AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANCUACE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 220 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 20, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Roosevelt bo držal roke proč od evropskih zmesvnjav. "Zadeva ne briga Zed. držav Washington, 19. septembra. Predsdenik Roosevelt se je celi dve uri posvetoval s svojim kabinetom glede vojne nevarnosti, ki zna vsak čas zadeti Evropo in kaj naredi Amerika v danih razmerah. Predsednik nikakor ne namerava dramatično nastopiti in zahtevati mir, pač pa se je sklenilo, da drži Amerika roke proč od vse evropske afere. Z napetostjo pa pričakuje Roosevelt poročila o posledicah zgodovinskega obiska angleškega ministerskega predsednika Chamberlaina pri Hitlerju. Na vprašanje, če misli predsednik Roosevelt tekom prihod- njih 24 ur posredovati v evropskih zadevah, je neki član njegovega kabineta, ki ni hotel izdati svojega imena, odgovoril negativno. Predsednik bo nastopal, kakor se bodo dogodki razvijali. Vodila ga bodo pri tem poročila ameriških diplomatskih uradnikov, s katerimi je v zvezi z najbolj modernimi sredstvi in napravami. Neki kabinetni uradnik se je izjavil, da je položaj bolj resen kot pa misli povprečni Ameri-kanec. Dasi Amerika ni direktno prizadeta, pa je indirektno, kajti mednarodna trgovina trpi in kršijo se mednarodne pogodbe, katere je tudi Amerika pod pisala. -o— Hitler zahteva: Naredite konec homatijam na Češkem ali pa bo nastopila nemška armada Berchhtesgaden, Bavarska, 19. septembra. Napram ameriškim časnikarskim poročevalcem se je diktator Hitler včeraj izj avil, da mora biti konec homatijam na češkem in to v najkrajšem času ali pa bo on naredil konec. "češka tvori danes rak-rano, s katero se zastruplja vsa Evropa, i Ako pustimo, da se nadaljuje, tedaj bo postala mednarodna rak-rana. Nastala bo splošna vojna in trpela ne bo samo Evropa pač pa tudi ostali svet." "češka vlada trdi, da ne more razpisati splošnega glasovanja, kajti tega češka ustava ne predpisuje. Kar se tiče. mene, predpisuje češka ustava samo to: da imajo Čehi pravico zatirati 8,-000,000 oseb drugih narodnosti, dočim sami štejejo 7,000,000." Nadalje se je Hitler izjavil, da je angleški ministerski predsednik iskren in ima dobro voljo, da se ohrani splošni mir. Hitler je bil silno nevoljen, ker je češka vlada izdala povelje za aretacijo Hehleina, voditelja sudetskih Nemcev, "ter je Hitler rekel, "in rad bi videl, če bo čehoslovaška vlada imela drznost, da izda zaporno povelje proti meni." Večerja za delegate Direktorij Slov. del. doma na Waterloo Rd. priredi nocoj večer večerjo in ples v počast delegatom S. D. Zveze. Za godbo bo skrbel Vadnalov orkester. Večerja se bo servirala v klubovih prostorih od 6. ure naprej. — J. L. Lokar, predsednik. -o- Kitajci plačali Kitajska vlada je izročila ameriški vladi ček v svoti $1,250,-000, da se plača povzročeno škodo na ameriškem parniku "President Hoover," katerega so kitajski zrakoplovi nedavno bombardirali. Slike mlad. zborov Beros Studio sporoča, da so slike mladinskih pevskih zborov, ki so bile vzete zadnjo nedeljo ob priliki koncerta, gotove in se lahko naroče pri Beros Studio ali pri tajnici Miss Ani Traven. Slike so jako lepo izpadle in stanejo $1. V bolnico Mrs. Mary Bradač, 10414 Reno Ave. se je morala podati v bolnico v svrho zdravljenja. Nahaja se v St. Lukes bolnici, soba št. 201, kjer jo prijateljice lahko obiščejo, želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja. Priporočilo Mr. Abram nam sporoča iz konvencije SDZ, da priporoča gotovim postopačem okoli S. N. Doma, da se prijavijo za lojali-stično Španijo, ker Ameriki niso dosedaj in tudi ne bodo nikdar kaj koristili! Politična seja ! ; V torek 20. sept. se vrši ob 8. uri zvečer seja Labor Nonpartisan kluba v 32. vardi. Seja se vrši v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Udeležite se polnoštevil-no. Sudetiski Nemci so needini med seboj Praga, 19. septembra. Potem ko je čehoslovaška vlada prepovedala nadaljni obst,anek stranki sudetskih Nemcev, je nastal razkol med Nemci samimi. Dognalo se je, da niso vsi sudetski Nemci s Henleinom, katerega se sicer splošno smatra za voditelja Nemcev na Češkem. V mnogih mestih so Nemci poslali zastopstva do zastopnikov češke vlade in so izjavili, da se nikakor ne strinjajo s politiko Henleina, zlasti pa ne z njegovo idejo, da se sudetski Nemci priklopijo k Nemčiji. To je začetek spora med sudetskimi Nemci, ki daje Hitlerju mnogo misliti. Hitler je dosedaj mislil, da so sudetski Nemci medsebojno popolnoma edini. Medtem pa je vlada dala zapreti vse urade stranke sudetskih Nemcev in je obenem zaplenila njih premoženje. -o- Mestna železnica Tudi zadnji poskus za mirno spravo med vodstvom cestne železnice v Clevelandu in med zastopniki mestne vlade se ni ob-nesel. Kompanija je tako trmasta, da niti najmanj ne popusti. Zato je župan Burton naročil mestnemu direktorju postav, da spiše prošnjo na zvezno vlado, da dobi mesto Cleveland $5,000,000, da mesto ustvari svojo lastno cestno železnico in nakupi buse. Na mestni železnici bo vožnja cenejša in kompanija bo morala končno radi svoje trme napovedati bankrot. Najdena očala Pred SND na St. Clair Ave. so se včeraj našla rožena očala. Kdor jih je zgubil, jih lahko dobi v našem uradu. Milijoni v orožju Londonj, 19. septembra. Evropa je danes pripravlje-Ijena za vojno. Nad deset milijonov moških je oboroženih do zob in imajo na razpolago bolj moderno moril-no orožje, kot ga je še kdaj imela kaka armada na svetu. Francija ima 2,000,000 mož, Nemčija en milijon, sovjetska Rusija 3,000,000, Čehoslovaška 1,000,000, Italija 500,000, Anglija manj kot 200,000. Ostale države imajo skoro dva milijona ljudi oboroženih, ki so vsak čast pripravljeni začeti z ubijanjem! Čehi prisiljeni da se podajo Praga, 20. septembra, čehoslovaška vlada je prišla do prepričanja, da se bo morala podati zahtevam Anglije in Francije in privoliti v razkosanje svoje republike, da ugodi tiranskim zahtevam Hitlerja. Tako Anglija kot Francija sta čehoslovaško republiko popolnoma zapustili in se podali Hitlerju. Videti je, kot da se danes cela Evropa klanja nemškemu diktatorju. In da je sramote in izdaje še več, je tudi bcljševišlaa Rusija lizjavila, da ne pride Čehoslovaški na pomoč, ker Francija ne bo podpirala Če-hoslovaške. Tako so demokratične države izdale demokratično čehoslovaško • in uklonile svoje hrbte diktatorju! češki kabinet je včeraj zboroval in prišel do zaključka, da v danih razmerah ne more druze-ga storiti kot podati se. Te dni obišče angleški ministerski predsednik Chamberlain ponovno Hitlerja in tedaj se bo določilo koliko češkega ozemlja zasede Hitler s svojimi četami. Za Čehe so ti dnevi najbolj poniževalni, odkar so bili premagani od Avstrijcev v letu 1524. Videti je, da je Hitler danes gospodar vse Evrope. Policijski rekordi Vlada v Washingtonu je odobrila, da WPA uslužbenci popolnoma preuredijo zastarele rekorde policijskega oddelka v Clevelandu. Projekt bo veljal nekako $50,000. 