Političen list za slovenski národ.
P« poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan veljii 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev.
244.
V Ljubljani, v ponedeljek 26. oktobra 1885.
T „et i lil v XIII.
Državni zbor.
Z Dunaja, 24. oktobra.
Konec adresne obravnave.
Ob polu štirih popoludne je predsednik dr. Smolka sklenil včerajšnjo sejo, v kteri je pred sklepom še poslanec Fuss, profesor na mestni gimnaziji Dunajski v Leopoldovem predmestji, strastno napadal vlado in zlasti naučnega ministra. Vlada, je rekel, ni spravljiva, ker Nemce zaničuje; pa to jih ne briga dosti, in kakor je kralj Leonida v Termo-pilah s svojimi 300 zvestimi spremljevalci branil domovino pred sovražniki, ravno tako bodo Nemci branili svojo narodnost. Fuss je privrženec Knotzove stranke in je skušal včeraj s silovitim glasom prekositi še svojega mojstra. Ko je še govoril baron Pirquet, bila je adresa v drugem branji dovršena.
Prihodnjo sejo je predsednik napovedal za zvečer ob sedmih. Sprejete so bile v tretjem branji v po-dnevni seji sklenjene postave in adresa, potem pa se je pričela obravnava o začasni odpravi porotnih sodnij v okraju Dunajskem, Korneuburškem in Du-najsko-novomeškem. Levičarji so se protivili tej postavi, in Kopp, Weeber pa Jaques so skušali dokazati, da je ta postava nepotrebna, in da ne bi bilo treba tako stroge omejitve. Dobro so jih pa zavračali, dr. Zucker Lienbacher, minister Pražak in poročevalec Zatorski. Ker je dr. Zucker židovskega rodú, je dal njegov govor Schönererju priliko zbornici naznaniti, da 011 in njegovi tovariši, protisemiti, si bodo zapomnili in o svojem času porabili to, da je žid in sicer še z veliko drznostjo zagovarjal izjemne postave. Tudi Dunajski demokrat, krojač Kreuzig in in pa nemško-česki kričač Strache je bil spregovoril o tej priliki in vladi očital, da sodniki niso neodvisni, kar so je pokazalo takrat, ko so bili njega brez vzroka prijeli in skoz štiri mesce zaprli, češ, da se je pregrešil z veleizdajo; cesar takrat ni pomilostil njega, ker ni bil nič pregrešil, ampak sodnika, ki je tako napačno ravnal. Postava bila je potem sprejeta po predlogu vladinem brez premembe.
Dasi je bilo že jako pozno in je ura že šla na polnoč, se je vendar pričela še obravnava o zadnji točki, ki je stala na dnevnem redu, namreč o iz-
datkih za severno zahodno železnico. Oeski poslanec Adamek se je pri tej priliki pritoževal, kako malo se žeiezuična vodstva ozirajo na slovansko prebivalstvo, in je zbudil veliko nevoljo ne samo na levi, kjer so mu odgovarjali Menger, Weitlof in Krona-wetter, ampak tudi na desni, ki je komaj čakala, da bi bila seja končana. O polunoči je bila stvar dovršena in so se razšli poslanci iskat večerje ali — zajutrka?
Zadnja seja bila je danes ob desetih; Greuter, ki je bil zarad bolehnosti ostal doma, prišel je še le danes v zbornico ter storil obljubo, potem pa ste bili v tretjem branji sprejeti včeraj sklenjeni postavi o porotnih sodnijah in o severno-zahodni železnici. Z naznanilom, da bode prihodnjo sejo gg. poslancem naznanil pismeno, se je g. predsednik poslovil od njih in vsem vošil srečno novo leto s pristavkom, naj se drug druzega odvežejo od navadnih novoletnih vošil. Poslanci odidejo eni že danes, eni pa v ponedeljek domu.
Baron Godel je včeraj naznanil grofu Hohen-wartu, da izstopi iz njegovega kluba; ostal bode samec. Godel je bil neki nevoljen, ker so tovariši grajali njegovo glasovanje pri adresi, in se je to omenjalo tudi v posameznih listih. Sicer pa je bil baron Godel samo po imenu ud omenjenega kluba in se je redko kdaj vdeleževal njegovih sej.
Delegacije bodo svoje delo menda dovršile do 12. novembra, 15. novembra pa se že snidejo nekteri deželni zbori, češki pa se prične menda 23. novembra.
Gosposka zbornica imela bo v ponedeljek še eno sejo, da reši v treh dneh od zbornice poslancev sklenjene postave, potem pa se bo zborovanje izrecno odložilo.
Govor poslanca Riegeija
v 8. seji državnega zbora 17. oktobra 1885.
(Konec.)
V najnovejšem času se mnogo govori, da naravni položaj države že sam po sebi zahteva, da se Nemcem v državi vrhovno gospodarstvo pripoznii. Vrhovno gospodarstvo in vodstvo v kaki družbi iz-
roča se vedno najzmožnejemu in tistemu, ki ima potrebne lastnosti, da se bo na potrebe drugih pravično oziral. Kedar bodo Nemci take lastnosti imeli, tedaj pripadlo jim bo gospodarstvo v tem parlamentu samo od sebe, nihče se jim no bo proti vil in se jim tudi ne bo vstani. Saj je pa tudi v resnici tako, da imajo med nami tukaj na desni nemški možje jako velik vpliv pri naših sklepih, če tudi jim kaj tacega ni nihče obljubil. Kaj takega pride samo od sebe, s postavo se pa ne d;i določiti, ker bi bilo protinaravno. Narava sama po sebi je namreč taka, da so veleumui v njej različno razdeljeni. So enkrat tukaj, drugokrat ondi v večji meri in jedna narodnost stopi danes na zenit, jutri že umakne se ondi drugi. Naravi se mora pustiti njen tek; kdor bi pa eni narodnosti hotel postavno pripisati vse pravice za večne čase, da bi le tista narodnost vedno na krmilu bila, bi tega ne mogel izvršiti, ter bi ob enem druge narodnosti razžalil. (Dobro! na desni.) In vendar to vaši programi zahtevajo, zahteva vata adresa. Ce v resnici mislite, da ste Nemci bolj zmožni, izobraženi, zreli in bolj obrtniški, pokazati se mora vaša moč sama od sebe ob vsaki priložnosti, ter jej v tem oziru ni treba nikake postavne podpore.
