Poštnina platane v gotovini Leto LVffl._V Ljubljani, v petek, dne 28. marca 1930 Št. 72	2. izdaja st. 2 oin
Naročnina
Dnevna izdnja
u kraljtvmo Jugoslavijo mesečno Z5 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedel)skn l7.dn|a celoletno v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo I40 V
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, pelll-vrsla tnali oglasi po 150
lnZO,veC|l oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v tiredniSkpm delu vršilca po 10 Din n Pr. većiem □ narocuu popust Izide ob 4 z)ulraj razen pondeljKa in dneva po prazniku
Uredništvo )c v Kopllar/evi ulici Al. ti lll Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana platna se ne sprelema/o j- LrednIAlva telefon it. 20S0. un ravni A t va At. 2328
Upravu je v Kopitarjevi ul.il.O -T Čekovni račun: Liubliana Alev. tO.OSO ln 10.34P xa Inaerate. SaralevoA1.7SU3. Zanreb it. 39.01J. Prana In llunat At. 24.797
Ljubljanska proračunska razprava
Ko se je pričela ljubljanska proračunska razprava, sta samevala na galeriji dva cela poslušalca in če ne bi tekom seje prišli na galerijo mestni uslužbenci, bi bila celo silno majhna galerija mestne posvetovalnice mnogo prevelika. Ta prazna galerija je bila jasen dokaz, da se ljubljanski meščan ne zanima za delo občinskega sveta niti takrat, kadar ta določa in sklepa o davkih, ki jih bo moral plačevati ljubljanski prebivalec. To silno nezani-manje ljubljanskega davkoplačevalca za delo občinskega sveta je nad vse žalosten pojav, ki ni samo škodljiv ljubljanskemu davkoplačevalcu samemu, temveč tudi mestni avtonomiji. Zakaj ta je močna le takrat, kadar se more osloncti na podporo vsega prebivalstva in postane brez sile v tistem hipu, ko je ne nosi več živo zanimanje ljudstva. Zato mora biti glavni cilj vsakega svoje odgovornosti za-vedajočega se obč. sveta, da z vsemi sredstvi ohrani in po možnosti še poveča zanimanje ljudstva za svoje delo, ker le v tem slučaju bo tudi njegova beseda lako veljavna, kakor bi morala biti.
Vprašanje pa je, kako se sedaj občinski svetovalci te svoje odgovornosti zavedajo in kako skrbe, da se bo v resnici vsak Ljubljančan zanimal za njih delo. Da pa se ljudstvo zanima za občino in nje delo, je Ireba pokazati ljudem v jasni luči cilj, ki ga ima občina. Če bodo ljudje natančno vedeli, kaj vse občina namerava, če bodo poučeni, kako misli vse te namere izvesti, polem se bodo za stvar zanimali, o njej govorili in po svojih močeh skrbeli, da se tudi uresniči. Baš v proračunski razpravi pa se najlažje pokaže ta visoki cilj, ravno proračunska razprava pa more postati najboljše propagandno sredstvo za delo občine. Ali pa se je v včerajšnji proračunski razpravi sploh kaj mislilo na ta namen razprave?
Treba bi bilo javno razložiti program za bodoče proračunsko leto in tudi povedati, v čem je ta program le etapa h končnemu cilju. Govorilo se je n. pr. o 15 milijonskem izdatku občine za regulacijo Ljubljanice, niti najmanj pa se ni povedalo, kako se bo ta regulacija izvedla, s katerimi deli se prične in kdaj? Kakor da to ne bi zanimalo ljubljanskega «davkoplačevalca. Finančni referent je med drugim dejal, da je ljubljanska občina že skoraj dosegla vrlino mero v najetju posojil. Povedal je nadalje, da so se pogajanja za nova posojila radi neugodnih ponudb bank razbila. Ali ne bi bilo pri tej priliki tudi dobro, da bi povedal. kako misli občina urediti svoje dolgove in zakaj so se pogajanja z bankami razbila? Iz tega pa sledi še drugo vprašanje, če morda niso občinski dolgovi predragi in če ni mogoče doseči magari s tujimi posojili ugodnejšo obrestno mero!
Tudi govorniki večine so poudarjali, da bodo nove davščine zadele predvsem socialno najšibkejše sloje. Vsi so to obžalovali, a dokaza, da res ni bilo mogoče drugače storiti, ni podal nihče. Pa da bi dobil ljubljanski davkoplačevalec vsaj to prepričanje, da se pri tem težkem stanju financ, ne potroši niti en dinar preveč! Nekateri govorniki so tudi konkretno navajali nekatere stvari, kjer bi se dalo prihraniti denar, toda njih kritika ni bila sprejeta dobrohotno. Niti res zadovoljivih pojasnil niso dobili. Kje je vendar odločilen vzrok, da se je tako zelo znižala taksa kinematografom? Zakaj so se oddale vožnje premoga zasebnemu podjetju, če pa že sedaj mestni konji niso bili zaposleni, kakor je bilo treba.
