AMERICAN iN SPIRIT FOREIGN
L	1 IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	DAILY NEWSPAPER
- NO. 25		CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, JANUARY 30, 1941	, LETO XLIV. — VOL. XCLIV.
Nocoj ste vabljeni na Rooseveltov ples!
arietni program bo nudil mnogo zabave in razvedrila >0 programu sledi ples ob najboljši
godbi naših umetnikov
V VI/
m- J- Lausche, Mary Udovich, Josie Lausche-Welf
#vdito -ansko leto' -le tudi n0C0J takozvani "Rooseveltov ples" l^ostan^" Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. čisti I Lank te prireditve °re v sklad za pobijanje otroške paralizi pol skp leto Je znašala nabrana vsota $500.00. n Stop;i ^ °"^ajnega plesa bo podan tudi sledeč program. Najprej ,Jf, j, Umetniki na harmonike in sicer vodje orkestrov: Kri-j i|th,gn vič> Malovašič, Pecon, Rožanc, Schule, Schneller, Trebar, Vadnal in drugi. Skupina bo pod osebnim
hnnv'" Dr'a®esa mojstra dr. Wm. J. Lauscheta, kateremu asistira : "<?con.
sin 'dolnu £ nastop pevskega radio kvarteta: John Kovačič, ■a i| Lil"; Pore' Eddie Seiffert in John Strnisha. do'iensk^U in ^kert Ulle, mlada slovenska umetnika, zaplešeta e plese.
<e $ en

astop
umetniških plesalk: Marion Novak, Peggy Robin-
Wilson.
^	baritonist Louis Grdina v soli.
$ Pj..',. c'1neller zaigra solo točke na harmoniko. ogabviCh')Ul)ljeni naŠi slovenski Peyki, Josie Lausche-Welf in Mary
a jI Kot	več slovenskih narodnih pesmi.
nOs!(e.	in edini govornik nastopi sodnik Frank J. Lau-
jj^ Vsega programa bo John J. Grdina. Vse potrebno na
tki Sta Pripravila Matt Grdina in Frank Jakšič Jr. Pred-I 2a?r',rravljalnega odbora je John Gornik. 1ljen Programa bo nocoj ob osmih. Narod je prijazno
NE B0
f * rQi,l v.

Kanada. — Pred kiftaLJ6 umrla Mrs. Boivin HCS 89 let. Zapustila je jj^ve v Vlln° sorodstvo: štiri
aA	77 ™ukov in
.riAu&l^ v Girardu
du- 'St>2 :oven8ka Bistrica, št. 3n0v prire<ii v soboto večer e®elico v Slovenskem na-
Girard- O-
fazno °V popularni orkester. Veian ,So Vabljena društva iz ■ smiles • Barbertona> Warre Pablje! ln seveda, najbolj pa a. a VSa girardska nasel-
L&^fen sestanek
0Povin ' Pobirate oglase in Pridu Zai sPominsko knji-nih v e v soboto zvečer ob 11 na t. ovenski društveni ^ecber Ave.
t je Voke, 1245 E. 59 n- Na«1 ameriški držav
Naše čestitke!
Q.
Ameriški poročevalec v Belgradu kaznovan
New York. — Winston Bur-dett, ki poroča v Ameriko novi ce iz Belgrada po radiu, je bil kaznovan s tem, da začasno ne sme pošiljati novic iz Jugoslavije. Burdett je poročal v nedeljo o uličnih izgredih v Milanu in Turinu in jugoslovanska vlada zdaj zadevo preiskuje, da izve, kdo je dal Burdettu te informacije.
V počast Al Milnarju
V	sredo 12. februarja priredijo prijatelji slovenskega žogo metnega igralca Al Milnerja banket in plesno zabavo v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. V par dneh bodo vstopni ce že v predprodaji in prijatelji tega športa so vabljeni, da sežejo po njih.
Osmina
V	petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica kot osmina za pokojnim Frank Pir-natom. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Hitler pošilja armado proti jugu Anglija upa, da ni več nevarnosti invazije
Niemško letalstvio ^pripravlja baze v Romuniji, Bolgariji in Italiji
London, 29. jan. — Angleška vojaška avtoriteta je danes izjavila, da je postala nemška armada tako aktivna v Romuniji, Bolgariji in Italiji, da se lahko računa, da je Hitler obrnil pozornost od Anglije in se pripravlja za udar na jugu.
Nemški mehaniki in tehniške čete delajo noč in dan na zrako-plovnih pristanih v Bolgariji. V Romuniji ima Nemčija zdaj 10 divizij vojaštva in v Italijo hite vedno nove letalske čete. To kaže, da se Hitler pripravlja na pohod na Solun v Grčiji, s čemer bi odrezal grško armado v Albaniji od doma.
Vse to znači, da vidi Hitler zdaj večjo nevarnost v Sredozemlju kot v Angliji in da je opustil, vsaj začasno, splošen napad na Anglijo.
-o-
Iz zadružne letne seje
Delničarji so pazljivo sledili poročilom. Seja je sklenila, da se ustanovi prosvetni odsek Zadruge, čigar naloga bo bolj intenzivno oglaševanje in druga reklama v korist zadruštva. Delničarji so sklenili, da so 100% za stavkarje pri Apex Co., ker se zavedajo, da je to njih boj in njih zmaga. Prizadetim odjemalcem bo stala Zadruga ob strani moralno in gmotno. Za dve leti so bili izvoljeni v direktor i j : Andy (Gorjanc, Frank Beck, Louis Ižanc, Anton Malo-vasich, Mrs. Mary Ižanc, Fanny Novak in Jack Zakovšek. Za namestnike so se priglasili: Andy Božič in Vinko Godina.
Odbor Skupnih društev
Skupna društva fare sv. Vida imajo za letos sledeči odbor: Predsednik Louis Erste, podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St., blagajnik .Frank Svegel, zapis-nikarica Mary Otoničar; nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frances Kure in Frank Skerl.
Hud tast!
Kot trdijo poročila, je poslal Mussolini \svojega zeta, zunanjega ministra dana, na fronto kot poveljnika letalskega škadrona. Baje ga je hotel s tem Musso-linini kaznovati, ker je menda Ciano zahteval vojno z Grčijo. To se razume, da bo moral nositi fijasko nekdo drugi, slavo bi bil spravil pa že Mussolini. Se reče, saj je Ciano prav toliko spadal v urad zunanjega ministra, kot Mussolini na konja. Pravi politični boss je bila v Italiji Mussolinijeva hčerka Edda, Cianova žena. Edino enkrat smo ploskali Cia-nu in t,o je bilo takrat, ko je v Solnogradu puhnil Hitlerju v obraz poln oblak dima od cigarete.
Pohod angleške armade ogroža vso italijansko vzhodno Libijo
Na tisoče nemških vojakov v južni Italiji za pohod v Afriko
Italijansko topništvo besno obstreljuje grške postojanke
Bitolj, Jugoslavija. — Iz Albanije prihajajo poročila, da so začeli Italijani z izpadom na severni fronti in sicer vse od reke Skumbi do Ohridskega jezera. Italijansko topništyo bruha noč in dan ogenj na grške postojanke, tod^i Grki se ne1 umaknejo.
Severno od Klisure so Grki danes odbili dva italijanska izpada. Na srednji fronti Berati so grške čete pregnale fašiste iz nekaj postojank.
Naciji plenijo francoske , vinarne
Vichy, Francija.—Ko so zavzeli Nemci francosko pokrajino Bordeaux, kjer so najzname. nitejši vinogradi na svetu, je ta milijondolarska industrija ponehala. Eden izmed največjih vi-ničarjev se je urhaknil pred Nemci in pustil za $2,000,000 vrednosti najboljšega vina. Nek vinski trgovec iz Londona, ki je imel tukaj svojo zalogo, je izgubil $2,400,000 zalogo dragih vin. Nek drugi francoski vinski trgovec je izgubil zalogo $2,000,000 navadnih vin, katere je pošiljal po vsem svetu. Nemški vojaki plenijo po vinskih kleteh in praznijo steklenice finih francoskih vin, šampanjca in drugo.
Kaira, Egipt. — S tem, da so angleške mehanizirane čete prodrle tako daleč v notranjost Libije, je ogrožan ves vzhodni del te pokrajine, da bo izgubljen za Italijo. Angleško poveljstvo poroča, da se vedno bolj pritiska na pristanišče Derno, katero Italijani srdito branijo.
Angleške mehanizirane čete so šle mimo Derne proti zahodu, medtem ko se glavna armada zbira pri Derni za končni naskok. Angleško poveljstvo zatrjuje, da se Derna ne bo držala dolgo.
Italijanska armada v Libiji je ogrožana tudi od francoskih čet, ki so prišle več kot 200 milj daleč preko puščave in prijemlje-jo Italijane od južne strani. To so one francoske čete, ki so prisegle zvestobo "svobodni francoski vladi" pod načelstvom generala de Gaulle v Londonu.
Nek ujeti italijanski general je povedal, da je v južni Italiji na tisoče nemških bojnih letal in več divizij vojaštva, ki čakajo, da se prepeljejo na bojišče v severno Afriko.
Grški diktator Metaxas umrl
Težko je umrl, ker je hotel doživeti zmago nad Italijo. Prosili so specialista iz Dunaja, toda predno je to nemška vlada dovolila, je 70 let stari general umrl.
Atene, 29. jan.
General čast, ki gre največjemu junaku
John Metaxas, star 70 let, dikta-J tor Grčije skoro pet let, je umri j na vnetju v grlu. Bil je bolan samo par tednov. Malo pred smrtjo je poklical k sebi mini-'
dežele. Dali so mu transfuzijo krvi v nedeljo in pondeljek, toda' postajal je vedno slabši, štabni zdravnik angleške mornarice v Sredozemlju je prihitel z letalom
Kmalu po smrti priljubljenega generala, je poklical kralj Jurij II. k sebi vladni kabinet ter imenoval Aleksandra Korizis ministrskim predsednikom. Korizis je prestojnik narodne banke. Obenem je kralj izdal na narod in na vojsko razglas z apelom za nadaljevanje vojne do zmage nad sovražnikom in obljubil po tej zmagi boljšo bodočnost za delavski narod, ki je produktivna sila naroda.