To se mi ravno tako zdi, kakor če bi se kdo pobahal: Na daleč okoli sem jaz najboljši šahovec — to se ne da vtajiti — za to pa zahtevam: da se mi to s pismom potrdi, ob enem si pa pridržim pravico, da se mi še pri vsaki igri dti za nekaj ligur prednosti. (Dobro! in veselost na desni.) Ali si morete res kaj takega misliti.
Prav taka je z jeziki. Tudi jeziki iu književnost zaostalih narodov se razvijajo in so vstani napolniti prostor, kterega poprej še niso mogli, ker so ga Nemci zasedenega imeli vsled vgodnin jim silnih razmer. Kedar pa te silne razmere prenehajo, si pač Nemec nikakor ne more smatrati za razžaljenje, če se mu mi lepo zahvalimo za njegovo pomoč. Popolnoma nedopustljivo je toraj, da bi se Nemcem v Avstriji sedaj postavno pripoznalo vrhovno go-spodstvo in kolikorkrat se bodete s tem vprašanjem v tej smeri prikazali v državnem zboru, tolikrat postavile se vam bodo nasproti druge narodnosti, kakor so tukaj: Lahi, Rumuui, Slovenci, ker bodo čutili
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
Vekoslav se je danes zgodaj odpravil z Vignja proti Štanjelu. Imel je namreč navado pohajati najrajši sam, posebno pa ob nedeljah, ko ga niso domača opravila in skrbi doma vstavljale; tudi se mu je zdelo, da o praznikih in nedeljah počiva narava v miru, ¡11 ta mir občutil je nekako sam, toraj se je prav rad oddaljil od družbe ven pod prosto nebo in tu počasi korakal po samotnih krajih, od časa do časa je postal ves zamišljen. Tudi ta pot ni šel po občinski cesti v Štanjel, ampak pod Vig-njem zavil jo je na desno po kolovozu na hrib, kjer stoji cerkvica sv. Gregorja, okoli nje pokopališče z ozidjem. Skoraj vsako nedeljo je sem gor zahajal Vekoslav. In kako bi no? Saj pokopališče
s cerkvico vzbujalo je v njem spomine žalostne, a vendar tako drage. Še zdaj vidi se v zidu cerkvice vzidana kamnita glava; ali kakor pravijo, okamnčla. V predavnem času so bili namreč Turki vdarili čez Vigenj proti Štanjelu. Na sv. Gregorji vtaboril se je turški paša, spal v cerkvici, a konji njegovi so z nad samega altarja oves zobali. Ko so kristjani to zvedeli, prisegli so paši maščevanje. I11 glejte, priprosta kmetska deklica osrčila se je, došla po noči skozi turške straže v cerkev iu spečemu paši glavo odsekala. Drugo jutro Turki, videvši pašo ubitega, pobegnejo. A kristjani nataknejo odsekano glavo na zid, in glej čudo, drugi dan bila je okam-nela, oni pa so jo vložili v zid, kjer stoji še dandanes v večen spomin. In kolikokrat so naši očetje za ouim zidom, ki še obdaje pokopališče, v bran se stavili oblegajočemu Turčinu, so zaprli starce in žene in otroke v cerkev, kjer so za njihovim hrbtom milo molili za srečen izid bitve. Ali glej, sovražna sila je naraščala, drug za drugim se umakne iz-za zida, vedno redkejša prihaja junakov vrsta, dokler eden sovražnikov na nezasedeuem kraji zidu ne
predere, za njim vdere se brezštevilna druhal, toraj kar jih je šo junakov, drug za drugim pade, po-rinivši še umirajoč meč v prsi vragove z zadnjim vzdihom: Jezus! Marija! In čez njihova trupla lomasti Turek v cerkev, na desno iu levo moreč s krvavim mečem starce in otroke, mlade žene pa iu deve tirajoč s pred. altarja, da jih bo poslal v Štambul — žrtev živinski strasti. Nič, nič ne ostane, kakor goli zidovi, kterih ne more končati poželjivi ogenj. Iu tii so pokopana njihova trupla, pri sv. Gregorji! O sveta zemlja, ki si namočena s krvjo očetov za vero in dom hrabro padlih! Blaga kri, sveto seme, kdaj boš pognalo kali, kdaj obrodilo vrednega sadu! O nebo olajšaj jim žemljico, da mirno spe, da se v nebeškem svitu zbude na sodni dan. Take in enake misli so navdajale Ve-koslava pri sv. Gregorji in seveda ni zapustil tega zgodovinskega kraja, da ne bi bil prej pokleknil na staro grobovje in pomolil za ranjcih duše. Tako tudi na roženkransko nedeljo.
(Dalje prih).
krivico, ktero jim hočete storiti. (Dobro! dobro! na desni.) In vendar zahteva manjšina, da bi se kaj takega proglasilo za program vlade, kakoršne si žele in bi jo podpirali. Vprašam vas, ali bi se taki vladi ne vprle vse druge narodnosti kar od kraja?
Prepričan sera, da govorim iz srca svojemu narodu, zgodovinskemu narodu, ki je če tudi ne velik, imel vendar jako pomenljivo ulogo v zgodovini. Izvršujočega svojo nalogo, so ga skoraj da vničili.
Saj je vam znano pustošenje, gospoda moja, ktero je naš narod zadelo. Tri četrti vsega premoženja so nam pobrali; 00.000 plemenitaških družin zapodili so iz dežele in narod sam, broječ 4,000.000 duš, skrčili so na 800.000
Vendar pa je naš narod vse to junaško prenesel. Od male svotice narastel se je zopet na 6,000.000 duš, krepkih in razumnih, ki so vrlo nadarjene in imajo krasno literaturo in umetnost.
Tak narod, gospoda moja, tako pod nič de-vati, kakor se je zgodilo in se še godi, je v resnici neumno!
Tako imenitnemu življu, ki se ne dii, zatreti in se hoče za svoje pravice postaviti, se ne dii odrekati pomen in pravica v državnem življenji. Poskusite iu približajte se z vašim programom češkemu narodu, da naj ga vam podpiše, po kterem bi samega sebe ponižal za podrejen narod, videli bodete, kako se vam bode uprl do poslednjega možii in branil do skrajne sile takega usilstva. (Dobro! na desni.)
