LETO XLVIII, ŠT. 18 PTUJ, 11. maj 1995 CENA 80 tolariev ptuj / SVEČANA SEJA IN SPREJEM V MESTNEM SVETU Ob 50« obEctnt'' d konctt wipie Vmestni občini Ptuj so s svečano sejo sveta in s spre- jemom, ki sta ga sklicala predsednik sveta Milan Čuček in župan dr. Miroslav Luci, v torek počastili 50. obletnico konca druge svetovne vojne ter zmage nad fašizmom in nacizmom. Po himni v izvedbi ptujskega kvarteta jo je pričel predsednik mestnega sveta Milan Čuček. Povedal je, da smo Slovenci lahko danes ponosni, da smo aktivno sodelovali na strani antifašistične koalicije, kar razen zgodovinskih dejstev potrjuje tudi udeležba pred- stavnikov Republike Sloveni- je in Zveze borcev na vseh os- rednjih prireditvah v Evropi. V svojem nagovoru je opozoril na misli podpredsednika državnega zbora Republike Slovenije dr. Leva Krefta ob 50. obletnici konca druge sve- tovne vojne: "Slovenski narod se je v tem stoletju s pogu- S svečane seje sveta mestne občine. Foto.OM mom, samozavestjo in žrtvo- vanjem rešil raznarodovalne- ga pritiska sosedov, premagal in odpravil fašizem, nacizem in komunizem. Zato imamo pravico, da 50. obletnico zma- ge nad fašizmom in nacizmom praznujemo s ponosom in sa- mozavestjo, in imamo obvez- nost, da se s spoštovanjem po- klonimo spominu vseh, ki so padli za svobodo, in da vsem, i^i jim je vojna prinesla nasil- no smrt, damo, kar jim gre - namreč mir. Mir pa naj bo se- veda tudi med nami živimi." Slavnostni govornik na tor- ^ovi slovesnosti je bil župan mestne občine Ptuj dr. Miros- lav Luci. Med drugim je pove- dal, da smo posebej ponosni, da se je tudi v Ptuju organiziral an- tifašistični odpor in da je bil že ^začetku leta 1942 ustanovljen ptujski vod, imenovan Lackova ^eta, kot del Štajerskega batal- jona. Okrutni okupatorjev teror je samo v Ptuju terjal velik krvni davek. V odporniških enotah je padlo 246 borcev, na mnogih moriščih je bilo usmrčenih sto talcev, na razne načine pobitih 91 žrtev. Skupaj je bilo na območju nekdanje ptujske občine žrtvovanih več kot 500 mladih življenj, v celi Sloveniji pa več kot 46 tisoč. To je bila velika rana majhnega slo- venskega naroda. V zadnjih letih so se pri nas pojavile polemike in diskusije o vlogi narodnega odpora v drugi svetovni vojni, ki na trenutke vznemirja in ponižuje aktivne udeležence tega obdobja. Raz- logi za te polemike so verjetno nerazčiščeni povojni dogodki ter pomanjkanje političnega pluralizma, ki je v drugih državah te probleme že razčis- til; a to z udeležbo v narodnoos- vobodilnem boju ni v nobeni povezavi. Po krajšem kulturnem pro- gramu, v katerem sta poleg ptujskega kvarteta sodelovala člana ptujskega gledališča Aljoša Koltak in Ervin Šiopfer z recitalom pesmi Karla Des- tovnika Kajuha in Ceneta Vi- potnika, se je svečana seja končala. Sledil je sprejem, ki je bil tudi priložnost za obujanje spominov na preteklost, brez katere tudi današnjega dne ne bi bilo. MG »Noj nos dnevi, ko slovimo konec vojne, mir in svobodo, spodbudijo k enofnosfi v rozličnosfi.« foto: 'OHH PTUJ / ZAPLETI V ŠIVILJSTVU BRANKA GAJICA Zapleti, o katerih lahko vsake toliko časa slišimo ali preberemo vjavnosti, zadevajo pa predvsem podjetja v zasebni las- ti, so postali kar vsakdanja stvar, njihovo reševanje pa vprašanje časa in dolgoveznih zakonskih postopkov. Tokrat se je problem pojavil v Šiviljstvu drobnih predmetov iz tekstila lastnika Branka Gajiča. Zaposleni, sedemnajst jih je, med njimi največ žensk, so po tem, ko so izvedeli, da niso social- no zavarovani, in ko so izrazili ne- zadovoljstvo glede urejenosti iz- plačevanja, po njihovem mnenju, prenizkih plač ter drugih delov- nih razmer, v ponedeljek, 8. maja, dopoldne zapustili delovna mesta ter se napotili po nasvet in pomoč na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije ter k inšpektorju za delo. Lastniku Branku Gajiču očitajo izkoriščanje ter izsiljevan- je, predvsem kar zadeva njihov de- lovni čas, ki je vse prej kot urejen, ter grožnje z odpustom. Razen tega so nezadovoljni z delovnimi razmerami, z zastarelostjo šiviljskih stojev, ureditvijo prehrane ter sanitarij, precej očit- kov pa gre tudi na odnos med za- poslenimi in delovodjo. Pravijo, da v takšnih razmerah in povrhu še pod pritiski lastnika pač ni mogoče dosegati zastavljenih de- lovnih norm. Za nameček so v to- rek, 9. maja, zjutraj ostali pred zaklenjenimi vrati šiviljske delav- nice. Za oris nastalega položaja smo za komentar prosili tudi lastnika Branka Gajiča. Ta je ob tej pri- ložnosti navedel dejstva, ki vso stvar kažejo nekoliko drugače. Za- poslenim očita precej malomaren odnos do dela in delovnih sred- stev, katerih vzdrževanje ni, kot bi moralo biti. Zaradi zamud dob- avnih rokov ter nekvalitetno opravljenih šiviljskih del je, kot pravi, prav zaradi slabega dela za- poslenih izgubil del gotovega pos- la, tudi v tujini. Plače, ki jih preje- majo zaposleni, so odsev njihove- ga dela, ki je normirano. Glede na njihov odnos do dela, ki je vezano predvsem na izpolnjevanje pos- tavljenih rokov, plače ne morejo biti višje, saj pravzaprav nihče ne dosega stoodstotne norme. Pone- deljkovo dopoldne prejšnjega ted- na, ko so delavci kljub opozorilu zapustili delovna mesta in se na- potili na Zvezo svobodnih sindi- katov ter k inšpektorju za delo, pa so po njegovem mnenju grobo kršili delovno disciplino, čeprav so se naknadno spet vrnili. Ta akt delavcev predstavlja neke vrste nezakonito stavko, ki ni bila za- konsko predhodno najavljena in je gospoda Gajiča navedla v to, da zaposlenim v torek ni dovolil vstopa v šiviljstvo. Omenimo še to, da je Branku Gajiču v dobrem letu dni prek Za- voda za zaposlovanje uspelo za- posliti okrog 25 novih delavcev, za kar bi moral po zakonu iz občinskega sklada za razvoj v pod- poro dobiti določena finančna sredstva za vsakega na novo za- poslenega delavca. Teh sredstev, kot pravi, ni nikoli prejel. V nastalem položaju grozi del- avcem odpoved (nekaj delavk jo je že samo dalo), rešljivost nastalih razmer pa je v rokah sindikata, ki bo skušal najti dogovor z lastni- kom Gajičem, ter inšpektorja za delo, ki je trenutno prezaposlen s podobnimi primeri, zato je pričakovati, da se bo reševanje položaja precej zavleklo. Branko Gajič pa zatrjuje, da bo do končnega razpleta prišlo samo še na sodišču. DS MAJSPERK / POMOR RIB V DRAVINJI PoginUt več kot 1QQQ kg rib v nedeljo, 7. maja, nekaj po deveti uri so občani obvestili majšperško in kmalu zatem še ptujsko policijo, da je prišlo v Dravinji na odseku med Zgornjo Pristavo in Doleno do večjega pomora rib. Kot je povedal Zvo- ne Furman, gospodar ribiške družine Majšperk - Lešje, ki je upravljalec teh voda, so k sode- lovanju takoj pritegnili preisko- valne organe. Vodnogospodar- sko podjetje Ptuj, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in delavce organov za notranje za- deve. Prve ugotovitve po pregle- du mrtvih rib in tistih, ki so se še borile za življenje, so pokazale, da gre za agresivno toksično snov, saj so ribe krvavele iz škrg, mehurje pa so imele nepoškodo- vane. Potem ko so vzeli vzorce vode in pomorjenih rib, so po ogledu terena ugotovili, da je na omenjenem odse- ku v dolžini 15 km poginilo več kot 1000 kg rib, v glavnem globinskih. Vzroke zastrupitve še raziskujejo, zaenkrat pa izključujejo možnost za- strupitve iz pritokov Dravinje ter iz majšperške tekstilne tovarne. V torek opoldne nam je Emil Žer- jal z inštituta za varstvo okolja v ma- riborskem zavodu za zdravstveno varstvo povedal, da analize še niso povsem končane, zato je o vzroku za- strupitve še težko govoriti. Slo je za večjo količino stropa ali za nekaj, kar je hudo nevarno za vodni živelj. Prve primerke pomorjenih rib so našli pod iztokom krajevne majšperške kanalizacije, kar daje slutiti, da je snov, ki je povzročila pomor, prite- kla prav iz kanalizacije. Po neuradnih podatkih ter po pričevanju nekaterih očividcev in domačinov naj bi bili sumljivi tudi vidni sledovi težjega vozila, morda traktorja, ki so tik nad mestom po- morjenih rib vodili do struge Dra- vinje. Po tem bi bilo možno sklepati, da je kdo morda izplakoval cisterno s toksičnim škropivom, kar je povzročilo enega največjih pomorov rib v Dravinji v zadnjih desetih le- tih. Podoben pogin, vendar v precej manjšem obsegu, so namreč na majšperškem območju Dravinje doživeli pred dvema letoma, pa za povzročitelji še danes ni sledu. Tokrat si vsi na moč želimo, da bi storilca našli in ga krepko kaznovali. Zal stanja tako in tako nihče več ne more popraviti. Ne gre le za 1000 kg pomorjenih rib, za nekaj sto tisočakov, kolikor so utrpeli škode ribiči, gre predvsem za to, da je nek- do zastrupil VODO, ki je poleg zraka in sonca osnovni pogoj za življenja in brez katere življenja enostavno ni. .M. Ozmec 2 — DOMA IN PO SVETU 11. MAJ 1995 — TEDNIK MOSTJE / OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU Poziv borcev k enotnosti v različnosti Osrednje prireditve ob dnevu upora proti okupatorju so bile na ptujskem območju v četrtek, 27. aprila, ko so v organizaciji območnega odbora združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj izvedli tradicionalni pohod po poteh Slovenjegoriške — Lackove čete. Okoli 50 pohodnikov, med katerimi je bilo tudi kakih 20 pripadnikov slovenske vo- jske, se je zjutraj zbralo pri Lackovi domačiji v Novi vasi pri Ptuju, kjer jih je po krajšem kulturnem programu Nevenke GerI nagovoril župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci. Ob tej priložnosti so ponovno odprli spominsko sobo narodnemu heroju Jožetu Lacku, pred odhodom pa je župan Miroslav Luci skupaj s Feliksom Bagarjem in Lackovim vnukom Andrejem Lackom k spominski plošči položil venec. V imenu območne borčevske organizacije je govoril Ivo Rau. Ob zvokih ansambla ptujske vojašnice se pohodniki napo- tili proti Mostju, kjer je bila opoldan ob spomeniku padlim osrednja spominska sloves- nost. Vmes so se za kratek čas ustavili v Kicarju in položili venec k lanišču, kjer je bila Lackova četa leta ustanovlje- na, prilegla pa se jim je tudi domača južina, ki so jo v tam- kajšnjem gasilskem domu za pohodnike pripravili člani društva upokojencev Rogoz- nica. Okrepčani in odžejani so pot nadaljevali proti Pacinju do Mostja, kamor so prispeli okoli poldneva. Potem ko je tričlanska de- legacija k spomeniku posled- njega boja Slovenskogoriške - Lackove čete položila venec, je zbranim, vseh je bilo več kot 200, o dogodkih med narodnoosvobodilnim bojem in po njem govoril predsednik območne borčevske organi- zacije Ivan Rau. Med drugim je prebral izjavo, ki jo je tega dne na slavnostni seji v Ljubljani sprejela republiška borčevska organizacija in jo namenila slovenski javnosti. V izjavi je poudarjeno: "Ko smo se z golimi rokami uprli okupa- torju in s silo odgovorili na nje- gove nasilne načrte za uničenje slovenskega naroda, nas niso vodile ideologije in ne sla po oblasti, temveč ljubezen do do- movine in skrb za obstoj Slo- vencev. Bili smo večinoma neiz- kušeni, mladi fantje in dekleta, ljudje iz mesa in krvi, zato naš boj ni bil brez napak in brez slabosti. Obžalujemo izgube to- liko življenj v vojni vihri in iz- vensodne pomore po vojni, kar smo že nekajkrat v javnih izja- vah poudarili in obsodili. Od- ločno pa zavračamo spremin- janje zgodovine in enačenje na- padalcev z žrtvami ali borcev proti okupatorju z njegovimi po- magači. Pričakujemo odkrito in jasno obžalovanje tistih, ki so zlorabili vero za ideološki boj in zapeljali tisoče, da so sprejeli orožje iz okupatorjevih rok za boj proti lastnemu narodu. Smo za državljansko pomiritev, ne pa za zaukazano spravo, pa naj-si jo narekujejo stranke, država ali Cerkev. Življenje samo jo je Že zdavnaj stkalo in bi jo še naprej utrjevalo, če ne bi tega pričele znova zavirati iste sile, ki so v preteklosti že povzročile vsenarodno gorje. Opozarjamo na zgodovinsko odgovornost vse, ki bi še naprej sejali sovraštvo in razdor. Pozivamo jih, da prenehajo bremeniti mlade gen- eracije s sovraštvom, da bi Slovenci enotno zastavili vse moči za dvig in razcvet svoje mlade države. Naj nas dnevi, ko slavimo konec vojne, mir in svobodo, spodbudijo k enotnosti v različnosti." Zbrane je v imenu domači- nov pozdravil tudi juršinski župan Alojz Kaučič, sloves- nost v Mostju pa so s kultur- nim programom obogatili re- citatorji ptujskega gledališča in pevci moškega komornega zbora Ptuj, ki ga vodi Franc Lačen. Ob koncu so izročili še pokale in priznanja najbo-lje uvrščenim v strelskem tek- movanju, ki je v počastitev dneva upora proti okupatorju in 50. obletnice zmage nad fa- šizmom potekalo v petek, 21. aprila, na strelišču v šport-ni dvorani Mladika. Po tradi-ciji so tudi to prireditev skle-nili s tovariškim srečanjem, ki je tokrat potekalo v Herberstei- novi kleti v Juršincih. -OM Kolona pohodnikov ob letošnjem prihodu v Mostje, kjer je iz leta v leto več udeležencev. Tričlanska delegacija je k spomeniku padlim borcem položila ve- nec. Foto: M. Ozmec Predstavniki političnih strank: Slovenski krščanski de- mokrati, Slovenska ljudska stranka, Liberalna demok- racija Slovenije, Demokratska stranka upokojencev Slovenije, Združena lista socialnih demokratov, Socialde- mokratska stranka Slovenije, Zeleni Slovenije in pred- stavnika neodvisnih list, zastopanih v svetu občine Ormož, prestavnik občinskega odbora ZZB NOV Ormož ter pred- stavnik velikonedeljske dekanije (v nadaljnjem : podpis- niki), na podlagi zgodovinskih dejstev in z iskreno željo prispevati svoj delež k spravi slovenskega naroda soglasno sprejemamo naslednjo IZJAVO L Podpisniki soglašamo, da se v občini Ormož zazna- muje 50. obletnica osvoboditve ter zmage nad fašizmom in nacizmom. II. Podpisniki soglašamo, da se v občini Ormož organiz- ira skupna občinska slovestnost v soboto, dne 13. maja 1995, v Ormožu. III. Podpisniki soglašamo, da se opravi maša zadušnica za domovino in v spomin na žrtve druge svetovne vojne. IV. Podpisniki soglašamo, da občina Ormož zagotovi postavitev primernega spominskega obležja vsem žrtvam druge svetovne vojne najpozneje do 1. 11. 