Vlada je ukazala žalovanje po vsej deželi. Pogreb bo v petek in pokojnemu bo izkazana vsa
stra za narodno varnost in mu1 iz otoka Krete v Atene, da bi porekel : "Torej ni nobene pomoči | magal. Vlada je naprosila nem-zame? Razumel boš, da to ni škega poslanika v Atenah, da bi zame, ampak za domovino." posredoval za specialista iz Dunaja. Toda predno je dala nemška vlada dovoljenje, je premier že umrl.
Metaxas je bil priznan kot eden najboljših vojaških strategov v Evropi. Leta 1936 je izsilil od kralja diktatorski režim in 30. julija 1938 je bil proglašen za dosmrtnega ministrskega predsednika.
Politični krogi smatrajo, da je smrt generalu Metaxasa največji udarec, ki je mogel zadeti Grčijo v tem času vojne z Italijo, ker je bil prav Metaxas, ki je vodil vso strategijo vojnih operacij .
Policija se ne strinja z usmiljenim srcem paznika
George Cogan, star 60 let, je nočni paznik v Milfier Electric Co., 1320 St. Clair Ave. Včeraj ponoči je zasačil roparja, ki je hotel vlomiti v blagajno. Ropar ga je prosil, naj ga ne izroči policiji. Pazniku se je zdel mladi bandit novinec, pa ga je izpustil in mu celo dovolil, da je vzel s seboj vlomilsko orodje, kladivo in dleta. Policija si puli lase, ker zasleduje prav tega vlomilca že več mesecev.
Nov grob
Umrl je Alois Steblaj, stanujoč na 891 E. 72. St. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba in drugo prinesemo jutri.
Italija bo izgubila svoje velike kolonije
Kakor se razvija sedaj vojna i Erftreji je taka vročina, da je med angleško in italijansko ar-1 prava kazen za one, ki morajo
mado v Afriki, je Italija v nevarnosti, da izgubi vse svoje ogromne kolonije, ki obsegajo površino 1,300,000 štirjaških milj. To je za eno tretjino več zemlje, kot so velike Zed. države in desetkrat več, kot je Italija sama.
Vse te kolonije, v katere se šteje Libijo, Eritrejo, Somali zemljo in Etijopijo, imajo do 14,000,000 prebivalcev, dočim jih je v Italiji 44,000,000. Zato naj bi te kolonije služile za naseljevanje naroda iz Italije, ki doma nima prostora. Obenem bi Italija v teh kolonijah lahko razvila pridobivanje sirovin, ki jih tako potrebuje.
Italija je začela nabirati kolonije šele po zedinjenju Italije leta 1861, ko so že vse boljše dele v Afriki pobrale druge države. Libija, Eritreja in Somali zemlja so malo produktivne dežele in imajo jako nezdravo podnebje.
Libija je znana kot puščavska kolonija, Somali zemlja je gola in ekonomsko neproduktivna. V
tam prebivati.
Italija je poskusila vse, da bi kolonizirala afriški imperij. Izpeljala je irigacijske prekope, gradila hiše, ustvarjala farme. Vse to je pogoltnilo ogromno denarja in do tega časa se še ni pokazalo, če bo ta investicija kaj prinesla.
Največ obeta še Etijopija s svojo rodovitno zemljo po mnogih krajih in pa skladih raznih rud v zemlji. Toda za Italijane podnebje ni zdravo radi visoke lege. Poleg tega je treba računati pa še na domačine, ki ne bodo nikdar povsem pokorni Italijanom.
Prvi kos v afriških kolonijah je dobila Italija 1870, ko je kupila zaliv Assab, ki je južno-vzhodni del sedanje Eritreje. Tako je dobila Italija oporo ob južnem delu Rdečega morja med Arabijo in Afriko. Potem se je začela Italija razširjati proti Sueškem prekopu, kakih 670 milj ob Rdečem morju.
Nekako ob istem času je poskušala Italija z invazijo v Eti-
jopijo. Ker ji je to spodletelo, si je okupirala Somali zemljo, ši rok pas ob Indskem oceanu. V letih 1935 in 1936 se ji je pa končno posrečilo zasesti Etijo pijo.
Medtem si je pa Italija osvo-žila na severnem afriškem obrežju Tripolitanijo in Libijo, ko je premagala Turke.v vojni leta 1911-12.
Pred začetkom sedanje vojne je -Italija posedovala strategic ne postojanke v Afriki ob treh morjih: Sredozemskem, Rdečem in Indskem. Kakor je pa položaj sedaj so se te strategične točke spremenile v zapreko Italijanom. Italijanska armada vzhodni Afriki je popolnoma odrezana od domovine. Radi angleškega brodovja v Sredozem lju je zveza med Afriko in Italijo možna samo po zraku. Toda še to je težavno, ker je skrajna južna točka v Italiji oddaljena od Afrike 2,000 milj. Med boji šči v Afriki in Libiji je 1,000 milj razdalje in to ozemlje ima jo pa v posesti Angleži.
Tako vse kaže, da si je založi Mussolini v usta prevelik kos mesa, nad katerim se bo zadavi
John Gundič umrl
V	torek zvečer ob 8:55 je umrl v Mount Sinai bolnišnici John Gundič star 51 let. Umrl je za poškodbami pri delu. Stanoval je na 961 E. 67. St. Ro-
en je bil v selu Sveti Mihael na Hrvatskem. Zapušča soprogo Ano in otroke: Johna, Mrs. Veronika Legan, Barbaro, Katarino, Helen, Tom, Ano in Ma-thew. Bil je član št, 22 HBZ. ogreb se bo vršil v soboto zju-;raj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti.
V bolnišnico
S Svetovko ambulanco je bil odpeljan v St. Alexis bolnišnico Mike Arh, 14821 Thames Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Razprodaja pri Grdinovih
Grdina Beauty Shoppe, 6111 St. Clair Ave., priredi razprodajo na raznih ženskih potrebščinah. Cene bodo izdatno znižane, kot lahko razvidite iz oglasa v jutrišnjem listu.
Zadušnica
V	petek ob osmih se bo brala cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pokojno Mary Kle-menčič v spomin 3. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco je bil pripeljan iz bolnišnice domov John Bradach, 19620 Ormiston Ave. Prijatelji so prošeni, da ga kaj obiščejo.
Hrvat-mornar umrl
V	pondeljek je prišlo brzojavno poročilo, da je nagloma preminil " v vladni mornariški bolnišnici v Charleston. South Carolina, Mathew J. Tusin, star šele 22 let. Tukaj zapušča žalujoče starše Mathew in Dora Tusin, doma iz sela Podvrh, kotor Samobor na Hrvatskem ter sestro Mary, omoženo Šte-fančič in več drugih sorodnikov.
V	februarju, 1938 je bil odlikovan, ko je on in pet njegovih tovarišev skočilo v vodo v Sydney, Avstralija in so rešili 140 oseb s prevrnjene ladje. V oktobru prošlega leta se je zapisal za drugi termin vojaške službe ter je bil nastanjen na bojni ladji Louisville. Rojen je bil v Clevelandu in član društva Str i ver s, št. 671 HBZ.
Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:15 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152. St. v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na pokopališče Kal vari j o. Naj <počiva mirno v rojstni zemlji, preostalim naše sožalje.
-o--
Poroka
V	soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzete Frank Vovk, 1858 E. 33. St., Lorain, O. in Miss Joanne Hiti iz 17710 Grovewood Ave. Prijatelji so vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče v novem stanu.
-o-
kdor se nazadnje smeje
Washington, 29. jan. — Ana Sklepovich, stara 13 let, doma iz Gary, W. Va., se je peljala 400 milj daleč v Washington misleč, da jo je povabil predsednik Roosevelt k sebi. Dekleta so potegnili, toda zdaj se ona smeje potegavščini, ker je končno le videla predsedniki;.
Ana je pisala predsedniku in mu čestitala k rojstnemu dnevu, ki ga obhaja isti dan kot ona. Predsednik se ji je za čestitke lepo zahvalil. Toda njen brat Štefan je pismo odprl, predno ga je Ana brala ter na koncu pripisal, da bi "predsednika zelo veselilo," če bi ga Ana ob priliki obiskala. Razume se, da je bila
Ana vsa iz sebe in takoj se je odpravila na pot.
V prestolico je dospela v torek zjutraj ob 6J:30 in se takoj podala v Belo hišo. Tam je pokazala vabilo od predsednika. Toda Roosevelt je bil v tem času že obveščen potom časopisja o potegavščini, pa je ukazal pripeljati dekleta k sebi. Prijazno ji je stisnil roko in ji povedal, kako se bo zdaj lahko smejala tistim, ki so jo hoteli potegniti.
Potem je ukazal nastaniti Ano v najlepšem hotelu v Washing-tonu, ter ji dal je za spremstvo neko policistko, ki naj ji razka-že vse zanimivosti Washingtona.
k
I
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 lor 8 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
HjjjP** S3
No. 25 Thurs., Jan. 30, 1941
Spomenik Lojzetu Pircu
Prva je sprožila idejo, da bi se postavilo spomenik pokojnemu Lojzetu Pircu, ga. Marie Prisland, predsednica Slovenske ženske zveze. Več kot eno leto je že od tega. Njena ideja je bila, da bi se pobiralo za nabavo spomenika po desetici in ne več, da tako ne bo mogel nihče reči, koliko je moral žrtvovati, obenem bi pa vsak lahko rekel, da je tudi nekaj dal.
'Če kdo zasluži spomenik v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, potem ga gotovo zasluži pokojni Lojze Pire," je rekla ga. Prislandova. "Ker ne vem, da bi bil kdo še toliko napravil za ameriške Slovence, za naše narodne ustanove, za boljše ime slovenskega naroda v Ameriki, ki je zelo mnogo po njegovi zaslugi postal poznan tudi v širših ameriških krogih."
Mi smo imeli proti temu pomisleke in rekli, da bodo protesti, ker pri velikem štvilu dobrih prijateljev je imel pokojni Lojze, kot jih ima vsak, tudi nasprotnike in prišlo bo do prerekanja: da-li Pire zasluži mesto v kulturnem vrtu.
No, zgodilo se je, kot smo obetali, da se bo.