Mnogo se je te dni govorilo o nemški državni ideji v Avstriji. To frazo, — kajti prav sama fraza je — so na drugi strani v državnem zboru po vrednosti ocenili.
Kaj pa je avstrijska državna misel? S tem hočete reči: da je Avstrija nemška država in da hoče to tudi še dalje ostati v vsem svojem življenji. Gospoda moja, ali je pa to tudi zgodovinsko resnično?
Kedaj pa je ta država nastala, ali jo je mar nemška državna ideja v življenje sklicala? Gospod poslanec, ki je danes govoril, trdil je, da se je ta država z nemško krvijo ohrabrila. (Veselost na desni.) Jako otročjega poslušalstva trebalo bi, ki bi to vrjelo. (Veselost na desni.) Saj je znano, da se ima Avstrija za svoj pričetek največ turški sili zahvaliti. Grozno nevarnost, ki nam je po Turkih vsem žugala, spoznali so na Oeskem in v Avstriji in vse te dežele združile so se okoli Habsburške dinastije. Takoj nato pristopili so Ogri dobro uva-žujoč okoliščine, da jim je take zveze potreba. Edino le temu slučaju, medsobojne podpore proti skupnemu sovražniku, zahvaliti se ima pričetek avstrijske države. Nemškega značaja država ni nikdar imela in če danes govorite o nemški državni ideji v Avstriji, prosim, pojasnite mi, kaj mislite pod imenom „avstrijska Mržava" ? Ali si predočujete pod njim celo državo, tudi kraljevino Ogersko z njenimi pokrajinami ?
Ali je to tudi v dozdevni avstrijski državni ideji? Madjari bi se takim nazorom vrlo vprli. Toraj ni splošne avstrijske državne ideje. Ali imamo morda cislajtansko državno idejo. To vam je državna ideja, ki se razteza od Spuža in Budove v Dalmaciji v jako širokem pasu preko Bregerica do Eadovic v Bukovini. Ali je vaša državna ideja le za to skupino veljavna? Vidite toraj, da tukaj ni res-nobe. Državna ideja, kakor si jo jaz mislim, ni druzega nego namen države, ona je njeno poslanstvo v zgodovini.
Kakšno višjo nalogo pa naj dovrši država? Tukaj si lahko nekaj prav pametnega mislim, in si tudi! Prepričan sem, da jo med Nemčijo in ruskim velikanom cela vrsta narodov in narodičev, ki čutijo potrebo združenja v mogočno celoto, v kteri branijo sebe in svojo narodnost vzajemno proti napadom, ki bi od druge strani prišli. (Dobro! dobro! na desni.) Te narodnosti nikdar ne morejo pozabiti, da je glavna ideja našega časa ravno narodnostna ideja, iu ona je tista, ki dela države! Saj smo na lastne oči videli, kako da so se narodnosti, ki so stoletja ločene in in raztresene živele, pod mogočnim vplivom te idejo zjedinile v eno jednoto. Kdo bodo toraj tajil, da ta ideja ni v resnici mogočna? In, gospoda moja, s to idejo računiti mora tudi Avstrija, in vedeti mora, kako da bo ž njo postopala. Povem vam, da, če bi se Avstrija drznila po robu staviti se tej ideji, če bi se drznila pobijati jo, ji
bode podlegla, se bo raztrgala in naposled razbila na kosce! (Res je tako! na desni.)
To je ravno, kar bi moralo ravnateljem avstrijske osode jasno biti. Avstrija se mora s to idejo sprijazniti in zjediniti, potem bo imela v nji mogočnega zaveznika. Ta ideja, to je varstvo vsih na-rodnostij, ki so pod našim cesarjem združene, mora jo poveličati in mogočno storiti; ta ideja mora ua-roduosti na-se potegniti in si njihovo zaupanje pridobiti. To bode tisti ugodni veter, s čegar pomočjo bo ponosna fregata Avstrija dalje jadrala v sijajno bodočnost. (Živahna pohvala in plosk na desni.)
To je prava državna misel avstrijska! In ta ideja omenjena je bila že v prejšnjem prestolnem govoru, da hoče namreč Avstrija čuvati nad vsemi pod svojim žezlom združenimi narodi, ki naj se drug na druzega naslanjajo v medsobojnem spoštovanji in medsobojnem varstvu pravic. (Dobro! dobro! na desni.)
To, gospoda moja, je ideja, ki je bila v poprejšnjem prestolnem govoru izgovorjena in ktere odmev se tudi v letošnjem nahaja. V tem smislu, gospoda moja, v smislu ljudoljubja, prave svobode in v duhu pravičnosti vsem narodnostim enake, odgovarja naša adresa na besede najvišjega prestolnega govora. Kdor je tega duha, glasuje naj za adreso! (Živahna, vstrajna pohvala in plosk, ki sta se večkrat ponovila — na desni. — Govorniku mnogi čestitajo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. oktobra. Jiotranje dežele.
