IZ ZIBJE PEBSPEKTIVE
Kako smo »tozdirali«
Zadnje dni pred novim letom je bilo v nasem podjetju res obupno. Namesto da bi staro leto zaključili kot ponavadi, z ugotavljanjem uspehov v pretek-lem letu, v prijetnem ozračju in s kozarcem v roki, smo samo se-stankovali. Vsi tisti, ki so bili sicer nosilci takih proslavljanj so neprestano tekali, prenašali neke papirje in sklanjali glave nad nji-mi. Direktor je bil ves iz sebe. Lasje so mu viseli prek čela in padali na naočnike, ko je tekal z mapami pod pazduho. Takega še nisem videl. Bal sem se že, da mu grozi reelekcija in zbira po-datke o svoji nepogrešljivosti. A taki so bili tudi sekretar, pravni referent in drugi odgovomi tova-riši.
Ceneta, predsednika sindi-kata, smo poslali na oglede, da bi poizvedel, kaj se dogaja. Širile so se namreč različne govorice. Optimističnc so zagotavljale, da bomo za novo leto prejeli še vsak po eno plačo, pesimistične pa, da ni denarja in bomo prejeli samo 80-odstotne plače. Cene, ki je odšel k direktorju z izgovo-rom, da prihaja ,,po delovne na-loge sindikata" za tradicionalno novoletno praznovanje, je pripla-val nazaj kot duh. Ves bled nam je zaupal.
,,Fantje, nič ne bo! Vse praz-novanje so nam požrli TOZD! Do novega lcta morajo biti usta-novljcni. Mi pa še nimamo nič piipravljenega. tako da se nam obcta pravo novolctno sranje."
Kaj naj bi to zadnjc pomenilo, v vratarniei, kjer smo bili zbrani, nismo vedeli. Kaj pa imamo mi s TOZDI? To je stvar vodilnih in če se oni ne morejo, mi bi sc lahko zabavali!
Sicer pa, kaj je že s temi TOZDI! Ah, daf O njih smo go-vorili že pred časom. Več kot pred enim letom ali pa sta minili skoraj že dve. Spomnil sem se, da nam je nek sindikalni voditelj že nekaj govoril o tem. Zakaj je pravzaprav točno šlo, nisem ve-del, toda ploskal sem mu, kcr sem videl, da mu ploskajo tudi drugi. Če vsi ploskamo, mora že biti nekaj dobrega in zakaj bi se temu ne pridružil še jaz?
Tedaj smo izvolili tudi ncko komisijo, ki naj bi pripravila predlog, kako bomo to, kar je povedaj govornik, urcsničili v našem podjetju. Potcm je bilo vse tiho skoraj leto dni. Sirile so se sicer govoricc, da komisija v velikih prepirih nekaj pripravlja. Zato sem vprašal člana komisijc, naj mi lepo, po domače pove, kaj pravzaprav so ti TOZDI. Zdi se mi, da sem ga z vprašanjcm zmedel, a vsceno je skušal pote-šiti mojo radovednost!
,,Več, v zvezi s temcljnimi or-ganizacijami združenega dcla jc le marsikaj nedorečcnega in nejasnega. V bistvu grc za notra-nje dclovne organizacije, ki bodb imele veliko samostojnost tn st> znotraj cele delovnc organizacije medsebojno dogovarjale . . . Tako nekako: v glavnem boš imel večjc pravicc, a tudi dolž-nosti. Pri nas se vsa stvar zaplcta zaradi dircktorjev, kajti vsak TOZD bo imel svojoga dirck-torja."
Vse mi je bilo takoj jasno in verjel sem, da so govorice opre-pirih resnične.
Tik predcn so sc začeli do-pusti - to je bilo že prcdlan-skim, da sc razumemo - je bil
predlog pnpravljen in smo o njem v bodočih TOZDIH raz-pravljali dobesedno v potu svoje-ga obraza. V razpravi si nismo bili enotni, poscbno še zato, ker so bila že znana imena bodočih direktorjev.
