Leto MIX Stev. 27 V Ljubljani, v nedeljo, 2. februarja i041 Polluhš plaisns t >oo-trpežljivo čakati, da si v danem momentu dajo svojo nevtralnost plačati. Je pa tako eno kakor drugo združeno z velikimi nevarnostmi. Pomisliti pa je tudi treba, da v bolgarskih Vedno bolj številne napovedi poskusa nemškega vdora v Anglijo Domnevanja ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov o načinu poskusa vdora so različna, a vsi so edini v tem, da ie blizu Halifax: »Hitler ne bo več dolgo čakal« Washington, 1. febr. t. Associated Press. Časnikarji so po govoru mornariškega ministra polkovnika Knoxa, ki je včeraj pred kongresnim zunanjepolitičnim odborom dejal, da bo v prihodnjih 60 do 90 dneh prišlo do velike angleške krize v zvezi s sedanjo vojno, obiskali angleškega veleposlanika lorda Halifaxa in ga vprašali, če ima kaj k temu pripomniti. Lord Halifax je odgovoril, »da ni navade, da bi poslaniki tolmačili izjave ministrov vlade, pri kateri so postavljeni, toda odgovoriti hoče na stavljeno vprašanje samo to, da on osebno nima nobenih obvestil o točnem številu dni, po katerih bo nastopil kritični trenutek v bitki za Anglijo. Zdi se mn pa, sodeč po položaju v Italiji in na Balkana, kakor tudi po notranjem položaju v Nemčiji sami, da bo morala Nemčija v najkrajšem časn napasti. Po njegovem mnenju ni verjetno, da bi Hitler Se dolgo čakal s svojim poskusom vdora na angleška tla.« Wa$hington, 1. febr. t. Associated Prees. Lord Halifax je imel davi nagovor na časnikarje, v katerem je izjavil, da je prepričan, da se s »hitrimi koraki bližamo veliki krizi ▼ bitki ta Anglijo. Toda vojna gre čez meje angleškega imperija. Ze davno je prestopila meje Evrope. Vojna postaja svetovna vojni v pravem pomenu besede in on je srečen, ko je v Združenih državah našel razpoloženje, ki ga prepričuje, da hoče v tej veliki svetovni vojni Amerika postati orožarna za demokracijo.* Churchill: »Dolge in težke preizkušnje« London, 1. februarja. Reuter: Predsednik vlade Churchill je govoril v Southamptonu in Je med drugim poudaril, da se je po zadnjih bojih položaj Italije zelo poslabšal in da te'daje Angležem oporo, da bodo pripravljeni za dolge in težke preizkušnje, ki bodo prišle. Ml bomo to težko delo obvladali. Obvladali ga bomo uspešno, toda kdaj in kako bo prišla naša zmaga, tega ne morem reči. Ko bomo to končali, tedaj bomo lahko rekli, da smo živeli v najslavnejši dobi, ki jo je dolga zgodovina Anglije doživela. AngSeški letalski strokovnjak o vdoru London, 1. febr. t. Reuter. Angleški letalski strokovnjak Oliver Steward je imel včeraj v radiu govor, v katerem je govoril o bližnji nemški ofenzivi proti Angliji. Steward je dejal, da nekateri ameriški opazovalci menijo, da bo Nemčija napadla s 35.000 letali. Tega Steward ne verjame. Številka se mu zdi pretirana. On še vedno vztraja pri svojem mnenju, da ima Nemčija 5 do 6000 letal prve črte, to se pravi letal, ki so takoj pripravljena za vojaške nastope. Morda ima Nemčija res 35.000 letal, toda všteta so vsa letala vseh vrst, tudi ona v rezervi in tista, ki za boj ie niso pripravljena. Pri napadu na Anglijo bi Nemčija seveda vrgla v borbo ogromno število letal, ki pa po njegovem mnenju ne more doseči 35.000. Pri do sedaj na-večjem nemškem napadu na angleška mesta je sodelovalo skupno samo 1000 letal. Nemški letalski napad pa je poleg od vremena odvisen tudi od tega, če bodo Nemci mogli uničiti vse pomorske dovoze v Anglijo. Zato je nemški državni kancler tudi kot prvo napovedal podmorniško vojno. S svojimi podmornicami in velikimi bombnimi letali Wulf-Focke bodo poskušali potopiti vse prevoze iz Amerike v Anglijo. Če se jim to ne posreči, potem Nemci nimajo izbire, marveč morajo napasti ob prvem dnevu, ko bo lepo vreme. Doslej se Nemcem kljub vsemu, kar so že poskusili, ni posrečilo uničiti letal, ki iz Amerike prihajajo v Anglijo. Izgubljena so bila skupno samo štiri letala. Tudi iz tega je treba sklepati, da morajo Nemci napasti čim prej, kajti sicer bodo Američani navlekli preveč vojnega materiala v Anglijo. Na koncu svojega govora je Stevvard dejal, da vreme v februarju ln v marcu ni ugodno za večje podvige v zraku in da bo šele v aprilu nastopilo bolj ugodno vreme, ki bo odprlo vrata za velike dogodke v zraku. Steward misli, da bodo Nemci pri svoji bližajoči se ofenzivi uporabljali neko novo letalo, ki bo lahko čakalo v velikanski višini. Obramba proti takšnim letalom je namreč zelo huda. Steward meni, da stoji Anglija pred dejstvom, da bo v prihodnjih dveh do treh mesecih napadena z najmanj 6000 sovražnimi letali nove vrste, ki bodo letela