90 oseb bo na delu tekom enega leta. Ko bo delo dovršeno bodo rekordi tako urejeni,* da boste lahko vsako sekundo imeli na razpolago katerikoli rekord policijskega oddelka. Vola bodo pekli Eksekutivni odbor demokratske stranke v Clevelandu priredi v nedeljo 25. septembra izlet v Geauga Lake park, kjer bodo pekli celega mladega vola. Navzoč bo Ray Miller, Charles Sawyer in zvezni senator Robert J. Bulkley in mnogo drugih demokratov. Kaznovani motorman Motorman ulične železnice Frank Duban, je bil na sodniji kaznovan v globo $5.00 in plačati mora sodnijske stroške, ker je 5. septembra pognal ulično karo v neki pogrebni voz. Nov grob Danes zjutraj je v Marine bolnišnici preminul Frank An-tončič, star 44 let, stanujoč na 6516 St. Clair Ave. Svoječasno je služil pri ameriški armadi. Pogreb bo vodil Frank Zakrajšek. Podrobnosti jutri. Zborovanje 9. konvencije S. D. Z. 12. zasedanje v pondeljek 19: septembra, 1938 Točno ob 9. uri zjutraj v pondeljek otvori novi konvenčni predsednik Josip Trebeč 12. zasedanje 9. konvencije S. D. Z. Konvencija ga pozdravi. Odsotni so: Lah, Skiilj, Stokelj, Levstik, Kalcic, Bačar, Ravnahrib m Basa, ki so se vrnili na delo. Ponovna debata nastane glede namestnikov delegatov, da naj se jim dovoli vstop, toda konvencija vztraja pri svojem stališču. Brat Dolenc je mnenja, da konvencija ni odglasovala glede namestnikov, pač pa je bilo to le mnenje! gl. odbora, toda brat Lokar pra-j vi, da je on stavil tozadevni predlog, da se namestnikov ne pripusti na konvencijo in je bil pred-og skoro enoglasno sprejet. Sprejet predlog, da če kdo izmed delegatov pride na konven cijo, dočim je delal en dan ali dva, da se ga ponovno prizna delegatom. Resolucijski odbor poroča, da mu je zmanjkalo enega člana in konvencija sklene, da ne bo volila nadaljnega in naj odbor posluje, kakor je, kar naprej. Preide se na čitanje pravil. Odbor za pravila je čital točko, da če je član suspendiran, da dediči niso upravičeni do smrtnine. Več delegatov se izjavi, da je to krivica, toda odbor za pravila pojasni, da je mnenja, da če je •lan dva meseca Suspendiran, da niso dediči upravičeni do smrtni-nene. Jako obširna debata se je začela glede pogrebnih stroškov. Odvetnika Mr. Surtz in Mr., Kushlan sta pojasnjevala, da'je pro'ti-postavno zapustiti del smrtnine za pogrebne stroške. Sodnije so ovrgle vse tozadevne določbe in so morale bratske organizacije, ki so plačale za pogreb, isti denar ponovno plačati dedičem. Sicer postava tega direktno ne prepoveduje, toda za-varovalninski oddelek je postavo tako tolmačil, dokler sodnija ni posredovala. Najvišja sodnija države Ohio se pa do danes o tem še ni definitivno izjavila. Brat Vehovec dobi ponovno celo butaro vrtnih cvetlic. Glavni tajnik brat Gornik konštati-ta, da izmed 6,000 članov S. D. Zveze jih nima 4,000 navedene pravilne starosti. Prišli so slučaji, ko se je dognalo, da je član plačeval kot 12 let mlajši, kot je v resnici bil in da Zveza radi tega vsako leto zgubi ogromne svo-te. Zahtevati bi se moralo torej od vsakega novo pristoplega rojstni ali krstni list, da se do-žene pravilna starost. Ko so člani, ki so dosegli 70. leto, začeli prositi za pokojnino, so le trije člani izmed desetih imeli v resnici pravilno starost navedeno. Odmor. Po odmoru se čita točka 162 provizoričnih pravil, ki pravi, med drugim, da ima glavni odbor pravico vtrgati smrtnino od kake morebitne dolžne svote Zvezi na prvo vknjižbo. Mnogo dele gatov se prijavi za govor k tej točki. Končno pa odvetnika brata Kushlan in Surtz to stvar temeljito pojasnita, rekoč, da Zveza nima nobene pravice vtrgati od smrtnine dolžno svoto, razven ako je pokojni kaj dolgoval Zvezi ali društvu na asesmentih in postavnih rednih plačilih. Končno konvencija odglasuje, da se zavrže vsa točka 162 in črta. Oba odvetnika sta pojasnila, da vsakdo, kateremu se je vtrgala smrt-nina na dolg prve vknjižbe je to- žil in tožbo tudi dobil. Konvencija preide na pokojninski sklad, točka 164 provizoričnih pravil. Tudi ta točka je zahtevala dolgo in obširno debato, ki je pa bila na mestu, kajti prišlo je na dan marsikaj, o čemer mora članstvo biti poučeno. Odbor za pravila je stavil slede-io novo točko: SDZ vzdržuje sklad iz katerega se plačuje starostna podpora. Ko član doseže 70 let, je upravičen do stalne mesečne pokojnine in sicer: ako član pristopi pred-no dopolne 30. leto starosti, je opravičen do $20.00 mesečne pokojnine; ako pristopi med 30. in 10. letom starosti, je upravičen io $15.00 pokojnine na mesec, in iko pristopi med 40. in 50. letom je upravičen do $10.00 pokojni-ae na mesec. Ta točka pa stopi / veljavo šele za nove člane, ki jodo sprejeti po 1. jan. 1939, do-im se starih članov, ki sedaj dobivajo pokojnino, ne tiče. Mnogi delegat je so mnenja, da ;edanja točka ni pravilna in pra-/ična in so slučaji, ko je n. pr. lan plačal v pokojninski sklad lekako $20.00, toda je potegnil z tega sklada že do $1,700.00. V akih razmerah pokojninski ;klad ne more dolgo vztrajati, in .cot se izjavil brat Kushlan je krivda v tem, ker člani po doseženem 70. letu enostavno nečejo imreti. George Turek se požene za stare člane, dočim je sestra Zalokar Za znižano pokojnino, Brat Terbižan pove, da bi on predlagal, da se pokojninski sklad popolnoma odpravi pri Zvezi, ker bi morala država skr->eti za starostno pokojnino, toda ter ve, da bo zamera, tega ne bo predlagal. Konvencija sliši statistiko, da ,e pri Zvezi 316 Alanov, ki so nad i0 let stari in ki bodo polagoma prišli v breme pokojninskega •.klada. Br. Gornik je s številkami precej dobro pojasnil stanje pokojninskega sklada. Ura je ooldne, zasedanje prekinjeno. 