Ljubljana, nedelja, 24. marca 1957 LETO XXIII. gtev. 70 glavni DJ odgovorni UREDNIK rvAN Sinkovič TOeja uredniški odbor U*t Izhaja »sak dan razen petka — cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEt r 1LJDD8KA PRAVICA« USTANOVLJENA i. OKTOBRA 1*M — USD NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT 14-DNKVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO L JUL*. »51 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« ZDA v Bagdadski zvezi toda zaradi Arabcev — le z eno nogo (OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA) Hamilton, (Bermudski otoki), 23. nisrcci. Predsednik i •'°wer in ministrski predsednik, Macmillan sta danes . a.*a *ajne razgovore. Na sestanku so bili tudi njuni etovalei za politična obrambna in atomska vprašanja, edstavnik Bele hiše Haggerty Je izjavil, da bosta oba nraHVn*'ta bržkone nocoj ali jutri zgodaj zjutraj podpisala «no poročilo o tridnevnih razgovorih. da se ZDA nikakor nočejo vme- Delegacija sovjetskih žena pri predsedniku republike Brioni, 23. marca (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes popoldne sprejel Razgovori ZKJ-KPF Francoska delegacija med delavci v Rakovici ''iufda^K Bermudih obja- v-ezaie 2 ZDA tesneje na-luči serfan- ?agdadsko zvez0- V J 'h anSleško-ameriških in enotnnV+-° °^novi stare zveze žavlmi h med vhodnimi dr-simbolični”!? ta skleP določen Vel k pomen. nja ie\aa je že prejš- vključitvi zn a 4 vztrajala na zo. Da ZDA v Bagdadsko zvezdni ,vp 1 na svetu in v bi človek micriZgjdll° marsika-i> s tem \da hočejo ZDA Tako pa ,Ye.liki Britaniji. nem sestavn, ^r,ltiki sklep v Slav-P°litike i i ^ako imenovane ne« na n.Pv . Ivanja »prazni-Pfizadevani12^61?. vzhodu' torej To daje kvalitativno povsem drugačno vsebino tesnejšemu sodelovanju ZDA z Bagdadsko zvezo in bermudski simboliki. Naposled tega tudi ne zanikajo, uradno pa so sinoči prvikrat objavili, da so včlanjene dežele, Turčijo, Iran in Pakistan razen Velike Britanije že pred dvema tednoma obvestile o novem stališču ZDA. Kakor Eisenhowerjevo doktrino si je treba tudi ta ukrep ameriške vlade pojasniti s skrbmi zahodnega bloka spričo dozdevne nevarnosti z Vzhoda. Prizadevali pa so si, da bi močno poudarili okoliščino, da se ZDA ne vklju- *-“«aevani a • čujejo v to vojaško zvezo kot aPgleško-fr ^ ZDA prevzele član v pravem pomenu besede, 7-icije tam ?ncoske koristi in po- marveč se samo pridružujejo nje-dve zahnrt^J5-«3 jih bili začeli nemu vojaškemu odboru, v ka-'2Subljati državi tako naglo terem so bile doslej le opazova- i lec. Stvar je treba razumeti tako, 0 B I S K VUKMANOVlCA V EGIPTU aa se ™ delegacijo Komiteja sovjetskih savati v docela blunjevzhodne ^ PopoVQ na MU; ki je zadeve in sP°re-. B ij na obisku v naši državi koega izvršne- : zvečer gostje na intimni večerji jUEDzar Vi 'vansk« >oldneaivV KairV> so bili danes ^adi. ob L -,aški 'j Vukmannv^^U o15'3113 so izro-vtonnatsko n, «U v dar leP° P°1-ato ogledaP«ko. Gostje so ai ezarne pr; „j>radbišče velike že-.lk vukmanm -anu' p°dpredsed-navdušen0 nn’^ki so ga delav~ Vn?1 d°lgO ?°ravljali’ se je Z jekla Ja^Sovarjal. Proizvod3 decemK Uanu naj bi se i ,1* okrog ’n proiz- tt0' Tovarno t0 00,0 ton ^kla na nji0 ,p°djetje »n z-ahodnonem-Pa prin^ma^.- večina ka-. Podpredt-p?®^8 egiptski vladi. n°coj Seqf , ^ukmanovič se sP°darstv0 n Z ministrom za nialgilni gIsnoH0gdadi-1em in Z sinki- V 0& arskimi strokov-, VQrov Sp gospodarskih raz- Jugoslovanski delegati so bili streha vseh zahodnoevropskih združevalnih ustanov, se ameriška vlada ni hotela postaviti na določeno stališče, čeprav jo enako kakor Kanado snujejo vsaj za opazovalca. Kako se bodo zaključili razgovori o zmanjšanju števila angleških čet v Zahodni Nemčiji in pomoči ZDA, da bi čete, ki ostanejo tam, oborožili z atomskim orožjem, še ni znano. Govorili so tudi o Daljnem vzhodu. Velika Britanija se še zmerom zavzema za pripoznanje LR Kitajske in njeno predstavništvo v OZN, ZDA pa temu še vedno nasprotujejo. Po mnenju opazovalcev bodo imeli današnji razgovori o atomskih raketah in drugih splošnih obrambnih vprašanjih bržkone trajnejše posledice za anglo-ame-riško zvezo. Poročajo, da sta Eisenhower in Macmillan načelno za razširitev sedanjih dogo- coskegto veleposlanika v Beogradu Vincenta Boustraja. torjev v Rakovici. Ondi so bili nih in bratskih stikov, polnih za-tudi na kosilu, ki jim ga je prire- t upanja, bo prispevek k stvari dil delavski svet tovarne. Z njimi obeh Partij in mednarodnega de-so bili član CK ZKJ Mili jan Neo-1 lavskega gibanja nasploh.« 1 pri predsedniku republike Naserju. Časniki objavljajo na prvih straneh poročila in fotografije o obisku jugoslovanske delegacije ter poudarjajo pomen obiska. Se zlasti opoz&frjajo na pomen gospodarskih razgovorov. Vsi so si edini, da pomenijo ti razgovori nadaljnje poglabljanje sodelovanja, katerega podlaga je bila ustvarjena na Brionih v razgo- sv 'es dopniif Hasan Brkič “že sfr litrom S6Stal z 'SiPtov- r°m za trgovino No- Hrnnmarskjold *2*°y Pri Naserju JS2? (R^ter). - LETNA SKUPŠČINA ZVEZE ZUNANJETRGOVINSKIH ZBORNIC Udeležba industrije v izvozu je pozitivna in jo je treba še bolj povečati Beograd, 23. marca (Tanjug). — V Beogradu se je danes začela letna skupščina Zveze zunanjetrgovinskih zbornic, na kateri nad 400 predstavnikov zunanjetrgovinskih podjetij obravnava letno bilanco svojega poslovanja. Skupščine se udeležuj« tudi član Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, ki je v imenu Zveznega izvršnega sveta pozdravil skupščino. POZDRAVNI GOVOR FRANCA LESKOŠKA V svojem pozdravnem govoru je Franc Leskošek med drugim rekel, da smo v zadnjih dveh V našem izvozu je treba še mnogo bolj delati za povečanje izvoza izdelkov strojne, kovine vorov o skupnem prizadevanju,. letih priče posebno ugodnega da bi izpopolnili najnovejše vrste nadzvočnega reaktivnega orožja. Prav tako pravijo, da je v sedanjih razgovorih o obrambnih vprašanjih v ospredju potreba Velike Britanije, da prihrani na vojaških izdatkih, in izgradnja »manjšega, toda učinkovitejšega britanskega obrambnega sistema«. Kakor kaže, bodo na razgovorih med drugim proučili načrt o morebitni razmestitvi atom- vorih med predsednikom Titom . skega reaktivnega orožja na bri-in predsednikom Naserjem. | tanskih otokih. B. Lazič razvoja naše zunanje trgovine. Čeprav naša zunanjetrgovinska bilanca še zmerom izkazuje pasiva naše blagovne menjave, vendar je razvojna pot izvoza in uvoza pozitivna. V zadnjih treh letih je naš izvoz vidno napredoval. Leta 1954 smo izvozili za 72 milijard blaga, predlanskim za 77, lani pa za 96,5 milijard deviznih dinarjev. Dve tretjini našega izvoza odpadeta na industrijske izdelke, približno tretjjna pa na kmetijske pridelke. MILIJONSKA STAVKA v strojnih tovarnah Velike Britanije Gaitskell zvrača vso krivdo na Macmillanovo vlado London, 23. marrea (Tanjug). — Laburistični vodiitelj Gaitskell je nocoj izjavil, da je sedanji »težavni položaj v industriji« zakrivila vlada. Poglobil se je sum, da je spodbujala industriijce k odpo- sekrot Pri ^kjold K' Dag ru proti delavskim zahtevam po S6div^SednikuJ^j ^ova viš}ih plačah. Gaitskell upa, da %W ' vin ,,u ri^riu v pred- , bo dosežen sporazum o prekinitvi g°Va Kaira • ’ k* 15 km stavke ladjedelniških delavcev ka- o suešk'0 se z n.ii™ raz- j kor tudi, da bo stavka novinarjev, Sov tTlarsk.j6lciorn'rn vf>ra^aniu- S ki se bo praktično začela v po-^^estniik B Je ^udi nje- ; nedeljek zjutraj, dotlej še odpo- bilo pričakovati v sedanjih gospodarskih razmerah. Nobena sindikalna zveza ni dosegla poveča- do zaradi njene politike liberalnega gospodarstva. Stvarna alternativa te politike, je dejal Gadtskell, je socialistična koncepcija, sodelovanje ljudi na podlagi socialne pravice. Potreb- nja za 5°/«, odkar je Macmillan na sta večji čut odgovornosti in1 lani še kot finančni minister po-večje sodelovanje znotraj družbe- | zval delavce, naj opustijo zahteve ne skupnosti, kar s toryjevsk'o fi- , po višjih plačah. Razen tega me-lozofiijo ni moč doseči. I nijo, da ta koncesija nacionalizi- V desetih ključnih industrij- \ rane indusitirije (železnice so v skih središčih je začelo danes ■ državnih rokah) pomeni, da hoče stavkati okrog milijon kovinar- vlada preprečiti zmedo v indu-, skih in strojnih delavcev, ki ter- striji, ki bi utegnila privesti do vedana. Odgovornost zadene vla-'jaj0 io»/» višje plače. Zaradi razvrednotemja funta. V Londo- sobotnega ki nedeljskega počitka nu pravijo, da je vlada tako daia se bo stvarno začela v ponede- ladjedelniškim in kovinarskim 1 ljek. Ce se ne bodo sporazumeli delavcem proste roke, da vztra-z delodajalci, bo v kratkem začelo ja jo v svojih zahtevah. predelujoče in elektroindustrije. V lesni industriji mora biti te- .... . . žišče na lesnih izdelkih, v živil- ! opustili vezi s tradicionalnimi bi povečali delovno storilnost, so- ski in konservni industriji pa ' deželami. Nasprotno, čaka nas dijo, da so dobili več, kakor je moramo odpreti trge za sodobne naloga, da te vezi še bolj okre- stva v naši zunanji trgovini. Delež kmetijskih pridelkov v našem izvozu se mora razvijati z gledišča tradicionalne trgovine s trgi sosednih in bližnjih evropskih dežel. Upoštevati moramo tudi, da mora uspeh našega kmetijstva glede povečanja pridelka žita, živinske krme itd. posredno vplivati na našo zunanjetrgovinsko bilanco, tako da bo v doglednem času polagoma odpadla potreba po uvozu tako velikih količin živil, kakor jih uvažamo zdaj. NOVA PODROČJA ZA IZVOZ Miroljubna politika naše vlade, je rekel Franc Leskošek, je pripomogla, da imamo zdaj prijateljske stike skoraj z vsemi deželami sveta. Takšne stike čedalje bolj razvijamo prav z deželami, ki so si šele nedavno priborile politično neodvisnost in svobodo in ki napenjajo vse sile, da bi se gospodarsko razvile. V teh deželah lahko prodamo mnogo naših izdelkov. V tem oziru pa še zdaleč nismo storili vsega, kar bi morali. Proizvode teh dežel še vedno kupujemo prek raznih posrednikov iz tretjih dežel. Na trge teh dežel bomo lahko izvažali samo, če bomo neposredno tam kupovali njihove proizvode. Zato morajo naši izvozniki in uvozniki skupaj hoditi na te trge. To pa nikakor ne sme pomeniti, da bomo zanemarjali in s in velike zmogljivosti tovarn pimo in razvijemo. Naš blagovni mesnih konzerv, sadnih sokov, ■ promet s tujino mora nenehoma koncentratov itd. Na drugi strani naraščati. moramo povečati vlogo kmetij- I (Nadaljevanje na 2. strj Belgijske težave predsednika francoske vlade Bruselj, 25. marca (Reuter). I prisilili, da je omejil uvoz blaga Francoski ministrski predsednik j iz tujine. Izredne omejitve so Guy Mollet in zunanji minister zlasti prizadele belgijske izvoz-Christian Pineau sta bila danes v nike, ki jim je Francija glavni stavkati malone tri milijone de- Ladj^nUw‘Trade Unioni «> Bruslju Z ministrskim predsedni- tuji trg. Belgijsko ministrstvo za lavcev in bo stavka zajela vse na prizadevanje ministrstva za kom Van Akeriem m zunanjim gospodarstvo je takoj odgovorilo centre kovinske industrije. V delo minulo noč dosegli z deloda- ministrom Spaakom sta govorila s tem, da je omejilo uvoz franco-mnogih krajih se je stavka začela jalei sporazum o osnovah, »Iti ° nekaterih vprašanjih v zvezi s skega blaga v Belgijo, že sinoči, ker ima dobršen del bodo v ponedeljek omogočile po- pogodbama o zahodnoevropskem Svobodna trgovina brez camn delavcev petdnevni delovni teden. gaija,nja«. Menijo, da bodo delav- I trgu in Evroatomu, ki ju bodo je v ostalem in na dal jšo perspek-Vendar pa spričo poravnave oem ponudiili povišanje mezd »v podplati v ponedeljek v Rimu tivo osnovna naloga francoske m spora med 400.000 železničarii in1 gotovini«, toda ne ve>čje, kaikor! zunanji ministri Francije, Italije, belgijske vlade, dveh največjih vladno transportno komisijo, ki so ga odobrili železničarjem. , Belgije, Nizozemske m Luksem- zagovornikov načrta o zahodno- je ponudila za 5'/. večje plače ! Burske, za Zahodno Nemčijo pa evropskem trgu. Zato si je Gpy x „ a morAom • . - • I kancler Adenauer. Ostri odpor Mollet prizadeval pojasniti bel- za ens . ' ’7 novemhrom EiSenh0Wef o mednarodni, belgijskih gospodarskih krogov gijskim državnikom »začasni zna- i”. 2U“iS' atomski agenciji !»ki-i* M. <]« b. &i; i. ugodnih možnosti, da bodo uredili' . . , " * zvisa a carine na uvoženo blago seei. da b, Belgijci opustil, svo.e spnr v ladjedelnicah, položaja ne Wa*hmgton, 23. marca (AP). m sploh omejila uvoz iz Belgije, represalije V tem primeru b. bJa smatraio več za kritičnega Fi«enhower je zahteval od Senata, je bil glavni predmet današnjih hrnnrija, kakor menijo, pnprav- Ceorav so se železničarii za- nai nemudoma odobri statut razgovorov. Francoska državnika ljena posta vrnila v Pariz že jutri ga ministra Spaaka. da bi imeli htevali in so privolili v to da jo. V Eisonhovverjevi posla- zjutraj. Guy Mollet ima namreč centralni organi skupnega trga pe do katerih' nai n'meni ta usta- dosti preglavic z debato v parla- svoj sedež v Bruslju. sprejmejo ukrepe, po katerih naj nova, za katere ustanovitev se je mentu, ki so jo sklenili nadalje- Jutri sestanek Stassen-Gorski Ix>ndon, 23. marca (Tanjug). — lani izreklo 80 dežel, ugodno možnost za zboljšanje blaginje po vsem svetu. Zagotovila bo miroljubno sodelovanje med narodi in omogočila, da se bodo razvili Ameriški delegat v ožjem odboru razni načrti o izkoriščanju atom-razorožitvene komisije OZN Ha- ske energije v miroljubne name-rold Staesen je dal pobudo za se- ne. Eisenhovver je poudaril, da je sta nek z odpravnikom poslov ju- osebno v celoti za mednarodno Manifestacije v Gazi ob obnovi egiptske oblasti goslovanskega veleposlaništva v Londonu Feliksom Gorskim. Sestala se bosta v ponedeljek. agencijo za atomsko energijo, ker je ta ustanova v interesu sedanjosti in prihodnosti Amerike. vuti v upanju, da se bo socialistom posrečilo v zadnjem hipu zagotoviti si podporo desničarske skupine zmernih, kmetov in neodvisnih ali pa vsaj doseči, da se VREMENSKA NAPOVED za nedeljo, 24. marca 1957 Spremenljivo oblačno in toplo. V zahodni Sloveniji pretežno oblačno in , V 1* 1 • ,1 J OIUVCUIJI *** bodo vzdržali glasovanja, tako da možnost manjših padavin. Temperami vlada tudi tokrat dobila zaup- ture ponoči meft 2 in 6, v Primorju nico. Desničarski poslanci so zla- »- dnevne ‘^mperatur* do 19 stop. C. sti nezadovoljni z vladno ekonom-j sunje vremena sko in finančno politiko prora-' AFr4ontalnf,, frlotn.iei, čunskih primanjkljajev, ki ^so fi- nančnega ministra Ramadiera 1 kajo v naše kraje tople zračne gmote. CENE IN PLAČE Ko smo lani proti koncu leta razmišljali o možnostih za zvišanje plač in zboljšanje življenjske ravni, je bilo v središču diskusij in razglabljanja vpraša nje, kako bodo večji dohodki prebivalstva vplivali na raven naših cen. Če bi višji dohodki povzročili dviganje cen, bi koristi delavcev in uslužbencev od zvišanja prejemkov in plač kmalu splahneli. Zato smo osvojili načelo, da se mora zvišanje plač gibati v takšnem okviru, da ne bo porušeno ravnovesje med blagovnimi in kupnimi skladi. Zdaj še ne moremo zanesljivo oceniti, kakšen bo vpliv višjih plač na cene. Zvišanja so sicer v celoti deležni državni uslužbenci, delavci in uslužbenci v gospodarstvu pa le deloma, ker še niso potrjeni vsi novi tarifni pravilniki. Vendar lahko že zdaj mirno ugotovimo, da razvoj cen na našem trgu v letošnjem letu ni nezadovoljiv. Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko se indeks cen na drobno drži že četrti mesec na nespremenjeni višini, pri čemer je ob podražitvi alkoholnih pijač in uslug celo popustil delni in deks kmetijskih pridelkov od 102 v decembru na 100 v februarju. Indeks življenjskih stroškov štiričlanske delavske družine, ki se je v januarju dvignil od 102 na 104, pa je v februarju spet popustil na 102. Bolj kakor navedene ugotovitve uradne statistike o gibanju cen pa kaže opozoriti na nekatere druge ugotovitve, na katere se lahko opremo pri naši ocenitvi nadaljnjega' razvoja. V mislih imamo predvsem gibanje naše proizvodnje, od katere je odvisen obseg ponudbe na trgu. Januar in februar sta nam v tem oziru prinesla prav razveseljive rezultate. V teh dveh mesecih je bil obseg industrijske proizvodnje v državnem merilu kar za 23 % večji kakor lani v istem času. Res so lani izredne okol-nosti, kakor huda zima in pomanjkanje električne energije, povzročile prav občutno zmanjšanje proizvodnje. Vendar je rezultat prvih dveh mesecev tudi ugodnejši, kakor bi lahko pričakovali glede na sezonsko gibanje industrijske proizvodnje in upoštevajoč planirano 13 % povečanje po zveznem družbenem planu. O rastočih presežkih naše proizvodnje nam hkrati priča tudi gibanje našega izvoza, saj smo v prvih dveh mesecih letošnjega leta izvozili kar za 15,6 milijarde din, to je za 4,5 milijarde ali za 40 % več kakor lani v istem razdobju. Letošnji ugodni razvoj je verjetno hudo presenetil tiste, ki so na tihem računali, da bodo zvijanje plač lahko izkoristili za dviganje cen, pri tem pa niso upoštevali možnosti povečanja proizvodnje in nadaljnjega utrjevanja stabilizacije na našem trgu. Razveseljive ugotovitve pa ne veljajo samo za naš industrijski sektor, marveč prav tako za naš trg kmetijskih pridelkov. Lani jeseni so na primer mnogi računali, da bodo spomladi lahko ' draže prodali krompir. Pri tem pa so se zaračunali, enako kakor prejšnje leto. Letos prvikrat po vojni ne čutimo pomanjkanja mleka niti v marcu, ko je proizvodnja vsako leto najslabša. Našemu mlekarstvu povzročajo skrbi zaloge neprodanega sira, ki je očitno predrag. Čedalje težje postaja tudi vnovčen je jajc, ker se je izvoz ustavil zaradi nizke cene na svetovnem trgu, ki je danes nižja kakor kdajkoli po vojni. Le cene živine in mesa so se v zadnjem ča$u dvignile. Goveje meso je sicer še nekoliko cenejše kakor lani ob tem času, svinina pa se je podražila predvsem zaradi forsiranega izvoza. Vsa znamenja kažejo, da imamo za sedaj tudi vse pogoje za dobro letino. Jesenska setvena dela so bila pravočasno opravljena. Posevki so po podatkih iz vseh okrajev v državi dobro in odlično prezimili, za pomladansko setev pa spričo zgodnje spomladi tudi ne bo težav. Skratka, tudi na področju kmetijskih pridelkov ni verjetno, da se bodo cene dvigale. F. S. Enoten jezik za skupno mizo Posvetovanje dijakov in profesorjev o izboljšanju šolskega pouka — Razredni kolektiv uravnava življenje razreda Na klasični gimnaziji v Maribora so imeli v zadnjih dneh živahne razprave, v katerih so sodelovali z enakimi pravicami profesorji, starši dijakov in tudi dijaki. Sestale so se razredne skupnosti, da bi proučile vse okoliščine, ki vplivajo na pouk, in prispevale k boljšim učnim uspehom do konca šolskega leta. Ljudje, ki še niso bili na se- pri dijakih, temveč včasih tudi Stanku razredne skupnosti, pod- v profesorjevih metodah. Razpra- cenjujejo njihov pomen. V njih gledajo organizacijo, v kateri starši in profesorji združeno oštevajo dijake za vse resnične ali samo navidezne slabosti, leti pa strahu ne upajo povedati, kar čutijo. Tako oštevanje brez svobodne razprave pa ne more koristiti mnogo več kot prejšnje oštevanje profesorjev v šoli in staršev doma, če sta sin in hčerka prinesla slabe ocene. Pa ni tako! SMELI IN KRITIČNI Smelost dijakov in hkrati premišljena kritika in predlogi v višjih razredih presenečajo. Na nekaterih sestankih so dijaki razpravljali več kot profesorji in starši skupaj. Razen razrednikovega poročila o razmerah pri pouku so dali tudi svoje poročilo, ki ga je sestavil odbor razredne skupnosti — dijakov samih. Na sestanku razredne skupnosti so dijaki smelo povedali profesorjem, kako so zadovoljni z njihovimi oblikami predavanja, izpraševanja in ocenjevanja. Krivda za slabe ocene ni zmerom va o slabosti profesorjev je potekala v tovariškem vzdušju, saj jim dijaki niso očitali zlonamernosti, profesorji pa so bili pripravljeni prilagoditi se razredu, če se bodo dijaki tako več naučili. Ker nekaterih navad človek ne more spremeniti na mah, bo potrebno razumevanje na obeh straneh. Nekateri ljudje menijo, da bi dijaki radi imeli dobre ocene brez truda, brez ustreznega znanja. Na razpravah razrednih skupnosti je bilo zelo malo takih teženj. Ko je neki dijak predlagal, naj bi profesorji obveščali dijake, kdaj jih bodo izpraševali, so ga zavrnili dijaki sami, češ da bi obveščanje vodilo h kampanjskemu učenju. Priden dijak, ki si želi solidno znanje, se uči sproti, zato mora biti zmeraj pripravljen. Enako odločno so zavrnili predlog, da bi po boljši oceni profesor zbrisal v razred-nici »cvek«, če se je dijak pozneje snov naučil. Slaba ocena naj ostane v dokaz kampanjskega učenja. Med poukom zelo dobro in mnogo koristijo. V nižjih razredih pa dijaki še niso tako smeli niti razgledani, zato od njihovega sodelovanja ni moč Dijaki razpravljajo še o mnogih drugih vprašanjih, ki vplivajo na pouk in njihovo moralno rast. Nekateri njihovi predlogi so boljši, kpt bi jih lahko iztuhtali pričakovati mnogo. Vzlic temu je vzgojitelji. Zato so z njimi zado- dobro, če imajo tudi v nižjih voljni in jih upoštevajo. Ce na razredih razredne skupnosti, da sestanku ni moč priti do soglasja, se dijaki navajajo na svoje pra-kar se zgodi zelo redko, razprav- vice in zavestno izpolnjevanje ljata o spornih vprašanjih rav- dolžnosti pri pouku, nateljstvo šole in šolski odbor, ki redno spremlja delo razrednih skupnosti. O vprašanjih širšega pomena, ki se pojavijo v več razredih ali v vsej šoli, razpravlja šolska skupnost ki zajema vse razrede. Ravnatelj klasične gimnazije tov. Košar pravi, da razredne skupnosti višjih razredov delajo Jože Petek Kulturne VESTI3 Člani baleta »bolSOG TEATRA« BODO GOSTOVAU V JUGOSLAVIJI V začetku aprila pridejo goslavijo člani »Bolšog tea > baletski mojstri Olga Lep®* Vladimir Preobraženski, .. Karelska in Boris Hohlov. K .. umetniki bodo 'imeli v ^ nekaj samostojnih konce’'"1tov, sicer 4. in 6. aprila v 8. aprila v Novem Sadu, P0 ^ pa še v Sarajevu, Krekt, ' Luki in Zagrebu. V Beogr Sarajevu bosta balerina K« . in plesalec Hohlov nastopu ^ \ v baletu »Labodje jezero*-( Čajkovskega. »DOLINA M1RU< POJDE V CANNES Komisija za izbor 1 , festival v Cannesu, ki »o ^ do 11. maja letos, je izbr w I med novih domačih /iImow , festival slovenski film miru« režiserja Franceta ' Od dokumentarnih p komisija določila za tpo- Cannesu dokumentarni ^ let nad močvirjem«, k* 0® * in delalo počLjetje . jan. je zanj napisal scenarij A der Petrovič, režirala P. skupno scenarist in režiser Raspor. St« VicV> DNEVNA KRONIKA Z LETNE SKUPŠČINE ZVEZNE ZUNANJETRGOVINSKE ZBORNICE Več poslovne morale (Nadaljevanje s 1. strani) ralnega sekretarja Ivana Barba- čeprav je razumljivo, da v prvem lica. Le-ta je poudaril, da smo letu njene uporabe še nismo dosegli v izvozu lepe uspehe in mogli doseči popolnega uspeha, da se je naša zunanja trgovina Na koncu je Barbalič poudaril, lani uspešno uveljavila. Pripom- da bodo morali zunanjetrgovinski nil je, da je Jugoslavija pove- organi letos urediti celo vrsto čala blagovno menjavo tako s vprašanj, da bomo prodali na tu-V zvezi z novimi nalogami, ki svojimi starimi partnerji v Evro- jih trgih več industrijskih izdel- ^ h,3??? Prlna^a ^voz industaj- pi, kakor tudi z azijskimi, afri- kov, zlasti izdelkov strojne in žili državni sekretar za promet skw oadelkov* čedalje bolj čutimo škimi in južnoameriškimi deže- elektroindustrije. LRS Milan Udovč, zastopnik potrebo po novih oblikah naše, lami. Naša podjetja pa so posve- POTREBA PO NOVIH OBLIKAH ZUNANJETRGOVINSKE ORGANIZACIJE Slovesnost ob 10-letnici podjetja Sloveni ja-ceste Ljubljana, 23. marca. V kinu »Komuna« v Ljubljani je kolektiv gradbenega podjetja -Sloveni ja-ceste« danes dopoldne slavil 10-letnico obstoja podjetja. Na slovesnosti, ki jo je vodil predsednik delavskega sveta Andrej Hojan, je direktor podjetja inž. Dušan Ribnikar podal zanimivo sliko 10-letnega plodnega dela podjetja. V imenu Izvršnega sveta LRS je njegov član Julij Beltram izrekel kolektivu zahvalo in priznanje za izvršeno delo, njegovim čestitkam pa so se priiru • * janc* Uprave za ceste LRS ,sgnja Dolenc, predsednik Za gradbenih podjetij ,nz. ,.