1995 in omogoči postavitev spominskih obeležij prisilno mobiliz- iranih v nemško vojsko. V. Podpisniki soglašamo, da se za organizacijo jnazno- vanja 50. obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom in nacizmom imenuje organizacijski odbor, v katerega bo vsak izmed podpisnikov imenoval svojega pred- stavnika. V Ormožu, dne 18. aprila 1995 PTUJ / ZAHTEVA PO SEDEŽU OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE Bo elaborat dovolj prepričljiv? čeprav so podjetniki nekdanje ptujske občine, Ormoža in Ljutomera ob podpori nekaterih županov tega območja, svetnikov in menedžerskega kluba iz Ptuja že dovolj jasno izrazili gospodarski interes po ustanovitvi območne gospodarske zbornice, ki bi delovala za območje nekdanje ptujske občine, Ormoža in Ljutomera s sedežem v Ptuju, to za vodstvo republiške gospodarske zbornice z Dagmarjem Šusterjem na čelu in območne zbornice Maribor, ki jo vodi Vinko Lapuh, ni bilo dovolj, kot tudi ne vsebinske pripombe na statut zbornice, ki pa jih predlagatelj ni upošteval. Ptujčani morajo z zainter- esiranimi sestaviti elaborat, ki bb dovolj prepričljiv tudi za skupščino gospodarske zbornice Slovenije, ki na os- novi 38. člena nedavno spre- jetega statuta določa območ- ja, na katerih se ustanovijo posamezne območne zborni- ce. Ptuj je za zdaj edina mestna občina, ki je brez sedeža območne gospodar- ske zbornice, imajo pa zbor- nice v manjših krajih (kjer ni toliko gospodarskega poten- ciala), preko katere bi go- spodarstvo tega območja la- hko hitreje in učinkoviteje reševalo svoje vitalne inter- ese. Na drugi strani pa imajo v Ptuju sedež že nekatere in- stitucije sodne oblasti in dr- žavne uprave. Ptujsko ob- močje ima za razliko do dru- gih v Sloveniji tudi jasno raz- vojno vizijo, sprejete razvo- jne plane za Haloze, Sloven- ske gorice. Dravsko polje in Ptuj. Ustanovitev območne gospodarske zbornice podpi- rajo tudi v srednješolskem centru, kjer si pospešeno prizadevajo za izboljšanje izobrazbene strukture prebi- valstva nekdanje ptujske ob- čine in za ustanovitev višjih strokovnih šol v Ptuju. Petkov pogovor predstav- nikov večjih ptujskih pod- jetij, območne obrtne zbor- nice Ptuj, mestne občine in srednješolskega centra z vodstvom gospodarske zbor- nice Slovenije ter predstav- niki združenja podjetnikov Slovenije je pokazal, da si bo Ptuj s širšim območjem mo- ral še kako prizadevati, da bo svoje interese lahko hi- treje in učinkoviteje uveljavil tudi na gospodarskem po- dročju. Pokazalo se je, da je policentrizem lahko zapisati v dokumente, tudi v novi statut gospodarske zbornice Slovenije, težje pa uresniče- vati v praksi. Najlažje je ohranjati že obstoječi sistem — statut namreč ohranja do- sedanje območne zbornice v Celju, Kopru, Dravogradu, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu. Novi Gorici, Postojni, Trbovljah in Vele- nju. Morebitne nove zbor- nice se lahko ustanovijo le, če bodo zadostile kriterijem učinkovitosti in racionalno- sti. Zanimivo pa je, da na petkovem pogovoru nihče ni povedal, koliko izpolnjujejo omenjena kriterija obstoječe zbornice, kako je gospodar- stvo zadovoljno z njihovim delom in kaj bi konkretno pomenila ustanovitev ob- močne gospodarske zbornice s sedežem v Ptuju. Z delom mariborske območne zbor- nice, po razpravah sodeč, ptujsko gospodarstvo ni na- jbolj zadovoljno, čeprav si njen predsednik Vinko La- puh prizadeva, da bi izpolnil njegova pričakovanja. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je usta- i novil Okrajni odbor Of Ptuj leta 1948. Izdaja I Zavod za radijsko in časopisno dejavnost I HAOlO -TEDNIK Ptuj. | UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in | glavni urednik). Ludvik Kotar (odgovorni urednik}, Jože Šmigoc (pomočnik odgovor- nega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik. Martin Ozmec. Marija Slodnjak, Dušan Sterle. Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Pibarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. « 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p.95; « (062) 771-261. 779-371. 771-226, taks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tujino 8 000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23,58-92 z dne 12. 2 ' 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke larilne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. ......................................................................J OBČINA ORMOŽ VABI NA PROSLAVO ob 50. obletnici osvoboditve ter zmage nas fašizmom in nacizmom v nedeljo, 14. maja 1995 ob 16.30 uri maša zadušnica za domovino in v spomin na žrtve druge svetovne vojne v cerkvi sv. Jakoba v Ormožu ob 18.00 uri proslava v športni dvorani v Ormožu BOSNA IN HKRCECOVi. NA: Položaj v Bosni |c č^, dalje bolj napet. Bosatisj^j Srbi so v minulih dneh o|). streljevali sarajevsko pred, mestje Butmir in pri tet,, ubili osem, ranili pa 15 ljudi, HRVAŠKA: Z raketnim na- padom na Zagreb in druga hrvaška mesta, ki ga Marti, cevi krajinski Srhi opravj, čujejo z dogodki in krivico, \^\ se dogaja Srbom s hrvaškim zavzetjem zahodne Slavonije ter ncspoštovanjem hrvaško- srbskih dogovorov, so pok- opali še tiste najmanjše ob- stoječe simpatije svetovne javnosti. Slednjo so minule dni razburile govorice o ne- človeškem ravnanju hrvaških oblasti z vojnimi ujetniki in civilnim prebivalstvom v za- hodni Slavoniji, kar pa je hrvaški zunanji minister Gra- nič v pismu svetovnim poli- tikom zanikal. FRANCIJA: 63-lctni desni- čar ter župan Pariza Jac- ques Chirac je postal novi predsednik Francije. Na ne- davnih predsedniških volit- vah je z nekaj več kot 52 od- stotki glasov premagal so- cialista, 58-letnega Lionela Jospina. VELIKA BRITANIJA: V vc čini srednjeevropskih držav so minuli konec tedna po- tekale slovesnosti ob 50. obletnici konca druge sve- tovne vojne in zmage nad nacizmom. V Londonu so dogodek proslavili s srečan- jem veteranov v london- skem Hyde Parku, med 59 državniki pa je bil tudi slo- venski predsednik Kučan. NEMČIJA: Ista sinagoga v Liibecku kot 25. marca lan/f je bila cilj požara tudi v ne-/ dcljo zjutraj. Človeških ži-\ tcv ni bilo. Požar, ki je bil podtaknjem pred vrata dela sinagoge, v katerem prebi- vajo stanovalci, se ni razširil na stanovanja, povzročil pa I je precej materialne škode. Nemška politika je napad, ki naj bi bil delo desničar- skih skrajnežev, ostro obso- dila. VATIKAN: Papež Janez Pavel II. je napovedal ob- javo pisma proti "kulturi vo- jne", ki bo ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne namenjeno vsem ljudem bre volje. fl SEVERNA IRSKA: V inci dentu, do katerega je prišlo v času parad, ki jih je v Bel- fastu organiziral Sinn Fein. ko so prebivalci iz pro; testantske četrti pričeli metati različne predmete na tamkajšnje policiste, je bilo lažje ranjenih šest policis- tov, pet oseb pa so aretirali. EGIPT: Arabska liga, ki šte- je 22 članic, se je v Kairu sestala na zahtevo palestin- ske vlade, ki nasprotuj«^ izraelskim načrtom o vno- vični zaplembi arabske zem- lje v vzhodnem Jeruzalemu. Arabska liga je na sobot-; nem izrednem zasedanju j obsodila tovrstne posege izraelske vlade in zahtevala| takojšnji sestanek varnost- nega sveta OZN. ^^-^ BANGLADEŠ: V dveh ban-: gladeških okrožjih je za dia' rejo zbolelo najmanj 11.000 ljudi, kakih 200 pa jih 'f zaradi dehidriranosti, ki j'' obolenje povzroča, že umrlp' Epidemijo diareje, noric drugih obolenj je povzroči' vročinski val, ki ga spremlja suša. Pripravil: M. Ozmec DPP SVOBODA PTUJ PLESNI KLUB TANGO Maja in Jernej odlična v j Blackpoolu i Mlada ptujska plesalca Jerne/ Brenholc in Maja Petek, člana plesnega klubaTango,staod 17.do 22. aprila v spremstvu vaditelja Bo- ruta Žurana sodelovala na odprtem prvenstvu Velike Britani- je in dosegla zelo dobre rezultate. V konkurenci sedemdesetih ple- snih parov sta v svoji kategoriji do- segla finalno šesto mesto v dunaj- skem valčku ter uvrstitve v pol- in četrtfinale v drugih standardnih in latinskoameriških plesih. Na tekmovanju je sodelovalo šest finalistov pionirskega rezreda iz Slovenije, med temi pa sta Maja in Jernej po skupnih rezultatih tek- movanja v Blackpoolu nastopila kot četrti najboljši slovenski plesni par. Plesni klub Tango se ob tej pri- ložnosti zahvaljuje vsem sponzor- jem, ki so s svojimi denarnimi pris- pevki omogočili udeležbo mladih plesalcev na tekmovanju. DS TURNISČE / TEKMOVANJE V PRESKAKOVANJU OVIR v nedeljo je konjeniški klub Turnišče vzorno organiziral tekmovanje v preskakovanju ovir. Po lanski trening tekmi je bila to prvo uradna jahalna tek- ma na tekmovališču v Tur- nišču po več kot treh destletjih. Nastopilo je 58 konjev iz desetih slovenskih konjeniških klubov. Mladi jahalci so nastopili v kate- gorijah AO (višina ovir 0,80 m) in Al (višina en meter). V kategoriji A2 (ovire na višini 1,10 m) so ja- halci tekmovali za prehodni pokal Ptuja. Zmagal je Jurij Godec na kobili Mona Lisa, v kategoriji L- bariere pa so si prvo mesto pribo- rili Maja Novak (Oxer Gitano) iz Velenja, Tomaž Laufer (Lyra) iz Maribora in Katja Šajnovič (Lae) iz Murske Sobote. V tej kategoriji, kjer je bila nagrada denarna, se je tekmovanje končalo na višini 1,65 metra, petega dviga ovire sodniki niso dovolili. Ena od najlepših ovir na tekmi, ki so jo morali premagati tek- movalci. Foto: Langerholc Konjeniški klub Turnišče so na tekmovanju predstavljali Klavdi- ja Cvetko, Urša Berlič, Irena Hrenko in David Koderman. K uspehu prve jahalne tekme po treh desetletjih na Turnišču, ki je potekala pod pokroviteljstvom mestne občine Ptuj in glavnega sponzorja Taluma, so veliko pris- : pevali tudi gledalci, ki se jih ne v turniškem parku tokrat zbralo presenetljivo veliko. Zadovoljni pa so bili tudi tekmovalci. Konje- niški klub Turnišče želi tudi v novi sezoni organizirati tekmo- vanje v preskakovanju ovir. ^MG Zlnti par Josip In Hetenci Mihelinec v soboto, 29. aprila, je bila v poročni dvorani matičnega urada Ptuj slovesnost zlate po- roke, prve v letošnjem letu. Naj ob tem zapišem, da je bila pred 50 leti na našem območju veli- ka zmeda in negotovost, ko se je približevala fronta in naz- nanjala konec vojne. Zato so bili takrat le redki, ki so se odločali za poroko. Današnja zlatoporočenca Jo- sip Mihelinec, rojen 18. februar- ja 1921 v Križančah na Hrvaškem, in Helena Kelc, roje- na 24. aprila 1995 v Gorišnici, sta se 2. aprila 1945 (bil je veliko- nočni ponedeljek) kljub vsemu poročila v farni cerkvci Svete Marjete nižje Ptuja. Do tedaj je bilo obema skupno to, da sta bila otroka brez staršev in sta morala v začetku vojne na delo v tujino. Tam sta se tudi spoznala in skle- nila nadaljevati skupno živl- jenjsko pot v dobrem in slabem, predvsem pa z medsebojno lju- beznijo in razumevanjem. To sta tudi v celoti uresničila. V Gorišnici sta si z lastnim delom in odrekanji zgradila skromen dom, kjer sta srečna dočakala zlati jubilej. Josip je bil zaposlen pri PTT podjetju v Ljubljani, Helena pa je delala doma in skrbela za družino. Rodilo se jima je 6 otrok, od teh sta dva kmalu po rojstvu umrla, štirje pa so se z njima veselili ob zlatem jubileju. Enako tudi 7 vnukov (3 vnuki in 4 vnukinje). Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke in dobre želje! if CDNIK -11. MAJ 1995 OD TOD IN TAM-7 PREDSTAVUAMO VAM ... / SLIKAR DUŠAN FIŠER ^sa umetniška ieta ne morefo bhi f »mi mmahmm pušan Fišer (1962, Ptujska g^ra) je likovni ustvarjalec, za l;aterim je pri njegovih samo 33 [etih vrsta samostojnih in sku- pinskih razstav doma in v tujini. Leta 1989 je diplomiral na Aka- jeiTiiJi za likovno umetnost v j^jubljani, dve leti kasneje zakl- jučil podiplomski študij, nato pa je je študijsko izpopolnjeval še Nizozemskem. Samostojno je razstavljal že v Novi Gorici, Ljubljani, Mariboru in Škofja Loki ter v Italiji in na Nizozem- skem. Samo letos se je že ali se še bo predstavil kar na petih razsta- vah: trenutno v ljubljanski Equr- v mariborskem razstavišču Atena, pa še v Kopru in Izoli, so- deluje na razstavi najmlajše ge- neracije slovenskih slikarjev v gologni, ki so jo odprli 6. maja, 12. maja pa bodo odprli njegovo samostojno razstavo v galeriji \ntona Trstenjaka v Ljutomer- ju. Morda bomo njegova monu- mentalna dela, ki sodijo v vrh so- dobne slovenske likovne ustvar- jalnosti, videli v kratkem tudi na Ptuju. TEDNIK: Doma ste s Ptujske Gore, pa vendar vas na Ptuju sko- rajda ne poznamo, saj ste po štu- diju ostali v Ljubljani... Dušan Fišer: "Življenje je pač tako, da nas sili v razne konce sve- ta. Po osnovni šoli sem začel obi- skovati srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani, nato likovno akade- mijo, pa še podiplomski študij, iz- popolnjeval sem se tudi na Nizo- zemskem in v Nemčiji. Ta čas me je potegnil od tukaj." TEDNIK: Za ustvarjalca je zelo pomembno, da ima stik tudi s tu- jino. Ali prinaša le-ta tudi no- tranjo vzpodbudo za delo? Dušan Fišer: "Zame je bilo iz- popolnjevanje na Nizozemskem izredna izkušnja. Mislim, da ima- mo Slovenci problem s prostorom. Imamo majhen prostor in to nas na neki način omejuje. Ko greš v tuji- no, vidiš, da niso vsi obremenjeni z družbo, z nacijo. Pri nas je potreb- no slovensko bit kar naprej pou- darjati." TEDNIK: Ali torej v vaših sli- kah ni slovenske biti? Dušan Fišer: "Je, seveda je. Gle- dalci so videli Haloze na mojih sli- kah, čeprav jih nisem zavestno upodabljal, kaže, da podzavestno. Skozi slike, pesmi, dela vseh umet- nikov se kaže, od kod so ustvarjalci doma. Moraš imeti dom, izho- dišče, kjer se počutiš varnega. To je kot družina." TEDNIK: Razstavljali ste že Dušan Fišer marsikje - na Ptuju še ne. Zakaj? Dušan Fišer: "Veliko je stvari, ki so krive za to. Najprej nisem po- sebej iskal stikov tukaj, sedaj pa se že nekaj let pogovarjamo o razstavi na Ptuju, vendar je problem raz- stavni prostor. Na Ptuju namreč žal ni primerne galerije. Ptuj gale- rijo nujno potrebuje, in to pošteno galerijo, ki bi lahko promovirala ves slovenski prostor. Če bi obno- vili grajsko žitnico, kot je bilo načrtovano, naj bi bil slovenski trienale sodobne umetnosti na Ptuju, tako pa je pač v Ljubljani. Ptujski razstavni prostori za moje slike niso primerni, ker so slike ve- likih dimenzij. Miheličeva galerija ne more sprejeti tako velikih slik. Moje slike so sestavljene iz več de- lov, so instalacije, ki morajo biti v isti ravnini." TEDNIK: V čem je čar slikanja velikih platen s stranico dva do tri metre? Dušan Fišer: "Za to sem se odločal sčasoma. Z veliko sliko se vzpostavlja drugačen odnos do mene in do gledalca: velika slika obvladuje mene, ne več jaz nje, prav tako drugače učinkuje na gle- d^ca kot maihna.". _.............._______ TEDNIK: Vaše slike so ses- tavljene iz različnih materialov, sliki na platnu dodate, denimo, kos pločevine. Zakaj ste se odločili za to umetniško zvrst? Dušan Fišer: "Že med študijem sem ugotovil, da mi sama površina slike ni več zadostovala za prikaz neke vsebine. Šele ko vključiš do- datek, kolaž, dodaš sliki material, ki ji prinese nov pomen. Če je to pločevina, takoj dobiš asociacijo na marsikaj. Vključiti tak dodatek v sliko je zame izziv. Mislim, da je potrebno preseči prag, da so umet- nost slike, kipi. Danes ne govori- mo več o slikah, pač pa o umetni- nah ali o stvareh, kiparji o kosih, objektih. Prav zato, ker vključuje- jo