13. zasedanje 9. konvencije, 19. septembra. Cita se zapisnik sobotnega zasedanja. Z nekoliko manjšimi spremembami se zapisnik sprejme. Brat Vehovec se pritoži, da so mu delegatje odnesli, oziroma uničili že šest slamnikov. Kljub temu prihaja brat Vehovec vselej z novim slamnikom na konvencijo. Veste $3,000.00 na leto plače se že lahko kupuje nove slamnike. Glede preliminarnih polic se glasovanje v toliko popravi, da je bilo 89 delegatov za preliminarne police in 26 proti. Konvenčni podpredsednik Lokar naznani, da mu je policija sporočila, da bodo zaplenili bratu Vehovcu avtomobil, ako ga ne odstrani iz mesta. Vehovec hiti ven, da prepreči zaplembo. Stavljen predlog, da ker se je konvencija zavlekla, da se dela po osem ur na dan, toda predlog je propadel. Konvencija zboruje samo sedem ur na dan. Apelira se na zbornico naj nikar ne uganja šal, ker je čas predragocen. Nadaljuje se s pravili pri točki 165 provizoričnih pravil. Sestra Zalokar izjavlja, da je proti izrednim podporam, katere daje Zveza po $100.00 na leto revnim članom. Je odklonjeno. Nekaj novega je v pravilih, da se plačuje za izgubo prstov boljša podpora kot dosedaj. Brat Terbižan predlaga, da plačujejo člani stari od 20 do 30 let po 70c na mesec za. bolniško podporo, člani od 30 do 40 let po 75c na mesec, jn člani stari nad 40 let pa 80 centov. To bi bila nekaka kazen za starejše člane, ki so manj zmožni plačevati asesmente kot mladi člani. Konvencija odkloni ta predlog. Delegat Kozian iz Loraina predlaga, da se plača odškodnina ne samo za zgubo očesa, pae pa tudi za zgubo vida, toda konvencija ne sprejme tega. Konvencija je pa povišala odškodnino za zgubo obeh rok in obeh nog. Konvencija je tudi odobrila predlog, da se plačuje bolniška podpora od prvega dneva bolezni. Dosedaj sta se dva dneva izpustila. To je bolj pošteno za člane. Na dalje je bil stavljen predlog, da se plačuje bolniška podpora za prvih 26 tednov bolezni v celoti, a za nadaljno dobo bolezni, dokler bolezen traja, pa polovična podpora. Sedaj je v pravilih, da se plačuje za 26 tednov celotna podpora, za nadaljnih 26 tednov polovična podpora, za ostalo dobo pa ena tretina bolniške podpore, dokler bolezen traja. Brat gl. tajnik poroča, da imamo danes pri SDZ 84 neozdravljivih članov, ki vlečejo podporo in da so nekateri potegnili že do $5,000.00 bolniške podpore. Konvencija sprejme staro točko, da se plačuje kot se je plačevalo dosedaj. Nobena organizacija ne plačuje toliko za bolniško podporo kot SDZ. Ženske so bile po sedanjih pravilih deležne do bolniške podpore po šestih tednih v slučaju porodne podpore. Po novih pravilih bodo deležne podpore po treh tednih po porodu. Delegatje vedno bolj pritiskajo, da konvencija hitreje posluje, toda dva ali trije delegatje ali delegatinje so, ki imajo obilico vprašanj, pojasnil in nasvetov, kar seveda vzame čas. Konvencija sprejme predlog, da noben zdravnik ne sme dovoliti bolniku, da se nahaja zunaj svojega stanovanja po 8. uri zvečer. Precejšna debata je nastala radi spolnih bolezni, toda sprejet je predlog odbora za pravila, da ostane, kakor je odbor predlagal, da se za spolne bolezni ne plačuje podpora. Mnogo je debate na konvenciji, toda končno je vse sprejeto kot priporoča odbor za pravila, ki je vzel v poštev priporočila društev in gl. odbora. Sprejeta je bila nova točka, da se prizna tudi zdravnike, ki so poznani kot osteo-pati, da lahko zdravijo bolne člane. Umobolni člani, ki se nahajajo izven države Ohio v raznih zavodih, so enako upravičeni do podpore pod gotovimi pogoji kot oni, v državi Ohio in če so ozdravljeni, se jih sprejme zopet med članstvo. Odmor. Odbor za pravila poroča, da je zvišal v gotovih slučajih operacijsko podporo, oziroma je dovolil podporo za operacije, ki dosedaj niso bile v pravilih. To se zlasti tiče točk "f," "1" in "n" v provizoričnih pravilih. Sprejme se točka, da v slučaju, da je več operacij Rusko časopisje Moskva, 19. sept. Govor laškega diktatorja Mussolinija, ki ga je imel slednji v nedeljo v Trstu, ni izzval tu nobenega začudenja. Tembolj pa je rusko časopisje zadovoljno s stališčem, ki ga je zavzela čehoslovaška vlada proti plebiscitu in izjavo, da raje zgrabi za orožje kot bi se podala zahtevam Hitlerja. Tem bolj je pa rusko časopisje srdito na angleškega ministerskega predsednika Chamberlaina, katerega dolži, da je izdal Čehoslovaško. Anglija pri tem nima čednih namenov, je mnenje ruskega časopisja. Kar se pa tiče francoskega stališča, pišejo ruski listi, mora Francija izbirati med kolektivnim mirom in med kapitulacijo. Rusko časopisje nikjer ne omenja, da pride Rusija Čehoslovaški na pomoč, v slučaju, da je slednja napadena od Hitlerja. -o- Enajsta obletnica V sredo 21 .sept. se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca ob pol sedmih zjutraj sv. maša za pokojnim Dominik Perko v spomin enajste obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Važna seja Danes ob šestih zvečer se vrši seja Slavčkov, ob osmih pa seja staršev. Bodite polnoštevilno navzoči. Iz bolnišnice Mrs. Mary Leben, 5614 Carry Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se lepo zahvaljuje za obiske! obenem, da se plača samo za eno operacijo in sicer za tisto, ki daje največjo odškodnino. Stavljen predlog, da oni člani, ki niso v bolniškem odseku, da bi bili deležni operacijskih podpor, ako plačujejo 16c ases-menta na mesec. Slišali nismo, da bi bil ta predlog sprejet. Brat gl. zdravnik in predsednik odbora za pravila brat Pu-celj trdita, da če bi Zveza plačevala za vse stroške ob priliki operacij, da ne bi zadostovalo $5.00 asesmenta na mesec. Jako se je zvišala porodna nagrada. Zanaprej bo dobivala sleherna članica SDZ, ki dobi otroka $15.00 od vsakega otroka, a poleg tega $10.00 za asesment otroka, ako ga vpiše v SDZ. Terbižan predlaga, da se vpelje konvenčni sklad 3c na mesec, kateri sklad je samostojen. Ni odobren. Večja debata je bila glede paid-up in extended insurance, kar bo pojasnjeno pozneje v zapisniku. Zanimiva je bila točka glede stavkokazov. Brat Dolenc pravi, da se stavkokaze za vselej izključi iz Zveze. Brat Vičič je pa mnenja, katera stavka je pravilna, ona, ki jo skliče C. I. O. organizacija ali A. F. of L. Brat Penko pravi, da bi glavni odbor rad vedel, kdaj je stavka končana, ali tedaj, ko jo unija prekliče, ali tedaj, ko se večina delavcev vrne na delo. Točka je ostala nepojasnjena. Brat Rozman je mnenja, da se s stavkoazi sploh ne pečamo. In tako so bila pravila odraslega oddelka končana v pondeljek ob 4:45 popoldne. Terbižan zopet govori v prid zvišanja bolniškega asesmenta za starejše člane. Se odklone. Sestra Zalokar priporoča, da se sprejmejo enoglasno pravila mladinskega oddelka, da se prihrani čas. Odobreno in zborovanje zaključeno ob 5. popoldne. Danes se nadaljuje. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio 5117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ___Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ___Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 220, Tues., Sept. 20, 1938 Massolini o narodnostnih manjšinah V teh dnevih razburkanih političnih in vojaških valov v starodavni Evropi, kjer narodi nikdar ne morejo priti do sporazuma in visi nad vsakim posameznikom Damoklejev meč, ki mu preti vsak trenutek s smrtjo, se je ogasil diktator Mussolini in se postavil za stranko manjšine — na stran sudetskih Nemcev v Čehoslovakiji, katerim je svetoval, da se borijo za politično in gospodarsko avtonomijo in se odklopijo od Čehov ter se pridružijo državi, kamor spadajo, k Nemčiji. Mussolini ima seveda tesne vezi z diktatorjem Hitlerjem in nekaj popolnoma naravnega je, da bo fašist držal s fašistom, četudi se gre za rop človeških pravic in za blatenje mednarodnih postav in pogodb. Diktatorji se ne rvanajo po nobenih pravilih in pogcdbah, oni delajo sami svoje postave, kakor jim narekuje njih oholost, napuh in sovraštvo do slehernega, ki želi samostojno misliti. Toda kot diktator bi moral biti Mussolini vsaj dosleden. Ako nasvetuje sudetskim Nemcem, da se odklopijo od Čeho-slovaške, zakaj ni ob istem času svetoval tudi 500,000 Nemcem, ki se nahajajo pod laško diktaturo, da padejo Hitlerju pred kolena in ga prosijo, da jih vzame pod svoje okrilje. Odkar je Hitler pobasal Nemčijo v svoj žep, je Nemčija postala soseda Italije vse tja doli do južne Tirolske, kjer še vedno biva do 500,000 Nemcev, katere kontrolira Mussolini. Toda vrana vrani ne bo izkljuvala očes. In poleg tega pa: pod Mussolinijovo diktaturo živi nad en milijon Slovencev in bratov Hrvatov, o katerih se Mussolini dosedaj še ni oglasil in jim svetoval, da naj odredijo' splošno glasovanje, če želijo še nadalje ostati pod laškim kopitom ali pa naj pripadajo v svobodno Jugoslavijo, kamor v resnici spadajo. Zakaj se Mussolini vtika v zadeve Čehoslovaške, ko ima pred očmi, doma, enak problem? In pri tem je imel celo toliko drznosti, da je šel govorit v slovensko mesto Trst, odkoder je izzival brate Čehe, češ, kako kruto gospodarijo nad Nemci, ki so državljani svobodne čehoslovaške republike! Mussolini je to storil nalašč, da je ponižal Sovence in Hrvate na Primorskem, v Goričanskem in v slovenskem delu Notranjske, češ, molčite, psi. jaz sem gospodar! Taki so torej diktatorji. V Jugoslaviji živi na primer tudi približno kakih 500,000 Nemcev, toda svobdna Jugoslavija jim je dovolila lastne šoe, lastne časopise, volijo lahko svoje poslance v državni zbor in se svobodno gibljejo,- kakor želijo. Tudi Nemci na Češkem imajo svoje šole, svoje poslance, nihče jih ne preganja, da celo kadar razsajajo jih pustijo oblasti pri miru, toda diktatorja Hitler in Mussolini ne priznata vsega tega, pač pa želita* nadaljno ozemje, nadaljne ljudi, da imata na razpolago toliko več žrtev, kadar pride do splošnega klanja. Slovenci in Hrvati pod laškim trinoštvom nimajo niti ene desetinke istih pravic, kot jih uživajo Nemci pod čeho-slovaško vlado. Nam se čudno zdi, da jugoslovanska vlada v tem velevažnem zgodovinskem trenutku ne dvigne svojega glasu in opomni Mussolinija, da njegov pritisk na čehoslo-vaško vlado je nelogičen, kajti naj bi Mussolini skrbel naj-prvo za svoje domače probleme, ki so istovetni s čehoslo-vaškimi. Ako bi bil Mussolini logičen, bi morala jugoslovanska izjaviti, da bi moral najprvo dati Slovencem in Hrvatom v Primorju priliko, da se odločijo, ali naj spadajo pod Italijo ali pod Jugoslavijo. Zgodovina je dosedaj še vedno pokazala, da tirani ne trajajo dolgo. Danes pndejo, jutri odidejo. Eden za drugim je zginil, kot bodo zginili tudi Mussolini, Hitler in Stalin, ti trije največji trinogi v moderni zgodovini, ki imajo na duši strašne grehe nad človeško civilizacijo. V ječah Rusije, Italije in Nemčije je danes milijone absolutno nedolžnih ljudi, katerim se ne more druzega očitati, kot da so svobodno mislili in se niso strinjali s samovoljo trinogov. V vesteh trinogov Stalina, Mussolinija in Hitlerja se meša kri stotisočev, ki so morali pod rabljev meč radi besed, glede katerih bi v Ameriki mislili, da so patriotične besede. Pa tudi Stalin, Hitler in Mussolini dobijo svoj dan sodbe, kajti nesmrtni niso. Zgodovina bo o njih pisala s toliko večjo sramoto, kolikor večje zločine so zagrešili nad svobodnim prepričanjem svojih državljanov. Kdor se z ognjem igra, sam v njem pogine, in tako se bo zgodilo prej kot slej z Mussolinijem, Hitlerjem in Stalinom, dočim bodo narodi živeli naprej svobodni, brez fašizma in komunizma. To in ono iz Euclida Vreme se je hitro spremenilo in kar čez noč je postalo mrzlo in ^nastopilo je jesensko vreme. Tudi z menoj je tako. še meseca avgusta sem se smejala in uživala krasoto prelepe Minnesota na Evelethu. Kakor v sanjah gledam nazaj in se spominjam na lepo pokrajino in na prijazne ljudi v daljni Minnesoti. Vse to je tako hitro minilo, da si kar misliti ne morem. Takoj po povrat-ku v Euclid me je pa zadela nesreča, da me je nek pes ugriznil v nogo. Sedaj pa ležim in sedim, da sem že stara postala v teh dneh, kar sem doma. Ko prebiram razne liste, vidim, kako nas vabijo na vse strani: pridite k nam, pridite k nam.. Naj pa povem, da tudi v Euclidu mestu je bila pa bolj suša. žita so tako dobro obrodila, da ljudje že dolgo ne pomnijo take letine. Sedaj pa končam in pozdravljam vse moje prijatelje in prijateljice, posebno pa sestre pri podružnici št. 10 SŽZ. Prej ne grem odtod, da bom pomagala grozdje obirat in mošt stiskat. Moram videti, kakega bodo pridelali. Torej na svidenje enkrat v oktobru. Vaša Lojzika čebular. -o- Kam bomo šli v soboto? Ko to ugibljete spomnite se na veselico, ki jo priredimo St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ in vas prijazno vabimo na to veselico, ker smo gotove, da se boste prav domače zabavali. Za polke in valčke bo skrbel Johnny Pecon or- ne spijo. Čeprav sem jaz doma, kester. Lačnim in žejnim bomo vendar se bo v nedeljo vseeno vršila prireditev podružnice št. 32 SŽZ. Seve, 9. obletnica bo, pa jo nameravajo obhajati. Dekleta so si kar same napravile program. Saj so jako korajžne in pridne. Nadejam se, da bom tudi jaz prišla pogledat. Saj ni bilo še nobenkrat, da ne bi tudi jaz delala kaj zraven. Za letos sem pa v pokoju. No, bo pa prihodnjič drugače. Tem