In to silno pomanjkanje spoznanja potrebnosti kritike! Brez kritike vendar ni nobenega napredka, ker samo kritika opozarja na napake. Vendar ne bo nihče trdil, da je občinsko gospodarstvo brez napak, saj so morali celo tisti, ki so glasovali za proračun, priznati, da so se delale in se delajo napake. Vsaka korporacija, ki hoče napredovati, je navezana na dobrohotno kritiko, samo takšna pa se je pojavila na ljubljanski proračunski razpravi, ker kako hi moglo drugače priti do senzacije, da je bil proračun sprejet soglasno! Stvarna kritika pa ima še to dobro stran, da mora nujno poživeti zanimanje za občinsko gospodarstvo in to je nad vse potrebno.
.Tasno in nedvomno je pokazala proračunska razprava, da mora občina štediti, silno Slediti, če hoče priti do dobrega gospodarstva. Ali se v tem oziru res ne da več storiti, kakor se stori? Ali je pri tako visokem obdačenju konzumentov res treba toliko izdati za reprezentanco. Da je to v interesu tujskega prometa, se sicer lepo sliši, Di pa nič dragega ko
Bemisija nemške vlade
Novo vlado sestavi najbrže predsednik centrumove Srakciie dr. Bruning
Berlin, 27. marca. 11. Potek današnjih pogajanj med strankami je pokazal, da je odstop nemškega kabineta postal neizogiben. Sicer so še opoldne našli neko formulo, o kateri so upali, da bo rešila položaj s tem, da so hoteli dati kabinetu pooblastilo za samostojne odredbe za sanacijo zavarovanja brezposelnosti. Socialni demokrati pa so v nasprotju z nemško ljudsko stranko izjavili, da jim to ne daje nobene zadostne varnosti za podpiranje brezposelnosti potom države. Nato je bila kratka ministrska seja, na kateri se je sklenila demisija. Govori se, da je Hindenburg izjavil, da zahtev?. od bodočecja kanclerskega kandidata, da sestavi novo vlado v 24 urah, ker splošni položaj ne trpi odlaganja. Največ izgledov za bodočega kanclerja ima poslanec cenlruma B iining. V parlamentarnih krogih se govori o

nastopni ministrski listi: državni kancler Brii-ning, brambeni minister Groner, minister za prehrano Schiller od nemške narodne stranke, finančni minister Moldenhauer od nemške ljudske stranke, zunanji minister dr. Wirth od centruma, gospodarski minister kak član nemške ljudske stranke, poštni minister Schafle od bavarske ljudske stranke, delovni minister kak član krščansko nacionalne delovne skupnosti, pravosodni minister Guerard, minister za zasedene kraje dr. Wirth od centriuim, notranji minister dr. Kiilz. Ta predlog pa ima pomen samo kot prvi poskus, da pokaže Brii-ningu linije sestave novega kabineta ter se bo v tem okvirju morda še marsikaj spremenilo, ker je treba, da pristanejo na to tudi skupine, ki so v opoziciji.
*\e naši
vladi in narodu
Belgrad, 27. marca. AA. Odpravnik poslov češkoslovaške republike dr. Vokač je bil nocoj ob 18.30 sprejet v avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Pri tej priliki je dr. Vokač predal Nj. Vel. kralju lastnoročno pismo češkoslovaškega predsednika Masaryka iu po njegovem nalogu ter nalogu češkoslovaške vlade izjavil kralju, da so proslave v Jugoslaviji o priliki 80 letnice predsednika g. Masaryka napravile globok vtis na narod in češkoslovaško vlado. Češkoslovaška republika in njen narod ne bosta nikdar pozabila teh manifestacij, ter se zahvaljujeta jugoslovanskemu narodu za nje. Ohranila bosta spomin na te manifestacije kot najboljši in najvidnejši znak bratstva obeh
narodov.
Ob pol 1 opoldne pa je dr. Vokač predsedniku ministrskega sveta in ministru notranjih zadev Petni Živkoviču izročil red Belega leva I. slopnje, ki je največje odlikovanje češkoslovaške države. Ob tej priliki je dr. Vokač imel na ministrskega predsednika kratek nagovor, v katerem je med dragim dejal, da sta »Jugoslavija in Češkoslovaška sicer dve državi, toda ena duša. Oni, ki je prijatelj Jugoslavije, je tudi prijatelj Češkoslovaške.« Predsednik ministrskega sveta se je srčno za-'. valil za pozdravne besede 1er pozval g. Vo-kača na kosilo, kateremu je prisostvovalo tudi nekaj ministrov.
Podrobnosti o uspehu МагсопЦа
Eksperiment je plod t4 letnega dela — Val je bil dolg 26*7 metrov Velikansko navdušenjг v Sidneyu
Marconi pustil na krov, sc jc izvršil ta-le prizor:
Ob 8. uri, kakor dogovorjeno, je Marconi poklical na svojem aparatu Sidney, in sicer kabinet generalnega direktorja avstralskega Radija, g. F i s k a. Ni dobil odgovora, kar ga je osupnilo. Na ponoven klic se je mister Fisk oglasil, rekoč po uvodnih besedah: »Mister Marconi, vaša ura ni točna; prehiteva dve minuti.« Potem je Marconi v angleškem jeziku |x> svojem radiotelefonu poslal svoj pozdrav lOlcktro- in Radiorazstavi v Sidneyu. Nato jc Marconi, iskreč sc od veselja, dejal navzočim: »To je čudež,.kar se je zgodilo«. Govor je bil tako razločen, kakor da bi bila govorila dva abonenta v Genovi sami.