-keg3 Keržan, predstavnik rePu°ih de-odbora Sindikata gradbenm lavcev Bogo Pečan in drug • ^ Ob zaključku so Prebr®“ id na 128 tovarišev in *oV®H.v0’vali so 10 let svojega dela z dsei-podjetju, za kar jim je P . jz-nik delavskega sveta Pos . ' jiit» rekel tovariško zahvalo o0sti izročil nagrade. Potek slo■ ja so posneli na filmski ir* I »Filmske novosti«. ' V Tolminu bodo zgradili tovarno mlečnega sladkopj® _ zunanjetrgovinske organizacije. Menim, je rekel Franc Leskošek, da Ue treba 'okrepiti sodelovanje industrijskih in zunanjetrgovinskih podjetij. Industrija mora neposredno odgovarjati za izvoz in prodajo blaga. Zato morajo imeti posamezne industrije lastne komercialne aparate ali pa z združevanjem upostaviti dobro komercialno organizacijo. Takšen način dela nam je potreben zlasti pri tistih industrijah, ki se dopolnjujejo v izbiri izdelkov. Izkoristiti in še bolj okrepiti je treba tudi našo sedanjo komercialno organizacijo, zveze naših zunanjetrgovinskih podjetij in že pridobljene izkušnje na tujih trgih. Vidimo, da prihaja z razvojem proizvajalnih sil do izraza tudi čedalje večja stabilnost trga. Tako nastajajo pogoji za bolj liberalno obravnavanje raznih proizvodnih in tržnih vprašanj. Dosedanji uspehi kažejo, da zunanjetrgovinska zbornica ni zbornica samih trgovcev, ki se ukvarjajo s trgovino, marveč je združenje ali organizacija proiz- čala tujim trgom zelo malo pozornosti. Najmanjše razlike v cenah so -jih odvrnile* od enih trgov in usmerile na druge, nekatera pa so celo povsem zapustila določene trge. Barbalič je nadalje poudaril, da se je pomanjkanje poslovne morale doslej najbolj pokazalo1 pri odkupu nekaterih proizvodov, I zlasti kmetijskih pridelkov, in i pri dodeljevanju kontingentov za izvoz. Naloga zbornice kot druž- s bene organizacije je, da ustvari j pogoje, v katerih bo takšnih po-! javov čim manj. Da bi bila pod- i jetja obveščena o zahtevah tujih partnerjev, je zbornica posvetila veliko pozornost informativni službi. Svoje konjunkturne opazovalce je poslala na štiri evropske trge, da bi vsak dan obveščali zainteresirana podjetja o stanju na teh trgih, zlasti o cenah kmetijskih pridelkov. KONTROLA NAD KMETIJSKIMI PRIDELKI Barbalič je nadalje govoril o TISKOVNA KONFERENCA V ZVEZJ K M E T I J S K O - G O Z D.A R S K I H ZBORNIC Počasen uvoz kmetijskih strojev je neutemeljen in škoduje gospodarstvu vajalcev in posrednikov za pro- . vprašanjih prevoza kot posebnem dajo blaga v tujini. Zato se morajo v zbornici organizirati razen trgovinskih podjetij tudi vsa tista proizvajalna podjetja, ki proizvajajo blago za tujino. Razvoj je že očitno ubral to pot in treba ga ie na njej spodbujati. Potem je skupščina nadaljevala delo z uvodno besedo gene- problemu, ki je zadnja leta otež-kočal našo zunanjetrgovinsko dejavnost Čedalje večji količinski obseg zunanje trgovine zahteva tudi čedalje večje število vozil. Lani smo upostavili tudi kontrolo nad kakovostjo izvozu namenje- Beograd, 2. marca (Tanjug). — Naši kmetovalci se pridno pripravljajo na pomladno setev. Večina glavnih kmetijskih strojev, s katerimi so računali d začetku leta, pa še ni prišla do kmetijskih organizacij. objektivnih težav, ki jih ne smemo podcenjevati, je zastoj po mnenju predstavnikov Zveze kme-tijsko-gozdarskih zbornic vendarle neutemeljen in lahko samo škoduje gospodarstvu. Zadružne in : druge kmetijske organizacije že zahtevajo mnogo več strojev, in i sicer ne samo traktorjev, marveč tudi priključnih vozil, ki jih ne morejo uporabljati v sodelovanju s kmetovalci. Položaj pa je takšen, da v deželah, ki izvažajo traktorje, ni moč kupiti vseh potrebnih priključnih strojev. Na sestanku z novinarji so zlasti poudarili, da je potreben bolj elastičen promet s kmetijski-1 To je eno izmed dejstev, ki so ga predsednik Zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic Ivan Bukovič in drugi predstavniki Zveze poudarili na današnjem sestanku z novinarji, na katerem so obravnavali probleme mehanizacije kmetijstva. V okviru sredstev, namenjenih j mi "stroji. Sedanji sistem, ki 'ima i kmetijstvu po letošnjem zveznem ( v sebi precej elementov razdelje-1 družbenem planu, so poudarili vanja, ne ustreza. Ce že vsklaja-j zlasti pomen investicij za trak- mo možnosti investiranja skup-torje, priključne in druge stroje t nosti v kmetijstvo z zahtevami! za sodobno kmetijsko proizvod- i proizvajalnih organizacij, tedaj je njo. Priprave na uvoz in proiz- treba tudi promet s kmetijskimi vodnjo strojev v domačih tovar- stroji rešiti vsega administrativ-nah.so se začele že mnogo prej, nega, da jih bodo kupovale naj-preden je bil sprejet družbeni sposobnejše organi za ci je, ki so na sredi lanskega leta. njih plan, že sredi lanskega leta. njih gospodarsko zainteresirane nih kmetijskih pridelkov. Ta | Uresničevanje plana, zlasti uvoza in ki nudijo zato največ poroštva, kontrola je rodila. lepe sadove,1 strojev, pa gre zelo počasi. Razen da jih bodo koristno uporabile. V Tolminu začeli graditi tovarno sladkorja. Mlečni ^ * nj-«1* izdelujejo i/ od paclkov ‘orab' lovalni industriji rfileka, 5jcjjin- ljajo v zdravilstvu za P ce*, Tovarno bodo gradili 1* dinar* stala pa bo 128 do" jev. Stroje za tovarno pod-bavila domača in nem jetja. Skupščina Združenja grafičnih podjetij Včeraj se ie zVuž*®!? čila letna skupščina , :;e. V grafičnih podjetij Juf°,s. [>oSebOl sklepih skupščine so dal P~Tafii-poudarek rekonstrukciji f jjo nih podjetij. Upravni jeVjzD8 imel nalogo zagotoviti g{f0. sredstva za nabavo gratj Jel o jev. Združenje bo skrbel _eje|o Visoke grafične šole te, _*rjjsk° enotni program za Ind“ fr. grafično šolo v Beogra golal’ grebu. V teh šolah se dru- mladi grafični kadri tu gih republik. Pouclar' ’v0ju P8' potrebo po hitrejšem pirne industrije. Izmenjava ^ zadružnih delegacij ^ Predstavniki zadružnih^ nizacij Jugoslavije m' 'j de}? segli sporazum o izme j ,.gacijs gači j. Jugoslovanska ; pojo- bo odpotovala v SZ v priš‘s vici maja. sovjetska Pa k nam do konca leta. r V RAZMIŠLJANJA - KRITIKA - POLEMIKA )■ Resnici na ljubo... V Številki il z dne 8. marca t. 1. j. »Delavska enotnost« objavila članek z velikim naslovom »Kritika, ki ni kritika, ampak neodgovorno natolcevanje«. »Delavska enotnost« je glasilo Sindikatov in obravnava resne ftrobleme, zato smo bili prepričani, da bo tudi točno in pravilno nformirala bralce tndi ob I. republiškem posvetovanja o družini, ki ga je organizirala Zveza prijateljev mladine Slovenije v dneh 27. in 28. februarja ter 1. marca t. 1. Presenečeni pa smo bili, ko je list namesto objektivne informacije o tem posvetovanju objavil članek, s katerim se ne moremo striniati tako zaradi ugotovitev, ki ne ustrezajo resnici, kakor tudi zaradi načina obravnave, ker po našem mnenja ne prispeva k razčiščenju problemov in k plodnemu in tovariškemu sodelovanju. NaSa želja je, da v tem članku informiramo bralce vsaj o bistvenih vprašanjih, ki so jih obravnavali udeleženci posvetovanja, zato da bi se tembolj videla zgrešenost vsebine in metode Članka v »Delavski enotnosti«. Medtem ko so si vsi udeleženci posvetovanja prizadevali, da razčistijo nekatera bistvena vprašanja družine, kot n. pr. kako v naši družbi danes gledamo na družino, kaj predstavlja družina za nas, kakšna je perspektiva njenega razvoja, položaj žene in moža v družini, proces ženine enakopravne vključitve v družbeno življenje, sistem izobraževanja odraslih in v tem okviru sistem izobraževanja in vzgajanja ivaršev itd., pa je članek v »Delavski enotnosti« ta prizadevanja skoraj 200 zavest nih, resnih, strokovnih in družbenih delavcev zreduciral na drobnjakarsko in netovarilko obdelavo diskusije, ki jo je imel na posvetovanji« tov. dr. Skaberne. Tovariši, ki smo neposredno vsebintko in organizacijsko pripravljali posvetovanje, se nemalo čudimo temu, kako je mogoče, da pisec Članka »ra«, če se ‘e že lotil posvetovanja, ni začutil ob posvetovanju dolžnosti, a napjie to, kar je za posvetovanje bistveno in kar bi moralo postati last vsakega iskrenega borca za socializem, zlasti pa komunistov. Gre namreč za to, da so udeleženci posvetovanja i: odklonili mišljenje, ki se marsikje pojavlja pod raznimi vplivi, da je družina v socialistični družbi samo prehodna oblika. Zavestno so ugotovili, da je družina živa, nenadomestljiva in izredno občutljiva družbena celica. Poudarili so, da je naloga celotne naše družbe z vsemi nienimi organizacijami in organi podpirati njen razvoj v višjo obliko socialistične družine, za katero je značilna monogamnost, veljavna za moža in ženo, in na ljubezni osnovani tovariški, enakopravni odnosi, polni medsebojnega spoštovanja in odgovornosti. V tem je izražena tudi misel, da si brez te žive celice ne moremo zamisliti višie organizirane človeške družbe, socialno in etično močnejše, saj fe začno najprej tu ustvarjati, oblikovati in rasti odnosi med starši in otroki ter družbo. Ce bodo ti odnosi v najožjem krogu iskreni, pošteni, nesebični, potem ni skrbi, da se ne bi taki odnosi prenašali navzven. Na posvetovanju pa je bilo ugotovljeno, da ta vprašanja niso razčiščena v praksi pri mnogin naših sicer napreanih tovariših. Pogoj za naš nspeh v borbi za zmago »orialističnih načel pa ie v prvi vrsti skladnost med načeli in dejanji prav pri tistih Ijnneh, ki hočejo biti prvi in najbolj zavestni borci za te ideje, to je pri komunistih. V tej skladnosti sc tudi zrcali stopnja zavesti posameznega borca za socializem in njegova iskrena predanost socialističnim idejam. Dalje je bilo v referatih in razpravi govora o težavnem položaju žene v družini. Naša skupna dolžnost je razmišljati o tem, kako se s procesom enakopravnega uveljavljanja žene spreminjajo odnosi in način življenja v družini in kako ženi v tem procesu pomagati. V praksi moramo izbojevati miselnost, da moški, ki se zavetfno vključuje v ta proces, dokazuje, da je dojel njegovo objektivno zakonitost in da je • tem naprednejši in etično višji. Ko bo ta miselnost dovolj močno zasidrana v naši zavesti, potem ne bo več tako težko organizirati razne vrste družbenih akcij, ki bodo razbremenile ženo in pospešile ta proces. Mnogo bogatih in plemenitih misli je bilo že izrečenih in mnogo konkretnih sklepov sprejetih na tem oosvefovanjn. Zato nam je tembolj hudo ob branju članka v »N* , on0, ** je* da ni uspela povedati o tem posvetovanju vec zr\a Pr aPr«1 bilo napisano v omenjenem članku, in je tako)JL«.kn«j° Ir«]*1! vanje udeležencev posvetovat ja, da za korak P . je m> j^i naša pojmovanja in našo akcijo. Iskreno ’•*„ vsi čas, da se do kraja tudi na tem področju ce ). goCi* ^ in fizični napori naših delovnih ljuai, katerim j gtar* ’ toliko pomeni. Mi smo srečni, da naši IJwdje* , ioVati P? ir*' zdravljajo našo dejavnost in so pripravljeni » .*;ni. K kjer gre za graditev kvalitetnejših odnosov v a teden««..u tP’ gtm je Jasen dokaz za to mariborski »Družins e(javanj pfl' bil nedavno in kjer je na petdnevnih večernin P . Z^et^ delovalo preko 1*20 udeležencev, ki so zahteva java**e j %$’ iateljev mladine čez tri tedne organizira za P del** fi* javne večerne diskusije, medtem ko so martP rnah ** htevali, da se vsa vsebina ponovi v večjih - delavce itd. . bl\0 Ni potrebno dokazovati, da ideje, o ^ater vgCh 'st& na posvetovanju, morajo postati globoko prepr zreda* Jf nih naprednih ljudi, še tembolj pa last delavsk;eJ. j Jalnih JJ jbdJJ borca za socialistično misel, ki tvori jedro tudi jrUžino zacit. Prepričani smo, da bi intenzivnejšo skrb . ge pozdravile prav delavske družine, zlasti tist . j,f|pn© P t dostikrat seni prepuščene zelo hitro **nševno^ njj.aciji d jevati naglemu razvoju tehnike, načinom novim odnosom med ljudmi. jj, Kur pa »r tiče y člrnikn .DeUvskr fnotno*«'« Pr°*„!i tovitev* na račun tov. dr. Skaberneta, kater«® . mnof.1 p*' voljno in zavestno delo v družbenih organ iz ^eSed. d« republiki poznajo, pa naj napišemo le nPl5-fnjico v cilj11* sania ne odseva, da gre pi«cu za iskreno pn^^nisan-j« J*. razjasnijo nekatera vprašanja. Takšen n*yl*£f- ljudi *n obračunavanje, ki lahko duševno »bija pHzad . obračnn njihovo ustvarjalnost posebej še takrat, ko -or je na površnih ali pa napihnjenih £rt*ati*?. v trm primeru. Nal namen pa Jr. d«, « ob:0,tf>' utiramo pot naprednim idejam, gradimo "ve^»j ustvarj z novimi spoznanji in jih spodbnjamo se k cjov«*^ Zveza prijateljev mlad'"* ‘ Razdejani grobovi sinL^fn! pa,lm in ciPres> pod brih m fbans>clm nebom je do-naših let,™rn° Počivalo mnogo ikLZfd?tko°- Umrli izhodit pr, *° se borili za osdo- šlc?« k °mace ze*nlje izpod tur-V Albaniji ni 7kr0J^niC J**ih bor'ev, ne jo jih -ln tlh'h pokopališč, ki dru v , narodi uredili v Ska-JpnmeJlT m Firu' Nagrobni odTrTnt *° P°rušeni' kladivo je imZT t \ marTn°mih plošč toloml£fm\ lunaknr>' krizi so kosti /Lp oslcrunjene razmetane T» » vPe> ^ Prl Valoni. n‘ji so • P°.k°P*lišča o ^fca-JlJ^PreziveU vladanje 7.n*„i* Francosko-nemška eksploatacija ^Zahodne Afrike danes P"- PotevaU šifnn j tem Je Pre' Zahodne Afriki”^ franco^ deWa„: •' - 2' • *°dja nem-je izjavit h'Je G?.endker Serres j tive za ' ^»široke perspek- j bogastev fr=rriS?aPje naravnih P^ile VS°wlh pose5tl na' lzvedence vtis« na nemške nice je'tnLjdJ?or francoske zbor-! javil, da ^ f.ma dnevoma ob-feji m 7^LMavretaniJi' Gvi- j®- Po n la]?fCa rud in petro-zaspkCr t- naJvečje fran-'Oujini, v,- ^lnar>čne družbe rln! začela pr,-»•Ji, naj bi » uVjJUZn’ Mavrita-r°čje do L, a'lrK|n°afriško pod-Dad ?5% leta '960 krilo *** a^minijn ncoskib potreb in italijansko okupacijo, ostala so nedotaknjena do leta 1950, ko se je porodila mrinja. ki je segla tudi po grobovih. V Albaniji uprizarjajo proti naši državi v imenu >napredka in marksistične mislit srdito gonjo, ki niti grobovom padlih ni prizanesla. Na podlagi ustreznih pravilnikov in konvencij o vojnih ujetnikih in vojaških pokopališčih je Jugoslavija v sodelovanju z albanskimi oblastmi in ljudstvom zgradila in obnovila srbska vojaška pokopališča. Od leta 1950 pa jih v Albaniji dosledno uničujejo. Menda se hočeta nemočni srd in slepa mrinja tako posmehovati junakom, ki se ne morejo več braniti. V Skadru o našem pokopališču ni več duha ne sluha. Od leta 1953, ko so v Albanijo znova prišli naši uradni predstavniki in ko so ugotovili, v kakšnem stanju so grobovi naših padlih vojakov, so večkrat zahtevali, naj albanske oblasti naša pokopališča in grobove na njih popravijo in znova urede. Naleteli pa so na sluha tišesa. ZDRAVKO PEČAR Kriza vlade v Džakarti Džakarta, 23. marca. Predsednik Nacionalistične stranke - Su-virdžo, ki naj bi sestavil novo vlado, je bil davi pri predsedniku republike Sukarnu. Še prej je go-govoril s predstavniki Komunistične partije Aditom, ki podpira njegov vladni program, a noče sodelovati v vladi, v kateri bi bili tudi predstavniki stranke Mast-džumi. To bi bil po Aditovem mnenju v sedanjih razmerah najboljši izhod. Adit je včeraj podprl namen levičarske sindikalne federacije, ki hoče po vsej deželi razglasiti splošno stavko, če bi v vladi sodelovala stranka Mastdžumi, ne pa tudi s Komunistično partijo. Po končanem petdnevnem posvetovanju so višji oficirji v Džakarti obiskali bivšega podpredsednika Hato in ga obvestili o želji oficirjev, da bi obnovili tesno sodelovanje s predsednikom Sukarnom. Hata je oficirjem ponovil svoj nedavni predlog, naj bi postal predsednik vlade Sukamo, on pa bi tedaj podprl novo vlada Zunanjepolitične teze Socialistične stranke Italije Nenni t Cremoni o protislovjih v Saragatovi notranjepolitični taktiki Nepopustljiv boj alžirskih upornikov proti nasilju rezidenta Lacosta in padalcem generala Msssouja Pariz, 23. marca (Tanjug). — Francoske vojaške in policijske čete so danes nadaljevale splošno ofenzivo proti upornikom po vsem Alžiru. Uradno zatrjujejo, da je bilo v zadnjih 24 urah ubitih nad 100 upornikov. O francoskih izgubah spet ne povedo ničesar. Uporniki so znova začeli akcije po mestih, pri čemer je bilo ubitih 20 Francozov, nad 40 pa nim predsednikom razpuščene alžirske posvetovalne skupščine Sajah Abdel Kaderjem. V mestu Alžiru so aretirali tudi več francoskih policistov. Najhujši boji se bijejo zdaj po gorah na vzhodu Alžira. Uporniki so ondi sestrelili neko francosko lovsko letalo. V Velikih Kabilih so uporniki minirali proge in mostove. Spričo uporniške ofenzive okrog mesta Alžira je francosko poveljstvo opustilo namero, da premesti padalsko divizijo generala Massouja v zahodne kraje dežele. Rim, 23. marca (Tanjug). — Vodstvo Socialistične stranke Italije je zaključilo svoje tridnevno zasedanje, na katerem je proučilo temeljna vprašanja notranje in zunanje politike. V poročilu, ki ga je potem objavilo, je rečeno, da Socialistična stranka pozdravlja sklicanje socialdemokratskega kongresa, katerega naloga bo utreti pot do združitve socialistov. Vendar pa kritizira nekatere podrobnosti v politiki Socialnodemokratske stranke. Socialisti pozivajo vse socialiste in demokrate, naj zaostre borbo proti vladni koaliciji in uporabijo razpravo o zakonih o agrarnih reformah in državnem proračunu za obsodbo vladne politike in utrditev enotnosti vseh socialistov. O zunanji politiki pravi poročilo, da se spori na Bližnjem vzhodu nadaljujejo in da nameravajo velesile utrditev miru zavlačevati, namesto da bi ga dokončno zagotovile. Vse to zahteva obnovo močne mednarodne socialistične pobude, katere cilj naj bo razorožitev in združitev Nemčije. V zvezi s temi problemi namerava Socialistična stranka vskladiti svojo akcijo z akcijo laburistov in drugih socialističnih strank, ki imajo z njo skupna gledišča. O Evroatomu in zahodnoevropskem skupnem trgu pa bodo socialisti šele pozneje zavzeli svoje stališče, ki bo odvisno od poroštev glede demokratične kontrole, zaščite italijanskih koristi in ločitve evropeizma od sleherne kolonialistične politike. Sinoči sta Saragat in Nenni na predvolilnih sestankih v Cremoni, kjer bodo jutri ponovne upravne volitve, izmenjala svoja gledišča. Oba sta potrdila skiepe svojih organizacij v Cremoni. da pojdejo skupaj na volitve. Gledišča o 1 splošnih političnih problemih obeh predstavnikov socialističnih strank pa se niso povsem ujemala. To velja tako za notranjo kakor za zunanjo politiko. Nenni je v odgovoru na S&ra-gatove pomisleke proti politiki Socialistične stranke poudaril, da njegova stranka že dolgo podpira politiko laburistov, ker meni, da lahko ta politika omogoči večjo avtonomijo in nevtralnost Zahod- ne Evrope. Rekel je, da ne razume, kako lahko Saragat sodeluje z demokristjani v vladi, hkrati pa predlaga politiko, ki ba ge skupaj s socialisti pahnila v opo zicijo. Nenni tudi ne razume kako more Saragat podpirati so cialne demokrate v Cremoni gled« njihove zveze s socialisti, vtem kc v poslanski zbornici takšne ivez« DRUGO BULGANINOVO PISMO ADENAUERJU SZ se ne mudi načeti nemško vprašanje Moskva, 23. marca. Veleposlanik Haas je bil danes pri zunanjem ministru Gromiku. Govorila sta o novem pismu predsednika Bulganina kanclerju Adenauerju ir. o stikih med obema deželama. V Moskvi so zdaj objavili besedilo pisma, ki ga je predsednik Bulganin poslal zahodnonemške-mu kanclerju Adenauerju 18. marca. V pismu je rečeno, da Bulganin in njegovi kolegi z zadovoljstvom ugotavljajo, da se tudi Adenauer strinja s tem, da bi morali konkretno ukrepati o stikih med obema deželama. Bulganin poudarja, da tudi kancler Adenauer, kakor je videti iz njegovega pisma, meni, naj bi se v kratkem začela pogajanja za ureditev in razširitev trgovinskih stikov med obema deželama. Sovjetska vlada meni, da bi se lahko začela v Moskvi ali v Bonnu že v aprilu, če ta rok ustreza vladi Zahodne Nemčije. j Predsednik Bulganin se strinja z Adenauerjem, da bi lahko kulturno, znanstveno in tehnično sodelovanje uspešno proučili po Se osvobodilne vojske v napada na francoski džip (v marcu 1957) Trst, 23. marca. Stavka 1200 uslužbencev podjetja Acegata traja že 20 dni. Namesto glasovanja o referendumu, ki so ga predlagali sindikalni predstavniki na včerajšnji skupščini, je velika večina delavcev sklenila stavko nadaljevati, ker predlogi nove upravne komisije niso sprejemljivi. Tako je spor zopet na mrtvi toSki, toda delavci so bolj kot kdaj odločeni, da ne popustijo t svojih Minimalnih zahte- smo že poročali, je 20 ■toembe v bolgarskih U^mlškl komandosi so ^ahte^lloTzrednJ se/o metnega Hi« f,adru9oh --Ja). rr VS*arca (Ka< tt* 2 S obstreljevali in z bombami ob- sveta da bi razpravfjali 0 metavah voiaške natrulie. DOlicn- r fij 23. m metavali vojaške patrulje, policij . rt- 'i,p a^ca (Radio So- ske postaje in druge postojanke. V Oranu, Constantini in Alžirijo m pl«*--'",'',r' ru se medtem zaključujejo tri ve-: Zadru pr Wi n\ za” 'ike sodne obravnave proti upor-nJj', )as*nih i jv?? mor, e. na nikom. Vojaško sodišče v Oranu spft^^jnji d vi jr r, ,SPnj skrbeti jih je danes 20 obsodilo na smrt, Janini« _ ■ 'f Proizvodnje ter ,„ __ __ ______________________ diplomatski poti. Sovjetska vlada bo skrbno proučila predloge v zvezi s konzularno konvencijo. V drugem delu pisma načenja Bulganin nekatera vprašanja, v katerih so mnenja sovjetske vlade in Adenauerja deljena. Bulganin predvsem ugotavlja, da sovjetska vlada drugače presoja sodelovanje Zahodne Nemčije v Atlantski zvezi in združitev Nemčije. Zlasti se ne more strinjati z nazori kanclerja Adenauerja v zvezi z Vzhodno Nemčijo. Bulganin nadalje misli, da se za zdaj ni treba podrobno ukvarjati z vprašanjem Vzhodne Nemčije, saj zahodnonemška vlada tako namerava v posebni noti podrobno pojasniti svoje stališče o tem. Na koncu ugotavlja Bulganin, da pripisujeta obe vladi velik pomen stikom med obema deželama, ki naj bi se razvijali v vzdušju zaupanja in prijateljstva. Bonnska i?iava glede Bulganinovega stališča o Vzhodni Nemčiji Bonn, 23. marca (Po telefonu). Vlada je nocoj objavila posebno izjavo v zvezi z Bulganinovim pismom. V njem izraža svoje začudenje, ker Bulganin ni omenil tudi repatriacije državljanov obeh dežel, pri čemer poudarja, s • , • i ■ tr . , .. _ , da je tudi to vprašanje najmanj zaju v podjetju. Upravni odbor j črnskega odbora. Pozvali so de- pomembno kakor ostala je zahtevo sprejel m bo izredna mokristjane in republikance na ašanja in da jih je treba vse seja prihodnji teden. j sestanek, na katerem naj bi sku- ; g^upno urediti. Položaju v Acegatu je posve- paj prerešetali najvažnejša trža-j nato poudarja, da Bul- tilo posebno sejo tudi pokrajin- ška gospodarska in socialna ■ ganinovo stališče do nemške sko vodstvo tržaške federacije vprašanja. j združitve in o dveh nemških dr- i7in'vin nai bi družbeni sistem iz zadnjih zahtev sindikalnih rd/rLSstjanrfn ^hodne Nemčije razširili tudi na republikanci t občinskem od bo- j Vzhodno Nemčijo, marveč naj bi ru zabredla v dokaj neprijeten 1 Prek svobodnih volitev ustanovili . * 1 .. . anAtrtn NompiiA Ln hi cama Tržaški socialni demokrati se mislijo rehabilitirati na primera Acegata? sk^ <^boru ter sk/^iiH Dejstvo je" n^mrel da enotno Nemčijo, ki bi sama dolo- riti demokristjane in republikan- ^inski ^^ dosiej nijz[x>lnil svojega notranjega OI'?aru-,;01 zvwlnIf' ter io pa na ječo s prisilnim delom Za ‘klo tako i'n P e‘ po 2 do 20 let. Javni tožilec v 7»? Zadrugani n’-r®, . r P08®" Constantini je danes zahteval, naj vi (v. ruge bodo imJ j tis.'reza. ^ obsodijo na smrt 6 obtoženih Al- (j‘T° Satt»e doi '"?ele odslej pra- žircev * ...... De n°nne oLw . otl<>dikov zadrug, noerropskem tr^ m Evroatomn. I jem, zidarjem in nekaterim ka- dati resnico.