Ideja "za spomenik je nekaj časa spala, potem se je pa zopet začelo razpravljati o tem, zbral se je odbor, šel na delo in napravil provizoričen načrt, kje naj bi se postavil spomenik in kakšen naj bi bil. Načrt je bil, da se postavi spomenik poleg Ivan Cankarjevega v kulturnem vrtu.
Tedaj je pa udarilo! Oglasili so se, ki so vedeli povedati, da Pire ni storil toliko za slovenski narod, da bi bil vreden spomenika. Oglasili so se drugi, ki so vili roke ob misli, da bi bil Pirčev spomenik ob Cankarjevem itd.
No, kar se tiče te stvari, bi lahko debatirali, če bi bilo vredno, ali če bi bilo na mestu, da bi se zdaj prepirali, kje bo stal Pirčev spomenik, če bo sploh stal. Cankar je bil res velik v svojem smislu, ampak da bi bil tako velik, da ne bi smel stati Pire poleg njega, pa ne verjamemo. Poznali smo Cankarja osebno in vemo, da bi se on prav nič ne sramoval stati poleg Pirca, zlasti še, ker bi se kot varuh ponižanih in razžaljenih ne hotel dvigati nad svojim sočlovekom.
Da, Cankar je bil velik, toda kdor je poznal pokojnega Pirca in niegovo nesebično delo za ameriške Slovence, mu mora priznati vsaj nekaj zaslug.
Sicer pa nismo vedeli, da bomo postavljali v kulturnem vrtu samo spomenike pesnikov in pisateljev. Naše skromno mnenje je bilo, da bo narod postavil tje spomenik onih svojih mož, kateri so, po njegovem mnenju, vredni, da jih s spomeniki častimo. Videli smo že spomenike mož, ki so znali komaj pisati in brati, pa imajo vendar spomenik, ker jih je hotel narod vsaj po smrti počastiti, če jih ni dovolj cenil v življenju.
Pred nekaj leti umrli Will Rogers je bil navaden kravji pastir, pozneje konjski mešetar, pozneje je nastopal na odru, pozneje v filmu, pisal je svojo znano kolono v liste in bil spločno znan kot največji sodobni humorist. Torej ni bil niti pesnik, niti pisatelj, pa mu je vendar Amerika postavila spomenik, kakršnega nima noben drugi Amerikanec. Na vzpetini sredi prerije v Oklahomi stoji veličastna zgradba njemu v počast, ki je stala več sto tisoč dolarjev in za kateri spomenik so zbirali po vsej deželi. In nihče se ni spotikal ob tem. Seveda, razumeti moramo, da so ta spomenik postavljali Amerikanci in ne Slovenci.
Ali pa poglejmo mogočni spomenik na public square, ki je postrvljen nekdanjemu županu Tom L. Johnsonu. Pa ni bil Johnson niti pesnik, niti pisatelj. Clevelandčani so mu postavili spomenik iz hvaležnosti, ker se je župan boril za koristi mesta. Pa se noben pesnik ali pisatelj ne zgleduje radi tega spomenika in prominentnega mesta v sredini mesta, kjer stoji.
Toda naše vprašanje ni, če je pokojni Lojze Pire vreden spomenika ali ne in tudi če naj stoji v kulturnem vrtu ali ne in tudi če sme stati ob Cankarju ali ne, glavni namen tega članka je ta, da se izrazimo javno, kako nas boli, da je prišlo sploh do kake nesloge v tej zadevi. Če je kdo poznal pokojnega Pirca, ga je poznal pisec teh vrstic in javno tukaj lahko zapišemo, da bi bil Lojze prvi proti, da bi se mu postavljalo kak spomenik. On je bil skromna duša, ki se ni nikdar silil naprej. Na prireditvah ste ga videli, kako je sedel kje pri vratih. Nič mu ni bilo na tem, če ga je kdo videl ali ne.
Zato pa, čemu ta bagatelni prepir? Spomin na pokojnega prijatelja nam je preveč svet, da bi zdaj dopustili, da bi se ribali in prekljali, če se mu postavi spomenik ali ne in kje naj se mu ga postavi. Če se je zdelo nekaterim njegovim prijateljem, DOBRIM PRIJATELJEM umestno, da bi se mu postavil spomenik, vsa čast jim. Toda, da bi se radi tega narod prepiral, da bi se debatiralo o njegovih zaslugah in nezaslugah, to pa ni častno in bomo debato kar takoj zaključili.
Pustimo vso stvar in dobro bo. Spomin na pokojnega Lojzeta ne bo s tem nič bolj bledel, ker tisti, ki so bili njegovi prijatelji, ga bodo ohranili v srcih, pa če mu bo postavljen kak spomenik ali ne.
Zdaj, ko so se pojavile diference, absolutno protestiramo, da bi šli s kakim načrtom za spomenik naprej. Žalili bi njegov spomin, če bi se zdaj narod prepiral, ali je bil vreden spomenika ali ne, če je kaj storil za narod ali ni.
Kot rečeno, smo bili mi že koj v začetku proti, ker smo
vedeli, kaj bo prišlo. Naš urednik ni šel nobenkrat zraven, ko so se vršile seje in sestanki za Pirčev spomenik. Mislil si je: naj stori narod kakor hoče, da ne bo potem kdo rekel, da se poganjamo zanj zato, ker je bil nekdaj naš kolega in dober prijatelj. Zdaj pa, ko vidimo, da preti spor, stopamo naprej in prosimo one, ki so se za to stvar zavzeli, da jo opuste.
Tistim pa, ki so res zato, da se Pircu postavi za spomin kako vidno znamenje, bi svetovali, naj se jih zbere nekaj skupaj, pravih in odkritosrčnih prijateljev, pa mu naj na njekovem grobu postavijo mal spomenik, tam na njegovem grobu. Tam ni nobenih prepirov. Tam so tudi vsi enaki: pisatelji in uredniki, milijonarji in berači.
Zelo bi priporočali naj bo s tem zadeva glede Pirčevega spomenika zaključena in pozabljena. Ohranimo mu blag spomin v naših srcih, kar je več vredno kot največji in najdragocenejši spomeniki.
Priporočamo tudi malo več sloge, kadar bo prišlo zopet na dan vprašanje, če se postavi kak nov spomenik v kulturni vrt. Dozdaj sta bila že dva postavljena nekako prisiljeno, Baragov in Cankarjev. Naj bo vsaj prihodnji tak, da se bo ž njim strinjal ves narod.
BESEDA IZ NARODA
Za stare in mlade
Pri vsaki ustanovi, organizaciji itd., se sliši govor, "Ja, to, to je za mladino" ali pa obratno "to je za stare." Toda v četrtek, dne 30. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. se pa vrši prireditev, katero mora podpreti vsak človek, ne oziraja se na prepričanje, starost ali kaj sličnega. Vrši se sicer "President Roosevelt Birthday Ball," z programom in plesom. Predno nadaljujem naj omenim, da gre čisti preostanek te prireditve za pomoč prizadetim od otroške paralize, to je v "Infantile Paralysis Fund."
Preostanek prireditve lanskega leta je omogočil, da smo Slovenci prispevali nad $500.00 v ta plemeniti fond. Pri tej uspešni prireditvi je igrala veliko vlogo seveda, skupnost. Združil se je ves slovenski Clevelana in Euclid ter pokazal, da resno vprujemo v izrek "v skupnosti je moč." Drugorodci so se čudili sijajni udeležbi, in tem več finančnemu uspehu.
Letos je upati, da bo izid prireditvi še večji in da ponovno veselo presenetimo javnost. .Zastopane so vse slovenske naselbine in to v večjem številu kot lansko leto, toraj lahko pričakujemo nekoliko več. Zdi se mi, da ne bi bilo istega pomena, ako bi vsaka naselbina imela prireditev v ta namen, kot pa ena sijajna prireditev združenih vseh Slovencev iz širnega Clevelanda in Euclida. Kajti posamezne naselbine ne bi mogle podati take bogatega programa in ne dobi ti takega števila orkesterov, kot je mogoče za eno skupno prireditev.
Natančen potek programa je natisnjen v temu časopisu in se boste lahko prepričali, da bo vredno veliko več, kot pa predpisane vstopnine. Privabite svoje prijatelje drugih narodnosti, da jim pokažete kako trdno stoji slovenski narod v pomoč ve-lepomembnega sklada. Če tudi ni še nikoli sodeloval ves slovenski narod, bo gotovo sedaj za to važno prireditev.
Čestitam Mr. John Gorniku, ki je lansko leto pričel akcijo, da smo s.e Slovenci zavzeli v tako veliki meri za to pomembno idejo. Obenem tfašluži častno priznanje časopisje, ki so in bodo darovali cele kolone za oglaševanje te prireditve. Ravnotako nastopajo vsi godbeniki in sode-lovalci programa brezplačno.
Za veliko udeležbo starih in mladih, v četrtek dne 30. januarja v Slovenskem narodnem domu. Pozdrav,
Ančka Traven.
Narodna obramba
Narod Združenih držav z načelom svoje vlade z vso hitrostjo dela za obrambo dežele, da se ustavi sovražnika, če bi isto napadel. Poleg svetovnih sovražnikov in sebičnih diktatorjev Evrope proti katerim se mora postaviti v bran vsak demokra-
tično misleči človek, imamo pa še nevidnega sovražnika, kateri nepričakovano napade zdravega loti se mladine in sicer v času, ko se prične zavedati svojega življenja. Tega krutega sovražnika zovemo otroška paraliza, to je strašna bolezen, proti kateri naj bi se postavil v bran vsak, kdor ima količkaj srca usmiljenja do svojega bližnjega.
Da bo mogoče preprečiti ali ozdraviti strašno belezen, se s tem bavi zdravniška veda, kar končno stane denar. Radi tega se splošni ameriški narod hoče postaviti v bran in nabira prostovoljne doneske v ta namen, da se pomaga prizadetim.
Slovenci in Jugoslovani sploh niso izuzeti, tudi našim mlajšim in starejšim ta bolezen ne prizanaša. Radi tega hočemo stopiti v vrste bojevnikov in prispevati po svoji moči v ta plemeniti namen. Korakanje eno miljo desetič, to je, geslo prispevkov za pobijanje otroške paralize. Stopimo v parado vsi, dar, mala vsota deset centov, katere slednji lahko pogreši brez da bi radi tega trpel pomanka-nje. Kampanja za nabiranje doneskov traja še par dni, apelira 3e na vsakega posameznika, mj-sebno pa na one, ki so obljubili da sodelujejo.