potom opozarjam tudi vse članstvo društva sv. Kristine št. 219 KSKJ, da pridejo plačat asesment na dom k tajnici, 20601 Arbor Ave. Zdaj ne bom šla k nikomur iskat asesmenta. Zadnji dan za plačat je 27. sept. Založila ne bom za nobenega. Prosim, da upoštevate ta opomin. Pošiljam iskrene pozdrave vsem čitateljem Ameriške Domovine. Terezija Zdešar. -o—- Pismo iz domovine Kaj pravite! i Če so ga evropski diplomatje kdaj polomili, so ga zdaj, ko so šli Hitlerju na malco v njegovo poletno bivališče. Hitler se je umaknil visoko v bavarska hribe in se škodoželjno smejal, ko je lezel stari angleški ministerski predsednik v klanec, da ponižno prosi Hitlerja, naj ne izdere sablje iz nožnice. Ni čudno, če Hitlerju tako rase greben. Balinčkat se gredo, pa ponujajo Hitlerju 20 naprej. Mesto, da bi malo zacepetali z nogami in naučili bivšega kaprola manir! Dragi ameriški rojaki! Mnogo naše lepe domovine sem že prehodila. Zdaj sem si prvič ogledala od blizu visoke gorenjske gore. šla sem tudi na Planico. Silili so me na Triglav, pa sem si ga rajši od spodaj ogledala. V dar so mi prinesli krasnih svežih planik, da jih bom imela za trajen spomin na krasoto Gorenjske. Nazaj grede sem se oglasila tudi v Kranju, kjer ima moj bratranec gostilno. Pri gostilni je lep vrt in prostor za balinanje. Vsak večer jih trkljajo in tudi jaz sem se udeležila igre. Tudi moji dve sestrični v tem mestu imata svoje dobro idoče gostilne. Torej sem se v Kranju prav dobro imela. Peljali so me na strmo Šmarjetno goro. Pot me je bila precej zdelala. Ko so me silili pa še k sv. Jožetu zraven, sem se pa uprla. Ena gora za enkrat je dovolj zame. Dva tedna sem ostala v Kranju. Enkrat pozneje se bom še tam oglasila, ker je res tako prijetno v tem starodavnem mestu. Pod mestom je več tovaren in dalje od Kranja zdaj postavljajo dve tovarni. Tako ljudje tukaj dobro živijo, ker imajo zaslužek. V Ljubljani sem ostala pa ves mesec pri sestri Strojanšek, ki ima trgovino. Tukaj imam tudi brata Mihca, ki je nadkontrolor na glavnem kolodvoru. Tukaj sem imela vedno dobro zabavo. V hotelu Bellevue pod Rožnikom so mi sorodniki in prijatelji napravili sijajen banket. Bila sem zelo prijetno presenečena. Od tu je krasen razgled na Ljubljano. Do ranega jutra smo se zabavali in prav ničesar nam ni manjkalo. Kadar boste Amerikanci obiskali Ljubljano, ne pozabite se ustaviti tukaj. Sedaj sem pa na Dolenjskem v mojem rojstnem kraju Mokronogu. Tudi tukaj je prav prijetno. Letina obeta biti prav dobra. Doli proti Šmarjeti in Novem prav dobro postregli. Vabljene ste zlasti vse članioe Slovenske ženske zveze, vežbalni krožki, članice naše podružnice, starši naših deklet in vsi oni, ki se hočete prav domače zabavati. Torej se vidimo v soboto v Twilight Ballroom (prej Grdinova dvorana) v soboto 24. septembra. Vstopnina bo samo 25c. Josephine Hrastar. -o- Hrvatski koncert Koncert Vadnal kvarteta ' te krize in težave nekam apatični — le včasih se še oglasi zna- šesti "hrvatski dan" je odrejen za 2. oktobra. Takrat se bo završil z naj sijaj ne j šim koncertom, kar jih je še kdaj hrvatski narod imel. Kot je narodu že znano, se je vršil Hrvatski dan na 26. junija, združen obenem s piknikom v Društvenem domu v Euclidu. Ker j a pa tisti dan deževalo, se na tisoče ljudi ni udeležilo te proslave. Zato je pa odbor z zastopniki 43 društev sklenil, da se nadaljuje in konča ta proslava 6. hrvatskega dne v nedeljo 2. oktobra in sicer v dvorani SND na 6419 St. Clair Ave. V ta namen sta najeti obe dvorani. Vstopnina bo samo 40 centov pri blagajni, v predpr»daji 35c. Zvečer za ples bo vstopnina samo 25c. Vabimo vsa Slovence, Hrvate in Srbe, pa tudi drugi Slovane, da nas počaste ta dan s svojim obiskom. Na razpolago bo pečene jagnjetine, prasetine, kokošja pečenka in še druge dobrote ,kar boste lahko zalivali s fino pijačo. Pripravljen je bogat program. Igral bo tamburaški orkester in orkester Jack Zorca. Nastopilo bo več pevskih zborov, kot Abra-ševič, cerkveni pevski zbor fare sv. Pavla pod vodstvom Frank Vautarja, mlad. pevski zbor H. B. Z., 40 otrok. Program bo trajal kako uro in pol, potem se pa prične ples in prosta zabava. Glavna govornika bosta senator Wm. Boyd in Father Mišič, župnik cerkve sv. Pavla na 40. cesti. Program se prične točno ob treh popoldne. Proslava bo trajala do polnoči. Pričakuje se mnogo gostov iz Loraina, Akro-na, Youngstowna in od drugod Zato pridite vsi iz Clevelanda, da se snidete s svojimi prijatelji. Odbor Hrvatskega dneva se najiskrenejše zahvaljuje vsem slovenskim trgovcem, ki so pripomogli za 6. hrvatski dan. Javna zahvala tudi uredništvu Ameriške Domovine za reklamo. V odboru za prireditev Hrvatskega dneva so: Daniel Stakich, predsednik, Joseph Erdeljac, podpr., Stjepan M. Robash, podpr. Blaž Kaušič, tajnik, Božidar Vukusic, blagajnik, Ciril Petrovich, Amilia Erdeljac, Dragica Petrovich, Peter Margetich, Anton Lozich, Frank Brentar, Mike Novosel, Ivan Kastelan, V. Barčanac, Ivan živčič, Joseph Matijašič, Peter Stič, Nick Stra-hanič, John Grubač, Marko Spo-Ijarič ,Maxo Strahanič, Florijan Tumbri. Cleveland (Collinwood), O.— Ta koncert se vrši 2. oktobra ob treh popoldne pod avspico članov collinwoodskih društev. Veliko se piše v našem lokalnem časopisju glede slovenske mladine v Ameriki, da nato postaja tuja in se odvrača od nas in naših kulturnih ustanov. Res se nekateri, ali velika večina, kar je lahko z veseljem rečeno, ostane trdno naša in se zanima za vse, kar je slovenskega. V dokaz so mladi Vadnalovi; odkar dobro hodijo se jih vidi na naših odrih. Nikdar še niso odrekli nobeni kulturni ali dobrodelni organizaciji, ako so bili vprašani za sodelovanje pri prireditvi. Vsak se mora zavedati, da to stane truda in požrtvovalnosti. Mislim, da ni treba na široko razpravljati, kdo so Vadnal kvarett. Vsak, kateri poseča prireditve, jih je gotovo že videl. Velikokrat se sliši od tega ali onega posetnjika na prireditvi, da že samo njih nastop je vreden vstopnine. In ploskanja ni konca, kadar nastopijo. Občinstvo jih zahteva nazaj na oder še in še. Sedaj je vaša dolžnost, rojaki, da na dan njih koncerta napolnite dvorano Slovenskega delavskega doma do zadnjega kotička, da jim s tem daste poguma in veselja za nadalje, da bodo še bolj z veseljem delali na slovenskem kulturnem polju za ohranitev naše pesmi in glasbe v Ameriki. Ako se vzgoji bodoča generacija v duhu teh, mislim, da še ni treba obupati, da ne bi zvenela slovenska pesem še desetletja po širni