izredno visoko. Naloga angleške obrambe je jasna in mora biti temu primerna, obrambna in — napadalna. Francoski general: »Najprej letala, potem vojska« Vichy, 31. januarja. Havas: Razpravljajoč o možnosti izkrcanja nemških čet na britansko otočje pravi general Da v al v listu »Journal«, da bo ta napad, če bo do njega sploh prišlo, zasnovan na metodah, ki se bodo razlikova.e od tistih, katerih se je držal William Osvojitelj, ali pa Napoleon in se bo prevoz čet v večji meri izvedel z letali kakor pa po morju. Ce govorimo o letalstvu, pravi general Duval, pa zmerom mislimo na letala, ki so nam znana, kajti letalstvo ima pred seboj takšno možnost napredka, da je vsaka stvar mogoča. Napadalec utegne poskušati v prvi vrsti povzročiti presenečenje z uporabo velikega števila padalcev, nato po z uporabo prevoznih letal. Silovito bombardiranje življenjskih središč države utegne olajšati dejanje. Generalna operacija bo skrbno proučena in vsakdo bo imel svojo nalogo v izdelanem načrtu z namenom, da se druga sovražna država spravi v nered in popolnoma zmede. Tedaj bo nastopila vojska 200.000 do 300.000 mož, ki se bo izkrcala na v naprej določeni točki. Ta vojska bo dosegla odločilne uspehe nad razbitimi silami, ki ne bodo imele več možnosti preskrbe in prevoza. Admiral Raeder se zahvaljuje za podmornice Berlin, 31. januarja. DNB: Vrhovni poveljnik vojne mornarice veliki admiral dr. Raeder je izrazil v svojem dnevnem povelju zahvalo in priznanje vsem sodelavcem pri gradnji podmornic za njihovo odlično delo. V dnevnem povelju poudarja, da so delavci vojne mornarice, ki jim je bilo poverjeno iadelovanje podmornic v sodelovanju z ladjedelnicami in tvrdkami za oboroževanje, v neprimerno kratkem Času ustvarjali najboljše podmornic« na svetu, katere bodo vozili nem-fki mornarji v novo zmago. Berlin, 1. februarja, b. V zadnjem času so pogostokrat prerokovali dan nemškega vpada v Anglijo, Tako so pred kratkim govorili, da bo vpad takoj v začetku februarja. V Berlinu se za te in take vesti sploh ne menijo. Samo če jih objavi kaka večja časnikarska agencija ali službena radijska postaja, odgovorijo, da nihče ne more diktirati izvajanje načrtov ali smeri vojnih operacij nemškemu poveljništvu. Brez dvoma je bil sklep o nadaljnjih ukrepih Nemčije storjen že pri poslednjem sestanku Hitlerja in Mussolinija v Berchtesgadenu. Naziranje v Italiji Rim, 1. febr. m. V zvezi z današnjim vojnim položajem smatrajo v Rimu, da Be velika vojna odločitev že bliža in ne bomo dolgo čakali nanjo. Po vseh informacijah bo ta »pomlad prišla rano- S o prej kakor lansko leto«. Italija in Nemčija osfa za svoje večje akcije dobili popolne iniciative najkasneje do konec aprila. Časnikar Gayda trdi, da bo evropska vojna končana že letos. Po nemških vojnih načrtih bo bodoči napad usmerjen samo na eno stran. V tem letu je naznačeno bojišče v severni Afriki. Nemške in italijanske vojaške sile bodo usmerjene na tisto suho zemljo, ki zemljepisno ne pripada Evropi, ki pa si brez nje Evrope misliti ne moremo. Poučeni krogi zatrjujejo, da ne bo prišlo do nobene vojne pobude na zapadnih obalah Črnega morja. Spet miren dan na zahodni fronti Nemška poročila Berlin, 1. febr. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča, da so letalski oddelki včeraj izvršili naj>ade na vojaške cilje v Londonu in v Vzhodni Angliji. Pri tej priliki so bila zadeta velika skladišča petroleja v Southamptonu, kjer so izbruhnili požari. Na vzhodni angleški obali je bila težko zadeta neka sovražnikova trgovska ladja. Bojna letala so potopila zahodno od Irsko dve trgovski ladji s skupnimi 10.000 tonami. Izvedeno ie bilo tudi miniranje nekega angleškega pristanišča. — Sovražnik ni letel nad nemškim ozemljem, niti ne nad ozemljem zasedenih področij. Berlin, 1. febr. DNB: Nemška bojna letala so včeraj nadaljevala z akcijo proti raznim angleškim ladjam in pri tej priliki zabeležila vidne uspehe. Okrog 500 km severozahodno od Irske je bila zadeta angleška trgovska ladja »Rovanbank« (5000 ton), ki se je pretrgala na dva dela in se jH)topila. Neka druga trgovska ladja 5000 ton je bila jjotopljena 450 km severozahodno od Glas-gowa, neka tretja 3000 tonska ladja pa je bila težko zadeta jugozahodno od Harvicha v jugozahodni angleški obali. Smatrajo, da je tudi ta ladja izgubljena. Nemški bombniki so v nizkem poletu bombardirali neko 3000 tonsko ladjo, ki je bila v pristanišču Laveston na jugovzhodni angleški obalL Angleška poročila London, 1. lebr. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: V pretekli no5i jo priletelo nad Anglijo nekaj posameznih letal le r prvih večernih urah. Toda sovražnik bomb nI metal. Tudi angleški bombniki niso napravili nobenega poleta nad sovražnim ozemljem. London, 1. febr. Reuter: Letalsko ministrstvo javlja danes popoldne: Razen nekaj bomb, ki so padle na neko mesto v vzhodnem delu srednje Anglije, porušile nekaj zgradb, ubile eno osebo in jih nekaj ranile, so danes nad Anglijo ni nič zgodilo. — Nemško daljnostrelno topništvo je s Cap Gris Nez streljalo na Dover, toda škode ni napravilo nobene. V mesecu januarju je imel London 18 mirnih dni. Izgube v zraku v januarju po angleških računih London, 1. febr. Reuter: Po uradnih podatkih so znašale izgube angleškega in sovražnikovega letalstva v januarju sledeče: Nad Anglijo in angleškimi vodami Je bilo uničenih 23 nemških in eno angleško letalo. Nad sovražnikovim ozemljem in nad zasedenim ozemljem je bilo uničenih 70 nemških in 18 angleških letal. Nad morjem nI bilo zbito prav nobeno angleško letalo. Pri angleških spopadih je bilo zbitih 87 sovražnikovih letal, na tleh pa 97, medtem ko so angleške izgube znašale 14 letal, in sicer nad bojišči ob Sredozemskem morju, vštevši tudi Afriko, Albanijo in Malto. Bitke za postojanke v Albaniji Italijanska poročila Nekje v Italiji, .1. februarja. A A. (Štefani.) Službeno poročilo št. 232 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi: Grško bojišče: Običajno topniško ln patrolno delovanje. Naši bombniki so uspešno bombardirali z bombami malega kalibra zbiranje sovražnikovih čet. Med nočnim napadom naših rušilcev v Egej-skem morju jo naš rušilec, ki mu je poveljeval korvetni kapitan Francesco Mindelli, napadel sovražnikov konvoj. Zadeta je bila ena ladja z najmanj 10.000 tonami. Ta ladja se je potopila. Navzlic hudemu protinapadu so se naše enote vrnile nepoškodovane domov. Grška poročila Atene, 1. februarja. (Atenska agencija.) tJrad-no poročilo št. 97 glavnega stana grške vojske od 81. januarja so glasi: simpatijah poleg Nemčije in Italije nima nič manj važne vloge Sovjetska unija, ki jc v vojni vihri svojo politiko na balkanskem področju takoj usmerfla v to, da bi bolgarski narod videl v ljudskih komisarjih, oziroma v šefu Sovjetske unije istega zaščitnika, kakor je bila dinastija Romanovih. Tako »ratniki« kakor demokrati in komunisti so edini v tem, da Bolgarija ne sme začeti ničesar brez Sovjetske unije ali celo proti njej. Politika, ki jo je bil lansko leto takratni namestnik komisarja za zunanjo politiko, Potjomkin, začrtal v sporazumu z bolgarskim carjem, ie do danes ostala in bo skoraj gotovo ostala tudi nadalje politika bolgarskih vlad, in Rngrjninov jp to v svojem govoru podčrtal. To pa je bila tudi politika ka- bineta prof. Filova in v sobranju se je večkrat izrazilo geslo, da bodo Bolgari marširali samo, če jim bo to svetovala oziroma dovolila Moskva. V tem slučaju namreč menijo, da se Turčije nimajo bati. Dozdaj Moskva takega nasveta ni dala in tudi ne vemo, kdaj ga bo, in ali ga sploh bo, zakaj Kremlj o svojih namerah, kakor vemo, trdovratno molči. Zato so Bolgarom kljub njihovim simpatijam za velesile osi in njihovi nameri, da se usmerijo po novem redu, roke vezane. Kdor se je že tolikokrat opekel, ta se boji ognja. Je pa govor Bagrjanova zbudil veliko pozornost povsod in še večja pozornost bo spremljala dogodke, ki mu bodo sledili. Smer je jasna, ne ve se pa, na kakšen način se bo realizirala. Naše čete so se ves dan bojevale in dosegle uspehe. Ti boji so se razvijali v goratem predelu v višini nad 1900 m. Zavzele so važne postojanke. Ob tej priliki je bilo ujetih 150 sovražnikov. Na neki drugi točki bojišča je sovražnik ponoči poskušal napasti s tanki, toda ta napad je bil zadržan. Uradno poročilo za notranjo varnost z dne 81. januarja pravi, da ni bilo nobenih dogodkov v notranjosti države. Vladni tolmač je na konferenci tiska razlagal, kako 60 Grki v zadnjih 4 dneh junaško odbili 4 velike .italijanske napade, pri katerih so sodelovali tudi tanki. Grki da so napado odbili in t a n -kovske oddelke delno uničili, delno pa razpršili in zapodili nazaj. Glavni teh napadov so bili pri T e p e 1 e n i j u , eden pa je bil ob morski obali. Grki so sedaj zasedli nove, bolj ugodne postojanke, iz katerih so pregnali nasprotnika. Nasprotnik se umika na cesti iz Tepclenija proti Va-loni. Na severnem bojišču pri Podgradeu je bil hud topnfški ogenj, ki mu je sledil napad italijanske pehote, a je bil zadržan. Atene, 1. februarja, t. (AP.) Grško časopisje danes jelo razsežno jx>roča o zadnjih grških uspehih in poudarja, da so 6e italijanske čete po odbitih napadih morale vrniti celo mimo svojih prvotnih