Pripravljalni odbor vljudno vabi splošni narod, da se udeleži prireditve v ta namen, v četrtek dne 30. januarja v Sloven-j skem narodnem domu na St. Clair Ave. Ob pol osmi uri zvečer se prične izvrstni program, pri katerem bodo sodelovali najboljši slovenski godbeniki pevci in pevke, nastopile bodo izvežba-ne plesalke, plesalci in akrobati. Imeli bomo zopet čast slišati go-vor našegk priljubljenega sodnika Lauscheta, imeli bomo priliko srečati naše stare prijatelje in znance. Za vse je preskrbljeno, vsega dovolj, ples v obeh dvoranah za stare in mlade. Iz programa je razvidno, da boste gotovo imeli dovolj duševnega užitka za vstopnino 35c, s tem pa tudi pripomorete blagajni za zdravljanje vseh prizadetih od paralize.
Brez dvoma bo naš slovenski in jugoslovanski narod prišel skupaj na večer rojstnega dne našega predsednika. Ponovno napolnimo dvorane S. N. Doma, izkažimo se, da v nobenem ozi-ru neizostajamo za drugorodci.
Na svidenje za pripravi javni odbor
John Gornik, preds. --o---
Pokojni Helen Lukanc
žalostno sem zrl v Tvoj obraz, ko sem klečal ob Tvojem truplu, ki je mirno in nepremično ležalo v krsti, obdano s številnimi venci. Solza žalosti se mi je za-lesketala v očeh, ko sem se spomnil mladostnih dni pred 35 leti, ko smo še kot fantje in dekleta sedeli v gostilni pri Zidarju, tam v stari domovini.
Tedaj smo se pogovarjali o Ameriki. Dekleta pa ste nas svarile, da naj se nikar ne po-
dajamo na tako dolgo pot, a vsa svarila niso nič pomagala. Odšli smo v tuji svet z namenom, da se v par letih zopet vrnemo v domači kraj. Tudi Ti si prišla za nami in se poročila z dobrim fantom, živeli ste v krogu ljubljene družine. Toda, Bog Te je poklical k sebi, med svoje izvoljene.
Zapustila si neutolažljivega soproga, prežalostnega sina in hčere. Zapustila si veliko prijateljev in sosedov. Za Teboj ne žalujejo samq Tvqji prijatelji! in prijateljice v Collinwoodu, ampak tudi v Newburghu, kamor si tako rada prišla. Toda smrt ni pretrgala prijateljske vezi, še se Te bomo spominjali v molitvi.
Spominjam se besed preč. msgr. Vitus Hribarja, ko je rekel ob neki priliki: "Smrt je strašna, ampak le za one, ki ne verujejo v Boga. Za nas katoličane pa smrt ni strašilo, ampak bi.se je morali še veseliti, saj po smrti gremo v boljše in večno življenje, kjer ne bo več trpljenja. Blagor onim, ki umrjejo v veri v Boga in udani v voljo Stvarnikovo. Njih je plačilo v nebesih!"
Počivaj mirno in spavaj spanje pravičnega, Tvoja duša'* pa naj uživa plačilo za vse dobrote, katere si Ti tako rada in v veliki meri storila potrebnim. Preostalim pa priporočam, da se tolažite, da je šla vaša dobra soproga in mama v nebesa k svojemu Stvarniku po plačilo. Res nimate več zemeljske matere, a imate pa še nebeško Mater. Ona naj bo sedaj vaša mati in naj vas čuva na vseh vaših potih. V Njenem varstvu in z Njeno tolažbo boste preboleli ta težki udarec in nenadomestljivo izgubo. Počivaj mirno dobra žena, skrbna mati! Vam preostali pa izrekam iskreno sožalje.
Jacob Resnik.
jiiiiiimiiiiiiiiii
verjamete
Presenetljiv uspeh društva Danica št. 11SDZ
Plesna veselica v soboto 11. januarja, 1941, katero smo priredile članice društva Danica št. 11 Slovenske dobrodelne zveze v Slovenske mnarodnem domu na St. Clairju je doprinesla izredno lep zaključek. Kot vsako društvo tako smo tudi me članice društva Danica želele lep potek in uspešen izid in bile smo naravnost presenečene, ko so plesalci napolnili veliko dvorano do zadnjega kotička. Udeležilo se jo preko tisoč oseb in to ne samo mladine, temveč bilo je tudi lepo število starejših članic, njih družin in dobrih prijateljev. Med nami so bili tudi glavni odborniki SDZ, Mr. Joseph Ponikvar, Mr. John Gornik, Mr. Max Traven, Mr. Joseph Okorn in Mrs. Mary Bradach. Ob tem času se najlepše zahvaljujemo prav vsem posetnikom v nadi, da ste bili zadovoljni s zabavo kakor smo bile me, da ste bili med nami.
Med plesno veselico smo imele določen čas za plesanje valčka za nagrado. Najprvo se je izbral par, ki je najlepše plesal slovenski valček. Sodniki so bili gospa Frances Ponikvar, soproga glavnega predsed n i k a SDZ. (ki se izvrstno zastopi na ples) Mr. John Gornik (sam izvrsten plesalec, če ne verjamete, dekleta, kar prepričajte se ob prvi priložnosti) in tretji sodnik je bil starosta naših harmonikarjev Mr. Louis špehek, ki zna plesati še po prstih na svoje harmonike. Sodniki so kmalu izbrali tri najboljše pare in potem se je izbiralo iz teh treh najboljša plesalca. Pri tem se je dalo tudi gledalcem priliko, da so pokazali, kateri par se njim najbolj dopade in dali so svoje priznanje potom ploskanja. Nagrado sta dobila Albin Zdešar in Josephine Zaje. Ko je bilo to končano je bil pa kontest med plesalci valčka po angleško. Pri tem kentestu so bili za sodnike gospa Carol Traven, soproga po-
aT pa ne
liimmiiniiiiiiii
Nobena stvar oziroma jed na svetu ni tako dobra kot je pečen kostanj. Za tri pike je naprej
možnega tajnika SDZ, gdč. Mary Frank aktivna članica mladinske lige SDZ in Mr. Adolph Ja-len, ki je eden izmed najbolj popularnih mladih fantov v naselbini. Saj je res fant od fare! Tudi tem sodnikom so pomagali pri izbiranju gledalci in nagrada je šla Mr. Josephu Kasteli-cu in Mary Breskvar. Plesala sta res izvrstno!
Najlepša hvala sodnikom in tistim, ki so bili v kontestu in posebno pa godbi pod vodstvom Mr. Johnny Pecon-a, ki je bila res najboljša ta večer kar smo jih še slišali ter ugajala mlajšim kot starejšim plesalcem.
Da pa je bilo v dvorani še bolj prijetno razpoloženje smo napravili tudi ozračje kar je bilo mogoče očarljivo. Na odru se je na vso moč blesketala velika zveza "danica" (ta je bila gotovo večerna), ki je s svojimi žarki krasno odsevala na vsa zala lička naših mladih plesalcev. To dekoracijo nam je napravil Mr. Matt Mlinar, 1380 E. 52nd St., ki je mojster v takih stvareh in pri barvanih znakih in napisih. Pri društvih se večkrat pojavijo take potrebe in včasih se ne vemo kam obrnit, zato tem potom priporočam našega mojstra g. Mlinarja.
Dalje smo dolžne zahvalo prijaznemu oskrbniku SND Mr. Veharju, katerega vedno najdete na mestu z velikim šopom ključev in prijazno postreže, kjer je prošen. In tudi Mr. Ivanu Taučarju najlepša hvala za vso prijaznost, ker velik naval, kot je bil na naši veselici je zahteval vsak kotiček prostega prostora za garderobo in Mr. Tau-čar je bil zelo postrežljiv.
Vsak ve, da prireditev, ki se dobro oglašuje ima veliko prednost do uspeha. V našem oziru smo dobile veliko prostora v tem oziru od našega priljubljenega dnevnika Ameriška Domovina, in to v slovenskem kot angleškem delu lista. Da so naše članice in prijatelji zvesti naročniki tega lista se je očitno pokazalo pri lepem odzivu. Zato najiskrenejša hvala spoštovanemu uredništvu za vso prijaznost. Lepa hvala tudi gospodu uredniku od "Glasa," kjer smo dobile na angleški strani tudi lepo reklamo.
In našemu veseličnemu odboru in moškim pomočnikom pod vodstvom Josephine Trunk pa naj bo tem potom izrečena vsa čast in najlepše priznanje za pridnost pri vseh koncih in krajih. Bile ste na mestu vse povsod bodisi v kuhinji, pri bari, pri prodaji vstopnic in pivskih tiketov kakor tudi pri vratih in sploh vse povsod. Niste čakale, da bi vas kdo opozoril za to ali ono, pač pa ste bile vse na mestu storiti kar je bilo v vaši moči. Torej vsem skupaj prisrčna hvala. Pa še za drugikrat! Saj društveno delo ni nikdar dopolnjeno. Naša prihodnja veselica se vrši 25. oktobra tega leta in za takrat se bomo pa spet dobro pripravile. Tisočkrat hvala!
Bog vas živi! Za celokupno društvo Danica št. 11 SDZ, Presednica. -o-
Podružnica št. 18 SŽZ
Članicam naše podružnice naznanjam, da imamo v torek 4. februarja svoj car party in nato pa sledi "Valentinov ples" in izvrstna domača zabava.
Prav vljudno vabim vse članice in vse njih prijateljice k obilni udeležbi. Pridite, da nas bo več in ne pozabite, da se prične seja takoj ob sedmih, da bomo imele več časa za poznejšo zabavo. Prosim, da to upoštevate!
Josephine Praust.
pred kraško polento pc Tcmažičevem receptu in" dni pred Leo Kushlanovi| basami, katerih še za j nisfla kusil. Se reče, saj nič nep< ampak mimogrede me pa bec tare kakšne so moi'a da jih je cimpral trj drf ve en dan, krvave en dan sene en dan. Pa vse od samega pujska.
