu trgovino in industrije. Kakor se doznava, so namerava ta urad premestiti v Maribor. Med obrtniki vlada bojazen, da ne bo mogoče v Mariboru dobiti za ta urad takoj potrebnih prostorov. Tudi ga bo treba zopet na novo urediti, dočim vrši sedaj v Celju dano mu nalogo v polni meri in je tudi^ v Mariboru ne bo mogel boljše izvesti. Občinski odbor je na stališču, dq, imenovani urad ostane v Celju, odkoder lahko ravno tako uspešno Organizira obrtništvo tudi v krajih, kjer doslej še ni obrtnih organizacij. Drugi predlog se bavi z delitvijo okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ki 6e namerava izvesti že v najkrajšem času, tako da bi dobila en okrožni urad mariborska oblast s sedežem v Mefiboni, en urad bi pa ostal za ljubljansko obla6t v Ljubljani. Soglasno in z velikim odobravanjem sprejela resolucija na ministrstvo za socijalno politiko pa zahteva za mariborsko oblast dva okrožna urada, in sicer s sedežem v Celju in v Mariboru.
IkF rem ojnslsio
l.iuliliana 25 Uiniia 1924.
poročilo
Liublian» H06 nad moriom
Kraj opnzovania
Ljubljana LjuMiomi Ljuhliaua Zagreti . Beograd Du nai . i raga . luomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
766 0 7662 76?'8
-66-6 767 6 767 6
Zračna teraoeratura
188 25 0 18 3
16-0 120 140
Veter
sov. vzh. jugzap.
jugzap. t,
brozvotra
Oblačno 0-10
več. jasno
jasno večin. obl.
pol obl. oblačuo oblačno
Padavino mm
03
01 0'1
V Ljubljani haromotor višji, temper. višja. Bolne« vzhaja ob 4'7, «ahaia ob 19 t-8 Dunajska vremenska nanoved: Precej jasno 'n relativno hladno vreme. Slabši vslrovi.
"IT ^ •
JL25 2HV
Polet preko Severnega tečaja
Ves civilizirani svet pričakuje v teh dneh z voliko napotostjo vosti o poletu proko severnega tečaja, Ivi ga Brodi prihodnjega mosca namerava izvršiti smoli raziskovalec polarnega sveta Norvežan Roald Ainundpon. V svetov-uem časopisju krožijo vosti o vedno novih težkoč, ki bajo ogrožajo drzno okspodlcijo. V naslednjih vrsticah naj podamo pravo sliko 0 dejanskem stanju senzacijonaluega Amundsono-vega podjetja.
V veliki italijanski tvumicj Jotal v l'isi so vrte to dni zadnjo preizkušnjo onih treh aerofdanov, ki naj v kratkem preko tečaja poloto do rta Ba.r-roiv na AljajJtj. Ko bodo aornpla,ni te-ajfljito proizkutoui, jih bodo zračnim potom transportirali ua otok Spitzber-reu v Severnem ledenem morju. V Trauiaoe,. kjer letala zadnjič na našem kontinentu pristanejo, jo zasidrana efcspcdicijska ladja dIobby>, na kateri so vrto sedaj zadnje priprave za ■onzacijonalno podjetje. Na krovu to motorno križarke z deplaceraentom 300 ton, odplovo Amundsen na otok Spitzhergen, ki je glavna, baza za eks-pedicijsku letala. Potrebno zalogo in uadtHppstiluo delo za aoropkioie bo na otok Spitzliergen trunsportirala deloma «Hobbyv, deloma pa paniik holandsko premogokopue družbe, katero last so rudniki Green llarbour na Kpitzbergih. Ko dospejo a&ropUuii r ■ omenjoni otok, eo od Piso io preleteli fcračuo pot dolgo nad 2300 angleških milj, kar bo najboljši dokaz za kvaliteto lota! in njih posadke. Isti piloti, l;i prileto z aeropiani v Spitzbergen, te udeleži) tudi poleta preko tečaja.
Prvi tedon se izvršo na Spitzbergih še razno pripravo iu zadnji poizkusili poloti. Polet preko severnega tečaja fo prično sredi meseca julija. Amundsen je prepričan, da jo ta doba najugodnejša za njegovo podjetje, kor upa, da bo v polarnih krajih na žel v tein času največ odprtega morja in najboljšo pogoja za pristajo aeropla nov, čeravno letala, ako je treba, lahko pristanojo tudi na ledu. Po Ainund-senovem načrtu se bo polet preko tečaja vršil tako-lo: Od Spitzbergov bo «llobby» plovila v severni suieri tako daleč, kakor bo pač dopuščalo led išče. tielo potem stopijo v akcijo s kurivom do skrajno možnosti založena letala. Ko prelete zraono črto 400 angleških milj, pristanejo prvič in eden izmed aeroplanov odda drugima dvema toliko kuriva, da znova napolnjeni »tanku laliko nadaljujejo polet. Prvi aero-plan pa ostane na pristaji, da, kot ra-(liopostaja posreduje zvezo z Amund-sonom. Ostala dva aeroplanu polotita. 100 milj daljo, potem pa zopet eden ostane ua pristaji, spopolnivsi gazoli-nov »tank.* zadnjega aeroplana. Ta reroplan bo potem s kurivom zadostno preskrbljen za zadnji polet do obale na Aljaski, kjer je žo pripravljena zaloga g&zolitia. Tudi aeroplan £t. 2 bo na pristanišču fungiral kot radio-postaja tor bazi na Spitzbergih na ta način omogočil, da z letalom, ki poleti preko tečaja, ostaaio v stiku do konca ekspedicije.
Kakor je razvidno, bo treba mnogo sreče, da se po načrtu izvrši drzno podjetje. Kar se tiče udele/.nikov eks-pedicije in njihovih strojev, se sme po vsej pravici pričakovati, da bedo kos svoji težki ualogi. Razen preizlri. šoneffa raziskovalca polarnega sveta Roalda Amundsena in njegovega prijatelja Haakona Hammerja so udeleže poleta še ameriški poročnik Ralph Da-vison, poročnik Hjalmar Riiser-Lais in Leif Dietrichson norveško mornarico, poročnik norveško vojsko Oskar Oni'-l in znani italijanski letalec Lo ca telil.
Vsi trije aeropiani so zgrajeni po sitemu Dornior Wal, vsak z dvema ltoycej?.vima motorjema; vsi so urejeni tako, da omogočajo pristajo in od-lot na vodi, ua ledu iu na snegu.
Luksuzni vlaki za srednje sloje
V Angliji soveda, no kjo drugod. Pri nas v Jugoslaviji bomo pač morali še malo počakati, da pridemo lak o daleč. No, potrpežljivost jo sicor božja mast, ali kdor čaka, vendar lo pri&ika. Torej: Na Angleškem ni muka potovati po že-loznici, kakor ua primor pri nas, ampak naravnost zabava in često tudi oilpo-čitek. Da. udpočitek. Prav zares, odpo-1 čiješ se, če so pelješ z novim ekspres-nim vlakom HI. razredu iz Londona v Sheffielcl. Ljubi bralec, ne padi s stoial Ni nobena tiskovna pomota; res je, t.retji razred luksuznega vlaka, ampak seveda na Angleškem. To progo, dolgo okroglo 206 kilometrov (približno od Rakeka do Gradca), prevozi ekspresnl vlak v 3 urah iu 15 minutah, torej nekako 83 km na uro z enim samim postankom v Notttoghamu. Iz Londona so odpelješ oh 11-05 in si v Sheffioldu ob 14-20. Kosiš lepo v vlaku za Miri angleško šilinge ali 74 dinarjev. To je sicor precej, zato pa dobiš imenitno kosilo šestih riht.. S tem vlakom se vozijo skoro sami mali iu srednji trgovci in potniki. V Sheffioldu imaš časa dvo uri iu pol, ravno dovolj za razgovor s trgovcem ali da opraviš drug posel. Potem se pa vsedeš zopet, ua vlak ob 16-45 iu ti oh 20. lepo doma v Londonu. Razume so samo po sebi, da lahko tudi večerjaš v tem ekspresu in. razreda.
Vozovi tega luksuznega vlaka za srednje slojo imajo skoraj sanio lil. razrod in so naravnost ogromni, tipa Ptillmaim. V notranjosti so prav razkošno opri ml,jeni, lepšo kakor pri nas spalniki ali jedilniki mednarodnih eks-presnih vlakov, ki imajo samo prvi razred in si jih morejo privoščiti le milijonarji v zdravi valuti ali ra zustonjkarji ua' visokih vladnih ujestili. V vozovih prvega razreda sede potniki v elegantnih foteljih, vsak v svojem. Po dva potnika sodita ob oknu in imata med soboj lepo mizico. Vagoni Ili. razreda teh luksuznih vlakov so posebnost zase. So podobni jedilnim naših ekspre-sov. toda veliko, veliko večji in ko-uiodnejši in seveda tudi razkošnejši. Na eni strani hodnika imata po dva potnika mizico, ua kateri so servirajo jodila in okrepčila. na drugi strani pa štirje. Sedeži so tudi v teh vozovih priv vlečeni z mehkim blagom, v steno je vložen češnjev les. Strop je belo pobarvan, tla prevlečona z iinolejem. Stene teh vagonov obstoje iz samih «k-nov, tako da vitli vsak potnik s svojega sedeža lahko na oho strani vlaka. Na vsaka dva voza III. razreda teh okspresnih vlakov odpadojo štirjo natakarji, ki so hkrati sprevodniki, in pa dva kuharja, ki imata v svoji kuhinji skrbeti za oba voza.
In koliko stane ta vožnja v 111. razredu luksuznega vlaka nted Londonom in Sheffieldom? Samo 10 angleških šilingov in pol. ali v našo.ra denarju nekaj nad 300 Din. Za isto razdaljo se približno za isti znesok peljemo v Jugoslaviji v brzem vlaku v II. razredu. Toda kakšna razlika med našim II. in III. razredom teli luksuznih okspresnih vlakov na Angleškem! Najlepšo pri celi stvari je, da so vlaki vedno polni, vendar pa imajo potniki popolno svo-
bodo gibanja in vso komodnost, kor se izda lo toliko vozovnic za vsak vlak, kolikor jo na razpolago sodožov. D.i kupiš listek, ti ui treba čakati pred blagajno prod odhodom vlaka, uutpak i-i ga na neštetih agenturah v vseh večjih mestih Anglije kupiš kadarkoli in za vsak poljubni vlak. Kdaj bomo mi še tako daleč, da bo vožnja po železnici zabava in no muka?
KINO »IDEAL«
od četrtka 26. do vštevši ne delje 29. junija I. del
•vb . g e.gg
9«
ali
»Kaznilnica in budoar".
Pustolovski velefilm po romanu Gcorg.-iOhneta v tlvot delih, v glavni vlogi slavni jean Dax, ki igra v tem filtnu 12 vlog. Film napetotanimivib pustolovščin modernega zločinca, nazvanega „Pariški kralj-*, II. del (koneo) od ponedeljka SO. ju-nija do 2. Julija. 3301a
si nabavite uajugodnoje, kakor tudi samo sukuo za istega v blagovnemu oddelku
lono
X Slina vročina v Ameriki. V srednjih državah Unije, zlasti v državah Ohio iu Illinois jc zavladala silna vročina. V Chicagi, kjer je temperatura v enem dne-
vu narasla od 64 ua 04 stopinj Fahrenheita, ie na solnčarlel obolelo nad 1U0U oseb. 1'najst oseb jc vsled vročine umrlo. Iz posameznih mest prihajalo poročila, da je teniperalura v stud dosegla UO stopinj Fahrenheita. Vročina se potnika proli vzhodu in utegne v kralkcm doseči Ncwyork.