Nato sta po istem aparatu pozdravila svoje kolege žurnaliste v Sidneyu navzoča direktorja ->Unitcd Presse in »Agencije Štefani«. Slednji, ki nc zna angleško, jc pozdravil v italijanskem jeziku. Rekel je samo: »Smo preveč ginjeni, tako do ne morem delj govoriti.« Vsi trije pogovori so bili prenešeni od 8. ure do 8. ure 15 minut, nakar so se žurnalisti poslovili in jih je povabil Marconi na jahto zopet ob 10. uri 45 minut.
Ko so žurnalisti zopet prišli, je Marconi začel zopet pogovor s Sidneyem. Sidney mu je sporočil, da ogromna množica v temi — bilo. je
Genova, 27. marca. O čudovitem poskusu Guglielma Marconi, ki je iz Genove užgal 3000 električnih žarnic v Sindneyu, se še poroča:
Marconi je pritisnil na gumb svojega aparata na jahti »Electra« 26. t. m. točno ob 11. uri 3 minute. Ta uspeli je sad 14 letnega dela in razmišljanja. Tozadevne eksperimente jc začel Marconi žc leta 1916 med svetovno vojno in sicer tudi v Genovi v hotelu, v katerem jc takrat stanoval. Leta 1923 jc Marconijcv aparat bil v bistvu gotov. Eksperiment od srede 26. t. m. je Marconi začel poiskušati od začetka februarja tega leta. Aparat je bil izdelan v Angliji in gu je montiral na jahti v Genovi inžener Matthieu. Poizkusi, narejeni v zadnji polovici marca meseca, so žc tako uspeli, da ni bilo več nobenega dvoma o popolnem končnem efektu.
Že ob 7 v sredo zjutraj jc ogromna množica napolnila obrežje male bike »Duea degli Abruzzi«, blizu jahte, dn bi kaj videla ali čula; seveda ni nihče ničesar videl razun par oseb, ki jih je Marconi pusti! na krov svoje ladje. Vreme ni bilo lepo in zrak jc bil napolnjen mokrote. Delo v pristanišču sc ni ustavilo, ker jc Marconi izjavil, da tega ni treba.
V kabini satmi, kjer se jc izvršil eksperiment in kjer so bili zbrani žurnalisti. ki jili jc
slab dovtip. Z banketi se še nikdar ni dvignil tujski promet. Dokaz Švica, kjer takšnih skrbi ne poznajo, a skoraj žive od tujskega prometa.
Nujno potrebno pa je, da se občinski svet tudi na vse načine potrudi, da uživa največje spoštovanje občanov. To pa bo dosegel v prvi vrsti na ta način, da bo povsodi in vedno ri-gorozno spoštoval občinski red, ki je osnova avtonomnih pravic Ljubljane. Kakor so nekdaj mestni sodniki budno pazili na vsako piko svojih pravic, tako morajo postopati tudi obč. svetovalci. Nič manj pa seveda tudi skrbeti, da se bo vse občinsko gospodarstvo vršilo tako, da bo ljubljanski davkoplačevalec prepričan, da se boljše sploh ne more gospodarili! To je cilj, ki bo mahoma dvignil zanimanje prebivalstva.
Ze pri velikih parlamentih se ostro čuti težka napaka, da je postal plénum le dekoracija. In iz naše bivše skupščine vemo, da ni nobena stvar tako škodovala njenemu ugledu, kakor da je postala skupščina samo še glasovalni aparat. Vse se je sklepalo izven skup-
ščine, v skupščini pa se je slepo odobravalo vse, kar so sklenili šefi strank. Bojimo se, da se, čeprav v mnogo manjši meri, pojavlja la napaka tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Zato kličemo: več odločitve v plenumu in manj sklepov v ozkem krogu! Plénum je javna seja, na kateri morajo priti clo razložitve tudi vse podrobnosti in potem bo ljubljanski davkoplačevalec o vsem res točno poučen, potem se bo tudi zavedal, da je občinski svet njegov zastop. To zavest pa mora dobiti, če hočemo, da se bo zanimal za občino in njen napredek. To pa je interes nas vseh, ne samo te ali one večine na magistratu.
Slovenska prestolica je Ljubljana in zato ima tudi posebne dolžnosti. Ena njenih prvih dolžnosti pa je, da je vse njeno gospodarstvo tako v redu, da je njen razvoj tako mogočen, da se jo vsak Slovenec spomni le s ponosom. To je najvišji cilj Ljubljane in ta cilj se je v ljubljanski proračunski razpravi pokazal mnogo preslabo. Naj se v bodoče pokaže močnejše I
Dr. Hermanu Miiller
po avstralskem času nekaj pred osmo uro zve-êcr — čaka, kako bo Marconi prižgal iz Genove luči. Med tem je predsednik Elektro in Radio-družbe v Sidneyu otvoril z govorom razstavo Govor se je nekoliko zavlekel. Ob 11. uri 3 minute po evropskem času je prezident v Sidneyu nehal govoriti.
»Gotovi!»
Marconi v neskončno napeti seknndi pogleda na svoj kronometer, nato gre k tasterju, da prej dogovorjeni znak po radiotelegrafu — pet črt z intervali treh sekund med vsako — in pritisne gumb.
Čudež jc bil izvršen! Sidneysku razstava žari v 3000 I ličili!