Ameriki. Louis Elovar. ZAKAJ MI SAHNEŠ? Zakaj mi sahneš, nagelj rdeč. Tako prijetno si dehtel, ko v rosi jutra si blestel. Ne boš cvetel nikoli več? Ko božal te je sonca žar, si bil kot kres ognjenozlat; goral je v soncu tvoj škrlat, omamljal je srce tvoj čar. Ko zvezde je prižgala noč in svet objel je sinji mrak, razlival ti si vonj sladak kot božji blagoslov krog koč. Zakaj mi sahneš, nagelj — vem: Med korenine se je skril in sok življenja ti je pil črvič ostuden dan za dnem. . . še meni pije srčno kri, zastruplja srečno mi mladost, črvič požrešni je bridkost, ki me razjeda in mori. . . (Marija Brenčičeva.) čilna idrijska hudomušna narava. Posebno značilna so nedelje, vse mesto je ko izumrlo: vse hiti v prosto naravo v okolico v zelene gozdove, da si tam za par ur oddahne in pozabi na dnevne skrbi; in tam še odmeva pesem, brez katere Idrijčan ne more živeti. Rudnik kot rečeno je v polnem obratu. Lani je Idrija pro-ducirala in izvozila okoli 23 in pol tisoč posod živega srebra, kar da nekako 9000 kvintalov, in s tem posekala do sedaj sploh najboljše leto, zadnje pred svetovno vojno. Na vse strani se prodaja to naše z žu-ljavimi in slabo plačanimi rokami blago, tako v Nemčijo, Anglijo in celo v Ameriko ter Indijo, za kar je dobila država okoli 30 milij onov v zlatu. Tudi letos je ostala konjuktura na isti višini ter je dosegla v prvih dveh mesecih okoli 300 kvintalov. Iz teh par skromnih številk* je razvidno, da je idrijski rudar sramotno nizko plačan če računamo mesečno plačo rudarja 300. — Lir in bi bilo nujno potrebno in upravičeno, da mu država življenjski standard zviša, ko ji donaša seveda zopet le njej v korist. Idrijski rudarji so glede tega perečega vprašanja že pred leti pokrenili več akcij, toda brez vsakega uspeha,, nasprotno, celo odpuščenih je bilo veliko število, posebno v 1931 1. ko je moralo čez mejo za kruhom čez 300 rudarjev — nad polovica njih družinskih očetov ki so si poiskali zaposlitve v bosanskih in srbskih rudnikih in si tam ustvarili teh ljudi, ko so s tugo in skrbjo za domačimi v srcu nestrpno pričakovali po ljubljanskih šolah za silo zmeščeni poziva na delo po nevarnih rudnikih, da zase in za svojce prigarajo košček kruha in javijo domov odrešilno novi co, da še ne bo treba za lakoto umreti. Po računih strokovnjakov je zaklad živega srebra v idrij skem rudniku skoro neizčrpen in sedaj načete žile srebra zadostujejo še za 20 letno izkori ščanje, zato idrijski rudar še vedno živi v upanju na boljše čase, ki mu daje moči v težki borbi za obstanek. IZ DOMOVINE IZ PRIMORJA — Splošne Razmere v Idriji so kaj slabe. Dosti mladih ljudi je brez posla in žive na nekak čuden način iz dneva v dan, brez kakega posebnega upanja na zboljšanje, na račun že itak slabih plač očetov. Želijo si dela, zdravi in krepki in za vsako delo sposobni, toda tistih časov ni več, ko je deček, komaj šoli odrastel, dobil nameščenje pri rudniku in si s časoma ustvaril svoj skromen toda prijeten dom. V nekak bridek spomin stoje skromne toda lične hišice s skrbno obdelanim vrtičem rudarjev na obronkih doline, ki so si jih zgradile nekoč pridne in žuljave rudarske roke. Rudnik je sicer v polnem obratu, toda dela z zreducira-nim številom delavcev in to s petimi "šihti" na teden. Med rudarji ni priseljencev z juga, ki niso navajeni na tako delo, čeprav je priznano, da je rudnik dovršeno urejen — med najboljšimi v EJvropi, saj mu je stara Avstrija posvečala posebno pozornost. Tudi nižje urad-ništvo je po večini domače le višji so tujci. Ljudje so na vse — V Vodicah je umrl g. Kocelj Anton, star 61 let. Pokojnik je po svetovni vojni, ki jo je vso preživel na fronti, mnogo trpel in bolehal za posledicami notranjih poškodb iz vojne, posebno mnogo pa je trpel zadnja leta. Od 25. junija letos pa do smrti, torej pet tednov, ni užil niti drobca ali kaplje druge hrane razen popolnoma čiste in vedno sveže studenčnice, bil pa je do zadnje minute pri polni zavesti. —Na Velikem vrhu pri Šmarju pri Ljubljani je v starosti 85 let umrl Jakob Kastelic po domače Pirčev oče. Bil je izredno podjeten lesni trgovec in gos^il-ničai\ Udejstvoval se je tudi v javntm življenju in je bil 13 let župan občine Šmarje pri Ljubljani. Zapušča sedem sinov in hčerko gospo Minko, poročeno z ljubljanskim občinskim svetnikom in uglednim mesarskim mojstrom g. Jožetom Musarjem. Pokojni Pirčev oče je bil zgleden krščanski mož. —Na Studencu pri Ljubljani je umrl gospod Anton Svetek, posestnik. —Strela ubila vola in kravo. V noči od nedelje na pondeljek je nastala nad Uncem huda nevihta. Pozneje je začelo močno grmeti in treskati; okrog 4 zjutraj je udarila strela v črešnjo posestnika Jožefa Gabrenja vul-go šurčka na Uncu. črešnjo, ki stoji kakih 10 metrov proč od hleva in hiše, .ie strela v sredi debla razpraskala, prešla po deblu do zemlje in krog črešnje na- pravila v zemlji nekaj rovov, kakor bi zemljo miši razrile. Nato je morala po zemlji ali skozi kako odprtino priti v hlev, kjer je živinče, ki stoji pri steni v smeri proti črešnji, osmodila na vratu ob tu pa je preskočila na kravo in vola ter ju ubila, dočim je živinče ob steni ostalo pri življenju. Gospodar je dal poklicati v bližini stanujočega mesarja, ki je vola in kravo zaklal, da so lahko porabili meso. Vžgala ni strela nikjer. Tudi v začetku meseca avgusta je treščilo pri gostilničarju in trgovcu Gnezdi v malo hišo poleg gostilne, pa je samo streho in zid nekoliko poškodovalo. Zaradi nevihte je bil prekinjen tudi električni tok po hišah. —Divje svinje povzročajo veliko škodo. Iz škocjana pri Turjaku : Kakor smo že pred meseci poročali, se je v škocjanskih gozdovih zaredilo veliko divjih svinj, ki so že lansko leto delale po polju veliko škodo. Sedaj pa zopet prihajajo pritožbe iz vseh škocijanskih vasi, da so se divji prašiči pokazali po njivah, kjer raste krompir in koruza, ter delajo tam veliko škodo. Kmetje prosijo okrajno načelstvo, da nujno ukrene potrebno, da se škodljiva žival uniči, ker drugače bodo tukajšni revni kmetje popolnoma ob pičli pridelek. Obenem pa prosimo tudi tukajšnje županstvo, da tudi ono ukrene potrebno. Kmetje so res vsi v skrbeh, ker je vsak dan več škode. —Strahovita nevihta s točo je divjala nedavno nad Medjimur-jem in Prekmurjem. Posebno mnogo so trpeli zaradi te nevihte vinogradi v okolici Ljutomera, uničena pa sta tudi po številnih krajih proso in ajda. Tudi strela je opravljala svoje kruto delo. Pri Sv. Juriju na Bregu je strela udarila v hlev posestnika