X Nekaj novega o topovih. Iz ameriških strokovnih listov doznavamo, da so konccm lanskega leta izdelali v tvor-niči topov v Foulonu top *l5ccntinictcr-skega kalibra, ki lahko meče 5U0 kilogramov težke krogle 97 kilometrov daleč. Zanimivo jc, da so Francozi žc le-la 1917., torej šc med vojno, dogotovili havbico, ki jc v učinkovitosti prekosila vse lastne iu tuje tudi nemške topove, hucla je kaliber 52 cm iu je bila mon-tiraua ua 30 metrov dolgem in na 32 kolesih slonečcm železniškem vozu, ki jc tehtal 260 ton, torej toliko kot cel vlak. Pri najvišji elevaciji 60 stopinj je Izstrelil ta top dva metra dolg in 1400 kg težak projekti!, kl jc vseboval 3o0 kg razstreliva, 17 kilometrov daleč, jeklen izstrelek 1600 kg z 200 kg razstreliva pa 15 km. Ta havbica jc oddala med vojno lc dva strela proti nemškim postojankam na Cheminu des Datnes pri Reiuisu. Določena jc bila za obleganje Mctzu in pa Strasbourga nl pa stopila v akcijo, ker sta obe trdnjavi brez boja padli v roke Francozom z zlomom nemške fronte oktobra 1918.
X Prenos opernih predstav po telefonu. Tc dni se je posrečil v Monako-veni poskus s prenosom opernih predstav potom telefona. Z naklonjenostjo bavarskega prosvetnega ministrstva in generalnega ravnateljstva bavarskih državnih gledališč so napravili v Narodnem gledališču v Monakoveni prvi poskus tc vrste, ki se je izborilo posrečil.
V	orkestru in na odru so razpostavili
okoli sto mikrofonov posebne konstruk-
cije, ki so sprejemali zvoke drugega de-
janja VVagnerjeve -»Walkurc». V precej-
šnji daljavi se jc godba in petje popolnoma jasno iu do najmanjše podrobnosti slišala in ni lepota Wagucrjcvcga dela s prenosom po telefonu prav nič trpela. Ta iznajdba mlnisterijalnega svetnika Stcidleja omogoča, da se laliko slišijo operne predstave na vsakem telefonu s pomočjo uvedbe posebne stikalne plošče.
X Šesttisoč zdravnic v Zedinjenih drŽavah. Na kongresu panameriškega ženskega odbora jc zdravnica dr. Lovc-jojeva povedala, da sc nahaja sedaj v Zedinjenih državah severnoameriških nad 6000 diplomiranih zdravnic, kl izvršujejo prakso.
X Eden, ki se je dal živ zakopati.
V	okrožju Arnsvvalde v Nemčiji jc stavil neki kosec s tovarišem, da se lahko da zakopati kakor indijski takirjl in da bo po preteku gotove dobe zopet prišel živ in zdrav na površje. Številne radovedneže jc pomiril s tem, da jc držal v rokah vrv, ki jo jc vzel s seboj v svojo poldrugi meter globoko jamo, češ da ho pri morebitni nevarnosti dal z njo znamenje za pomoč. Potem so ic dal mimo zakopali. Najbrže je mož pozabil v svojem prostovoljnem grobu potegnili pravočasno za vrv. Ko so ga namreč po pre-
teku četrt ure izkopali, Je bil mrtev, zadušil sc je, v rokah pa je trdo držal ko-ncc vrvi, ki mu ni nič pomagala. Oba moža, ki sta ga pokopala, sta bila aretirana.
X Lord kot zidar. V angleških plemiških krogih sc sedaj mnogo govori o lordu Argvllu, kl dela na svojem lastnem posestvu pri graditvi stavbe kot navaden zidar. Oblečen jc kot drugi zidarji In si da tudi Izplačati zaslužek. S prlsluženim zneskom sc vzdržuje ln odklanja vse druge dohodke v času, ko zidari. Pravi, da hoče temeljito preiskati življenje in delo delavcev, da jih ho znal bolje ceniti. Posnemanja vredno!
X Obnova Petrograda. Bivše glavno mesto carskc Rusije 1'ctrograd, sedaj sovjetski Leningrad, propada vedno bolj,
tako da jc postala zasilna obnova neodi ložljiva. Komlsarljat za notranje stvari se bavi sedaj z načrtom rešiti mesto po-j polnega propada In misli, da, bl zadosto-valo 50 milijonov zlatih rubljev za prvo pomoč propadajočemu mestu. Pred vsem jc treha vsaj za silo popraviti kanalizacij jo. Popravila potrebna so -tudi obrežja' Ncve In razni vodni kanali, kjer so sij zidovi žc začeli podirati. Obnoviti Jc tre-J ba tudi tlak, ki jc v nekaterih ulicah tak,' da ne morejo več voziti avtomobili po njem. Končno bodo popraviH tudi neka! hiš oziroma jih prezidali. V prvi poloviet letošnjega leta se je prebivalstvo I3ctro^ grada, ali kakor sc sedal imenuje, Ljc-< ningrada pomnožilo za 40.000 ljudi naj 1,177.000 duš.
Dijaško živUjenje
Naši akademiki v Nemčiji
Lani so bila nemška vseučilišča polna slovanskih dijakov. Inflacijska plima, ki je privabila špekulante iz celega sveta v Nemčijo, jc omogočila tudi našim akademikom, da študirajo nekaj semestrov na nemških univerzah. Ta čas Jc bilo življenje v Nemčiji zelo udobno. Mnogi dijaki se z veseljem spominjajo na ono dobo, ko so si lahko izpolnili vse svoje /.cljc. Vožnja iz Saizburga v Frankfurt je slala komaj 10 dinarjev. Od tujccv niso Ncmci zahtevali nlkakih posebnih pristojbin za posečanje univerz; knjige so sc dobilo za smešno nizko ceuo. Vsak akademik jc imel takrat ugodno priliko, da izpopolni svojo knjižnico.
Uradna nemška statistika navaja, da jc bilo v letnem semestru 1922. — 1923. vpisanih na nemških univerzah 739 jugoslovanskih akademikov. Približno toliko je bilo tudi Rusov In Poljakov, a število bolgarskih slušateljev jc znašalo cclo 2500.
V	zimskem semestru 1923/24 so sc prilike za študij na nemških univerzah znatno poslabšale. Za iuozcincc jc bila uvedena posebna pristojbina: »Ausliindcrzu-scltlag», ki jc znašala 25 dolarjev. To pristojbino jc moral vsak inozemski slušatelj takoj ob vpisu položiti na univerzitetnem sekretarijatu. Rektorji so le v izjemnih slučajih zniževali to slccr visoko takso.
V	preteklem zhnskcui semestru je tudi v Nemčiji prestala Imiaclja. Izvršena jc bila valutna reforma in uvedena zlata rentna marka. Od tega časa Je postalo življenje mnogo težje. Zavladala jc strašna draginja. Ccnc za stanovanje in hrano ter zlasti za knjige so prekoračile evropsko pariteto. Znano jc, da jc Nemčija danes v Evropi najdražja država. Cenc so danes tam za vse potrebščine mnogo višje nego v Franciji, Švici ali celo v skandinavskih državah.
Zlasti so sc dvignile ccne knjigam, ki si jih mora nabaviti vsak akademik, kajti ua tamošnjih univerzah sc nc dobijo nikaka skripta. Akademiki so prisiljeni, da izdajo letno par tisoč dinarjev za same knjige.
V	letnem semestru 1923/24 pa ic izšel za nemške univerze novi pravilnik: «Hochschulordnung». Ta določa, da mora vsak akademik ob vpisu plačali za vsak semester sledeče pristojbine:
«Aufnalimc-Oeblilir» 25 zlalili mark, «Studicn-Ocbiihr» 75 zlatih inark, «Kran-kenkassa Qcbiihr» 10 zlatih mark, za vsako vpisano uro na teden 2.50 zl. mark, za seminarje pod vodstvom profesorjev 10 zl. mark, za praktične vežbe 5 zlatili mark. Za inozemcc je poleg tega predpisana šc taksa 30 zlatili mark kot «Aus-landcrzuscblag).
Tako morajo akademiki sedaj plačevali vsak semester 230 do 260 zlatih mark. Inozcmcl niso teh taks pod nobenim pogojeni oproščeni. Radi tega so morali v velikem številu zapustili Nemčijo. Njih ogorčenje Jc tem večje, ker ie nemška vlada svoječasno obljubila, da bo za inozemske slušatelje ukinila vse pristojbine.
Ker se torej v Nemčiji nc da živeli cciicje kot za 35 do 40 dolarjev na mesec, jc sedaj lu šc malo tujih akademikov ua nemških univerzah. Ako nemška vlada nc ho znižala teli taks, sc bodo inozcmcl za vselej poslovili od Nemčije. Ostali bodo morda edino šo Kila.ici iu Japonci. ki dobivajo od svojih vlad meseč-
no po 100 dolarjev podpor«*
Od Jugoslovanov jih je ijstalo v Ber^ linu šc 20, na gospodarski politični fakulteti v Frankfurtu 10, na visoki trgovski šoli v Leipzigu 10 ln nti tehnični visoki šoli v Mitvvcldc 30. Peščica naših akademikov sc nahaja tudi šc v Bonnu,' Heldelbcrgu, KOlnu, Jeni, Prciburgu iu v Ilallc.	_
Akademska društva
Da jo društveno življenji* med ljubljan-skimi visokošolcl razmeroma zelo razvito, kažejo eloilečo številke:
Po danes jc bilo ustanr»vljenih 85 or. gani/.arij, in aicer lota 101(1. tri, 10211, tri, 1(122. pot, 1928. šest, 1064. dovot.
V naslednjem prinašamo seznani akademskih organizacij, ki jim jo ljubljanski univerzitetni svet dosedaj odobril pravila:
1.)	Akad. podružnica družba sv, Cirili iu Metoda.
2.)	Akad. podružnica Jugoslov. Matico,
3.)	Akad. socialno - pedagoški krožek,
4.)	Akademska zveza.
5.)	Akad. agrarni klub «iNjiva»,
0.) Akad. klub montanisfcov,
7.)	Akad. klub OR-JU-NA. n
8.)	Akail. društvo »Vstajenje«, -i -
9.)	Ak.-ul. društvo jugosl. tehnikov.
10.)	Cirilsko društvo ljubljanskih bo. goslovcov.
11.)	Centralno tajništvo jugosl. naprcin no omladlno iz Slo"enije.
12.)	Centralno akademsko podporna društvo.	A"
13.)	Društvo bv. Bonaventure.
14.)	Društvo slušateljev; inženjerstval kemije.	.J
15.)	Drnštvo medicincev v Ljubljani.
Iti.) Društvo slušateljev juridično fakultete.
17.)	Društvo slušateljev filozofske fakultete.
18.)	Ekskurzijski fond društva slušateljev inž.enjerstva keinije.
1!>.) Ekskurzijski fond akad. klub* montanistov.
20.)	Ferijalnl savez, podružnica v, Ljub,' ljani. ■>
21.)	fieografsko društvo.	" ^
22.)	Jugoslov. kat. akad. društvo P.i-nonija, Maribor.
23.)	Jugoslov. napredno draštvo <JaJ d ran«.
24.)	Jugoslov. akad. društvo »Triglav«.
25.)	Jugoslov. kat. akad. društvo »Zar-
ja».
2H.) Jugoslov. kat. akad. društvo »Borba«.
27.)	Jugoslov. kat. akad. društvo »Danica«.
28.)	Klub jugoslov. svobodomiselnih1 akademikov iz Italije.
20.) Klub »Ognjiščo arhitektov • akademikov.
;in") Ljubljanski akademski športni klub.
81.)	Podporno društvo jugoslov. aka-domikov v Ljubljani (jo prenehalo).
82.)	Študentski radikalni klub »Slovenski Jug«.
33.) Udruženjo dalmatinskih akadjmi-
čara.
84.) Udruženjo jugoslov. akadem. lijc-gunaca» odsek Ljubljana.
35.) Zveza ruskih akademikov ljublja rt sko univerze.
Zv. Kosem:
Zlatka
i.
Na sol n enem bregu uad morjem jo stala hiša, nizka, bola, s prograjo ločena od ceste. Iz ozkih oken so se smehljali rožmarini ii) nageljni, sredi med rožmarini iu nageljni pa, se je smehl.j.U vsak večer proti eešti ljub dekliški obrazek. Živahno črne oči so veselo trledale v življenje, ki je kipelo zunaj, in oble mlado grudi so vzdrhtovale, kakor vzdrhtevata golobčkas ki so pripravljata iz toplega gnezda na prvi polet v daljni široki svet . . .