Radiotclegrain iz Sidney« pravi:
»Sijajno! Sijajen uspeh! Prisrčne čestitke od vseli! Lahko noč!«
Marconi se v srečnem zamaknjenju smeh. Ija. Navzoči so ginjeni, nemi, vsem blešče v očeh solze radosti in ponosu. Marconi teče v kabino k svoji ženi, markizi Bezzi-Scala, ki leži, ker pričakuje poroda sinčka, da ji sporoči veselo vest. Ko se vrne, postreže gostom z verni utoni.
Popoldne so se izvedele vse podrobnosti. Val je bil dolg 26.7 mclrov in jc naredil neobičajno pot v smeri zapada čez Anuncijo, Anglijo, Atlantik in Severno Ameriko čez ves Pacifik v Rock Bank Victoria v Avstraliji; odtod je napravil še ostalih 550 milj do Sidncya. Vsega skupaj je napravil pot 18.00(1 kilometrov. Luči so se u žgal o skoro v istem inomcntu, ko je bil sprožen gumb. Dokazano je zdaj brezdvomno, da so kratki valovi neprimerno učinkovitejši od dolgih. Marconi jc sam rabil dolge valove do leta 1916., tega leta pa se je prepričal, da so najboljši valovi, ki so krajši «1 100 metrov in sc pošiljajo v snopih.
Marconi pričakuje tc dni sinčka, kar šff poni nožu je splošno veselje.
Navdušenje v Sidneyu je bilo velikansko. Predsednikovega otvoritvenega govora skoro nihče ni poslušal. Ko se jc naenkrat nžgolo 3000 žarnic, je množica izbruhnila v orkonsk aplavz in vzklikala od veselja.
Gen. inšpektor vsega prometa — umrl
Belgrad, 27. marca. AA. V vojaški bolnici v Belgrad u ie umrl generalni inšpektor vsega prometa Jevrem J. Popovič. Rojen je bil 5. aprila 1876. Nižjo in višjo vojaško akademijo je dovrši! v Belgradu, višje tehnične študije v inozemstvu. Podporočniki čin je dosegel 2. avgusta 1896. Radi svoje visoke vojaške naobrazbe kot artiljerijski tehnični oficir je kmalu zaslovel kot strokovnjak v vprašanjih oboroževanja in je zato leta 1914, po začasni upok. postal ponovno merodajen za vsa vprašanja nabav orožja in municije. Zato je bil često delegat naše države v inozemstvu. Njegovo delo v arzenalu v Kragujevcu je znano in priznano v vsej državi. Pri neki eksploziji je bil težko ranjen, izgubil jc levo roko in postal invalid. Po upokojitvi leta 1925. je prevzel upravo rečnega prometa kot načelnik ministrstva. Kmalu je bil imenoval za generalnega inšpektorja vsega prometa. Na tem visokem položaju se je izkaza! z odličnim znanjem, spretnostjo in moralnimi vrlinami. Njegova zasluga je, da je danes naš promet na dokajšnji višini. Imel je vsa naša odlikovanja, razen tega pa šc ruska, italijanska in češkoslovaška.
Dunajska vremenska napoved. Spremenlji vo vreme bo trajalo dalje, nekoliko hladneje, v južnih Alpah večinoma bana
Kriza sttank v Nemčiji
Razven centruma in socialno demokratske stranke se vse nemške politične stranke nahajajo več ali manj v krizi. V strankah vlada naj-živahnejše vrvenje; preosnove in nove grupa-cije so na dnevnem redu. Nemško časopisje se že mesece peča s tcin pojavom, kateremu visi vzrok v dveh činiteljih: v vprašanjih zunanje kakor notranje politike so nemške stranke med seboj silno needine, kar ovira vsako izrazitejše in plodonosnejše parlamentarno delo. Strank je namreč zelo mnogo in vsaka skuša uresničiti čim več svojega strankarskega programa. Drugič se pa zelo čuti pomanjkanje jake politične osebnosti, ki bi bila zmožna s svojo veljavo in sposobnostjo premostiti včasih dokaj ozke strankarske zahteve.
Nebrzdano strankarsko tekmovanje, zlasti desničarjev — pomislimo samo na sovraštvo med skrajnima desničarjema: med narodnimi socialisti in pa 1 iugenbergovinii nacionalci — silno krepi levičarske elemente v narodu, predvsem komuniste. Kajti gospodarsko stanje nemškega naroda, predvsem nižjih slojev, je prav slabo. Težak položaj, ki ga vsa država po vojni preživlja, se da učinkovito izrabljati v demago-ške svrhe, kar pridno delajo komunisti in se pri tem krepe, kar je tem lažje, ker desn. stranke v svoji strankarski razrvanosti ne nudijo nobenega enotnega odpora in tudi niso zmožne v zadostni meri delati skupno na gospodarskem podvigu dežele.
Mlajša generacija je že več let kazala očitno nezadovoljstvo nad političnim životarjenjem strank. Toda mladi nikjer prav niso prišli do veljave. Starejši politiki niso bogvekaj upoštevali njihovega mnenja. V poslednjem času pa so se ti »Mladonemci«, kar -jih pripada desničarskim krogom, organizirali in izdali proglas za osnovanje nove politične stranke, ki bi bila nekakšna narodna zveza desničarskih elementov v Nemčiji. Njen program je zl j ljudski. Glavne točke obsegajo: boj marksizmu, plutokraciji in vsemu, kar je nasprotno socialni pravičnosti. To naj bi bila velika desničarska stranka socialne obnove. Proglas je podpisalo 600 uglednih zastopnikov iz vseh vrst meščanstva.