Va
as mi Po ou
le ]
je i • i
ud
eg; jozi fač ijo
S pečenim kostanje*11^ seznanila v Ljubljani
lila, v Se; net ehi
Pa naj bodo klobase '' šne hočejo, saj morajo b1 če se govori v slovnici: prelteklem času. Pa P1 rim o kostanju. Našo r je Bog strašno kaznoval ker nam ni zasadil ta Se reče, divje že, kar fL^ veno malo znamenje "fle glavi. Ampak z domačiji)^ raje blagoslovil 1 j ubijala k lico, kar se tiče naših [dir potem pa Lahonijo, ki fvra ne zasluži.	Si :
i ti1*" .. f) S
flečkajnarsko cerkvijo,; je pekel prijazen roj'4 ' prodajal tri za en kraje1 se je zdela to straši stvar, ko žefran, am pa nič koliko. Zato si di gledal na to, da sen,!lt) stanjarju spravit vsak. ki se je po nesreči zal6'' je roke, kar je bilo, $ ^ še zda j potoženo, zelo . čase, skoro na prestopi''^' krat.	:J<
i r
Zato ga pa sedaj f' — pri vsaki' priliki vzam4ttt Š sodo, da zamujeno na^še]e In tako mi ga je P°f v S pest prijatelj Ferdo, 4 vei del, kako se mi je m'^hot ko sem ga otipaval. "fdlai ga speči," je rekel. frane . i Hi
Letel sem domov m' jj.j črte, da bo v soboto 10 ^ nas kostanjeva dom8£j 1 ^ Johana je ravno ta male sem spodil sp1 liki so jo pa sami odk>> še takoj, ko so položi' večerji po mizi. Tak" mudilo, da jih nisem nil poklicati na rapof'' mi javili po predpisih krota nese. Kaj ni ČU1 otroci, ko malo
doras'j
neradi doma? še boU pa to, da pri večerj' ne manjka. O, ja, vedo, kje je njih n1 je.
ni!
od
1 je
Vetlo; e bi
i si »a za
»o
»i le
»stri; »val srel Min Slavn, puš: °čet 4Ce m 1 me moj f°vim
Torej ko je bilo vsc no in tiho v hiši, ko še enkrat in zadnjik^ če naj ji skuham čaJ' je ne prijela flu, se«1 nad kostanj. Zakuril- to n ga nasul na kastrolo, l pri. Potem sem ga % .Ser pat. Pa bolj ko sel* *** bolj trd je bil. Kako? uJe čakal! Take sline so le, da j€ bil ves karp{| >
Minila je ena ura, Dčeva dve. Kostanj ni bil "T- vj8( hak. Tedaj pa nisem JJgel žati več. Kar ho, p» kel in vzel enega \1> 2rak olupil. Vranč, ta se N j Bil je ves črn. Naj1 Nec pri kraju. Vzamem^''' kc boljši. Tretji in če{ Ua ostali, vsi do zadnie aJ pi
samo črno oglje in p"

li ko kraški kamen, fVlj govoril sam pri sebi. ko j, bom tukaj ponavljal, ^jal pa lepo vzel tiste ko^ ^tti skrbno zavil v papi^ 'nnt jih pa treščil ob sp1"' primernih sladkih ^ 'ep0 bič kanto, da je bilo polv
Torej iz tega bi s1 RnCu med menoj in
kostafe^ ! narobe, kar že je. (
je mogoče, da ga ne
Zato se pa obračam 1 ^He^ li kostanjarji, če v»f|čaje še kaj med živimi, ^ liipL] ga ni pekli razv#! pa ljančanom ali Dufl#stavil mi prinesete recept- ' Je pt ležnost vam je zag0.™^^ smrti, če se bo kostaWai y kel.	I
«ki
>011

SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya mxExiTizxxxxxxxxxxzxxExxi«xxxi:axxixxxi5
;Se večja je bila njegova po-
Pf a. Drobna točka na obzorju
lorfastla v bučo, konj je bil izpr-
dn'majhen ko psiček, kmalu je
ianjpodoben volčjaku, nato krep-
°fu mesarskemu psu. Bliže in
,e nama je prihajal. Mimbre-
Je vzklikal svoj "Uff — uff
ie.1 in tudi o br
luditi
sam se nisem mogel
neverjetni naglici nje-
cl-fga konja j;.°znal sem dobre, da, izvrstne po drugih deželah, ki J1;0 Po svoji konjereji, sam 3 .ake dirkače jezdil, v Zedi-,rh državah pa sta bila zna-
ačC- dVa konja dirkača, ki je iaI1rJ"n tek prej podoben letu 't ko dirjanju po tleh. In ti-,: rkača sta bila Winnetouo-^anca. Kolikokrat sem se ;..z njima po brezkončnih
jetfpah
,i tCinnetou —!
jo. \ 'SVa se ločila pred mnogi-0jayn°gimi meseci, sva se do-ajciJ, a' da se sestaneva ob reki ašiir v državi Arizona. Prav za ^p/ sem bil namenjen na Gilo k
gen netouu, ko sem pripotoval sečnike v Guaymas, pa Mel-
i^ehik,
saline je Zmotn jn zadeva z iz_
nisem utegnil obiskati ,	Poslal sem mu po
elo . reniih glas, naj ne čaka na
Hl i' .
. (I nnet°u — ? Ga je sel že
i bil° m°g°če! Ni"
i i ni m°£el Priti d0 Gile> naj eie da bi bn Winnetou pri,
P' v Sonoro.
Or *[ vendar ___
"!!j| sem obstal in si zasen-• anJo oči, da bi bolje videl.
ft* je bil, tisti konj, noge in I,zele, da jih skoraj vide-
I Dllo Tr	' .
,to ij0 • *rog trupa mu je pe-n»C SVetl° in rdeče, temen paj-
n6Cah Ve- Za n;*im ~~ in v žar"
l spf'. aja.i°čega solnca se je is-M °cl Puškinega kopita.
orfW" sinj za njim
' Objela sva se in se poljubila.
Da, bil je moj prijatelj, prijatelj v naj plemenitejšem pomenu besede. Pa sva si bila nekdaj smrtna sovražnika —. Njegovo življenje je bilo moje življenje in moje življenje je bilo njegovo, s tem vam vse povem.
Dolgo dolgo se že nisva videla. Stisnila sva si roke in si jih spet stisnila, se gledala in se pozdravljala. Vranec se je medtem v ozkih krogih vrnil k njemu kakor zvest pes. čul je moj glas, veselo zarezgetal, drgnil drobno, plemenito glavico ob mojem ramenu ter se celo z gobcem dotaknil mojega lica. Poljubil me je po svoje. Kajti tudi konj zna poljubiti.
"Glej, pozna te še, celo poljubil te je!" se je smehljal Winnetou. "Old Shatterhand ljubi ljudi in živali, zato tudi njega nihče ne pozabi!"
Oko mu je ušlo po mojem konju. Vesel smehljaj je šinil po njegovem sicer resnem obrazu.
'Ubogi Charli
.t"
se je na-
0rdeči sinj za njim, ti-a njegova santillo ode-
muznil. "Kje si se neki potikal, da ni bilo nič boljšega najti za tebe —! Odslej boš jezdil konja, ki je tebe vreden!"
Iznenaden sem ga pogledal.
"Kaj —? Hatatitlo si pripeljal —?"
Hatatitla, blisk, — tako je bilo namreč ime vrancu, ki mi ga je svojčas podaril Winnetou in ki sem ga jezdil, kadar sem prišel na divji zapad. Njegovemu vrancu je bilo ime Ilči, veter.
"Lastnoročne sem ga negoval za tebe. Mlad in ognjevit je še kakor nekdaj. Vzel sem ga s seboj, ker sva se domenila, da se sestaneva ob Rio Gili."
"Imenitno —! Na takih konjih sva vsem sovražnikom kos!
Ampak povej, kako pa prideš sem doli v Sonoro —? Saj sva se mislila sestai ob Gili —. Te je sel našel?"
"Obiskati sem moral nekatere rodove plemena Pimo, sprli so
al;> bn,
etf> |i si .
oiC •'o Je navadno ovil krog se pa so me poklicali, da bi po-
p si
Poria 7. * --------- —	--------
isifcl, ; a Prepasnico, temni paj- ravnal spor. In spomnil sem se
čud
irl
bolJ|iv,,
3rji| kl°buk. Iskrilo pa se! nisem videl. Pa sem pojezdil k taf ,^rnih žrebljev, ki je bi-! njemu, da ga obiščem.
In ko sem sedel pri njegovem ognju, se je vrnil njegov naj-
Karo
Gašper ga je bil kupil od nekega krošnjarja in ga je imenoval Karo, kakor ga je klical tudi že krošnjar. Osem dinarjev je bil dal za psa, šest za jerme-nje in še kaj za pasji davek. Tako je bil Karo prav za prav zares poceni konjiček. Poleti je vozil Karo voziček po dolgih potih in pozimi je vlekel sani, obložene s cikorijo, milom, sladkorjem, poprom, česar so pač potrebovali ljudje, ki niso imeli prodajalne pri rokah.
Doma je imel Gašper pet ot rok. Včeraj ni šel nikamor z vozičkom, zakaj včeraj je dobila Kramarica petega otroka. Spet je šlo vse po sreči; pri Krama-rici je šlo zmeraj vse gladko.
Zarana zjutraj pa sta spet krenila na pot. Dolgo je stopal Gašper tik vozička. Preračunaval je, kako je doslej vse priba-rantal, kako je plačal obresti za hišico, pa hrano za prve štiri otroke, dalje sleherno leto kako lepo obleko za Kramarico tudi, kar je bilo treba, in otrokom nekaj trpežnega, kar je od starejših romalo k mlajšim. Doslej je šlo vse tako, a zdaj je imel petero kljunčkov.
"Pazi! Karo! Le pazi, kako bova zdaj barantala, oba skupaj seveda! Tamle pri oni hiši ne pojdeva na desno, marveč na levo. Sicer se bo piit za uro podaljšala, a zato bo nekaj več denarja, saj imava zdaj pet otrok doma. Veš, pet! Le poglej, kar za celo roko jih je!"