In vsak večer jo prišel po cesti mimo hišico fant, s pogledom proti oknu, proti rožmarinom in nageljnom, proti smehljajočemu se belemu obrazu med cvetjem . . .
«Zlat,ka!»
»Sti pet» —
Na morju so ju pozibavala spodaj k |>regu privezana barčica, Tjadol sla šla. ''na kakor lahkomoga srnica, on kakor močan jelen. Skozi smokvino ve-,i»vjo curljajoči kannin večerno zarjo je zahval njuna obrazu.. da. sta.m. »valila
iz vijoličastega somraka kakor dva kipeča rdeča cvetova.
In jadra so sc napela v vetru, barčica je švignila na morje, valovi sn bizarni in pozlačeni mrgoleli v daljavo.
«Stipt'!»
»Zlatka,!« —
Z vročima rokama ga jc objemala.
II.
Mladost, mladost — ljubezen!
Gledala jo skozi okno na morje. Temno je bučaio pod bregom in se penilo ob sivih skalah in i-zjedenkiah. Tam daleč daleč so se belila iznad rivi-gajočih so valov jadra, od poslednjih žarkov zahajajočega solnca kakor okrvavljena. Stipe, mornar, je jadral v daljni, široki svet . . ,
Samo golobčka, golobSka bola nista nikamor "poletela, ostala sta med rožmarini in nageljni drhteča, žalostna.
In Zlatka Bi je zakrila obraz.
III.
Po solnčnein bregu jo kobacal otrok, spuščal v zrak pisano balončke in zmaje iz papirja ir. so poigraval % žnllimi kamenčki. Pa jo priletel komar in piril otroka naravnost na lice. In otrok ic
_7jtv.uk al.
»Mama! Mama!«
Na trat: je sedela. Zlatka? Sturka., z vpognjenim hrbtom, uvelimi lici in od solz podoranimi očmi.
In je gledala na morje, z otrokom v naročju.
IV.
In jo gledala ua morjo vso dni iu čakala, dokler se niso dvignila v daljavi nad valovi bela jadra.
Visoka barki jo ponosno plula sredi morja. Stipe so je vračal . . .
N jej pa jo za vriskalo srco v prsih. Starki na trati jc postala zopot Zlatka, poskočna, vesela srnica. Z otrobom v naročju je zaplesala pod zlatortimonimi sočnimi sadovi, bingljajočimi s snvik-vinih vej. In komaj jo čakala večera.
V.
Večer je zažarol zlat, dehteč.
In njej, z otrokom v naročju ob oknu sloneči, med rožmarini in nageljni, fo plamtela lica kakor nekdaj, srce pa ji jo burno utripajo. Zlatka čaka na svojega, Stipeta . . .
Prišel jo po cesti, visok lep — še lepši kakor pred le'i. Zdaj zdaj bo zavil proti beli hišici, proli rožmarinom iu nageljnom, proti srečnemu obrazu drobnim iztazaiočuu >a . uičicauU.
med cvetjem. Zdaj zdaj se ji Iio nasmehi,jal, jo pozdravil, pohitel urno proti nje,j in jo viharno objel . . .
Sel jo mimo, visok, lep, niti ozrl sini nanjo.
Kakor tujec.
In nageljni in rožmarini v oknu ,-•> se povesili globoko, globoko — kakor umirajoče, preko zidu omahujoče roke.
VI.
Tisto noč jo sedela peni bregom na sivi skali starka, z rokami grabeč v praznino, s topim pogled oni nagnjena nad penečim so morjem. Roke, v mesečini tako belo in čisto, pa fo zaman prosilo, zaman so kapljale iz oči solze iu padalo kakor dolgi svetli t mi v morje.
Viharna noč. jo bila. Rjoveč je butalo morje ob breg; butalo je ob skalo, ob ubito mlado srce.
In kakor so so iztezale s skale v nr-č ubogo belo roke, kakor so se nagibalo in omahovalo nad morjem, ti.ko ro po-šumevali v noč, v daljavo valovi:
•iKje si, Zlatka, kjo si?--
Dokler niso ob zori prod prazno skalo utihnili in so ni poljubilo z. marbni uluce.j " ,	k
Predavanje ministra dr. Cirisoeona v demokratskem študentskem klubu «Jugoslavijn» v Zugrebu. V nedeljo je pravosodni minister dr. Grisofiono pre. ilaval zagrebški demokratski otnladini o nacionalni misli. Obrazložil jc temeljito da imamo vse potrebne in nujne pogoje, da postanemo edinstvena iu homogena nacionalna cdinicn. Pobijal jc akcijo sa puratistov, kl razvijajo teorijo sainosrbi stva, samohrvatstva in samoslovcnstva. Omladin« jc z zanimanjem sledila stvan nim izvajanjem govornika in mu ic ob koncu predavanja priredila dolgotrajne ovacljc.
Srednješolske proslave na Vidov, dan. Prosvetno ministrstvo jc odredilo, naj so šolsko leto na srednjih šolah ni Vidovilan nc zaključi samo s ccrkvcnc. slovesnostjo, ampak predvsem s šolskim slavjem. Ta dan naj omladlna proslavi kot praznik našega ujedlnjenja in spomin borccv, ki so padli za domovino, Poleg govorov, dcklamaclj in dramat. skih nastopov, ki so pri takih šolskih slnvnostili žo od nekdaj v navadi, na; predstavijo dijaki svojim zbranim tova. rišem, staršem in znancem svoja lastna dela. Čitajo naj kako samostojno raz-pravico, Oijaki, ki čutijo literarne zmož> nonti,, na j na tej slavnosti recitira io svoje umotvore. Dijaki naj mod soboj tekmujejo In pokažejo, da je tudi !/.■ ven predpisane šolske tvarinc še ninocc zanimivosti. Najboljša del* bodo odli. kovana, ker so določene za vsak razred književno naaradc.
Vojni davek In ustava
Delegacija ministrstva financ v Ljub-Djani jo po preteku dveh let rešila nekaj prizivov proti odmeri davka na vojne dobičke, v katerih so davčni zavezanci jugovarjali uporabi odmerne lestvico v kronali namesto v dinarjih. To jo zopet no očitno kršenje ustave, ali po navodilih iz Beograda ali ne, no vemo. Upravno sodišče je že enkrat delegaciji dalo vedeti, da so zakon 110 tolmači tako, da bo en del države zapostavljen za drugim. To je bil primer uradniških nakupnih zadrug. Delegacija jim jo kratkoinalo odrekla davčne olajšave, ki pripadajo tem zadrugam po srbskem zakonu, ki je bil proširjen na celo državo, češ da ima srbski zakon v mislih srbske zadruge, urejene po tozadevnih srbskih zakonih, 110 pa zadruge, urejene po našem zadružnem zakonu. Ko so se zadrugo ustanovile in ja bilo določeno, da morajo vsi državni uradniki prispevati s 5 odst. svoje plače, jim jo finančna uprava takoj teh 5 odst. odtegnila od plač tudi pri nas; ko so jo šlo pa za izvedbo določbe, da imajo zadruge po celi državi pravico do olajšav, ki jih predvideva srbski zakon, je delegacija takoj izrekla, da imajo te olajšave samo srbske zadruge, ki so drugačne kakor naše. Na tožbo teh nabav-ljačkih zadrug je že celjsko upravno sodišče razveljavilo lo napačno pravno odredbo in razsodilo, da uživajo le zadruge ludi pri nas iste pravice kakor v Srbiji. Proširenje srbskega zakona bi1 vendar sicer ne imelo sploh nobenega pomena in nobone veljave.
Sedaj je delegacija zopet začela izdajati sličnd odločbo glede davka na vojno dobičke. Da razumemo, kako silno važno je to, en primer: Davčni zavezanec je ir.- I v letu 1920. dohodkov «40.000 K. Najnižji predvojni dohodek mora znašati 10.000 Din ali 40.000 K; višji dohodek vojnega leta 1920. znaša tedaj 800.000 K. Naša delegacija računa po skali v kronah: od prvih 10.000 K
višj. dohodka 20 odst.	2000 K
o! drugih 10.000 K
višj. dohodka 30 odst.	3000 K
od nadaljnjih 20.000 K
višj. dohodka 40 odst.	SCOO K
od nadaljnjih 20.000 K
višj. dohodka 50 oilsl. 10.000 K orl nadaljnjih 40.000 K
višj. dohodka 00 odsl. 24.000 K od nadaljnjih 100.000 K
vi~j. dohodka 70 odsl. 70.000 Iv <vl ostalih 600.000 K < višj. dohodka 75 odst. 430.000 K
čisto drugi jiogoji, — tedaj bi bilo lo določilo zakona neveljavno, a zakonodajalec je vondar izdal zakon zato, da so izvede, — uli pa jo s členom 19 v zvezi s členom 4 ustave izpremenjen člen 57 zakona o davku na vojne dobičke za celo državo Iako, da so krona i/, njega odpravi in zamenja z dinarjem. In lo je tudi brez dvoma logična intenclja zakonodajalca, ki gotovo ni hotel in niti ni mogel hoteli izpremenltl obstoječe enakosti in protiustavno ustvarjali razliko med državljani posameznih ozemelj države. Ako bo imel državni svet presojali tožbo kakega jugoslovanskega državljana, bo moral tedaj najprej ugotovili, ali jo Srb, Črnogorec, Hrvat, Bosanec itd.
Kako absurdna je fisknlična interpretacija delegacije ljubljanske, so vidi iz tega, da mora pri dohodkih 300.000 kron plačati Slovenec že 100.000 kron več nego Srb ali Črnogorec . . . SIcer pa ozemlja sploh no ekslstirajo več, država je razdeljena na oblasti, Srbije, črne gore, Kranjske, Štajerske ni več, pometla je s temi drobci zgodovina, bili so vsi vsak zase premajhni.
Opozarjam na to vse one, za katere sem svojčas propagiral prizive proti krivičnemu preračunu tega davka, da ne zamude tožbo na upravno sodišče. No dajmo si kratili ustavnih pravici
lir. Robert Kermaunor.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (25. 1.111.). Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2%, 305 do 307-5 Din; lianatska 810 Din. Turščica: baška, 232-5 do 236 Din: duplikat kasa 252-25 Din. Fižol: bašlci, beli 600 Din. M o k a: baza «0» 470 Din; «05«. 450 Din; «5» 385 Din; «0» 360 Din. Tendenca nespremenjena.
skupaj 5G7.000 K S členom 19 začasnega zakona o davku na vojne dobičke od C. aprila 1920. je bilo določeno, da plačajo la davek tudi fizične in pravne osebe Srbijo in črne gire po lestvici navedeni v členu 57 istega zakona, v III. delu tega zakona, ki velja za celo ozemlje kraljevine. Člen 19 pada v prvi del, kl velja za ozemlje Srbije in Črne gore. Takrat jc bila država razdeljena še na oznmlja, pa je ista lestvica bila določena za vse ozemlje država razdeljena še na ozemlja, pa je goro.
Ta člen 19 je bil pa s členom S2 in prilogo 5 finančnega zakona za leto 1020.-1921. izpremenjen s lem, da se mora v členu 57 tega zakona nadomestiti beseda krona z besedo dinar.
V zgornjem primeru pomeni lo: od prvih 10.000 Din
20 odst. 2000 Din (po kronski skali bi bilo že
13.000 K) od drugih 10.0C0 Din
30 odst. 3C00'Din (po kronski lestvici že
35.000 namesto 20.000 K) od nadaljnjih 20.000 Din
40 odst. SOOO Din 32.000 K (po kronski že 79.000 K
namesto 52.000 K)	,
od nadaljnjih 20.000 Din
50 odst. 10.000 Din (po kronski skali 197.000 K namesto 92.000 K), tedaj žo za 100.000 K pri 320.000 K čistega dohodka) od nadaljnjih 40.000 Din
60 odst. 24.000 Din 90.000 K od ostalih 100.000 Din
70 odst. 70.000 Din 280.000 K
8000 K
12.000 K
40 000 K
skupaj 468.000 K
Ta določba člena 19 se je proglasila kot zakon dne 17. februarja 1922. na podstavi člena 130 ustave, ki določa v členu 4, da so vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na vsem ozemlju kraljevine pred zakonom enaki. Zakon o davku na vojno dobičke velja za celo kraljevino SHS. Ako jo v členu 19 tega zakona določeno, da se mora v členu 57 tega istega zakona nadomestiti beseda krona z besedo dinar, je člen 57 tega zakona pač izpremenjen za vse ozemlje kraljevine SHS.