vsemogoče umetne materiale." TEDNIK: Še težje je umet- niška dela označiti z določenim stilom, pa vendar za vaša dela ni težko ugotoviti, da so abstraktna. Ne upodabljajo več konkretnih predmetov. Kaj se zgodi v ustvar- jalcu, da se odloči za tako pot? Dušan Fišer: "To je moj odnos do sveta. Ves svoj likovni svet sem gradil skozi transformacijo danos- ti. To se pravi predmetov, narave. Recimo tihožitje začnemo trans- formirati do nerazpoznavnosti, pa vendar ostaja tihožitje v meni kot izhodišče. Vsaka abstrakcija ima izhodišče. Če smo le malo pozorni, najdemo vse, kar je na sliki, tudi v naravi." TEDNIK: Sodite v skoraj najmlajšo skupino slovenskih li- kovnikov. Imate mladi ustvarjal- ci pri nas dovolj dobre razmere za delo? Dušan Fišer: "Mladi, ki pridejo z akademije, nimajo primernih razmer za delo. Večina jih ni iz Ljubljane, pa ostanejo tam. Tako se zgodi, da nimajo ne stanovanja, ne prostora za delo, ne sredstev za življenje. Morajo se ukvarjati z ek- sistenco, šele nato z ustvarjalnost- jo. Tega problema se zaenkrat ne da rešiti, vendar menim, da bi lahko bolj dosledno izvajali kul- turno politiko. Lahko bi bolj pre- verjali kvaliteto umetnikov, ne pa da delijo sredstva naokrog tako, da se ne ve, za koga in za kaj. Mislim, da bi lahko določeno število likov- nikov, ki so v vrhu slovenskega ustvarjanja, financirali tako, kot financiramo gledališčnike. Zapos- leni so v gledališču in dobivajo tam plačo. Tako bi tudi slikarji lahko dobivali mesečne dohodke. Pri nas ni nobenega zagotovila, da bo tisti, ki je dober, dobil od družbe nado- mestilo za svoje delo. Vse je odvis- no od tega, kako se kdo znajde. Vse slike niso za prodajo, niso tržno za- nimive." TEDNIK: Ali slikarski trg v Sloveniji deluje dovolj dobro? Dušan Fišer: "Trga v Sloveniji sploh ni. Tudi to je problem, ki se ga še dolgo ne bomo rešili. Nobe- nega pregleda ni nad prodajo. Umetniki iščejo potencialne kup- ce kjerkoli. V tujini je to urejeno tako, da vsaka galerija zastopa določene avtorje, jih promovira, prodaja. Galeristi se pogodbeno navezujejo na umetnike. Pri nas še vedno ni v zavesti ljudi, da je naložba v umetnost naložba. Insti- tucije nimajo dovolj denarja, da bi tekočo produkcijo odkupovale. Potencialni kupci so ljudje, ki imajo denar. Vendar pa tisti, ki imajo denar, največkrat nimajo občutka za umetnine, jim niČ ne pomenijo. Več jim pomeni avto- mobil, ki stoji pred lepo hišo ..." TEDNIK: V kratkem naj bi kljub neprimernemu razstavne- mu prostoru razstavljali na Ptu- ju. Kdaj? Dušan Fišer: "Že nekaj časa se dogovarjam za to razstavo. Po zadnjih pogovorih naj bi bila v ju- niju, ni pa še jasno, kje. Najbrž na gradu." TEDNIK: Veliko obiskujete naše in svoje kraje, sorodnike. Vas vleče, da bi se vrnili, ustvar- jali tukaj? Dušan Fišer: "Moram priznati, da v zadnjem času veliko pre- mišljujem o tem. V tukajšnji pros- tor bi se želel vključiti aktivno, de- lovno, morda z delavnicami, men- torstvom, ne nazadnje z razstava- mi. Želim bolje spoznati kulturno življenje Ptuja." •»Milena Zupanič HAJPINA / IZ ZIVUENJA IN DELA UPOKOJENCEV ienskega Somu v nedeljo, 23. aprila, so se v ga- silskem domu na Hajdini zbrali tamkajšnji upokojenci ter preg- ledali svoje delo in si zastavili račrte za letos. Društvo šteje 739 člmov ter je eno večjih na !)6močju ptujske regije. Vodi ga Zvonko Čerček. Čeprav so si prizadevali, da bi svoj dom v lanskem letu povsem obnovili, jim žal to zaradi finančne suše v blagajni ni uspelo. Delo želi- jo letos nadaljevati. Prav zato se je vodstvo obrnilo na članse, da bi, kdor pač zmore in želi, priskočili na pomoč finančno, da bodo končno imeli svoje prostore, kjer se bodo lahko sestajali, pomenko- vali, vrgli karte... Letne konference se je udeležil tudi Mirko Bernhard, predsednik Občinske zveze DU Ptuj, in prisot- ne seznanil z upokojensko proble- matiko, zlasti s prizadevanjem vodstva za pravice upokojencev. Med drugim je dejal: "Ničesar ne zahtevamo, kar nam za minulo delo ne bi pripadalo." Razveseljivo je, da pri društvu zelo dobro deluje sekcija za rekrea- cijo. Vsako leto skrbno načrtujejo izlete ne samo po domačih logih, ampak tudi na tuje. Imajo svoj šestčlanski pevski zbor, ki je na konferenci zapel za uvod v delo občnega zbora. Srečanja upokojen- cev so se udeležili nekateri pred- sedniki ali predstavniki sosednjih društev upokojencev in tudi pred- stavnica Rdečega križa. Franjo Hovnik PTUJ / 6475 BREZPOSELNIH tino odf oshn Po najnovejših podatkih Republiškega zavoda za za- poslovanje je bilo na ptuj- skem območju konec februar- ja 6475 brezposelnih oseb, to je četrtina vseh odraslih. V tem mesecu se je na zavodu na novo prijavilo 265 brezpo- selnih, 191 pa je bilo vključenih v zaposlitev. Kaže, da Ptuj zlepa ne bo mo- gel zmanjšati števila brezposel- nih, saj je lanskoletno pov- prečje 6520 največje doslej. Leto prej je bilo brezposelnih v povprečju za skoraj 600 manj, leta 1992 pa je bilo v povprečju nezaposlenih samo 1855 delov- no aktivnih prebivalcev. Po po- datkih Republiškega zavoda za zaposlovanje se je stopnja brez- poselnosti akutno povečala prav leta 1992 - zabeleženi in- deks rasti brezposelnosti iz leta 1992 na leto 1993 je bil kar 319. V bližnjem Ormožu, Lenartu in Slovenski Bistrici je brezpo- selnost naraščala počasneje. Normalni indeksi rasti brezpo- selnosti so se sukali med 110 in 135. Kljub temu je Lenart po brezposelnosti prehitel Ptuj, saj so tam imeli konec februarja 30,1 odstotek brezposelnih, v Ormožu in Bistrici pa nekoliko manj - 22 oziroma 23,6 odstot- kov. •» M. Zupanič Pred petdesetimi ieti^ Franc Fideršek - 8l Med prvimi oboroženci v mes- tu, ki ga je točno po štirih letih in ^nem mesecu zapustil nemški nacistični okupator, je bilo nekaj terenskih pripadnikov Ozne s posebnimi nalogami, pomemb- nimi za državno varnost. Mestni odbor OF, ki se je par dni prej sestal v Kuharjevi gostilni v Bu- 'lini, vodil ga je Ivan Štrafela- ^on, praktično na prevzem •oblasti ni bil pripravljen, ker je ^ila večina članov zunaj mesta, 'ok dogodkov jih je prehitel. Proti večeru je po Ormoški cesti Prijezdila na konjih bolgarska iz- vidnica. Tamkajšnji aktivisti OF vaščani Budine so jim izrekli [dobrodošlico. Izvidnici so sledile številčnejše enote bolgarske voj- ske. Prav v tistem času pa je proti ^"iu hitel drugi bataljon Prve Prekmurske brigade. Tisti dan so Prišli iz Ljutomera, severno od ^ornave postavili zasilni most čez ^snico in vkorakali v Ptuj po ta- ^•■^trii Ljutomerski, danes *^trčevi cesti. Zlatko Bogataj, Pomočnik političnega komisarja 3. ^^^^ 2. bataljona, je v svoj dnevnik ^"^rat zapisal: "K nam so prihajali ,^dki Ptujčani, nas pozdravljali j^^^ležni obrazov in prinašali vino, ' ^0 ga radodarno nudili od marša žejnim m izčrpanim borcem." Medtem so ptujske ulice zatrpali bolgarski vojaki s številnimi konjskimi vpregami, iz smeri Ormoža pa so prihajale vedno nove kolone. Videz mesta je bil ta- krat žalosten. Porušena in poško- dovana so bila številna poslopja, okrušene fasade, razbita okna, raz- krite strehe. Maloštevilni prebi- valci, ki so ostali v mestu, so z ne- gotovostjo pričakovali nadaljnjih dogodkov. Prekmurska brigada se je zadržala v Ptuju le toliko, da so se borci nekoliko odpočili, potem so nadaljevali pot proti Mariboru, kjer so jih čakale še pomembnejše naloge. V Ptuju je ostala le 3. četa 1. bataljona in s svojimi vojaki za- varovala vse pomembnejše objek- te. Na poveljstvo so prihajale vse številnejše pritožbe zaradi obnašanja posameznih bolgarskih vojakov in enot glede delitve voj- nega plena in ropanja zasebne last- nine. ZAPLETI Z MESTNIM ODBOROM OF Štab bolgarske enote, vodil jo je major Topalov, je zasedel magi- strat, to je Mestno hišo. Z Bolgari je bil tudi sovjetski častnik v vlogi inštruktorja. Prav ta je od ljudi, ki so jim izrekali dobrodošlico, zahteval, da naj se takoj sestane mestni odbor OF. Eden od takrat pristojnih, bil je tudi član mestne- ga odbora OF, je vedel za dogovor v Kuharjevi gostilni v Budini, ven- dar Ivana Štrafela-Dona ni bilo ni- kjer, zato mestnega odbora OF ni moč sklicati. To je dopovedoval sovjetskemu častniku, ta pa je po- tegnil iz toka revolver, ga položil na mizo in ukazal, da se mora naj- kasneje v dveh urah sestati mestni odbor OF, kateremu bodo izročili oblast. Če to ne bo izpolnjeno, bo navzoče postavil pred zid, je zagro- zil. Spričo te resne grožnje so se ta- krat navzoči Ptujčani nekako znašli. Poiskali so nekaj ljudi, za katere so vedeli, da so med okupa- cijo ostali zavedni Slovenci, in jih prepričali, da so prišli na magistrat in prevzeli posamezne resorje. Vso noč so morali na magistratu dežurati in kot nova ljudska oblast "odločati" o tistem, kar so jim uka- zali sovjetski in bolgarski častniki, v podrobnostih pa so odločali po svoji pošteni in zdravi pameti. Nji- hova zasluga je bila, da v noči na 9. maj ni prišlo v Ptuju še do večjih ropanj in izgredov. Med tem je Ivan Štrafela-Don navezal stike z vodstvom Prve prekmurske brigade, v katerem je bil tudi Franček Majcen, ki je Dona poznal od prej in je vedel, da je on že od prej imenovani pred- sednik mestnega odbora OF. Na- vezali so stik s sovjetsko-bolgar- skim vodstvom in dosegli, da je 9. maja prevzel oblast v Ptuju pravi mestni dobor OF, ki je sklepe in odredbe prejšnji večer imenovane- ga "zasilnega" odbora potrdil, saj so bili v interesu Ptujčanov. O tem zapletu je med drugimi pisal tudi Mitja Hribovšek v knjigi Prekmurska brigada, kjer omenja, da so Bolgari poskušali v Ptuju kar na svojo roko, brez vednosti poli- tičnega vodstva OF, izbrati neka- tere ljudi v vrste ljudske oblasti. Dobesedno tako sicer ni bilo, ver- jetneje je bilo tako, kot sem zapisal po pripovedovanju neposrednih udeležencev. OKRAJNI CENTER S TEŽAVO PROTI PTUJU Celotno vodstvo ptujskega okra- ja se je od jeseni 1944 zadrževalo na pomočjo gornjih ali gozdnatih Ha- loz. Nazivali so ga "center". Tam so tudi zvedeli za brezpogojno kapi- tulacijo, ki so jo podpisali Hitlerje- vi nasledniki. Toda po dolini reke Dravinje - od Tržca skozi Majšperk in naprej proti Slovenski Bistrici - so se valile nepretrgane kolone poražene nemške vojske, med njimi je bil tudi 15. kozaški konjeniški korpus in posamezne enote ustaške vojske. Zaradi tega je bil prehod čez Dravinjo in cesto praktično nemogoč. Po smrti Jožeta Krašovca - Žetalskega Jožeta, mobiliziacij- skega referenta za ptujski okraj (padel ob poskusu preboja iz bun- kerja v Ragušnici - primer sem v tem feljtonu že opisal), je nastala potreba po ustanovitvi Haloške čete, ki naj prevzame nalogo zbi- ranja in spremljanja novincev v redne partizanske enote. Prej je to nalogo izvrševal Žetalski Joža v svojimi kurirji. Četa je štela v pov- prečju 15 borcev, za komandirja je bil imenovan Martin Pišek iz Apač, za političnega komisarja pa Ivan Rau-Branko. V zadnjem me- secu vojne je ta četa zbrala in posla- la v brigade čez 70 novincev, pre- težno domačinov, nekaj pa je bilo tudi drugih narodnosti, celo Av- strijcev. Ta četa je bila določena za zaščit- nico okrajnemu centru, ki ga je ta- krat vodil Franc Belšak-Simon, predsednik okrajnega odbora OF in sočasno sekretar KPS za ptujski okraj. Četa z okrajnim vodstvom se je 9. maja zadrževala na položajih pod Janškim vrhom. Pri Doklecah je prišlo do manjšega spopada, ko je nekaj borcev po- skušalo priti čez Dravinjo. Nemci so krepko odgovorili s pehotnim orožjem in minometalci. Četa se je umaknila nazaj proti Janškemu vrhu, Nemci in njhovi pomagači jim niso sledili, le svoj umik so še pospešili. V noči z 9. na 10. maj je okrajno politično vodstvo pod varstvom politično čete prekoračilo Dravin- jo in pospešeno nadaljevalo pot proti Lovrencu na Dravskem pol- ju in naprej proti Hajdini. To pot je Ivan Rau opisal v V. Pujskem zborniku (stran 205-208) in svoj opis končuje takole: "Ko se je začelo svitati, bilo je 10. maja 1945, sva s Francem Hojnikom prišla do reke Drave z nalogo, da organizira- va prehod partizanov, ki smo prišli iz Haloz. Mostovi so bili porušeni in prehod čez Dravo je bil mogoč le s čolnom. Po kratkem pre- pričevanju sva od Bolgarov, ki so prejšnji dan skupaj z borci Prek- murske brigade vkorakali v Ptuj, dobila majhen čoln. Tako sva se kot prva haloška partizana prepel- jala pri starem ptujskem kopališču čez Dravo v osvobojeni Ptuj. V Ptuju se je četa nastanila v bivši orožniški kasarni v Prešernovi uli- ci. Skupaj z drugimi rednimi parti- zanskimi enotami smo skrbeli za zavarovanje objektov in patruljira- li po mestu in bližnji okolici, 22. maja pa je bila četa v celoti vključena v sestavo ljudske mili- ce." 8 — OD TOD IN TAM 11. MAJ 1995 TEDNIH MAJŠPERK / OB DNEVU ŠOLE i Projekt Dravinja v oš Majšperk je bil v pe- tek, 21. aprila, na sklepni pri- reditvi ob dnevu šole pred- stavljen PROJEKT DRAVI- NJA, katerega vodja je bil Aljoša Pižmoht. Projektno de-lo prizadevnih mentorjev, učencev in vodstva šole je potekalo vse šolsko leto. Pote-kalo se je v okviru interesnih dejavnosti, oddelčnih skupno-sti ali mešanih interesnih skupin. Zakaj projekt Dravinja? Želeli smo razširiti vedenje o reki, ki teče skozi naše kraje in jc obenem vir življenja in vir en- ergije. Dejstvo, da so učenci naravoslovenga krožka opravili raziskovalno nalogo Biološka analiza reke Dravinje, je vsekakor vredno pomembne po- zornosti. Namen te raziskave je bil proučiti in prikazati stopnjo onesnaženosti reke Dravinje na osnovi biološke analize, hkrati pa raziskali življenje v reki in ob njej. Raziskovalno delo na terenu in v laboratoriju je po- kazalo, da je voda v reki zmerno onesnažena in sodi v 11. kako- vostni razred. Naloge ponuja tudi ukrepe, da se izboljša ozi- roma vsaj ohrani obstoječe stanje. Dejstvo, da je bilo še v tem stoletju na Dravinji okoli 300 mlinov in žag, nas je spodbudilo tudi k raziskovanju mlinarstva. Mentor in učenci zgodovin- skega krožka so v nalogi Vrteča kolesa nam dajejo kruh posegali v zgodovino mlinarstva in v današnji čas. Temeljiteje je bil predstavljen mlin g. Sajka na Slapah. Z mlinarstvom sta povezana tudi žito in kruh. V anketni raz- iskavi Najboljši kruh doma se peče so bile predstavljene naše prehranjevalne navade in odnos do kruha nekoč in danes. Delo so popestrili literarni in likovni izdelki učencev. Učenka 8. b razreda Nataša Peršuh je svoj odnos do kruha predstavila takole: ZA POTEŠITEV LAČNIH DNI Zlato polje, zlat je svet, kmetje žanjejo me spet. V dolini, lam v mlinu. me v čudoviti beli prah zdrobijo, ljudje se vedno me razveselijo. Kruhek majhen, vladar sveta? Seveda! Več je vreden kakor kup zlata! Poteši nam lačne dni, da ne bodo žalostne oči. Po vsebinsko bogati sklepni prireditvi so si obiskovalci ogledali bogato razstavo Drav- inja, mlin, kruh. Prejeli so tudi bilten, v katerem je pred- stavljeno projektno de-lo. Ob ogledu ni manjkalo spodbudnih besed za nadalj-nje delo, g. župan Franc Bezjak pa je izrazil zadovoljstvo ob misli, da šola in kraj živita v ustvarjalni povezanosti. Ravnatelj Rajko Jurgec se je za delo zahvalil tako učiteljem, učencem kot kraja-nom. V za- hvali je bilo čutiti željo po nadaljevanju tovrstnih projek- tov, kar je prijetna spodbuda za uspešno delo. MK Učenke gospodinjskega krožka pri peki kruha pri Novakovih v\ Medvedcah. Člani in mentor zgodovinskega krožka v pogovoru z mlinarjem naj Slapah, gospodom Mirkom Sajkom (desno). i VELIKA NEDEUA / IZ IZOLE ŠO PRIŠLI Z DOSEŽENIM NAJVIŠJIM MESTOM Mlajši rolfometaši - državni prvaki Minuli konec tedna je bilo v Izoli letošnje državno rokometno prvenstvo \ kategoriji mlajših dečkov. Udeležile so se ga ekipe Delmar iz Izole, Inles Rib, niča, Interierji Krško in mladi rokometaši iz Velike Nedelje. Skupaj s trener, jem Tonetom Lahom so po dobrih dveh letih treningov in nastopov osvojijj sam vrh ter si prislužili naslov državnih prvakov. V finalnem obračunu sq namreč z 9 : 8 premagali nasprotnike iz Krškega. Sicer pa je bilo leto.