Pes je stopal dalje. Gašper je večkrat takole govoril psu, če so bili srečni dnevi, iče je pes ves potrt.capal po dežju, pa se je Gašper hudoval tudi na dež. Danes pa je govoril Gašper o pe-
tih skledah, ki jih bo trebr. prav tako napolniti ko njegovo.
"Kaj si pa danes počel," ga je vprašala Kramarica. Gašper se je zasmejal: "Le kaj? Karo si je izbral novo pot. Ko boš ozdravela, boš šla sama na to pot. Boš videla, da tista pot ni tako vegasta. Saj je res malo daljša, a je ondi nekaj hiš, ki so prej drugod kupovale. Seveda, dosti ni pridobil, a nekaj je le."
To je Gašper kar tako pripovedoval in zaeno jemal iz vozička razne stvari in jih de val na police, še je bilo čuti razsaja-nje po hiši, nato je obsedel Gašper pri svoji bledi ženi. Ob devetih so pa že vsi spali.
Zjutraj ob petih so se vrata že spet odprva. "Alo, Karo!"
Skledica je stala pred vrati. Gašper je otipaval psu "ona mesta pod dlako, kjer ga je rezalo jermenje in je bil že ves oguljen. Pet otrok — hudo bo. Sleherni otrok mu je nekoliko podaljšal pot, po slehernem otroku je dobil Karo novo brazgotino na plečih.
Ko je ura odbila šest, je ropotal mali voziček doli po cesti, da so ljudje dobili, kar so potrebovali, in da bo do sv. Mihaela imel denar za obresti, čeprav je bilo zdaj pet otrok.
"Karo, ali naj porinem?"
Kar je zlezel v vprego in se malo ozrl. Torej je moral Gašper pomagati.
"Karo, bova malo počivala?"
Tudi.to se je včasih zgodilo, a odkar je bil še peti otrok tu, sta počivala le po enkrat na dan: ko sta kje kosila. Kramar je v kuhinji prosjačil, da so mu dali kaj kosti za psa, sam si je pa privoščil prav krepek požirek. Ko je bilo že kasno zvečer, sta smela oba zaspati, in na sv. Mi-
haela clan je mogel plačati obresti.
Sleherno leto tako.
Ko je bilo pet otrok, se je tako spremenilo, da sta oba popotnika romala prav ves dan.
Pod četverimi kolesi kramar-jevega vozička so izginjala leta. Peterim otrokom se je pa mudilo, da so s svojimi urnimi prstki razdrobili dneve in tedne in leta, da jih poslej ni bilo več. Karo je z umerjenimi koraki in že ves utrujen stopal preko let, in Gašper je zdaj včasih zaječal, ko se je zvečer vsedel zraven ognjišča.
Otroci drugih ljudi, ki so imeli v hlevih po štiri ali šest glav živine, so se že smeli norčevati iz otrok potujočega kramarja! "Kaj pa premorete? Borno kaj žico in psa — to je vse! J ur-ček, Lizika! Pasja kramarja!" Otroci, ki niso poznali takega življenja, ki bi jim bilo dalo na pot psa in kramarskega vozička, so že smeli biti neumni in so smeli neumno govoriti. Najprej se je stepel Jurček, ki ni bil po očetu zaman podedoval širokih pleč. A kaj sta zalegla kreg in tepež spričo roganja? Saj, zakaj pa je imel oče samo psa, a drugi očetje so imeli konje in osle? "Ko boš odrasel, boš smel še ti vozariti s psom! Ti fante pasjega kramarja!"
Jurček se ni hotel nič več S pestmi podajati v boj zoper norčevanje. To ni nič zaleglo. Saj ni bila laž, kar so govorili otroci, saj bo nekoč zares podedoval samo starega psa, tako brezpomembno živinče, a drugi bodo prejeli konje in vole in še hlev, poln krav. Kasneje, ko bo velik, bo tudi vozaril od hiše do hiše in stopal kraj zibajočega se vozička in bo spredaj star pes, ki
^ bili njegovi dolgi, črni,1 na svojega junaškega rdečega - asJe, ki si jih nikdar ni prijaelja Nalgu mokašija, pogla-' riži in ki jih še nikdar ni varja Mimbrenjev. Dolgo ga že
okovana Winnetouo-m noTvviri+iiM7o "sre-
dedščina po njego-
i ^ v m nezmotljiva
»Puška-'
vse1 očetu.' •o % ' mi je zavrisnilo.
lkIfft,o ikansko serp bil oble" »L?' k°nj je bil v primeri z
Vrancem Pravo klju-iril-|" .o me še ni spoznal. Pa po->1°'jL _ mejih pušk, prav
;a bla6m •az P°znal zvonki» re-s^L* njegove srebrne puške aW>I * daleč. Kolikokrat sva,
S0lam ih in na prerijah na-urp% Po glasu najinih pušk!
ira, PČevj1 tako daleč> da nisem Je . 1 Podrobnosti njegove
,m4ogel°ke P0stave" Tudi 011 ^
'; ;yz spoznati mojega obra-
i , Sem repetirko in ustre-1/ ak. se trd i, sjai^^de. maboma učinkoval. ' lil tJe v najhujšem diru po-
m fl n!0nja nazaj' da se je iefai 2adnje noge in se mu
«c css;™1'pa spct pla-
Charli _r . j f&H.i Uamreč Winnetou iz-?ašikPJ m°je ime Kari po an-
k? C Charles-
vfO t0U -
€ P" N'šo
1 ^ 0 lepo
>ilo °v^ubog je privihral, pono-sHtari ,aVrian» kakor priraščen ' s puškinim kopitom °b koleno. Zagoreli, °nasti obraz s skoraj
Winnetou -Kako lepo
i
st »Jjtem" e- TObr,
^ims
lIti i1 rčn( potezami mu je žarel v»5	Veselju, oči so se mu
J(ji ' J^;'
^je' tfi sem skočil iz sedla, ij ista;
an&) ^taviiUiti Ponudil ni, da pt. je v"ezečega vranca, spu-ag^Nen na tla> stopil iz st^frai v 86 dyi®nil in ?e v diru ^oje razprostrte roke.
mlajši sin s sestro, ki je omože-na s poglavarjem rodu Opata, pa brez starejšega brata, ki je bil tudi na obisku pri Opatah. Pripovedoval je, kako si jih rešil, ko sta jih napadla na potu domov Vete ja in neki belokožec, da si ustrelil, Gaty jo, Mala usta, poglavarjevega sina ter da prosiš Mimbrenje za pomoč zoper Yume, njihove sovražnike, ki mislijo napasti neko hacien-do, in da so v nevarnosti tvoji rojaki, belokožci iz tvoje domovine.
Koj smo sklicali sto in še petdeset najboljših bojevnikov, se založili z mesom za mnoge dni in odrinili tri ure potem, ko smo culi tvoje naročilo. In sedaj smo tu."
"Tudi Mimbrenji so prišli —?" sem se razveselil.
"Da. Tamle jezdijo. Pohitel sem naprej, opazili smo dva jezdeca na ravnini, zaslutil sem, da je moj brat Old Shatterhand z mladim Mimbrenjem.
Je moj brat zadovoljen z menoj?"
Dal sem mu roko.
"Izredno sem zadovoljen. Zelo sem hvaležen svojemu bratu Winnetouu. O pravem času ste prispeli! Nujno vas potrebujem!
Ali je prišel tudi moj brat, poglavar Mimbrenjev?"
"Kako bi ostal doma, če kliče Old Shatterhand, ki je z njim pil calumet miru in rešil njegove tri otroke smrti — ? Tudi njegov najmlajši sin je prišel, ni hotel ostati doma v wigwamu, ker je njegov brat pri tebi.
("Dalje prihodnjič.)
Ameriški vojaki v težki zimski obleki so pripravljeni na odhod na važna vojaška oporišča, katera so dobile Zed. države v najem od Anglije. Slika je bila posneta pred odhodom iz Brooklyn, N. Y. na ladji Edmund B. Alexander, to je nemška ladja "Amerika''' iz zadnje svetovne vojne.
Slika nam kaže peljani v Palestino. V jetniki so izstopili iz v 'cika, ki jih. je vo, v katerem mestu so izstopili, poročilo,ne pove.
v Libiji ter so bili (Klal skozi zapadno pušča-
mu bo Karo ime.
Nekoč ponoči je slišal Gašper, kako je zašklepetal zapah na vratih. Seveda, otroci so bili že tako veliki, da se ni bilo bati zanje, če so ponoči hodili iz hiše. Gašper je hotel spati in se je obrnil k steni.
A zdaj se je prav zares nekaj hudega pripetilo! Karo je zatulil. Tako je nekoč zaječal, ko se je bil zamotal v žično ograjo. To je bila bolečina in bolečina je zavpiLa. Ko je bil Gašper zunaj, je ležal pes na slami in je cvilil. Roka, ki ga je pobožala, je bila krvava. Karo je vstal. Gašper se je ozrl in baš zagledal senco, ki je smuknila v hišo. "Jurček!" In psa je nekdo pobil s kolom, ki je ležal kraj hlevca.
"Pa menda ne Jurček? Karo ni nič zalajal. Torej ni bilo nobenega tujca."
Ali zares Jurček?"
Gašper je v hiši preiskoval rano. Torej je bil Jurček kriv! In Jurček je bil dvakrat, trikrat lopnil psa po' glavi. Kakšen podlež! Desno oko je izbil psu. Gašper je izmil rano in jo obvezal — kar do jutra je imel opraviti. Nato je Karo utihnil in se je dal položiti na slamo.
že prej ponoči je hotel Gašper v kamro k Jurčku. A Karo je tedaj medlo zalajal.
Žele zjutraj je vrgel Gašper fanta iz postelje. "Vstani! In brž dol!"
Mati ni vedela, čemu se je to zgodilo. Dala je Jurčku, zajtrka. šele nato, ko je Gašper vpre-gel Jurčka in ko se Jurček ni niti malo upiral besnemu očetu, je mati ostala brez besed.
Prav do noči je čakala in se ves dan jokala v kuhinji.
"Nekdo je hotel ponoči ubiti psa in zdaj je Gašper prisilil Jurčka, da je vlekel voziček!"
Jurčka je bilo sram vpričo vseh ljudi. Sicer pa—ali se ni bil včasih tudi Gašper vpregel, da je pomagal? Ko je bila pot dolga in je moral skrbeti za pet otrok?