j>ostojank, s katerih so napad začele. Grški listi poudarjajo, da so ti uspehi najlepši venec, ki ga je mogla grška armada poloiitf na grob svojega velikega vojskovodje Metaksasa, Atene, 1. februarja, t (Atenska agencija.) Angleško letalsko poveljstvo poroča: Skupina angleških bombnikov je bombardirala Dukja 14 km severno od Tepelenija in povzročila razdejanje. S strojnicami so obstreljevala italijanske čete, ki so prihajale iz svojih šotorov. Vsa letala so se vrnila. Zagrebška vremnnsk« napoved: Oblačna pom« s®pisM 11 Nenadna vladna kriza v Bolgariji Pomen slovenskih ministrov v vladi Pod tem naslovom prinaša šibeniški list »Nova Tribuna« Iz Belgrada daljši članek, kjer govori o vstopu slovenskih dveh ministrov v vlado ter mimogrede obravnava tudi vprašanje »klerikaliz-ma<. Potem pa pravi: »V Jugoslaviji ni in no more biti katoliških strank po vzgledu nekdanjih strank drugod. V Jugoslaviji ni prostora za kle-rikalizem. 00. dr. Kulovec in dr. Krek (zadnji sploh ni duhovnik) pripadata tisti skupini javnih delavcev, ki vse svoje javno delovanje naslanja na moralno načelo, katero Izhaja lz katoliškega nauka... Pri nas ne moremo govoriti o zlorabi oblasti od strani »popove, kakor nevedneži tako radi Imenujejo »klerokratijo«. Bolj primerno bi bilo, ko bi govorili o »advokatokratijic. Pisec teh vrst kot Hrvat nikakor ni bil zadovoljen z delovanjem rajnega dr. Korošca. Vendar mu to ne more onemogočiti, da bi se globoko ne priklonil pred nesebičnostjo duhovnika dr. Antona Korošca, ki je bil dolga leta minister, predsednik vlade itd., ki pa mu je komisija po smrti ugotovila vse svetno premoženje v znesku 11.000 din. I'rl katerem advokatu, inženirju, zdravniku bi mogli kaj takega ugotoviti? GO. dr. Kulovec in dr. Krek sta zastopnika takih elementov v našem javnem življenju, kakršnih dandanes najbolj potrebujemo.« Hrvatska slavnost v Dubrovniku Pravnik sv. Vlaha (sv. Blaža) je v Dubrovniku vsako leto pravi narodni praznik. Letos se bo tega praznika udeležila vsa uradna Hrvatska z banom in hrvatskim nadškofom na čelu. Hrvatski Dnevnik prinaša uvodnik, kjer na koncu pravi: »Prihod tako uglednih zastopnikov hrvatskega naroda v Dubrovnik nima propagandnega pomena. V Dubrovniku ni treba hrvatske propagande, ker ker je Dubrovnik prav tako hrvatsko mesto kakor Zagreb. Zagrebčani prihajajo v Dubrovnik manifestirat veseli dogodek združitve Dubrovnika s Hrvatsko, da izrazijo svoje spoštovanje sv. Vlahu, zaščitniku Dubrovnika in njegove svobode, ter manifestirajo silno voljo hrvatskega naroda, živeti v polni in neokrnjeni svobodi. Zaradi tega praznovanje sv. Vlaha letos ne bo imelo krajevnega pomena, marveč se bo spremenilo v splošno narodno slovesnost, v himno svobode, ki je za njo vredno ne le živeti, marveč tudi umreti.« Nato članek slavi imena Gunduliča, Palmotiča, Buniča in Menčetlča, ki so bili 1/, slavnega Dubrovnika ter navaja Palmotičeve besede, da s porazom splošne blaginje pada tudi zasebna blaginja. Pomočnik prosvetnega ministra izjavlja Kakor smo že poročali, Je bil za pomočnika prosvetnega ministra imenovan bivši narodni poslanec Mita Dlmitrijevič, ki je pred diktaturo bil član radikalne stranke, pa je bil tudi pozneje dvakrat izvoljen za poslanca. Ta mož je imel ie lela 1925. ozke stike s tedanjim hrvatskim voditeljem Stjepanom Radičem. Zdaj je »Hrvatskemu Dnevniku« dal izjavo, kjer pravi: »Te dni se s posebnim spoštovanjem spominjam, da je prva zamisel, naj bi jaz vstopil v prosvetno ministrstvo kot državni podtajnik, prišla od Sljepana Radiča. V tem smislu je Štjepan Radič tudi predlagal, naj bi jaz bil imenovan za to mesto. Toda strankarska nestrpnost ravno naših radikalov je to kombinacijo preprečila. V nekem pismu, ki ga Je bil rajni stjepan Radič pisal Pavlu RadiČu, ki imam Izvirnik tistega pisma še shranjen ter sem ga pokazal tudi predsedniku dr. Mačku, je rečeno, da bi v tem času po prvem sklenjenem sporazumu moje sodelovanje v ministrstvu ob rajnem Stjepanu Ra-diču bilo koristno in potrebno, da bi se ohranil tedaj (leta 1925.) sklenjeni sporazum. Zal pa je to takrat bilo preprečeno. Toda to delo za utrditev sporazuma ho za mene potrdilo vseh mojih dosedanjih idej in mojega navdušenja.« Frankovci rovarijo na Hrvatskem Sarajevski »Jugoslavenski list« piše o položaju na Hrvatskem: »V banovini Hrvatski je prava povodenj nezakonite literature. Zlasti frankovci živahno izdajajo skrivne letake. Frankovci se pri tem poslužujejo vseh mogočih sredstev, da bi zanesli strup v najširše sloje, kateri odobravajo politiko narodnega sporazuma ter sodelovanje s Srbi in Slovenci. Zdaj hrvatsko časopisje prinaša izjavo znane tekstilne tovarne »Mautner d. d.