šnjc pr- venstvo za mlajše rokometaše prvič organizirano na državni ravni in so se ga udeležile štiri najboljše ekipe, ki so se v ta krog uvrstile po predhodnih regionalnih tekmovanjih. Ve- likonedcljčani so prvo tekmo igrali z Inlesom iz Ribnice ter po podaljških ekipo popeljali do rezultata 11:9, finalni ob- račun z Interierjcm iz Krškega pa jih je brez podaljškov pri- peljal do zmage in naslova dr- žavnih prvakov. Kot je ob vr- nitvi iz Izole povedal trener Tone Lah, so vseskozi igrali zelo dobro, brez večjih napak in izključitev, kar potrjujeta le dva izrečena opomina. Velik- onedeljčani imajo v ekipi še najboljšega igralca - ta naslov je osvojil Bojan Lah. Najboljši iz rokometne eki- pe Velika Nedelja, v kateri so poleg učencev iz OŠ Velika Nedelja tudi učenci iz OŠ Gorišnica, se srečuje enkrat tedensko v tamkajšnji športni dvorani. V popolni ekipni sestavi, ki je postala letošnji državni prvak, so že dobri dve leti in v tem kratkem času se lahko pohvalijo s številnimi priznanji in dobrimi uvr- stitvami. V veliko pomoč so jim tudi nekateri sponzorji; med drugim jim je podjetje Elektro ISM Danila Ivanuša iz Ormoža pomagalo pri nakupu nove športne opreme, precej časa pa rokometu na- menjajo tudi starši mladih igralcev. Ob vrnitvi iz Izole so se na mlade rokometaše in njiho- vega trenerja spomnili tudi krajani in jim v sobotnih ve- černih urah pripravili prisr- čen sprejem v Veliki Nedelji. Mladi rokometaši bodo naj- verjetneje poleg obveznega šolskega dela tudi v prihodnje pridno trenirali, Tone Lah | je prepričan, da se jim bo naslednjem letu pridružil še kakšncn dober rokometni igralec. Tatjana Moliorko Ekipa najboljših mlajših rokometašev v Sloveniji V ekipi najboljših tek- mujejo: Aleš Belšak, To- mo Valič, Mitja in Aleš Pignar, David Sok, Damir Keienc, Dušan Brumen, Sašo Mar, Sandi Žlher, Dejan Kukec, Sandi Se- ver in Bojan Lah, trener pa je Tone Lah. ROKOMET / SSD ORMOŽ V FINALU Ormoški rokomet ima bodočnost Ekipa SSD Ormož — slovenski finalisti v rokometu. Foto: HOST Ormož Rokometaši Šolskega športnega društva Ormož so z uvrstitvijo v državni finale v rokometu dosegli izjemen uspeh, potem ko so bili bolj- ši od Razkrižja, Velike Ne- delje, Vidma ob Ščavnici, Slovenj Gradca in Mislinje. Ta uspeh jc vsekakor že eden od prvih rezultatov strokovnega dela v rokomet- nem taboru, ki so ga v času poletnih počitnic skupaj or- ganizirali OŠ Ormož in Rok- ometni klub Ormož. Tu so učenci razen druže- nja večkrat dnevno trenirali pod strokovnim vodstvom trenerjev in učiteljev. Trener ekipe Vlado Hebar si je s pravilno selekcijo pionirjev in kadetov ter strokovnim delom že formiral ekipo, na kateri namerava graditi bo- dočnost ormoškega rokome- ta. Pri tem ne sme ostati sam, sodelovati morajo vsi tisti, ki lahko največ poma- gajo, v prvi vrsti osnovna šola in rokometni klub. Uvrstitev v finale so pod strokovnim vodstvom trenerja Vlada Hebarja priigrali igral- ci: Dokša, Zavratnik, Mezgec, Bistrovič, Žemljic, A. Jurčec, Kralj, Vuk, Miličkovič, Sipek, Luskovič, Zidarič, J. Jurčec, Kosi in Horvat. Na polfinalnem tekmovanju v Ormožu je bil najboljši igra- lec: Žemljic (Ormož), najbolj- ši strelec A. Jurčec (Ormož), najboljši vratar pa Leskovar (Videm). J. Potočnik PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO PROTESTNA IZJAVA Zbor predstavnikov in invalidov Zveze društev upokojencev Ptuj je na svoji de- lovni seji 3. maja 1995 obravnaval proble- matiko upokojencev ter v imenu 12800 upokojencev ptujskega območja sprejel naslednja stališča: V celoti podpiramo vsa prizadevanja Zveze društev upokojencev Slovenije, Ko- ordinacijskega odbora organizacij in strank upokojencev Slovenije. Demokra- tične stranke upokojencev Slovenije ter njenega poslanca v državnem zboru g. Iva- na Sisingerja. Upokojenci vztrajamo pri tem. da se pokojnine gibljejo tako kot plače. Usklaje- vanje pokojnin s plačami jc sedaj urejeno s 159. in 160. členom zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju. Tega ne smemo spreminjati prav zaradi ure- sničevanje realne enakosti gibanja plač in pokojnin. Vsak drugačen način usklaje- vanja bi bil na škodo upokojencev, kar pa zagotovo ni upravičeno. Likvidnostnih težav v financiranju po- kojninskega in invalidskega zavarovanja ni mogoče in ni dopustno reševati z zmanj- ševanjem realne vrednosti pokojnin. Za to so potrebni drugi ukrepi, ki smo jih upo- kojenci že večkrat predlagali. Pri tem mis- limo na dosledno izterjavo prispevkov od vseh vrst plač, na izenačenje višine pris- pevkov zasebnikov in pri njih zaposlenih delavcev s prispevki zaposlenih v podjetjih in ustanovah, na prenos socialnih korekti- vov na republiški proračun (varstveni do- datek, dodatek za pomoč in postrežbo, kmečke starostne pokojnine ipd.), izena- čenje pokojnin upokojencev iz let 1991 in 1992 s pokojninami drugih upokojencev (o čemer jc odločilo ustavno sodišče) itd. Sramotno je. da vladni funkcionarji upokojencem oporekajo višino in rok iz- plačila tako imenovanega dodatka za re- kreacijo, ki naj bi za leto 1995 znašal borih 20 odstotkov povprečne plače ali več kot trikrat manj, kot bo znašal povprečni re- gres na zaposlenega. Prepričani smo, da bodo poslanci dr- žavnega zbora Republike Slovenije glede pokojninskega zakona ostali pri svojih sklepih (23 sklepov), ki so jih sprejeli ob prvi obravnavi ZkPIZ na svoji 22. seji dne 29. junija 1994. Sklepi vladi med drugim naročajo, da ostaneta 159. in 160. člen ZkPIZ nespremenjena tudi v bodoče, kar pomeni, da ostane v veljavi in nespremen- jen dosedanji način usklajevanja pokojnin. Upokojenci pričakujemo, da bo pred- sednik vlade g. Janez Drnovšek držal be- sedo, ki jo je dal upokojencem v pismu št. 560-94 J D. Za nas ta dogovor in obljuba še vedno držita. Na zboru smo se odločili in pooblastili poslanca v državnem zboru g. Ivana Sisin- gerja, da zaradi neupoštevanja sklepov državnega zbora vloži interpelacijo o delu ministra za finance Mitja Gasparija in mi- nistrice za delo, družino in socialne zade- ve Rine Klinarjevc. Predsednik Zveze društev upokojencev Ptuj — Mirko Bernhard SMO SLOVENCI ŽRTVE POLITIČNIH MANIPULACIJ? Po politični osamosvojitvi Slovenije, ki je sledila razdružitvi od SFRJ in je bila idealno vodena s strani naših politikov, bi Slovenci pričakovali od te garniture, ki jc nesporno kvalitetna, nadaljevanje začetne poti - ustvarjanje končnega cilja: "eko- nomske osamosvojitve države" (seveda, če je to sploh njihov cilj) in izboljšanje živl- jenjskega standarda prebivalcev naše dežele, ne pa brezglavo dvorjenje ES in spreminjanje zakonov zaradi njihovih in- teresov ter razprodaje Slovenije tujcem. V zgodovini je slovenski narod trpel in bil trpinčen, navajen vsega, tako da sedaj, ko imamo možnost dokazati se pred sve- tom in argumentirati dejstvo, da smo spo- soben narod, ki zna poskrbeti zase s svoj- im delom in sposobnostjo, ter istočasno ponuditi tujcem model, kako doseči razcvet države z lastno pametjo, pa čeprav izhaja v novejši zgodovini izpod škornjev komunizma in boljševizma. Sedaj pa nas- taja problem, saj je izpeljava mogoča, ven- dar brez prekomernega naslanjanja in iskanja pomoči od tujcev, kar pa je v gla- vah naših politikov videti nemogoče, kajti navajeni so na pomoč tujcev, takšno ali drugačno, vsem nam pa je znana resnica, da je vsaka pomoč tistega, ki jo daje, z nečim pogojena, na kar Slovenci nismo imuni (primer OGLEJ), in kljub vplete- nosti celotne vladne koalicije v zadeve strateškega pomena, se izluščijo krivci iz nekega okolja in tako navidezno ustvarijo vtis samovolje posameznih politikov, seve- da brez "vednosti" same vlade, in ti ljudje so potem dežurni krivci pred volilci (kar je seveda tihi začetek predvolilne kampanje) z jasnim ciljem: formiranje še močnejše zavezniške koalicije v bližnji prihodnosti. Istočasno pa se vzporedno s političnimi igricami mimo naše zavesti dogajajo ko- rupcije, divje privatizacije (v poplavi le- tch še niti ena ni dobila sodnega epiloga) itn. Sprašujemo se, zakaj oblast na tem področju ne poseže z radikalnimi posegi. Obstaja popolnoma preprosta razlaga: zato ker so v večini podjetij menagerji iz vrst komunističnih direktorskih lobijcv z miselnostjo in pokvarjenostjo prejšnjega sistema in ti isti ljudje finančno napajajo državni aparat, v katerem sedijo nekateri ljudje, ki izhajajo iz krogov, ki so od prej povezani z direktorsko srenjo, ki vedri in oblači na slovenskem prizorišču in namen- sko uničuje podjetje za podjetjem, nakar se jih polastijo z nekakšnim kvazi lastnin- jenjem. In tu se upravičeno postavlja vpra- šanje, ali ni direktorski lobi v Sloveniji prekašal vlade in njenih uslužbencev v vseh pogledih, tako z ekonomskega kot političnega vidika, ali pa oboji skupaj \ navezi delujejo proti projektu ekonomsko neodvisne Slovenije. Kaj pa slovenski narod? Beda in rev- ščina. Da pa je ironija še večja, beda i'i revščina ter zmeraj večja nezaposlenost so v danem trenutku zopet voda na mlin icm strukturam, saj imajo ti isti, ki so takšno stanje povzročili, moč in denar, da držav- ljanom nekaj malega pred volitvami ponu- dijo in potem zopet iztržijo politične točke. Torej so vse nepravilnosti v Sloveniji^ večji meri inscenirane z jasnim ciljem if namenom: bogatenje peščice ljudi na račun vseh drugi 1.800.000 Slovencev ter istočasno nabiranje političnih točk. Nisem daleč od resnice, če na koncu sklenem, živimo v popolnem socialnem in ekonom- skem brezvladju v toliko hvaljeni popolno- ma delujoči pravni državi. Predsednik OS Neodvisnih sindikatov Zdenko Kolaf f EPNIK 11- MA.1 1995 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 9 JUDO / DRŽAVNO PRVENSTVO PO PASOVIH V fiMhi dvoboj IV\ARIN IN TAJHMAN FINALISTA V NAJTEŽJI KA- TEGORIJI # PETEK V ANGLIJO NA EVROPSKO PRVENSTVO V soboto, 6. maja, je v Slo- venj Gradcu potekalo državno prvenstvo članov po pasovih. Več kot 70 tekmoval- cev se je pomerilo po barvi pa- sov v dveh težinskih skupinah ■ do in preko 71 kg. Do 71 kg sta iz Gorišnice nas- topila Luka Bezjak in Rajko Muršič. Mladinec Luka Bezjak je dokazal, da je perspektivni tekmovalec, saj jez dvema glad- kima zmagama pri zelenih pa- sovih osvojil odlično drugo mesto, Rajko Muršič pa je pri rjavih pasovih z eno zmago za- sedel dobro peto mesto. V absolutni kategoriji pri rjavnih pasovih sta Gorišnico zastopala Jože Marin in Miran Tajhman. Tajhman je prema- gal Milica iz Ljubljane in Por- tenišlagerjo iz Maribor ter se tako uvrstil v finale. Marin pa je najprej premagal lanskolet- nega članskega prvaka Knaflco iz J.K. Sankako pri Celju, nato " pa še mladinskega reprezentan- ta Petelinška iz J.K. Ivo Reya iz Celja. Finalni dvoboj v najtežji in največji kategoriji pasov na državnem prvenstvu Slovenije je tako potekal med tekmoval- cema iz Gorišnice. Zmagal je Marin in si kot prvi tekmovalec iz Gorišnice priboril mojstrski pas na državnem pasovnem prvenstvu. Jože Marin si je priboril mojstrski pas. Reprezentant Damjan Petek, prav tako tekmovalec J.K. Gorišnica, pa se bo ta teden udeležil evropskega prvenstva članov, ki bo od 10 do 15. maja v Birminghanu v Veliki Brita- niji. Damjan si je priboril mes- to za nasto na evrpskem prvenstvo na svetovnem poka- lu v Leondingu v Avstriji, kjer je v konkurenci 67 držav pre- magal reprezentante Kitajske, Nemčije in Švedske. Normo za nastop na evropskem prvenst- vu si je iz Slovenije priboril tudi Peter Vučina iz Impola. Vera Rus. tenis frvu turnlrskci Mladi igralci Teniškega kluba Ptuj zelo uspešno nastopajo na tur- nirjih TZS. # Od 22. do 24. aprila sta odlične rezultate na Spin Open turnirju do 12 let dosegla Ajda Brumen z osvojitvijo 3. - 4. mesta (omenimo, da je bila Ajda leto dni mlajša od vseh drugih udeleženk polfinalnih iger) ter Rok Galun z uvrstitvijo v četrtfinale. # Od 29. aprila do 1. maja so igralci TK Ptuj nastopili na treh starostno omejenih turnirjih. V Murski Soboti so se Žiga Žigman, Črto Gobec, Miha Jernejšek in Mitja Nahberger skozi kvalifika- cije uvrstili v glavni turnir do 16 1«. Odlično igro je nato prikazal Žiga Žigman, ki je premagal Jaka Napotnika (ŠTKV). V igri za uvr- stitev v četrtfinale pa je izgubil s kasnejšim zmagovalcem turnirja Berendijašem (ZTK). Na igriščih TK Univerzale Domžale je potekal finalni del šti- fih regijskih turnirjev, ki so bili odigrani pred dvema tednoma. Med 16 najboljših naraščajnikov se je uvrstila Tjaša Kovač, ki je iz- gubila z eno izmed favoritinj Moj- co Mileta (BR - MB) 9/7. V polfina- |e se je uvrstila Ajda Brumen in 'niela veliko priložnost za finale, saj je proti Uranjekovi (MOSST) iniela že 2 zaključni žogi. Rok Ga- lun pa se je uvrstil v finale pri dečkih do 12 let. Z rezultatom 2/6, 6/2, 2/6 ga je v treh setih premagal večkratni zmagovalec turnirjev do 121etNikIvanovič(ŠTKU). V kategoriji do 14 let pa je na odprtem prvenstvu Kopra razve- selila Alja Pak, ki se je uvrstila v četrtfinale in nato izgubila s prvo nosilko turnirja Natalijo Ander- luh(TAŽ). # Od 3. do 7. maja pa je na igriščih Spin Centra potekal Ju- nior Open - mednarodni turnir do 14«iet. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: pri dečkih rang A in B ter pri deklicah rang A. Pri deklicah se je Tjaša Kovač skozi kvalifikacije uvrstila v glavni tur- nir in nato izgubila z Joksovičevo (Galea), Alja Pak pa se je z zmaga- mi nad Nino Šega (ŽIK) in Katjo Filipovič (BR - MB) uvrstila v četrtfinale. Tu je izgubila s ka snejšo zmagovalko turnirja Nivc^ Čulum(ŽTK). Rok Galun, ki bo avgusta dopol nil 12 let, je s sedmimi zaporedni- mi zmagami osvojil pokal in me- daljo za svojo prvo turnirsko zma- go pri dečkih do 14 let - rang B. S lo zmago in dobljenimi točkami si jc priigral uvrstitev v turnirje ranga A za drugo polovico poletne sezo- ne. TK Nogomet / 2. slovenska liga Stadion Slovana v Ljubljani, gledalcev 100, sodnik Lacko- vič (Maribor). STRELCA: Vesenjak (30, 45 65) in Volk (82) Drava: Klinger (Brodnjak), ^olk, Čeh, Žolek, Pucko, končane, Korber, T. Emeršič, ^oškovič, M. Emeršič, Vesenjak. V nedeljo popoldan so v drugi slovenski nogometni ligi odi- grali tekme 25. kroga. Drava je r^astopila v Ljubljani in uspela Uresničiti željo in doseči zmago, ^i jo je popeljala že na peto mes- ^0 na lestvici. Tekmo so Ptujčani dobili popolnoma zas- luženo, saj so bili vseskozi boljši nasprotnik, premoč pa kronali s tremi zadetki razpoloženega Ve- senjaka. Na visokem mestu se lahko Drava utrdi v naslednjem kolu, ko se bo najverjetneje v Domžalah kot domačin pomeri- la z zadnjeuvrščenim Elanom iz Novega mesta. Znano je, da je Drava kaznovana z dvema tek- mama nenastopanja na domačem igrišču. Na to odločitev se je vodstvo pritožilo, vendar pritožbi v ponedeljek zvečer niso ugodili. l.k. rokomet Viigrf ii«€ wm ^et^item V ponedeljek se je na Islandiji začelo moško svetovno prvenstvo v rokometu, na katerem sodeluje tudi reprezentanca Slovenije. Med izbranci Mira Požuna je tudi tre- nutno še član Drave Renato Vugri- nec. Prvo tekmo je Slovenija igrala s Hrvaško in izgubila s 24:26. l.k. • SLOVENIJA PRVA v športni dvorani Ormož je bil v nedeljo troboj mladinskih roko- metih reprezentanc Madžarske, Hrvaške in Slovenije, ki se pri- pravljajo za svetovno prvenstvo v Turčiji. Mladi reprezentanti Slo- venije so po odličnih igrah prema- gali oba nasprotnika in osvojili 1. mesto. Najboljši v slovenski repre- zentanci so bili vratarji Podpečan, Imperl in bivši vratar Drave Krauthaker. Rezultati: Slovenija - Hrvaška 30:27 (16:11), Madžarska - Hrvaška 26:16(15:9), Slovenija - Madžarska 25:17 (16:6) Slovenija: Valič, Vertovšek 8, Božeglav 3, Papež 8, Pajtnar 2, Bil- bija 3, Simon 3, Makuc 10, Burdijan 1, Lubej 6, German 2, Podpečan, Jelčič S, Kranjec 1, Bezjak, Kraut- her. Urbane 3, Imperl. Reprezentanci se bo naknadno priključil tudi Ptujčan Renato Vu- grinec. J.Potočnjak VIndiš prvi imagov€il^tw atletika Mirko Vindiš je zmagovalec prvega tekmovanja v malem ma- ratonu v Čateških Toplicah. Za dobrih 21 kilometrov je v nedel- jo porabil eno uro, osem minut in 40 sekund. Drugi je bil Mari- borčan Igor Šalamun. l.k. 10 — OD TOD IN TAM 11. MAJ 1995 TEDNIH OB SVETOVNEM DNEVU MEDICINSKIH SESTER / POGOVOR Z IRENO ŠUMENJAK Zadovoljen bolnik — največje zadovoljstvo Jutrišnji dan — 12. maj — je v svetu priznan kot med- narodni dan medicinskih sester, ki ohranja tradicije ozi- roma spomin na ustanoviteljico modernega sestrinstva Florence Nightingale. Osrednja slovenska slovesnost ob dnevu medicinskih sester bo v Ankaranu. Za sogovornico smo si izbrali višjo medicinsko sestro Ireno Sumenjak iz Gorišnice, ki že več kot pet let dela na oddelku za intenzivno nego, terapijo in anestezijo ptujske bolnišnice. Nasploh so v bol- nišnicah medicinske sestre še vedno preobremenjene in ne- zadovoljne. Vzrok je pred- vsem v pomanjkanju višjih medicinskih sester. Irena je povedala, da se je na tem oddelku zaposlila, ker je primanjkovalo višjih me- dicinskih sester, pa tudi danes ni nič bolje. Vsi se izogibajo delu na tem oddelku, ker je psihično in fizično izredno naporno, polno stresnih stanj. Dela v dopoldanski in popol- danski izmeni. V poklic medicinske sestre jo je vodila želja, da bi poma- gala ljudem v stiski, ko so bolni, ko potrebujejo pomoč drugega. Na oddelku za inten- zivno nego, kjer ni tako kot na drugih oddelkih, imajo opra- vek tudi s številnimi aparati, zato je delo naporno tudi s te- hničnega stališča. Veliko se naučijo, kar daje delu dodat- no zanimivost. Na tem oddel- ku zdravijo najtežje bolnike, ki sami praktično ne morejo ničesar, nekateri so priklju- čeni na aparate, praktično jim nudiš vse življenske funkcije. "Nesmiselno je reči, da se na tako delo privadiš. Vsako stanje bolnika je primer zase, vsako posebej te presune. Ko te pokličejo na oživljanje, ti v trenutku začnejo 'delati" vsi živci, a tega seveda na zunaj ne pokažeš. Gre za sekunde, minute, v katerih ni časa za druge misli. Na drugi strani pa se srečaš z zadovoljnim pacientom, ki smo mu na na- šem oddelku pomagali do ozdravitve. Ni lepšega, kot je zadovoljen pacient. Veliko se jih ob odhodu razjoče, drugi se pridejo občasno pokazat, tretji se te spomnijo ob praz- nikih in podobno. Vse to je Irena Sumenjak. Foto Laura, Gorišnica medicinski sestri moralna podpora za delo vnaprej, v bistvu plačilo za vse psihične in fizične napore." Plače so problem za večino zdravstvenih in drugih de- lavcev, ne samo za medicinske sestre. "Naše plače niso takš- ne kot bi morale biti. Naše delo je premalo cenjeno, pre- malo ovrednoteno. Veliko se moraš razdajati, za vse to pa praktično ničesar ne dobiš. Če se potožiš na zunaj, te skoraj nihče ne razume, še naše ko- legice, ki ne delajo na od- delkih za intenzivno nego, si ne morejo predstavljati naše- ga dela. Zato pa ga bolj poznajo naši pacienti, ki po- gosto rečejo: 'Sestra, vi pa veliko vzdržite, mi tega ne bi delali za noben denar.'" Ko pogovor nanese na med- narodni dan medicinskih se- ster, je želja Irene Sumenjak, da bi se mlada dekleta za ta poklic odločala iz humani- tarnih razlogov, tistim pa, ki že delajo, pa želi, da bi bile pri svojem delu zadovoljne in da bi bila nagrada za njihovo delo usteznejša, ker bi se po- tem več ne spraševali, zakaj sestre odhajajo iz tega pok- lica, zakaj jih ni. . ._________________.......MG PTUJ / REGIJSKO TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE Za srebrno Vegovo priznanje v soboto, 22. aprila, je bilo na osnovni šoli Mladika v Ptuju regijsko tekmovanje iz matematike za srebrno Ve- govo priznanje. Udeležilo se ga je 60 šesto-, 42 sedmo- in 44 osmošolcev iz mestne občine Ptuj ter občin Destnik — Trnovska vas, Dornava, Juršinci, Kidričevo, Majšperk in Videm. Mladi matematiki so reše- vali naloge, ki jih je pripravilo Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Sre- brno Vegovo priznanje je os- vojilo 24 šesto-, 17 sedmo- in 16 osmošolcev. Najuspešnejši tekmovalci: 6. razred: 1. Darjan Petek, OŠ Ljudski vrt — podr. Grajena; 2. Katja Gonc, OŠ Olge Meglic Ptuj; 3. Darko Hrga, OŠ Juršinci; 7. razred: 1. Črto Kreft, OŠ Mladika Ptuj; 2. Damir Najvirt, OŠ Olge Me- glic Ptuj; 3. Andreja Stajnko, OŠ Ljudski vrt; 8. razred: 1. Maja Jeromel, OŠ Olge Me- glic Ptuj, in Danijela Cafuta, OŠ Kidričevo; 3. Matej Ška- far, OŠ Kidričevo. Najuspešnejši učenci so bili nagrajeni s knjižnimi nagra- dami, kalkulatorji in geome- trijskim orodjem. Za prehra- no in nagradice so prispevali: Perutnina Ptuj, Mercator Mip Ptuj, Ptujske Pekarne in sla- ščičarne Ptuj, Mladinska knji- ga Ptuj, EKO Les Ptuj, Tan- dem Ptuj, Modmed Ptuj, Petelja Ptuj, Nova Kreditna banka — podr. Ptuj. Vsem sponzorjem se v imenu mladih matematikov prisrčno zahva- ljujemo. Državnega tekmovanja za zlato Vegovo priznanje, ki bo 22. maja, v Mariboru, se bo udeležilo prvih pet učencev 7. in prvih osem učencev 8. razreda. Organizator tekmovanja in tekmovalna komisija čestitata vsem mladim matematikom, ki so že z udeležbo na regijskem tekmovanju dokazali, da mate- matiko obvladajo, posebne čes- titke pa še vsem, ki so se uvr- stili na državno tekmovanje. Tudi tam vam želimo bistro glavo in dober rezultat. Predsednica tekmovalne komisije Majdg Kolenko PTUJ / ŠTIRI PRIMESTNE IN ŠTIRI MESTNE ČETRTI Junija odlok o četrtek statut kot najpomembnejši splošni akt občine so svet- niki mestne občine Ptuj sprejeli 24. aprila. Z njim so tudi določili novo teritorialno organiziranost mestne občine na primestne in mestne četrti. Na seji predsedstva mestne občine v tem tednu so skladno z nalogami, ki Izhajajo iz statuta, pripravili predlog za imenovanje komisije za pripravo območij primestnih in mestnih četrti; ta bo v bistvu vodila razpravo na delnih zborih občanov, ki jih bo sklical župan dr. Miroslav Luci, na njih pa se bodo ljudje opredeljevali o območjih primestnih in mest- nih občin glede na 19. člen zakona o lokalni samoupravi. PO ŠTIRI PRIMESTNE IN MESTNE ČETRTI Izhodišča za razpravo na zborih, da bi bila mestna ob- čina Ptuj razdeljena na štiri primestne in štiri mestne če- trti, so oblikovali v strokovnih krogih. Po teh izhodiščih naj bi bile primestne četrti kra- jevne skupnosti Hajdina, Markovci, Rogoznica in Gra- jena, mestne pa sedanja ob- močja KS Ivana Spolenaka in KS Turnišče, druga Spuhlja, Budina-Brstje in Toneta Žni- dariča, tretja staro mestno Je- dro, četrta pa novi del Ptuja. Predsednik sveta mestne občine Milan Čuček ob tem pravi, da bi takšna organizira- nost četrti bila tudi racion- alna. Do sedaj je na območju mestne občine Ptuj delovalo petnajst krajevnih skupnosti, po novem pa osem primestnih in mestnih četrti. Razprave o organiziranosti četrti bodo potekale v drugi polovici maja in prvi polovici junija. Konec junija naj bi na seji sveta mestne občine Ptuj z odlokom določili območja primestnih in mestnih četrti. Glede praznika mestne ob- čine Ptuj, ki ga bodo po dolo- čilih statuta določili z odlo- kom, aktivnosti trenutno mi- rujejo. V neformalnih pogo- vorih med svetniki in različ- nimi strankami ter deloma tudi v komisiji za pripravo sta- tuta in poslovnika pa je bilo in je še največ govora o tem, da bi zgodovinarji pripravili dva do tri predloge iz zgoodovine Ptuja, do katerih bi se potem svetniki opredeljevali. Precej glasno je tudi razmišljanje o tem, da bi datum in vsebino praznika izbrali občani hkrati z volitvami za člane krajevnih svetov, ki bodo predvidoma septembra. To bi bilo tudi na- jbolj demokratično, da ljudje, ko izbirajo svoje predstavnike za krajevni svet, odločijo tudi med strokovno izdelanimi pred-logi o datumu in vsebini praznika mestne občine Ptuj. S tem bi izvedli tudi neke vr- ste referendumsko odločanje. MG Janez Pucko - 85 letnik 4. maja 1910 se je v pre- prosti kmečki hiši pri Puck- ovih v Ivancih v Prekmurju rodil sin Janez. Rojenice so mu ob rojstvu namenile dolgo in bogato življenje, saj smo mu v zibelko položile prek- rasne darove: bister um, pošteno srce in delovne roke. V številni družini, bilo je sedem otrok, se je učil skrom- nostni, kar je ostala njegova vrlina vse življenje. V rojst- nem kraju je dokončal 7-letno osnovno šolo, v Murski Soboti štiri razrede realne gimnazije, v Mariboru se je leta 1933 izo- brazil za učitelja, na pedago- ški akademiji pa zaključi štu- dij za predmetnega učitelja zgodovine in zemljepisa. Šolal se je v težkih razme- rah; kot večina revnih otrok se je hranil v dijaški kuhinji. Starši mu niso mogli prispe- vati dovolj denarja, zato je moral inštruirati bogatejše di- jake, sam pa študirati v po- znih nočnih urah. Branje knjig je bilo njegovo najljubše op- ravilo, tako je izpolnjeval svoje znanje. Leta 1934 se je zaposlil v Hotizi in začel svoje bogato znanje prenašati na mladi rod. Njegovo mladostno zagnanost je zmotila 2. sve- tovna vojna, ki je močno pri- zadela tudi njegovo družino. Ostal je zaveden Slovenec, čeprav mu je bilo zato dostik- rat težko, in po svojih močeh pomagal zapornikom v mad- žarskih zaporih, jim prinašal hrano, pošto, jih seznanjal z najnovejšimi vestmi. Vzgajal je še mlade Prekmurce v Do- kležovjah, Markovcih, Teša- novcih in na gimnaziji v Mur- ski Soboti. Leta 1945 je začel opravljati odgovorno delo šol- skega upravitelja v Žetalah, kjer je spoznal svojo bodočo soprogo Hildo in se z njo 1947. leta poročil. Leta 1950 je prevzel mesto šolskega upravitelja v Cirkulanah. Dru- žinsko življenje sta jima obo- gatila sin Branko in hčerka Majda, kasneje so ju osreče- vali še trije vnuki. Iz prijaznih Haloz se je leta 1954 preselil na Dravsko po- lje, v Lovrenc in leta 1966 na Hajdino, kjer je leta 1975 zak- ljučil svojo pestro učiteljsko pot in se upokojil. Jesen živ- ljenja mu je zatemnil temen oblak — nenadoma mu je um- rla ljubljena žena Hilda, a ostali so lepi spomini. Tudi im sodelavcem in učencem so ostali lepi spo- mini na moža, ki je znal pris- luhniti mladim radovednežem in potešiti njihovo vedoželj- nost. Mladim učiteljem je bil dober vzgojitelj, pomagal jim je premagati začetniške te- žave. Lepo majsko jutro je. Živa- hen 85-letnik hiti proti knjiž- nici, kjer redno prebira dnev- ne novice in strokovno litera- turo. Bistro lovčevo oko opa- zuje prebujajoče se naravo in prisluhne ptičjemu petju. Lju- bezen do knjige in do narave ga je spremljala vse življenje. Prav so imeli rojenice: Jane- zovo življenje je bogato. Bo- gati pa smo tudi vsi tisti, ki smo z njim sodelovali in se pri njem učili. Nekdanji sodelavci OŠ Hajdina BRANKO CESTNIK / Pismo iz Rima Grič tujcev - brezdomcev Colle Oppio jc eden izmed rimskih gri- čev. Razpro- stira se sever- no od kolosc- ja. V antičnih časih je na tem griču ži- velo visoko plemstvo, danes pa služi vsakdanjim mešča- nom kot park. Ko se s strani koloseja povzpnemo na grič, nas park v ničemer posebej ne navdu- ši: med ruševinami dremajo- če mačke, soncu izpostav- ljeni upokojenci, mamice z otročički, zaljubljeni parčki. Edino, kar Colle Oppio posebnega nudi turistu, je njegova geourbanistična po- zicija: z njega je možno ob- čudovati mogočnost kolo- seja in se tako izživljati s fo- tografskim aparatom. Park ni pretirano čist in urejen. Vendar v Rimu ni običaj, da bi bili parki preti- rano počesani in posesani. Sredozemlje pač! Niti ni pre- tirano tih. Od vseh strani ga obdajajo prometne žile in žilice. Tudo to ni nič nenavadnega za park v mest- nem središču. Do nenavadenga prizora pa pridemo, če se podamo v zgornji del parka. Tukaj se namreč zbirajo brezdomci iz balkanskih in severnoafri- ških dežel. Počenjajo vse to, kar počenjamo ljudje v pro- stem času. Veliko jih pole- žava v travi, nekaj jih pri- jetno smrči. Nekateri kartajo in kockajo, drugi igrajo no- gomet. Ob fontani se nekdo brije, na klopci improvizi- rani frizer nekoga striže. Tam se gruča Albancev glas- no in živahno pogovarja, ma- lo naprej neki arabski obraz strmi v daljavo. Eden izmed njih se je zna- šel in v bližini fontane posta- vil neke vrste bife. Za poceni denar je moč kupiti pivo in oranžado. Pijača čaka na kupce v čebrih s hladno vo- do. Sodeč po številu po par- ku razmetanih praznih stek- lenic, gre najbolj v promet pivo. Na deblih dreves zagleda- mo lističe, ki opozarjajo tre- nutne prebivalce parka, da avtobus Rim — Bukarešta pelje