Andreja Knetlija in ubila dva konja. Poleg konj je spal hlapec,, ki pa se mu ni nič zgodilo, prav tako so ostale nepoškodovane tudi krave, ki so v hlevu stale zraven konj. Kmet ima škode približno 10,000 dinarjev. —V Šmartnem pri Slovenjem Gradcu je umrlai gospa Barle Frančiška, soproga učitelja v pok., v starosti 70 let, —Na Golem brdu pri Preski je v starosti 83 let umrl Franc Premože, posestnik. —V št. Vidu nad Ljubljano je v 26. letu starosti umrla gospa Ivica Korošec roj. Brovč, soproga pekovskega mojstra. —V Hrastniku blizu Limbar-ske gore se je te dni pripetila nesrača, ki je vzela življenje mlademu gospodarju. Posestnik Lipovšek Alojz je šel zjutraj z vozom v gozd po steljo. Ker ga opoldne še ni bilo domov, je prosila žena sosede, naj gredo pogledat. Zbralo se je nekaj fantov, ki so odšli na označeno mesto. Voz, v katerega sta bila vprežena dva vola, je bil prevr-njen nekje med potjo in kolo zataknjeno za drevesom. Gospodar pa je ležal mrtev tik za vozom. -V Postojni je v starosti 42 let nenadoma umrl gospod Matija Pelan, gostilničar. -V Ljubljani je umrla Heide ' Poje roj. Rauber, soproga odvetnika. —V Komendi je umrl g. Franc Ambrož, posestnik in mesar. —Smrtna žrtev nevarnega ovinka. Nedavno opoldne sta se vračala po končani košnji s kolesom proti domu posestnikova sinova Matija in Stanko Kova-čič iz Bločic. Ko sta vozila po banovinski cesti od Bloške police proti Bločicam, jima je privozil nasproti tik Bločic na skrajno nevarnem ovinku tovorni avto Verdsrberja Jožefa iz Kočevja. Starejši brat Matija se je zognil vozilu, Stanko, ki se je vozil kakih 15 korakbv za njim, pa je trčil v avto s tako silo, da je ostal na mestu mrtev. Za ponesrečenim priljubljenim fantom žaluje poleg njegove družine vsa vas. ttmmj ŽUTI Po nemškem izvirniku K. Maya xamn::::::::: Njegovega imena zaenkrat še nisem povedal, čudeč se so me poslušali. "Hamdulillah —!" je vzkliknil Halef in se vzravnal v stremenih. "Končno vemo vse, kar moramo vedeti! šli bomo v Rugo-vo, prijeli bomo žutega, osvobodili trgovca Galingreja, Hamd el-Amazat pa bo dobil plačilo za svoje neštevilne zločine! Ustrelil je mojega prijatelja Sadeka na šott Džeridu, da bi pogubil nas. Pa rešili smo se, ni nas pogoltnilo jezero smrti, ampak moja krogla bo požrla morilca!" Tedaj pa je Omar sunil konju ostroge v boke, da se je divje vzpel na zadnje noge. "Tvoja krfogla — Idiva! — reče on. — Pila bova na njegovo zdravje! Smeje se sta šla po stopnji-cah v gornje nadstropje. svojega moža izdala in ga varala, ker--- —Ker ga sovražiš, — jo pre- kine Izidor, priznala. — Ne tajim tega, Sama si mi to odvrne — Verjamem ti, — reče Izidor. —. Jutri zvečer odpotujem Toda ali mi prisežeš, Fedora, da boš prišla za menoj ? — Prisegam ti! — vzklikne lepotica, — p||^egam ti, da se bova v Parizu videla! Ona se hitro obrne, da ne bi on opazil nasmeha na njenih ustnicah. Izidor je zopet podlegel njeni lepoti in zapeljivosti. Obotavljajoč se, toda prepričan, da ne more biti brez denarja, sprejme od Fedore vrečico z zlatniki. On potegne Fedoro k sebi in jo strastno poljubi. Konečno se iztrga iz njenega objema ter gre k vratam, od koder ji zakliče: — Na svidenje, na . svidenje! Čim je ostala Fedora sama, odpre vrata sosedne sobe. Smeje se stopi policijski ravnatelj Kardov v sobo. — Vse sem slišal, — reče, — in jaz vam zagotavljam, da se niti v gledališču niseni nikdar tako dobro zabaval, kot sedaj. Ta mladenič je nežen ljubimec! Ko je stopil Izidor iz hiše lepe vdovice Bojanovske, je hotel hitro iti do ogla ulice, toda baš, ko je hotel zaviti v drugo ulico, skoči pred njega neka temna postava ter mu ukazujoče zakliče: — Stoj! Izidor se opoteče, toda nato izvleče iz žepa svoje bodalo. — Pridi samo bližje, morilec! — zakliče on. — Nehaj, Izidor! — začuje on znani glas. — Ali je že tako daleč, da me hočeš umoriti? Izidor spusti svoje bodalo. On prebledi. Bila je to Rebeka, njegova teta, ki ga je čakala ogr-njena s širokim plaščem. Na njenem obrazu se je izra-žavala skrb in jeza, ko je stopila k svojemu nečaku ter ga prijela za roko. — Pojdi z menoj! — mu reče ona. — Govoriti hočem s tabo o važnih stvarih! In ona ga potegne s sabo. — Prihajaš torej od nje? — ga vpraša ona. — Ne, ne, ne laži! Ne pripoveduj, da si imel pri njen opravek. Vem že dolgo, da jo ljubiš. BRAZIS BROS. CLOTHES Obleke, površniki, suknje, narejene po meri $22.50 2e narejene obleke—samo $15.50 6905-07 Superior Avenue 6122 St. Clair Avenue J. Okorn, mgr. 404 East 156th Street A. Kastelic, mgr. I I I zavarovane do iSOOO po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. bprcjcxxxtauio osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% gt. Clair Savings & Loan Co. 8335 Bt. Clair Ave. HEnd. S670 — A če bi bila to resnica, — reče Izidor, — ali imaš pravico, da mi to prepoveš? Rebeka ga pogleda s svojimi ognjevitimi očmi. ' — Ali ti nisem žrtvovala vsega! — reče ona. — Toda med nama mora biti vse jasno. Na ulici se ne moreva o tem razgo-varjati! — Idiva torej v ono klet tvojega moža kjer sva se sestajala, — odvrne Izidor. Šla sta po temnih ulicah brez besede. Ko sta prišla do Mar gclinskijeve hiše, odpre Rebeka neka mala vrata. Ona dva vstopita po stopnjicah v slabo razsvetljeno klet, ki je bila napolnjena z vsakovrstno robo. Ko sta vstopila v klet, se skri je za neki zaboj neka temna postava, a dvoje oči je spremljalo vse, kar se je o kleti dogajalo. Bil je to Margolinski, ki je imel ravno opravka v kleti, ko je zaslišal korake. On spozna glas svoje žene, a ker je bil ljubomo-ren, se odloči, da prisluškuje. Izidor in Rebeka nista slutila, da se nahajata v nevarnosti. — Ti torej hočeš, da se med nama vse konča! — vzklikne Rebeka. — Da. To nima nikakšnega smisla, — odvrne on. — Vedela sem to. čitala sem misli s tvojega obraza! A jaz sem prevarala svojega moža in ga vedno prosila, naj te pošlje na akademijo! A vendar sem vedela, da boš šel potem po svoji poti in iskal ljubezen drugih, ki so mlajše, lepše in bogatejše od mene! Ona zastoče. Naenkrat jo popade obup in ona se vrže na njega, zgrabi ga z obema rokama za ramo in ga potrese, kot da ga hoče zbuditi. — Pojdi! —'vzklikne ona. — Toda nikdar ne boš našel žene, ki te bo bolj ljubila kot jaz in ki ti bo več žrtvovala. Jaz sem ona. — Studi se mi moj mož, z njim živim samo zato, ker imam od tega koristi. Vem, da si bom mogla ob njegovi strani nabrati denarje. Margolinski priseže v svojem skrivališču strašno prisego. Odločil se je, da se bo maščeval