Trst in Poznanj sito bode naj naslov temu odstavku. Daleč sta sicer jeden od druzega, toda kaj ta daljava v današnjem času, ko imamo elektriko, s pomočjo ktere se v malo trenutkih lahko pot okoli sveta, izvrši. Tudi politika ima to lastnost, da mnogokrat združi vsaj premišljevaje, če že ne drugač, jako oddaljena mesta, bodisi v sličnosti ali pa v nasprotji, ktero se opazovalčemu očesu med njima pokaže. Poslednje je, s kterim se hočemo v kratkem pečati, preden obrnemo pozornost na drug del svetil. Znamenito zdi se nam nasprotje, ki se je pokazalo v političnem življenji Tržaškem in v onem na Poznanjskem. Ondi pruska vlada dan na dan izganja mirne državljane iz svoje nove domovine ne brigajoč se za to, da ji ni nihče od vseh tisoč in tisoč najmanjše sitnosti napravljal v političnem življenji, ampak izganja jih edino le iz tega vzroka," ker so nesrečniki Slovani in katoliki. Kot prvi so vladi nepristopni za ponemčevanje on-dašnjih pokrajin, ki so poslednji ostanki slovanskega rodu v onih krajih ; kot drugi, kot katoliki namreč, pa trn v peti in huda zapreka, da ne morejo Po-znanjske poluteraniti. Ker pa Prusija jedno kakor drugo izvršiti želi, jela si je zapreke s poti spravljati z izganjanjem sicer najboljših iu jako vestnih državljanov, ki nimajo druge krivice na sebi, kakor da so katoliki in Slovani. Tako na pruskem Poznanjskem! Kako pa v Trstu? Ravno narobe. Ondi se je naselila tuja druhal, ki noč in dan na to dela, kako bi Avstriji tla spodkopala, kako bi laški element v Trstu vtrdila in sočutje do nerešene Italije poveličala. Z denarjem, ki si ga je v Avstriji pridobila podpira laške, Avstriji sovražne liste, podkupuje Avstriji sovražne ljudi, da napadajo domačine, ki so na glasu, da so dobri državljani, s petardami! In Avstrija, kaj pa ona? Roke križem drži in mirno gleda krtovo delovanje. Prusija mirne ljudi izganja samo zato, ker so ji napotje k dosegi malo hvalevrednega namena, Avstrija pa niti vele-izdajcem ne stopa na prste, zakaj ne, to pa večni Pog ve! Saj vendar prijateljstvo med nami in laškem kraljem ni tako močno, da bi se temu na ljubo ne upala irredentovskega bika v Trstu za roge prijeti. Mi si o tem groznem kontrastu ne moremo druzega misliti, kakor da slavna vlada ni podučena, kaj da se v Trstu po laških krogih godi, sicer bi vendar ne smela tako prizanesljivo postopati. Naj slavna vlada le samo enkrat v Trstu tako prične pometati edino le na podlagi pravice, kakor jo jela nemška vlada na Poznanjskem po krivici in v Trstu bo takoj zopet zdrava spa.
Štajarski poslanec Reicher napadal je v državnem zboru štajarsko duhovščino in sekov-skega škofa zarad politično njihove zavednosti. Kaj da je mož s tem nameraval, je preočitno; hotel je namreč ljudstvo zoper duhovščino nadražiti, zato je pa kričal skozi okno. Trdil je najprej, da se je s pastirskim listom Sekovškega škofa Z\vergerja krivica godila veri, ktero je škof porabil za politično namene s tem, da mu je obljubil za krščanske volitve nebesa, za proti krščanske pekel. Vsled tega je za vero na Stajarskem nastala velika nevarnost, ker je škof podložno mu duhovščino zarotil, da naj ves svoj vpliv pri nevednem narodu za to porabi,
da pri volitvah prodero možje s katoliškimi načeli. Duhovšini se je s tem tudi krivica godila, ker jo je škof zarotil pri dolžni mu pokorščini ter ga je toraj ta le prisiljeno ubogala. Na ta način porabila se je ob poslednjih volitvah vera za politične namene, to pa ni druzega kakor zloraba cerkvene oblasti, ktera se na najvišem mestu, v Rimu namreč, pričela in pri najposlednjein kapelanu med hribi nehala. Reicher namreč trdi, da je škof Zwerger tisti svoj pastirski list spisal na papeževo povelje in ga je za to iz Rima datiral. V resnici je pa stvar nekoliko drugačna. Skof Zwerger je bil ravno tedaj v Rimu in ga je doma štajarsk vpliven duhovnik, če se ne motimo Msgr. Karlon, opozoril pismeno, da drugi škofje iz-dajajo pastirske liste, da bi vernike opozorili na njihove dolžnosti ob bližajočih se volitvah. Škofu zdel se je nasvet primeren in ga je izvršil. Pa tudi, če bi bil res sam sv. oče ukazal izdati pastirski list, bi to še ne bilo prav nič napačnega, da o zlorabi cerkvene oblasti niti ne govorimo ne! Ali mu ni dana vsa oblast; na podlagi ktere je prisiljen skrbeti za časni in večni blagor Kristusove čede, ktera mu je izročena! Da se je duhovščina v volitve mešala s primernim podukom „nevednega naroda" (izraz Reicherjev), s tem je storila in spolnila le svojo državljansko dolžnost, ker je prepričana, da, če bi nemško-liberalci na krmilu ostali, bi to ne bilo dobro niti za vero, ne za državo in ne za cesarja. V Avstriji je namreč vse to troje tako tesno med seboj zvezano, da si obstanka druzih dveh niti misliti ne moremo, kakor hitro bi se jeden od vseh razrušil.
Delegaciji storili ste svoj prvi korak, da ste se poklonili v soboto presvitlemu cesarju, kakor smo rekli ob 12. uri ogerska pod načelništvom kardinala IIaynalda, ob 1. uri popoludne pa avstrijska pod načelništvom grofa Falkenhayna. Kardinal Haynald obljubil je v svojem nagovoru cesarju, da bode ogerska delegacija vse dovolila, kar država za svojo varnost potrebuje, ob enem se bo pa ozirala na potrebe, ki jih imajo prebivalci avstro-ogerske z inostransko konkurenco. Tudi tukaj ima delegacija lepo polje pred seboj, da prebivalce lahko obvaruje pred velikimi in žulečimi davki. Predsednik avstrijske delegacije, grof Franc Falkenhayn, spravil se je pa ua nekoliko bolj živahnega Pegaza. Delegacija je čez mero srečna, rekel je predsednik, da se sme presvitlemu cesarju pokloniti. Marljivo in resnobno poprijela se bode predlogov, ki jo čakajo; kajti podlaga so trdnosti in varnosti države na zunaj in na znostraj. Le če bo država na zunaj tako močna, da se bodo naši sosedje z občudovanjem in zavidljivostjo na nas ozirali, le takrat smemo biti preverjeni, da se bode naš položaj tudi znotraj na našo in državne korist razvijal in le takrat bode posamičen državljan tudi kos davkom, ki se mu nalagajo. Presvitli cesar odgovoril je na te nagovore, kakor je našim čitateljem deloma že iz sobotnega telegrama znano, da so naše razmere z ino-stranstvom prijazne, kolikor se le di't. Pohod ruskega cara in cariee v Kromeriži je povod, da prijaznih razmer med državami še ne bo tako hitro konec med tremi mogočnimi sosednimi državami, kar je silno pomenljivo za ohranenje evropojskega miru. Vse ostale evropejske velesile pridadevajo se z nami, da se ohranijo pravne razmere vtrjene po pogodbah, kar je prava in trdna podlaga miru in reda. In ravno jednostno postopanje v tem oziru porok je ohranenju miru. Da se bodo državne pogodbe spolnovale in da se-bodo pravice in dolžnosti iz njih izvirajoče čuvale, nadjale so se velesile pri sklepanji taistih in so ravno zarad tega tudi zaupale balkanskim narodom, odločivši jim pogoje državne samostalnosti. Da se mir ohrani in pa koristi Moje države ne omajo, za to skrbela bo tudi nadalje Moja vlada pred vsem drugim. Kulturne in narodno-gospodarske razmere v Bosni iu Hercegovini se od dne do dne zboljšujejo, kajti tudi letos bode mogoče upravne stroške iz deželnih dohodkov poravnati. Kredit, ki se bode za vojake po zasedenih deželah nastavljene bodoče leto potreboval, se je zopet za zdatno svoto zmanjšal.