Po splošno priznanih načelih interpre-tacijskega prava se mora vsak zakon tolmačiti tako, da obdrži veljavo in da ne nasprotuje ustavi. Interpretacija finančno delegacije ljubljansko pa direktno nasprotuje ustavi, ona pripozna izpremombo člena 57 samo prebivalcem Srbijo in Črn-) gore, Slovencem pa r.e . . .
Reči moramo dvojo: ali določilo člena 19 sploh ni veljavno, ker nasprotuje ustavi, ako se nanaša lc na ozemlje Srbije in Črne gore, zakon pa uslave izpre-
= Točenje vina lastnega pridelka. Finančni minister je z. rešenjom dno 7.1.111., št. 27.759, odredil, da se vinogradnikom odobri točenjo vina lastnega pridelka, toda najdaljo tri meseeo v istem letu, in da so ti točilei dolžni plačati točilno takso po tar. post. 62, taksne tarife, in siccr najnižje predvideno takso iz te tar. post. napram številu prebivalstva, kateremu točijo, kakor to izrecno odreja 2. odstavek 4. pripombe iz tar. post. 62. Onim vinogradnikom, ki vina ne točijo dalje nego tri nicsece v enem letu, ni treiia plačati takse iz tar. post. 63. taksne tarife, ker to ni profcsijonalno točenje , pijač. Nasprotno pa, ako izvršujejo točenje dalje nego tri mesece v letu, morajo Imeti še osebno pravico in, ako način točenja to zahteva, tudi krajevno pravico. Iz tega sledi, da točenjo vina lastnega pridelka ne sme trajati dalje od treh me-seeev v letu. Kdor toči v letu dalje od treh mesecev, si mora pridobiti še osebno pravico in, ako toči v lokalih sedečim gostom na načir. kavarne ali gostilne, tudi krajevno pravico.
= Poostrena kontrola trgovine z devizami. Iz Beograda poročajo: Dne 19. t. m. je odposlala Narodna banka na vso denarno zavode, ki smejo trgovati in ar-itrirati 7. devizami, dopis, v katerem se sklicuje na novo objavo generalnega inšpektorja finančnega ministra 111 zahteva, da jo pooblaščeno banke takoj izveščajo o podvzetih arbitražah, in sicer: 1.) v katero svrho se arbitrira; 2.) od koga so kupljene devize, katera banka arbitrira, kdaj in po katerem tečaju, na borzi ali izven borze; 3.) v katero svrho so kupljeno devize, da-li so kupljeno od tujo banke, kdaj in po kakem tečaju, na borzi ali izven nje. Zveza bank iz Srbije, Vojvodine in Črne goro jo poslala pristojnim ministrstvom predstavko, v kateri protestira proti tej zahtevi Narodno banke.
_ Za zaščito valute. Iz Zagreba jav-lajo, da je na predvčerajšnjem borznem sestanku borzni tajnik podal nastopno sporočilo generalnega inšpektorata finančnega ministrstva: V poslednjem času se opaža, da se v javnosti zelo često razširjajo neistinite verzije, ki gredo ten-dencijozno za tem, da ncpovoljno in škodljivo vplivajo na ugled našo državo in ki imajo zelo škodljive posledice: nezaupanje napram naši finančni, ekonomski in privredni moči, a posebno nezaupanje v vrednost našo valute. Da se tO prepreči, so bo z uradno strani podvzc-mala najstrožja preiskava proti vsakemu inicijatorju takšnih lažnivih vesti in vsak krivec bo kaznovan na osnovi člena 44. finančnega zakona za proračunsko loto 1924./1925., ki se glasi: Finančni minister so pooblašča, da prestopke obstoječih predpisov o poslovanju z devizami in valutami kakor tudi vsako drugo početje, ki bi posredno vplivalo na obaranjo dinarja, kaznuje z globo do 300.000 Din, a v težjih in ponovnih primerih tudi z odvzemom pravice poslovanja z, valutami ln devizami, ako namreč kaznovane osebo ali banke imajo to pravico. Komisarijat zagrebške borzo je poleg tega objavil opomin, ki opozarja banke, da sn nobena deviza no more prodati na borzi
predilnica na Grosupljem (provzom po drugi firmi); Noe Stross, tokstilna trgovina, d. z o. z. v Ljubljani (obrat prenehal); Pirš & Šimenc, trgovina z. galanterijo in pralnica v Ljubljani (obrat pro-nehal).
Carinski konferenci v Ljubljani ln na Rakeku. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja interesente, da se vršita 30. t. m. ob šestih popoldno carinski konferenci v Ljubljani v posvetovalnici zbornico, a na Rakoku v zgradbi carinarnice.
= V zadružni register sta so v Sloveniji vpisali nastopni zadrugi: Agrarna za-jednica, r. z. z 11. z., za dolnjelendavsko okolico; Kinetska hranilnica in posojilnica v Horjulu, r. z. z 11. z. Izbrisala so je: Posojilnica v PiŠecah, r. z. z n. z. (likvidacija končana).
—	Redne občne zbore imajo: »Balkan«, d. <1. za mednarodno transporte v Ljubljani, dno 8. julija opoldne v prostorih Jadransko-podunavsko banke v Ljubljani; Hranilno in posojilno društvo v Konjicah dne 6. julija ob desetih dopoldne (med drugim sklepanje o razidu). Izredni občni zbor ima Splošno kreditno društvo v Ljubljani, r. 7.. z o. 7.., dne 5. julija ob 18. uri v zadružni pisarni v Ljubljani (iz-prcmemba pravil),
—	Konkurz jo razglašen o imovini Bistrice«, prve jugoslovansko tovarne za
gumbe in kovinsko predmeto v Slovenski Bistrici, d. z o. z. Prvo zborovanje upnikov pri mariborskem okrožnem sodišču jo 27. t. 111. ob devetih. Oglasitveni rok do 31. julija t. 1. Narok za ugotav-ljanjo 14. avgusta t. 1. ob devetih.
—	Razdružila se je in prešla v likvidacijo Prva notranjska izvozna in uvozna gospodarska zadruga v Cirknicl, r. z. z o. v.. Upniki naj se zglaso pri zadrugi.
= Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotlci se bo vi šila 15. julija ofertalna licitacija gledo dobave opeke in pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu istega dne ofertalna licitacija gledo dobavo bakrenih izdelkov (palic, cevi, zakovic, žice itd.). Natančnejšo se poizvo v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Insolvenca dunajske žitne firme. Z Dunaja poročajo: D. d. za mednarodni blagovni promet, ki se pretežno bavi z nakupovanjem in prodajo žita, jo ustar vila plačila. Družba, ki jc delovala z glavnico 100 milijonov alv, je plačala leta 1922. dividendo 50.000 aK. Obveznosti znašajo 50 milijard aK. Družba si prizadeva doseči s pomočzjo svojih glavnih upnikov izvensodnijsko poravnavo.
na Sušaku bo zastopal savez br. Marolt.
— Sokolsko društvo v Vinkovcih pro« slavi Vidovdan z odkritjem spominske ploščo na hiši, kjer je leta 1875.—1876. stanoval pokojni kralj Peter kot vojvo« da bosanske vstaje. Proslave so udeleže tudi sosedna sokolska društva. JSS bo zastopal član starešinstva br. Vilko Turk.
Vscsokolski zlet 1. 1926. se bo vršil v Pragi. Jugoslovensko Sokolstvo sc bo udeležilo zleta v kar največjem številu.
Sokol Ježica ln Sokol Št. Vid prire« dlta v nedeljo dne 29. junija pešizlet na Skaručno. Za Ježico jc odhod izpred »Ruskega carja« točno ob 1. uri, za Št. Vid izpred ljudsko šole ob pol 2. uri. V Šmartnem sc pešizletu pridružijo ondot« ni prijatelji sokolske misli. Na Skaručni nastopi dcca s prostimi vajami in člani na drogu.
Sokol v Rajhcnburgu izjavlja: Po> vodom društvenega zleta, ki se vrši dru« go nedeljo, so razni hujskači začeli med tukajšnjim rudniškim delavstvom in na« hujskanim ljudstvom širiti tendcncioz« ne napovedi, da sc v nedeljo sporedno 7. zletom vrši razvitje orjunaškega pra« pora in da naj bo ljudstvo pripravijo no. Te lažnjive napovedi imajo edini namen, da razburjajo ljudstvo, zato se bo proti vsakemu razširjcvalcu in zlob« nemu hujskaču sodnijsko postopalo. Naš izlet je izključno sokolska priredi« tev in so vabljeni vsi, ki so naklonjeni vzvišeni sokolski ideji.
Sokol v Šmarju pri Jelšah priredi v nedeljo dne 29. junija ob 15. uri javno telovadbo na vrtu br. Fcrlinca. Pridite vsi prijatelji sokolske misli na to pri« reditev, da podkrepite s tem sokolsko delo v Šmarju in zbudite s svojo ude ležbo v bratih Sokolih še več veselja do novega delovanja.
Zlet sokolske župe «Rijeka» na Su« šaku so vrši dne 28. in 29. junija. Brat« je in sestre, ki sc ga hočejo udeležiti, imajo polovično vožnjo, telovadci četr* tinsko. Legitimacije se dobe pri JSS v Ljubljani. Odhod iz Ljubljane v petek dne 27. junija ob 18.25 zvečer z do« lenjskim vlakom. Potuje se v civilu.
ort
Sokol
preden sc predhodno ne ponudi ena tretjina vsake devize Narodni banki. O vsakem protivnem postopanju so bo vodilo strogo postopanje.
_ v trgovinski register so so vpisale v Sloveniji nastopno firme: Hranilnica v Križevcih (Prekmurje), d. d.; Prometna banka, d. d. v Ljubljani; Mirko Steiner i sinovi v Vukovu, podružnica v Mariboru. Izbrisale so se nastopno firme: Anton
Jugoslovensko Sokolstvo na ojimpijadi v Parizu
Jugoslovensko Sokolstvo so udeleži 7, eno vrsto olimpijskih tekem, ki sc vršijo za telovadbo meseca julija v Parizu. Olimpijskih tekem se udeleži — kolikor jo dosedaj znano — 7 narodov ter bo tekma zelo težka in ostra. Vrsta jugoslovenskega Sokolstva se pripravlja za tekmo od mesca maja v Ljubljani ter pričakuje 7. najboljšimi upi telesno. Jugoslovensko Sokolstvo sc jc po prevratu že udeležilo mednarodne tekmo v-Ljubljani, kjer si jo pridobilo častno drugo mesto med tekmovalci. Sedaj stopa drugič pred svetovno javnost, da poneso ime jugoslovenskega naroda daleč čez meje naše kraljevine.
S pripravami za to olimpijsko tekmo so zvezane ogromno žrtve v finančnem oziru. Jugoslovensko Sokolstvo je poklicano, da stori svojo dolžnost ter pripomore z denarnimi prispevki za popoln uspeh naših tekmovalcev. Požrtvovalnost onih bratov, ki so udeležijo tekme, mora spremljati požrtvovalnost onih, ki ne sodelujejo aktivno. Jugoslovanski Sokolski Savez nima toliko denarnih sredstev, da bi mogel kriti vse izdatke. Izdatnejših podpor no mnre pričakovati od nikoder. Vsled tega je dolžnost Sokolstva samega,, da žrtvuje, kolikor more. Vsem društvom smo razposlali srečke olimpijskega odbora. Izkupiček za to srečke je namenjen samo za kritje stroškov sokolske vrste. Vh-čenje srečk je odgodono na nedoločen čas! Vslečl tega je omogočeno vsakemu društvu, da jili razproda, kolikor jih je dobilo. Vsa bratska društva, ki imajo žc srečke, poživljamo. d:\ jih takoj razprodajo ter odpošljejo denar na Jugoslovenski Sokolski Savera, Lj ib-liana.
Bratje in sestro! Vaša dolžnost ic, da zbirate ob vsaki priliki prispevke^ za kritje teli stroškov, denar je pošiljati na Jugoslovenski Sokolski Savez v Ljubljani.