Razprava je potekala nekako takole:
,,Ne bi želel sodelovati v TOZDU tovariša Tineta, ampak tovariša Toneta . . ."
,,Meni se zdi, da tovaiiš Tone nima pravilnega odnosa do nepo-srednega proizvajaJca in bi bil raje v TOZDU tovariša Ti-neta . . ." in podobno. A to ne grc, tovariši, da bi bila dva de-lavca, ki delata pri istem stroju, vsak v drugem TOZDU! Kako bomo delili dohodek, kako ve-dcli, kdo ga je ustvaiil.
Predlog je predvidcval, da bo-mo imcli sedem tcmcljnih orga-nizacij. Največ razpravc in na-sprotovanj je doživcl prcdlog, da bi imcli tudi ,,TOZD za sodelo-vanjc s lu - in inozemskimi po-slovnimi partnerji." Za dirck-torja jc bil prcdvidcn tisti zclc-ncc ierdo. Jasno, da ni nihčc holcl v ,,njcgov TOZD"! Nc-umostnost tega TOZDA so utc-meljevali prodvsctn s tcm, da jc v njcm pretnalo Ijudi in nima smi-sla, da obstaja; naj bo rajc Uclov-na skupnost v TOZDU skupnih služb. lerdo jc hotd doka/ati, da kritike niso upravičcnc in ji-zalo zbiral službc, ki bi so hotolc vključiti ,,v njegov TOZD." Pri-šcl jc tutli k rnoni. da bi mu po-
magal vso vratarsko službo vklju-čiti v ,,TOZD /a sodolovanjc s tu- in inozemskimi poslovnimi partnerji." To jc utcmcljcval s tem, da vratarji pruv/apruv prvi pridejo v stik / olnskovaki in jo
veliko odvisno prav od prvega vtisa, ki ga o podjetju dobi po-slovni partner. Ce bi mu pri tem pomagal, mi je obljubil, da bom prejel naziv ,,generalni vratar in sef protokola za vstop v to-varno". Njegovim obljubam se-veda nisem nasedel in nikakor nisem hotel izdati tovariša sekre-tarja, pod čigai modro toko že dolga leta uspešno opravljam svoje delo.
Ves predlog je padel v vodo, vsi smo menili, da pri nas nipo-gojev za ustanovitev TOZDA ter na vse lepo pozabili.
Toda, žal, TOZDI niso poza-bili na nas: 25. decembra je bil dan alarm:
TOZD pred vrati!
Začelo se je tekanje, hihita-nje, v sekretarjevi sobi je tudi tri dni in noči gorela luč, strojepi-ske so hodile kot mesečnice z oteklimi prsti in rdečimi očmi.
Izplačalo se je. V treh dneh je bilo vse nared in preden je mi-nulo četrtega pol, smo že sedeli na sestanku.
Sekrctarjev nagovor je bil kra-tek, suhoparen in strokoven:
,,Vsi vemo, za kaj grc! Raz-pravljali smo žc o tem, brali smo žc o tem, videli smo na TV o tcm in menim, da smo o tera že vsi dobro obveščcni. Vsi vemo, da grc za uveljavljanjc tako imc-novanih dclavskih ustavnih amandmajcv.
Tu jc končni rczultati tch uveljavitcv v našem podjctju."
Z roko je pokazal na goro papirja na mizi. ,,V tch papirjih je vsc, kar jc potrebno. Pripravili smo hitro, clobro in požrtvo-valno, tako da bo vsc v rcdu in v skladu /. zakonitimi prcdpisi.
Inieli bomo šcst TOZDOV, in siccr:
proi/.vodnja l.....proizvod-
nja II .... proi/.vodnja III . . ., slranski obrali in transport, IOZD skupnih služb tcr TOZD zj gradnjo in razvoj, ki so mu priključcni gasilci.
To jc vsc. Menim, da smo s<. razumcli in odpiram ra7.pravo.'