nad svojo nezvesto ženo. Abraham Margolinski se je moral zgrabiti z obema rokama za glavo. Bilo mu je, kot da bo zblaznel. V zadnjem času ga je mučila ljubomornost, odkar je našel robec svoje žene, ki ga je Izidor izgubil. A sedaj, sedaj ni bilo več suma! Rebeka mu je bila nezvesta! — Ubil jo bom! Ne, ne, to bi ne bilo maščevanje! Izmislil si bom, kako jo bom mučil. On ostane mirno v svojem skrivališču. Stisnil je pesti. Družinsko življenje mu je bilo torej uničeno! Zakaj je delal? Za koga se je mučil? — Sedaj je bilo vse pusto in prazno. Ni več slišal, kaj sta govorila Izidor in njegova' žena. Zdrznil se je šele, ko je slišal, kako odhajata iz kleti. Sedaj je bil sam, tedaj se ni mogel več premagovati. Besen je skočil k vratom, skozi katera je izginil nezvesti par in začel tolči s pestmi po železni plošči, s katero so bila okovana. - Ah, žena! — vzklikne on, ali te mar nisem ljubil kot svojo ženico? Vendar si me varala — varala — varala! Kaj je rekla? — Da se ji studim? — Torej dobro, storil bom, da bo zaprla svoje oči in ji ne bo treba več gledati mojega odurnega obraza! Z blaznimi očmi je gledal okrog sebe. Njegov grd obraz je blaznost popolnoma popačila. Počasi, prav počasi se je približal neki stari omari. -Roka mu je drhtela, ko jo je počel odpira ti. . • Bila je napolnjena s starim orožjem. Margolinski izbere neko špansko bodalo. Bilo je bodalo, kakšnega so uporabljali Španci, kadar so šli nad sovražnika. Bil je kratek in oster kot britev. Margolinski pa pogleda z bli skajočimi se očmi. — Njena kri mora biti prelita ! — vzklikne on. — Pred mojimi nogami mora umreti prokle ta! Ne bom imel miru, dokler se ne maščujem! — Umoril jo bom, a nato zbral svoj denar in pobegnil — ne, ne, ne bom pobegnil, — ostal bom tu, — haha, ko bode mrzla in mrtva--, ji moj obraz ne bo več oduren! — Tedaj bo moja, samo moja! Neprehoma je mrmral "samo moja." Zdelo se je, kot da ni pri pameti. Toda naenkrat se predrami. Slišal je jasno kako je nekdo potrkal na vrata kleti. Margolinski je poslušal in štel udarce. — Sedemkrat je nekdo potrkal, — zašepeče on. — To je znak, da je prišel neki znanec. Gotovo prinaša nekdo kakšno robo. Hitro skrije svoje bodalo v žep svoje suknje in pohiti k vratom. Ko je odprl, vstopi komedijant, Margolinski se je trudil prikriti svojemu gostu, v kakšnem razpoloženju se nahaja. Silil se je na smeh in mu dal roko. — Ah, vi ste, gospod komedijant? To je redka čast za mene. Preje ste večkrat prihajali. Toda sedaj ste postali odličnejši. Gotovo ste se pomirili s svojim bratom. Komedijant jezno zavpije: — Molči. Margolinski! Ne spominjaj me na brata! Ali misliš, da bom pozabil na svoje ma- ščevanje? — Toda pustiva to! Imam nek posel! — Ne dvomim o tem, da vas je privedel k meni posel, ki ga hočete z menoj napraviti, — reče Margolinski. — Dobro ste mi svetovali, Abraham, — se nasmeje komedijant. — Najin današnji posel ne bo slab. — Kakšen posel je to? — vpraša Margolinski. — Ali mi želite kaj prodati? Kaj naj storim? —Sprejeti morate v svojo hišo neko mlado deklico. Kardinal Villeneuve, nadškof v Quebecu, je najvišji cerkveni dostojanstvenik v Severni Ameriki. Ronald Cohnan, znani filmski igralec, je vjel 227 funtov težko ribo pri Catalina Island. Abelardo Rodriguez, bivši mehiški predsednik, je dospel s svojo ženo in sinom v San Francisco, časopisju je podal izjavo, da se morajo zapadni narodi združiti v boju proti komunizmu in fašizmu, ki prihaja preko morja sem. Sidnik Pecora, pred katerim se obravnava raketir-ska zadeva neioijorških političnih bossov. in raketir- iev< MM** i1 niiMi^r m ^ Anna Louise Gibson, desno in njena mati iz St. Louis, Mo. Pred devetimi leti, ko je bilo dekletce staro U leta, jo je neka sorodnioa odpeljala in devet let ni nihče vedel, kjer se dekle nahaja, šele ko je ženska umrla, se je dekle zopet vrnilo k svoji materit ... ** .»*. JOIU j.Vit. Jtr-^ut Mi.****. M_ „ ES Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of O. Predsednik Jos. Meglic, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skuly, 11324 Knowlton Ave., zapisnikar Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Prank Turek, nadzorniki: Jos. Kostanjšek, John Hrovat, Geo. Turek. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstek, 646 E. 115 th St., ^podpredsednik Anton Hlapše, tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd., blagajnik Andrew Tekauc, zapisnikar Matija Oblak. Nadzorni odbor: Frank Petkovšek, Andrej Zakrajšek in Albert Novak. Vratar Matt Debevc. Zdravniki za preiskavo novih članov so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v novem poslopju S. N. D„ soba št. 2, na St. Clair Ave. niška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd., podpredsednik John Krašo-vec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St., blagajnik-zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Ster-le, John Mlakar in John Žnidaršič. Seje se vršijo! vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, spda št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200.00 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. SAM. PODPORNO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK Predsednik Frank Jerič, podpredsednik Andrej Škerl, tajnik in zapisnikar John Ubic, 1426 E. 55th St., blagajnik Joe Slogar, pomočnika pri blagajniku John Zaverl in Andrew Skerl. Nadzorniki: John Kastelic, Joe Slogar Jr. Zastopnik za S. N.'D. in Klub društev John Ubic. Zdravnika dr. Oman in dr. Perme. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. D., soba št. 3, ob 7:30 zvečer. .Društvo je na dobri finančni podlagi, torej naj vsak društvenik gleda, da pridobi vsaj enega novega člana za društvo, da lahko zvišamo podporo in smrt-nino. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Preds. Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; podpredsednica Miss Mary Levee, finančni .tajnik Frank Dejak, 1413 East 55th Street; zapisnikar Lawrence Bandi, blagajnik Martin Svete Jr. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Mary Salamon, Fr. Bogovič. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo nai sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. KLUB SLOVENSKIH VDOV Predsednica Julija Bokar, 6615 Edna Ave.; podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; blagajničarka Frances Baraga, 1045 E. 62 St.; nadzornice: Helena Mally, Jennie Kužnik in Mary Bam-bič. Klub ima redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu pri sestri Mo