Olimpijskih prireditev v mescu j uli ju (25.—BO. julija) so lahko udeleže tudi drugi bratje in sestro, ki hočejo potovati na svoje stroške. Vondar 110 svetujemo udeležbo večjemu številu
T1..I________fl -v,/,,.., v\„/,ol.-,,l,n+t Trenil
Kolesarski podsavez za Slovenijo. Z razpisom z dne 23. junija 1924 št. 14.322 je vlada potrdila pravila kolesarskega podsaveza za Slovenijo; na podlagi teh pravil sklicuje podsavezni pripravljalni odbor ustanovno skupščino na 12. julija t 1. Da bo omogočeno vsem kolesarskim klubom Slovenije udeležiti se tega občnega zbora ter da se ustreže želji izven ljubljanskih kiubov, se bo vršil ustanovni občili zbor podsaveza v Celju, hotel Balkan In sicer ob 8. zvečer. Dnevni red in druge podrobnosti sc bodo pravočasno javile vsem klubom. — Pripravljalni odbor kolesarskega podsaveza za Slovenijo.
Mariborski Rapid absolvira v soboto in nedeljo v Ljubljani dve nogometni tekmi z Ilirijo. Tekma se prične oba dni ob 17. uri. Srečanje med Ilirijo in Rapi-dom ima največjo privlačnost v tem, da je lansko jesen Rapidit uspelo prizadeti Iliriji težak poraz 4 : 0, kar bo Ilirija v soboto in nedeljo sigurno z vsemi silami skušala popraviti in nadalje v tem, da je Rapid momentano v izredno dobri formi. V reprezentanco Maribora, Kl je 19. t.
m. igrala proti LJubljani neodločeno 3 3 je dal 7 Igračev, ki so podali Jako doi bro Igro.
Medmestna tekma Celovec : Ljubila, na. kl bl se morala drugič Igrati v Ce, lovcu dne 20. t. m., Je na prošnjo ko, roškega saveza odgodena na jesensko sc, zono.
Lask rez. : Primorje rez. Našo tor, kovo vest o tej prvenstveni tekmi mora,' mo popraviti v toliko, da je zmagala re, zerva Laska s 3 : 0.
Vienna : Hakoah 2 : 1 (0 : 1). Včc, raj jc bila dunajska Hakoah v prvenstveni tekmi poražena od telesno jačjo VIcnnc. Hakoah, kl je dosegla v prvem polčasu vodstvo z enajstmetrovko, je ma. rala v drugI polovici dvakrat podleči.
Važna izprememba nogometnih pra, vil. International Board, vrhovna mednarodna instanca za nogometna pravila, je Imela nedavno pod predsedstvom An, glcža Plckforda v Londonu sejo, na kateri se je sklenilo, da se predlogi Škotske glede izpremembe pravil o of side lzro, Cijo nacljonalnitn savezom v proučevanje. § 13 pravil se precizira v toliko, da moro sodnik prekiniti Igro le tedaj, ako je kak igralec težko ranjen. Pri lahkih poškodbah igralcev se tekma ne sme prekiniti. Igralci bodo v bodoče upravičeni zahte, vati od sodnika, da jim pojasni motiva svojih odločitev, vendar pa se o njegovem odgovoru ne sme diskutiratl. Zelo važen je sklep glede kornerja. Doslej se je mogel doseči gol iz kota le tedaj, ako se je drug igralec dotaknil žoge. Sedaj pa se lahko iz kota doseže direkten gol. Vsi ti sklepi sc bodo nemudoma sporočili posameznim savezom.
Madžarska lalikoatletska prvenstva. Prvenstvene lahkoatletske tekme, ki so se vršile preteklo nedeljo v Budimpešti, so prinesle nastopne izide: 100 mr Gero 11 sek. 200 m: Gero 22.3, 400 m: Kurun-czy 50.3. 800 in: Benedek 2:006. 5000 m: Gross 15:56.8. 110 m z zaprekami: Muškat 26.2. Skok v višino: Gaspar 1.86 m. Skok v daljavo: Haluszka 6.99 m. Skok ob palici: Hatliardy 3.40 m. Mot krogle: Bedo 13.82 m. Met diska: Toldy 42.76 m. Met kopja: Csejtliey 54.77 m.
Prolestjonalizem na Češkoslovaškem. Nogometni savez za Češkoslovaško je sklenil pripustiti v svojih društvih odkrili profesljonalizem. Klubi morajo v treh tednih izjaviti, ako bodo v svojih moštvih uporabljali prolesijonalce. Klubi pa bodo obdržali še dalje svoj amaterski značaj, ker bodo funkcijonarjl klubov, razven trenerjev in strokovnih tajnikov, še nadalje izvrševali svoje funkcije brez-plačilo. Sicer pa bodo imeli klubi pravico postaviti v svoja moštva poleg amaterjev tudi profesijonalcc. Te določbe bodo stopile v veljavo najbrže že v jeseni.
S. K. Ilirija. — Nogometna sekcija S. K. Ilirije ima danes, v četrtek ob 2030 v restavraciji Novi svet, Prešernova soba važno zborovanje, na katero se vabi vse redno, do glasovanja upravičeno sek-cijsko članstvo. Polnoštcvilna udeležba dolžnost! — Načelnik.
S. K. Ilirija v Ljubllani. Za petek dno 27. t. m. ob pol 7. url sklicuje predsedstvo vse člane lahkoatletske sekcije k zelo važnemu sestanku na igrišču. Ker jc sestanek jako važen za nadaljni razvoj sekcije jc dolžnost vseh članov, da sc istega polnoštevilno udeleže.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJutra>. Odgovorni urednik Fr. B r o z o TI č. fisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
KOST& YUKaSINO¥IC
palača lijubljanske kredit, banke
Priporoča veliko izbiro HV modernih moških, žen- IW" ----skih in otroških
Samoprodaja tovarno „PETOVI „F. Z. „POPPKR", ,T1P TOP'
Gledo kakovosti in finosti ima blago svetoven slooves. ■^Ceno strogo solidne 1	1072a	Postrežba tognal^
JU Ali Viliv	Vj	v.«* i	---X	M*	*
(menili ne more, ker.fio_.?a_to„,potrebni Šinkovec, mehanična vxvarna._terilmca m
Pot.ne listo si mora preskrbeti vsak sam. Tozadevna navodila so bila že ob javi .iona.
Jugoslovenski Sokolski Savez.
Zastopniki JSS na vidovdanskih prireditvah. Sarajevskega pokrajinskega zleta se udeležita kot oficielna zastopnh ka JSS starosta br. Gangl ln br. Ambro> iii, — Na zletu. Sokolsko žudc Riieka
Bsuamsuua
Obiščito naSe izložbona prostora v _____Mariboru, Aleksandrova c. 19, v katerih so stalno naprodaj izloženi novi in stari avtomobili prvovrstne znamke. — Istotako so tam naprodaj: motorna dvokolesa, radlo-aparatl, pisalni stroji itd. — Poučuje se teoretično in praktično za vožnjo. Izvoženi ali brezhibno ohranjeni vozovi se sprejemajo v komisijsko prodajo.
Strogo zaupljiva, zolo solidna postrežba! 1047/a
A. Stoinschegg - R. Pelikan, Maribor, Aleksandrova cesta 19,
NAZNANILO.
Slavnemu občinstuu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Dunajski cesti št. 5 nasproti restavracije ,pri šestici'
u popolnoma na novo preurejenem lokalu
delikatesno trgovino
kjer bodem prodajal praško in prvovrstno domačo Šunko, ogrske in domače salame, vseh vrst mesnih izdelkov več vrst sira, razna vina v steklenicah, konjak, likerje in drugo.
Priporočam se ie v naprej slavnemu občinstvu, kakor tudi gg. gostilničarjem, restavraterjem itd.
Z odličnim spoštovanjem
J. PRIMC.
Veletrgovina z manufakiurnim
VILIM PICK,
in tekstilnim blagom
MARIBOR
Aleksandrova 26 (Telefon 334). priporoča trgovcem, da si v lastnem interesu ogledajo skladišče
novodošlega pomladanskega in letnega blaga
po brezkonkurenčulh oonali.
Na skladftču se dobiva vedno čeSko in Italijansko blago.
isr- V veliki Izberi svileni robci. 'P
Na veliko!'	;t048a,	Na veliko I
'J
— «JUTR()» št. 150
Četrtek 26. VI. 1924=
Borba in zmaga
na turnirju za ljubljansko Šahovsko mojstrstvo.
Šahovaki turnir za prvenstvo Ljubija« nc, kakor znano, ni dognal konkretnega zinagovulca. Dasi jo bilo žc dolgo pred zaključkom razbrati silhueto končnega stanja In so jo že Smatralo kot dejstvo, Ja pridejo povodom razdelitve nagrad _ 5 po Številu — v postov Ic gg.: Furla« ni, Jerošov, Stupan, Valcntinčič ter Jos. Vidinar, vendar zaporedna razvrstitev zmagovalcev številčno še ni bila jasna. Računalo sc je žc siccr pred poslednji« mi koli a precejšnjo gotovostjo o zmagi enega izmed prvih 3 imenovanih — ime novalo tudi določena imena, izvajaU se na podlagi žo doseženih rezultatov, kot nekakih premis — zaključki po načelih logike, a končnega rezultata neposredno pred koncem turnirja pravilno ni pogo« dil — nihče.
Znano je n. pr., da je tekom poteka vsega turnirja tabelarično vodil Lj. Fur» lani izredno nadarjeni in nadebudni ju« goslovanski šahovski igralcc, čigar lz« redno šahovsko kvaliteto jc šo nedavno potrdil izid jugoslovanskega saveznega turnirja v Novem Sadu (Furlani sl je na tem turnirju izvojeval s prof. Ciričem in dr. Kramcrjem deljeno 1. mesto) nc« posredno tja do zadnjega (17.) kola, a obstojala je kljub temu nevarnost, da ga v boju za ljubljansko mojstrstvo zdajpazdaj nc doseže, oziroma cclo pre« kosi, nevarni Rus — A. Jerošov, kijub temu, da je imel slednji šc odigrati svo« jo zadnjo visečo partijo z V. Valentin« čičem, ki je ravno na tem turnirju bri« Ijiral z naravnost iznenadljivo formo.— Šlo jc v bistvu za 1 partijo. Na eni stra« ni Furlani s 14 tačkami iu z vsemi že
doigranimi partijami, na drugi strani Jerošov s 13 in pol točkami, a z 1 še visečo partijo. Brezdvomno jc torej src« čanjo Jcrošova z Valentinčičem najbolj razburjalo živcc — saj jc imela ta par« tija sama odločiti o zmagi in slavi, ozi« roma o izgubi in kapitulaciji enega iz« med obeh enakovrednih, enako favori« ziranih, enako vpoštevanih, odličnih tek« mečev. Borba jc končala — neodloče« no: — razburjeni duhovi so se pomirili in sprijaznili z mislijo, da šahovski tur« nir ne bo končal z absolutno zmago po« cdinca.
Poleg Jcrošova in Furlanija sc jc vz« poredno z njima, ali pa vsaj neposred« no za njima, prlpisovulo sorazmerno ja« kosti in igralni sili, tretje mesto inari« borskemu favoritu B. Stupanu.
Dočim je po dovršenem 17. kolu za« znamoval Furlanil4 zmag, a Jerošov 13 in pol točk, poleg še viseče partijo z V a Icntinčičem, je previdni Stupan z 12 in pol točkami poleg 2 visečih partij, ki jih je še imel doigrati, še vedno imel v rokah precejšnje šansc za izravnavo. Čim jc seveda zaznal za neodločeni iz« id partije Jerošov . Valcntinčič ter je pomenilo 14 točk najvišji na turnirju do seženi rezultat, jo napel vse sile, da po možnosti zviša vsaj dotedanji seorrc, če žo nc do odločilne zmage s 14 ia pol točkami, pa vsaj do iste vrtoglave viši« nc, na kateri sta sc žc nahajala oba zrna goslavna prvaka. Obe viseči partiji je odigral v mrzlični, a kljub mestni pre« nagljenosti, v splošnem vendar počasni in previdni borbi ter se okoristil s — točno še poldrugo točko in tako dospel kot tretji v vodilno skupino.