« D. Solajič V primeru, da bi demokristjani, pa tudi republikanci vztrajali na svoji dosedanji politiki izigravanja sprejetih obveznosti, izstop socialnih demokratov iz mestnega upravnega odbora ne bi bil izključen. To pa bi dejansko pomenilo novo krizo na občini. Kaže torej, da je med Bulga-ninom in Adenauerjem že doseženo načelno soglasje o tem, da bosta obe vladi v kratkem začeli pogajanja o trgovinski menjavi blaga. Podrobnosti o tem kakor tudi obravnavanje repatriacije državljanov obeh dežel naj bi zdaj natanko določili diplomatski predstavniki v Bonnu in Moskvi. Z VSEH STRANI SVETA MADŽARSKA TRI SMRTNE OBSODBE V MISKOLCZU Budimpešta, 25. marca. (Radio Budimpešta). Županljsko sodišče v Miskolcnt je obsodilo Ga bo ra Mikulasa, dr. Vincesa To-kar ja in odvetnika Belo Miszeija na smrt, delavca Jožefa Szamborya pa na deset let Ječ«. Obsojeni so bili zaradi protirevolucionarne dejavnosti. ZDA POTRES V SAN FRANCISCU San Francisco, 23. marca. (Reuter). Na področju San Francisca je nastal sinoči močan potres. Po prvih poročilih je gmotna škoda velika, človeških žrtev pa ni Mio. Nekoliko ljudi je bilo ranjenih. Zadnji večji potres je bil v San Franciscu leta 190&, ko je izgubilo življenje 600 ljodi. V.\VV\V\\V\\\\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V^\VX\VV\\V\\N\\\\\\N\\XV\\\>\V\\\\\\\^^^ n« svetu bom, ko bo poskrbela nem ln “d°;( dovolila, da se umak-**nujo.« _ -».P1 . obdelujem svojo ntku Thoml 1 naPl« na spome- JMniku v bittt ?ertu B1J°UJU- na-Fr a n Mii prl Austerlitzu, mar- Francozi v Alžiru '®iu Francirel*B»?i«v^ilstfrU,tzu.’ mar' , . . , . i , . r „ ...... .... izdajalce, ko je pred letom dni narednik '»Vi , or]u Ai*fra.) ,n kolonl- ralnega guvernerja in poslusal pm po- da ie Francija — Francija, Alzir — Alzir. Maillot prešel k upornikom s kamionom k-t spreten ^ SiA Fr,T* najti Maillote tudi zunaj INDIJA TORIJ V SEVERNI INDIJI New Delhi, 23. marca. (AFP). V severni 1 Indiji so odkrili velika nahajališča torija, ▼sevprek in SC uvrščajo V kavarniško opo- Menijo, da vsebujejo odkriti sloji okrog tri zicijo, ki nerga, kljubuje, ne dela nič ter “‘»j,0” '« ™1*’ T J* JOOOO° ** se za nikogar ne ogreva. So tudi komunisti, i ’ irak ki so jih v obeh Francijah ožigosali za j OBISK IZ SUDANA izdajalce, ko je pred letom dni narednik B«gd*d, 23. marca. (Ar), sem je pri- spel sudanski ministrski predsednik Abdu- lah Kalil, ki se bo mudil v Iraku tri dni. Na obisk ga je povabil predsednik vlade inj; j i ■ Nuri Said. Kalil je bil pred tem v Saudski tudi prej, a jih padalci Ar,bijj te raenij0l da bo potoval i« » ne- SO aretirali devet Fran- katere arabske 11 n 1 rt Ml la MM n 1 X1 — I Ir M . n M A - - - -_. * 1 _ * * _ _ _ . ] _ Ima »m n w ^ 1 m lr 1 M N ero York, 23. marca (AFP). ^ Drvfk t - -'‘V»w*iv-Q, IVI JV je uvrvpw:» UlCfcUJC uiurnc* »«-6“ * t' . , - T----,------------------ , — , ---- —- - , . , , , °°sta .^skovnejro uPj>J‘a»><>-novinarjern na- ki je prav zato drugačno kakor maroško ie upal stopiti na alžirska tla s progTamom moko upornikom, jim odpirajo svoja skla- . n™ n če j » Je zadela v 'C,eica .?• Robert La- ali tuniško. Nisem se dal omajati, sam pri Republikanske fronte, in vpije ves zaripel dišča in jih skrivajo v svojih domovih. Orski dclega^ v (JZ.N Palamas je ^ z!7°‘ Drži — prišel sem. sebi sem sklenil, da ne bom spremenil in hripav: »Alžir ie Franciiac — ? S stroi- generalnemu sekretariatu ^li Vi De clij. . s Drir»»»e» i* • . pi isci strni, bcdi s‘.iii skiciih« ua uc l/vrm 1-ul v u 111 ui ipa v. #x»ifcir jc i raiiLija( 1 » o sirvj* y > p ••• a x j* aiw* j c. . . v 5a ’ da na lJ ! v‘jenimi rešitvami, pa z svoje sodbe. Toda začel sem dvomiti, orna- nieo na rami, kot član »teritorialne enote«? Kakor v Framciji sta tudi v Alžiru dve OZN noto, v katen mu sporoča svstriček Bijou« prišel v Alžir, si Francija 2'ka^ ne more privolit, v to, ^‘oval be o pre' fr“ncoze' ki živijo tod (ze peta generacija) velemilijarderjev, so tu tud. Francozi - & 7daleč ni za vse večne čase zagotovi a ,da b' *€ ° £ipm Wfgov«jah *lp?kimi butvari n’ preprezen° ,8 ‘rdno .fa5,1drf"e na. alzl"k,h marveč uradniki, delavci, dninarji, ki mrzijo Bour- tak&_e usode kakržno „ u zamišljal naci- brez predstavnikov ciprskega ljud- ^ ti«4rpbal kavo lTr.” avenijami ali Francijo, kakršna je v Franciji. Francoze, jeauta -m kolonializem in tako kakor v A^rn 1 1 P . stva. Edini način, ki lahko omo- 1] na bulv»r , T' p,Č1ne ena‘ Tkl 50 s,e P^ružlh Molletovemu ministru Franciji govorijo: Alžir ni Francija. fikator Alžira. goči ureditev ciprskega vpražanja, elep Taru Va?ram v Parizu, Lacostu, francoskim gospodom priseljen- V Alziru sem našel rrancijo — dve so razgovori med Britanci in *Cr.f ^ t!rne' .p? p*ri*ki »odi cem Bourjeauju, Biagiju in Blanchetu, al- Dve Franciii Franciji, ki ju dobro poznam, eno kakor Ciprčani v skladu z resolucijo da ^ y’ler na križiščih brez upa žirskim mogotcem, ki so 6. februarja pri- , , . „ , , J . drugo. In ker sem t Parizu verjel samo v Generalne skupščine z dne 26. fe. bozaiiKto«,! hudournik luksuz- silili h kapitulaciji predsednika vlade Re- ohalcr«, fir^o7Pn,«kPM mnn. - " "-----»------i—•- L- -----------' ' •- H obakraj Sredozemskega morja «d«|avtomobii zaustavi! y *elene^v’ *ydi. ko sem naposled publikanske fronte, Francoze, ki občudu- So takšni, ki tako kakor v Franciji v tisti, ki maje z glavo in pravi: Alžir ni tanski, da se ni zmenila z« to re-nasionjaču v palači gene- jejo padalce generala Massija in ki vedo, baru (bifeju) modrujejo o politiki, obsojajo Francija! eno Francijo, verjamem tudi tu samo eni, bruarja. Grška vlada_ očita bri- pravi: Alžir i Bogdan Pešič solueijo. Monarhija v republiki Proces proti »Francu Jožefu Habsburškemu« — Groteskna epizoda v avstrijskem volilnem boju (OD NAŠEGA DOPISNIKA Dunaj, sredi marca Proces v Dunajskem Novem mestu Je v središču zanimanja avstrijske Javnosti. Okoliščine, zaradi katerih Je do tega procesa prišlo, so gotovo 'dovolj ilustrativne za razmere na avstrijskem podeželju, da si jih velja pobliže ogledati. Precejšen odstotek obdelovalne površine je v Avstriji v rokah veleposestnikov, ki oddajajo svojo zemljo najemnikom in kolonom. Ti najemniki so praktično popolnoma odvisni od svojih gospo-dairjjev, kri. jim lahko odpovejo pogodbe, kadar jih je volja. Seveda igra ta okoličina precejšnjo vlogo tudi v političnem življenju na deželi in je morda najjasnejša razlaga dejstva, da se ob volitvah velika višina tako imenovame kmečke revščine ob volilni skrinjici odloči za desničarskega kandidata. Tudi poostrena aktivnost socialistov, ki imajo svoje postojanke v industrijskih mestih, je, kar se tiče agitacije med kmečkim prebivalstvom, v mnogočem posledica veleposestniške avtokracije. Pred nedavnim se je v Trie-stingtalu blizu trdnjave avstrijskega socialističnega gibanja, Wiener Neustadta, pojavil neki španski državljan, ki se je izkazal za dediča skoraj vse ondotne doline. Prej je bila zemlja last nekega nadvojvode, ki je živel sitalno v inozemstvu in ga najemniki niso nikdar videli Zemljišča je upravljal uradnik, ki se je ravnal povsem po veljavnih predpisih. Ob prihodu novega lastnika se je režim čez noč spremenil. Tudi je njegova oseba zbudila takoj pozornost vsega prebivalstva. Prišlek se je namreč imenoval — Franz Josef von Habsburg - Lo-thringen. Ze prvi ukrep potomca habsburške dinastije je zbudil val ogorčenja in začudenja: dal je zapreti vse ceste, ki vodijo čez njegovo ozemlje, in postavil ob vhodih v svoje »carstvo« mitničarje, ki so pobirali pristojbino za uporabo poti. Kmalu nato je izjavil, da njegovi najemniki nimajo pravice uporabljati elektriko in vodovod, da najemnina, ki jo plačujejo za zemljo, ne zadošča za električni tok in vodo, ter dal kratko in malo izklopiti transformatorje in zapečatiti vodovodne naprave. Seveda so socialisti takoj zagnali vik in krik. Toda tudi to ni omajalo oblastnega Habsburžana. Ko je zalotil na svojem ozemlju socialističnega župana Brandnerja iz Grillenberga, ki si je nameraval ogledati položaj v novi »monarhiji«, ga je zgrabil za vrat in mu zagrozil: »S tega mesta se ne boste več premaknili! Med štirimi očmi vas ubijem ob tem drevesu! Vi ste socialistični župan, Vi, baraba! Nikdar več mi ne boste grozili na mojem svetu!« Tako je Brandner pripovedoval pred sodiščem. Takoj po tem dogodku so nekateri dolnjeavstrijski poslanci poslali socialističnemu notranjemu ministru interpelacijo, v kateri so zahtevali takojšnjo pravno razjasnitev primera. Čez dva dni je Franz Josef dobil odločbo, naj takoj zapusti deželo. Ustavni zakon iz leta 1919 odvzema namreč vsem članom habsburške dinastije državljanske pravice, razen če podajo lojalnostno izjavo, to se pravi, če javno priznajo Avstrijsko republiko in se odpovedo naslovom. Le kakih deset Habsburžanov je takrat in kasneje podalo take lojalnostne izjave, toda Franca Jožeia Habs-burško - Lotarinškega ni bilo med njimi. Živel je ves čas v Španiji in je tudi španski državljan. Potemtakem je bilo njegovo bivanje v Avstriji protizakonito in s tem seveda tudi njegovi ukrepi, čeprav jim formalno, s pravnega stališča, ni biilo moč oporekati — ker je pač šlo za ukrepe lastnika na njegovem lastnem posestvu. Iznajdljivi Habsburžan si je vedel pomagati: najprej je dokazal, da še vedno poseduje avstrijske državljanske pravice, razen tega pa je na procesu v Dunajskem Novem mestu podal lojal-nostno izjavo. Val smeha je planil po nabito polni sodni dvorani, ko je Franc Jožef Habsburški, liliputanski monarhist, z vso dostojanstvenostjo ne zelo bistrega aristol4ra{a iijafcriTpited sodnikom: »Jaz sem republikanec...« Vprašanje njegovega držav-'fjiifetva Še ne bo tako hitro re- šeno, ker je primer romal na višjo instanco. Njegovo »politično vrednost« so namreč kaj kmalu spoznali v obeh bojujočih se političnih taborih. Socialistom se nudi lepa priložnost, da pokažejo na tem eksitremnem primeru posledice OVP-jevskih (klerikalnih) teženj, ustvariti na podeželju sistem velikih posestev pod privatnim vodsvam, ki da so najbolj rentabilna. OVP pa se spet zaveda »krivde«, ki jo kot konservativno stranko zadene ta afera 6 potomcem toliko opevane habsburške dinastije in skuša dokazati, da je vse skupaj zgolj so- cialistična volilna zvijača in da je Brandner lagal. Toda v tem ne bo dosegla pričakovanega uspeha, ker Franc Jožef ne taji opisanega dogodka. Vsekakor pa je v interesu SPO (socialistov), da afera čim dalj ostane v zavesti javnosti, kajti z njo bo ob spretnem manevriranju lahko vplivala na velik del kmečkega delavstva. Ali naj bo na čelu države eksponent tiste stranke, katere ideološki pristaši si dovoljujejo take obskurne ukrepe proti vaški revščini kot ta Franc Jožef neslavnega imena? sfs PISMO IZ KITAJSKE Kontrola rojstev nujna potreba Kitajske TURO JA »5 Ha-mada-n TDCR ^ IRAN ♦005 & 1AGDA n id. .. Ulj čJeren ZAun NAFTAtmBUŽVOEM vzhodu Ij..., , . K™ ,_>00 Amenike petrd koncesije = A-nglešta — Ned visi« — pcdroip ///, Naftovodi v naeHu • RI3AD Vrelci A Rafmgrije A »Brez kontrole rojstev in planiranja družine se Kitajska ne more znebiti revščine in postati : bogata, srečna in močna dežela.« Te nekoliko čudne, vendar pa pretehtane besede je izrekla on-dan na zasedanju Narodnega odbora Politične posvetovalne kon-I ference v Pekingu ministrica za zdravje Li Te-Čuan. | Število prebivalcev te velike dežele dejansko narašča. Leta 1948 ■ jih je imela 463 milijonov, leta 1953 nad 582, predlanskim pa celo 604 milijone. Po naravnem prirastku je Kitajska prva na svetu. Narasel je že na 2,2 odstotka ali malone 15 milijonov na leto. Na Kitajskem se ljudje ženijo in može zelo zgodaj in družine imajo mnogo otrok. Anketa v nekaterih tekstilnih tovarnah v Šanghaju je pokazala, da je bilo od 609 delavk 17 odstotkov nosečih dvakrat letno, 53 odstotkov enkrat, 22 odstotkov pa dvakrat v treh letih. V neki tovarni, kjer dela 7000. delavcev in delavk, so izračunali, da so rodile delavke v sedmih letih 7000 otrok. Sklepam j e zakonskih zvez v zgodnji mladosti negativno vpliva na življenjske pogoje družine, pa tudi na zdravje, delo in vzgojo. Zato je Državni administrativni svet že leta 1953 terjal, naj ministrstvo za zaščito ljudskega j zdravja pomaga ljudem, da bodo omejiti število rojstev. Lani so sprožili široko kampanjo, © jim to pojasnili. V mnogih^ krajinah so načrtno P® je srednji medicinski kader, ^ lahko dajal po vaseh napotke v profila-*a.ve & nosti. Organizirali 60 .ra^A nme-predavanja, delili brošure jevanju rojstev, tudl. ra?n0Sitve. stva za preprečevanje zanosi ^ Toda vse to je še dal ^ prave kontrole nad roj ^ rekla ministrica Li Te-C ■ ^ sti na vasi se ljudje up',ra,.stve-hemi kontroli- Zato so (Jo- ne oblasti sklenile sprem ,^jvi sedanje stroge predpise o Po vsem tem pa te Odslej bodo lahko °Pr\Je„ po-operacije na zahtevo vsa ,j. sameznika, brez slehern tve, toda na prostovoljni Po vsem tem- pa i® od-nastopila članica Izvrsn s ^ Vsekitajske dejnokia^. bora organizacije žena Li (-'^"'nad nasprotuje kontroli^ .gen* Ta ne rojstvi. da nekate- ro j st vi. Izjavna je, u-jclM' primeri iz pekinških boln _ žejo, da je odprava teles ^ du lahko škodljiva zaTr.am pa j» rilizacija pa nasploh. P™ ^ 6e 19 strokovnjakov '-bistvi strinjajo s kontrolo a da so proti odpravi v* je plodu, razen v primeriJi. ^ medicinsko utemeljeno, z** pj-in strokovnjaki tudi minajo mislekov proti sterilizacij • . Djordje Bogo**«’ Gospodarska protislovja v deželah na Arabski plošči Za države, ki leže na Arabski plošči, so morda bolj kot za njihove sosede značilna skoro nepremostljiva nasprotja med sodobno petrolejsko tehniko in zaostalimi družbenimi odnosi. To nasprotje se najbolj razločno izraža v gospodarstvu. - f* , 1ZV^ameJr,°..petr°;fiSku°.j£d?; ! Jemen: Večjih izvirov nafte Se stajo, je gospodarstvo v teh krajih za nlso na§n pag pa sj je zagotovila kon-naše pojme komaj še gospodarstvo V ceslje nek/ nemška tvrdka. V Jemen severozahodnem podkraljestvu Saud- pro^ira tudl ARAMCO. ske Arabije Hedžasu se reducira na (finančna skupina Shell) 50 in Gulf Oil (Rockefeller) 50 •/.. B a h r e 1 n : Bahrein Petroleum Company — Standard Oil of Califomia 50 •/. in Texas Oil 50 •/• (oba ARAMCO, Rockefeller). Koncesijske pogodbe med družbami in vladami navadno določajo, da mora dati družba, ki uživa koncesijo na ozemlju neke države, vladi te države 50 •/• dohodkov od petroleja z njenega ozemlja. Teh 50 •/• igra v gospodarstvu dežel na Arabski plošči veliko vlogo. Tvorijo namreč polovico celot- Razorožitev Dolgoletne razprave o razorožitvi so v mnogih ljudeh omajale upanje v uspeh te akcije. Nekateri dvomijo, da bo iz vsega tega kdaj kaj konkretnega. Skeptiki pravijo, da razgovori ne zaslužijo posebne pozornosti, ker na njih zgolj »mlatijo prazno slamo«. Drugi upajo, da se bo nekega dne pojavila čarobna formula, ki bo pri priči rešila človeštvo vseh teh nadlog. Ti računajo, da bo napočil trenutek, ko bodo vsi doumeli brezplodnost oboroževanja in se neute-goma lotili popolne razorožitve. Vse to pa je odvisno od nekega idealnega načrta, ki bo nekega dne zanesljivo ugledal beli dan .. . Seveda so eni kakor drugi daleč od resnice. Tako kot ni resnična trditev, da so razgovori o razorožitvi brezplodni, tudi ni upravičeno upanje, da bodo našli čarobAo formulo. Razorožitev ni nekaj samostojnega, neodvisnega od splošnih odnosov v sodobnem svetu. Pri obravnavanju tega vprašanja nujno prihajajo v poštev značilni činitelji sodobnega mednarodnega življenja. Takšna povezanost in odvisnost razorožltvenega vprašanja od splošnih svetovnih odnosov seveda ne pomeni, da to vprašanje ni tudi relativno samostojno. Njegova ureditev lahko celo zelo močno vpliva na njegovo materialno podlago. Zato še malo ni pretiran sklep, da razgovori o razorožitvi ie sami po sebi pomirljivo vplivajo na mednarodni položaj. Delo v zvezi z zmanjšanjem oborožitve in oboroženih sil terja in bo tudi v prihodnje terjalo dolgotrajne in hude napore. Zato jih ne smemo presojati izključno s stališča splošne razorožitve, marveč jih je treba presojati tudi z vidika njihovega relativnega vpliva na mednarodne odnose in na nadaljnji razvoj na področju oborožitve. Začetek dela ožjega odbora razo-rožitvene komisije OZN, ki je imel minuli teden štiri delovne seje, obeta nadaljnji napredek. Bodrilno je, da je tokrat dokaj prišla do izraza težnja, da bi posebno pozornost posvetili takšnim perečim, hkrati pa realnim zahtevam, kakor so ustavitev poskusnih jedrskih eksplozij in oboroževalnega tekmovanja, j Opaziti je tudi težnjo, da bi -kar velja denimo za nove sovjetske predloge - močneje utrdili že dosežene stične točke v raznih načrtih o razorožitvi in da bi našli nove, skratka, da bi z nadaljnjim sporazumevanjem ustvarili realno podlago za začetne konkretne korake v smesi | postopnega zmanjšanja oborožitve in oboroženih sil ter prepovedi jedrske-I ga orožja ob ustreznem mednarodnem nadzorstvu. dohodke romarskega turizma s središčema v Meki in Medini. Jugovzhodno podkraljestvo Nedžd goji dateljne, v zelenicah raste tudi nekaj ječmena in pšenice. Razen tega gojijo na teh pol-| puščavskih planotah konje, kamele, [ osle in ovce. Glavni proizvod za tržišče so kože in volna. Enako velja za sultanata Muškat in Oman na vzhodnem vogalu Arabskega polotoka. »Pogodbeni Oman« sestavljata Piratska obala, ki se deli na šest šejkatov, in Pogodbena obala. Obe področji sta pod britanskim protektoratom. Tja sodi tudi Sejkat Katar. Glavni gospodarski panogi teh skoraj nenaseljenih predelov sta ladjedelstvo in lov na bisere. Bahreinski otoki dajejo dober pridelek dateljnov, Kuvait pa more na svojih suhih tleh prehranjevati le ovce. Jemensko kraljestvo na jugu polotoka slovi po znani kavi Mokka. Spričo svojega dokaj ugodnega podnebja zadostijo Jemenci večini domačih potreb po ječmenu, pšenici in prosu. V Aden-skem protektoratu gospodarijo v glavnem tako kot v Jemenu. Arabska plošča bi danes ne bila to, kar je, ko bi pod njenim peskom ne tičal petrolej. Shell in Rockefeller Dragoceno tekočino so prej kot na Plošči odkrili v Iranu vzdolž severne obale Perzijskega zaliva. Spričo naglega prodora Angležev v Perzijo so sl Američani leta 1934 zagotovili prve koncesije za izkoriščanje obetajočih področij v Saudski Arabiji. Nastala je Arabian — American Oil Company (ARAMCO). O tem, kdo zdaj črpa petrolej na Arabski plošči, pričajo naslednji podatki: Saudska Arabija: ARAMCO — Standard Oil of Califomia 30 •/», Standard Oil of New Jersey 30 •/•, Texas Oil Company 30 •/«, Socony Mobil Oil Company 10 •/• — največji del kapitala ima v rokah Rockefellerjeva finančna skupina. Kuvait: Kuwait Oil Company (KOC) — British Petroleum Company vico petroleja, ki ga premore Srednji lod. To znaša približno 20 'It svetovnih zalog. Največ jih ima Kuvait (2450 milijonov ton), potem Saudska Arabija (2430 milijonov). Katar (163,2 milijona ton) in Bahrein (40,9 milijona ton). Treba pa je ugotoviti, da Plošča še zdaleč ni raziskana, saj samo v Saudski Arabiji odpro vsak dan kako novo vrtino. Dokaj plitvo pod zemljo zelo redki. Konce- večja. Tolikšen kapital je seveda omo- spopadov med Jeme”0'*' . din*?!*« gočll marsikatero gospodarsko akcijo: (ARAMCO proti Britancen __________ __ ________graditev proge Daman (ob Perzijskem nih sporov med saudsko in . rog er ^ zalivu)—Riad—Džida, letališča v Dahra- dinastijo (Sirija, Irak) itd. ° žePn‘ i.nu,'elektrifikacijo nekaterih mest itd. Katar-Aden divja , nfn®,emeni. jS, U ThLF T« In a i ■> rfh i i i •? Zdravniška nega Je v Saudski Arabiji vojna med nomadskimi P grita 0» » J „1. S S i!. vfi.« brezplačna. Kuvait Je dobil 1953. leta terih šejke podkupujejo zdaj od naftnlh družb 60 milijonov funtov, zdaj Američani. Je)o Dve tretjini tega denarja so porabili se * —*• za gospodarske potrebe. Z nadaljnjimi dohodki nameravajo izkopati obširno namakalno in plovno omrežje. Vsi ti veliki dohodki pa še ne spre- J?raa*J1J4a-Si?^s~~n?vrsnost Ar‘*«og°' menijo dejstva, da odpade na povpreč- gira r^v*čine še nima4ei ^ nega državljana Saudske Arabije ali zaradi splošne r * ge v nJ Jemena samo po 40 dolarjev narodne- Hsp nima denarja* epo- ga dohodka. Prebivalec Kuvaita ga Ibn Sauda. in' xako S,CAC ima nekaj več, v Muškatu, Omanu, §a n,e daje Arabske Kataru in Adenskih protektoratih pa dajska zaostalo® . h arat>sk ^ rtn 4n rtn- raža v sedanjih tezavan da r Posledice takih ,°dn°S° bsW tudi v »veliki politiki«. Fgjpt-Str*L. izražena v kairski PS, Jordanija-Saudska Arabij . Arat>c Petrolej leži gokaj plitvo pod zemljo. Vrelci so zelo bogati, delovna sila zelo poceni. Zato so proizvodni stroški tudi zelo majhni. Svetovni petrolejski koncern drži petrolejsko ceno na svetovnem tržišču na višini, ki ustreza proizvodnim stroškom v Ameriki. bi dobili državljani samo 20 do 40 dolarjev. Pri petrolejskih napravah je zaposlenih zelo malo ljudi (od 6 do 7 milijonov prebivalcev Saudske Ara- _ * monipne arz«»v; f/> o«1* proizvodnim stroškom v Ameriki, gre6 tretjtn^ dohodkov' vzdrževanje odlofino zavrnile Eisenhoweri jiJ j NafI\FrifTedUjf Y svo31 dvora Ibn Sauda in njegovih ^00 otrok trtne, kot bi Jo bile ^fsaudf J* P‘ Drugo tretjino navadi na,ože na ime JjMPjl ^a£“?ral .„,n18 £ raza v seuaiijm ----------, ks a« * žel. Nastaja čuden paradoKS. y $e pa rika posredno podpira zv_____ čelno upira interesom^avf, nis0 izvodni stroški za barrel (— 159 litrov) petroleja ondi samo 10 centov (v ZDA 78, v Venezueli 43). Ti veliki ekstrapro-fiti nenehoma razširjajo petrolejsko industrijo na Bližnjem vzhodu. Vsa ta velika proizvodnja pa Je hkrati zelo neracionalna. Odkar ne dela več rafinerija v Abadanu, predelajo domače rafinerije le 5 •/• petroleja z Arabske plošče. Angleži sicer grade v Adenu rafinerijo za 5 milijonov ton letno, vendar ta še ni začela obratovati. Razen tega ne more nihče prece- janju dragocenega zemeljskega plina. Tujemu kapitalu namreč ni do tega, da bi razvil v Arabiji industrijo in Jo napajal s tem plinom. Saudska Arabija ima v načrtu, da bo zgradila veliko tovarno umetnih gnojil, ki bo izkoriščala ta plin. Poraba plina za tistih 400.000 ton gnojila letno pa Je le kapljica v morje goriva, ki se izgublja v dinastije v tujih bankah. Skoro polovico zadnje tretjine porabi kralj za podkupovanje raznih sultanov, šejkov in plemenskih poglavarjev ter za vzdrževanje najemniške vojske. Kar ostane, gre v gospodarstvo. Kuvaitski šejk je prepričan, da so petrolejski dohodki njegova osebna last. Računajo, da bo Kuvait v desetih letih dobil od petro. leja kakih 10 milijard dolarjev. Za eia /umnim. težnj® Le Arabski nacionalizem ^ nejl< resnični neodvisnosti pa na vse to resnično vsak d e pr In ni dvoma, da bo nek«*»M z8 »r.. na dan zahteva, da je e(j tanci in Francozi postavit Ilci VSC IU - ._-wq OH*- * cm In ni dvoma, da bo n®Ket”et,a z« na dan zahteva, da je tre o v-r^ tanci in Francozi postavit no tudi Američane. . f°- Vprašanje Je tako V^jni s'0p?e-,pa te države na d; nansiranje desetletnega gospodarskega države na lilr2on Ir oni tol ia nmn. mori .TPTTienOm j . sije imajo Britanci šiti. Pomaga jim .dna sluF""v; tc0. vezana na politično ra ( fiiHPj,-naloga OZN, da se tega ne<*Lt» Ne samo v interesu f ?nteresu nosti, ampak tudi ^ u sVcW d)S| sploh, v direktnem inte piošS® ve- ga miru. Petrolej Arab _ zgri0dU. t. Vzhodu prav tako r. zlahKa lika nasprotja pa je m ^ pihniti v še večja. Du{fln D0,lrl ■ • Nezaključena elektrifikacija, slabo vodovodno omrežje in Pomanjkanje šolskih prostorov, tri glavne skrbi Občinskega ljudskega odbora «#S se vsak dan ™zi Z nentnrr, olesi v anhovsko ce-CeTS’ razna Poletja in usta-drunnn, > Dorici, Šempetru in kvcen ’-V s ™ desetine de-°dhaini„m j uslu^^encev. Zjutraj ^Poldne * ™ma’ 2WeČer ali pozno ZnefPT ■ p“ se spet vračajo. Ml HVnhr!3Xnedeljah pa ie Ka' ^ razen domačinov kale turi/63° ^lice in javne lo-tselei mJ?0Stjf °.