« v Zagrebu, ki pravi, da so neki docela neznani ljudje zlorabili našo tvrdko za razširjanje svojih političnih ciljev. Svoje politične letake so namreč razpošiljali v kuvertah za našo tvrdko. Kuverte oa ao naročili brez naše vednosti.« Srbski list o delovanju pravoslavne duhovščine Zagrebška »Nova srpska riječ« prinaša članek z naslovom »Cerkev in vas«, kjer med drugim takole pravi: »Čeprav Srbin ne hodi velikokrat v cerkev, vendar ima rad cerkveni hram, da je ta hram v vsem vzoren ter da Ima dobrega svečenika, ki pravilno po Kristusovem nauku izvršuje svojo dolžnost. Srbski kmet ne bo opustil nobenega cerkvenega ali verskega obreda. Mnogo bo žrtvoval za svojo cerkev, če je taka potreba. Kjer svečenik vzorno opravlja svojo dolžnost po načelih Kristusovega nnuka, tam je živa cerkev močnejša. 7.al pa se mnogo naših vasi ne more pohvalili, da bi imele tako svečenike. Večina svečenikov ne deluje v narodu skoraj nič več razen čisto verskih obredov. To nI dovolj. Svečenik ja najbližji narodni lntellgent in ljudski zdravnik. Njegova naloga je poleg duhovnega zdravljenja in vzgajanja svojih vernikov delovati tudi izobiaževalno pri kmetih, da bi jih gospodarsko dvignil. Zlasti je treba brigati se za narodno vzgojo. Potem pa se ne bo dogajalo, da bi se Srbin iz Like in Korduna bal povedati, da Je Srbin ter na mesto tega pravi, da je »pravoslavni«. — Noben list na Jugu se ne spotika zaradi takega pisanja srbskega lista o nalogah pravoslavne duhovščine. Pri nas pa, kjer slovenska katoliška duhovščina že dolga deset lelja dela tako, kakor pisec zdaj želi od pravoslavne duhovščine, pri nas pa lo imenujejo »kle-rikalizem«. članek o potrebi molka Glasilo kočevskih Nemcev »Gottscheer Zeituni« prinaša med drugim tudi mastno tiskan in debelo obrobljen člančič o molku, kjer med drugim tudi tole pravi: »Le vrabci čvekajo o vsakem dogodku na cesti. Le slare babe ne znajo brzdati svojih gobcev. Hočemo voditeljev in ne starih bab. Hočemo več molka. Skrbi te, da bi se kdaj pokazala potreba govoriti? Umevno. Tudi oovoriti zna vodja, če je treba govoriti. Toda govoriti znajo vsi, molčati pa ne. Morda bo ta aH oni ie kdaj nostal vodja. Če se bo navadil molčati.« Kralj Boris odstopa vlade dr. Filova nI spreiel Sofija, 1. febr. f. (Posebno poročilo). V Sofiji je naenkrat izbruhnila vladna kriza. Da se bo nekaj zgodilo, je bilo po zadnjem govoru ministrskega predsednika Filova, ko je podčrtal nevtralno zadržanje Bolgarije, pričakovati. Da se bo zgodilo tako hitro, tudi tisti, ki so mislili, da so dobro poučeni o položaju vlade, niso pričakovali. Na včerajšnjem zasedanju sobranja j* namreč kmetijski minister Bagrjanov pri proučevanju proračuna za kmetijstvo imel govor, v katerem je kot član vlade napadel delo vlade in zahteval temeljite spremembe v notranjem režimu v Bolgariji. Vladi po tem govoru ni preostalo nič drugega, kakor da objavi krizo. Tisti del govora kmetijskega ministra, ki te je šele nedavno vrnil z dolgega potovanja po Nemčiji in Italiji in katerega Ime je že pri zadnji bolgarski krizi bilo imenovano kot ime naslednika sedanjega predsednika vlade, se glasi: »Popolnoma se zavedam, da ie nihče Izmed nas ni deloval v bolj usodnih dneh, kakor so dnevi, v katerih smo mi poklicani, da delamo. Svet koraka dalje. Napravil je enega največjih svofib korakov napredku. Tega koraka mi ne bomo ustavljali, kajti borba, ki se fe začela, fe tako velikanska, da daleč presega naše majhne moči.« Bagrjanov je nato govoril o bolgarskem kme- tijstvu ter o načrtnem delu, k! sta ga na polju kmetijstva opravili Nemčija in Italija. V teh dveh državah je že en stalni zastopnik kmetijskega ministrstva, da osebno opazuje razvoj poskusov, ki jih delata Nemčija in Italija za dvig svojega kmetijstva. Tudi sam je obiskal obe državi in sam osebno proučeval načrte in praktične poskuse, ki jih tamkaj delajo. Spoznal je, da je tudi Bolgariji potrebno takšno delo. Novo delo, načrtno delo, ki snuje na širokih področjih, z velikimi sredstvi in z očmi obrnjenimi v daljno bodočnost. Na podlagi teh opazovanj, da je predložil vladi obsežne načrte, po katerih bi mogli s sorazmerno majhnimi trudi pridobiti od 8 do 12 milijonov ha nove plodne zemlje, predložil je nadaljnje načrte za načrtno kmetijsko proizvodnjo po nemiklh zamislih, da bi se na ta način dosegla ustalitev cen In socialna izra\-nava vseh slojev. Bolgarija nima pravičnega gospodarskega reda. Zato teži za novim redom, za boljšim in bolj pravičnim. Treba bo. da se Bolgarija e vfo dušo prikliuči temu novemu sedu. »Veliki viharji besne okrog nas, Je zaključil Bagrjanov, okrog nas, zraven nas In morda tudi nad nami. Vztrajali bomo samo tedaj, če bomo organizirani kot enota. Le tako bomo dočakali novi red, novi svet. Ne pravim nov« države, ampak novi svet Vem čakaj nem se tako izrazil. Prepričan sem, da svet, ki pride jutri, da red, ki prihaja, ne bo ▼ ničemer slabši in nepopolnejšl od včerajšnjega, ki odhaja.