enkrat na teden in da naj se tisti, ki hočejo v Romunijo poslati paket, obr- nejo na to in to osebo, ki bo tudi garantirala, da bo paket zagotovo prišel v prave roke. Pozno popoldne pa se grič izprazni. V kotih parka in ob ruševinah ostanejo le tisti čisto pravi brezdomci. Na tla položijo lepenko in časo- pisni papir, iz velikih pla- stičnih vreč potegnejo odeje in se pripravijo na še eno noč pod milim ali nemilim nebom. Na takšen prizor naletimo vsak dan med tednom. V nedeljo pa je v zgornjem delu parka Colle Oppio še bolj živahno, saj je časa za poležavanje in igro več. Kako to, da se tukaj zbira emigracija? Zakaj prav v tem praku? Odgovor na vprašanje do- bimo, ko se sprehodimo do konca parka. V eni izmed stavb je namreč Karitasova ljudska kuhinja. Zastonj kosilo v tej kuhinji je glavni vzrok, da je Colle Oppio od dvanajstih do štirih popol- dne dobesedno poplavljen s tujimi delavci in raznimi pQ, tepuhi. Do kosila ne morejo prit; vsi, ampak le tisti, ki so pri. javljeni na Karitasu in k; imajo neke vrste Karitasovo mesečno karto za prehrano in drugo pomoč. Karta je seveda brezplačna. Potrebna pa je zaradi evidence o razdeljeni pomoči in pa tudi, da nekateri predrzneži ne dobijo kosila dvakrat, drugi, nepredrzni, pa nobenkrat. Če so špageti in solata glavni vzrok za okupacijo parka, to še ne pomeni, da se vsa stvar konča s hrano. Colle Oppio je postal kraj, ki zadovoljuje tudi potrebo po druženju in zaščiti. To je zelo pomembno za tujca, ki nima redne zaposlitve, nc delovne vize, ne dovoljenja za bivanje v Italiji. Povrh pa nima opornih točk, kot so narodni dom ali kakšna močna nacionalna organi- zacija, ggj Oblasti na dogajanja v parku Colle Oppio gledajo s toleranco. Ni se še slišalo o kakšni raciji ali pregonu brezdomcev in tujcev iz mestnega parka. Pogosto se skozi park zapelje patrulja, vendar policisti nikogar ne legitimirajo, čeprav vedo, da skoraj nihče nima urejenih dokumentov. Važno je pač, da ne ogrožajo javnega reda. Nedaleč od Karitaso\t menze pa naletimo na k enega zanimivega prebivalca tega nenavadnega parka: na robu parka ima sedež lo- kalna organizacija "Mladin- ska fronta". Ta "fronta" ima dokaj jasno neofašistično in do tujcev izrazito nenaklon- jeno usmeritev. Fizična bli- žina dveh stvarnosti — ksen- ofobi na eni, nezaposleni tu- jci na drugi strani — je povzročila masikateri kon flikt. Mladi neofašiti so par- krat hoteli "očistiti" park na .svojo roko. Zadevo so seve- da hoteli opraviti z verigami in koli. Zdaj so se nekoliko umirili. Pred dvema letoma so namreč šli predaleč: spra- vili so se na mladega kap- lana iz bližnje fare in g^i silno pretolkli, ker se je pač karitativno posvečali tujcem Kaplan je zaradi udarcev v glavo oslepel. (Pred kratkim se je o njem veliko pisalo in govorilo, saj je kljub zdrav- niškim ugotovitvam, da bo ostal za vedno slep, naenkrat spregleda in sedaj spet nor- malno vidi. To se je zgodilo med samo velikonočno mašo.) Pogosto srečamo turiste ki hočejo veliko vedeti ^ starem Rimu, o izgradnj' bazilik, o dobrih in manj do- brih papežih, o švicarski gardi ... Vse to je prav. Ani' pak Rim ni samo zgodovina in folklora, Rim je v pi^' vrsti živo mesto z živita' ljudmi. Colle Oppio idealen kraj, da turist pozat" na svoj fotoaparat, , "pretekli" imperij ter se vsa) za trenutek sooči s "sedaH' jim" Rimom. fCDNIK — 11. MAJ 1995 OD TOD IN TAM — 11 APAČE / VAŠČANI POMAGALI PRI OBNOVI OSTREŠJA Zakonca Murko iz Apač po požaru nista ostala sama Kar dobra dva meseca je minilo, odkar je zagorelo na stanovanjski hiši v Apačah 225, vendar ima ostrešje stavbe že novo podobo. Marici in Jakobu Murku so pri obnovi os- trešja z denarjem in prostovoljnim delom pomagali krajani - v vasi so namreč zbrali kar dobrih 498 tisoč tolarjev, v naslednjih mesecih pa naj bi si sama uredila še ustrezne prostore za bivanje. "Nesreča nikoli nc počiva," sta povedala zakonca Murico, l TEDNIH MATJAŽ GERL / KLATENJE PO INDONEZIJI - II. del a^eli vulkanov Po dveh dneh postopanja po Bogorju smo se odločili nadaljevati pot proti vzhodu in poi- skati tisto "ta pravo" Indonezijo. Cesta nas je vodila skozi nasade kokosa in čaja, šoferju se ni nikamor mudilo in po celodnevni vožnji smo prispeli v Bandung. V pol minute smo ugotovili, da je mesto absolutno grdo: mešanica betonskih škatel in ameriških fast-foo- dov, oplemenitena z neizmerno koncentracijo izpušnih plinov. Atmosfera v mestu pa nam je zato zagotavljala vsaj to, da nismo srečevali množice turističnih skupin. PROTI VZHODU V BANDUNG IN ŽIVALSKI VRT Naslednje jutro, bila je nedelja, smo se stlačili v bemo in se odpel- jali v živalski vrt na robu mesta. Pri vhodu smo najprej zagledali otroško igrišče. Pravzaprav smo domnevali, da je gomazeča večsto- glava množica otrok na kupu igrišče, saj orodij in peskovnikov ni bilo videti, ker jih je množica prekrila. Na vsakem klinu lestve po dva, po dvajset na vsakem tobo- ganu, peskovniki pa so spominjali na otroške bazene v času šolskih počitnic. Prav kmalu smo ugotovi- li, kje so starši teh otrok, saj so nas začeli nemudoma oblegati s prošnjami za skupno fotografijo v raznih kombinacijah nas treh in njihovih družin. Najprej vsi sku- paj, pa jaz s sestro in Lidija z bra- tom, pa Jani z ženo in tako naprej. Mislim, da smo to nedeljo prišli v vsaj sto indonezijskih družinskih albumov. Počasi smo ugotovili, da smo edini "belčki" tam in da nas čaka naporen dan. Živalski vrt se je izkazal za iz- redno bogatega po številu žival- skih vrst, čeprav so razmere za bi- vanje razstavljenih živali soraz- Ribolov v Pangandaranu. merno slabe. Uspelo nam je videti tudi kuščarje komodo, ki so poseb- nost Indonezije. Živijo na manjšem otoku Komodo in se hra- nijo z mesom. Menda je tak kuščar sposoben sam ubiti in požreti mla- do kozo. V živalskem vrtu so tisti dan priredili tudi tekmovanje v ptičjem petju, vendar nismo uspeli ugotoviti, kako poteka, saj je ves čas vreščalo najmanj trideset ptic hkrati. Kmalu se je izkazalo, da smo mi trije najzanimivejša vrsta "na sceni", zato smo se pod priti- skom s fotoaparaii oborožene množice nedeljskih izletnikov umaknili na siesto v naš penzion. SREČA NI NA STRANI POGUMNIH Velikih, hrupnih azijskih mest se člo-ek naveliča, zato smo za cilj naslednjega premika izbrali Pan- gandaran, majhno ribiško vas na južni obali Jave. Pot je bila zanimi- va. Iz notranjosti smo se prek viso- kih grebenov zlagoma spuščali v s tropskim gozdom poraščeno nižino. V višjih legah (nad pri- Bandung - mešanica betonskih škatel in ameriških fast-foo- dov, oplemenitena z neizmerno koncentracijo Izpušnih plinov. Ribiški čoln, Pangandaran. bližno 1000 metri) je flora povsem drugačna kot v nižinah Tropski gozd na taki višini izgine, zato lahko Indonezijci tam gojijo kul- ture, ki v nižinski sopari ne uspe- vajo. Veliko je čajnih polj, pa toba- ka in zelja, v še višjih legah pa prevladujeta krompir in koruza. Na višinah okoli 2 tisoč metrov se temperature proti jutru spustijo tudi do 5 stopinj ali še niže. Ko se spuščaš proti nižini, se najprej po- javijo bananovci. Te najdeš pov- sod po Indoneziji in to v velikih količinah. Nato se pojavijo nasadi kokosovih palm, papaje in manga. Kjer pa svet ni zaraščen, se raz- prostirajo riževa polja, ki pomeni- jo prebivalstvu Indonezije glavni vir hrane. Počasi potonemo v džunglo, kjer je težko reči, kaj tam raste. Rastlinje je namreč medse- bojno prepleteno in zraščeno v to- likšni meri, da ne moreš reči, kje se konča ena rastlina in začne druga. V avtobusu dva nizozemska para in mi hlastamo za zrakom in z nemo prošnjo v očeh opazujemo šoferja, ki si prižiga novo cigareto. Pozno popoldan prispemo v Pan- gandaran in se namestimo v čudo- viti kolibi z air conditionom in angleškim straniščem. Pograbimo brisače in odbezljamo na plažo. Plaža. Ena tistih, saj veste, iz os- ladnih ameriških limonad. Palme, pesek, sončni zahod, ribiči po- spravljajo mreže, z morja pa pihlja prijeten, osvežujoč veter. In mi edini kopalci. Takoj se nam pri- druži skupina otročajev, pri kateri s svojimi belimi hrbti in kosmati- mi nogami izzovemo salve smeha. Z Janijem se kljub ogromnim va- lovom zaženeva v vodo. Lidija se zaplete v "pogovor" z neko deklico, ki med pantomimičnim kramljan- jem hladnokrvno počepne in se polula. To je znamenje, da smo vzpostavili prvi stik s pristno In- donezijo. Zvečer sedimo v majhi družin- ski gostilnici in pridno polnimo želodce. Odločim se za piščanca v kokosovi omaki. Kmalu ugoto- vim, da je meso pri kosteh v bistvu še surovo. Glede na izkušnje iz Maroka bi se moral piščancu odreči. Toda odločim se za ukre- panje po načelu "sreča je na strani pogumnih" in ga pojem. Naslednja dva dneva preživim v hladu klima- tiziranega stranišča in prebiram li- teraturo o parazitih in boleznih tropskih krajev. Izbira je velika. V Indoneziji kraljuje več vrst salmo- nel in ameb, pa kolera, malarija in tifus. Zaradi izredno slabih higi- enskih razmer je okužba s katero- koli navedeno boleznijo precej verjetna. Menda je neki angleški gospod v začetku stoletja na jugu Afrike zadevo opravil kar 248 krat v 24 urah, vendar je rekord nevel- javen, ker ga pri početju niso nad- zirali. Na srečo sem tretji dan že popolnoma zdrav in sposoben za kopanje. Odkrili smo novo plažo, na h- teri se odlično zabavamo. Nanjo se namreč proti popoldnevu z visoke- ga tropskega drevja spustijo opice. Nosimo jim razno hrano in kmalu ugotovimo, da so prave tatice, saj nam večkrat poskušajo ukrasti bri- sače ali stvari iz nahrbtnikov. Pri hranjenju smo previdni, saj posta- nejo včasih precej agresivne, pose- bej če so v večji skupini. Tudi poz- neje smo srečevali opice, predvsem na Baliiu. PTUJ / PRIČENJA SE TENIS TOUR LUKA '95 V enem najlepše urejenih teniških centrov v Ptuju - teniškem centru Luka v Žabja- ku - se bo to soboto pričel tenis tour Luka '95, druga serija tur- nirjev v petih kategorijah za re- kreativce. Začeli ga bodo moški v katego- riji do 35 let, nato pa ga bodo na- daljevali vsak konec tedna v eni od kategorij. Mesečno bodo v vsaki kategoriji odigrali en tur- nir. Generalni sponzor druge se- rije je zavarovalnica Triglav, na- grade na zaključnih turnirjih bodo privlačni smučarski paketi doma in v tujini. Na posameznih turnirjih bodo sodelovali tudi znani proizvajalci športne opre- me. Lani se je prvega tenis toura Luka udeležilo veliko število lju- biteljev teniške igre iz Maribora, Lenarta, Ptuja in drugih krajev, letos jih pričakujejo še več. Teniški rekreativci bodo podob- no kot v prejšnjem letu tudi letos igrali celo poletje do septembra, ko bodo na zaključnih turnirjih zaigrali najboljši. Tenis tour Luka '95 je ena od oblik spodbu- janja in popularizacije te priv- lačne igre, ki jo igra vedno več Ptujčanov. V teniškem centru Luka te dni pričenjajo tudi začetno in nadal- jevalno šolo tenisa. Prijave in in- formacije za teniške turnirje in drugo sprejemajo na telefonski številki 778-429. •»MG BARBARIN MODNI KOTIČEK Valeta pred durmi Bliža se poletje in s tem konec šolskega leta. Zato danes ta modni kotiček namenjam najstnikom oz. vsem tistim, ki zaključujejo šolanje na osnovnih šolah in jih na koncu čaka težko pričakovana "valeta". Kljub temu da to ni poseben ples, za katerega bi veljala obvezna večerna toaleta, se osnovnošolci za konec leta vseeno radi oblečete. Letošnja m o J a vam je 2elo naklonjena, zato upoštevajte vsaj nekaj letošnjih zapovedi. Primer- ne so različno krojene krat- ke ohlekce z dolgimi ali kratkimi rokavi ali samo naramnicami. Materiali so prosojni enobarvni ali z majhnimi vzorci. Primerni so tudi kratki kostimi (s kratkim krilom in jakno) ter različni hlačni kompleti, ki pa so lahko iz satena. fantje sc nikar ne zatekajte k strogim oblekam, ampak 'raje ohiccite kaj halj sproščene- ga, športno-elegantnega. To so nekoliko širše hlače z za- vihki, srajce s stoječimi ruski- mi ovratniki ali pa celo hrez njih. Zraven lahko kombinira- mo tudi telovnik. Kot modni dodatek lahko uporabite ruto okrog vratu ali pa pas nado- mestite z naramnicami. Čeprav se moški svetlim bar- vam radi izogibajo, se jim za takšno priložnost nikar ne od- povejte. Dragi osnovnošolci, kakor- koli že boste oblečeni, lepo se imejte in upam, da boste tako pridni, da bom čez štiri leta lahko prav vam svetovala, kaj obleči na MATURAM S KI PLES. •> Barbara Plaveč PODLEHNIK/ DRUŽINSKI PENZION SKLEDARJEVIH Rekreacijski center tik pred gradnjo Sredi živozelenih pomladnih Haloz, daleč od mestnega vrveža in avtomobilskega hrupa, pa vendar samo kilometer z glavne ceste se blešči podlehniški ribnik. Pred leti ga je sredi dolinice napravila Ribiška družina Ptuj, že tretje leto pa ima prostor v najemu Stanko Skledar. Odkar je prevzel ribnik z okoli- co, se je tam marsikaj spremeni- lo: ribnik je temeljito očistil, na- mesto prejšnjih rib, povečini tol- stolobikov, je naselil krape, smuči, linje, amurje, posekal je goščavje okoli ribnika in speljal naokoli urejeno pot, ob kateri je namestil številne klopi. Lani je obrežje dobilo še teraso - sprva pokrito, v kratkem pa jo namera- va zastekliti. Terasa sprejme že sedaj 260 gostov, okoli nje pa bo uredil še 240 sedišč. To pa ni vse, kar namerava pod- jetni Stanko Skledar postoriti v kratkem. Na mestu današnje ribiške hiške bo že ta maesec pričel rasti penzion z 20 sobami in res- tavracijo, ki bo, tako napoveduje, izgotovljen že prihodnje leto. To naj bi bila šele prva faza gradnje re- kreacijskega centra. V naslednjih letih namerava zgraditi še bazene za kopanje, igrišča za tenis, urediti savno ... Penzion namerava biti povsem družinsko voden, v delo pa se že sedaj uvajajo žena Rezi, sin Stanko in hčerka Urška. Do takrat pa, ko bo ob podlehniškem ribni- ku zrasel pravi rekreacijski center, je mogoče tu loviti ribe, ki bojda zelo dobro prijemljejo, v kratkem pa bo plavalo tudi nekaj čolnovp^- dolinov - z gonjenjem po ribniku se bo marsikdo že sedaj kar pošteno preznojil in se dodobra pripravil za druge vrste rekreacijo. M. Zupanič fEDNIK -ILMAJ 1995 OD TOD IN TAM-13 hajdina/ 104. ROJSTNI DAN MARIJE FUREK Ita zdravfe v 105. leto! prugega maja se je zbrala pri Mariji Furek na Zgornji Hajdini 89 vsa njena družina, med i,jiiiii štiri pravnukinje in pravnuk, ki so od svoje prababice mlajši že celo stoletje. Ta dan je Marija Furek dočakala 104. rojstni dan. V Sloveniji živi poleg nje le še 25 več kot 100 let 5tarih žensk in samo 3 moški, na širšem ptujskem območju pa je Marija Furek dosegla (daleč najčastitljivejša leta. Teden dni prej so jo obiskali župan občine Miroslav Luci, predstavniki krajevne skupnosti Hajdina, krajevne in območne organizacije Rdečega \^t\^a, Karitas hajdinske župnije, predstavniki