Glede razdelitve četrtega iu petega mesta, prejudic po dokončanem 17. ko« lu ni bil tako lahak. Vsak objektivni
poznulcc obeh kandidatov za navedeni mesti, ni smel prezreti na eni strani preizkušeno forinc J. Vidmarja — brata našega odličnega mojstra dr. Milana — ki jo v težkih, resnih partijah, doslej lc redkokdaj odpovedal, a na drugi strani tudi ne izredne žilavosti in vztrajnosti mlajšega šišenskega igralca, V. Valen« tinčlča, kl jc s temi lastnosti uprav na tem turnirju prijetno iznenadil. Ako smo primerjali po 17. kolu stanje Jos. Vidmarja, ki jc imel doigrati z 12 toč« kami lc šc 1 visečo partijo (iz katere jc bilo verjetno, da izide kot zmagovalec), z onim Valcntinčiča, ki jc imel z 10 in po! točkami dokončati šc 4, deloma tež« kc partijo (od teh jc smel računati na 2 zmagi), je. bilo verjetno, da so J. Vid« mar vendarlo obdrži na 4. mestu, ali pa si vsaj 4. in 5. mesto razdeli z Valen« tinčičem.
Praksa jc ob zaključku turnirja po« trdila slednjo možnost: J, Vidmar in Valcntinčič sta sc morala sporuzumeti k skupni medsebojni razdelitvi 4. in 5. nagrade.
Gledo zaporedno razporeditve ostalih Igralcev si ni bilo mogoče neposredno pred zaključkom turnirja ustvariti podrobnejšo, specljelno sodbe. Brezdvomno je, da vsi doseženi rezultati ne kažejo preciznega razmerja sil. Kako zveni n. pr. absurdno, da Jo bil dr. Cadež, ki je igral na ljubljanskem turnirju, sila lo-žerno, skoroda lahkomiselno, ter absol-viral svojo parlijo tako rekoč v par minutah, potisnjen precej v ozadje, tako jo nesmiselno dvomiti iz neznatnih številk ostalih zaostancev o njih siccr preizkušeni formi- Znano je, da n. pr. inž. Zupane žo vrsto let ni igral na nobenem turnirju, jasno ludi, da Kragelj ui razvil običajno svojo formo vsled zdravstvene
indispozicijo in prav tako tudi gotovo, da bi Zadnek, da nt vslod bolezni predčasno izstopil, odrezal s precoj izpremenjo-nim rezultatom, nego ga kožo turnirska razpredelnica.
A knkor so iz par navedenih razlogov odpovedalo starejše, preizkušeno moči, tako jo vzporedno pohvalno omeniti mlajšo igralce, ki so odrezali častno, nad pričakovanje. To velja v prvi vrsti zn gg. Plovelja, Iskro ter prot. Silo.
Končno jo poudariti hvalevredno vztrajnost in marljivost gg. prof. dr. Vo-bra, prof. Vladimiroviča in Bezrukovu, ki so v ostrem boju častuo vzdržali, dru-goimenovani gotovo pod običajno svojo formo, do poslednjega boja. Ako smo nc-nnmenoma izprcglodali med navedenimi imeni C. Vidmarju in Mrzlikarja, lo ui-kakor nc bo v lcvar njunemu nadvse čadnomu placomenlu, ki sla ga upravičeno dosegla, dasi jo prvi celo izgubil celi 2 sigurni točki polom kontumaca vslod izostanka.
Šahovski turnir za prvenstvo Ljubljane, pod spretnim vodstvom g. Furlanija, jo torej v splo5ne.ni uspel s popolnim uspehom v vsakem oziru, poglobil Jo mod nami smisel za plemenito igro, raz-bistril lomeljito cuma svetlo mečc» ter kot prvi to vrste potenciral potrebo po šo mnogih sllčnib, koristnih, vsega uva-ževanja vrednih in z zanimanjem domačega šahovskega svola spremljanih prireditvah.
Ako so dosegli gg. Furlani, Jnrošov in Slu pan na ljubljanskem šahovskem turnirju hkrali isto število točk (14) in »i razdelili tretjinsko deleže skupnih prvih treh denarnih nagrad, s tem vprašanje ljubljanskega šahovskega mojstrstva šn ul bilo rešeno. Ljubljanski šahovski klub je razpisal med zmagovalci ožji turnir
■i ■ f?.^—AS^
bi vsak zrna«
v obliki matcliu, v katerem bi vsak srna govalcc imel igrali s svojim naoprotnikonl šo po 3 odločilni partiji.
Z zanimanjem so jc pričakovalo končnega izida, saj jo imel dolcJScni mateh odločiti, komu izmed preizkušenih treh^ opetovano so obnoslili tekmovalcev, pr« pado končuo laskavi naslov ljubljanskega šahovskega mojstra.
Dasi jo zauimanjo z nepričakovanim odstopom mariborskega Plupana šo prod početkom odločilno borbo izgubilo na in« lonzivni napetosti In so Jo kančnoveljav* no za preostala ožja tekmeca določilo sa« mo 3 odločilno partije, ni bilo v ljubljanskem šahovskem svetu v poslednjem času nestrpnejšo pričakovanega odgovora, nego onega ua vprašanje: <K,lo postane ljubljanski šahovski prvak?>
Z o so je v splošnem domncnjalo, da tudi tn ožji boj no prineso odločitve, nli pa so jo vsaj pričakovalo lc neznatno premoči enega ali drugegn igoilca, ki bo morda komaj s pol točke iztrgal v poslednji besnoljuli partiji trdovratnemu pro-livniku iz rok viteški zmagovalni prapor. Vendar so jo bil v resnici končni boj dokaj miruo, skoroda neprimerno običajni formi obeh dvobojevnikov ter: končal s popolno in odlično zmago — r. Jcrošova, ki jo v prvi, kakor tudi v drugi partiji, trajajočima no mnogo čez 30 potez, dobesedno siri g. Furlanija, šo brezdvomno izmučenega izza projšnjih tunurskUl bojev, ki jo nato odstopil tudi od zadnjo (3) parlije, predajajoč jo zmagovalcu.
S tom si jo mladi Itus — g. Jerošov priboril s trdo, a zasluženo zmago laskavi naslov »ljubljanskega šahovskega moj sira v — uspeli, nad katerim mu ljubljanski šahovski svet iskreno čestita.
Udclcinik.
i	Vsaka
i	beseda
	BO par
u	
„Oipliivao|e"	
lo ..teallve"	
(»ki Itudi	
1 Dln	
Stan« ,uU bes.rte 50 par Za „r>npt.o»anJ«- U Jtenltv.- M raCuna vsaka beseda 1 Dln. — Prlotifujejo as le mali oglasi, kl > tlaiul * naprej Plat* M lahka tudi » znamkah Na vprašanja odgovarja uprava le, e* Je vprašanju priložena znamka •a ndgo.or Ur manipulacij.ka pristojbina O Dln).
Kdo bi hotel
dajati lekcije v nemAcinl 3—Ikrat tedensko. Pouudbo pod ..Nemfieiua" na upravo „ Jutra".	13062
Dežnike
popravlja ln Izdeluje novo tiltro u> eolldno Anion Pavlin. Stlauska pot 17. 12307
Stike za legitimacije
Izdeluje najhitreje fotograf ltugon H I b d e r, Ljubljana, Vavazorjov trg. Državni na-stavljene! Imajo popuet. 051
Lesne štampilije
tn črke ia uilganje tzdolujc
?i> najnižji ceni Joalp Sllrn, ljucm nlcaretvo In kovlnar-stvo v Kranju. Zahtevajte ceuiki	12073
(dobe)
Služkinja
ki zna kuhati, J« poštena 111 pridna, eo ISče za 1. julij zu bi od. Ponudbo na knjigarno Hočevar, Bled. 12876
Za majerco
tc sprejmo prlprosta starejša oseba. Naslov v upruvi „ Jutra".	12773

Decimalna vaga
nosilna moč 3000 kg, dobro ohranjena, b pripravo za markiranjo težln, bo po zelo ugodni ceni proda. — Naalov povo uprava „Jutra". 12806
Vreče za oglje
dobavljam. Ponudbo na upr. „Jutra" pod „Solldne črno' .
1286 i
Dvokolesa
mali motorji, otroSkl vozički, pnevmatika, po znatno znižanih cenah. Ceniki franko, prodaja na obroko „Trl-buna" F. B. 4. tovarna dvo-koles ln otro&kh vozičkov, Ljubljana, IvarlovBka cesta St. 4.	1006
1 NVertheim blagajne
priporoča ..Ljubljanska ko-mercljulna družba", LJublJa-, Blehvelaova ccBta U. 18.
1060
Sode od vina in žganja
od 200—700 l ln enega za 50001, prodam radi selitvo. F. Cvok, Kamnik. 12601
Vreče
vflfh vrat iu po najnlljl ceni dobavlja S. Vortnlk, Ljubila-ua. Sodna ulica 4. 1301L
Lepa salonska obleka
skoraj nova, ceno naprodaj. Naalov povo uprava „Jutra" 13033
Moško kolo
zelo močno, naprodaj za 1400 Dln v Jcranovl ull I «
13031
Vila
enonadstr., z vrtoin v LJubljani, naprodaj. Stanovanjo 3 sob s prltlkl. kupcu na razpolag". — Cena ulzka. — Pojasnila dajo A. Zore, Kožna dolina 163 pri Ljubljani.	12766
Krojiški šivalni stroj
..Slngcr", so proda za 2100 Din. Kje, povo upr. „Jutra" 13000
Raznovrstno pohištvo
kakor krcdenco, mizo, stole, omaro ln posteljo, prodam. Ofleda so na RlmBkl cesti 12, I. nadstr., lovo od 2. do 5. ure popoldno.	12S37
Biauholzcstrakt
R0 t:g ln 150 poljskih pcBtolj z 8 gurtaml, so proda. KJo, pove uprava ,.Jutra". 12600
Učenec
t primerno Šolsko Izobrazbo, eu 8proJnio v večjo špecerlj
Ia. trapistovski sir
z dnevno dobavo nudi Bor. Sbil, Kočovje.	12682
Nov Šivalni stroj
z omarico, prodam po nizki ceni. — Naslov pove uprava „Jutra'\	12008
1 skobelnl stroj
(Dlcktenhobolma6chlne), 600 m vi, 60 proda za 14.000 Din, 1 skobelnl stroj (Abricht), 400 mm, za 10.600 Dln, 1 frezarira za 8000 Din, vsi trljo stroji prvovrstno znamko. Doplso pod Slfro ..Stroji za les" ua upravo „Jutra".
12802
Damski tagal slamniki
. ........ . po 60 dinarjev, dekliški po
»ko trgovino v LJubljani.— 40—50, otroSkl slamniki po Naslov pove uprava ..Jutra-' 30 Dlu pri Mlnkl Horvat, 13065 inodistkn, Stari trg St. 21.
12376
Razpis službe
*a mesto mlajfiega uradu lka. Zahteva so: trgovska Sola, udi a J let prakse, prednost z '-nanjem francoskega ali nemškega Jezika, starost do 30 let. Pismene dokumentirano ponudbe Jc nasloviti do 80. junija Suvezu NabavlJaCKlh Zadruga Državnih Službeni-kn, Beograd. Kralja Milana br. 81.	13005
štirisedežen avto
so proda. Doplso pod ..Malo rabljen" na upr. „Jutra".
12050
Dva potovalna uradnika
pprejmo v službo ..Jugosla-^•ja", splošna zavarovalna družba, ravnateljstvo za Slonijo v Ljubljani. — Praktično vpeljane osebo imajo prednost. Ponudbo jo nasloniti na družbo, Ljubljana, Poitnl predal 23. 13016
Deklica
'nažna ln marljiva, so sprejmo k majhni družini v pomoč gospodinji. Kje, povo "Prava „Jutra".	13004
Išče se prodajalka
Galanterijske ali meS. stroke ? dolgoletnimi dobrimi sprl-1 ovali, kl bi bila tudi neknj vodstva trgovino ln bi {iiogla oventuelno vsaj nekaj •'avcljo vložiti. Plsmeuo po-&"'dbo na upravo ,, Jutra" ».Solidna".	12885
Okroglo 50 m3
popolnoma suhih, 4—5 m dolgih, 75 X 226 mm-skih Jelo-vlh marderjer, proda ln promptno dobavi Al. ftmld, veleposestnik, JurkloSter, via Laško. — Cena po dogovoru.