Program teh Mladonemcev« je v marsičem sličen programu disidentov, ki so se pred par meseci ločili od l lugenberga. Tudi ti ljud- j ski konservativci poudarjajo potrebo socialne ; obnove, vendar pa se nekoliko bolj naslanjajo i na industrijske kroge. V programu »Mladonemcev« pa je ostro poudarjena tendenca proti plutokraciji in interesni politiki obstoječih strank. Kljub temu pa piše voditelj Bavarske ljudske stranke dr. llekl v Regensburger An-zeiger-, da ni izključeno, da bo nova stranka iskala tesnejših stikov ravno z Hugenbergovimi disidenti.
Pokreta »Mladonemcev«, kakor je zaenkrat programatičnega in izključno bojnega značaja, sc ne sme podcenjevati. V vseh strankah desnice utegne najti živahnega odmeva, zlasti, ker obstoja resno teženje po koncentraciji raznih desničarskih frakcij. Saj nekaj podobnega že dalje časa poizkuša tudi nemška ljudska stranka (pro-testantovska), oziroma njen eksponent poslanec Mittelmann, ki bi rad osnoval veliko meščansko stranko, v kateri naj bi bili zastopani vsi desničarji, razven skrajnih nacionalistov. Centrum je dosedaj vse take vabe odločno odklanjal. Upravičeno poudarja, da je njegov program široko ljudski in da se na centrutnaški program morejo združiti i oni, ki so proti marksizmu in proti plutokraciji, kakor vsi, ki so dobre volje in se bore za socialno obnovo med narodom. Nova stranka sredine bi bila mehaničn; tvorba (sestavljali bi jo Hugenbergovi disider , demokrati, nemška ljudska stranka, gospodarske stranke in eventuelno centrum ter Bavarska ljudska stranka), stvorjena s silo, ki bi ne imela za seboj nobene organične družbe. Zato ni upati, da bi tako hitro prišlo do take pregrupacije političnih sil, vendar je že stremljenje samo dovolj značilno. Zaenkrat se za tako desničarsko kombinacijo najbolj ogrevajo Hugenbergovi disidenti, ker bi dobili radi nekoliko več političnega zaledja in pa demokrati ter nemška ljudska stranka, ki se čutita ogrožene od raznih gospodarskih strank. Zlasti demokrati izgubljajo na terenu, odkar ni več Stresemanna.
Vzhodne reparacije
Pariz, 27. marca. A A. Komisija za vzho'd-ne reparacije je odredila plenarno sejo za 81. t. m. pod predsedstvom g. Louclieurja.
H m! poires rta Liparskih otok'h
Milan. 27. marca. n. Na Eolskih ali Liparskih otokih Filicuti in Alicuti, severno od Sicilije, je bil včeraj hud potres. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo ua prosto in se potem ni moglo več vrniti v svoje hiše, ker je večina ulic bila popolnoma zasuta z razvalinami. Največ je trpel kraj Picorini, kjer so skoro vse hiše tako poškodovane, da bivanje v njih ni več mogoče. Do sedaj se še ue poroča o nobenih smrtnih žrtvah, pač pa je bilo več oseb ranjenih. Tudi na otoku Lipari, kjer žive politični pregnanci, so čutili potres, vendar tam ni bilo veliko škode. Italijanska vlada je iz Messine poslala vojaške čete in milico, da pomagajo ponesrečencem.
Stal. prestolonaslednik zbolel
Torin. 27. marca. АЛ. Italijanski prestolonaslednik jc obolel na nalezljivi bolezni, ki si jo jc na lezel pri obisku bolnikov, Bolezen se razvija redoma iu ni povoda za kom-plikudje.
Pred sklenitvijo sredozemskega pakta
London, 27. marca. Po predlogu Amerike, naj bi se sklenil, da se omogoči redukcija pomorskega oboroževanja, pakt vseh pet pomorskih velesil, katerega bi se Amerika udeležila brez vojaških obveznosti za slučaj kakega konflikta, pač pa z moralno podporo napadenemu — so razprave na londonski konferenci slopile v drug Stadij, ki obeta pozitiven uspeh. Ker Je namreč Francija pripravljena prilagoditi svoje morske sile zahtevam ostalih velesil, ako se obenem sklene pakt med državami ob Sredozemskem morju, se zdaj razpravlja tudi o tem
paktu, lako da bi se problem razorožitve rešil po istočasni sklenitvi dveh, večalimanj dopolnjujočih se mednarodnih varnostnih paktov. Na današnji enotirni seji delegacijskih šefov je sporočil MacDonald, da so se začeli direkt-ni angleško-ita'i.'anski m angleško-franeoski razgovori o poliličnili problemih za sklemlev sredozemskega pakta. Sklenili so, da bo v petek 4. aprila plenarna seja, na kateri bodo poročevalci poročali o napredku, ki se je med leni dosegel med posameznimi člani delegacij. Seveda so težkoče še vedno precejšnje.