hajdinske šole, čestitkam pa se je pri- družilo tudi Društvo upokojencev Hajdina, katerega zbor je slavljenki zapel. Na sam rojstni dan je hajdinski župnik maševal tudi na njenem domu. Marija se je rodila pred 104 leti v družini Zajšek v Trnovcu pri Selih. Na Selih je obiskovala tudi šolo, nato pa živela pri starših, pomagala doma in hodi- la na tabrh okoliškim kmetom vse do svojega 42. leta. Šele ta- krat se je namreč poročila z Ja- nezom, se priselila na Hajdino in dve leti kasneje povila edine- ga sina. Vsakdo se lahko vživi v življenje hajdinske gospodinje, ki je imela ravno toliko zemlje, živadi in per- utnine, da je živela brez po- manjkanja z možem in sinom edincem. Da so lažje preživeli, je bil mož Janez v službi kot cestar, ta poklic pa si je izbral tudi sin Ivan. Izbira ni bila najboljša. Nes- rečna mati je sina izgubila leta 1979, ko ga je na delovnem mestu pri borlskem mostu povozil avto- mobil. Brez moža je ostala že de- vet let pred tem. V tolažbo in opo- ro so ji ostali snaha Ivanka, ki da- nes skrbi za njo, in vnuka Branko in Darinka. Doma živi Branko, njegova otroka Katja in Matej pa krajšata ure svoji prababici. Prababica namreč letos ne more več s postelje. Do februarja je še hodila sem in tja po hiši, tudi ven Slavljenka Marija Furek s 100 let mlajšo pravnukinjo Katjo, ki bo letos šele napolnila štiri leta. so jo še zanesle noge, samo tri leta je od tega, kar je še redno obisko- vala cerkev. V začetku februarja pa se je spotaknila ob stol in ne- rodno padla. Zlomljeni kolk je si- cer ni zadržal v bolnišnici poseb- no dolgo, hoditi pa zaenkrat še ne more. Slavljenka je ob našem obisku živahno klepetala z obiskovalci. Vsi bi najraje izvedeli recept za dolgo življenje. Tako enostavno seveda ni, snaha Ivanka, ki pa živi najdlje z njo, je povedala, da je dolgo življenje v rodu, sicer pa je mati, kot jo kličejo, veliko delala, živela skromno, a je vendar vedno dobro jedla. Vsakega nekaj, tudi mastno, kot pač jejo na kmetih. Vsak dan je popila kozarček ali dva vina. Vino je moralo biti do- bro, v zadnjih letih pa je imela naj- raje sladki traminec. Na zdravje torej Mariji Furek v 105. leto njenega življenja! •» M. Zupanič ptuj / RAZSTAVA OB 70-LETNICI TENISA Tenis se je iz plemiške, ka- sneje pa meščanske igre, s ka- tero so se ukvarjali maloštevil- ni posamezniki, neverjetno razširil, igra z belo žogico pa je postala dostopna malodane vsakomur. Danes igrajo tenis na območju mestne občine Ptuj na 8 igriščih Teniškega kluba Ptuj pri Termah in na 13 zasebnih igriščih množice re- kreativcev in vrsta dobrih tek- movalcev, od prvih pisnih zaz- namkov o organiziranem igranju tenisa na Ptuju pa je minilo že 70 let. Kaj se je doga- jalo od takrat do danes s teni- som na ptujskem območju, je raziskala sociologinja Tjaša Mrgole Jukič, zaposlena v Zgo- dovinskem arhivu Ptuj. Skupaj s Teniškim klubom Ptuj je pri- pravila razstavo z naslovom Tudi na Ptuju so igrali tenis, ki je na ogled do 18. maja na gra- du, svoja spoznanja pa je obja- vila tudi v biltenu. Igra ima v svetu še mnogo večjo tradicijo - kar 700 let je že minilo od pojava tenisu podob- ne igre, ki so jo igrali na franco- skem dvoru, od tu pa se je dve stoletji kasneje preselila v Angli- jo, kjer se je z odbijanjem žogice preko mreže prav tako krat- kočasilo plemstvo. V Sloveniji je bilo po doslej znanih podatkih prvo znano teniško igrišče na Posestvu pisatelja Ivana Tavčarja na Visokem iz leta 1897. Kmalu nato se je uveljavil tenis kot športna panoga tudi drugod po Sloveniji. Že pred prvo svetovno vojno So ga igrali v športnih klubih v Mariboru in Ljubljani, po vsej Verjetnosti pa je obstajalo pred J^etom 1918 tudi za današnjo ptujsko osnovno šolo Mladika, kjer so igrale gojenke šole. To igrišče je bilo prvo, ki ga je upo- rabljal Slovenski tenis klub Ptuj. Ustanovljen je bil leta 1924, že dve leti kasneje pa so pričeli člani urejati novi igrišči v Ljudskem vrtu. Vse to in celoten nadaljnji raz- voj ptujskega kluba, katerega naslednik je danes Teniški klub Ptuj, prikazuje razstava na ptuj- skem gradu. Tam se lahko spoz- namo tudi z oblačili, v katerih so tenis igrali nekoč, prav tako iz- vemo denimo tudi to, da je bil na Ptuju po drugi svetovni vojni te- nis nezaželen in so prvi igrišči na Kidričevem leta 1954 zgradili skorajda v ilegali. Prav tam so igrali tudi člani teniške sekcije, ki so jo ustanovili pri TVD Par- tizan Ptuj leta 1976, dokler se niso v začetku osemdesetih let preselili na svoja igrišča ob ptuj- skih toplicah. Tjaša Mrgole Jukič je podatke črpala iz zgodovinskih virov, iz dokumentacije Teniškega kluba Ptuj in pri številnih pričevalcih, ki jih je med iskanjem gradiva obiskala. Razstavo na gradu je postavila v sodelovanjem z Alešem Gačnikom, kustosom Pokrajinskega muzeja Ptuj. Na slovesnosti ob odprtju razstave so si obiskovalci ogledali film o tenisu in drugih športih iz leta Avtorica razstave Tudi na Ptuju so igrali tenis Tjaša Mrgole Jukič in Mima Jaušovec, najboljša slovenska teniška igral- ka. 1948, ki ga je za enkratno pred- vajanje posodil Arhiv Slovenije, na grajskem dvorišču so mladi igralci tenisa prikazali igro, oblečeni v kostume različnih zgodovinskih obdobij. Razsta- vo, ki so si jo že prvi večer ogle- dali številni ljubitelji tenisa, je odprla najboljša slovenska igral- ka tenisa Mima Jaušovec. Med drugim je povedala, da raste tudi na Ptuju pomemben rod tekmo- valcev, ki uspešno nadaljuje delo svojih zagnanih pradedov. M. Zupanič stojnci / PLOČNIKI IN KAPELI OB PRAZNIKU DELA Podaiišali želiid krajevni samoprispevelt v krajevni skupnosti Mar- kovci - po novem primestni četrti mestne občine Ptuj - re- sno razmišljajo, da bi po 15. juliju, ko jim poteče dosedan- ji četrti krajevni samoprispe- vek, razpisali novega. S sredstvi občanov so naredili veliko, v zadnjem času predvsem pri izboljšanju var- nosti prometa in varstva okolja. V naselju Stojnci, kjer so ob prazniku dela svečano odprli prvih tristo metrov urejenih pločnikov od 1500, bi radi to delo nadaljevali. Vlogo za sofi- nanciranje so že poslali skladu stavbnih zemljišč, direkcija za ceste Republike Slovenije pa jim je obljubila ureditev prehoda za pešce na regionalni cesti skozi naselje Stojnci. Projekt ureditve pločnikov je ocenjen na dvajset milijonov tolarjev; deset odstot- kov so zagotovili v krajevni skupnosti. Za obnovo obeh ka- pel pa so občani prispevali po tisoč oziroma dva tisoč tolarjev. Obnova je stala 450 tisoč tolar- jev. Blagoslovil ju je župnik Ja- nez Furman. Slovesnost so združili s tradi- cionalno postavitvijo majskega drevesa. Predsednik vaškega od- bora Stojnci Franc Kostanje- vec in predsednik sveta krajev- ne skupnosti Ivan Svržnjak sta se ob tej priložnosti zahvalila krajanom za dosedanje delo in prispevke pri urejanju posamez- nih naselij in skupnosti kot celo- Predsednik sveta krajevne skupnosti Markove! Ivan Svržnjak je govoril na slovesnosti ob predaji pločnikov, ka- pel in javne razsvetljave. Prvih tristo metrov pločnika v naselju Stojnci je že ureje- nih. Foto:Kosi te. V imenu mestne občine Ptuj je na slovesnosti, ki je bila 29. aprila, govoril Stane Napast, vodja oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo. ptuj / ŠPORTNIKI ZA ODSTRANITEV ARHITEKTONSKIH OVIR V ŠOLAH Festival športne elite Aleš Pinterič je eden tistih mladcev, ki jih življenje re- snično ni prikrajšalo za gorje. Že osnovno šolo v Ljudskem vrtu je obiskoval na invalidskem vozičku. Na srečo do nje ni imel posebno daleč. Danes je čisto drugače. Obiskuje gimnazijo v Kamniku, živi pa v tamkajšnjem domu za invalide, daleč stran od rojstnega Ptuja in svoje mame, ki mu je doslej lajšala težko živl- jenje. Šolanja ni mogel nadalje- vati na ptujskem srednješol- skem centru, ker le-ta zaradi ne- prilagojenih dostopov ne omo- goča šolanja invalidom. Sicer pa je le redkokatera šola v Sloveniji zgrajena drugače. Zato se mora- jo vsi tisti, ki jim je usoda položila katero od krutih bolezni že v zibelko ali pa so postali in- validi morda v eni od preštevil- nih prometnih nesreč, šolati pač tam, kjer so že ob gradnji mislili tudi na invalide. Daleč od doma je celo zdravim otrokom težko, zato si lahko samo mislimo, kako nesrečni so v tujem kraju in ob tujih ljudeh invalidi. Ta misel spremlja Aleševo nek- danjo sošolko, danes ptujsko gim- nazijko Andrejo Razlag in njeno mamo Silvo že nekaj let. Letos sta se lotili obsežne akcije, s katero želita opozoriti na problem invali- dov, ministrstvo za šolstvo in šport in družbo pa spomniti, naj vendar omogoči normalno šolanje tistim, ki jih od zdravih otrok loči voziček, s katerim ne morejo po stopnicah. Zaprosili sta za sodelo- vanje ptujske športnike, in to tudi tiste, ki so bili najboljši pred nekaj desetletji in so kot uspešni šport- niki do danes morda že utonili v pozabo. Skoraj vsi so prijazno potrdili svoje sodelovanje pri pro- jektu odstranitve arhitektonskih ovir po šolah. Športniki so običajno na vrhun- cu zmožnosti, uspehov in tudi sla- ve le krajši čas, nato pa prepustijo svoje mesto mlajšim in boljšim. Da na Ptuju ne bi najboljših pre- hitro pozabili, sta Andreja in Sil- va Razlag zbrali imena vseh naj- boljših, jih tudi obiskali in popi- sali njihove vtise iz časa, ko so tek- movali in bili proglašeni za naj- boljše ptujske športnike. Ugotovi- li sta, da je od leta 1957, ko so prvič proglasili najboljše športni- ke Ptuja, prejelo ta laskav naziv 32 športnikov in prav toliko šport- Andreja Razlag pripravlja z mamo Silvo prireditev, s ka- tero želi opozoriti na arhitek- tonske ovire v šolah. nic. Pri tem sta se naslonili predvsem na časopis Tednik, saj je ta edini razpoložljivi vir za ta dragocena zgodovinska dejstva. V začetku je izbor najboljših pri- pravljal Radio Ptuj, proti koncu šestdesetih let pa ga je prevzela ZTKO. Andreja je zbrane podat- ke obdelala v šolski raziskovalni nalogi in med drugim ugotovila, da je bila očitno najuspešnejša pa- noga na Ptuju atletika: naslov na- boljšega športnika je bil podeljen 13-krat atletom, naslov najboljše športnice pa kar 17-krat atletin- jam. Sicer pa so v začetku po naj- boljših športnikih sodeč prevla- dovali rokomet, orodna telovadba in atletika, kasneje pa so se jim pridružile letalske panoge. Te dni je Andreja Razlag sicer v Romuniji na svetovnem mladin- skem prvenstvu v kegljanju, ta čas pa mama Silva skupaj s Pokrajin- skim muzejem Ptuj pripravlja raz- stavo o najboljših ptujskih šport- nikih vseh časov, ki bo odprta 19. maja na gradu. Ta dan naj bi Ptuj obiskali številni slovenski šport- niki, od smučarskih reprezentan- tov do Brigite Bukovec, Britte Bilač, Rajmonda Debevca, Igorja Majcna, Marike Kardinar, prišel naj bi tudi starosta slovenskih športnikov Leon Štukelj, naj- boljša lanskoletna športnika inva- lida Draga Lapornik in Franjo Iz- lakar, košarkar Marko Milic, pa še invalidni novinar in avtor knjige Sreča je metulj Zvone Modrej. Tukaj jih bodo sprejeli poleg or- ganizatorjev še najboljši ptujski športniki vseh obdobij in panog. Razstava na gradu bo odprta ob 11. uri, program pa naj bi za goste trajal ves dan, dokler se ne bodo ob 19. uri zbrali vsi skupaj na slo- vesnosti v SSC, nato pa se preselili še na neformalno srečanje k Ribiču. •» M. Zupanič Organizacijski odbor srečanja slovenskih in ptuj- skih športnikov v podporo za- misli o odstranitvi arhitekton- skih ovir zbira na posebnem računu pri KBM podružnica Ptuj denar za uresničitev za- misli. Porabljen bo za odstra- nitev ovir v eni izmed ptujskih šol. Številka računa, na kate- rega lahko nakažete pomoč, pa je: 52400-621-2005-05- 1270133-87732. 14-NASVETI 11.MA.I 1995- TEDNIH Kuharski nasveti Oivjacina - nadaljevanie Najpogostejši nočin za pripravo divjačine je dušenje. Primerno je za mlado in nekoliko starejše meso divjih živali. Preden meso dušimo, ga prav tako damo v kvašo, kot sem že zadnjič omenila pri pečenju. Če meso dušimo, je zelenjava iz kvase veliko bolj uporabna kot pri pečenju. Priljubljenedušene jedi so; zimske obare s kuncem in lečo, zaj- cem in poprom ali aromatični ragu- ji, za katere meso vložimo za več dni v kvošo in ga potem počasi kuhamo v omaki, lahko tudi s pomarančno lupino, rozinami ali suhimi slivami. Tradicionalna francoska jed je div- jočinski rogu z majhnimi čebulica- mi, rezinami slanine in šampinjoni v omaki iz rdečega vina. Če pripravljamo ragu iz divjačine, damo meso v marinado. Meso pol- jubne divjačine narežemo no 4 do 5 dag težke koščke in jih zložimo v porcelanasto posodo. Meso prelije- mo z mešanico vina in blagega pehtranovega kisa. Po vrhu meso potresemo z začimbami in na tanke kolobarje narezano zelenjavo. Tekočina more vse pokriti. Če je ni dovolj, prilijemo malo mrzle vode. Posodo pokrijemo in jo postavimo na hladno tudi do 6 dni, odvisno od starosti živali. Divjačino lahko pečemo tudi na žaru, vendar so za to primerni le ne- kateri posamezni deli divjačine, kot je stegno, hrbet pri srni in enako tudi pn drugih živalih. Če hočemo dobiti polni okus mesa z žara, ga moram predhodno prav tako vložiti v kvašo ali marinado. Najpogostejša jed na žaru so srnini steki, ki jih narežemo iz srninega stegna, narahlo po- tolčemo, jih solimo in popramo, po- kapliomo z oljem in preslaninimo. Tako pripravljeno pustimo stati ne- kaj minut, nato steke spečemo na žaru. Med pečenjem jih večkrat pre- mažemo z mastnim čopičem. Na žaru spečemotudi narezanoslanino in jo navadno ponudimo zraven. Steke, zrezke in medaljone pa lahko spečemo tudi v ponvi. Opečenim odlijemo maščobo, prilijemo div- jačinsko omako in dušimo. Ponudi- mo jih lahko s kostanjevim pirejem, brusnicami, ananasom in drugim sadjem. Divjačinsko osnovno omako na- redimo tako, da kosti nasekamo na majhne kose in jih na maščobi ena- komerno opečemo. Dodamo očiščeno in na večje kose narezano jušno zelenjavo ter jo pražimo s kostmi vred. Dodamo na kolobarje norezano čebulo, do zarumeni, in vse skupaj pomokomo, narahlo prepražimo in dodamo svež ali kon- zerviran paradižnik. Prilijemo vodo in kuhamo tako dolgo, da zelenjava popolnoma razpade. Proti koncu kuhanja omako razmastimo, doda- mo začimbe, zeliščni šopek in vino. Divjačinska osnovna omaka je pri- merna za zrezke, medaljone, raguje in podobne jedi. Enako cenjena je tudi čista juha iz divjačine, ki jo pripravimoenako kot vse čiste juhe, le da uporabimo oprano meso in kosti določene vrste divjačine. Najpogostejši jušni vložek so na kocke narezane žemlji- ce, ki jih prelijemo s stepenim jaj- cem, rahlo premešamo in jih opečemo na maslu. Nekoliko boljšo juho pa dobimo, če zelenjavo narahlo prepražimo, dodamo meso in kosti, zalijemo in kuhamo. Proti koncu začinimo. JUHA IZ DIVJAČINE Potrebujemo (za pet