^ drugod, ki so turisti*«« 1 2aJ^aiali e to znano vričl* 6e' Sai ie ^di okolju nZi v tako lepem ^ Oživeti nekaj ur. foje °inip{p7 slikovitost panorami Z Blena Soča- fci se skozi * sL0tiGorici 'n°rjem «, , a} (104rn nad Valci) stnu 2 otcoli tis°č prebi-reko, nrJu ?a sfcaIni pečini nad most. katere se Pne visok nebij cpli stlkališče dveh pod-Ha prehnl em in obmorskega. Soško dolin 12 srornje '® spodnjo Prijazne Se nnrn predstavijo P,red katerim f Itizfcimi Vehami, Meandri j- ™ že usPevajo trta, skrbno ohr? ,IprUno se dui-®anjš?ice P°boija; na vzhodu Kolovrat ’ u- zahodu Kanalski *Wia k rpl,St71(1 dru^ strani *žo»na Tnejn f ici> fc?er zapira S[°t)enij0 “°stop v Beneško Tudi ti v ’ne|3 zadnir, so dosti trpeli 8e* Potreb ir° *n° in 3e zdai dosti fcof Pa denarja. Ob- OB SOČI čina, kjer se ustvarja skoraj največ sredstev v goriškem okraju, pa je zaradi dosedanjega načina delitve dohodkov razpolagala z omejenimi gmotnimi viri. Najbolj pereče naloge so napeljava električne luči v gorske kraje ob državni meji, ureditev vodovodnega omrežja ter zagotovitev zadostnih količin vode zlasti Kanalu in Anhovu in slednjič zgraditev novega poslopja za osnovno šolo in gimnazijo v Kanalu. Napeljava elektrike bo terjala še okoli 35 milijonov dinarjev in dosti naporov. Gre namreč le še za visoko v hribih ležeča in med seboj precej oddaljena naselja, kjer bo treba zgraditi več novih transformatorskih postaj in napeljati na kilometre električnega omrežja. Nekatere hiše bodo dobile luč letos, druge pa pridejo na vrsto v prihodnjih letih. Terenske izmeritve za nov vodovod, ki bi bil povezan z briškim ter bi preskrboval z vodo vse vasi onkraj Soče do Plav, so že napravili, zdaj pa bodo začeli izdelovati še podrobnejše tehnične načrte. Seveda, pa je gradnja vodovoda združena s precejšnjimi stroški, ki jih občina sama ne bo zmogla. Je pa to problem, ki pa v nedogled ne bo mogoče odlagati. V Kanalu zdaj često primanjkuje vode in je zaradi splošnega pomanjkanja ne morejo napeljati niti v hotelske sobe. Anhovski cementarji pa v sušnih dneh uživajo celo neprečiščeno vodo iz Soče. Nekdaj so izdelovali v Kanalu peči in lonce.. tkali platno ter gojili sviloprejke, zdaj pa se večina prebivalstva preživlja v in- dustriji. Neposredno od kmetijstva živi le 41 odstotkov prebivalstva v občini. Socialno zavarovanje in druge ugodnosti ter deljen delovni urnik so po vojni privabili v tovarne in urade na desetine mladih ljudi, domaj pa je polja in sadovnjake preraščala trava in plevel. V kanalski občini je bil ta pojav še posebno očiten. Težko bo storjene napake v celoti popraviti, toda treba je storiti vse, da kmetijstvo spet zaživi. Saj je toliko pogojev za razvoj sadjarstva in živinoreje, da bi bila največja gospodarska škoda puščati le-te vnemar. Pogled na Kanal ob Soči Četrt ure s KMETIJSKIM TEHNIKOM Lahko postane dolina sadj a Tudi zasebniki se čedalje bolj zavzemajo za urejanje novih sadovnjakov po plantažnem sistemu — Lani so do jeseni uredili 17 ha novih velikih sadovnjakov, ■ ■— . % od tedaj do zdaj pa še 45 ha Ka^f1^n Je središče živinoreje, ki je po svoji važnosti Ranalsko dolino takoj za sadjarstvom »Pri nas se ljudje radi ozirajo v dimnik anhovske cemen- , tarne in mislijo, da vse pomeni j samo industrij^. Dobiti v njej j delo in kruh je edina želja mar- j sikaterega, na zemlji pa je toliko j neizkoriščenih možnosti za življenje. Vsak ima doma svoj »dimnik«, treba je to le doumeti, zavihati rokave in uspeh ne bo izostal.« Tako nekako sva začela razgovor z višjim kmetijskim i tehnikam tovarišem Karlom Martelancem. Vsi uspehi na področju kmetijstva v zadnjih dveh letih so v glavnem sad njegovega pionirskega dela. Hribovske vasi v Idrijski dolini, na Kambreškem, okolici Srednjega in Liga, kamor prodirajo globoko topli vetrovi z Jadrana in terasasta pobočja na obeh straneh Kanalske dolirte, so i kot nalašč najbolj primerna za I pridelovanje sadja. Sadje najrazličnejših plemen in sort uspeva dobro povsod v dolinah in po I vsem pobočju, prav do slemena teh bregov. Na rodovitnih lapor -natih tleh v dolini je pred desetletji bujno rasla trta, zdaj pa so povsem gola in večinoma močno j obrasla s trnjem in robidovjem. I Sadovnjaki po hribih pa v glav- nem stari in zanemarjeni. Ugodne sadne letine v zadnjih letih, povpraševanje na trgu in sadjarske razstave so močno razgibale pridelovalce in v njih v-zbudile zanimanje za načrtno obnovo sadovnjakov. Posebno zadnje poldrugo leto pomeni veliko prelomnico v prizadevanju za naglejši napredek sadjarstva. Lani so do jeseni uredili na področju kanalske občine 17 ha novih sadovnjakov raznega sadja, ki so vsi večji od pol hektara površine. Posadili so 3 tisoč dreves, ki jih s posredovanjem Glavne zadružne zveze Slovenije dobavlja zadružna drevesnica v Sevnici ob Dravi. Preko jeseni iri zime pa so dosle.i v nepolnih šestih mesecih ufectfti še 43 hektarov sadovnjakov in porabili 4100 dreves raznih sadnih plemen in sort. Kmetovalci, ki se odločijo za skupno urejanje novih nasadov na področju svoje zadruge, ostanejo še dalje lastniki zemlje, le da več manjših parcel združijo. Država jim pri tem vsestransko pomaga. Razen brezplačne organizacijske in strokovne pomoči kmetijskih strokovnjakov dobijo zastonj tudi potrebna drevesca oziroma sadike. In pri tem ne gre za majhne zneske, saj stane denimo eno drevesce povprečno 150 din. PRIHODNJE LETO 50 ha NOVIH SADOVNJAKOV Prihodnje leto bo za razvoj sadjarstva v Kanalski dolini, kot kaže še važnejše, saj bodo uredili 50 hektarov novih sadovnjakov. Osamosvojili se bodo tudi glede sadik; v domači drevesnici bodo že letos vzgojili prvih 3 tisoč sadnih drevesc. Tovariš Martelanc sodi, da bi v prihodnjih dvajsetih letih lahko posadili 100 tisoč novih sadnih drevesc na površini približno tisoč hektarov. Vsako leto bi morali posaditi okoli 5 tisoč novih drevesc. Lani so kmetovalci na področju sedmih kmetijskih zadrug prodali nad 720 tisoč kg raznega sadja, precej pa so ga porabili samo doma in za predelavo. Po- tem bi se pridelek povečal za najmanj devetkrat (upoštevati je namreč treba, da je rodnost sedanjih starih dreves razmerama majhna), dohodki iz sadjarstva pa bi od dosedanjih 21 milijonov dosegli približno 42 milijonov dinarjev na leto. Ta velikopotezen načrt je napravljen za daljšo dobo, vendar ga je mogoče izpolniti le s sodelovanjem vseh kmetovalcev, ki se dandanes pomena sadjarstva za te kraje še ne zavedajo zadosti. Ce bodo vsi vzporedili svoje sile in sredstva za sistematično smotrno delo, tedaj bo ▼ bodočnosti Kanalska dolina zares lahko postala dolina sadja. zapuščino. .anhovsko cementarno le« hk ktr u kc i i0 obrata, ki jo menijo opraviti v prihodnjih treh '*vod • m°£ zna,no zboljšati kakovost cementa, poceniti pro-nl° ter zagotoviti znosnejš delovne pogoje T salonita »15. sep-;.cJa W._hovem ob Soči c«ri; rs*na PoTjetj>aSOČi-SOdi "aJ' že r,'5'na .°Prenia zlasti v obratu CSt zast»?7 IZTabljena. Pomanjk-zaraH, . elost strojne ODreme se ja v državi, vendar pfev*eje odrazila(leVnOSti delav“v nis,a 44 Slak* nje. toda zmanjšanju obsega ^žlc- a >n turi- j kakovost cemen-*£. n t»d. delovni pogoji so zelo spj^k' cernenttm?mer 'J8 *r£u- ko je za bok Večje povnm'111 salonitne industrije evar,j.e in »e zanje vse ifV1® bo leto« ^ tujin' (anhovska ce- v. \dolp-* *“t08 I7.vn7ilo —1— li _:l: f>s izvozila za okoli mili- ^0y najra7li*rf J0na tovarniških V0^ sodobnih salonitnih izdel- Nbn?lizac,7hdr' V£,ikeSa P™™™ p^iala. 0 drobnega strešnega k^ktiv, kolikor so lastna gmotna sredstva, vecja in več manjših del tovarne. Zgradili so odprli nov kamno-nad Desklami in tja toda vsa ta sicer po- ^ niS° Stala, blizu 400 mili- kolis , ■ j !noK\a bistveno vpii- V^akovost ovnih pogojev in še portland cement je sicer dober za gradbene namene, toda po svojem sestavu ne ustreza zmeraj zahtevam salonitnega obrata in ga zato namesto 30%, predelajo v salonitne izdelke le 15 °/o. Da to ni najbolj gospodarsko, je pač razumljivo; salonitni izdelki se vse bolj uveljavljajo in tudi .v gradbeništvu marsikje uspešno izpodrivajo cement, razen tega je zanje tudi v tujini večje zanimanje.Od celotnega izvoza, ki bo letos — kot omenjeno — dosegel vrednost okoli milijona dolarjev, odpade na salonitne izdelke nad 60°/o. Le-te prodajajo celo v ZDA in južnoameriške države. Načrti za rekonstrukcijo cementnega obrata, ki naj bi bila zaključena v prihodnjih treh letih, so že napravljeni in jih bodo v kratkem predložili pristojnim organom v revizijo in odobritev. Dela bodo stala okoli milijardo 600 milijonov di- bodo dvignili na raven sodobnih tovrstnih obratov uarjev, kolikor bo kolektiv najel kredita. Tri jaškaste peči za klinker z letno zmogljivostjo 92 tisoč ton, bodo nadomestili z rotacijsko pečjo, ki bo imela zmogljivost 105 tisoč ton na leto oziroma 14 °/o večjo. Ustrezno z drugačno razmestitvijo oddelkov in naprav, bodo seveda spremenili tudi tehnološki postopek in notranjo organizacijo dela. Razen splošnih koristi, ki smo nekatere najvažnejše že navedli, poslej tovarniški dimnik ne bo več bruhal gostih oblakov premogovega in cementnega prahu na okolico. Zdaj je tako, da tenka bela plast prahu pokriva polja in sadovnjake daleč naokoli, to pa škoduje ljudem in poljskim kulturam. Strokovnjaki so izračunali, da se tako izgubi vsako leto za okoli 40 milijonov dinarjev cementa, znatna pa je tudi škoda, ki jo utrpijo ljudje izven tovarne. Kulturni obletnici ' Letos bodo v Kanalu slovesno proslavili 170-letnico osnovne šole ter 90-letnico ustanovitve Ljudske čitalnice Kanal ob Soči je konec prejš- bo v jubilejnem kulturnem tednu njega stoletja ter tja do konca pripravil razstavo celotnega gra-prve svetovne vojne veljal za eno diva, ki kakor koli osvetljuje izmed središč primorskih razum- oba dogodka. Širši javnosti bodo nikov in naselje, kjer so ljudje P^redovah tudi Kocjančičevo radi sodelovali v prosvetnem živ- I 1 jen ju. Tod se je rodilo več zna- j nih ljudi, znanstvenikov, glasbe- ! nikov m drugih, ki so s svojim delom nekaj pomenili tildi v širšem slovenskem merilu. ! Ni čuda, da se je v takem okolju, polnem razumevanja za kulturne potrebe ljudi, že pred 170 leti posrečilo v Kanalu osnovati osnovno šolo, ki je bila med prvimi v Primorju. Poslopje je bilo med vojno uničeno, novo J osnovno žolo in gimnazijo pa bodo bržčas začeli graditi prihodnje leto. Idejni načrt je že j izdelan in ga bodo v kratkem predložili v revizijo. Po vojni opravljajo pouk v dveh zasebnih hišah, kar je seveda povezano s precejšnjimi težavami, saj obiskuje osnovno šolo 90 otrok, nižjo gimnazijo pa celo okoli 300 iz vse Kanalske doline. V tednu od 9. do 15. septembra bodo v počastitev svojega občinskega praznika proslavljali i tudi 90-letnico ustanovitve Ljudske čitalnice, ki je bila prav tako med prvimi v Slovenskem Primorju. Osnoval jo je narodni buditelj, glasbenik in prosvetni delavec Josip Kocjančič, rojak iz Kanala. Bil je sin kovača, ki se je izobrazil in vse svoje sile posvetil prosvetljevanju ljudstva in razvijanju njegove narodnostne zavesti. Tedanje avstroogrske oblasti so ga zato preganjale, zaradi telesne izčrpanosti si je nakopal bolezen in še mlad umrl. Pokopan je na domačem pokopališču. Pripravljalni odbor, ki so ga osnovali iz predstavnikov oblasti, raznih organizacij in društev, j« Josip Kocjančič, ustanovitelj kanalske Ljudske čitalnice > ko“'oTraTmRn,a- DraVi1Rltl Ustro Zn lzr*e'0vanje salonita tv,- ku v *_..za s°dobnim zahtevam in Zf* sLTStn' ’nd'istriji, je obrat t i1 oi lann.;_ ,e P°jme zelo zastarel tovrst .^bratnVo- S° s*ar' nn primer že 55 ki ves V -7 man jšimi občasnimi oureJr 'ZV"ra nekat™h delov Pa niti ne vedo. Sedanji Pogled na del tovarne cementa in salonita »15. september« v Anhovem Planinski pašniki za 300 glav živine v Kalu .in Levpi na Kanalskem Na Kanalskem je nekaj visokih planinskih pašnikov, kjer poleti v precejšnjem številu pasejo živino. Doslej pa so bile te planine zelo zanemarjene ln pravzaprav nihče ni skrbel zanje. Letos so se za boljše gospodarjenje zavzele splošne kmetijske zadruge v Kalu ln Levpi. Prt občinskem svetu za kmetijstvo ln gozdarstvo so osnovali posebno komisijo. ki bo skrbela za toinejšo razmejitev med pašniki ln gozdnimi površinami. Nekaj podatkov o kanalski občini Občina Kanal ob Soči obsega obširno področje, dolgo 1600 kvadratnih km, na katerem živi blizu 7600 ljudi. Razteza se od vodovoda Mrzlek pri Solkanu, kjer meji na novogoriško občino, njena nasprotna meja pa je pri jezu v Podselu pri Mostu na Soči, kjer se dotika tolminske občine. Na skupni površini 14.738 ha •e le 41 •/• prebivalstva preživlja neposredno od kmetijstva. Ostaii sicer večidel posedujejo nekaj zemlje, zaposleni pa so v industriji, obrti in drugih panogah. — Letošnji proračun bo znašal nekaj nad 40.5 milijonov dinarjev kar je za 8 milijonov več kot lani. Od tega investicijski sklad 3 milijone, cestni 2 milijona in sklad za zidanje stanovanjskih poslopij 21 milijonov dinarjev. Podjetja bodo razpolagala z lastnimi sredstvi za samostojno razpolaganje v znesku 32 milijonov dinarjev. Občina bo sredstva iz skladov porabila v namenske svrhe, novost pa bo pri delitvi denarja za negospodarske investicije. Od skupaj treh milijonov dinarjev bodo namreč VI sredstev dobili krajevni odbori po vaseh za ureditev najnujnejših komunalnih zadev. ZBRAL IN NAPISAL: MARIJAN DROBE2 Spomladi V KANALU — __ Deset let dela za gradnjo sodobnih cest v Sloveniji SREBRNA NIT uDje MCD S 6B Pastirček Francelj Ljubljana, 23. marca. — Danes je gradbeno podjetje »Slovenija-ceste« slavilo desetletnico svojega obstoja, ki pomeni hkrati deset let gradnje sodobnih cest v naSi republiki. Ze v letu ustanovitve je mlado podjetje široko razvilo svojo dejavnost in je že poleti leta 1947 zaposlovalo okrog 2000 delavcev. Sodelovalo je že pri prvih delih za gradnjo avtomobilske ceste Beograd—Zagreb. Kmalu je prevzelo še nadaljnje velike gradbene naloge. V Ljubljani je začelo graditi novo Tržaško cesto do Viča in Titovo cesto do Ježice ter pozneje dalje čez Domžale do Prevoj, s štajerske strani pa od Celja do Šempetra in pozneje čez Vransko. Med najlepša dela sodi nova cesta skozi Vrhniko do Logatca in dalje do Planine. Zadnja leta se je podjetje lotilo gradnje nove avtomobilske ceste Senožeče—Koper, zgrajene pretežno v asfaltu, in velike transverzalne avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, ki predstavlja podaljšek avtomobilske ceste Beograd—Zagreb. Pri teh delih seveda ne gre samo za gradnjo cest, marveč tudi za razne tehnične objekte, kakor so mostovi, propusti, predori itd. Izmed teh objektov naj omenimo samo večje, kakor so most pri Domžalah, poševni podvoz železnice v Savinjski dolini, most pri Smledniku, v Vinici, Črnomlju, Kamniku, Duplici ter dva velika cestna predora v Šmarju na cesti proti Zagrebu in pod Ljubljanskim gradom. fj so bila leta 1953 nepričakovano skrčena sredstva za cestna dela, si je podjetje izposlovalo razširitev registracije in je postalo splošno gradbeno pod- se v Med najlepša dela podjetja Slovenija-ceste sodi nova avtomobilska cesta Sežana—Koper. Slika nam kaže pogled na novo cesto v odseku, kjer se z visoke i planote spušča proti Črnemu kalu. jetie. Lotilo se je gradnje stanovanjskih in industrijskih zgradb v Ljubljani Kamniku, Kopru itd. Seveda pa je navzlic temu ostalo specialno podjetje za gradnjo cest. Specializiralo se je predvsem za gradnjo asfaltnih cestišč in zlasti na tem področju zelo napredovalo, saj je lani kot prvo v državi začelo graditi v vzponih tudi asfaltna cestišča s hrapavo površino. , V celoti je podjetje Slovenija- ceste doslej izdelalo nad 1 milijon kvadratnih metrov asfaltnega cestišča in razen tega še četrt milijona kvadratnih metrov površin v litem asfaltu na cestah in v raznih industrijskih objektih. Obseg izvršenih del lahko približno presodimo, če navedemo, da so celotni izkopi v desetih letih dosegli 2,5 milijona kubičnih metrov, kar je več kakor en milijon avtomobilskih tovorov po pet ton. Betona so v ta mehanizacije, ki ga podjetje opravlja v lastnih sodobno opremljenih mehaničnih obratih v Ljubljani, kjer izvršujejo vsa vzdrževalna in remontna dela strojev in zlasti kamionov, ki jih ima podjetje povprečno 45. Lastni kamnolom v Kokri pa je doslej dal 275.000 ton porfirnega agregata za gradnjo cest. Naj še omenimo, da je podjetje posvetilo veliko skrb izobrazbi svojih strokovnih kadrov, kar je važen pogoj za kvalitetno izvršitev del. Ob utrjeni notranji organizaciji, ki vključuje tudi lasten projektivni biro, bo podjetje Slovenija-ceste lahko tudi v bodoče zavzemalo prvo mesto pri obsežnem delu za razvoj sodobne cestne mreže v Sloveniji. S. Francelj se je rodil v Halozah. V hiši je bila kapica otrok, a ta ose premalo kruha in še manj obleke. Zato so ga dali starši z enajstim letom za pastirčka k premožnejšemu kmetu na Dravskem polju. V pasi ni bil edini pastirček iz Haloz; oendar od doma ni poznal nobenega, ker so bili iz raznih krajev. Vzlic temu so postali pastirčki v šoli prijatelji, boljši prijatelji kot z ostalimi součenci Mnogi vaški otroci imajo namreč pastirčke za manj vredne od sebe Težavno je ločiti, koliko se pri tem čuti vpliv starejših ljudi, ki na revnejše še zmerom radi gledajo zviška, in koliko se tako mnenje krepi pod vplivom okoliščin, p katerih, pastirčki živijo. Posledica pa je za pastirčke huda. ker jim jemlje še tisti pogum. ki bi ga lahko imeli, ali jih sili. da si priborijo vsaj nekaj veljave s pestmi. Naš Francelj je bil miren fant. zato se ni h/)tel prepirati. Vsako žalitev je potlačil v svojih prsih Kadar je bilo prehudo. pa so ga tudi posilile solze, čeprav jih pred ljudmi ni rad kazal. Součenci in celo učitelj so ga imeli zaradi tega za otopelega otroka, celo za lenuha. pri katerem nič ne zaležejo dobri nasveti in opomini. To ga je peklo še bolj. pa ni hotel reči. Zakaj bi se opravičeval, ko ne bo nič pomagalo! Za topim pogledom in hladnim obrazom pa je divjala vro- L ča vojna. Zakaj-nima * bi se učil tako pridno ko šolarji?! Toda, kdaj naj *1 . kdaj naj piše k ( p On ni samo pastirček, kličejo ali zmerjajo, j« hlapec, ki mora opravi]a ^ razna dela. Domače M S ^ Lahko pisal samo zpe.Vi me treba sihh. sam rad učim. samo časa mi Samo toliko časa mi daj ■ ^ ga imajo pridni učenci, p videli, koliko se bom nsu"v r je Tako bi ™P°*edal’,„ Toi* čutil, če bi kaj pomaga10- ^ četudi bi mu učitelj vtTi ' bi mu lahko pomagal. t . t razpolaga gospodar. Ce * njim zadovoljen, ga bo P til ali celo nagnal. Potem -P*, oče... Zato je z molkom pr™^ vse gospodarjeve n^tr>7 ixnosti je izrekel v njegovi navzoč Zato molči tudi v go- učitelj kara. Zato molči pr?a učenci, kadar ga oz^l^pefgk J J Na novi koprski cesti proti Divači so lani jeseni končali poslednja dela. Na sliki vidimo, kako stroj, imenovan finišer, polaga vročo asfaltno zmes na pripravljeno cestišče. teh letih vgradili 130.000 m3, kamnitih granitnih kock pa 20 milijonov. Celotna vrednost izvršenih gradbenih del bi znašala v sedanji vrednosti po grobi oceni 12,8 milijarde dinarjev. Da sta strojni in vozni park lahko izvršila tako obsežne naloge, je zasluga skrbnega remon- Dob^r start ^ letošnjem letu Ob boljši preskrbi z elektriko je bila proizvodnja v februarju za 43 odstotkov večja kakor lani , ndnia e""'*11' skfm povprečjem, kar je prav ugoden reztil- je bila tudi februarska proizvoa tat za ta mesec, ki Je sezonsko kakor tudi , ki je dosegla le 14.850 ton. ^ Med industrijskimi Pano9l,mi'^ te^ potroin)« kažeta ugoden razvoj ** ^„»0*)* na kakor usnjarsko-čevljarsk« ^ pč Tekstlne tovarne ao Izdelale * Najnovejši podatki o gibanju proizvodnje v februarju nam pričajo o dobrem startu letošnje Industrijske proizvodnje v Sloveniji. Termoelektrarne so letoa v januarju in februarju dale kar 1*1 milijonov KWh električne energij« nasproti »1 milijonom v istih dveh mesecih lanskega let«, celotna proizvodnja električne energije pa se je povečala od lanskih 203 na 330 milijonov KWh. , Ob boljši preskrbi z električno energijo je bila celotna industrijska proizvodnja Slovenije v januarju za 13% večja kakor lani, v februarju pa Je bila celo za 43*/• večja kakor v lanskem februarju, ko so bile omejitve najobčutnejše. Za prva dva meseca dobimo povprečno 23 odstotno povečanje Industrijske proizvodnje » primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. V februarju je dosegel Indeks fizičnega obsega Industrijske proizvodnje, Izračunan na lanskem povprečju, 102 točki (lani 78), kar pomeni, da se je proizvodnja gibala za 2•/. nad lan- sprlčo manjšega števila delovnih dni vsako let« najšibkejši. V premogovnikih Slovenije ao Januarja In februarja nakopali 70*.000 ton premoga nasproti 595.000 tonam lani v latih dveh mesecih, torej za 110.000 ton ali za l«,5*/» več. Ta ugodni rezultat Je v veliki meri pripisati premijam. M Jih dobe rudniki za večjo proizvodnjo. rudi proizvodnja naših železarn je bjla > februarju za 6«/» nad lanskim povpreč- jem, medtem ko Je lansko februarsko proizvodnjo presegala za »O*/«. Elektroindustrija J« presegla lansko povprečno proizvodnjo trn 25'/,, lansko februarsko proizvodnjo pa za 44*/.. Precej nad lanskim po-* preč jem »e Je gibala tudi proizvodnja v kemični, kovinski In lesni Industriji, zaostajala pa Je barvasta metalurgija, čeprav izkazuje nekoliko večjo proizvodnjo kakor lani v februarja. Pod lanskim povprečjem mesecih 18.200 kvadr. 14.600 kvadr. metrov lanskega leta Istih d**® „ « metrov v t*"" “ f , čevljarska mdus ^ povečala proizvodnjo obutve ^ pl* mesecih od lanskih 217.000 ^ j. rov. . ie| inatnih inv'51 ,ve9> 1 0 Povečana italijanska Izvodnja. - Kot «*zuIta* * Je lani italijanska proizvodnja leza narasla na 1,87 milijdfl* 1,62 v prejšnjem letu in -J v letu 1938. Hkrati se je Pr0' pr0ti 5', dvignila na 5.H1 milijona ton ,«i v prejšnjem letu m 2.32 £ letu 1938. V prifnerjavi ’ lezarslf« f pred vojno se je italijanska z izvodnja več kakiir podvojila. Zaradi zajezitve Save pri hidroelektrarni Medvode je bilo treba pri Smledniku ob novem Zbiljskem jezeru postaviti nov most. Podjetje Slovenija-ceste je ta most zgradil v sodobni betonski konstrukciji na vitkih stebrih. CANKARJEVA ZALOZBA poklanja svojim bralcem povest pisatelja Boeom i rja Magajne ))Q.oh.ki/e mesto« To delo je prvenec zbirke »NOVE BRAZDE«, v kateri bo založba v nekaj knjigah v vsakem letu objavljala dela slovenskih pisateljev, dela, ki jih zaradi raznolike vsebine in oblike ni mogoče uvrstiti v kako drugo standardno zbirko, ki pa zaradi svojega pomena in lepote zaslužijo, da so tiskana in da se ohranijo. V povesti »GORNJE MESTO« slika pisatelj življenje revnih in bohemskih študentov v Zagrebu. Pot mladega medicinca, hrepenečega po ljubezni, se križa s potjo mlade glasbenice Marije. Zaradi smrtne kali v sebi — bila je tuberkulozna — se-dekle odreče svoji ljubezni do Simona, ki niti ne sluti pravega vzroka njene odpovedi. Ljubezen brez izpolnitve je obema mladima človekoma vsekala rano, ki jima je vtisnila pečat za vse življenje. Simon utaplja svoj obup v vinu in išče uteh v družbi bohemov Marija išče pozabe v pesmi in trdem delu, v katerem s£ vsa razdaja za druge. V nezdravem ozračju tujega mesta nežno dekle nazadnje povsem izhira in umre. Povest je človeško topla in prepričljiva, saj nosi močan pečat pisateljevih avtobiografskih potez. Cena knjigi, vezani v polplatno. znaša 530 din, vezani v celo platno pa 820 din. V prodaji je v vseh knjigarnah. Znesek lahko plačate v dveh mesečnih obrokih, če se naročite neposredno pri založbi in pišete na naslov CANKARJEVA ZAL02BA V LJUBLJANI S kovčki za k r u h o STAR PREKMURSKI Murska Sobota, prve dni pomladi Srečaj sem prijatelja, ki pozna Prekmurje. On sicer trdi, da »obvlada problematiko Pomurja«, pa nič ne de, imena niso važna. Saj je vseeno, naj bo Prekmurje, Pomnrje, Obmurje ali celo kaka Krajina. Zaradi tega življenje ne bo nič bolj bogato in nič manj revno. »Slišiš,« mi je rekel, »pomlad je tu . . . Odličen motiv imam. Sezonci! Zdaj še posebej radi od bajajo na delo v druge kraje. Da, to je naš najtežji problem . . Sezonci. Piši kaj o tem!