Zaup
Debata o Youngovem načrtu — Briand se ognil debati
Pariz, 27. marca. n. Dejstvo, da se je Briand kot tvorec nove ureditve repa racij in političnih dogovorov z Nemčijo, ki so s tem v zvezi, izognil tozadevni debati v francoski poslanski zbornici, je povzročilo precejšnje začudenje, ki se je v zbornici pokazalo v tem, dn so radikalni socialisti predlagali, naj se razprava odgodi do vrnitve zunanjega ministra. Nu hodnikih sc je trdilo, da sta imela pred odpotovnnjem Tardieu in Briand zelo živahen razgovor glede tolmačenja besedila luiaškega dogovora in glede sankcij. Briand jo bil mnenja, dn jo Francija celo v primeril, da bi haaško razsodišče ugotovilo kršitev Nemčije, bila vezana nn mednarodne pogodbe, ki so se med tem časom sklenile, in posebno na Kellogovo pogodbo, in da bi bila torej v tem smislu upravičena samo do gosim-darskiii in finančnih sankcij, dočim je Tardieu vztrajal pri tem, da velja slej ko prej čl. 430 Vcrsujske mirovne pogodbe, tnko da bi Francija v danem primeru lahko tudi zopet zasedla Porenje, ne da bi mogla videti Nemčija v tem sovražno dejanje.
«O
Na današnji seji poslanske zbornice je slavil poslanec Marin od skrajne desnice predlog, dn se debata odgodi. Marin je najostreje kritiziral Youngov načrt. Posebno je označil predčasno izpraznitev Porenja zn absolutno indiskutnbel, ker se Francija s tem oropa edinega materialnega jamstva, ki ga ima danes šc za zavarovanje reparacij in popolno izpolnitev mirovne pogodbe po Nemčiji. O tem je prišlo do ostre razprave med radikali iu ministrskim predsednikom, ki se jc končalu s tem, da jc Tardieu potom zaupnice zahteval odklonitev Marinovega predlogu. Zbornica jc izrekla Tardieujn zaupnico z veliko večino pri enostavnem glasovanju.
Pariz, 27. marca. u. Senat je danes dopoldne po velikih težkočah dovolil kredite za nove ministre iu državne podtajnike Tardieu-jevega kabineta. Pri glasovanju je dobil Tardieu majhno večino 21 glasov. Glasovalo je 1-15 poslancev za, 12-1 proti, dočim se je 40 poslancev odL.gnilo glasovanju.
i t
Varšava, 27. marca. АЛ. »Pot« poroča : Poslanec Josip Pilsudski, brat maršala Pilsudske-ga. ki je poverjen s sestavo nove vlade, je imel včeraj sestanke s predsednikoma sejinn in senata ter s predsednikom vladnih skupin Slnve-kom. Danes se bo sestal z ostalimi voditelji. Politični krogi verujejo, da bo poslnnec Pilsudski predložil listo svoje vlade predsedniku republike jutri v petek.
Belgrad, 27. marca. k. Poljski poslanik
Babinski je po svoji vrnitvi iz Varšave, kjer je bival delj časa, dal uredniku Pravde« daljšo izjavo. V ujej najprej govori o vladni krizi in pravi, da se na vladne krize ne sme gledati tako, kakor da bi šlo za spremembo načelne politične smeri. Pravi vodja in predsednik vsake vlade je na Poljskem od 1. 1926. maršal Pilsudski, nesporni voditelj naroda. Vsaka sprememba v vladi je čisto efemernega značaja.«
Gandi oznanja enakopravnost kast
Krvavi hoji med hramani in panjami
Bombay, 27. marca. n. Gandi je začel na svoji poti v Džalalpur pridigovati enakopravnost najnižjih kast z višjimi, kar povzroča novo komplikacijo položaja v Indiji. Prav za prav gre za one, ki sploh ne pripadajo nobeni kasti in katerih se nihče uc sme dotakniti, da se ne omadežuje. To so tako zvani : nedotakljivi':, ki se smatrajo za najnižja bitja na svetu, dočim so krave svete. Ti nesrečneži žive izven selišč v džunglah, v gozdovih ali v gorah v neizrečni bedi in zapuičenosti. V Jambusoru pa je Gandi šel med nedotakljive«, ki no poslušali njegov govor oddeljeni od ostale množice, in je enega od njih objel 1er poljubil. Nato je množico pozval, da sprejme -nedotakljive« kot svoje brate. »Nedotakljivi« so izjavili. da se hočejo pridružiti pasivnemu nporu, ki se bo začel 7. aprila na dan rojstva boga Rama.
V Bombayu samem je gibanje »nedotakljivih« povzročilo že resne nemire. V ♦emplu boga Višnu je bila te dni napovedana svečanost, ki so se je imele udeležiti najvišje kaste. Knezi in brahmani so prišli k malikoslužju v spremstvu mnogih slug s sulicami in ban deri. V tem hipu je nekako tisoč »nedotakljivih« hotelo vdreti skupaj z dostojanstveniki v tem-
im
Dunaj, 27. marca. AA. Der Tag. ponovno prinaša vest iz Vilne, da je v Moskvi pred starim Kremljem nek vojak na straži s puško ubil Stalina. (Ta vest dosedaj še ni potrjena, tako da jo je treba sprejeli z veliko rezervo. — Opomba ured.)