« Takoj po Bagrjanovem govoru je odstopil trgovinski minister Žago rov, nakar je predsednik vlade Filov po seji sobrinia sklical sejo ministrskega sveta, kjer so obravnavali novo nastali položaj. Sklenjeno je bilo, da bo predsednik vlade kralju Borisu izročil odstop vse vlade. V bolgarskih političnih krogih, kakor tudi v inozemskih diplomatičnih krogih spravljajo nenadni nastop ministra Bagrjanova, ki je sprožil vladno krizo, v tesno zvezo e tem, da je v Sofiji bolgarski poelanek v Berlinu Draganov, ki je šele pred dvema dnevoma zapustil bolgarsko prestolnico in se vrnil nazaj v Berlin. Dva dni za njegovim odhodom je, kakor po tajnem dogovoru, Bagrjanov nastopil v sobraniu proti vladi ter je s tem •prožil vladno krizo, iz katere skoraj ne more biti drugega izhoda, kakor da kralj Boris poveri mandat za novo vlado Bagrjanovu samemu. Nemčija in Italija bi imeli v vlado, ki bi ji predsedoval Bagrjanov, polno zaupanje. Sofija, t. febr. t. Kralj Boris, kateremu je predsednik vlade dr. Filov izročil odstop svoje vlade, odstopa ni sprejel. Krize vlade torej ne bo. Jntri bodo številni ministri imeli zborovanja po raznih mestih Bolgarije. Začetek hujših bojev v Libiji Maršal Graziani bo z vsemi silami branil Benghazl Italijanska poročila Nekje v Italiji, 1. februarja, t. Poročilo št. 232 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: Cirenaika: Naše oklepne enote so izvedle napad južno od Oabela. Odbiti so bili sovražnikovi napadi. Naše letalstvo je bombardiralo sovražnikove postojanke. Vzhodna Afrika: Na severnem delu bojišča se borba nadaljuje. Med ogorčenimi borbami so naše hrabre čete iz domovine in iz kolonij prizadejale sovražniku težke izgube. Tudi naše izgube so občutne. Letalstvo je z velikim uspehom sodelovalo pri tej borbi. Angleška poročila Kairo, L februarja, t Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo vzhodne armade poroča: Libija: Zahodno od Derne smo vedno v močnem stiku z nasprotnikom. Eritreja: Svoj stik s sovražnikom smo na področju Agordata povečali. Na drugih bojiščih nič novega. Kairo, T. februarja. Reuter. Letalsko poveljstvo angleške vzhodne armade poroča: Angleški bombniki so v noči od petka na soboto bombardirali pristanišče v Tripolisu, kjer so bombe uničile in potopile eno 8000 tonsko in eno 4000 tonsko ladjo, eno 8000 tonsko pa poškodovale. Bombe so padle tudi na pristanišče za vodila letala ter jih nekaj razdejale, dfuge bombe spa so razdejale lope za vodna letala. Zaradi noči ni bilo mogoče opaziti, če so bila letala v njih. Na carinskem pomolu so nastali požari, kakor tudi na južnem pomolu. Protiletalsko topništvo je srdito delovalo. V Libiji smo bombardirali letališče v Barce, kamor je bilo vrženih več sto zažigatmh in rušilnih bomb. Bombe so eksplodirale sredi letalskih lop in drugih stavb. Dve letali sta bili zažgani na tleh. Skupina naših bombnikov je s strojnicami obstreljevala sovražne vojaške kolone iti so pri tej priložnosti naša letala sestrelila enega sovražnega lovca. V Vzhodni Afriki so naša letala s strojnicami obstreljevala 4 nasprotnikove bombnike na letališču v Teramni (južno od Asmare) in tri uničila. Bombardirano je bilo tudi prevozno in blagovno skladišče v Asabu. Vsa naša letala so se s teh poletov vrnila nepoškodovana. Reuterjev vojaški dopisnik pristavlja k temu poročilu, da so angleške čete zahodno od Derne tako na obalni cesti proti Appoloniji, kakor na cesti zahodno od Mekellija v boju z nasprotnikom. V Eritreji pa angleške čete potiskajo nasprotnika nazaj po železniški progi, ki jo trdovratno brani, ker je to njegova velika življenjska žila z Massavo ob Rdečem morju. Če uradno poročilo nič ne poroča z drugih bojišč, to ne pomeni, da se nič ni zgodilo, marveč, da angleške čete razširjajo področje svojih napadov na sovražnem ozemlju. Boji zahodno od Derne Kairo, 1. februarja, t. Reuterjev poročevalec javlja iz Derne, da je prišlo zahodno od Derne do precej hudih spopadov med napredujočimi angleškimi kolonami 111 italijansko divizijo, ki se je umaknila iz Derne in se utrdila na zahodni strani velikega rečnega korita, ki se začenja ob obali, kakšnih 60 km daleč od Derne ter dela globoko zarezo v hribovito ozemlje