V nanje države.
Jako slaba godi se Francozom v Tonkinu. Nezdravo podnebje jelo je pobirati francoske vojake grozovitno. Vsak mesec pomrje jih več nego 1000 in je pač očividno, da jih kmalo ne bo nič več ondi, če jim ne pošljejo novih moči, česar se pa pri sedanji nevolji naroda zarad slabe republikanske politike pač ni nadjati. Poleg tega razglasile so se pa v najnovejšem času tudi jako žalostne novice iz Ma-dagaskara kjer so bili zopet tepeni. Admiral Miot naskočiti dal je v Farafatri Ilovaške vrtdbine, pa jo je neki silno skupil. Hitro morali so ubežati proti morju če niso hotli od Hovasov zajeti biti. V najnovejšem času Francoze grozna smola povsod zalezuje, kamor se obrnejo. Doma needini, v inostran-stvu po naselbinah skoraj vedno tepeni, ne bo drugače, kot da se bo morala državi druga oblika dati. Povoda vsaj jim ne bo manjkalo za to. Ilovaške zgube zakrivala jo sedanja vlada toliko časa na vso moč, da so se volitve končale; kajti slutila je, da bi se ji slabo godilo, če bi jih ravno tedaj objavila.
Srbi so svoje čete proti \Viddinu pomnožili. To je edina novica iz lialkana, ki ima vsaj nekoliko mičnosti na sebi, vso drugo je pri starem ostalo. V Carigradu pripravljajo se na novo konferenco, ktero
se bodo vse evropske velesile vdeležile. Težko bode vsem vstreci, ker želje in zahteve so toliko razno-lične. Aleksander Batteuberg ne zahteva ničesar, kakor že izvršeno zdvuženje Bolgarov. Srbski Milan bi rad nekaj zemlje, ker dom je pretesen za veličastno ime „kraljestva". Grški Jurij želi tudi nekaj zemlje, pa še nekaj gotovine vrh tega za velike stroške, ki jih oborožonje tirja. — Evropa se trdno drži Berolinske pogodbe. Posebno si pa Rusi prizadevajo, Evropo prepričati, da za Balkan ni druge rešitve kakor natančna izvršitev Berolmske pogodbe; to pa menda zato, da bi Bolgare zopet bolj na-se navezali. Angleži se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi se Bolgarsko združenje zopet ovrglo, ker se boje, da bi se pozneje Rusi ne ugnjezdili v Bulgariji. Pritrdujejo jim Francozje in Lahi. Tudi Avstrija je na strani Rusov, pa tudi ob enem Srbov, ker njena sedanja politika tako zahteva. Kako se bodo toraj konference pri tako različnih željah k zadovoljnosti vseh končale, bode prihodnji čas učil.
Tebav imenuje se sedanji vladar birmanskega kraljestva, v zadnji Indiji, kamor so Angleži nedavno 8000 mož napovedali, če se kralj ne bo bolj brigal za to, kar so mu Angleži ukazali, kakor se je do sedaj. Kralj Tebav je med ljudmi nekaj tacega, kar je mačka med mišmi. Silno je krvoločen in grozovit. Svoje sorodnike je kar od kraja poklati dal in med podložniki pa kri preliva, kolikor so mu poljubi. V najnovejšem času pričel je neke spletke s sosednjimi Francozi v Tonkinu in pa nad angleškim blagom se je pregrešil, ker je angleškemu parobrodskemu društvu na reki Iravadi kar ves parnik z blagom vred zapleniti dal. Angleži so že v začetku tega stoletja birmansko primorje sebi prilastili; kar je tedaj še ostalo in to je še jako veliko sveta, ki 857.000 štirijaških kilometrov meri in ima blizo 3 milijone prebivalcev, si ga bodo sedaj, tirana bodo pa po svetu pognali, če se jim zavoljo nevarnosti ne bo umestneje zdelo, zapreti ga. S tem korakom prišli bodo Angleži v ožjo dotiko s Kitajci, kterih obširno državo bodo s časoma evropejski trgovini odprli iu pristopno storili. čim bolj propada na iztočni strani zadnje Indije Francoska s svojo naselbinsko politiko, tem bolj odpira se Augležem nov svet na zapadni strani zadnje Indije. Nove izdaje atlantov prinesle bodo anglo-britansko kraljestvo na iztoku za lep kos zemlje povekšano ob kitajski soseščini.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 24. okt. (Občni zbor Cecili-janskega društva.) Dolgo čakate, kaj ne, gosp. vrednik, kakega poročila o zadnjem občnem zboru Cecilijanskega društva, od kterega „mnogih" Vaših dopisnikov. Brž ko ne jih celo „preveč" imate, da ste v zadregi, kteremu bi dali prednost. Vendar Vas prosim, da vsaj eno poročilo daste natisniti, bodisi to-le moje, ali ktero drugo, kterih imate poln koš. Oecilijansko društvo je tolike pomembe, da bi se ga tudi „Slovenec" smel večkrat spomniti in zadnji občni zbor društva tolikanj zanimljiv in poduč-ljiv, da poročilo o njem zasluži glasiti se daleč po naših pokrajinah.
Pričel se je zbor 22. t. m. ob 10. uri v stolnici s slovesno sv. mašo, ktero je služil mil. g. prošt dr. Anton J are. Med sv. opravilom je pel mešani zbor stolne cerkve pod spretnim vodstvom stolnega kapelnika g. A. Foerterja v „Vabilu" napovedane cerkvene skladbe.