12011
Fotografični aparat
„Ica"f ..Favorit", 10 X 15. kvadr., dvojni anastiumat ..Hekla", Compound, 3 dvojno prtložno kasete, kaseta za filme v skladih, vso iz 1014, kakor novo. torba že rabljena, zaradi lzpremcmbo formata za 4500 Din prodam, broz popusta. Na ogled resnim kupcem in takojšnjim pločnikom. Naslov v upravi „Jutra".	13050
Steklena omara
Za medle. Instrumente, jo poceni naprodaj. Naslov povo upravo „Jutra".	13061
Motorno kolo
SKW, dobro ohranjeno, se proda. Naslov povo uprava ,,Jutra".	13020
Dve perzi/ski preprogi
kupim samo lz privatne roke. — Ponudbo s kratkim opisom preprogo In navedbo ceno na upravo „Jutra" pod .»Preproga".	13018
Hiša
pripravna za vsako obrt — tudi za trgovino — na lopem proatorti tik železniške po-stujn. a pol orala zemlje, se takoj proda. — Posestnik: Franc Fuhrmau. Poljčane.
13033
2 mlajša dijaka
so sprejmeta ua stanovanje in hrauo. Naslov povo upr. ..Jutra".	12860
Lepa solnčna soba !
posebnim vhodom, se odda takoj. Naslov povo uprava
.Jutra"
13006
Lepa zračna soba
pri boljSl družini so odda za bodoče Šolsko leto dvema dijakinjama ulžjo srednjo ull ljudsko Sojo. Klavir na razpolago. Nanlov pove upr. ..Jutra .	13013
Kot sostanovalec
so sprejmo gospod. Naslov povo uprava „Jutra". 13003
Na stanovanje
so sprejmeta dvo gospodični. Naslov povo uprava „Jut.ra" 12057
Majhno stanovanje
ali pu 2 prazni sobi. lSčem za 15. julij. Dam luhko do 35.000 Dln posojila. N«slov v upravi „Jutra". 12000
Tri sobe
vkupno ali posamezno, s« oddajo za pisarno v sredini mesta. — Doplao pod Šifro ..Vporaba" na upr. „Jntra".
12018
|
v juhi in prikuhah izboljša hrano nepopisno.
Posodim 6000 Din
tn manj proti dobrim nbre-atlm. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod Slfro „Kr»dlt".
13058
Pes
volčje pa.mo, eno telo atar, lepo razvil, dober čuvaj, ro proda. Nuatov povo uprava ..Jutra".	13003
Stenic^, Ščurke
In podean«, pokonfta' v a nniradlkajnejo zavod rt pokonCuvanlo mrCeaa. 1.1 lih IJaua. Strltarjova ul. 7/111
1306<
Mlekarna
dobro urejena /a Izvoz nit«, ka ua veliko, ho a celokupnim Inventarjem odda v na-jeni, ozlromr, ee pprejme dru-
?ennk-i T.inPKtna ura I t»h"lk- — Velik dnblčok Irj zensKa znpesma ura i Jam>tv„ zagotovljena. i:enf
ru Jo uaAla ▼ eoboto do- | ponudbe pod ..Mlekurna" 111
poldne pred Prulaml. Ilobl na v llrenovl Ulici il. lil/t. levo.	13028
Pozor, trgovci!
Dobro Idočo blago dani v komisijo. Ponudb« na upravo „Jutra' pod ..Komisija".
12023
Lepo oprem. 6oba
Bolučna. z dvema postoljuma ee odda Cez počitnice. Kjo, povo uprava ..Jutra". 12844
Stanovanje in hrana
se lfiče za drugo Šolsko leti) za deCka I. moSčansko šolo — najrajftl v bližini Iste. — Postoljo ln perilo Ima »am. Ponudbe z zahtevo plačo na upravo ..Jutra" pod znaCko ,.St. 15".	12331
Elegantna spalnica
s posobnlm vhodom tn porabo kopalnic« v bližini opo* ro, ull v kaki vili blizu Tivolija. so ISCo. — Pogojo in naslov je poslati na upravo „Jutra" pod ..Direktor".
13008
Dva dijaka
ali dijakinji (mlnjča), so sprejmota za prihodnjo Šolsko leto na hrano ln stanovanjo pri dobri -odbiul. -Naslov povo uprava ..Jutra" 12816
Trgovski lokal
na prometni cesti, so ISCo za takoj proti priniornoin odkupu. Ponudbo pod značko ..Nujno" na upr. „Jutra".
12706
Prazno sobo
ISCo mirna stranka. Co mo-goCo v s r o dl n i mesta. — Naslov povo uprava „Juti: ' 13056
Stanovanje
2—3 sob, kuhinjo Itd., so ISče za takoj nli za 1. avgust — Najemnina postranska. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Justina".	13067
Gostilno
vzamem v uajem v prometnem kraju. Ponudbo nu upr. „Jutra" pod „Gostllna".
13068
Dobro eksistenco
sl ustvari gospod, kl takoj založi 2000 Dln. Več ust-mnno. — Doplso na upravo ...lutra" pod Slfro ..Rontn-bllua naložba".	13063
Ročna dela
vsakovrstna, vzamem ▼ ko-| inlsljsko razprodajo v moji f lllalkl na Bledu. NaroČila 1 Jo poslati ua „Atolje ročnih ! dol" Ktka Zlpser, Kranj — '(telofon 31).	11310
podružnico boru.
„Jutra" t Mark 13031
Na dobro hrano
so sprejmeta dva gospodi v Kolodvorski ulici St. I l/l Dnovna cena IS Dln. 1.100'J
Zahtevajte
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah
„JUTRO"
Sobo
h prehrano. 16če uradnica b 3tetnlm otrokom. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod ftlfro „Soba b prehrano". 13057
(iščejo)
kdo bi iz prijaznosti
Moskrbel alužbo blagajnl-inrke - zafetnlce (kjerkoli. b.'ijraje v mestu) mladi In žnatajnl goipoSUSnl. Sedaj 'apoalena v Špecerijski trgovini. — Ore 1—2 meseca erezpiaCno kot praktlkantl-"la. Nastopi 15. «11 S0. avg. Poslov na upravo ..Jutra" Pod HvalcZua Primorka".
13855
Fotografični aparat
d ln pol Y 0, dvojni objektiv, S kaset, prodam r.a 450 Dln. — J o v S e k, hotol Union 41.	13025
Spalnica
bftla. skoraj nova. ee poceni proda. Naalov pove uprnva „Jutra".	13011
Več telefon, aparatov
(namiznih) dobro ohranjenih, bo po ugodni ceni proda Naslov pove uprava „Jutra" 13019
Motorno kolo
S In por PS, 2 brzini, dobro ohranjeno, prodam samo za 7000 Dlu. Namesto donarja vzamem tudi blago po dogovoru. Naslov y upr-
Veleposestvo
oddaljeuo pol uro od Zidanega mosta, vaB Rtražo, se pod ugodnimi pogoji takoj proda za 750.000 Mn. — NatanCna pojasnila daje Rudolf Zelozntk, trgovec pri prejenjl oljarni, Zidani moat 12S73
Enonadstropno vilo
a.!l majhno hISo z vrtom v lopem, mirnem kraju Ljubljane, kupim. ProdpogoJ pro-tlo stanovanje. Plačilo takoj Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Vlla".	12807
Hiša
enonadstropna v sredini mesta, z lepim sadnim vrtom, solnčna lega, so proda. — Lepo stanovanje takoj. ozir. jeseul na razpolago. Ponudbe na upravo „Jutra" pod Slfro „HI6a 3". Posredovalci Izključeni.	12821
Dobra naložitev kapitala
Vinograd približno 4—5 oralov, po večini novo zssaden, stanovanjska hl8n, klot, stiskalnica s prlpndkl. Doso-dunjo letino 5—6 polovnju-kov, letos polno. 10 mlput od kolodvora Poljčano —■ so takoj ugodno proda. Ponudbo na naslov; Jožo I EoU&aue«	HOa*
Sobo
s popolno separlranlm vhodom za dobo od 6—7 dni ifičo takoj trgovec v mestu. Plača po dogovoru ln dobro. Ponudbo na upravo „Jutra" pod „Dobra plača". 13071
Dvoje deklic
lz dobro hlžo, so sprejmo prihodnje Šolsko loto ua hrano ln stanovanje, event. tudi v Instrukcijo. Naslov pove uprava ..Jutra". 13072
Zamenjam stanovanje
3 sobe s kuhinjo ln prltlkU-naml v sredini mesta Maribor. z enakim stanovanjem (tudi z 2 sobama) v Ljubljani. Neanonlmno ponudbo na upravo ..Jntra" pod fclfro ..Zamenjava 07". 13071
Trgovino
evcntuolno prazen lokal vzamem takoj v najem na prometnem kraju. Ponudbe na upravo ,,Jutra' pod znaCko ..Podjeten".	13070
Krasni lokali
prosti po pretoku dveh mesecev, so oddajo takoj velc-podjetju. Eden takoj na razpolago. Več ustmono od 10. do 17. ure. Anica Kavčič, Bohoričeva ulica 1, 13073
«Srečna bodočnost«
11.240 — Srčkana hvala za VaSc cenJ. pismo, moje sledi 13060
Poročiti želim
Izobraženo gospodično od 18 do 26 let, kt bi razpolagala z 250.000 zu razširjenje Industrijo po Jugoslaviji. Bcm ngllen, z upoljantm obratom, dobrega srca, Codno zunonjo-st.l ln 28 let star. Na zahto-vo poSlJcm sliko. Doplso s sliko na upravo ..Jutra" pod ..HazaLrJenJo Industrijo". — Tajnost strogo zajamčena.
1J040
Dijakinja
ISče stanovanje s hrano In 7 uporabo klavirja pri boljSl rodbini. Takojšnje ponudbe na upr. „Jutja" pod Slfro ..UfiltelJlSčnlca".	18060
Stanovanje
obstoječe Iz 3 sob. kuhinje in pritlkllu. ISče mirna stranka brez otrok za takoj ali za mesec avgust t, 1. —
l Ponudbo z navodbo najemnino pod fillro ..Nujno 00" l na unzavo .Jutra". 13026
Mojo vinarno
fino In dobro IdoCo ln plvar-no v večjem mestu Slovenijo oddam za dogovorjeno dobo v lastno Izkoriščanje po medsebojnem sporazumu samo-stojuemu gospodu ali gospo, kl lahko založi 100.000 Dln na protivrednost. Kapital so povrnu So v neka! mesecih. Čistega dobička jo 7 do 8000 Dln mesečno. — Izvanredna ugodnost. Cenjeno ponudbe na podružnico «*Jutra" ▼ Mariboru* ' - 12650
TRGOVCI!
TRGOVCI!
Želite si ohraniti stalno svoje odjemalce, držite v svoji trgoviDi le najbolje blago, zato prodajajte samo in izključno le Cetlna testenin«, katoro so priznano uajboljte.
ju največja in najmoderneje urejena tovarna testenin v Omišu, Dalmacija.	iVVv
.,-.-•< A
proizvaja najboljše ia radi tega najcenejšo testenine. 1 tekmuje z najboljšimi domačimi in inozemskim proizvodi.
Cetina Gotina Cetina
0©tlMfcSi si jo osvojila broz vsake reklamo vsa glavna tržišča v tuzemstvu. f^a^ina izdelke pozna ves trgovski svet od Maribora do Bitolja in od 4J©l>aal51» Subotico do Cctiuja.
Zatorej naj no manjka v nobeni boljši trgovini Gotina testenin.
Glavno zastopstvo za Slovenijo :	1070/a
Paternost & Remio, Ljubljana, Slomškova uUoa 11.