« Prijateljev obraz je bil otožno resen, kajti tu »problematika«, kot je rekel, ga stalno vznemirja. Hvaležen^ sem mu bil za nasvet in mahnil sem jo po soboških ulicah s čvrsto namero, da tokrat opišem sezonce, te večne popotnike s prekmurskih kolnikov . . . Pred očmi so mi vstajale romantične podobe popotnikov s kovčki, ki trudno koračijb v svet, postajajo pri plotovih, pozdravijo sosede, se nasmehnejo ljubici, ki jih čaka za nageljni na oknu, pa poslednjič zavriskajo in se‘izgubijo na kolniku. Tako je bilo to že opisano, povedano in objokovano. Pesem o sezoncih, prekmurskih lastovkah, je desetletja polnila stolpce liričnih knjig, socialnih uvodnikov in poročil okrajnih referentov. In navadili smo se jo poslušati, da več sami ne vemo, ^ kaj je v tem tako strašnega, žalostnega In obupajočega. iskal sem torej te podobe. Našel sem eno in ta mi je marsikaj povedala. * Nacek, Jože in Nanika so bili sezonci, ki sem jih srečal na postaji. Kupili so vozni listek do Ljubljane. Kupila ga je pravzaprav Nanika. Ona, tako je rekla in se tudi obnašala, mora Jožetu in Naceku pokazati, kako teče življenje po svetu V Ljubljani služi že peto leto. pri »boljši gospej«, ki ima »boljšega gospoda«, takega z avtom, ki je pogosto zdoma in pozna svoje otroke večidel le po imenih. Nacek in Jože pa $ta jo letos prvikrat mahnila proti Ljubljani. Doslej sta zidarila, ko pala vodnjake in tesala mostove po občinskih cestah okrog Tešanovcev, Martjancev in Beltincev Stopil sem za njimi v vagon »Radi greste zdoma?« sem vprašal, še zmerom pod vtisom liričnega odstavka iz nekeea podlistka, ki mi je vse dopoldne zvenel v ušesih. »Radi?« ie rekel Nacek. »Radi bi kaj zaslužili « »Da, težlco je sezonsko Življenje,« sem rekel »Morda bo prišel čas, ko bo tuni tega konec.« »Delo ni ^isto nič težko, *aj smo ga vajeni,« je rekel Jože, »samo zasluži se bolj slabo. Lani sem hotel v Maribor, pa sem si pretfiislil. Kaj boš. ne smeš delati nadur, ne smeš delati v nedeljo . Kaj bom tam dolgčas prodajal?« »Ampak takole, pravijo, ste sezonci velik pro blem,« sem rekel. »Mi pač nismo nikomur napoti,« je rekel Nacek, »saj radi delamo. Dela pa v Prekmurju ni dosti za vse.« »Saj, to je ravno tisto,« sem rekel. »Vejo, gospod,« se je vmešala Nanika, »vsi gredo radi na delo, da kaj zaslužijo. Kaj pa potem, če se no sezoni snet vrrtejo? Raj »e rani vrnejo, če so lepo zaslužili. Nič niso žalostni, če so bili na delu, žalostni so le, če dela ni in ne morejo zoom*.« • Tako nekako je tekel pogovor proti Ormnžu. AKVAREL pre- laz svoje, pravzaprav tuje, kar me je dotlej pričevalo, Nacek, Jože in Nanika pa svoje. •L. #. “tajali drugod.« se J* razburjala Na- mka. »Doma imajo stanovanje, v mestu pa ga ne dobijo. Zdaj delajo tu, jutri tam. Prav tako bi se “r" ' kl delajo v tovarnah in dobijo in i . ii P* teko ostanejo tam. kjer imajo delo. Mislite, da nofejo ostati*. ... *P4' **’* *e“ prikimaval, .samo vi niste zdaj niti kmetje niti delavci.« J »Midva imava konico in malo zemlje,« je rekel ml'-.'1. **le'n imefif Seveda nisva kmeta ,n tod, ne bova, dtlavea dva. Pa kaj, mi-»lite, da delavec ne sme imeti malo svoje zemlje?« »rNič ne rečem, samo pravi delavci niste.« »Raj, gospod.« se Je razjezil Nacek, »vprašajte oovsod, če niso Prekmurci dobri HelavH. Vsak pač dela, kolikor zasluži.« Nismo prišli skupaj. * rvn,; >° vC*i!t *apopadenega v tem pojmu? V Murski hoboti ne mine konferenca, kjer jih ne hi »obdelovali«. Nekateri skušajo na njihov račun pokazati socialno sliko pokrajine in zahtevajo investicije. Morda imajo prav. Drugi so pod vplivom liričnega razpoloženja in vidijo Že v tem. da nekdo Mdene kovček na ramo in jo ubere na i ? J Linb1!J1,ino’ »n vnehovpi/očo krivico. Kot da bi bila naša Slovenija res tako velika in bene krivice T *em ne vidijo prav no- • »Vejo, gospod,4 je zatrjevala Nahika, »ljudje, ki so učeni, bi radi, da ne bi hodili v svet. da bi .in P* delali, ko nas je preveč? Stalno govori jo? sezonci. sezonci. n n** vedo zakajI« »Pri miru naj nas pustijo,« je rekel Nacek »saj radi delamo.« ,TiAn° delam- da imam delo in da zaslužim,« fe rekel Jože. »To vidi*. Je glavna!« fe rekel Nacek. »Delo )e glavno!« }e pribila še Nanika. ♦ Bes, samo delo Je ulavno. Nafrti, kako bi vse te ljudi navezali na tovarne, kako bi jih nstalili. »o eno, življenje je droio. To so ljudje, ki radi HHajo tam. kjer zidajo hi»e, tlakujejo ceste, *ra-dijo mostove in tovarne. Njihov interes je, da bi dovolj jta.lnžill, da bi »e ne vrnili praznih rok domov. Tako Je za tedaj in nlf ni treba prehitevati fasa. pretiravati in natezava« tega problema. Mnogi ostajalo, se nstaljujejo. mnogi se vrafajo domov Se dolgo bo tako. • »Veste, težko je za Bas, ker ni dovolj dela,, je potožil Nacek »Zadnje inse so mnogi ostali doma, ker niso mogli dohiti dela. To je tisto Var nam dela «krbl.< »V Poboti nam Škodujejo, ker «t»l*o govorilo o nas,« je r*kel Jo*«. »Zdaj že povsod mislite, na nas n« smejo na delo. ker nismo »talni Motiv iz Prekmurja Pa je takole: 11 delaš vodovod, k tebi, daj mi delo, jaz napravim »’* bi®, narediva obračun in zbogoml K®*10 S m Al* , ie za stalno zaposlili pri hiši, o Povs°° potem, ko je sezidana. Sel za hišnik dovoli takega dela t .. onisk«11, t »V Roboti bi morali skrbeti, da b I or«l ,j dem delo,, ie rekla Nanika. »Stopit bi “ |j«» l.jubljano a(i kamor že in reči; ,P°- ; pri * imamo, mnojo delavcev, ki nimajo o -te> v Prekmurju je težko, del« ni dovolj, o mite najprej na5e ljudi.« , , hodil®JI Bi »E. glejte nekatera PodJ't-,aN»K«J * rfd. ze » druge države.« je rekel Na.c®, je|a p°T mogli priti po nas, ki smo že vajeni kjer ie treba?. Delo Samo to j* ves problem priP®4* mnrja. Najti ga. zaslužiti. A v*e času. ^ sef ^ Na Pragerskem smo se poslovili. so njih z razdejanim akvarelom, na k k »fki, »Nit. dele klasične podobe o ljudeh » 0i|h k1?:,« z otožnostjo v sren poslavljajo oa -n(, 0i»el od nageljnov' In deklet na .»Kniji. « geografske in duievne predstave! je v Sni je. čisto preprosto to P®*" fe n« ,» svet. Ljudje Učejo delo in kruh.■ • mf Saj /'* jr vrnejo pod domačo »trcho. kaj P® mj n>»® ^ sedaj ne preostane nič drugega. . (Mj dr«#1 lostni zaradi tega. zakaj bi se ž" ^ radi njih* sezo»slt® |M' A dn zaključim to konservativ Jože i* pričanje, ki so mi ga včepili ' odhajaj" nika. naj ie znpiodo - Volltve vodi 5-članska ko- Pomladanska setev je tu CeH» okra-1n« gasilske zveže gasilfiVoo« Y P™st°rth Industrijskega šestdmfvn' društva Železarne Store w ta2£L^°3nlškl teCaj- Te«*.1 je °biskovavl on zna«*te in ga je itev vnrui j gasilcev iz raznih dru-Sttta S ia 4 gasilski častnik tov. opr»^irtK™mP*k; Zaključene izpite je 6 s z odličnim in so or«ni!.t«H usPehom- • - Tečaj Večili ,;?!!?11 z "smenom, da bi po-kbdljSaU r?n>,n gas,lcev-9tro.1nlkov m Wd«na st» Lh0J° str°i™vnost. Pred-sta se dva taka tečaja. *ALEC: 1- marV« ,0pekarna v Zalcu ^e *e lma razen redno obratovati, ker tudi naravn« sušilnice urejeno itna v Sv!? sysllnico. Ta opekama žganje naJ'ialjSo peč za Eniško a*^nle 2 n:l° Sa‘ dolino ®a'eSko in Mežiško Setju bo ‘h,?, ? proizvodnja v pod-sPremenili enalca kot laiji, Navadne Proizvodnjo. Namesto vsem votlake6 w0<3° lzdelf)vaU predenje ODečn-;. N?vost Pa bo lzdelo-nje * opečnim S.t.r0pa “RaPid-- Grad-Pritiranile , stroP°m bodo preoel , '•'a tudi el»hAi.]fSu" Ko,ektiv priprav-“Pekamp bredli za obnovo enkrat več nn«i, . lahko izdelal še več opeke kot doslej. PRIBOR: njih l™ih1bž,Ske'n okra1u Je v zad-■ naP’'Moval, r,°re]a zlastl Številčno dovolj vseh’n.Ji P* Se izkoristili Ie opaziti n™* 1,1,1 možnosti. To Proti Koroškf FnT. V vls,nskih leli* '°8 kmetijskih 5 ,zmed slavnih na-bo Snoienfe Ji zadIu? ,n živinorejcev nla ^oSrij a In » površin, zgod-sušilih. ]a ln s«5enje krme na raznih v Matrib'oru°na 7R knvlnar!:iko stro-2?deiek za J?.a^era'!a odpreti tudi načrta Hublj, ni pa kakovostnega semena in gnojil Kakovostno seme in umetna meri pričelo z jesensko in sedaj gnojila odločilno vplivajo na po- s pomladansko setvijo. Lep in to-znejši pridelek. Prizadevanje za pel mesec marec je izredno ugo-porast kmetijske proizvodnje, ki ' den za poljedelce, ki so na Drav-je predviden v družbenem planu : skem in Ptujskem polju večidel ptujskega okraja, se je v veliki že posejali oves in jari ječmen, « * rane ^elav-stroke. Sola bo ri^i * Poulr ^ »Oia no ?at«u kot veliPa7POI:>oldne po istem ^aW' Vpei!žovanjemT'“................. mojstrsko šolo . to šolo ho SlV^lSKE «ORlCF,: mm}*1 PfinTanfk^11'’«v S!ovensklh go-“«lnlc. Na ^'„™Je šolskih zgradb in izi^U bodo Drtmlf11 s°i' na Sladkem izmene pouk^^r3"1 uvesti celo tri n=>ASklenll. da k J?5k* UUdski odbor ?,*irtn° obnavU^S že ,et0s *aČRli *l(nska sredstvi Sole' Ker Prora--jev ■ 6 ne zadoščajo za re- V*H »<)ski krpdit bodo naieli irl-nVL 'tanovani?u„ Hkrati bodn reffe- tnpil taih»tV?ra5anlc prosvet- Najbrž bodo f.p Ptuj Orl V, ^'»Ceii uranu. P'50 že prihodnji ? >.p,!t’ovm /m? M stanovanjSko hišo 6dniim sj.i ,na Sladkem vrhu. °Wi?. ’««>"> bodo v SSJiletkl, dve popolni 11ma Pbdo letih pk =e l^tomerT 86 °stale S0,P' ^^Uso?^ PMini je pri devetih »iad UPAm « gasilcev, ki so so o .^lonftIf da ne občim vsega na čez zmoremo malv* si tarejo živce ljudje, ki jih že vsa ta leta upogibajo stanovanjske skrbi. Leta teko, leto za letom. »Dobrna« ostaja »Dobrna«, visoko, gori na nasipih. Ljudje so se je navadili. Med 62 družinami je skoraj polovica takšnih, ki si pravzaprav ne žele v dolino. Kakor da so se bili aklimatizirali na višinsko sonce in višinski zrak. Ali kljub temu bo morala »Dobrna« polagoma v dolino. In zakaj bi bila prav »Dobrna« zadnja, ki naj bi prestopila prag novih stanovanjskih prostorov in prag nove stanovanjske kulture v dolini? »Saj vemo, da bo treba počakati. Takole, madona, pa tudi ne moremo kar naprej ...» se ljudje v spomladanskem soncu ozirajo po svojih razpadajočih barakah. Posebna občinska komisija je stvari na »Dobrni« prebrskala do zadnjega lasu. Z nio so bili tudi zastopniki hišnih svetov, ki upravljajo vso to stanovanjsko revščino na »Dobrni«. Pravzaprav je s komisijo sodelovala vsa »Dobrna«. Stvari so zdaj jasne in očitne. Kakor vedno, tako se je tudi tokrat pokazala »Dobrna« v vsej svoji skromnosti. Hišni sveti so tako rekoč praznih rok. Tu najemnine ne dajo več, kakor pobere dimnikar za ometanje dimnikov. In vendar je jasno, da ne gre puščati barak in hišic in streh tako vnemar, da bi se ljudem strehe sesule na glavo, da bi se čez noč odkrhnil vogal barake. Upanje na tisti čas, ko pojde tudi »Dobrna« v nove prostore v dolini, je šele upanje. In do takrat je treba tudi živeti vsaj pod kapom, imeti posteljo na suhem, da po njej v naj skromnejšem ugodju razpotegneš utrujene ude. Vse to na »Dobrni« vedo. Pa tudi vedo, da je z občinsko blagajno križ, da derejo vanjo potrebe kakor narasle vode ob nalivu. »No, pa iz tistega stanovanjskega sklada bi se za Dobrno nič ne našlo?« tiščijo ljudje v komisijo, ko imajo končno pred očmi in črno na belem, kako je na »Dobrni« in kaj bi se dalo narediti, da si Stara rudarska in delavska kolonija »Dobrna« v Trbovljah do tistega srečnega časa, ko pojdejo v dolino, ohranijo vsaj celo streho nad glavo. »Tele najhujše podrtije bi podrli do kraja. Kajne? Z njimi bomo zakrpali tiste, ki jih je še vredno zakrpati,« predPagajo vneto. Očitno čutite, kako kipi in vre iz teh ljudi tista preprosta dobra volja, da sami nekaj narede, da si sami pomagajo, da po opravljenem delu v premogovniku ali tovarni vse popoldneve dajo za to, da jim ne bo več deževalo v skromna stanovanja. »Ja, ampak čisto brez vsega le ne pojde, kaj pravite?« upravičeno mislijo na občinsko blagajno. »Recimo. Ne, izračunajmo le najpotrebnejše. Vse drugo bomo opravili sami!« Nič več ko dobra dva milijona je pokazal račun, kajpada skromen do zadnje skromnosti. Zdaj še vprašanje: od kod? Iz stanovanjskega sklada seveda! Mar »Dobrni« ne gre tudi del tega sklada, četudi formalnosti tega trenutno še ne določajo čisto tako? »Eh, madona,. formalnosti so eno, življenje je drugo, kaj? Naj se nam strehe zaradi formalnosti poveznejo na glavo?« Tako upamo, da bo »Dobrna« z dobrima dvema milijonoma in z lastnim delom spet pokrpana za nekaj časa. V dolini bi za te denarje dobili komaj eno stanovanje. Na »Dobrni« pa je 62 družin, ki jim tudi gre vsaj suha streha nad glavo Praneft m Košček pomladi dini v šolah. Ni prav, da so v nekaterih šolah, denimo v nižjih gimnazijah v Šempetru pri Novi Gorici in Vipavi, prejemali obrSk hrane tudi skoraj vsi člani profesorskega zbora. M. D. SMRTNI NESREČI Kadar voznik obrača vozilo mora poskrbeti, da* s tem ne ovira in ne ograža prometa. Običajno mdra imeti voznik ob taki priložnosti nekoga, ki opozarja voznike drugih vozil. Poklicni voznik Franc Kocjan, pa se ni poslužil tega navodila, ko je v petek, dne 22/ marca popoldne obračal to-vofnjak na cesti v Ivanjcih, v murskosoboškem okraju. Ta trenutek se je pripeljal po cesti kolesar Alojz Vebarič, in to iz smeri Gornje Radgone. Ker mu je vogal hiše zapiral pogled po cesti, seveda ni mogel opaziti neprevidnega voznika, ko je obračal . vozilb. Zaradi tega je zadel tovornjak kolesarja tako močno, da je padel in dobil pri tem hude telesne poškodbe, ki so zahtevale amrtno žrtev. Ta nezgoda je $pet nov dokaz neprevidnežem, da je le treba upoštevati prometne predpise. hi Celje, 23. marca. Sinoči ob pol 8 sta se z motornim kolesorfi zaletela v železniške zapčrnice na prelazu na Ljubljanski cesti motorist Maks Čepin iz Prebolda in sovozač Vincenc Štorman. Motorist je vozil s hitrostjo kakih 80 km na uro, tako da je s sunkom- svojega telesa močno zvil železni drog na zapornici. Čepin je dobil hude notranje poškodbe in je kmalu umrl, v tem ko je Štorman prav tako hudo telesno poškodovan in sedaj leži v celjski bolnišnici. Pokojni Maks Čepin je zapustil ženo in dva otroka. Ko se je zgodila nesreča, sta bila oba močno vinjena in zato nista opazili utripajoče rdeče signalne luči pri zapornici. Cvetoča istrska pomlad NEDELJA, 24. MARCA Je dobro hlastanje po • • * »Veste, moja hčerka Marija najdebelejšo knjigo. Včeraj je cele dneve in cele noči prečepi prebrala roman Pod svobodnim ob knjigah. Toda ne samo ob eni! soncem v pičlih treh urah. Ko Takole v dveh, treh urah prebere sem jo vprašala, kaj je prebrala, mi je omenila le Ireno in Iztoka. Vse drugo je šlo mimo nje!« Tako mi je priznala zaskrbljena mati na podeželskem sestanku v šoli. »Svetujte, povejte, kaj naj napravim, da otrok ne bo tako hitro bral?« me je vprašala in pogledala s toplimi sivimi očmi. Ne vem, zakaj! Tisti trenutek sem se spomnil' stavka velikega misleca Alfreda Schopenhauer j a; Kdor kar naprej samo bere, bolj hromi duha kot z ročnim delom, pri katerem se vendarle še lahko vdajamo lastnim mislim. Zakaj hromi duha? se vprašamo. Branje neke knjige je, do mače povedano, vsiljevanje misl pisca, ki je napisal knjigo. Največ je knjig, ki jih je napisal pisatelj za odrasle ljudi. To iz pre prostega razloga, ker mu je te lažje. Poseči v otrokovo dobo in jo tako opisati, da bo otrok občutil in videl samega sebe, je zelo težko in prav zato so biseri mladinske književnosti tudi red- ki. Ocenjevanje knjig ni namen pisanja. Najprej moramo reči, da je sploh koristno in priporočljivo, če znajo starši zbuditi v otroku zanimanje za knjige. Ta naloga sodi že v predšolsko dobo. Takrat otrok rad gleda lepe slike in nič težko ne bo, ako mu bomo povedali, kaj ta ali ona slika pomeni. Kakor hitro bo otrok stopil v šolo in se bo naučil brati, m-- bo postalo branje prava slast. Bodimo veseli, toda hkrati previdni! Ne dovolimo, da bi že v najnežnejši dobi bral romane, ki so za odrasle. Ne pozabimo, da slaba knjiga lahko otroka še bolj notranje razdvoji kot slab film. Starši morajo na otrokovo branje paziti in mu ob tem s primerno razlago tudi pomagati. Ne Spomladanski plašč Otroški domisleki Cesto bi se morali od src* nasmejati vsem domislekom malih navihancev, če ne bi vedeli, da je vmesten opomin ln nauk. da to. kar so storili, ni prav. V prenapolnjenem tramvaju loviva ravnotežje s triletnim Senekom, ki postaja v naročju težak, da je roka že otrpnila. »Mamica, zakaj pa tete in strici sedijo, midva pa morava stati?« vpraša sredi vožnje tako glasno, da vsi sedeči v zadregi pogledajo skozi okno. kot da niso ničesar slišali. Petletna hčerka je oni dan prvikrat zagledala volka v živalskem vrtu. »Kaj ne, da je škoda, da smo prišli prepozno ln je volk Rdečo kapico že požrl?« je dejala tako zelo resno, (ja se ji nismo upali posmehovati. Pred kletko je opazovala moškega, ki je s palico dregal medveda v smrček: »BI si ga tudi v gozdu upal tako dražiti?« jo je zanimalo. — Možakar, ki so se mu vsi posmehovali, je v zadregi odšel. Kaj bi vi odgovorili na vprašanje o gosenici: »Zakaj pa ima ta črv tudi poleti kožuh?« Ali razlago o avtobusu: »Ali je avto res bos?* Osemletni sin je pred dnevi tolažil bratca ln sestrico, ko sta se prebudila ln spoznala, da »ta sama doma: »Prav potiho jokajmo, da nas ne bodo slišali pijanci.« Kakšna tolažba. In kadar oponašajo skakalce, si predstavljajo, da so Polda, Rogelj, Klančnik. Najstarejši postavi dva stola drug na drugega, hčerka le enega, najmlajši skače kar z mize ln kako Jim gre. Kdo skače dalje, kdo lepše, kdo hitreje. Na opomin imajo zagovor: »Kolikor smo manjši, toliko niže skačemo. Saj Polda skače še više kot z drugega nadstropja,« pribijejo ln so o tem popolnoma prepričani. Igranje s kroglicami Je postala igra dneva. Z njimi se Igrajo v Špranjah podnic, ob cesti, v travi In pred šolo. Kako priti do kroglic? Gline ni težavno dobiti. Spretni prstki pa hitro oblikujejo kroglice, nato jih »pečejo« na soncu ln z njimi na veliko trgujejo. Odkar imajo to zaposlitev, je pobitih mnogo manj šip, je manj pretepov in manj strganih podplatov. — Kaj bodo počeli, ko se bodo tega naveličali? O tem ne razmišljajmo. Zmeraj polni novih idej, iznajdljivi in obdarjeni z darom za opazovanje in posnemanje, bodo gotovo našli spet kaj, nad čimer bodo starši strmeli, kar bodo potihem odobravali ali glasno zavračali. — Nam staršem bo ostalo v spominu mnogo takšnih majhnih doživljajev, ki nam otroke še bolj približajo, nad katerimi Imamo svoje veselje in zaradi katerih nam je podzavestno morda žal, da naši otroci tako hitro odraščajo. Slab zajtrk r— slab začetek dneva Kaj radi pijemo za zajtrk, kavo, Čaj ali mleko, to navsezadnje ni najvažnejJe. Za naše zdravje je važno, da vsebuje zajtrk vse hranljive snovi, ki jih fca delovni dan potrebujemo. Naše telo namreč nujno potrebuje vitamine B skupine, posebno veliko pa C vitamina, posebno v hladnejših letnih časih. Zdrav zajtrk naj bi bil takle: kozarec sadnega soka, ali soka špinače, paradižnika ali korenčka;, maslo ali med s koščkom kruha iz črne moke, nazadnje - še kozfrec mleka. Trud in stroški se bodo poplačali, saj pomeni dober zajtrk dober začetek dneva. t O. Prežganje za več dni Za razne prikuhe - ohrovt, zelje, ko-larabe, špinačo, korenček itd. — je zelenjavo najbolje dušiti. 2elenjavo je treba očistiti, oprati in z vrelo vodo hitro popariti ter takbj odcediti, da zelenjava ne izgubi hranljivih snovi. Tako očiščeno in odcejeno zelenjavo dušimo v kozici, v kateri smo segreli poldrugo žlico masti ali olja, dokler se ne zmehča Prikuha ne sme biti vodena, niti presuha. Prikuhe so dobre le, če' niso pregoste od prežganja, ki ga pri nas delamo sproti. Praktično pa je. Če imamo prežganje gotovo. Pol kg masti razstopimo v kozici in dodamo toliko moke, da je zmes gfcsta. Na ognju jo mešamo tako dolgo, da bledo zarumeni in potem postavimo kozico na' hladno. Kadar prežganje potrebujemo, ga dodamo dušeni zelenjavi ali omaki. Tako pripravljeno prežganje hranimo lahko več mesecev. Z njim prihranimo na času in materialu. - Sicer so pa prikuhe najboljše brez prežganja, pred serviranjem jim dodamo le košček surovega masla ali smetane. sladni romani pravi strup za do-raščajočega dekleta ali fanta. Ce poudarim, da često dekleta in fantje ob knjigah lenarijo, potem se moramo vprašati, zakaj? Ako otrok preletava liste romana, hoče dogodek le razvozla-' ti. Ali je pri tem sploh kaj mi-| slil, kaj opazoval? Ali je sploh videl lep stavek v knjigi? Ali si I je skušal ustvariti o zgodbi, ki j jo je prebral, lastno mišljenje? j To so vprašanja, ki bi si. jih morali zastaviti ob otrokovem branju! Kako je z uživanjem hrane — mislim — s preobilnim uživanjem telesne hrane? Sami veste! Tudi preobilno uživanje duhovne hrane človeka nezdravo debeli, ali kakor je zapisal Schopenhauer, ga duševno hromi. Veseli bodimo, če otroci radi bero! Toda ne dovolimo jim, da bi ves prosti čas in še cele noči presedeli le pri knjigah, ki niso mladinske. Proč s sanjavo lenobnostjo in hlastanjem! Navadimo otroka, da bo ob prebrani zgodbi razmišljal in znal pripovedovati! Zato naj bere počasi. Knjiga naj ga nauči življenje opazovati. Pokaže naj mu lepo in pristno govorico ljudstva! Knjiga naj našega otroka plemeniti, moralno dvigne in izobražuje! S POMENKI O ZDRAVJU IN BOLEZNI t * O k oronarn i (srčni) trombozi in infarktu miokarda Tudi srce kot organ ima svoj krvni j začetek odmiranja tkiva tistega dela srč- i name jromboze) je potreben Skromno toda čedno urejena prednja soba smemo pozabiti, da pisatelj-umetnik nekega dogodka zaradi umetniške učinkovitosti ne razvozla do konca. Mi bomo tisti, ki bomo posredovali misli otroku do obtok, svoje žile - arterije in vene, kakor I nega mišičevja, ki ostane brez krvi. konca in tako prijetno zaključili dSč^avil(Amink«rrf,,?r« Zmerom, kadar se zmanjša kaliber arte- ' zdravljenje. P01«" srca P° Jm, :____________,_____________________ naiaJ0 srčnemu mišičevju (ali miokardu) s rij(, alj ie se arterjja povsem zamaši, dobi kaJ mesecev, Ozdravljenje^ ^ ! (najmanj 6 tednov) in zamotano j*-relativni vsebino, ki bo otroka moralno in duhovno dvignila. Poznano je, da otroci * najbolj hlastajo po knjigah v pred-pubertetni in pubertetni dobi. Fantje iščejo v knjigah silne in nepremagljive junake. Karl May jim je zato nadvse drag. Deklice kisikom in drugimi »hr«nljiyimii el«tenti d hudih ku&n (bolečine se po- bogato kri. da ,e lahko popolna »črpalka«. javjjb ■ sredi prsnega koša) z njihovim pro- jeciranjem v desno ramo ali v cejo roko. j Na srečo traja to le nekaj minut. To je Te srčne arterije, ki hranijo srce ali ' tako imenovani napa« angine peetoris. Po koronarne arterije (kakor jih strokovno prvem napadu je potrebna previdnost, imenujemo) se odcepijo od loka aorte - da odstranimo nevarnost novih napadov. Pre- ki dela nenehoma, noč in dan in ki lah ko vzdrži celo' stoletje. leva koronama arterija je namenjena leve mu delu srca, desna pa desnemu. a trombozi (infarktum) je arterij5* nastanejo vzporedne (kolatera:rn zveze) in ker lahko zdravnik _ bidne osnove vsakega bolnika ( . zdr*' n ja, prehrana, antibiotiki to vila). trotf&z* Vprašanje obolenja koron je za zdravnika zelo ”n2?j7%«dalj« !f«e bi bilo vedeti, ali je zd J .i-djca ^ število konorarne tromboze bol®2' možnosti glede diagnosticiranj sejt- ni ali pa je bolj sad načina, * njega življenja, živčne m u, drUS'6 °f. nosti, intoksikacije organimM « fizioloških pojavov. . Vsekakor m je tudi proti tej bolezni najbo j ^ ,,i,« pametno in trezno življenje. leči41, pravilo, da je bolje prJggMS -jede di*T Vendar pa je rfr*«*™ ® napr«^. j. njegove arterije, ki oa hranijo, prehodne, tromboze, njenega obolenja. Posledica ko- Vcuuot) kompot lz suhih sliv. I Večerja: Mlečni emokl, nastrgana , jabolka z orehi. j Mlačni cmoki: B dkg surovega masla vmeSajtto z 2 Jajcema, osolimo, dodamo 20 dkg drobtin ln prlmeSamo toliko moke, da lahko naredimo cmoke. Cmoke skuhamo v slanem ali oslajenem mleku. Cmoke poberemo lz mleka In denemo v skledo, v preostalem mleku pa zažvrkljamo rumenjak ln z njim ?iollJemo cmoke. Cmoke lahko polletno tudi samo z mlekom. Zraven serviramo nastrgana oslajena Jabolka, ki lim prlmeSamo pest zrezanih orehov. Kosilo stane 200 din, večerja 1*0 din. NEDELJA Kosilo: Kostna Juha z zdrobovimi vložki, zmečkan krompir, telečji ptički, solata lz surove pese. Jabolčna pena. Kostna Juha z zdrobovimi vložki V poldrug liter mrzle vode pristavimo jušno zelenjavo, 35 dkg telečjih kosti. Ko juha zavre, Jo počasi kuhamo ie kako uro. Juho precedimo ln zakuhamo z zdrobovimi vložki, ki Jih naredimo lz g dkg presnega masla, 1 Jajca, malo mleka ln 15 dkg belega zdroba. Telečji ptički: Iz 55 dkg teletine narežemo zrezke, Jih osolimo, potolčemo ln nadevamo z nadevom: 3 do 4 dkg suhe slanine zrežemo na kocke, jo popražimo, Ji prlmeSamo pol decilitra smetane, česen, sesekljano limonino lupinico, timijan, 