Po končanem svetem opravilu so je zbralo 58 društvenih udov duliovskega in učiteljskega stanu v veliki dvorani knezoškoiijske palače, ktero so bili premil. g. vladika, ki so tudi sami prišli k zborovanji, v ta namen prepustiti blagovolili. Pogrešali smo vzlasti več Ljubljanskih gg. udov, ki bi bili v prvi vrsti poklicani širiti društvene namene; z velikim veseljem pa smo opazili nekaj udov, ki so prihiteli celo iz daljne Goriške.
Društvu predsednik, preč. g. prošt dr. Jarc, pozdravi navzoče Cecilijance, govori o lepem namenu društva, ter pripoznil, da se je v devetih lotih društvenega obstanka dokaj storilo za povzdigo pravega cerkvenega petja, če tudi si je mlado društvo pri svojem početku obetalo povoljnejših vspehov. Velike ovire je namreč imelo društvo, in tudi dandanes ni brez njih. Veliko jo toraj še storiti; zato hoče odbor kakor do sedaj tako tudi v prihodnje z vso vnemo si prizadevati, da stavljeno si nalogo po možnosti vresniči; posluževati se pomočkov, ki ga vodijo k postavljenemu si cilju. V prvi vrsti skuša odbor spolniti svojo nalogo po orgljarski .šoli, ki šteje letos 18 učencev in v kteri podučujejo marljivi učitelji, in sicer duhovni svetovalec gg. J. Gnjozda, o. Angel i k Hribar in Foerster v liturgiji, v čitanji in umevanji latinskih tekstov, v koralnem in figuralnem petji, orgljanji itd. Drugi pripomoček, po
kterem širi društvo Cecilijansko idejo, je časopis „Cerkveni Glasbenik" in slednjič se trudi odbor sam za povzdigo cerkvenega petja s svojim posvetovanjem, s svojimi sklepi in ukrepi. Koncem priporoči predsednik društvo visokemu pokrovitelju pre-milostljivemu g. knezoškofu.
Društveni tajuik, duh. svetovalec g. Gnjezda, opiše na to v lepem govoru društveno delovanje; tudi ne zamolči, da je delo težavno, ker manjka vnetosti ter požrtvovalnosti celo v takih krogih, kjer bi bile najprvo iskati. Očita se nam, da hočemo pregnati iz cerkve slovensko petje; a v odgovor naj navedem samo to, da je letos izdala na odborovo prošnjo in skrb družba sv. Mohorja, kot lani prvi, drugi del slovenske „Pesmarice". Ravno tako priča o naši skrbi za slovensko petje „Cerkveni Glasbenik" iu njegove muzikalne priloge. Le žalibog, da se tako malo podpira gmotno in duševno. Slednjič poprosi tudi on premil. g. knezoškofa, naj po svoji modrosti in vnetosti pripomorejo k dosegi društvenih namenov.
Za g. Gnjezdo poroča društveni blagajnik g. konzistorijalni sovetnik Žiga Bohinec o društvenem premoženji zadnjih dveh let. Skupnih dohodkov je imelo društvo 1. 1883/84 1284 gld. 79 kr., a stroškov 903 gold. 48 kr., da ostane prebitek 381 gld. 31 kr. Leta 1884/85 bilo je dohodkov 1294 gold. 43 kr. a stroškov 966 gld. 72 kr. ter ostane premoženja društvu 327 gld. 71 kr., od kterih je v hranilnici 210 gold. 62 kr. in gotovine blagajnici 117 gold. 9 kr., kteri račun je društvo odobrilo.
Vodja orgljarske šole, g. Foerster, poroča za tem o delovanji te šole, ktera je dosedaj vzgojila že do 40 dobrih, nekterih prav dobrih organistov, ki delujejo o cecilijanskem duhu po slovenskih škofijah. Letos ima 18 učencev iz treh škofij, Ljubljanske, Goriške in Lavantinske. Želeti je, da se bolj in bolj povzdigne in vzlasti, da se jej preskrbi kmalo več instrumentov, kajti 1 orgije, 1 glasovir in 1 harmonij za toliko učencev ne zadostuje.
S tem je bil naznanjeni spored dokončan.
(Konec prih.)
S Štajarskega, 24. okt. Blagor tebi, častita kranjska duhovščina, ker imaš upanje, to leto še dobiti subvencije. Nam Stajarcem so jo ravno danes pred dvema mesecema (24. avgusta) nakazali in mi je nismo le urno vzdignili, ampak že tudi — potrosili. To odlaganje ima pa še neko posebno, rekel bi solnčno stran. Ce kteri obdarovancev poprej umrje, kakor svoje „groše" vzdigne, ne podedova po njem ne cerkev, ne sorodniki, ampak „Stremayerjev zavod". Tako ostane tam na dnu več. Kdor misli, da je premalo dobil, zna se pritožiti, da naj se mu še subvencija zboljša. Tudi takšni znajo izvanredno dobiti podpore, kterim bi po postavi ne šla, n. pr. deficienti.
Domače novice.
(1000 goldinarjev) dovolil je deželni odbor kranjski Gorenjcem, kterim je povodenj veliko škodo naredila. Slavna c. kr. deželna vlada razglasila je oklic v zbiranje milodarov za imenovane ponesrečence, kterega bomo objavili jutri.
(Pogreb ranjcega č. g. Resnika), mestnega kaplana, bil je včeraj popoludne zares veličasten ter nov dokaz, kako tudi Ljubljančanje spoštujejo svoje duhovnike. Čeravno je bilo zelo slabo vreme in je neprenehoma deževalo, skazovala je vendar-le silna množica blagemu ranjcemu zadnjo čast. Mil. gosp. prošt s kapiteljnom in skoraj vsi drugi Ljubljanski duhovniki pa mnogo gospodov z dežele, obilo gospode z mestnim županom, bogoslovci, družba katoliška, Vincencijeva, rokodelska, dijaki Alojznice, mestna dekliška šola z učiteljicami, siroto iz Marija-nišča, vernega ljudstva skoraj brez števila, spremlje-vali so rakvo. Pred hišo so ranjcemu jako ginljivo zapeli mestni učitelji. Svetili so mestjani farani. Sprevod je vodil ter umrlega pokopal preč. gosp. dekan in stolni župnik A. Urbas med obilnim spremstvom. Tudi veliko krasnih vencev je pričalo o velikem spoštovanji, ki ga jo blagi mašnik vsestransko vžival. Saj je pa tudi res ranjci gospod Jožef bil ves goreč za svoj poklic in tako blagega srca, da ga je moral spoštovati, ljubiti, kdor ga je poznal. R. I. P. I — Osmina bode prihodnji četrtek 29. okt. ob 10. uri v cerkvi sv. Jakoba.