Spremembe v madjarski
Budimpešta, 27. marca. r. V političnih krogih se mnogo govori o spremembah v vladi. Pričakuje se, da bo finančni minister dr. Weekerle podal ostavko in da pride na njegovo mesto baron Koranyi, ki je predsednik Osrednjega finančnega zavoda in šer madjarsko delegacije za vzhodno reparacijsko vprašanje v Parizu. Verjetno pa je, da Koranyi finančnega ministrstva ne bo prevzel, zalo prihaja kot drugi v poštev glavni ravnate'j kmetijskega kreditnega zavoda Kos. Pričakuje se tudi. dn bo odstopil kmetijski minister Ivan Mayer.
Rim. 27. ninrca. ЛА. Papež je sprejel v posebni nvdijenei ogrskega nadvojvodo Josipa z njegovo soprogo in hčerko.
Pariz, 27. marca. AA. V senatu je bil so-tilasiio sprejet načrt zakona o otvoritvi kredita l milijarde za poplavljeuce v južni Franciji.
99
H
pel, kar je nekaj -dozdaj nezaslišanega in se ni še nikoli zgodilo. Sluge so se zapletli v boj z nedotakljivimi«, da preprečijo to strašno bogoskrunstvo«. V spopadu je bilo okoli dvajset oseb deloma ubitih deloma ranjenih. Morala je priti policija, ki je s pendreki ločila brahmance oii - nedotakljivih«, katere so potisnili stran od templa. Manifestacije r'-nedotakljivih« so potem trajale še dalje.
Ti najnovejši konflikti so voda na mlin angleške oblasti, ki ne podvzema ničesar, da bi Gandija ustavila ali celo aretirala. Edino, kar je podkralj podvzel, je. da sledi Gandije-vemu pohodu nekaj avtomobilov s policijskimi uradniki, ki vse govore in dogodke beležijo, sicer se pa zadržijo čisto pasivno. Vendar pa splošno prevladuje mnenje, da bo vlada dala Gandija zapreti in njegovo spremstvo raz-gnati, čim bi se lotil izdelovanja soli v državnih solinah v Džalulpura, ker so že zbrane močne varnostne čete.
V Bombayu traja štraik železničarjev dalje. Uprava dela s štrajkbreherji. Prišlo je do zopetnih hudih izgredov, ki jih je policija zadušila po enournem boju. Železničarji zahtevajo zvišanje plač, če ne, grozijo z akcijo v masah na dan rojstva boga Rama 7. aprila.
Zakon o organizaciji zun. mmi&trstva
Belgrad, 27. marca. AA. Nj. Vol. kralj je predpisal in proglasil zakon o ureditvi nrn'sirslva za zunanje zadeve ter diplomatskih in konzularnih predstavništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu. Po tem zakonu imamo 21 poslanikov, 12 generalnih konzulov, 12 konzulov, 34 tajnikov in 24 vieekon-zulov.
Pred kongresom
naših zadružnikov
Belgrad, 27. marca. AA. Glavna zadruga za poljedelski kredit bo imela svoj letošnji kongres v Belgradu v veliki dvorani novega vseučilišča dno 3J. marca. Ker združuje ta organizacija nad 12.000 krajevnih zadrug iz vseh krajev naše domovine z nud 100.000 člani, bo letošnji kongres lepa manifestacija našega zadružnega življenja in delovanju. Nadalje je treba nnglasiti pomen tegn kongresa zn pri-vzgojo in poglobitev liaei jonnlne zavesti ter zavesti državnega in narodnega edlnstvn v širokih krogih našega kmečkega prebivalstva, ker se bodo tega kongresa udeležili zastopniki kmečkega prebivalstva iz vseh krajev tinšc domovine. Poleg poslov o glavni zadrugi sc bo kongres letos bnvil s temi gospodarskimi vprašanji:
Zavarovanje proti boleznim iu poškodbam
na kulturnih rastlinah, način in organizacija pobijanja teli bolezni, pospeševanje narodnega zdravja, perutninnrstvo in živinoreja na malih posestvih.
Zakon
o bemski houvenci i proglašen
Belgrad, 27. marca. AA. Z ukazom Nj Vel. kralja, na predlog zastopnika ministra zunanjih zadev, ministra pravde in ministra prosvete ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta je podpisan in proglašen zakon o bernski konvenciji, o zaščiti književnih del, kot je bila izpopolnjena v Berlinu z dopolnitvami, sprejetimi v Bernu.
Uredba denarnih nakaznic in nakaznic za priaoročpfic pošiljke v inozemstvo
Belgrad, 27. marca. AA. Poeenši s 1. aprilom 1080 se pri naših poštah uvedejo uradne poštne denarne nakaznice in nakaznice za priporočene pošiljko v inozemstvo. Od tega dne bo ta služba uvedena samo v prometu med našo državo in Francijo, Nemčijo, Avstrijo in češkoslovaško, postopoma pa se bo v kratkem razširila tudi na ostale evropske države Na posamezno denarno nakaznico se more plačati največ 3000 Din, in sicer za Francijo v francoskih frankih, za Nemčijo v nemških markah, za Avstrijo v avstrijskih šilingih in za Češkoslovaško v češkoslovaških kronah. Za te države bo vrednost denarnih nakaznic izražena v dinarjih. Pri vplačevanju denarnih nakaznic tuTtli valut se bo računalo po dnevnem tečaju belgrajske borze z agio m enega odstotka. Nakazniška pristojbina bo do 100 Din 8 Din, do 200 Din 3.50, 300 do 400 Din 4.50. 400 do 500 Din 5 Din; za vsakih nadaljnjih 100 Din ali delj te vrednosti do najvišjega iznosa 3000 Din po 1.50 Din.