10 dkg zmletega mesa, Jajce ln malo soli. Zrezke zavijemo in pretaknemo z zobotrebcem in jih polagamo v kozico, katere dno obložimo s prekajeno slanino, povrhu pa potrosimo sesekljano čebulo ln parimo vse skupaj do mehkega. Tik pred serviranjem dodamo še malo kisle smetane. Solata iz surove pese: Pol kg rdeče pese operemo, olupimo ln zrežemo ali naribamo na rezance, jo osolimo, zmešamo In pokrijemo s pokrovko in obtežimo z utežmi. Tako naj stoji eno uro. Nato Jo zabelimo * oljem in kisom. Jabolčna pena: Pol kg Jabolk spečemo, nato Jih pretlačimo in ohladimo ter primešamo 15 do 20 dkg sladkorja, v trd sneg 4 beljakov vmešamo' žlico sladkorja in dodamo Jabolka ter stepamo s šlbico še pol ure, da lepo naraste. Peno Izboljšamo, če JI primešamo še žlico ruma in malo marelične marmelade. Večerja: Omlete lz bešamela, Jabolčni kompot. Omlete: V kozici raztopimo 4 dkg masla, dodamo 4 dkg moke, mešamo da se pogreje, nato zalijemo z osmtnko litra mleka In skuhamo v gosto kašo. v to vmešamo 2 rumenjaka, osolimo In ohlajenemu testu primešamo ie sneg 2 beljakov. Iz testa spečemo dve omleti. Eno namažemo z nadevom, z drugo pa pokrijemo ter tako pečemo v pečici še pol ure. Nadev: 2 dkg surovega masla ln 4 žlice kisle smetane vmešamo, dodamo rumenjak, 2 dkg nastrganega sira in 15 do 20 dkg sesek- ljanega suhega mesa ter sneg lz beljaka. Kosilo stane 4*5 dtn, večerja pa 200 din PONEDELJEK Kosilo: Ohrovtova juha z rižem, široki rezanci, ledvice z možgani. Jabolčna solata. Ohrovtova juha z. rižem. Pol glave ohrovta narežemo na rezance iri denemo v kozieo z 2 do 3 dkg masti ln prepraženo, srednje veliko čebulo. Posebej prepražimo 10 dkg riža ln zalijemo z zelenjavno Juho ali vodo. Dodamo prepražen ohrovt, osolimo ln kuhamo še 20 minut. Pred serviranjem dodamo še 2 dkg naribanega sira. LeMice z moigani: Goveje ledvice ali dvoje svinjskih namočimo v mleku, da Izgube Vonj in se zmehčajo. Potem Jih narežemo na lističe ter jih prepražimo na 5 dkg masti, kjer smo že prej zarumenili srednje veliko čebulo. Nato možganom (pol telečjih možgan) odstranimo kožico ln Jih dodamo .ledvicam. Nazadnje Jed osolimo in začinimo z majaronom. Jabolčna solata: Na rezine nareže-m^pol kg Jabolk in naložimo v plasti v lfcsodo, vmes pa potresemo s sladkorjem ln narezanimi (ne zmletimi) orehi, lešniki ali mandelji. Vse skupaj polijemo s poljubnim sadnim sokom. (Razredčen malinovec, borovničev ali labolčnl sok.) Večerja: Kruh s skutinim namazom, bela kava. Skutin namaz s paradižnikovo mezgo: Penasto vmešamo 4 dkg surovega masla, dodamo 15 dkg skute, dve žlici paradižnikove mezge, malo soli m sesekljanega zelenega peteršilja ln namažemo kose kruha. Kosilo stane 2«0 din, večerja pa 110 din. i. z. palice zgoraj, 1,5 cm od roba navrtamo, prav tako jih navrtamo 35 cm od zgornjega konca. Vse tri okrogle palice zgladimo in navrtamo ob strani. Spodnjo palico pritrdimo s stojalom z dvema 5 cm vijakoma, zgornje pa s 3 cm, kakor kaže slika. Potem stojalo premažemo z oljnato barvo in nazadnje še z lakom. Treba je urezati še vrečico. Urežite jo po merah, ki so naznačene na risbi. Na obeh stra- Sodobno gospodmjstv° št. 2 Družine z dugl letošnji gospodinjstva« nasvet. Spričo otroki števil*1 k°r' „fi marsikaj nj p nasvet. Spričo «sn,fh,a‘'k o f nas je zelo ‘ uredit* 0 ni, zato pa praktlSn, fi Ske9a kotička. .»koncem. Zlasti mlaJSim , sta"0’,,«- M«trezno oprOT* „ Zlasti mlajšim Se niso ustrezno opr«£«' bo koristil nasvet, kak nlmi policami — zagr11^1" .0 T za perilo in kako < m»» krijemo ko*p P0™" opren’%o''i" skladu z ostalo sobno £ *o ^ jrnjJ, nadomes^j,!! **' kako z »flfr ni»< Če vam ni ka) pralnih »r#f,tvl5; dobro naše tr0ovine te mml sredstvi i_,nflhova UP° -»Optična belila nost za tkanine« Kuharski nf pati in peatri. ine«. nasveti s” ‘“0" rec%i pati in P-‘ri'|nP0;eebznm«nl jf ;,-S teden dn* ta kl sl 10 SftlrtS* f&r vsakdo privošči. LJ n(jbri na,, mesnih jedi P» **Lke enol„ H«' iill recepti za bo. opozar^- vi' Zaključni Pri,^g< pripravil*^ koierejce kako n«j P,rjad. Kospr“j'- taminska krmila za ŠPORT IN TELESNA VZGOJA SARPLANTNSKI pokal Veleslalom za Budineka smuč«™*®’ 5' marca' Danes se je na tetaSSS, prl r°povl SaPM začelo veS^tem SarPlanlnskl pokal, v nek w te iL ““»gal Vojtek Budi-SlMm ~ m dolg° Progo z vi- 2, rSzliko 350 m in 61 vrati pre-bU tete ^asu 1;394 min. Drugi je tretu Nograšek, član Enotnosti, v^cpu h Modrie. Od 27 tekmo, na eni te ?? črtali, jih je prispelo SJSS. le 15. Jutri bo tekmovanje v kolesarska dirka kandidatov Zmagal je Volčič na 1?', marea. Tu je bilo danes dlrkav= Keka—Novi—Reka kolesarska sko dldatov 2a državno kolesar-fasa Seze? ,U9°slovanka Nikolič je komaj Vp 0l9ark*0 Kojadžijevo z 2-X Me- "" Grraber8r-MVek«KrJP2:rem,i9al Harsngom'^n1I’ŠlI, ** še nepremagana le ženskah ar m N‘količeva pri žen- ico. Trnm« >6Va iz9u^a 3, a dobila 1 pa 3 sSif^ ** je dobila X’ iZflubila rangoza in L O0rinc t^koj izza Ha-^ tremi «i«uv z enim izgubljenim Njenimi in ? 3.enimi 8rečanji. Hrbud 2 do-4011 » 2 izgubljenimi igri. JUBILEJNO LETO SLOVENSKEGA KOLESARSKEGA š PORTA Na kolesu od Ljubljane do Trsta V treh urah že pred 70 leti Izmed slovenskih Športnih panog jo kolesarstvo gotovo ena najstarejših, saj poteka letos že sedemdeseto leto, odkar je bil ustanovljen prvi slovenski kolesarski klub — Klub slovenskih bi-ciklistov »Ljubljana«. 4« pred ustanovitvijo tega kluba eo pri nas delovali tudi nemški kolesarski klubi, ki so imeli raznarodovalno nalogo na te-lesnovzgojnem področju. Vzporedno s tem turističnim kolesarstvom so začeli seveda tudi z ustanavljanjem svojih podružnic in novih nemško usmerjenih klubov v več slovenskih naseljih. Ker so bili tl nemški kolesarski klubi v tedanji Avstroogrski povezani z raznimi kolesarskimi zvezami tudi v Nemčiji, kjer je bilo tedaj kolesarstvo močno razvito, ni nič čudnega, če so Jih vsestransko podpirali in je bito s tem njihovo delovanje močno olajšano. Tudi razna kolesarska tekmovanja, nad katerimi je bilo tedanje občinstvo zelo navdušeno, so mnogo pripomogla k popularizaciji te, ene izmed prvih športnih panog. Vse to se je torej nekaj let pred slovensko prebuditvijo na tem področju močno stopnjevalo izključno v nemškem raznarodovalnem duhu. Ali je naše ljudstvo to delovanje mimo gledalo in s prekrižanimi rokami? Ne! Kot najnaprednejše sile slovenskega naroda so tedaj v ražnfh mestih, in sicer v Ljubljani, Trsten Celju, Goriči, Kranju in drugod (seveda tudi na Hrvatskem) delovale sokolske telovadne organizacije. V kolesu je videl »Sokol« eno najpripravnejšlh prevoznih sredstev, s katerim je moč obiskovati naše podeželske kraje iri tako povezovati podeželsko ljudstvo z mestnim, zato je brž začel ustanavljati v svojih vrstah tudi kole-sarske odseke. Da bi se tl kolesarji ne om*J»«tl *B®li na propagandne skupinske izlete na podeželje la v druga mesta, so začeli po zgledu Nemcev misliti tudi na Športno, tekmovalno plat kolesarstva. Tako je prišlo leta 1887 do ustanovitve prvega slovenskega kolesarskega kluba. Prvi pobudniki tega kluba so bili: Rudolf Vesel, dr. Demeter Bleivveis-Trsteniški, Ernest Koželj, Milan Levstik, Viljem Mayer ia drug L Odboru tega kluba je načeloval dr. Vinko Gregorič. LETA 1888 PRVA SLOVENSKA DIRKA Prvo kolesarsko dirko je ta klub priredil za 23-letntco ljubljanskega r,Sokola« leta 1888. V vrstah tedanjih kolesarjev-dirkačev je sodeloval mimo drugih tndi — J/a# p&hJbK&ti MARJAN CAJHEN —^jarter je zamahnil s črnobelo zastavico. Okrog 70 tok-se u! je pritisnilo na pedala svojih koles... Pognali so - v o°j s kilometri... Začela se je dirka za naslov držav-ltiot PTvaka v letu 1952. Tekmovalci so morali prevozita ah; • P° «*ti okrog Banjice pri Beogradu. V vodeči sku- T® V®, .U tu
  • časa. Kljub temu pa kapetan Marjan O nol. i n 8e vedno prispeva pomemben delež k razvoju slo-0en*kega kolesarskega 'športa. sttr Miguel ■ Pohiet, ki je dosegel rekordno povprečno hitrost na tej progL s 48,734 km na uro. Na drugo merto s« je uvrstil lanski zmagovalec Belgijec De Bruyne. Naj-boIjJH Italijanski kolesar je bil pe Filippis, Rl 5« je uvrstil* pa sViimp mesto'rŽ‘ zaostankom 24 sekund za zmagovalcem. Na sliki Fidlmo . zadovoljnega nasmejanega zmagovalca. Nogomet na kotalkah! Fiorentina povabljena v SZ Neobičajen rekord Di Štefanija Znani nogometaš ln vodja napada madridskega Reala Dl Stefani je dosegel zares neobičajen rekord, kakršnega še niso zasledili v zgodovini nogometnih tekmovanj: bil je najboljši strelec v treh raznih državah. Dl Stefani je bil najboljši strelec nogometnega prvenstva enkrat v Argentini, trikrat v Kolumbiji in dvakrat v Španiji. V 14 letih Igranja je dosegel 300 golov. To je številka, s katero se lahko pohvali le malokateri napadalni igralec. »Trikolori« brez sprememb Pred dnevi je francoska nogometna reprezentanca igrala prijateljsko mednarodno tekmo s Portugalsko. Enajstorica »trikolorOv« ni bila spremenjena — bilo je isto moštvo,'ki je v kvalifikacijski bOrbl za svetovno prvenstvo lani v Parizu premagalo Belgijo s 6:3. Na prihodnji tekmi bo najstarejši igralec reprezentance ln kapetan moštva, branilec R. Marche, oblekel dres državne reprezentance triinpetdesetič. I -Brzojavke- Na podlagi sklepa upravnega odbora a INDUSTRIJSKE STEKLARSKE SOLE ROGAŠKA SLATINA razpisujemo naslednja mesta tajnika šole ki bo pedagoški vodja, po poklicu profesor ali predmetni učitelj; število obveznih učnih ur se določi po dogovorni predavatelja strokovnega risanja (pihalci, brusilci, slikarji), ki bo prenašal teorijo v prakso; po poklicu je lahko iz prosvetne stroke ali pa tudi ne dveh vzgojiteljev tehničnega vodjo spiskih delavnic, po poklicu inženir kemije alf preizkušen visokokvalificirani ’ steklarski strokovnjak računovodjo vodjo nabave in prodaje treh mojstrov pihalcev mojstra brusilca Plača po uredbi, pravilniku o plačah in dogovoru. Samska vzgojitelja imata hrano ih stanovanje v internatu in dodatek na težino dela. Francoski list »France Solr- je v svoji zadnji številki priobčil vest, da je nemška nogometna zveza predlagala FIF organizacijo nogometnih tekmovanj na kotalkah. V obrazložitvi nemške nogometne zveze je rečeno, da bi tekmovanja v nogometu na kotalkah »omogočila •močnejše strele, ker Je hitrost Igralcev na kotalkah večja-. Poudariti pa moramo, da so Nemci osvojili vse naslove svetovnih prvakov v drsanju na kotalkah. Lanski italijanski nogometni prvak Fiorentina iz Firenc, Ki se bo v polfinalu za pokal evropskih nogometnih prvakov pomerila s Crveno zvezdo 3. in 18. aprila, je povabljena na gostovanje v SZ. Uoravi kluba Fioren-tine bo predlagali, da bi nogometno moštvo odigralo dve tekmi v Moskvi, in sicer s-.. Spartakom in Dinamom (2. ln 5. julija). Kolikor bo -sprejela poziv, bo Fiorentina prva italijanska nogometna enajstorica, ki- bo gostovala v SZ. 0 HELSINKI, 23. marca. Po svetovnem prvenstvu v Stockholmu so jugoslovanski namiznoteniški igralci v Helsinkih premagali reprezentanco Finske’ s 5:0. Finsko reprezentanco so sestavljali mladi igralci. c LENINGRAD, 23: marca. (TASS). Na sovjetskem prvenstvu v smučarskih skokih v Toksavu pri Leningradu je zmagal Nikolaj Ramenski 224 (7l,‘ 69,5 m), 2. Šamov 220, (70. in 69,5 m). Lovec na daljave Tsakadze je padel pri skoku. 76,5 m. Rekord skakalnice je postavil kombinatorec s skokom 73,5 m. 0 WALL1S (Švica), 23. marca. (AFP). V veleslalomu 2 Medrana je zmagal Avstrijec Leitnen 3:12.5 pred.. Švicarjem Fel-layem. Pri Ženskah pa Francozinja Leduc, pred Švicarko 'Lefchenbach. ’ 0 HELSINKI,. 23. marca. Mednarodna turneja skakalcev 'na Finskem se je končala s tčkmo v kraju Jamsankoskl. Zmagal’ je Finec Hyvartnen 220,4 (46,5 in 46 ril) preg rojaki Silvenpinenom, Vitikainenom ih Avstrijcem Leodolterjem, firkonen, -ki je ‘bil v Planici, je bil sedmi. 0 WINKL, 25. marca. (Reuter). Na tekmovanju v smučarskih skokih v zahodni Nemčiji je zmagal Avstrijec Habersatter 224 (64 in 62.5) pred Nemcem Bolkartom 222 točk. • BRUSELJ, 23. marca (Reyter). Na mednarodnem crossu v Varegemu so prva tri mesta osvojili angleški atleti Sando, Hatley in Norris. ^1, - w Do konca Italijanskega' nogometnega prvenstva je ostalo še 10 kol. Čeprav vodi Milan kar z 9 točkami naskoka pred Fiorentino in La^iom, kar vsekakor zmanjšuje zanimivost prvenstva, pa so stadioni nedeljo za nedeljo napolnjeni: množice avtomobilov pred stadionom San Siro v Milanu Na podlagi 19. in 22. člena Temeljnega zakona o štipendijah in 10. čl. Pravil Sklada za štipendije ObLO Ljubijana-. Bežigrad . razpisujemo štipendije za: enega ekonomista, enega elektrotehnika, eno dijakinjo Srednje ekonomske šole, zadnja 2 letnika, enega gojenca Srednje pomorske šole, dva medicinea ali medicinki, eno . dijakinjo Siednje far-'macevtsktr<*i«ile. m ir*{ b " >■ 'V- * ‘ * Pismene in- kolkovane proš-mesec ■ dni • po razpisu,- Vsebujejo naj opis socialnih razmer in potek rednega študija. Prošnjam je priložiti: 1. Overovljeno izjavo, da prosilec ne prejema drugih štipendij. 2. Potrdilo o vpisu v šolo, z navedbo letnika oz. semestra in stroke ter odseka. 3. Zadnje spričevalo oziroma potrdilo o uspešno opravljenih ižpitih. 4. Potrdilo o imovinskem stanju prosilca in njegovih staršev. 5. Potrdilo podjetja, zavoda ali ustanove, v katerem sta Zaposlena Oče in mati prosilca, glede višine plače in otroških dodatkov. Otroci padlih borcev pa predložijo tudi potrdilo ZB. Komisija za štipendije pri ObLO Ljubljana-Bežigrad 847 MOŽ 10 Sloan Wilson V SIVEM '•Sbdilo, čl Pojdiva v podrobnosti 1 Kaj bi se letuje orihom. Predlagal, naj Hopkins pred-^Sodi, v t ^ za duševne bolnike? To se lahko 1 ta najhujši tekmeci računu blagajne družbe »Ža- ne v reklami. Izkori- stiti je treba nekaj iz njegovega osebnega življenja. Seveda ga ne moreš oženiti z dečvo, katere sliko objavljajo revije na naslovnih straneh, ne moreš mu dati prve nagrade za smučanje na vodi, saj je treba ohraniti njegov ugled. No, kaj bi ti Storil?« »Prav, odgovoril: ti bom,«, je rekel Tom. »Svetoval bi mu, naj ustanovi nacionalni odbor za duševne bolnike ali podobno javno službo, potem pa bi zagnal reklamo do neba!« »Tako je,« je odgovoril Bill, izpraznil kozarec in še naročil pijače. »Fantom na oddelku za javna dela boš dal najnovejše geslo: »Ce. želite dobro reklamo, storite kakšno dobro delo!« Vse to je dobro premišljeno. Ali ga boš še kozarec?« »Bolje bo, če ostanem trezen,« je rekel Tom. »Mislim pa, da je v tvoji teoriji nekaj napačnega.« »Ti boš odličen agent na odseku za javna — dela,« je kot z občudovanjem spregovoril Bill. »Glej no, saj ga že zagovarjaš!« »Bedarija,« je odgovoril Tom. »Rad bi samo proučil okoliščine. Praviš, da pbčne te reči, ker hoče postati slaven. Pa-je vse življenje, kot kaže, sovražil popularnost! Saj bi lahko postal slaven že prej, če bi hotel. Zakaj je čakal tako dolgo? Od kod ta nenadna sprememba?« »Dobro, dobro, za vsem tem se lahko skriva še nekaj, česar ne moreš videti na prvi pogled. Morda si Hopkins osebno niti ne želi slave, morda je direktorski odbor zaskrbljen zaradi slabih radijskih in televizijskih sporedov, ki škodujejo ugledu družbe. Zadnja čase se mnogo govori o tem, da skuša radijska družba United na vse načine priti' do denarja. Šušljajo, da se ne morejo sporazumeti 0 sporedu, ki bi bil najprimernejši za ljudi. Dejansko je seveda mogoče izboljšati sporede in oddaje, znatno cenejši pa je drugi način: stopiš pred voditelje družbe, zlasti pred predsednika, in rečeš, da bi si družba lahko utrdila ugled in si pridobila sloves na primer z organizacijo Človekoljubne akcije. Sicer pa bodo videli v Hopkinsu vedno predsednika radijske družbe United, zato bo sleherno njegovo dobno delo tudi najcenejša pot, da bo družba ostala na dobrem glasu.« »Morda res,« je rekel Tom. »Mogoče je nekoliko bolj zapleteno,« je nadaljeval Bill. »Hopkins se je v okviru družbe navadil ukazovati Znotraj, družbe ne more še bolj okrepiti svoje oblasti, mogoče mu je prišlo na misel, da bi poskusil v politiki Poprej pa si seveda mora pridobiti trne v javni službi. No, ko ga bodo poznali po vsej deželi kot človeka, ki je organiziral odbor za zaščito duševnih bolnikov... Kaj bo takrat? Morda boš ti v radijski družbi eden glavnih agitatorjev,, ko pride; čas, da bo Hopkins za predsednika ZDA?!« »Ali nisva nečesa pozabilžt?« je vprašal Tom. »No, kaj?« »Mogoče pa je iskren. Morda bi zares rad napravil kako dobro delo. Za osebno bogatitev je trošil svoje sile, zdaj pa je mogoče prišel na tisto točko, ko bi rad storil nekaj za skupno blaginjo in ne samo zase.« »To je že mogoče,« je podvomil Bill. »Toda če je to res, bi bilo vse skupaj velika neumnost.« »Ali ga zares poznaš?« je vprašal Tom. »Ali v resnici veš, kakšen človek je?« »Hudiča!« je vzkliknil Bill. »Štiri leta že delani pri njem, pa se nisva še'nikoli pogledala naravnost v oči 6 njem pripovedujejo marsikaj. Pravijo, da ima dvoje Ota-ok in da je bil v dvajsetih letih dvakrat doma. Mislim, da mu je sin padel. Sicer pa to-omenjajo le redkokdaj. Pravijo, da spi manj, kot je spal Edison. Nekateri vedo povedati, da si je zapomnil vso kartoteko in da lahke na pamet pove vsebino slehernega pomembnejšega pisma ali pogodbe. Slišal sem govorice, da ima v Park aveniji čedno plavolasko. Spet drugi pravijo, da ima razmerje z igralko, ki se po enkrat: na mesec pripelje z letalom iz Hollywooda. Slišal sem celo, da je malce neuravnovešen. Vsi, ki širijo take govorice, ga v resnici , ne poznajo. Z njim zares sodelujeta Walker in Ogden, ta dva p« nikoli ne pripovedujeta o njem.’ Odkrito ti povem; da nimam pojma, kakšen, človek je, hudičevo sposoben pa že mora biti, ker se je povzpel tako visoko.« »Zanimivo mora biti delati z njim,« je rekel Tom. »Morda res,« je odgovoril Bill. »Se nekaj ti bom povedal. Vsi pravijo, da je strahovito vztrajen. Ce ne boš mogel opraviti tistega, kar od tebe pričakuje, te bo vrgel ven, ne da bi trenil z očesom. Zapomni si tol Ne vem sicer, ali je to res, toda vsi pravijo tako.« »To se lepo sliši:, če ne. boš mogel opraviti tistega, kar od tebe pričakujejo,« je rekel Tom, »toda če bom to storil, ali mi bo kaj kmalu zvišal plačo?« »Ne veni. Presenečen boš, ko boš izvedel, kako stiekaška je ta velika družba. Pred dnevi bo paskali okrožnico z opozorilom, da moramo ugašati toč, kadar je ne potrebujemo. Pa svinčnikov ne smemo več krasti. Vedno pravim, da se izplača poskus s Človekom, ki zasluži dve sto na leto. Sicer pa bo minilo še precej čas se bosta z gospodarjem srečala!« »Mislim, preprjčan sem, da bom sprejel stožba, če mi jo bodo ponudili,« je rekel Tom. Bill je izpraznil kozarec in prižgal cigareto. »Neumen bi bil/če je ne bi.« DNEVNE NOVICE RADIO LJUBLJANA Spored u nedeljo, 24. marca KINO »UNION« NAMESTO VENCA na grob pokojnega predsednika Zvezne ljudske skupščine Moše Pijada so številne ustanove, gospodarske organizacije, društva in posamezniki namenili denarna sredstva za razne socialne namene. Obveščamo javnost, da se ti prispevki lahko plačujejo v korist računa ... —€643—. Prispevki za socialne namene, pri podružnici Narodne banke na sedežu pristojnega okraja. — Narodna banka FLRJ, Centrala za LRS, Ljubljana. GLEDALIŠČA Čestitki ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 24. marca ob 15: B. Kreft: »Krajnski komedijanti-**. Izven in za podeželje; ob 20: Axelrod: »Sedem let sko- j min«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 25. marca ob 20: Miller: »Pogled z mostu«. Abonma A. Ve-I ljajo vstopnice od 16. marca, i Torek, 26. marca ob 20: Brecht: »Kav- kaški krog s kredo«. Abonma G. za nujne obiske na bolnikovem domu Sreda, 27. marca ob 20: Brecht: »Kav-od 23. do 30. marca, nočna od 20—7, kaški krog s kredo«. Abonma C. ob ^edeljah in praznikih ves dan. Četrtek, 28. marca ob 20: B. Kreft: Na Akademiji za igralsko umetnost je diplomirala z odličnim uspehom Alja Tkačeva. Iskreno čestitajo prijatelji. Mitji Tavčarju iskreno čestitajo k diplomi za elektroinženirja — prir jatelji. Poročili so se v Ljubljani v soboto, dne 23. marca 1957 Strojni tehnik Marijan Dežnak in Zdravstveni dom Center: dr. Hubert Pupis, tel. 31-052, Titova c. 25 B-II; dr. Rado Zargi, tel. 23-363. Beethovnova št. 4. Zdravstveni dom Bežigrad: dr. Mi-toS Setina, tel. 31-281, Velikovška 7. Zdravstveni dom Šiška: dr. Mihael Sajevic, tel. 21-131. Černetova 31. Zdravstveni dom Vič: dr. Edvard Jemc, tel. 21-494, v primeru odsotnosti zdravnika klicati tel. 21-519 ali 20-497. Zdravstveni dom Rudnik: dr. Fe-dor Krejči: tel. 20-767, Privoz št. 18, v primeru odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. »Krajnski komedijanti«. Abonma B. Petek, 29. marca ob 15: B. Kreft: j »Krajnski komedijanti«. Zakl j uče- 1 na predstava za gimnazijo v Postojni. Sobota, 30. marca ob 20: Brecht: »Kavkaški krog s kredo«. Izven in za podeželje. Nedelja, 31. marca ob 20: I. Cankar: »Hlapci«. Zaključena predstava za Moste. » Igralec Lojze Potokar bo 3. aprila slavil petintridesetletnico umetniškega dela v vlogi Sokrata v odrski prired- Zdravstveni dom Šentvid: Telefon hi Platonovih spisov Apologija, Kri- Št. 731 ali 741. Zdravstveni dom Moste: dr. Alenka Radšel, Ljubljana, Krekova ul. 3, ton, Faidon z naslovom: »Poslednji dnevi Sokrata«. Prevajalec je akademik Anton Sovrč. Delo je za Ekspe- telefon 31-359. V odsotnosti zdravnika rimentalno gledališče v Ljubljani zre-kličite tel. LM 30-300. žirala Balbina Battelino-Baranovičeva, scenograf je ing. arch. Niko Matul, OBVESTILO I kostumograf Nada Souvan. Nastopajo Sekretariat Izvršnega sveta za In- j a,^a™neTSož” Zupani dustrijo in obrt obvešča, da je ime- ! noval izpitno komisijo za industrij- | drenove” fA?itaSi Sta^J resnilc^Pla-sko-tehnične stroke, in sicer: rudar- nrPnovPC fAnitosi. stane cesnuc (Pia delavka Tonka Zoran; delavec Cvetko Velikonja in delavka Ana Krapež; študent Ivan Pivac in učiteljica Vida Bratina; avtomehanik Ciril Primožič in čevlj. prešivalka Breda Kristan; | glasbenik Bogdan Habbe in bančna j uslužbenka Marija Štrukelj; študent ! Andrej Ceč in administratorka Jožefa j Romih; čevljar Hasan Arap in preši- ( valka Ema Stopar; uslužbenec LM Alojz Prelogar in šivilja Ivana Žnidaršič; absolvent Miroslav Vrabič in nameščenka Helena Ogrin; ing. arh. Milan Mihelič in nameščenka Frančiška Amigoni; Franc Lenarčič in str. pletilja Antonija Škrabi; elektrotehnik Jožef Pogačnik in tehnični risar Veronika Rakušček; uslužbenec Mihael Butina in obrtnica Kristina Istenič; abs. geodezije Antonie Sepetovski in abs. geodezije Marija Frey; ing. agronomije Zdravomil Trstenjak in abs. filozofije Vida Lončar; knjigovez Stanislav Debevec in delavka Veronika Norčič. Poročila: 6.05. 7.00, 13.00, 15.00, 19.00, I 22.00 in 22.55. 6.00-7.00 Narodne pesmi in doma- j čl napevi za prijetno nedeljsko jutro - 7.15 Reklame - 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Zabavne melodije - 8.30 Otroška predstava — Erich KSstner: Pikica in Tonček — 9.05 Slovenske narodne in umetne pesmi — 9.45 Se pomnite, tovariši Ivanovič Milena-Aleksandra: Na pragu svobode — 10.15 Nedeljski simfonični koncert — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence - 11.35 Igra veliki zabavni orkester Radia Bern — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Za našo vas - 14.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Matija Maležič: V dolini Ližane (reportaža) - 16.30 Glasbeni mozaik - 17.30 Radijska igra: Milan Horvat: Danes je moj rojstni dan (ponovitev) — 18.17 Glasba v mraku — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Malo od tu in malo od tam (zabavna glasbena oddaja) — 21.00 Kulturni razgledi: Se enkrat: Pesniki o poeziji — 21.15 Nočni koncert — 22.15 Nekaj novosti iz našega arhiva zabavne glasbe — 22.15-23.00 UKV program: Jazz-cocktail — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Ameriški barvni film »Broadwajska uspavanka« Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Doris Day in Gene Nelson. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. — Danes zadnjikrat. n. program za nedeljo, 24. marca 1957 13.10 Promenadni koncert — 14.0» Ljubljanska kronika in obvestila -14.15 Melodije v gosjem redu - 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved — 15.15—16.00 Odlomki in arije iz oper — 22.15—23.00 Jazz-cocktail. MARIBORSKE VRSTI sko, metalurško, elektrotehniško (iaki in šibki tok), strojno, kemično, tekstilno, usnjarsko, lesno in geološko za nazive industrijski tehnik in industrijski inženir. Rok za vlaganje prijav ni predpisan, pač pa naj se kandidati, ki žele polagati izpit še letos, prijavijo čim-prej. Prijave naslovite na: Sekretariat Izvršnega sveta za industrijo in obrt.. Izpitna komisija industrijsko-tehnične Drenovec (Anitos), Stane Cesnik (Platon) in Maks Furijan (ječar). Vstopnice so v prodaji od jutri, 25. marca dalje. Vlogo Suzane v »Krajnskih komedijantih« igra do nadaljnjega Mila Kačičeva. Občinstvo opozarjamo, da so od jutri, 25. marca, dalje po običajnih opernih cenah v prodaji vstopnice za vse predstave poljskega Državnega gledališča iz Lodza, ki bo gostovalo v Ljubljani od 6. do 1L aprila. Raz- stroke, .Ljubljana, Gregorčičeva ul. 25. j pored poljskih predstav v Ljubljani PUTNTK SLOVENI JR obvešča: Z 10. aprilom 1957 OTVARJAMO EKSPRESNO AVTOBUSNO PROGO LJUBLJANA-BEOGRAD-LJUBLJANA po naslednjem voznem redu: odh. 20.10 odh. 21.50 prih. 23.30 odh. 0.30 prih. 6.30 je naslednji: 6. aprila zvečer v Drami: Gabriela Zapolska: »Morala gospe Dulske«; 7. aprila popoldne v Drami: Gabriela Zapolska: »Morala gospe Dulske«; 7. aprila zvečer v Drami: Jean Anouilh: »Antigona«; 8. aprila zvečer v Operi: Ferdynando de Rojas: »Celestina«: 9. aprila zvečer v Drami: ' Jean Anouilh: »Antigona«; 10. aprila P™- jj-50 j popoldne v Drami: Gabriela Zapolska: »Morala gospe Dulske«; 11.. aprila zvečer v Operi: Ferdynando de Rojas: »Celestina«. Vse predstave poljskih gostov so izven in za podeželje. LJUBLJANA NOVO MESTO odh. 8.25 ZAGREB odh. 6.30 ZAGREB prih. 5.30 BEOGRAD odh. 23.30 Avtobus ima v obeh smereh postanke še v TREBNJEM, ŠENTJER- CERKLJAHS^^raWVASI^AVECA-* j Nede«a- 24' marca ob 19-30: Verdi: CERKLJAH, KKSKL V-AHl m V CK .Tn,h,H„r. noh.it Uil- OPERA TEZU. Vozna cena: Ljubljana-Zagreb 700 dinarjev, Zagreb—Beograd 2050 din, Ljubljana—Beograd 2750 din. Z udobnimi turističnimi avtobusi boste potovali udobno In prijetno. Ne zamudite ugodnosti! 2e danes računajte z možnostjo, da od 10. aprila dal je lahko potujete v BEOGRAD z EKSPRESNO AVTOBUSNO PROGO, ki jo otvarja PUTNIK SLOVENIJA. Zahvala. Iskreno se zahvaljujem dr. Dušanu Banjral, Železniki, za vso skrb lri negd ter izredno spretnost pri zdravljenju moje težke bolezni. Hvaležni M. Lotrič-Turkova z družino, Češnjica. ' s- Uprava za ceste OLO Celje sporoča, da bo cesta št. III-1731 Višnja vas-Vitanje zaprta za ves vozni promet od 25. do 27. marca zaradi popravila mostu. Promet bo po obvozni cesti št. HI-1733 Stranice-Vitanje. ■Trubadur«. Debut sopranistke Hilde Holzlove In gostovanje tenorista Oskarja Zornika. Izven in za podež. Ponedeljek, 25. marca: Zaprto. Torek, 26. marca ob 19.30: G. Verdi: -Othello«. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča in baritonista Stanoje Jankoviča. Abonma E. Sreda, 27. marca ob 19.30: Čajkovski: »Labodje jezero«. Abonma H. Četrtek, 28. marca ob 19.30: Verdi: -Othello«. Gostovanje Josipa Gostiča in Stanoje Jankoviča. Abonma K. Petek, 29. marca ob 19.30: Dvofek: »Rusalka«. Abonma U. Sobota, 30. marca ob 19.30: Čajkovski: »Labodje jezero«. Abonma F. LESNA GALANTERIJA V IZOLI razpisuje mesto lesnega manipulanta Pogoji: ustrezajoča šolska izobrazba, večletna praksa pri manipuliranju z buko- Plača po tarifnem pravilniku- Nastop službe takoj. 820 DEŽURNA LEKARNA Nedelja, dne 24. marca: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12, Ponedeljek, dne 25. marca: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. KINO »KOMUNA0 Ameriški flla »Na razpotja ... I« Tednik: Filmske novosti št. U. ^ stave ob 16. 18.30 ln 21. — ^ g. vlogi Bette Davis ln Paul He Prodaja vstopnic od 9—11 ln dalje. Danes zadnjikrat KINO »SLOGA«: amer. fflm »Obsojeni«. Tednik: Nesmrtna glasba. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Glenn Ford. Ob 10 matineja istega filma. KINO VIČ: ameriški vistaviskm film »Ure obupa«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavnih vlogah Huphrey Bogart in Frederic March. Danes zadnjikrat! KINO »SOČA«: amer. barvni film »Kvartopirec z Mississipija«. Tednik: Sorodnik, Predstave ob 16, 18 m 20. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »San Antonio«. UDARNIK: Jugosl. fflm: »Ne obračaj se, sinko«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 24. marca ob 15: Massenet: »Manon«. Red U; ob 19.30: Goodrich-Hackett: »Dnevnik Ane Frank«. Izven. Umetnostna galerija. Razstava ilustracij in knjig »Mladinske knjige«, Razstava je odprta dnevno od 9—18 v času od 16. do 31. marca. Ljubitelji umetnosti in prijatelji lepe knjige vljudno vabljeni. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8 predvaja ameriški barvni film »Fant iz Oklahome«. Predstave danes ob 10, 15 in 17. Danes zadnjikrat! Jutri bo na sporedu jugoslovanski film »Ešalon dr. M«. K I N 0 »SISKA* Ameriški film Lepo se obnašaj V glavni vlogi Farley Grang . ,8 Shelley Winters. Predstave ou ln 20. Prodaja vstopnic oa h Danes zadnjikrat. — KINO »LITOSTROJ«: angleški i*"1?. 18 »Škrlatna dolina«. Predstave o . ^ in 20. V glavni vlogi Greg^nnjc uro Win Min Tban. Prodaja vst°J panes pred pričetkom prve predstave, zadnjikrat! KINO ■TRIGLAV* Francoski barvni film »OBSEDENOST« VESTI 12 KRANJU i Zbe-Zbe 0 e > I N (9? f.B. A IN 0 E IO p P S I * 'A /TOALETNOMILO’ Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo, tudi preparat FLEX. Nobenemu V nedeljo, 3L marca bo v naslovni vlogi Puccinijeve -Tosc e« gostovala prva madžarska dramska sopranistka Paula Farkacs. članica budlmpeštan-ske Opere. Pevka stalno gostuje na odrih tako vzhodne Evrope kot na zahodu ln jo smatrajo sploh za eno prvih dramskih sopranistk. Predstava v nedeljo tv> izven abonmaja in za podeželje. Vstopnice bodo v prodaji od srede, 27. marca od 17. are dalje v Operi. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Nedeljk, 24. marca ob 16: A. Remec: »Magda«. Izven In 'za podeželje. Torek 26. marca ob 16: A. Remec: »Magda«. Red D in izven. Četrtek, 28. marca ob 16 ln 20: Remec: »Magda«. Gostovanje v Škofji Loki. Sobota, 30. marca ob 20: A. Remec: »Magda«. Gostovanje na Visokem pri Kranju. Nedelja, 31. marca ob 16: Salacrou: »Noči Jeze«. Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 24. marca ob 15: M. Gorki: »Malomeščani«. Izven. Popoldanska predstava. (Veljajo vstopnice od 17. marca); ob 20: »Večer v čitalnici« — Vilharjeve šaloigre. Izven. (Veljajo vstopnice od 17. marca.) KINO »STORŽIČ«: ob 9.30 ameriški fUm »Vikend v Valfdorfu«. Ob 14, 16, 18 in 20 angleški barvni film »Svengali«. V glavni vlogi Donald Wolfitt, Hildegarde Neff in Terence Morgan. Danes zadnjikrat! »TRIGLAV«: amer. barvni fflm »Gipsy«. Predstave ob 15, 17, 19. Danes zadnjikrat! »SVOBODA«: ameriški film »Vikend v VaMorfuc. Predstavi ob 15 in 20. 2 BLEDA Vzhodnonemški barvni film »Kamenito srce«. Predstave ob 14, 16, 18 in 20. V glavni vlogi Lutz Moik, Hanna Rucker, Paul i Bildt in Lotte Lobinger. Z JESENIC IN OKOLICE gospodinjstvu ne sme manjkati FLEX. i ponedeljek, 25. marca ob 20: Anny C,, Ivnloflnš ePoIrc mlodoninn . «_____ v _ ... , Čudovito izgledaš. Tako mladosten in svež obraz imaš danes 1 Take opazke boš žela, če si boš napravila masko TEINT BELL. PREDAVANIH Tichy: »Vselej sta dve možnosti«. Zaključena predstava za abonma LMS in. V torek, 26. marca bo osma premie-! ra. komedija Anny Tichy »Vselej sta ! dve možnosti«. Delo Je zrežiral Jože . 1 Gale, igrajo: Janez Presetnik, Fran-Elektrotehniško društvo LRS vabi ček Drofenik, Danilo Bezlaj, Alenka vse svoje člane na predavanje, ki bo svetelova, Saša Miklavc, Miro Kopač, dne 27. marca 1957 ob 19.30 (brez aka- Mlro veber. Scenograf ing. arh. Niko demske Četrti) v dvorani Doma elek- Matul, kostumer Alenka Bartol-Ser-trogospodarstva, Ljubljana, Hajdriho- §0va. va ulica 2. Predaval bo ing. Branko Vajda o temi »O mrežnem analiza- ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE torju Inštituta za elektriško gospo- Ljubljana, Mestni dom Zdravniško dežurno službo ima na Jesenicah dr. Mirko Višnar, Prešernova cesta. Brivsko dežurno službo ima v nedeljo, 24. marca, Slavko Saračevič, brivski salon, Obrtniška ulica. Rodile so: Alojzija, Srpčič, 29 let, gospodinja, Segovci — Bojana; Vera Potočnik, 31 let, čistilka. Orehova vas — Božidara; Valentina Kotnik, 23 let, gospodinja. Pragersko — Vlasto; Ana Cafuta, 20 let, gospodinja — Zdenko; Marija, Sagadin, 25 let, navijalka, Dobrovce — Tatjano; Jožefa Rihter. 34 let, gospodinja. Zg. Kapla — Jožeta; Majda Ambrožič, 25 let, knjigovodki-nja, G. Radgona — Vesno; Terezija Kran-čan, 23 let, predica — Milana; Ana Frank, 21 let, navijalka — Andreja; Marjeta Gorenjak, 27 let, delavka. Ruše — Borisa; Marjeta Tučič, 23 let, gospodinja, Ješenca — Marjetko; Marija Koder, 29 let, gospodinja, Zg. Žerjavci — Marijo. Poročili s« se: Stanislav Lešnik, 27 let, strojni ključavničar — Marija Bizjak, 18 let, krojačica; Viktor Semelbauer, 49 let, elektromojster — Marija Fridl, 34 1 et, elektronavijalka; Karl Dobrina, 26 let, stru- gar — Marija Habjanič, 24 let, predica; Alojz Ulbl, 37 let, delavec — Katarina" še- neger, 43 let, delavka; Peter Dvoršak, 21 let, mehanik — Elizabeta Pečovnik, 26 let, nameščenka; Alojzij Curk, 34 let, posestnik — Katarina Kmetec, 23 let, poljska delavka; Vasilij Bemhard, 26 let, uslužbenec — Marija Bsbkov, 26 let, dipl juristka. IZ PTUJA Tednik. V glavni vlogi Michele Morgan in Raf Valone. Predstave ob 14.30, 16.30, 18.30 in 20.30. Prodaja vstopnic od 10-11 in od 13.30 dalje. Samo danes in jutri. Ob la mladinska predstava amer. barv. filma: »Veselo in brez skrbi«. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 24. marca ob 15.30: M. Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Nedeljski abonma ln izven. Torek, 28. marca ob 20: Stefan Zweig: »Volpone«. Red Torek. Četrtek, 28. marca ob 16 In 20: Večer baleta ln opernih arij. Gostovanje članov Opere SNG iz Ljubljane: ob 19.30: M. Mikeln: »Petra Šeme pozna poroka«. Gostovanje v Vojniku. Petek, 29. marca ob 20: M. Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje v Laškem. Nedelja, 31. marca ob 14: M. Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje v Topolšici. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 24. marca ob 15.30: Branislav Nušič: »Narodni poslanec«. Gostovanje v Gorišnici. Abonma in izv. KINO »UNION«: francoski film »Stopnice za služinčad«. Predstave ob 16, 18 in 20. »METROPOL«: ameriški film »Ne bodo mi verjeli«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Robert. Young in Susan Hay-ward. ( Ljubljanska tovarna hranil Ljubljana • Šmartinska 30 poziva v smislu določil 63. Uredbe o plačah delavcev^ uslužbencev gospodarskih „ ganizacij (Ur. 1. FLRJ Alg, in 27. čl. tarifnega pravun , usluz- podjetja, vse delavce m - ^ bence, da v roku 3 m bence, da v toku o ’ iia-od objave tega poziva ^ vijo svoje pravice do p dobička leta 1956. P° P ugna treh mesecev, neuveljavu.^ 840 jav jj- pravica do deleža iz dobič zapade. KINO »MESTNI KINO«; angleški barvni film »Vlaki vozijo mimo«. V glavni vlogi Claide Rains in Marta Toren. IZ MURSKE SOBOTE MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 24. marca ob 19.30: K. Capek: »Mati«. KINO darstvo v Ljubljani«. Predavanje bo spremljano z diapozitivi in demonstracijami na samem analizatorju. Slovensko kemijsko društvo obvešča svoje člane in vse zainteresirane, da bo predaval v sredo, 27 marca prof. dr. Božo Težak iz Zagreba o temi: »Mehanizem preciritaoije in kao-kulacije«. Predavanje bo ob 18 v predavalnici Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, Hajdrihova 19. -Vljudno vabljeni. Ljudska univerza v Ljubljani in Zavod za napredek gospodinjstva prirejata ciklus predavanj »Dom in go- Nedelja, 24. marca ob 16: J. S. Popovič: »Jara meščanka«, komedija. Popoldanska predstava. Izven,' ob 20: L. Bobič: »Družina Blo«, komedija. Večerna predstava. Izven. (Veljajo vstopnice od 17. marca.) Sreda, 27. marca ob 20.30: L. Bobič: »Družina Blo«, komedija. Red D. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 29. marca ob 20: O. Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Gostovanje v Kamniku. (Predprodaja vstopnic od srede dalje pri Slov. knjižnem zavodu v Kamniku.) Prodaja vstopnic v Mestnem domu, »RADIO«; avstrijski filra »Zdaj smo pa tam«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja mladinskega filma. »PLAVŽ«: ameriški barvni film »Sin. Ali babe«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10.30 matineja mladinskega filma. »ŽIROVNICA«; mehiški film »Mehika v pesmi«. Predstavi ob 16 in 19.30. DOVJE: amer. film »Prelomnica«. Predstavi ob 17 in 19. V glavni vlogi John Garfield in Patrizia Neal. KINO »PARK«: ameriški barvni film »človek iz Alama«. Predstave ob 10, 15, 17.30 in 20. V glavni vlogi Glenn Ford in Julia Adams. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«; ameriški barvni film »Dolina maščevanja«. V glavni vlogi Burt Lancaster. »SVOBODA - TRBOVLJE II«; ameriški barvni film »Dvoboj v džungli«. *V glavni vlogi Dana Andrews. IZ ROGAŠKE SLATINE Rodile so: Jovan Marija, poljska delavka iz Janškovega aela — Jožefo; Dimeč Zofija, gospodinj, pomočnica iz Celja — Tatjano; Čretnik Jožefa, gospodinja iz Proseni-škega — Jožeta; Majer Marija, gospodinja' iz Kačjega dola — Jožeta; Kotnik Ivana, gospodinja iz Hudinje — Gidorja; Klaker Magdalena, učiteljica iz Obrežja — Magdaleno; Ožir Pavla, gospodinja iz Brnice — j Stanislava; Arzenšek Ana, pomož. delavka ! iz Slivnice p. Celju — Alojzijo; Kranjc Ma-| rija, polj. delavka iz Gotovelj — Ivo; Puk-majster Štefanija, gospodinja iz Migojnic I — Branka; Pungeršek Albina, gospodinja iz ! Celja — Romano; Prašnikar Karolina, delav-j ka iz Belovega — Vojko; Šrot Neža, delav-! ka iz Celja — Boška; Drev Terezija, gospodinja iz Prelske — Bernardo; Ukman Frančiška, gospodinja iz Hude jame - Jožeta; Rotar Frančiška, gospodinja iz Šmartnega — Jožeta; Premoš Dragica, pom. delavka iz Celja — Ivanko; Sovinek Ida, kuharica iz Metleč — Zoro; Spital Veronika, gospodinja iz Gaberk — Rajka; Došler Jožefa, gospodinja iz Lemberga — Miroslavo; Zagrušov-cem Ana, gospodinja iz Creskove — Magdaleno; Kompan Marija, gospodinja iz To-polščice — Ivana; Jurko Katarina, natakarica iz Celja — Božidara; Jerič Angela, gospodinja iz Donačke gore — Marijo. KINO Nemški film »Luč ljubezni«. Predstavi ob 16 in 19. V glavni vlogi Paula VVesselli. Prodamo osebni avtomobil znamke »01dsmoi»l“ Z v zelo dobrem vgrajenim radijskim aP3 in kurjavo. Cena zelo ugodna. i oeled v podjetju n. na ogled v podjetju '\.,aCij. LATOR«, tovarna venti rt«, WVr’ Proračunski znesek .... |iska B—1, proračunski znesek . Siska B—2, proračunski znesek Prule B—I, proračunski znesek . «|ule B—III, proračunski znesek B—IV, proračunski znesek Tabor, proračunski znesek .... Siska B—1, proračunski znesek . Siska B—2, proračunski znesek . 5- pECARSKA Prule B—I, proračunski znesek . . . B—III, proračunski znesek Prule B—IV, proračunski znesek . . ^iška B—1, proračunski znesek . . . Šiška B—2, proračunski znesek . . . • steklarska DELA DNE 9. APRILA Prule B—I, proračunski znesek Prule B—lil, proračunski znesek . . J^ule B—IV, proračunski znesek . . . 1,220.190 din, dovršitveni rok 15. 8.1957 768.660 din, dovršitveni rok 15.10. 1957 768.660 din, dovršitveni rok 15. 9. 1957 1,451.654 din, dovršitveni rok 15. 9.1957 1.807.615 din, dovršitveni rok 20. 9. 1957 1.807.615 din, dovršitveni rok 20.10.1957 DELA DNE 9. APRILA 1957 OB 10. URI: , 1,827.840 din, dovršitveni rok 10. 8.1957 . 1,084.150 din, dovršitveni rok 15. 9. 1957 . 1,084.150 din, dovršitveni rok 1. 9.1957 , 1,351,200 din, dovršitveni rok 15. 9. 1957 , 1,351.200 din, dovršitveni rok 15.10.1957 1957 OB 12. URI: 731.491 din, dovršitveni rok 30. 6.1957 . 1,055.382 din, dovršitveni rok 15. 8.1957 _________________ 1,056.4'38 din, dovršitveni rok 1.8.1957 Tabor, proračunski znesek................. 957.925 din, dovšitveni rok 1. 8.1957 Šiška B—1, proračunski znesek . . ; 252.070 din, dovršitveni rok 31.8.1957 ' Šiška B—2, proračunski znesek......... 252.070 din, dovršitveni rok 30.9.1957 i R^karska DELA DNE 10. APRILA 1957, OB 8. URI: B—I, proračunski znesek .... 104.063 din, dovršitveni rok 15. 9.1957 ?rule B—III, proračunski znesek . . . 1,387.840 din, dovršitveni rok 25.10.1957 Prule B—IV, proračunski znesek . . . 1,373.634 din, dovršitveni rok 10.10.1957 Tabor, proračunski znesek 102.820 din, dovršitveni rok 20.10.1957 |^ka B—1, proračunski znesek .... 1,234.150 din, dovršitveni rok 30.10.1957 Šiška B—2, proračunski znesek .... 1,234.150 din, dovršitveni rok 15.11.1957 • SLIKARSKA DELA DNE 10. APRILA OB POL 9. URI: 234.546 din, dovršitveni rok 31. 8.1957 169.100 din, dovršitveni rok 15.10.1957 169.100 din, dovršitveni rok 30. 9.1957 338.696 din, dovršitveni rok 15.10.1957 204.566 din, dovršitveni rok 10.10.1957 204.566 din, dovršitveni rok 1.11.1957 DELA DNE 10. APRILA 1957 OB 11. URI: 2,785.170 din, dovršitveni rok 15.10.1957 1.932.000 din, dovršitveni rok 28.11.1957 1.932.000 din, dovršitveni rok 10.11.1957 4,044,202 din, dovršitveni rok 25.10.1957 2.067.200 din, dovršitveni rok 1.11.1957 2.067.200 din, dovršitveni rok 15.11.1957 U. Pr^le B—I, proračunski znesek .... ir^e B—III, proračunski znesek . . . T ®—IV’ proračunski znesek . . . «®o°r, proračunski znesek............ B—l, proračunski znesek . . . i“ka B—2, proračunski znesek .... ■ parketarska Prule B—I, predračunski znesek rrule B—III, proračunski znesek fTUle g—iv, proračunski znesek i?k°r, proračunski znesek . . . ®Proračunski znesek 10 ®—2. proračunski znesek ' KSILOLIT TLAK DNE 10. APRILA 1957 OB 12.30: Prule B—m, proračunski znesek . . 389.760 din, dovršitveni rok 18.11.1957 ^ule B—IV, proračunski znesek . . 389.760 din, dovršiitveni rok 30. 9.1957 tapetniška dela dne io. aprila 1957 ob 13.30: Prule B—m, proračunski znesek . . 380.290 din, dovršitveni rok-1.12.1957 Prule B—IV, proračunski znesek . . 380.290 din, dovršitveni rok 20.11.1957 Siska B—1, proračunski znesek .... 419.890 din, dovršitveni rok 15.11.1957 12 a ®—2, proračunski znesek .... 419.890 din, dovršitveni rok 20.11.1957 električna instalacija dne 11. aprila 1957 ob 8. uri: Prule B—I, proračunski znesek .... 4,088.000 din, dovršitveni rok 30. 9.1957 fjTuJe B—III, proračunski znesek . . . 3,052.000 din, dovršitveni rok 30.10.1957 Prule B—iv, proračunski znesek . . . 2,909.000 din, dovršitveni rok 30. 9.1957 i®o°r, proračunski znesek................ 6,187.283 din, dovršitveni rok 1.10.1957 ®—L Proračunski znesek .... 3,558.000 din, dovršitveni rok 15.10.1957 13 ' ®—2, proračunski znesek .... 3,558.000 din, dovršitveni rok 5.11.1957 • instalacij a vodovoda dne 11. aprila 1957 ob 10. uri: Pru|e B—I, proračunski znesek .... 6,687.632 din, dovršitveni rok 30. 9.1957 ^rule B—III, proračunski znesek . . . 3,620.662 din, dovršitveni rok 30.10.1957 £,rule B—iv, proračunski znesek . . . 3,525.332 din, dovršitveni rok 15.10.1957 i®°or. proračunski znesek ...... 10,422.500 din, dovršitveni rok 1.10.1957 C-si ®—L proračunski znesek .... 5.242.989 din, dovršitveni rok 1.11.1957 a ^Proračunski znesek .... 5,242.989 din, dovršitveni rok 10.11.1957 • CENTRALNA KURJAVA DNE 11. APRILA 1957 OB 12. URI: ?ru]e B—I, proračunski znesek ..... 3,361.715 din, dovršitveni rok 30.9.1957 trule B—IH, proračunski znesek . . . 7,719.302 din. dovršitveni rok 30.10.1957 15 ^rule B—IV, proračunski znesek . . . 2,976.668 din, dovršitveni rok 15.10. 1957 • INSTALACIJA PLINA DNE 11 APRILA 1957 OB 13.30' Prule B—I, proračunski znesek ... 257.650 din, dovršitveni rok 15. 5.1957 £rule B—III, proračunski znesek . . . 141.940 din, dovršitveni rok 15.8.1957 ~rule B—IV. proračunski znesek . . . 141.940 din, dovršitveni rok 15.7.1957 ■labor, proračunski znesek................ 351.600 din, dovršitveni rok 15. 7.1957 Pisnom^!110 v zn®sku 0,2 % predračunske vsote je treba predložiti z garancijskim Ponudh na drug primeren način, najkasneje do začetka licitacijske obravnave. P°nudh€ m°rai° kiti opremljene v skladu s predpisi in splošnimi pogoji Zavoda. Prostnr-iv. ^ bodo sprejemale do začetka licitacije na dan licitacijske obravnave v nn Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva 7/VIII. 28. mar 1 ^ elaborat in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od nova ni b? ■ 17 vsak delovni dan od 12 da 14. ure v prostorih Zavoda za sta- njsKo izgradnjo OLO Ljubljana, Kidričeva ulica 7/VII. ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OLO LJUBLJANA DROBNI OGLASI ZAPOSLITEV TURISTIČNO PODJETJE PUTNIK SLOVENIJA razpisuje delovna mesta VODIČEV z znanjem češkega jezika in eno delovno mesto VODICA z znanjem angleškega, francoskega in nemškega jezika. Interesenti naj se javijo v dneh 25. in 26. marca na direkciji podjetja na Titovi cesti 12 v Ljubljani. 834 z EKONOM v gostinstvu išče zaposlitev v svoji stroki. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Ekonom«. 2567 z STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA iščemo. Služba je v Slovenskih Konjicah. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Ključavnitar-str.-K«. 2568 z TRGOVSKI POTNIK, agilen in verzi-ran, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na oglas, oddelek LP pod geslom »Trgovski potnik«. 2569 z SKLADIŠČNIK, ažuren in točen, išče službo skladiščnika v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Skladiščnik«. 2570 z KROJAClCA, dobro kvalificirana, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Krojačica«. 2571 z POMOŽNA NATAKARICA, mlajša, išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod »Pomožna natakarica«. 2572 z PRODAJALCA iščemo. Služba je v Kranju. Naslov v ogl. odd. LP. 2573 z PEK, s prakso, išče zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Pek«. 2574 z KURJAČ, starejši, išče zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Kurjač«. 2575 z STROJEPISKO, absolventko administrativne šole, iščemo. Naslov v ogl. odd. LP. 2576 z MESAR, starejši, išče zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Mesar«. 2577 z STEKLOBRUSAC, z večletno prakso, išče zaposlitev v Sloveniji. Ponudbe ! pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Steklobrusač«. 2579 z , NAMESCENKO, absolventko ESS, veščo knjigovodstva in vseh admi- 1 nistrativnih del, iščemo. Nastop I službe takoj ali po dogovoru. Naslov j-v ogl. odd. LP. 2580 z USLUŽBENKA, z nižjo strokovno izobrazbo, išče zaposlitev v Ljubljani ali njeni okolici. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Vestna uslužbenka«. 2581 z SOBARICO s prakso in znanjem dveh tujih jezikov iščemo. Delo je samo v sezoni. Naslov v oglasnem odd. Ljudske pravice 2584 z REZKALCA iščemo. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek LP pod geslom »Rezkalec-K«. 2585 z KNJIGOVODKINJO, samostojno, iščemo. Naslov v ogl. odd. LP. 2586 z STRUGARJA iščemo. Služba Je v Sloveniji. Ponudbe pošljite na oglasni odd. Ljudske pravice pod geslom »Strugar-K«. 2587 z KOMERCIALIST, spreten in zanesljiv, išče zaposlitev. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Komercialist«. 2589 z »ELMA« —, Cmuče, sprejme takoj 2 absolventki srednje ekonomske šo-jJ«. Nastop službe možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. 816 SOBARICO, za sezonsko delo, iščemo. Interesentkej»ki obvladajo dva tuja jezika, naj pošljejo ponudbo na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Dober dohodek«. 2592 z KORESPONDENTKA, zelo sposobna, obvlada nemščino in francoščino, išče službo v večjem podjetju. Ponudbe pošljite na podr. LP v Mariboru pod geslom »Tajnica«. 2595 z POSLOVODJO za trgovino in trgovskega pomočnika sprejme Kmetijska zadruga Horjul. Nastop službe takoj. Interesenti se lahko zglasijo osebno ali pismeno v upravi zadruge. 