(O nagradi učiteljev veronanka.) Med drugimi predlogi v državnem zboru je tudi predlog o nagradi učiteljev veronauka po javnih ljudskih in sred-
njih šolah in po učiteljskih izobraževališčih, glasi se pa tako-le:
Člen I. §§ 3 in 5 postave 20. junija 1872 drž. zak., štev. 86, se razveljavita, ter imata se glasiti tako:
§ 3. Za veronauk na viši b razredih več nego trirazredne splošne ljudske ali meščanske šole ima se dajati ali nagrada ali je namestiti posebnega učitelja veronauka.
Ako v krščanskem nauku po § 5 drž. zak. 14. maja 1869 (drž. zak. 62) podučuje svetni učitelj, dati se ima temu nagrada.
Ako se ima v veronauku podučevati zunaj domovanja dotičnega učenika, dati se mu ima voz ali voznina.
§ 5. Stroški, ki se naraščajo za versko poduče-vanje po §§ 3 in 4, pripadajo dotični šoli, ako niso za to obvezane posamezne osebe ali zadruge.
Deželna šolska oblast določi, koliko imajo dobivati učitelji veronauka po splošnih ljudskih in po meščanskih šolah stalne plače ali nagrade, določi tudi pogoje, pod kterim se jim bode vplačevala potem še voznina, kakor je to zarad drugih prihodkov pri učiteljih.
Člen II. Pričujoča postava zadobi veljavo, ko se izpeljejo druge deželne postave za to potrebne, in s tem časom se razveljavijo druge postave, ki so si navskriž s temi.
Le določba odstavka 1., predstoječega § 5, stopi v veljavo precej z dnem , ko se razglasi pričujoča postava, kar se tiče dosihmal sistemizovanih plač in nagrad, isto tako tudi teh, ki se imajo za naprej sistemizovati. (§ 3. postave 20. junija 1872 državni zak. 86.)
Člen. III. Minister za uk in bogočastje ima izpeljati to postavo.
Vlada je že v poslednji seji državnemu zboru predložila nasvet take postave. Šolski odsek je tudi rešil to predlogo, pa ni prišla v obravnavo. Vlada je tudi sprejela vse po šolskem odseku nasvetovane spremembe, samo te ne, da imajo vse naredbe tega načrta ostati nespremenjene (in suspenso), dokler se ne izdajo dotične šolske postave.
(Pohvalna pisma) in nagrade dobili so zarad požrtovalnega postopanja in vspešne pomoči ob času povodnji v Logaški dolini od c. kr. brambovskega ministerstva orožniški stražmešter Ferdinand II o fini ann, ter orožnika Kankelj in Juvan, ker so več ljudem življenje rešili.
(Preskušnjo učiteljske sposobnosti) delalo je meseca oktobra v Ljubljani sedem gg. učiteljev in 13 gg. učiteljic za ljudske šole, 1 g. učitelj pa za meščanske šole. Razun jednega učitelja in jedne učiteljice prestali so vsi preskušinjo dobro.
(Potovalni učitelj) na Primorskem, gosp. E. Kramar, imenovan je za člana izpraševplne komisije za ljudske in meščanske šole na Goriškem.
(Prvi Sokolov „Jour-fixe") v čitalničnem steklenem salonu je bil precej dobro obiskan. Odprl ga je starosta g. Valentinčič s primernim pozdravom „Sokolov" in „Slavčekov", ki so za petje skrbeli. Omenjal je velikanske smole, ki jo je društvo letos pri izletih imelo zavoljo slabega vremena. Kako nas je pral dež v Loki, kako nam je nagajal v Kožarjih ! Edino na Bledu bi bili imeli lepo vreme, če bi ne bila malomarnost prevelika, ktera se je v društvo zajedla in ga bo spodjedla, če se s korenino ne odpravi. Te malomarnosti krivi so društveniki sami, ker se ne brigajo dosti za napovedane izlete in druge društvene zabave. Starosta se nadja, da se bode malomarnost odpravila in da bodo zimske zabave „Sokolove" nadomestile, kar se poleti ni liotlo posrečiti, da se v društvo staro življenje povrne. Nato oglasi se že krepko izvežbani „Slavec": „Kje je moj mili dragi dom?", kterega je takoj našel, kajti že čez malo časa slavi ga v drugi pesni: „Oj ti moj dom!", ki ga obdajajo visoke gore in široke planjave ter krasne planine solnčne, po kterih naš rod prebiva, kteremu je s pesnikem „Slavec" tudi ta večer prosil: „Nebeški čuvaj te vladar!" Med tem pride „Sokolu" na uho,- da je tukaj ubog Črnogorec, ki se k bratu v Plzenj pelje, pa nima denarja, da bi vsaj do Dunaja prišel. „Sokol" jel je zbirati zanj milodare in prej nego v četrt ure izročil je potujočemu Jugoslovanu gosp. starosta nabrano svoto 7 gld. 54 kr., kteri se je silno ginjen prav lepo zahvalil za to pripomoč. — Zabavno berilo „Iz t i carjevega življenja" preskrbel je „Sokolov" tajnik Bede nek, ki je zarad posebne pevske radodaruosti „Slavčeve" še le proti a 11. uri na vrste prišlo.
Prijazni večer, pri kterem se je „Slavec" posebno odlikojal s svojim milodonečim petjem, ki mu ime popolnoma opravičuje, završil se je s prelepo narodno: „Stoji, stoji Ljubljanca", ktero je vse navzoče pelo, jako prijetno o polunoči.
(130 novakov) odšlo je sinoči k 4. batalijonu 17. peš-polka v Trebi nje. Dosluženih vojakov, ki so bili leta 1882 potrjeni pa iz Bosne in Hercegovine še ne bo venkaj.