Ponoči bi bila rada vprašala moža, zakaj je to storil. A Gašper je molčal. Ko je bil spet doma, je psu prevezal rano. Zjutraj je spet tako odpeljal zdoma—in to ves teden. Vsak večer je Jurček ko mrtev obležal v postelji, vsako jutro ga je moral oče izgnati iz postelje. Jurček je vedel, da je zadaj na vozi-šku.bič. A ves teden ga Gašper ni vzel v roke. Nato ga je spet spravil, ne da bi bil kdaj zamahnil po zločincu. In šele nato je včasih kanila kaka beseda.
Pes, ki ga je bila mladostna norost hotela ubiti in je imel zdaj le eno oko, je spet zlezel v jermenje. Poslej je šlo vse še težje ko prej, in Gašper je moral pomagati, čeprav klanec ni bil tako hud. Zvečer je pa gledalo tisto eno edino oko tako neskončno dobrohotno, kadar je šel mimo fant, ki mu je bil izbil drugo oko.
Čez tri leta je stari Karo poginil. Toda samcato oko je ostalo odprto in je' strmelo v mladega, zdaj odraslega človeka, ki je čepel pred njim in se glasno jokal.	(J. M. B.)
—--o-
Kriolit na Grenlandiji
Mnogi se sprašujejo, zakaj tako zavezniki kakor Združene države Severne Amerika pripisujejo tolikšno važnost Grenlandiji. Toda niso samo strateški razlogi merodajni za to zanimanje, marveč se zdi velesilam Grenlandija važna zaradi tega, ker so v njej zelo boga-ri rudniki tako imenovanega "kriolita" (ledeni kamen). Razen na Grenlandiji kopljejo kriolit samo še na dveh mestih drugod na svetu, in to pri Mia-ski v Uralu in v Coloradu v Ameriki. Toda ti rudniki so zelo siromašni.
Kriolit je po svoji sestavini natrijev aluminijev fluorit ter !je neobhodno potreben pri iz-! delavi mnogih vrst aluminija, zlasti pa ni mogoče brez njega
kriolita si ni mogoče predstavljati tovafne duraluminija. In duraluminiju je v današnji vojni prisojena prav važna vloga. Zato so bogati rudniki kriolita na jugu Grenlandije ono, za čemer obračajo oči tako zavezniki kakor tudi Amerikanci.
IZ DOMOVINE
—Nov škorpilni avtomobil je prejela celjska mestna občina in ga dala v promet. Dobavila ga je tvrdka Krupp, ki je prodala motor in šasijo, kotel — rezervoar ,ki meri 3500 litrov in bri-zgalno je dobavila tvrdka Rosen-hauer in drug v Linzu. Avtomobil je veljal okrog 200,000 din in je kombi'natornega sestava, uporaben za škropljenje ulice in tudi za požarni gasilski voz. Sedaj, ko imamo v Celju dva škor-pilna avtomobila, upamo, da celjske ulice ne bodo več prašne.
—	Zaradi nekaj kilogramov moke ga je pretepel do nezavesti. V Marijagradcu pri Laškem se je dogodil svojevrsten dogodek. 33 letni posestnik Holcer Jurij je bil v mlinu. K njemu je prišel neki Miha Robida in prosil za moko. Ker mu je Holcer ni hotel dati, je začel groziti in moko zahteval, češ da jo nujno potrebuje. Prišlo je do suvanja, pri katerem je Robida udaril Holcerja po glavi. Robida je počakal Holcerja pred mlinom, ga napadel, pretepel do nezavesti in ga v takšnem položaju pustil ležati, da so ga naslednjega dne našli nezavestnega in ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
—	Ga. Alojzija Jurtelova je umrla na svojem posestvu v Ivr. čevini pri Ptuju.
MAhl or,LASI
1940 PHILCO in Zenith radio
—kupite sedaj in prihranite od 20% do 40%.
Norwood Appliance & Furniture
6104 St. Cluir Ave. 819 E. 185. St.
Thur.-x)
V najem
Oddajo se 3 lepe sobe v najem, kopalnica in furnez. Vse pripravno za novoporočence ali za družino brez otrok. Vprašajte na 1049 E. 71. St.
Mesnica naprodaj
Mesnica se proda, ali se odda, ali se zamenja za kako drugo podjetje. Vprašajte na 1101 Norwood Rd.	(25)
Sobo išče
Dekle bi rada dobila sobo, kje v bližini Norwood Rd. Pokličite HEnderson 8445. (25)
Zelo lepa prilika
Lepa prilika za Slovenca ali Hrvata se nudi prav sedaj. Naprodaj je več hiš blizu slovenske cerkve v Collinwoodu. Zlasti ena je vredna, da se zanjo takoj požurite. Ima 7 sob, 2 lota; cena samo $2,600. Takoj se potrebuje samo $500, ostalo na lahka odplačila.
George Kasunič 7510 Lockyear Ave. Pokličite zvečer HE 8056
(Jan. 25, 30, 31)
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
Vsak petek serviramo ribjo pečenko ENdicott 9359
6% pivo, vino, žganje ia dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
IiE-NU AVTO BODY CO.
878 East 152nd St. popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo leot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. 1'OZMK — M. ŽELODEC __GLenville 3830._
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.	.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M
izdelovati duraluminija, iz ka- edina slovenska izdeloval-terega grade danes letala. Brez »«ca_ nagrobnih spomenikov
■ v.'-.
Obleka sčiščena v Pf in zlikana (LauH® Cleaning)
Obleka sčiščena in zlikana Izvršimo vsa potrebna
popravila Pridemo iskat in pripeljemo na dom
631 East 185th St
KEnmore
Vzemiie clonic o 6-steklenic kation
Cista, redilna, slastna—Coca-Cola spada v vašo
doma. Pripraven način, da se spravi tje, je v p^T Cl'j
I baza
šest-steklenic kartonu. Naprodaj povsod.	i, y
CLEVELAND COCA-COLA DOTTLING CO^
PRocpcct C333
Prijazno ste vabljeni na
veliko plesno veselico
ki 1o priredi
DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 v soboto 1. februarja
ob 8:00 zvečer
V S. N. DOMU NA ST. CLAIR AVE.
Poskočne in lepe valčke bo igral orkester Eddie Zay, na® bedo pa stregli občinstvu z vsemi dobrotami tega sveta. ' vabimo vse članstvo SDZ in drugo cenjeno občinstvo, da zabavat k nam v soboto zvečer.	m
OD®1
težko meriti se s temi, in je čisto razumljivo, da mladi, neizkušeni mož, gospod Magnus Ei-riksson, veliko bolj posluša svojo švedsko gospodo in jo ima rajši kot Norvežane, ker ima več bogastva in ga mnogo bolj utegne podpirati z oboroženimi in za vojsko izvežbanimi ljudmi.
Erlend in njegovi prijateljski zavezniki so bili tedaj prepriča-
bi morala biti v
vsaki slovenski hiši
demu Haavardu, kot je bilo videti, bratje niso bili razodeli svojih naklepov.
Ob istem času, kot so se zbrali v kraljevem dvoru kralju zvesti možje, je imel nadškof na svojem gradu cerkveni zbor. Simon je imel mnogo prijateljev in znancev; tako je utegnil prinašati Kristini novic. Vsi so bili mnenja, da bodo Erlenda obsodili na izgon iz dežele in izgubo posestev, ki pripadajo kralju. Tudi Erlend je menil, da bo tako; bil je dobre volje — nameraval je odriniti na Dansko. Pri razmerah, kakršne so tamkaj, je za okretnega in v orožju izkušenega moža zmerom odprta pot, in gospa Ingebjorg bo Kristino gotovo sprejela kot so-rodnico in ji izkazovala primerne časti. Otroke naj bi vzel k sebi Simon, starejša dva pa bi Erlend vendarle najrajši imel pri sebi —.
Ves ta čas ni bila Kristina niti za en dan zapustila mesta in ni bila videla otrok — razen Na-akkveja in Bjorgulfa; nekega večera sta sama prijahala na dvor. Mati ju je za nekaj dni obdržala pri sebi, potem pa ju je poslala na Raasvold, kamor je bila gospa Gunna vzela mlajše k sebi.
Tako je želel Erlend. In tudi sama se je bala misli, ki bi se mogle prebuditi v njej, če bi videla sinove krog sebe, poslušala njihova vprašanja in bi jo obšla skušnjava, da bi jim zaupala te stvari. Zato si je prizadevala, da bi odrinila od sebs vse mi sli in spomine na leta njenega zakonskega življenja na Ilusa by j u. Tako bogata so bila ta le ta, da so se ji zdaj dozdevala kot en sam velik mir, kakor je v va lovanju morja nekak mir, ako človek stoji dovolj visoko na go ri. Valovi, ki se pode drug za drugim, so kakor večni in kakor eni ter isti; tako je v teh prostranih letih življenje valovalo skozi njeflo dušo:
Zdaj je bilo spet kakor v mla dih letih, ko je bila postavila svojo ljubezen do Erlenda zoper vse in vsakega. Tudi zdaj je bilo njeno življenje eno samo pričakovanje od ure do ure med trenotki, ko je smela videti moža, ko je sedela na ležišču poleg njega v stolpu kraljevega dvora ter spokojno in enakomerno govorila z njim, dokler ni naneslo, da sta ostala za trenotek sama in se v vročih, neskončnih poljubih in divjih objemih vrgla drug drugemu v naročje.
Sicer pa je bila v Kristusovi cerkvi, po cele ure. Klečala je in upirala oči gori v zlato skrinjico svetega Olafa za zamreženimi vrati prezbiterija: Gospod,* njegova žena sem. Gospod, krepko sem se ga oklepala, ko sem bila njegova v grehu in krivici. Po
--1
ni, da tako natanko poz1
položenje večine prebi'
velikašev, kmetov in $
na severu in zahodu ^
da niso dvomili o tem, • , • i
vsi do kraja šli za njim1; peljejo prednje nekoga imel pravico do prestol našemu ljubemu gosp« nemu kralju Haakonu liko v sorodu kot
.UI1UI >2
seda' 26
Simon si je mislil, res, sam Bog vedi, da je čudno, toda on sam — navzlic vsemu, kar je vedel o Erlendu, in navzlic vsemu, kar mu je bil ta prizadel — se zdaj ni mogel ubraniti nekemu bratovsko nežnemu čuvstvu do Kristininega moža. Tedaj je Erlend vprašal po njej.