Džebela na jugu. Prišlo je do hudih topniških dvobojev. Toda opaziti je bilo, da nasprotnik ne razpolaga z dovoljnim strelivom. Angleško vojno vodstvo je mnenja, da ima ta kolona samo to nalogo, da napredovanje Angležev zadržuje, da bi maršalu O r a z i a n i j n dala čas, da se pri Bengaziju pripravi na obrambo. Izvicfniška letala, ki so preletela ozemlje nad Bengazijem, poročajo, da so videla tamkaj obsežno zbiranje italijanskih čet in mrzlično gradnjo utrdb na obsežnem prostoru pred Bengazijem. Po vsej verjetnosti bodo Italijani pred Ben- gazijem storili vse, kar morejo, da zadrže Angleže. Ni znano, če se tudi že nemško letalstvo nahaja na področju Bengazija. Če je res, se bo kmalu pokazalo. Angleško vojno vodstvo postopa pri svojem napredovanju po vsej Libiji skrajno previdno in preudarno« tako da se ne bi moglo nikoli zgoditi, da bi bile angleške napredujoče kolone nalašč izvabljene v kakšno zasedo, kjer bi jih nasprotnik mogel uničiti. Napredovanje je nekoliko bolj počasno, toda zato je vse, kar je zasedenega, trdno in angleška vojska tako rekoč »nosi s seboj vse utrdbe, koder se pomika«, kakor se je izrazila visoka angleška vojaška osebnost Mračni odnošaji med Francijo in Nemčijo Hitler je v svojem pismu maršalu Petainu namignil o potrebi »strategičnega sodelovanja« Bem, 1 febr. L AFI. Po poročilih lz Vichyj'a francoska vlada še vedno ni objavila vsebine pisma, ki ga je nemškt voditelj Hitler pisal maršalu Petainu in ki ga je iz Berlina prinesel v Francijo zastopnik maršala Petaina v Parizu, grol de B r i n o n. Toda iz krogov, ki so blizu vlade, se širi mnenje, da je Hitlerjevo pismo stroge vsebine. Nemški koncler da jemlje na znanje izjavo ariala Petaina, da hoče sodelovati z Nemčijo. Toda Hitler da bi rad to sodelovanje videl na praktičnem polju. Sodelovanj« mora postati bolj delovno. Hitlerjevo pitmo omenja, da so za to potrebne spremembe v francoski vladi, v katero morajo vstopiti osebnosti, ki imajo voljo za dejansko in dejavno sodelovanje z Nemčijo. V drugem delu pisma je tudi zelo jasen migljaj na »strategični položaj ▼ Sredozemskem morju«, kjer da bi Francija lahko praktično dokazala svojo voljo do sodelovanja. Francija da bo na tem področju morala sodelovati v francoski Tuniziji, v pismu baje ni omenjeno, toda je jasno mišljeno, kakor sledi iz vse vsebine Hitlerjevega sporočila. V Vichyju so sedaj 6talni posveti maršala Petaina z njegovimi sotrudniki. Najbrž bo prišel v Vi-chy tudi nemški veleposlanik v Parizu Abetz, kakor hitro bodo razgovori dozoreli v jasne odločitve. Za enkrat maršal Petain vztraja pri svojem stališču, da urejujejo okvir sodelovanja z Nemčijo predpisi pogodbe o premirju, ki jo je diktirala Nemčija in jo je Francija podpisala brezpogojno. V pogodbi o premirju pa je določno zapisano, da velesili osišča francoskega vojnega brodovja ne bosta uporabljali v borbi proti Angliji, in vse afriško ozemlje je bilo v tej pogodbi izrecno potrjeno kot francosko ozemlje, ki se ga velesili osišča ne bosta posluževali kot vojnega področja. Ker pa ni verjetno, da bi Gtališče maršala Petaina zmagalo, predvidevajo sedaj tri različne možno6tii 1. da bo s pomočjo Nemčije v Parizu sestavljena posebna francoska vlada za zasedeno Francijo, pod predeedništvom Lavala; 2. da Nemčija in Italija zasedeta še nezasedeni del francoskega ozemlja; 3. da st vzameta Bizerto v Tuniziji kot poroštvo, da bo Francija mina in pc^lušna. Ziirich, 1. februarja, b. Po poročilih iz VI-chyja pripisujejo velik pomen današnjemu obisku kardinala flerliera v Vichyju. Kardinal je poročal o svojih razgovorih s sv, očetom, kateri v interesu vsepa krščanstva želi, da bi se čimprej sklenil pravičen mir. Kardinal Gerller bo imel Jutri v Lyonu govor o svojem obisku v Rimu. Prijateljstvo Madjarske in Jugoslavije Lepe besede madiarskega ministrskega predsednika Budimpešta, 1. lebruarja. b. Na zadnji seji zunanjepolitičnega odbora senata in parlamenta ie predsednik vlade grol Teleky med drugim poudaril, da je bil pokojni minister grof Csaky zaradi svoje bolezni, ki se je po potovanju v Belgrad samo poslabšala, preprečen, da poda račun o madžarsko-jugoslovanskem prijateljstvu. Sedaj, ko ta sporazum prihaja v parlament na končno ratifikacijo, je moja dolžnost, je rekel grof Teleky, da prikažem zamisli tega sporazuma in verjetne posledice. Sledi mad-žarsko-jugoslovanskega prijateljstva segajo v davna stoletja. Od davnine vlada globoka simpatija med madžarskim in jugoslovanskim ljudstvom, oba naroda sta bila junaška naroda. Oba sta se večkrat medsebojno borila, toda pogosto sla bila tudi v tesnih