oseb): - 65 dag divjačine (meso in lMZ Kulturni križem kražem SKORBA • Drevi ob 20. uri bo v domu krajanov snemanje Kon- certa iz naših krajev, radijske od- daje Radia Slovenija, ki jo vodi Boris Kopitar. PTUJ • V petek, 12. maja, bo ob 19.00 v ptujskem gledališču kon- cert ameriškega pihalnega orke- stra EUROPE BAND. PTUJ • V petek bo ob 20.15 v re- fektoriju minoritskega samosta- na koncert ptujskega noneta Območne obrtne zbornice in koroškega okteta KUD Prežiho- vega Voranca z Raven na Koroškem. DOBRAVA PRI ORMOŽU # 13. maja ob 10.30 uri bodo na svečanosti ob odprtju vaškega doma peli pevci ormoškega ko- mornega zbora, kot gostje pa bodo nastopili še pevci moškega zbora iz Metlike. GORIŠNICA • Gledališka sku- pina Prosvetnega društva Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje gos- tuje z Goldonijevim Lažnikom v nedeljo, 14. maja, ob 19.30 uri v Gorišnici. PTUJ # Od 12. do 15. maja bo na Ptuju mednarodni otroški fol- klorni festival. PTUJ • V ponedeljek, 15. maja, bo v kinu prepremiera filma Ra- dio.doc. PTUJ • V torek, 16. maja, ob 20. uri bo v gledališču ponovno sup- erkoraedija Mož moje žene v iz- vedbi Iva Bana in Iztoka Valiča. Vstopnice je potrebno rezervirati do 11. maja. PTUJ # Zgodovinsko društvo Ptuj pripravlja v sredo, 17. maja, ob 17. uri na dvorišču malega gra- du (mladinski oddelek knjižnice I. Potrča) predavanja Jožeta Cur- ka o malem gradu. PTUJ # V četrtek, 18. maja, bo mag. Verena Perko, kustodinja za antiko Mestnega muzeja iz Ljubljane, ob svetovnem dnevu muzejev pripravila posebno vodstvo po razstavi Amfora (raz- stava je v dominikanskem samos- tanu). Vodstva bodo ob 10., 12. in 14. uri. PTUJ • V četrtek, 18. maja, bo ob 10. uri v pravljični sobi mla- dinskega oddelka Knjižnice Iva- na Potrča medobčinski kviz na temo Zgodba o knjigi. PTUJ # V četrtek, 18. maja, bo ob 19.30 v gledališču predstavitev pesniške zbirke Petra Srpčiča. PTUJ • V petek, 19. maja, bo ob 21. uri v gledališču predstava Ro- mane Ercegovič Koga še zanima- jo princi v izvedbi Dijaškega doma Bežigrad iz Ljubljane. SLOVENSKA BISTRICA # V likovnem salonu slovenjebi- striškega gradu bo 19. maja ob 18. uri odprtje razstave keramike in olj Milice Koštrun iz Ljubljane ter Helmuta Jeraka iz Slovenske Bistrice. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor KUD Laporje in pianistka Mar- jana Vajngrl. PTUJ # Na gradu je na ogled razstava Tudi na Ptuju smo igrali tenis. PTUJ # V Miheličevi galeriji je še odprta razstava Mitologija Žoharjevega kurenta. PTUJSKA GORA • V galeriji Paleta je na ogled pregledana raz- stava ljubiteljske slikarke Vero- nike Rakuš. KINO PTUJ • Danes ob 18. uri je na sporedu Richiejevo fantas- tično potovanje in ob 20. uri Hi- tre tarče. Od 12. do 14. maja bobo ob 18. uri vrteli Levjega kralja, ob 20. uri pa prav tako Hitre tarče. Naslednji teden bo ob 18. in 20. uri na sporedu Jesenska pripo- ved. ČRNA KRONIKA TRČIL V NOSIINI STEBER Po Tovarniški cesti v Kidričevem je v sredo, 26. aprila, ob 5. uri vozil oseb- ni avto Milan S. iz Kidričevega. Pred podvozom železniške proga je začel zavirati, ob tem pa je izgubil oblast nad vozilom in trčil v nosilni steber železniškega podvoza. Pri trčenju se je voznik hudo ranil in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. TRČENJE V KRIŽIŠČU V sredo, 26. aprila, ob 13.50 je po lokalni cesti skozi Lancovo vas vozil osebni avtomobil Zlatko D. in zapeljal v križišče z magistralno cesto v trenut- ku, ko je iz smeri Hajdine pripeljal osebni avto, ki ga je vozil hrvaški državljan Branko S. V trčenju sta se Zlatko D. in njegov sopotnik 16-letni F.D. s Pobrežja hudo ranila. Hrvaški državljani - voznik Branko S. ter so- potnika Miro G. in Ljudevit M. - pa so bili lažje ranjeni. S TRAKTORJEM PRED TOVORNJAK Voznik traktorja Ivan S. iz Sloven- ske Bistrice je v domačem mestu v križišču Vodnikove ulice zavijal na Ti- tovo cesto in pri tem zapeljal čez polo- vico vozišča. Prav tedaj je po magi- stralni cesti iz smeri Slovenskih Konjic vozil tovornjak Anton K. iz Slovenske Bistrice in kljub umikanju v desno ni mogel preprečiti trčenja. Pri tem je traktor odbilo v obcesti jarek, tovorn- jak pa je zapeljal levo čez cestišče, kjer je trčil v nasip obcestnega jarka. V nezgodi sta se voznik Anton K. in so- potnik Janko Ž. z Zgornje Ložnice hudo ranila, voznik traktorja pa ni bil resneje poškodovan. Škodo na obeh vozilih so ocenili na 3,300.000 tolar- jev. Z AVTOM V BETONSKI PREPUST V četrtek, 27. aprila, je med vožnjo po regionalni cesti skozi naselje Stojnci voznik osebnega avtomobila Muhdin M. iz Maribora zapeljal na de- sno bankino, po njej vozil okoli 40 m, potem pa trčil v betonske prepust ob- cestnega jarka. V nezgodi se je huje ranil sopotnik Alojz T. iz Maribora. Z AVTOM ČEZ NASIP IN V DREVO V četrtek, 27. aprila, ob 1. uri je Brankov, iz Loperšic v ormoški občini med vožnjo skozi domače naselje za- peljal na bankino, od tam pa na levo stran cestišča, kjer je vozilo bočno odneslo čez nasip in je trčilo v drevo. Voznika Branka V, je ob trčenju vrglo skozi zadnje steklo iz vozila, kjer je obležal hudo ranjen. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Franjo J. iz Hvaletincev, občina Juršinci, je v četrtek, 27. aprila, okoli 19. ure vozil osebni avto po lokalni cesti skozi naselje Gomilca. V blagem levem ovinku je zapeljal na bankino, izgubil oblast nad vozilom in čez levi vozni pas zapeljal v grmovje, od tam pa po klancu na travnik, kjer je obstal. V nezgodi se je sopotnik Franc V. iz Smolincev huje ranil. Z AVTOM V MOTORISTA V soboto, 29. aprila, okoli 21. ure je Bogdan F. iz Lovrenca na Dravskem polju vozil osebni avto po regionalni cesti skozi naselje Stanečka vas pri Majašperku. V ostrem ovinku je za- peljal na nasprotni vozni pas, po kate- rem se je prav tedaj peljal z motornim kolesom 17-letni D.V. iz Stanečke vasi. Ob trčenju je motorista vrglo v vetrobransko steklo, od koder je pa- del v obcesti jarek, kjer je obležal hudo ranjen. Lažje se je ranil tudi voz- nik osebnega avtomobila Bogdan F. Z AVTOM V BETONSKO OGRAJO V nedeljo, 30. aprila, med 2. in 3. uro je Robert P. iz Ugrovca, občina Slovenska Bistrica, med vožnjo skozi naselje Pečke pri Makolah v ostrem desnem ovinku izgubil oblast nad vo- zilom, zapeljal na levo stran cestišča in trčil v betonsko ograjo stanovanj- ske hiše. Voznik se je v nezgodi hudo ranil. TRČILA OSEBNA AVTOMOBILA V nedeljo, 30. aprila, ob 15.30 je po regionalni cesti skozi naselje Placar vozila osebni avto Dunja K. iz Ptuja. V ovinku je zapeljala na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Marjan Z. iz Nove vasi pri Ptuju. Avtomobila sta trčila, pri tem pa sta bila sopotnika Vinko K. in Josipina K., oba iz Ptuja, huje ranjena, voznica Darja K. pa lažje. Huje ranjen je bil tudi voznik Marjan Z. HUDO RANJENA SOPOTNICA V torek, 2. maja, nekaj pred 7. uro je Jožef F. iz Straže pri Voličini po lokani cesti skozi naselje Dolge Njive vozil traktor s priklopnikom, na katerem je imel naloženo hlodovino. V ostrem ovinku je tovor zdrsel na desno stran priklopnika, ta se je prevrnil v obcest- ni jarek, tovor pa je padel na Ano J. iz Jiršovcev, ki je med vožnjo sedela na njem. Pri tem se je Ana J. hudo ranila. AVTO V OBCESTNI JAREK V sredo, 3. maja, je po lokalni cesti iz smeri Turškega Vrha proti naselju Pestike, občina Zavrč, vozil osebni avto Hasen K. iz Ruja. V ostrem ovin- ku je zapeljal s cestišča in avto se je prevrnil v obcestni jarek. Voznik Ha- san K. in sopotnik Aleksander G. iz Sobetincev sta se v nezgodi hudo ra- nila. Z AVTOM V TOVORNJAK IN V SMRT Po magistralni cesti od Maribora proti Ruju je v petek, 5. maja, ob 3.30 vozil osebni avto 37-letni Rexhu Rex- ha - Edi iz Maribora. V Zlatoličju je v desnem nepreglednem ovinku zapel- jal na nasprotni vozni pas in trčil v to- vornjak, ki ga je nasproti pripeljal slo- vaški državljan Erich A. V nesreči je Rexha dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju trčenja. MED PREPIROM MAHAL Z NOŽEM V Zgornji Senarski, občina Lenart, so pred prvim majem veselo kresova- li. Ob tem se je vnel prepir med 44-let- nim Stanislavom in 43-letnim Fran- cem. Začela sta se prerivati in Stani- salv M. je z žepnim nožem nekajkrat zamahnil proti Francu ter ga porezal po roki. Poškodbe so bile tako hude, da so mu morali pomagati v maribor- ski bolnišnici. Proti drugemu pa so ukrepali policisti. DELOVAN NEZGODA NA HARDEKU V petek pred 1. majem se je v tovar- ni Primat na Hardeku pri Ormožu Boštjan J. iz Središa ob Dravi pri delu poškodoval. Rezkalec mu je zagrabil mezinec in prstanec leve roke, mezi- nec mu je odtrgalo, prstanec pa močno poškodovalo. Moral je na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. S HUDIMI OPEKLINAMI V BOLNIŠNICO V Spodnjem Gasteraju je 1. maja Jože K. v garaži stanovanjske hiše po- pravljal osebni avto. Med varjenjem podvozja se je talila in nato vžgala zaščitna smola. Pri tem se je vžgala tudi Jožetova delovna obleka. Sple- zal je iz kanala, nad katerim je imel postavljen avto. Na pomoč sta mu priskočila še soseda in hudo opečenega so prepeljali v maribor- sko bolnišnico. OMAHNIL V SMRT V soboto, 6. maja, dopoldne je 29- letni Mladen P., delavec firme lnterex iz Ljubljane, polagal izolacijsko folijo na strehi objekta Taluma v Ki- dričevem. Pri tem je omahnil z višine 12 metrov in se pri padcu tako hudo poškodoval, daje kmalu po prevozu v ptujsko bolnišnico umrl. ZGORELA AVTOMOBIL IN ČEBELNJAK V začetku prejšnjega tedna je zago- relo v osebnem avtomobilu, ki ga je po magistralni cesti skozi Zgornjo Hajdino vozil Daniel E. iz Župečje vasi. Goreti je začelo zaradi napake na električni napeljavi v motorju, ogenj se je razširil in avto je v celoti zgorel. V četrtek, 4. maja, dopoldne je Lud- vik V. iz Spodnjih Jablan pri Cirkov- cah z bencinskim spajkalnikom raz- kuževal svoj čebelnjak na kolesih. Verjetno ni opazil, da je začelo v enem izmed panjev v sredini čebelnjaka tle- ti. Vnelo se je in ogenj je zajel ves čebelnjak. Zgorelo je 60 panjev s čebeljimi družinami. Škodo so ocenili na dva in pol milijona tolarjev. VLOMI IN TATVINE Med prvomajskimi prazniki je nez- nanec vlomji v prostore otroškega vrtca OtonaŽupančičavSIovenski Bi- strici. Odnesel je dva manjša kalkula- torja in povzročil škode za 200.000to- larjev. Med 30. aprilom in 3. majem je nez- nanec vlomil v poslovne prostore podjetja Jeruzalem Ormož - Sadjarst- vo v Savcih. Poskušal je odnesti vse- bino iz blagajne, vendar mu blagajne ni uspelo odpreti, povzročil pa je škodo za okoli 400.000 tolarjev. V noči s 4. na 5. maj je neznanec vlomil v stanovanje Gabrijele R. na Ti- tovi cesti v Slovenski Bistrici. Prebrs- kal je stanovanje, odnesel tri ure in ne- kaj drugih drobnarij in s tem lastnico oškodoval za 100.000 tolarjev. TIHOTAPIL LJUDI IZ BANGLADEŠA V soboto, 30. aprila, so policisti na bencinski črpalki v Ormožu ustavili voznika tovornjaka Boštjana R. iz okolice Radomelj. Pri pregledu to- vornjaka so ugotovili, da je imel v zaprtem delu tovornjaka kar 18 ljudi, državljanov Bangladeša, ki jih je pre- peljal čez hrvaško in slovensko mejo. Državljane Bangladeša so predali hrvaškim varnostnim organom, voz- nika pa kazensko ovadili. •>FF RODILE SO - (I SI II \\10; Margcrcta Vidi.'\ I , - pr^, komorskc 14, i'iuj - dečka- Vera ivančič, Gradi.šča 7h, Cir- kulane - Tadeja; Tanja Hcrc- og. Paradiž 28, Cirkulane . Sandro; Irena Prcložnik Mestni Vrh 114/b, Ptuj - Nejca; Sonja Toplak, Strelci 5/a, Mar- kovci - Anjo: Marica Krajnčič Slicjaci I 1. I )iii n.iva - Suzane i.alija /.Lini.III, I osicnc na Dr. polju 81/b - l'atricijo; Manica Copak, Sloven.skogoriška c. I5 - Primoža; Marjana Šck, Kajžar 39, Miklavž - dečka; Irana Horvat, Podgorci 60, Podgorci - Urško; Dominika Kclcmina, Gruškovcc 22, Cir- kulane - Mojco; Silva Belšak, Brezje 2, Videm ob Sčavnici - Danijela: Tanja Kotiš, Žcro- vinci 54, Ivanjkovci - Tilna; Olga Hauzer, Zg. Hajdina 142, Hajdina - deklico; Sabina Ban- dur, Orehova c. 80, Orehova vas - Urško; Marta Živič, Apače 39, Lovrenc - dečka; Anita Cvetko, Sodinci 24, Ve- lika Nedelja - dečka; Ivanka Sever, Dr. Kovačiča4, Ormož- dečka; Valerija Pernek, Dol pri Stopercah 13, Stoperce - Mitja; Simona Krepek, Gomi- la 4, Destrnik - Sašo; Marija Stergar, Krčevina pri Vurber- gu 41/b, Ptuj - Alena; Andreja Mlakar, Kostanjevcc 7, Zg. Ložnica - Venčeslava; Vida Hojnik, Hlaponci 10, Juršinci - dečka; Sonja Preložnik, Vi- dem 8, Videm pri Ptuju - Mat- jaža; Natalija Veršič, Selška c. 39, Ptuj - Tajdo; Nataša Rus, Stročja vas8L Ljutomer- Mat- jaža; Dalija Čošič, Smetanova 43, Maribor - dečka; Sonja Čamernik, CMD 4, Ptuj - Tjašo. POROKE - PTUJ: Boris Janžekovič in Zinka Horvat, Polenci 11/b; Stanislav Zaje in Vida Turnšek, Jurovci 13; Marjan Emeršič, Lancova vas 56, in Marjana Zaje, Jurovci 13; Drago Žemljic in Brigita Gregorinčič, Predava 15; Vla- do Strelec, Strelci 2, in Milena Pihler, Pacinje 14; Jožef Kamp! in Danica Petek, Zg. Hajdina 104/č; Rajko Žnida- rič, Sobetinci 34, in Irena / Kline, Nova vas pri Ptuju 81, * Ptuj; Peter Ferk, Meijski hrib 21, in Renata Pulko, Žetale 62; Janez Korpič, Prvenci 8/c, in Mihaela Gajzer, Zabovci 16; Roman Grabar in Zdenka Čuš, Dornava 25; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52, in Da- rinka Žunkovič, Grdina 2; Alojz Druzovič in Anica Žmauc, Zagorel 60; Drago Kristovič, Podvinci 100, in Martina Meglic, Spuhlja 135/a; Bojan Verdcnik in Zdenka Kos, Krčevina pri Vurbergu 59; Savo Djurovič Škotiber, in Valerija Ivanuša, Arbajterjeva ul. 3, Ptuj; Jožef Horvat in Marica Žižek, Za- gorel 62; Srečko Bedrač in Da- rinka Jus, Pod gonjami 61, Prc- valje; Marjan Arnuš, Novinci 31, in Terezija Kramberger, Biš27. UMRLI SO: Marija Jurič, ro- jena Cigula, Dornava 44, =!= 1913-t21.aprilal995;Marija Markuš, rojena Matjašič, Slo- venja vas 61/c. 1911 - t 23. april 1995; Srečko Kajnih, Raičevaul. 8, Ptuj,:!; 1910-t 24. aprila 1995; Marija Saga- din, rojena Mlakar, Slovenja vas 46, 1919 - t 25. aprila 1995; Marija Čeh, Podvinci A. 1926-t 26. aprila 1995; Slav- ko Janžekovič, Podvinci 11 2 a, :i: 1953 -t 26. aprila 1995; He- lena Vrabič, rojena Adam, Kupčinji Vrh 1,:-: 1914-t 25. aprila 1995; Franc Korcz, Kupčinji Vrh 44.1912-1 29. aprila 19^;?: Iganc Kajnili. Prečna pot 9 a, Ptuj.1913-t 30. aprila 1995: Jožef Knietcc, Slovenja vas 38 b, 1931 -1 28. aprila 1995: Metod Budja, Osek 1 ll.;i: 1948-t 30. aprila 199S; Jožef Vajda, Bukovci 112, 1919 - t 3. maja 1995; Marija Vuk, Libanja 30, 1926 - t 29. aprila 1995; Ra- doslav Simonič, Sp. Hajdina 52. :i: 1933-t 3. maja 1995: Sil- vester Mernik, Lasigovci 9, 1947 - 13. maja 1995; Terezija Horvat, rojena Vršič, Kvedro- vaul.3, Ptuj.t4. maja 1995.