Simon je povedal, kako jo je bil našel bolno in vso v skrbeh za moža. Olaf Hermansson mu je bil obljubil, da ji bo takoj po vrnitvi gospoda Baarda izposlo-val dovoljenje, da bo smela priti k njemu.
"Dokler ne ozdravi, ne!" je hitro in plašno zaprosil Erlend. Njegov rjavi in neobriti obraz je spreletela čudna, dekliška rdečica. "Edino, Simon, česar se bojim, je to, da ne bom mogel prenesti srečanja z njo."
Toda brž nato je rekel mirno kot poprej:
"Vem, da ji boš zvesto stal ot strani, ako bi morala letos ovdo-veti. Obubožali itak ne bodo, ona in otroci, saj imajo Lavran-sovo dediščino. In poleg tega bi imela tsbe v bližini, če bi živela na Jorundgaardu."
Tisti dan po velikem šmarnu je prišel v Nidaros državni upravnik gospod Ivar Ogmunds-son. Tedaj so sklicali iz severnih okrožij dvanajst sodnikov izmed gospodov, ki so bili kralju prisegli zvestobo, da bi izrekli razsodbo v Erlendovi stvari. Za tožilca je bil izbran gospod Finn Ogmundsson, brat državnega upravnika.
Medtem si je bil sredi poletja vzel življenje Haftor Olafsson z Godoya, in sicer z bodalcem, ki ga je smel imeti vsak jetnik za rezanje jedi. Ječa je bila Hafto-rja pač toliko zdelala, da ni bil več čisto pri pameti. Ko je Erlend to slišal, je rekel Simonu, da se mu zdaj ni več treba bati Ilaftorjevega jezika. Kljub temu ga je bilo to hudo pretreslo.
Sčasoma je vedno tako naneslo, da si je dala straža karkoli opraviti zunaj, kadar sta bila pri Erlendu Simon ali Kristina. Simon in Kristina sta opazila in o tem tudi govorila med seboj, da je bila prva in poslednja Er-lendova misel, kako bi se izre-zal iz te obtožbe, ne da bi izdal svoje sokrivce. To je Simonu nekega dne odkrito priznal. Vsem, s katerimi se je bil zaroti}, je obljubil, da rajši sam sebi odseka roko, kot kaj izda, še bi prišlo tako daleč, "in doslej tudi še nisem nikogar pustil na cedilu, ki mi je bil zaupal." Simon ga je pogledal — Erlendove oči so bile modre in čiste; nedvomno je rekel to o sebi v trdni ver), da je res.
Tudi kraljevim slom se ni posrečilo, da bi bili izsledili še katerega udeleženca Erlendove ve-leizdaje razen bratov Greipa in Torvarda Toressona z Mora, in tadva sta zatrjevala, da ne vesta nič drugega oErlendovih načrtih kot to, da je hotel z nekaterimi drugimi pripraviti vojvi dinjo do tega, da bi dala mladega gospoda Haakona Knutsso-na vzgajati na Norveško. Nato naj bi voditelji kralju Magnusu predočili, da bi bilo najbolje za obe njegovi državi, ako bi svojemu po poli bratu podelil kraljevsko čast na Norveškem.
Trondovima sinovoma Borga-rju in Guttormu se je posrečilo, da sta ušla iz kraljevega gradu v Veoyu — nihče ni vedel, kako, toda ljudje so domnevali, da je imela pri Borgarjevem begu ženska svoje prste vmes; bil je zelo lep in nekoliko lahkomišljen. Ivar s Sundbuja je še zmerom sejiel v trdnjavi na,Mjosu; mla-
Joseph Poles
ki je odšel za večno od nas 30. januarja, 1935.
Sladko počiva.1 tam pod gomilo, kjer truplo Ti Tvoje trohni, sprosi pri Bogu eno nam milost, da enkrat se v raju združimo vsi.
Žalujoči:
SOPROGA JOSEPHINE IN OTROCI Cleveland, O., 30. januarja, 1941.
vredneža združil sveti zakon. Zaznamenovana z opeklinami greha, obremenjena s težo greha sva skupaj stopila na prag hiše božje, skupaj sva prejela telo Gospodovo iz svečenikove roke. — Ali naj se torej pritožu-jem, ako Bog preizkuša mojo zvestobo, ali naj mislim na kaj drugega kot na to, da sem njegova žena in on moj mož, kakor dolgo živiva —.
najbolj posluša, preti nevarnost, da omaga pod bremeni in obuboža, in da nikdar ne utegne biti varna pred novimi zahtevami za podporo in dajatve, ki presegajo običajno mero. Ker imajo norveški vitezi in odličniki veliko manj pravic in svobodščin kot švedsko vitestvq, je onim
Tako se skoči. — Jay Rand, smučar iz Lake Placid, je skočil s ^smučkami 155 čevljev globoko in je bil s tem zmagovalec na turnirju Norveškega smučarskega kluba v Bear gorovju, N. Y., katerega je opazovalo nad 17,000 gledalcev.
mvsi republikanski predsedniški kxmdtidat, Wendell L. Willkie, v razgovoru z državnim, tajnikom Hull-om v času, ko se je mudil v Washingtonu. Willkie je odpotoval v Evropo, da bo osebne premotril vojni položaj v Evropi.
Simon se je sam čudil, da ga je bilo svidenje s svakom tako pretreslo. Toda mala, ozka sobica v stolpu, v kateri mu je Erlend ponudil sedež na postelji— postelja je segala od ene stene do druge in izpolnjevala polovico vsega prostora —.Erlendova ravna, vitka postava — ko je stal ob zidu pri ozki linici, skozi katero sta prihajala svetloba in zrak — docela brez strahu, s čistimi očmi, ki jih nista kalila ne skrb ne upanje — svež, mrzel, možat dečko, zdaj, ko je padla z njega vsa tista neznosna navlaka ljubezenskih stori j in bab jih čenč —. Čeprav so ga ravno ljubezenske in ženske spletke spravile semkaj z vsemi njegovimi smelimi, zdaj razbitimi načrti, še preden jih je mogel uresničiti. Toda zdelo se je, da Erlend sam ne razmišlja o tem. Stal je pred njim kot človek, ki je bil tvegal najdrznejšo igro in jo izgubil, toda zna moško in krepko nositi poraz.
In dobro mu je pristajala njegova osupla in radostna hvalež nost, ko je pogledal svaka. Simon mu je bil rekel:
"Ali še pomniš, svak, tisto noč, ko sva skupaj bedela pri tastu? Dala sva si roko in La-vrans je položil svojo čeznje — obljubila sva drug drugemu in njemu, da bova vse življenje živela v -slogi kot dva brata."
"Da." Erlendov obraz je osvetlil smehljaj. "Da, Lavrans pri tem gotovo ni mislil na to, da boš morda ti kdaj potreboval moje pomoči."
"Najbolj verjetno bo," je de^ jal Simon, ne da bi se dal omajati, "da bi bil po njegovem mnenju ti s svojimi zvezami meni v oporo, ne pa, da bi potreboval moje pomoči."
Erlend se je nasmehnil kot poprej: "Lavrans je bil moder mož, Simon. In še to, kakor je tudi čudno slišati — vem, da me je imel rad!"
V četrtek pred sv. Mihelom so sodili in obsodili Erlenda Niku-laussona s Husabyja. Spoznali so ga za krivega, ker je skušal kralja Magnusa z izdajstvom spraviti oh zemljo in podložni-ke, zanetiti v deželi upor zoper kralja in pripeljati na Norveško najeto vojsko. Ko so sodniki preiskali podobne obtožbe iz prejšnjih časov, so spoznali, da je Erlenda Nikulausson življenje in imetje zapadlo kralju Magnusu. ■
Arne Gjavvaldsson je prišel na Nikulausgaard k Simonu Dar-reju in Kristini Lavransovi. Bil je na zboru in je takole poročal :
Erlend ni bil poskusil dokazati svojo nsdolžnost. Jasno in krepko je bil priznal, da je s temi načrti hotel prisiliti kralja Magnusa Eirikssona, da bi prepustil kraljevsko oblast na Norveškem svojemu mlademu po poli bratu Haakonu Knutssonu Poli bratu Haakonu Knutssonu Pcrseju. Erlend je odlično govoril, je trdil Arne. Poudarjal je velika težave, ki tarejo pode-, želsko ljudstvo, ker zadnja leta kralj skoraj nikdar ni bil znotraj norveških meja in nikdar ni! bil voljan postaviti namestnike,1 ki bi delili pravico in imeli kraljevsko oblast. Radi kraljevega pohoda v Skaane, radi zaprav-ljivošti in gospodarske nesposobnosti tistih mož, ki jih kralj
Slika nam predsta vlja zveznega državnega tajnika Cordell Hull-a, ko je pričal pred kongresom in priporočal, da se Zed. države dobro oborože proti totalitarizmu, katerega val se obrača proti Zed. državam.
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Danes!
SE PRIČNE
naša razprodaja
ZA 36. LETNICO OBSTOJA
TRGOVINE
Trajala bo samo deset dni. Tukaj je samo nekaj izmed številnih predmetov, ki jih nudimo po izjemno nizki ceni ZA MOŽE:
i$1 kravate, sedaj........79^
2 za ...............$1.50
25c 35c in 50c nogavice na
razprodaji po.........21^
5 parov za..........$1.00
Delovne hlače ..........97^
Srajce ......... ..... .39^
Delovne srajce.......... 33o
Mehki in trdi ovratniki . .
Klobuki .................69^
Znižane cene na vseh moških potrebščinah od 20% do 50% ZA DEČKE:
Obleke, 2 hlače......
Suknje ............
Kratke hlače, vredne
I isedaj ................
Kaynee srajce .........
Vse deške kape ........
Klobuki ...............
Golf nogavice .......!..
5 za ...............$1.00
Znižane cene na vseh deških po-trebščinah od 20% do 50%. Vzrok, ker bomo opustili oddelek za deške potrebščine. ZATO MORAMO VSE RAZPRODATI! Pridite in se prepričajte!
1)212 StCLASRJSfB