Najiskrenejšo se zahvaljujemo vsem za mnogo-stranske izraze odkritosrčnega 30žalja in vsem onim, ki ste spremili našega blagega rajnega, gospodaj
na njegovi zadnji poti. Posebno so zahvaljujemo proč. duhovščini, mestnemu županstvu, obo. odbornikom, zastopnikom uradov kr. pošte, sodisča, davkarijo, orož-ništva, fin. oddelka, nadalje gosp. zdravniku, gosp. notarju in zastopnikom uprave graščine Snežnik. Posebna hvala pevskemu zboru za ganljivo žalootinke, gasilnemu društvu, someščanom, sorodnikom in vsem udeležencem.
Se enkrat vsem naša najglobokejša zahvala!
V Ložu, dno 26. junija 1924.	330Ga
Rodbine: Mlakar, Smerdelj, Terpin in Turk.
v;:.?' in': 'vtir	V '■'.'/ '•"^.'■''•f ' ■
ZiCiJtl.irEB.JLEll.*
Vsom, ki so nam ob neuadomcstui izgubi uašega nepozabnega soproga, oziroma očeta iu starega očeta, gospoda
Ivana Palčiča
posestnika In gostilničarja
izkazali sočutjo, ga obiskavali v bolezni in ga spremili k zadnjemu po-čitku, izrekamo uajprisrčnejšo zahvalo.
Posebno so zahvaljujemo preč. duhovščini, g. dr. ltaznožniku, vsom sorodnikom, tovarišem gostilničarjem, prijateljem in znaucom. Bog plačaj!
V Markovou pri Lota, dno 21. junija 1924.
3302*	Žalujoča rodbina Palčič.
JUTRO
= Četrtek 26. VI. 1924
tem bi uničila sebe samega. Dvomim, da je takšen bedak.*
«Ni dovolj bedak, pač pa jako prebrisan.«
«Je li to neki Cacieres, legacijski tajnik peruanski?»
«Da.»	-f
«Fa on vendar potuje.*
«0n je uprav na begu, gospod, potem ko je poneveri! novce v legaciji. Toda predno je pobegnil, je še lastnoročno napisal in podpisal izjavo, da vam je on preskrbel legitimacij, ske papirje, in je priložil vse dokumente, s katerimi je podprl svoje trditve in samoobtožbe. Jz tega izhaja ne samo, da vi niste legalni don Luis Perenna, marveč da ste uprav, pravi Arsene Lupin.«
Don Luis jezno zamahne z roko po zraku.
«Ta prokleti Cacieres je samo instrument. Zadaj za njim jc oni nepoznani nasprotnik, ki ga je podkupil in ki ga pošilja v boj. To je pravi bandit. Spoznam njegovo roko. Še enkrat se me je hotel iznebiti, in sicer v zadnjem zares odločilnem trenutku.»
«To je lahko verjetno,« pravi predsednik ministrskega sveta, «toda po pismu, ki je dokumentom priložen, so ti dokumenti le fotografski posnetki originalov in če vas glasom pisma kakor danes ne primemo, se bodo originali dokumentov izročili ne' kemu velikemu pariškemu listu! Zato smo prisiljeni, da vas primemo.«
«Toda, gospod predsednik,« ugovarja don Luis Perenna, «Cacicrcs jc v inozemstvu, bandit pa, ki ga je kupil, je tudi na begu, zato je vendar izključeno, da bi ta dva uresničila svojo grožnjo.«
«Kaj veste? Saj je vendar mogoče, da ima neprijatelj še kakšne druge pajdaše in da se je zavaroval tudi za ta slučaj.*
«Nima jih!«
«Kaj veste vi o tem?«
Don Luis pogleda predsednika in mu pravi: »Kam meritej gospod predsednik?«
pomote, katerim sem sc čudil, ker so se pripetile vam, sc dajo razložiti le, ako upoštevamo, da jc vmes imela tehtno besedo tudi ljubezen. Siccr pa moram reči, cla jc dekličino obnašanje takšno, da jc moralo vzbuditi surnnje in obtožbe.«
Don Luis pokaže na uro: «Gospod predsednik, čas hiti.«
Valengley sc zasmeji: «Kakšen original. Don Luis Perenna, žal mi jc, toda jaz nisem vsegamogoč in neodgovoren cesar, — kajti v tem slučaju bi vas imenoval za načelnika svoje Črezvičajke.«
«To mesto mi jc svoječasno ponujal tudi bivši nemški
Kalser.«
«Hej, cj, cj!
«Odklonil sem.«
Valengley sc krohota, kazalec ure pa polagoma napreduje. Don Luis sc vznemirja. Končno Valcngley zopet sede in resno
nadaljuje:
»Don Luis Perenna, od prvega hipa, odkar ste se zopet pojavili, sem dobro vedel in bil točno informiran, da ste vi identični z Arsčnc Lupinom. Nismo pa vedeli vzrokov, zakaj hočete še nadalje biti mrtvi pod starim imenom, ... končno je to razumljivo. In končno ste s svojim delom, katero ste izvršili, vendar izvrševali nekakšno čiščenje in ste ž njim koristili. Dokler torej javnost ni vedela, kdo ste...
Na žalost pa je včeraj tajna policija dobila ovadbo, ki jc prav točno izkazala, da ste res Arsene Lupin. Vaša osebnost je torej postala takorekoč znana. Tembolj, ker so ovadbi priloženi dokazi o vaši identiteti.«
«Nemogoče!» vzklikne Lupin. »Tega ne more nihče dokazati z materijalom, z dejstvi! Arsene Lupin je uradno potrjen mrtev!«
«To jc mogoče,« pravi Velcnglcy, «toda to ne dokazuje, da je don Luis Perenna res živ.«
«Don Luis Perenna živi povsem legalno življenje.«
«Tcnui nekdo ugovarja.«
«Da, samo ena oseba bi bila sposobna, da to stori. Toda s

«Da "dosežem morilca Kozinc Morningtona, inšpektorja Verota in vse Rousscllove rodbine.«
«Samo vi ste seveda sposobni, cla ga primete?«
«Samo jaz.«
«Pa je vendar vsa policija na nogah. Telegraf jc neprestano v 'delu. Krivec nc bo pobegnil izven Francije. Nc uide!«
«Sploh ga ne boste našli.«
»Mislim, da.«
«In četudi, bo popreje ubil Florenco Levasseurovo, ki bo njegova sedma žrtev. In vi boste krivi!«
Valengley počasi pravi:
«te poslušam vas, potem je Florenca Levasseurova nedolžna, kar se ne sklada s tem, kakor mi je vso zadevo in sicer s prav. tehtnimi argumenti razložil gospod policijski prefekt.«
«Ona Se absolutno nedolžna, gospod predsednik.«
«In vi mislite, da sc ona nahaja v smrtni opasnosti?«
»V resni smrtni opasnosti, gospod predsednik!«
«Vi jo ljubite?«
Valengley se vzradosti. Lupin zaljubljen! In on sam to priznava! Torej govori tudi srce v tej zadevi!
Potem pravi: «Sledil sem razvoju tc afere od dneva v dan in vse podrobnosti so mi znane. Storili ste čudeže. Jasno ic, da brez vas nc bi bila ta zadeva še danes toliko pojasnjena, kolikor je. Vendar pa mislim, da ste sc motili tudi Vi. Tc
Veliko domače podjetje išče za Slovenijo dobro uvedenega
tovarna nogavic in pletenin Ustanovljena um M. FRflMZL &> SIN 1QQQ
v Ljubljani, Privoz 10. Poštni predal 44. lOOO Lastnik: Feliks Franzl.	mnnBBH
ki jo v stroki mineralnih olj dobro verziran. Ponudbe, v katerih naj se navedo :
1.)	dosedanje službovanje v gorenji stroki;
2.)	mesto stalnega bivališča;
3.)	znanje jezikov (slovensko predpogoj no);
4.)	referenco, so naj pošljejo firmi „Iaterreklam", d. d, v Zagrebu, Frankopanska 2.	3245a
Jermena
za cepe
gože, biče (gajžle), jermena za čevlje, tržaško bičevnike, motvoz (špa-ga), šmis, čevljarsko prejo, čopiče za belonjo in ploskanje ter razno krtačo kupite najceneje
v veletrgovini
OSVALD DOBEIC
LJUBLJANA Bv. Jakoba trg it. 9.
_1007 I
7/9 IIP, s priklopnim vozom, dobro ohranjen
naprodaj
pri Jugo-Anto, d. z. o z. v Ljubljani. .12913
Narodnem domu — v
JMf ______
»Nosi«©
'tif samo
Pesniški zbirki Fr. Zbašnlk
da je dobila od ministrstva za finance kraljevine S. H. S. z odlokom z dne 13. junija 1924, št. 17.147,
PESMI
gaml pete Jn potpJate.. Dajo elastično ! bojo, so cenejšs . in/obdržijo Vaše /.i o čev!ie trajne.	°
PivoUnionsko
dvomarčno
In črno pivo
v zabojčkih po 25 steklenic dostavlja 1073a
T. Mencinger
Sv. Petra cesta it. 43.
Tclefou 233.
Vinska klet. Zajuirkovalnica.
A. Debeljak
SOLNCE
in
-SENCE-
Vez. 15 Din, broš. 9 Din pošt. 1 "25 Din
TISKOVNA ZADRUGA Ljubljana
toliko Ti rečem, kupuj pri tvrdki
K.SOSS, LiUSLJANA. Mestni trg št. 19
za ženo in dcco, pa bošsolidnopostrežcn,
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izdelovatelj dežnikov.
Na drobno I	Na debelo I
Zaloga sprehajalnih palic.
Ctari deZnlkl sc nanovo prcoblcCejo
Dosedanji poslovodja glavnega zastopstva v Mariboru zavarovalne zadruge „Croatia" v Zagrebu gospod
Našim uvozničarjem in izvozničarjem se priporoča za nakup in prodajo deviz in valut in k temu potrebnih uverenj z zagotovilom stroge točnosti v izvrševanju naročil in kulantnih pogojev ob polnem varstvu interesov p. n. komitentov.
Stanko Pele
ni več v službi imenovane zavarovalnic«.
3285»
$	(foao m).	s;7ea	®
<0 Primerna za letovišče. Krasna, solnčna	W
Jj-	lega na južni strani Pohorja. Iliven razgled.	Jj?
to	Gozdovi z igličastim drovjem.
$	Klima, po zdravnikih dokazano lekovita. $
TO	Prilika za krasno izlete v najbližjo okolico. Na »i/
8	razpolago 28 sob z 52 posteljami. Oskrba	iS
ni,	prvovrstna, hrana obilna. Povprečna
fl>	dnevna cena 60 Din. Se/.ija: junij—scptouiber.	Iv
Natančno informacijo dajo oskrbništvo Mari-	|jj
0»	borske koče, Maribor, poštni predal 08.	«>
Na prostovoljni javni dražbi so bo prodal radi nujnega odpotovanja	3230
Tip VIII. šestsedežen, skoro popolnoma nov, po zelo nizki ceni. Dražba ae vrii dne 27. JnnlJa ob 3. url popoldan pri g. Jos. Cnrhaleku, mehanična delavnica na Celovški cesti št. 89 v Spodnji Šiški.
r Trgovcem in industrijcem
priporočamo
Zaftnn in naredbo s prisilni poraunr.ui izniin honhurza
(Narodni dom)
(na Glavnem trgu)
Podpisana prvorazredna restavracija se cenjcnemn občinstvu kar najboljo priporoča. V rostavraciji bo dobivajo v vsakem času topla in mrzla jedila cenejo kakor povsod drugod ter se točijo najboljša vina, kakor ljutomersko, dalmatinsko i. dr.; tudi za solidno in hitro po-itrežbo jo povsem preskrbljeno.
Ztestavracija Vujec
3279a	v Slatini Radencih.
ki sta izšla v brošuri, katera velja s poštnino vred 8 60 Din in so naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prošcrnova ulica štev. 54.
Naročajte, čitajte in razširjajte PT* dnevnik „JUTH0"! '^m
uzr-re: txa ^rjgMBmBTO vinjrai^-riKLK imcrrmavtCTriiJa
Obrestovani b vlog, nakup la prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in lnkaso menio ter nakazila
v tn- ln Inozemstvo, safo-deposits Itd. Itd. Brzojavke: Kredit Ljabljana • Telefon 40, 457 in 548
LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v lastnem poslopju)