državnih zvezah zvezana med seboj in sta drug drugega visoko cenila in spoštovala. V dneh po svetovni vojni sinu nekaj časa bili proti Srbom nenaklonjeni. Potem pa so se srbsko-madžarski odnošaji poboljšali. Vlaaa v Segedinu Je prejela izraze simpatij samo iz Jugoslavije. Potem J« priiel znameniti govor v Mohaču, katerega je imel leta 1926. regent H o r t b y in ta govor sta omenila oba zunanja ministra v Belgradu v svojih zdravi«ab pri podpisovanju nakla, prikazujoč ga kot dejstvo, ki jc omogočilo bazo za sodelovanje in politiko sporazuma. Ti dve zdravici sta vsem v živem spominu. Potem se je ozračje razvijalo še naprej v prijateljski smeri in to miroljubno prijateljsko ozračje je omogočilo, da tudi formalno damo izraza medsebojnim simpatijam in skupnim koristim dveb sosedov, in da s tem prijateljstvo in sodelovanje v bodočnosti še bolj zgradimo. Ta pakt ni važen samo z madžarskega, temveč tudi s splošnega evropskega staliSča. S tem smo napravili evropskemu miru veliko uslugo, obenem pa smo ostali v soglasju s cilji osiščnih sil, katere želijo miroljubno rešitev evropskega «nnr», Telekviev govor ie bil sprejet z velikim odobravanjem Vseh prisotnih. Weygandov poziv Alžlr, 1. januarja, t. General Weygand je imel nocoj govor v alžirskem radiu. General Weygand, ki je vrhovni poveljnik francoskih čet v francoski Afriki, je v svojem govoru dejal, da naj vsi, ki ga poslušajo, zvesto ostanejo pri vladi maršala Petaina, da naj se ne pustijo begati od nobenih govoric, ki jih širi samo propaganda, ki bi rada ustvarila nered. General Weygand je napovedal, da bo z najstrožjimi ukrepi zatrl vsako takšno propagando. Komunistični razmah v Franciji Vichy, 1. febr. Havas: List »Tempe« objavlja uvodnik, v katerem piše o »tališču komunistov do strokovnih zvez in pravi med drugim: Tajnim organizacijam bivše komunistične stranke so poslali navodila, v katerih jim ukazujejo, da naj s svojim delom ovirajo in pobijajo sleherno delovanje za socialno pomirjenje in za sodelovanje med razredi, kakor je to nasvetoval maršal Petain. — Osrednji odbor izjavlja, da lahko komunisti Svojo revolucionarno oalogo opravljajo samo teda|, če bodo v stalnem stiku z organizacijami delavstva. Zato jc £rlšel čas, da komunisti gredo v strokovne zveze i da prevzamejo vodstvo teh strokovnih zvez. Razmere so ugodne za novo in uspešno delo komunistov, Marsikaj se da izrabiti proti sedanjemu režimu, zlasti pa gospodarsko in socialno stanje, brezposelnost in ogromno pomanjkanje raznih potrebščin itd. Gonja se mora razvijati tako, da naj se v strokovne zveze vrnejo vsi tisti delavci, ki so jih zapustili, proti sedanjim voditeljem strokovnih zvez s* mora začeti izvajanje reformlstlčnih zahtev. Sedanji voditelji strokovnih zvez bodo odklanjali vpise komunističnih pristašev, toda komunisti morajo .doseči to, da prevzamejo vodstvo strokovnih zvez v svoje roke. Willkie nazaj v Ameriko London, 1. februarja, t. Associated Press. Wen-dell VCiUlde, Rooseveltov protikandidat pri zadnjih volitvah, ki se sedaj že teden dni nahaja v_ Angliji, kjer si je ogledal vse, kar je hotel videti, je danes izjavil, da Škotske in Irske ne bo več mogel obiskati, ker ga je Hull poklical nazaj v Ameriko. Mudi se mu nazaj v Ameriko, ker mora poročati Rooseveltu ter izpovedati svoje mnenje pred kongresom z ozirom na zakonski predlog o neomejeni pomoči Angliji. Willkie je izjavil časnikarjem, da je dosti videl in tla odhaja z jasnim mnenjem. V Ameriki bo zastavil ves svoj vpliv, da dobi Anghia čim večjo in čim hitrejšo pomoč; Anglijo zapušča z občudovanjem za trdne živce angleškega naroda wi za odločnost, da prenese vse za zmago. Osebne novice „ , Belgrad, 1. lebruarja. Napredoval je v 7. skup. Anton Breznik, proiesor v Užicah; upokojen je Miha Prezelj pri oddelku za TOI kr. banske uprave v Ljubljajii. Drž. prvenstvo v hokeju VSD VaražtHn :SK Palid 7:0 (2:0, 2:0, 8:0) Ljubljana, 1. februarja. Danes so se pričele na ilirijanskem drsališču hokej tekme za državno prvenstvo. Kot prvi par sta se srečala VSD Varaždin, to je prvak Hrvatske, proti prvaku Srbije SK Paliču iz Subotice. Tekma sama ni nudila tistega, kar smo vajeni videti pri hokeju na ledu. Oba nasprotnika sta začetnika v hokeju in jima manjka tehnike ter osnovnega drsanja. V prvi tretjini je bil SK Palič v premoči, toda Varazdinci so streljali in delali gole. V drugi tretjini je bila igra bolj izenačena In živahnejša. V zadnji tretjini je bila igra Še bolj odprta, napadati so poskušali oboji, toda SK PaliČ ni imel sreče. Za danaHnji poraz Paliča nosi krivdo vratar, ki nI ubranil niti najlažjega strel«"