Vse je bilo tiho. Samo v prvi vrsti, kjcr so scdeli kandidati za direktorje, so nekaj šepetali med seboj.
Tišina je bila že kai moreča. Sekretai je ponovno pozval k razpravi, a spet ni bilo odziva. Zasmilil se mi je. Toliko dela in truda, sedaj pa brez pripomb. Tako ne gte, kiivični smo do njega in njegovih sodelavcev. Treba je nekaj reči. Ali naj bom to jaz? Kaj naj rečem? Tisti hip me je prešinila misel. Dvignil sem roko in vstal:
,,Tovariš sekretar nam je lepo lazložil ves problem in menim, da je gradivo skrbno pripravlje-no, če sodimo takole od daleč, kako lepo je zloženo v razno-barvnih mapah. lmam samo ma-lenkostno pripombo. Morda bi kazalo ustanoviti še sedmi TOZD, ki bi ga sestavljale po na-zivu sicer neporaembne pomož-ne službe, a za katere vemo, da so kljub temu ključne službe za vsako dobro organizirano delov-no skupnost. To so vratarske, či-stilne, čuvajske in podobne službe, med njimi tudi gasilske. Menim, da gasilci nikakor ne so-dijo v TOZD za gradnjo in raz-voj. Saj jih poznamo, oni kveč-jemu rušijo, ne pa gradijo!"
Tam spredaj je završalo, se-kretar je onemogel omahnil za mizo, diiektor se je grozeče dvignil s stola, a vseeno sem po-gumno nadaljeval:
,,Zaradi tega menim, tovariS in ..."
,,Počakaj, tovariš Pepe!" me je prekinil direktor in tajco od-' ločno zamahnil z roko; da sem takoj utihnil. ,,Lepq si začel, a slabo bi najbrž končal, če te ne bi piekinil.
Res je, da nas je predlog veljal veliko truda in smo ga napravili v najboljši nameri, da bi bil naj-boljSi tako za posameznika kot za ves kolektiv. Prcpričan sem, da smo v tem uspeli in zato o vsebini niti ni treba razptavljati.
Zato  tudi  dodatnega  predloga tovariša Pepeta ne bi komentiial.
Če pa to želite ali če ima mor-da kdo še kak dopolnilni pred-log, prosim, izvolite. Samo pred-hodno želim opozoriti na po-sledice in odgovornost, ki bodo od tega trenutka preložene na vaše rame.
Vse - potrebne dokumente moramo še danes vložiti na pri-stojnem mestu. Če tega ne bomo storili, ne boste prejeli plač, ker nam bodo zaprLi žiio račun. Za-vedati se morate še, da zahteva vsaka sprememba popravek na vseh teh papirjih na mizi.
Prosim, izvolite. Jaz si umijem roke. Samo to sem hotel po-vedati!"
Zakhlil sem z lokami: ,,Toda, tovariš direktor! Jaz sem z vami, vsi smo z vami. Sploh ne mislim delati težav. Kam pa bi prišli, če ne bi dobili plač! Umikam pred-log, mislite si, da ga sploh ni bilo. Predlagam, da demo-kiatično spiejroemo piedlagani predlog."
,,Še kdo želi besedo? " je pre-kinil sekretai tišino, ki je nastala po niojih besedah. ,,Nihfie ...? Prav, potem predlagam, da z jav-nim glasovanjem sprejmemo vse te dokumente, ki so pred nami na mizi. Še pred zaključkom da-našnjega delovnega dne jih želim vložiti, da se registrirajno."
Jasno, da smo bili vsi za. Se-kietar in pravni referent sta po-giabila mape, ki jih je bilo za dva naročaja, in odhitela na dvo-rišče, kjei ju je že čakal avto z vžganim motoijem. Še hip in od-peljali so se skoz tovarniška vrata.
,,To smo dobro opravili," si je pomel roke direktor, ,,in srečno novo leto!"
Tako smo srečno ,,pritozdi-rali" v novo leto 1974.