.Pariz, 27. marca. AA. »Journal« poroča iz Berlina: Visoka osebnost, ki se lmvi z afero generala Kutjepova, jc izjavila, dn merodajnn mesta v Nemčiji že davno vedo, da so Kutjepova po ugrabitvi v Parizu prepeljali v Normandijo. Tu ga je prevzel sovjetski parnik »Spar-tnkus«, ki je imel enodnevno zakasnitev. Po prihodu v pristanišče kapetan sovjetske ladje navzlic strogim predpisom ni hotel povedati dozdevne havarijc, kar bi opravičevalo zakasnitev. Rnzlog jc očiten. »Spartakus« jc pristal v Normandiji, da počaka na generala Kutjepova. Sovjetski parnik je generala Kutjepova odtod prepeljal v Kronštat. Tu so ga prevzele ruske oblasti in odvedle v Moskvo, kjer so ga utak-nile v proslulo Ltibjankoc. Ko je nekaj inozemskih novinarjev izvedelo za prihod generala Kutjepova v Moskvo, so jim sovjetska oblastva dovolila, da ga obiščejo. Medtem pa so sovjetska oblastva ponovno prepeljala Kutjepova v drug kraj in to v Vladimirsko guher-nijo.
Puc.Ut — radžup (k bazil.ke sv. Vetra
Rim, 27. marca. n. Papež Pij XI. je imenoval kardinala državnega tajniku Pacellija za nadžupnika patriarhalne baziliko sv. Petra.
Zagreb, 27. marca. r. Od 5. do 7. aprila se vrši v prostorih zagrebške borze vinska razstava, ki jo priredi zveza hrvatskih vinogradnikov. Razstavljalo' morajo poslati na razstavo po tri steklenice 7 del do 1 .f.jn ila. V teku razstave bodo strokovnjaki imeli predavanja o predmetih, ki se tičejo interesov naših vinogradnikov.
Belgrad, 27. marca. AA. Za šefa oddelka za nadzorstvo proge v Karlovcu je imenovan pri direkciji državnih železnic v Zagrebu inž. Viktor Roset.
Zagreb, 27. marca. r. Prihodnjo nedeljo prido v Zagreb ugledni švicarski profesor dr. Wetter Ar-benz iz Ziiricha, ki je predsednik jugoslovansko-švicarskega društva v Ztirichu in je velik prijatelj Jugoslovanov.
Zagreb, 27. marca. r. Po uspelih gostovanjih opernega pevca Cvejića v Brnu je bmski narodni divarllo podpisal pogodbo s Cvejičem za engagement. Obenem je angažirana tudi njegova soproga.
Shrivn ->st'fo letalo
Pariz, 27. marca. n. Čuvaj na svetilniku bretonskega otoka Quesant poroča brezžično, da je ne-znano lelalo z največjo hitrostjo letelo v južnoza-padni smeri na široko morje. Nekoliko ur pozneje je brezžično javil angleški parnik -Shamrock*, da je opazil letalo na 4G stopinji 16 minut severne širine in 5 stopinj 15 minut zapadne dolžine. V pariških letalskih krogih se domneva, da je nekdo na lahkomiseln način izvršil poskus poleta preko Occana.
Čuden samoumor
Munkač, 27. marca. n. Pri vasi Kiselovo so v gozdu našli obešenega gozdnega delavca Pavlika. Pavlik je bil prej zelo vesel človek, radi družinskih razmer pa je poslal zamišPen. Začele so se širiti vesli, da ga .ie obsedel hudič, kar je končno Pavlilc sam verjel. Ponujal je celo noremu duhovniku denar. da bi hudiča izgnal. Končno pa se je obesil. Kmetje so se branili pokopali truplo, tako da so morali orožniki nestj truplo na pokopališče.
Predavanje Bogoslovne akademije
Snoči jo imel prof. dr. Fabijan pred številnim občinstvom predavanje o predmetu »Dogma in Življenje«. Predavatelj je razložil, kako jè dogma po svojem bistvu nekaj življenskega, ker jo izraz in odsev božjega spoznanja in odkriva svet naravnemu umu nedostopne božje resničnosti, življenja 1er delovanja. Po svojem notranjem smotru pa jo dogma zopet usmerjeno, da človekovo življenje ustvarja, ga usmerja in v višjo enotnost vodi. Poudaril je funkcijo dogme za individualno in obče-stveno življenje.
V drugem delu jo g. predavatelj govoril o katoliški ideji humanitelo, kakor jo dajo dogme o človeku in človeštvu in poudaril njeno teocentrično usmerjenost nasproti naturalistični humaniteti in humanilelnemu idealu. Po krščanskem prepričanju je bislvenu zveza mod ljubeznijo do bližnjega in do Boga, V zadnjem delu pn je pokazal na živi vzor prave človečnosti — Kristusa, Boga-človeka. Nravno življenje kristjana jc lako hoja za Kristusom
Prihodnji četrtek prodava prof. Fhrlich q
predmetu »Čudež in njegove potvorbe«,