841 z FAKTURISTA, verzirano moč, sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Interesenti naj se zglasijo na sedežu uprave v Ljubljani, Likozarjeva 5. 838 z HIŠNIKA, ki bi hkrati opravljal posle kurirja, iščemo. Pogoj: zamenjava stanovanja. Pismene ponudbe z življenjepisom in navedbo dosedanjih služb poslati na ogl. oddelek Ljudske pravice v Ljubljani. 837 z RAZPIS. Bolnica za tuberkulozo v Sežani razpisuje: mesto bolničarja ali bolničarke, mesto šefa ekonomske službe. Pogoji: za bolničarja bolničarska šola; za Šefa ekonomske službe srednja strokovna Izobrazba, obvladanje strojepisja in pisarniških del ter praksa" v ekonomski službi v zdravstvenih zavodih. — Nastop službe takoj. Prehrana ln samsko stanovanje v bolnici. Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev je poslati na upravo bolnice do 30. marca 1957. 836 z STROJNEGA MIZARJA, dobro izvež-banega, in mizarja za fina furnirana dela, ter vajenca sprejmemo. »Pohištvo«, Ljubljana, Predjamska ulica 32. 850 z KUHARICO, dobro kvalificirano, za, gostinstvo, iščemo. Naslov v ogl. ! oddelku LP. 2591 z PERICO za na dom takoj sprejmem. Naslov v upravi LP. GOSPODINJSKO POMOCNICO srednjih let sprejmem. Vajena mora biti vseh gospodinjskih del in kuhe. Nastop službe takoj. Ponudbe v upravo LP pod »Poštena ln vestna ali 1. april-. 581 KINO OPERATERJA, kvalificiranega, po možnosti z dovršenim elektrl-čarskim poklicem, potrebuje Dom Jugoslovanske ljudske armade v Brežicah. Nastop takoj ali najpozneje do 1. maja. Plača po uredbi, brezplačno stanovanje za samca preskrbljeno. Prošnjo z obširnim življenjepisom dostavite Domu JLA. I UPOKOJENKO ali žensko od 30 do 40 i let, pošteno, čisto, veščo dobre kuhe in samostojnega gosporlinj- j stva, sprejme takoj. družina dveh oseb za stalno ali dnevno od 7-15. Lepa plača in dobra hrana. Naslov v upravi LP. 580 SPREJMEMO USLUŽBENKE za računovodstvo m za administracijo s srednjo šolo. znanjem stenografije in strojepisa. Portudbe ooslati pod •515- v upravo LP '89 a SPREJMEMO MOŠKE IN ZENSKE spreVodniško službo Pogoj, stanovanje v Ljubljani, najmanj fi razredov osnovne šole. starost nad 18 tet. Predložit) )e kratek življenjepis 9 prošnjo. - Električna cestna železnica. Ljubljana '89 b 3 BOLNIŠKE STREŽNIKE sprejme v službo začasno, t. j. od 1. aprila do 31 decembra 1957 Bolnišnica za duševne ln živčne bolezni Ljubljana-Polje. Hrana v bolnišnici. Plača po pravilniku z dopolnilno plačo. 835 z KUPIM ZRCALO iz brušenega stekla, veliko približno 70X150 cm, kupim. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Zrcalo«. 497 k STAVBNO PARCELO, zazidljivo, velikost do 800 m!, v bližnji ljubljanski okolici, kupim. Ponudbe pošljite na ogl. oddelek Ljudske pravice pod geslom »Pritlična stavba«. 498 lt ZAPESTNO URO, samo dobre znamke in z garancijo, da je brezhibna, kupim. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Ura«. ' 499 k SOBNO OPREMO iz trdega masivnega materiala in moderne oblike kupim. Ponudbe pošljite na oglasni odd. LP pod »Sobna oprema«. 500 k KAUC, dobro ohranjen, tapeciran z žimo, kupim. Ponudbe pošljite na ogl. oddelek Ljudske pravice pod geslom »Kauč«. 501 k DVOSOBNO STANOVANJE, v središču Ljubljane, kupim. — Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Dvosobno stanovanje«. 502 k BOROVE DESKE, suhe, kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Kubični meter«. 503 k KONTROLNO URO za evidenco prihoda in odhoda z dela potrebuje Mehanotehnika Izola. Ponudbe poslati na naslov Mehanotehnika — Izola. 839 k OTROŠKO STAJICO in odprt otroški voziček (ital. model) kupim. - Naslov z navedbo cene pustite v ogl. oddelku LP pod »Odlično ohranjeno«. 582 lr RAZNO PRODANI KUHINJSKO KREDENCO, malo rabljeno, prodam za 13.000 din. — Fister, Prijateljeva 1, pritličje. p MOŠKO KOLO, novo, ugodno prodam. Knep, Prijateljeva l/II. p LEKARNIŠKO TEHTNICO ugodno prodam. Naslov v podružnici LP v Mariboru. 3116 p POL HISE, v ljubljanski okolici, oddaljene 5 km od središča mesta, ugodno prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. LP pod geslom »Pol hiše«. 3117 p KUHINJSKO OPREMO, rabljeno, poceni prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. odd. LP pod geslom »Kuhinjska oprema«. 3118 p KOLO, moško, ugodno prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Kolo«. 3119 p 10 A Z PANJEV ugodno prodam. Kranj, Kokrica 126. K 46 p ZAZIDLJIVO PARCELO na lepem kraju v Brežicah, v izmeri 1000 m*, ugodno prodam. Naslov: Spolar Ludvik, Kardeljeva ulica 3, Brežice. Ko 28 p OSEBNI AVTOMOBIL DKW Meister-klasse Luxus Cabriolett 700 cm* prodam. Maribor, Kamniška ulica Št. 7. M 109 p VILO V VOLOVSKEM (Opatija) prodana Vseljiva proti zamenjavi. Ponudbe na upravo pod št. 287. p MOŠKO KOLO, italijansko, dobro ohranjeno, prodam za 16.000 din. Alojz La j er, Šiška, tok 15-3. HI. nadstr. 853 p KUNCE, veliki činčila, pasemske, tudi Campova ulica 6-1., 'Ljubljana-Vič. 849 p KOTALKE s čevlji št. 35, lepo obleko in več parov čevljev za fanta 12 do 14 let, poceni prodam. Slomškova 12-1. levo. 851 p CIKLOSTIL »ROTO« poceni prodam. Ogled v precizni mehaniki Beseni-čar, Titova 6. 852 a p LEICA OBJEKTIV Sumar 1:2 s pripravo za fotografiranje od 10-100 cm, original Leitz, prodam. Kalin-šek, Čopova 14. 852 b p HARMONIKO »Hohner« na 48 basov, dobro ohranjeno in z zelo lepim glasom ugodno prodam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek Ljudske pravice pod geslom »Harmonika«. 3106 p NAMESCENKA, srednjih let, prijetne zunanjosti, išče poznanstva z inteligentnim moškim, starim od 35 do 45 let. Ima lastno lepo opremljeno stanovanje. Slika zaželena. Ponudbe pošljite na podr. LP v Mariboru pod geslom »Lepa pomlad«. 881 r PRAZNO SOBO, v središču Maribora, iščem. Najemnino plačam vnaprej. Ponudbo pošljite na podruž. LP v Mariboru pod »Sončna soba«. 882 r ENOSOBNO STANOVANJE, sončno, na periferiji Maribora zamenjam za eno in pol sobno komfortno stanovanje v središču ali bližnji okolici Maribora. Naslov: Elza Remšak, Maribor-Studenci, Ciril-Metodova ulica 10/1. 882 r VDOVA, stara 36 let, brez otrok, dobro situirana, z lastnim komfortnim stanovanjem, tšče poznanstva z in-teligentom, ki je značajen in družaben. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Tiha sreča«. 884 r DEKLICO, staro tri leta, zdravo in prijetno, dam v oskrbo k plemeniti kulturni družini. Plačam dobro. — Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod »Vzgoja«. 885 r SOBO v središču Ljubljane, s strogo posebnim vhodom zamenjam za sobo v Mariboru osebi, ki mi v Mariboru preskrbi službo v kovinski galanteriji. Ponudbe pošljite na ogl. odd. Ljudske pravice pod geslom »Sprememba okoliša«. 686 r V SKUPNO GOSPODINJSTVO gre ločen moški, srednjih let, soliden ln miren ter dobro situiran. Ponudbe pošljite na ogl. odd. LP pod geslom »Skupno gospodinjstvo«. 887 r STROJ ZA POBIRANJE ZANK vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice. r breje samipeiinL,-do^t>e, • prodanvss-- rPKROMNO PRITLIČNO SOBO za upo- kojenko iščem. Dam nagrado. Naslov pod »Nujno«. T TROSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Kranju zamenjam za enako ali dvosobno v Ljubljani. Ponudbe »T-«-« podruž. LP Kranj. K 47 r TEHNIK-KONSTRUKTOR, dolgoletna praksa, vodilni položaj, projektira iz elektro-strojne panoge, planiranje delovnih postopkov honorarno v podjetju ali na domu. Ponudbe pod »Konstruktor — Koper« poslati podružnici LP v Kopru. Ko 27 r IZGUBIL SEM vozniško dovoljenje za šoferja-amaterja A in B kategorije. Najditelja prosim, da mi ga vrne proti nagradi k vratarju Tiskarne »Ljudske pravice«. Poljanski nasip št. 2, Ljubljana. 582 r Komisijska trgovina »POSREDNIK« Ljubljana, Resljeva cesta 20 obvešča, cenjene stranke, da bomo od dneva objave zaračunavali 12% provizije tudi od blaga, ki je bilo sprejeto v komisijsko prodajo po 10 % z ozirom na obvezni 2-odstotni občinski prometni davek. 842 'XXVVVNXXVVXVVXXVW.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXV^X\.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV^ PRODAJAMO visokonapetostni elektromateriai za 10 kV naprave, in sicer: zaščitne naprave naprave pogonskih transformatorjev oljna stikala tokovne transformatorje dušilne tuljave enopolna ločilna stikala stikalne naprave NAVEDENI MATERIAL JE V UPORABNEM STANJU Interesenti naj zahtevajo podrobne informacije im tehnični opis pogonskih naprav na šifro »SIEMENS-SCHUCKERT 10 kV« 800 Qsk» Caaopusno-založni*ko podjetje • LJudsK* pravica* Ljubljane Kopitarjeve ulice 8. telefon 39-181 — v® ulica 10/11 telefon 21-887 — Uprave Kopitarjeva ulica i. telefon 39-181 — Telefon *e naročnino 31-031 Olns 250 lin za tujino 500 din - Tekoči račun #0-K B-#-2-1393 — Notranjepolitična gospodarska ru bnka TomSlčeva- 8/111 31-030 ln oglase 31-358 — Telefon poslovalnice na Titovi cesti Postni oredal 42 — Poitntns olnčane v eotovtnl — Rok nmsov ne vračamo telefon 22-322 20-607 - Kulturne — Mesečna naroft- Umetni VIRUSI? ZGODOVINSKE MINUTE V LABORATORIJU—SPREMLJALI BODO LASTNOSTI POVZRO-CITELJEV RAZNIH BOLEZNI Tistih zgodovinskih pet minut v kalifornijskem laboratoriju morda pomeni, da bodo ljudje našli že v nekaj prihodnjih letih vrsto novih pripomočkov za boj proti najbolj nevarnim boleznim, ki jih povzročajo virusi, na primer proti influenci in otroški hromosti. To pa lahko tudi pomeni, da bo človek nekega dne spreminjal gene in hromozome, tiste dedne enote v V samotnem laboratoriju pri Barkeleyu je biokemik pomešal dve kapljici kemičnih tekočin. Raztopini, ki jn je zlil skupaj, sta vsebovali očitno mrtve kemične spojine, toda že' po petih minutah se je zmes skalila: dobila je čnd-no svetlo barvo. Potem so kanili kapljico te zmesi na rastlinsko zelenje. Nova kemična spojina se je začela razmnoževati kot živo bitje, pri tem pa je poškodovala vrsto rastlinskih celic. Ta dogodek je pomenil preobrat v dolgi zgodovini človeških poskusov, da bi odkrili tajnost življenja. Prvič v zgodovini je znanstvenika uspelo v stekleni cevki proizvesti virus, enega najbolj preprostih živih mehanizmov, ki se lahko razmnožujejo, prenašajo lastnosti na potomstvo in doživljajo razvojne spremembe. ■■ ■*/ Znana črnska pianistka Winnie Attwell si je dala v Parizu izdelati po lastni zamisli klavir z dvojno tastaturo. S tem glasbilom se bo odpravila na turnejo po zahodnoevropskih deželah. vsaki živi celici, ki so sestavljene iz kemičnih spojin, zelo podobnih onim, ki oblikujejo >telo< virusov. Ravnatelj laboratorija in Nobelov nagrajenec Wendell Stan-ley pravi takole: »Virusi so temelj za vpliv na spremembe celotnega življenja, ključ, ki bo odprl vrata v naravne skrivnosti, pomagal najti zdravilo proti raku in morda sodeloval pri spremembi vsega bodočega življenja na našem planetu.c Medtem ko to lahko pomeni izpopolnjevanje metod pri povzročanju umetnih infekcij, ki bi jih lahko izkoristili v morebitni vojni sprti strani, pa lahko to spoznanje s svojimi posledicami zagotovi tudi boljšo žetev, proti boleznim odporne rastline in živali ter nazadnje močnejše, bolj zdrave ljudi, ki bi se s tem rešili raznih prirojenih bolezni in napak. Stanley nakazuje možnosti za umetno prt>izvodnjo virusov in za iznajdbo sredstev proti virusom, ki povzročajo vrsto nalezljivih bolezni. Zdaj je znano, da povzročajo virusi nad 300 nalezljivih bolezni, na primer influenco, rumeno mrzlico, ošpice, otroško paralizo in navadno gripo, v živalskem svetu pa govejo Icugo, svinjsko kolero in še nekatere druge. Med rastlinskimi boleznimi povzročajo virusi ta- Nekaj let pred vojno sem se vkrcal na parnik, ki je peljal iz Paga na v Mandalay. Spotoma se je ladja ustavila v manjšem pristanišču. Odpravil sem se na obalo. Kapitan mi je svetoval, naj si ogledam določen klub. Ko sem prišel tja, je sedel na verandi neki moški, ki me je povprašal, kaj bi rad pil. Ni se predstavil, iz razgovora z novim prišlecem, ki se nama je kmalu pridružil, pa sem izvedel, da je nekakšen tajnik. »Ali imate kaj novic od svoje žene?« ga je vprašal tajnik. Prišlečeve oči so se zasvetile: »Seveda! Z današnjo pošto sem dobil kar več pisem. Izvrstno ji gre.« — »Ali vam tudi piše, da se ne grizite po nepotrebnem, George?« — George se je nasmehnil, vendar sem slišal vmes, če me niso varala ušesa, tudi kratek, globok vzdihljaj. »Seveda, tudi to mi je pisala. Dopust v Evropi ji bo dobro del, zato mi je kar prav, le prekleto dolgčas mi je.« Nekaj časa smo kramljali, nato pa je George pogledal na uro in povedal, da se mora preobleči za večerjo. Tajnik je vrgel za njim dobrohotno posmehljiv pogled. »Odkar je sam, ga pogosto vabimo. Tako žalosten je, njegova žena se je odpeljala v Evropo.« In potem mi je povedal zgodbo o Georgeu in Mabeli. Ko je bil v Angliji na dopustu, sta se zaročila. Potem se je George vrnil v Burmo, še prej pa so se dogovorili, da se bo nevesta pripeljala za njim čez kakega pol leta. Pa so se kar grmadile najrazličnejše ovire: Mabelin oče je zbolel in umrl, Georgea pa so kmalu potem premestili V deželo, kjer bele žene niso mogle živeti. Tako je minilo sedem let, preden se je Mabel lahko odpravila na pot. George je pripravil vse za poroko, ki naj bi bila na dan njenega prihoda, in se ji je peljal v Rangun naproti. Tisto jutro, ko naj bi prispela ladja, se je peljal z avtom k pristaniški obali. Iznenada pa mu je srce padlo v hlače: sedem let ni videl Mabele in je že čisto pozabil, kakšna je. Kar na lepem se mu je zazdela ko imenovano mozaično bolezen tobaka, napadajo pa tudi paradižnike, breskve in južno sadje. Razen tega so znanstveniki že ugotovili, da so posledice virusov tudi razni čiri na organizmih perutnine, domnevajo pa, da prav virusi povzročijo tudi nekatere čire v človeškem organizmu. Doslej pozna človeštvo le malo cepiv, ki z njim zavaruje mlade organizme pred boleznimi. Virusi pa so zelo odporni, saj na nekatere izmed njih ne učinkujejo niti žvepleni preparati in antibiotiki, na primer penicilin, ki so z njim sicer dosegli izredne uspehe. Znanstveniki so začeli proučevati viruse, ki jih označujejo tudi kot »žive kemične spojine«, že leta 1892, ko je ruski znanstvenik Dimitrij Ivanovski odkril povzročitelja omenjene bolezni na tobačnih listih. Raziskovalec je spoznal, da okuži tobačne liste nekaj, kar je tako majhno, da lahko pride celo »koza čistilec, ki se v njem sicer zaustavijo tudi najmanjši mikrobi. Šest let kasneje je Nizozemec Martinus Baverinck odkril isto reč, v naslednjih desetletjih pa so proučevali viruse znanstveniki mnogih dežel, tako da je to vprašanje že precej obdelano. Odkrili so vrsto virusov in tudi ugotovili njihov učinek na žive organizme. Američan Stanlev je začel raziskovati leta 1932. Izhodiščna točka mu je bil virus tobačnega mozaika. Kmalu je spoznal, da te »žive kemične spojine« kristalizirajo prav kot druge ustrezne snovi. Spoznal je, da je virus molekula nukleoproteina (beljakovine, ki je v celičnih jedrih), fiotem pa je analiziral več raz-ičnih virusov in nekaj njihovih spojin. Ko bodo znanstveniki vplivali na spremembe, ki se dogajajo v virusih, bodo lahko proizvedli tudi sredstva, ki bodo preprečila njihovo škodljivo delovanje, in tako bo človeštvo dobilo novo orožje za boj z boleznimi, proti katerim je zdaj še brez moči. ' < ■■ ^ V* ■ ■> • • :• »M« • ,» V začetku aprila 1908, torej pred 49 leti, je Peary prvi stopil na Severni tečaj, še pred dvema desetletjema je veljala pot na »zemeljsko teme« za tvegano pustolovščino, odtlej pa se vozijo ljudje čez tečaj v letalih in v udobnih sedežih pijejo kavo ali drugo okrepčilo. Pred kratkim je skandinavska letalska družba — o tem smo že poročali — upostavila letalsko zvezo med Severno Evropo in Japonsko čez Severni tečaj. Posnetek kaže pristanek prvega »tečajnega« letala na tokijskem letališču. Sirski načrti z vodo Sirska vlada pripravlja načrte za največji hidroelektrični in namakalni sistem na svojem ozemlju. Zgraditi namerava vrsto jezov na gornjem toku reke Evfrat, ki bo poslej s svojimi vodami proizvajala električno energijo in hkrati namakala razsežne površine. Zato je vlada pozvala tuja podjetja, naj sodelujejo pri obdelavi tehničnih študij, ki so potrebne, preden bodo začeli uresničevati načrt. V teh študijah naj bi ugotovili, koliko vode bi Sirija lahko izkoriščala, katera ozemlja bi namakali, kje M zgradili dvoje največjih jezov, in še vrsto drugih potrebnih reči. Z jezom, ki bo trobil ime »Ju-sef paša«, bi uravnavali količino vode, ki bi tekla po strugah ih prekopih hkrati pa bi v njem zgradili hidrocentralo. Jez bi bil visok 30 metrov, za njim naj bi se nabralo dve milijardi knbič-nih metrov vode, ki bi po proizvodnji električne energije namakala dvakrat večje površine kot doslej. Vodni padec na južnem delu nasipa naj bi zagotovil do 90.000 kilovatov električne energije, kar je 50 milijonov kWh na leto. To energijo bi uporabili kot pogonsko sredstvo čr-palnih naprav na bregovih in za industrijske potrebe, predvsem pa kot energetski vir za področje Alep. Ko bodo uresničili za sedaj še grobo zasnovane načrte, bodo namakali nad 300.000 hektarov zemlje, sirski strokovnjaki pa menijo, da bi stala izvedba takega načrta okoli 120 milijonov sirskih funtov (12. milijonov funt-sterlingov). V natečaju za uresničenje tega načrta bodo nemara sodelovali tudi Japonci, ki so že poslali na teren nekaj svojih strokovnjakov. Reka Evfrat ima na sirskem ozemlju 680 km dolg tok, izvira v Turčiji, teče skozi Sirijo in Irak, izliva pa se pri Šat-el-Ara-bu v Perzijski zaliv. Pravico do izkoriščanja njenih voda imajo vse omenjene dežele, zato bo morala Sirija dobiti pred izvedbo svojih načrtov tudi turški in iraški pristanek. Prejšnji teden se je spustil v globine pred Castellamarom di Stabia blizu Napolija batiskaf »Trst«, ki se bo v okviru Mednarodnega geofizikalnega leta še večkrat potopil; raziskoval bo predvsem sredozemske morske globine. Profesorja Zacharias in Dely sta izdelala zelo natančno atomsko uro, ki se zmoti v treh stoletjih samo za pet sekund. »Nihalo« te ure je cezijev atom, eden mirnodobnih produktov atomske energije, ki oscilira z nespremenljivo frekvenco Brez prakse ni nič Založniku in piscu kriminalk Kevinu Kellyju so pred kratkim naložili tri funte globe, ker je kradel klobase. Pred sodniki se je takole zagovarjal: »Za svoj novi roman sem potreboval občutek obtoženca!« Posebni znaki za babice Zahodnonemške babice so dobile na svoje avtomobile posebne znake — beli trikotnik s štorkljo v sredini — da bi jih prometni stražniki že od daleč prepoznali in jim zagotovili prednost na križiščih. Drobne NAJVEČJA HIDROCENTBALA N* JAPONSKEM Na JaponsKem 9f“dl3° nj pri-ski jez Kurobe >v- k‘ * inženir!1-pravili načrte italijansk ^ Nasip bo visok 190 m. večjo jase bo nabirala voda za n J ponsko hidrocentralo, Ki ciek- 1,2 milijarde kilovatnih trične energije na leto. DUNAJ PRIČAKUJE TUBI^,ln« Na Dunaju prenavljajo ]et hotele, ki so bili zas , . ^er.d® po drugi svetovni vojni. ^ §#. bodo vsi ti hoteli letos zono. Avstrijci pa s. obet J še večji turistični promet ko^ ko je bila Avstrija modna dežela. . .ci/n Z JO ŠILINGI NA ALJASK Podjetna 14-letna .11 vzela - ni znano, ali ^pe-materi - 20 šilingov >n sa)zbur-ljala. Policija jo je ujel« v ji SU. Ko so jo vprašal . »a prišlo na misel, da bi po radl Aljasko, je odgovorila: aU8S bi imela krznen plašč. hoteia je mnogo živali, pa *ern ujeti medveda.« OCEANSKA LADJA NA ^ Nad 27 milijonov trov peska bodo nakop v ^o- reke Elbe, da bodo nfr doče pluti do Hamburga sneje večje trgovske ladje. bodo proti koncu prihodnjega ' pristajale v hamburške ^ po- šču 30-tonske tovorne J ’najmaJJ trebujejo za varno P1®. žn« b<**% 12 m globoko vodo, v bhz J.jbi tud nosti pa bodo plule ^pogiobit^®1* 45.000-tonske ladje. milijo*10 stroški bodo znašali mark. križank* Julijsk® (2547 rn), 10. moško ime, 11. zemlja^ ^ja Vodoravno: 1. vrh v 9. med Krnico in Trento (2^ ^ 13. železniška __ 15. površinska mera, 16- ica za P* glasbeni instrument, 18. k 22. Alf" ib# !?■ naprava, l4-16. vrsta ................ is- 19. posedovati, 21. del te • Q moško ime. 23. novica, 24. panofl* grmada, gmota, 26. gospo SOMERSET MAUGHAM Po sedmih letih povsem tuja. Nekaj čudnega ga je obšlo, potem pa so mu začela klecati kolena. Ni pomoči, se je prepričeval, Mabeli moram povedati, da se ne bom poročil z njo. Toda kako naj mož to pove dekletu, ki je sedem let čakalo nanj in se je zaradi njega 'pripeljalo 6000 milj daleč? Ne, za takšno dejanje George ni imel dovolj poguma. Loteval se ga je obup, iznenada pa je opazil ladjo, ki se je pravkar odpravljala v Singapur. V naglici je načečkal nekaj vrstic za Mabelo, potem pa je skočil na ladjo tak, kakršen je bil. Pismo se je glasilo nekako takole: »Ljuba Mabel, nenadoma moram po poslovnih opravkih in ne vem, kdaj se bom vrnil. Najbolje bi bilo, če bi se spet odpeljala v Anglijo. Nimam nobenih načrtov. Te poljublja tvoj George.« Ko se je George v Singapuru izkrcal, ga je že čakala brzojavka: »Vse razumem stop nič hudega stop pozdrave Mabel.« Ustrašil se je: »Saj bo prišla za menoj.« Brzojavil je v rangunsko pristanišče: zares je bilo na seznamu potnikov njeno ime. Naslednjega jutra je peljal francoski tovorni parnik v Saigon. Prav gotovo ji ne bo prišlo na misel, da sem se odpeljal v Saigon, se je prepričeval. Vožnja je trajala pet dni, toda komaj ie vpisat v hotelsko knjigo svoje ime, so mu izročili brzojavko: »Pozdrav stop Mabel.« Oblil ga je mrzel pot: »Kdaj pelje prihodnja ladja v Hongkong?« Peljal se je v Hongkong, od tam pa v Manilo in še dalje v Yokohamo. V temkajšnjem hotelu pa ga je že čakala brzojavka: »Zal mi je, da sem te v Manili zgrešila. Pozdrav, Mabel.« Mrzlično je študiral ladijski vozni red. Odpotoval je v Šanghaj, tam pa so mu na vprašanje takoj izročili brzojavko: »Prihajam z vso paro. Mabel.« Pa se ni dal kar tako ujeti. Pripravil je načrt: Jangcekjang je velika reka, vode upadajo, je ugotavljal, s tem parnikom še lahko pridem do Cankjanga. Do prihodnje pomladi mi tja ne more nihče slediti, kvečjemu s kakšno džunko. Za eno samo žensko pa takšno potovanje sploh ne pride v poštev. Peljal se je v Hanhau in dalje v Ičang. In potem? Potoval je še dalje v pokrajinsko mesto Cengtu, ki je šest sto kilometrov od Cankjanga. Železnice tam ni bilo, zato je najel kulije in se odpravil po prašni cesti. ki so jo pogosto ogrožali razbojniki. Tam bo na varnem, si je mislil. Ves olajšan se je zazrl v kositrne strehe samotnega kitajskega mesta z zasneženimi tibetanskimi gorami v ozadju. Po naključju sta se poznala s konzulom. Naslednje jutro sta stala v veži in si ogledovala redkosti, ki jima jih je prišel ponujat neki trgovec. Prav takrat je nekdo močno potrkal na vhodna vrata konzulove hiše. Štirje kuliji so mehko postavili nosila v vežo. Mabel je bila čedna in prav nič utrujena. Po nobenem zunanjem znaku bi človek ne mogel sklepati, da se je pravkar zaključilo njeno štirinajstdnevno potovanje po prašnih cestah. »Pozdravljen, Georg«-! Ze sem se bala, da bom spet prepozna!« — »Pozdravljena, Mabel,« je komaj izjecljal. Nasmehnila se mu je: »Prav nič se nisi spremenil Moški se včasih v sedmih letih tako spremenijo. Plašila me je slutnja, da si nemara debel in plešast. Saj bi bilo strašno, če bi po sedmih letih spričo tvoje debelosti ne imela dovolj poguma, da bi se poročila s teboj.« »Ali ste vi konzul?« je vprašala Georgeovega gostitelja in nadaljevala, ko ji je ta pritrdilno pokimal: »Odlično! Samo okopljem se, pa bom pripravljena na poročni obred!« 1 9 S 0 9 4« 13 15 BI 7* sl * 1« 7C 29 2t> ■ ll mm Navpično: 1. vrsta metu J ^ del .. barve, 2. okrožje, 3. ’6 ši'-’f'i,0. J ške igre, 5. osebni zaim«, r,jv«df“ trebščlno (pomanjšano), • ne U«. domača obrt. 12. le. M- 1ovra pril"«"" *»■ časovna enota, 17. «o. *tl" 18. trpni glagolski natin' ‘n3Sci,e* stisnjeni prsti. 23. manjše gleška kratica. ^ 1,1 jj. REŠITEV KRIŽANKE Z DNE ^ t,_ ^ Vodoravno: 1. pl'sk?a čel**' \ Brdavs. 11. st. 13. Iji, * 18. carine, a, s, 22. * V 3J EpiK 26. list, 28. levi, 21. str' ji, 36. podstavek. .Doktor, kdaj naj Zdjo *li (° očesne kapljice, pred J jedi?*