(Slovenska paralelka) na Celjski gimnaziji je štajarskega poslanca Forregerja tako v srce spekla, da je v soboto, preden so poslaniško zbornico državnega zbora do novega leta zaprli, v eni sapi stavil še interpelacijo, če je res, da se bo Celjski gimnaziji taka krivica zgodila. Odgovora menda na to svojo radovednost ni še dobil, ker telegram o tem druzega ne pove, kakor to, da je takoj na to predsednik dr. Smolka poslancem vošil veselo novo leto, ker se do tedaj ne bodo nič več videli.
(Ljudska knjižnica), ktere sta nedavno 19., sedaj pa 20. snopič po 6 kr. vsak izšla, prinaša daljšo zgodovinsko povest „Beneška svatba", poslovenil L. G. Podgoričan. Več o njej hočemo spregovoriti, kedar bode dokončana.
(Zagrebško stolno cerkev) posvetili bodo zopet na zahvaljeno nedeljo na večen spomin silnega potresa, ki jo je bil razrušil.
(Topništvo dobi kožuhe.) Prvi konjiki, ki so kožuhe imeli pri nas, so huzarji. Za temi določili so se lansko leto konjištvu sploh, namesto plaščev. Podobni so suknjam (Waftenrocke), le da imajo ko-žuhovinast obrobek na okoli, in konjika bolj grejejo, kakor pa plašč in ga tudi tolikanj ne ovirajo v gibčnosti. Take kožuhe dobili bodo sedaj tudi top-ničarji, ki jih bodo nosili po zimi namesto dosedanjih sukenj; ob gorkejem vremenu se bo lahko obesil čez ramo.
(Za popravo stolne in župne cerkve v Mariboru) se bode potrebovalo še 30.000 gld. Privoljeno je pobirati za to doneske po zgornjem in spodnjem Avstrijskem, Štajarskem, Kranjskem in Koroškem.
Razne reči.
—	Na Dunaji umrl je mož, kterega so vsaj po imenu poznali po celi Avstriji. Generalnega in-tendanta barona Hofmanna obeh dvornih gledališč ni več; umrl je v soboto po dolgi in mučni bolezni. Ledice so se mu zgnojile. Mož je bil dobrega srca in povsod jako priljubljen, kar priča velikansko število odlik, ki si jih je bil v raznih priložnostih v življenji nabral. Imel jih je vseh skupaj 48 in kakor je sam rekel, le dve manj kakor Bismark. Poslednja odlika, ki jo je dobil, bila je zlata tabačnica. Poklonil mu jo je ruski car v Krome-rižu. Tabakira je velike vrednosti in ima na pokrovu tablico iz malahita, ki je z briljanti pritrjena. V tej ploščici je vrezana ruska krona, pod njo pa začetne črke ruskega cara in carevne. Car Aleksander mu je sam rekel, da se jako redkokedaj dele tabačnice z obema imeni s carovim namreč in caričinem.
—	Človek, ki je streljal na Danskega ministerskega predsednika Estrupa, se imenuje Julij R as m u s e n. Rekel je, daje to storil zarad svobode. Nagovoril je ministra pred hišo in je vstrelil dvakrat nanj. Estrup je zgrabil hudodelca in ga je izročil policiji, a potem je šel k obedu, kamor je bil povabljen.
—	Pesmotvori sedanjega papeža Leona XIII. so v latinskem in laškem jeziku doživeli po večkratno izdanje. Visoki pesnik se vzlasti rad pečii s pisanjem epigramov, ktere pošilja svojim prijateljem in znancem. Letos je na dan obletnice obropanja mesta Rima časnik „Civilta cattolica" objavil dva epigrama, iz kterih se prav zrcali srce ljubljenega Velepastirja našega. Kdor zrni latinski, lahko prebere oba. Taka-le :
I.
Frustrata i m p i o r u m spe Pontificum Romano rum series non i n t e r m i 11 i t u r.
Occidit: — inclamant — solio dejectus, in ipso Carcere, in aerumnis occidit ecce Leo
Spes insana: Leo alter adest, qui sacra volentes Iura dat in populos, imperiumque tenet.
II.
Auspicatus Ecclesiae triumphus.
Auguror: — apparent flammantia lumina ceelo, Sidereoque rubens fulget ab axe dies.
Continuo effugiunt, subitoque exterita visu
Tartareos repetunt horrida monstra lacus.
Gens inimica Deo portentum invita fateri, Fletuque admissum visa piare scelus.
Tunc veteres cecidere irae, tune pugna quievit: Pectora mox dulci foedere iungit amor;
Quin et prisca redit pietas neglectaque virtus, Candida pax, castusque et sine fraude pudor
Illustrat vetus lila Italas Sapientia mentes: Longius errorum pulsa proterva cohors.
O laeta Ausoniae tellus! o clara triumpho Et cultu et patria religione potens.
Telegrami.
Celovec, 25. okt. Podružnica sv. Ciril a in M e t o d a vs t a n o v 1 j e n a. N a v d u-šenje veliko.
Niš, 26. okt. Bolgarska novica, da bi bilo srbske četo vže državno mejo prekoračile, je popolnoma izmišljena.
Sofija, 26. okt. Da bi bili Srbi v Bolgarijo vdarili, ni resnično. Srbsko čete zasedle so le carinske postaje po Trnski okolici.
Kamenz, 25. okt. Princ Albrecht se je odločil, da sprejme dostojanstvo Braunschwoig-skega regenta.
Petrograd, 25. okt. Tukaj 8V2 stopinj mraza. Plovba se bo vstavila.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
26. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % „ 100 ,, (s 16 % davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini...... .
Nemške marke ......
Zahvala.
Prijetna dolžnost nama je, se javno zahvaliti za tolike izraze sočutja in ljubezni, skazane ob bolezni in smrti naina nepozabljivega duhovnega sodelavca
JOŽEF-a RESNIK-a.
Zlasti še izrekava najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem krasnih vencev, gg. mestjanom. svetilcem in pevcem; enako tudi prečast. kapiteljnu in drugi duhovščini. gospodi vseh stanov, društvom: katoliškemu, Vincencijevemu pa rokodelskemu, vodstvom: Alojznice, mestnih šol in Marijanišča, ter vsem drugim za častno spremljevanje k zadnjemu počitku.
V Ljubljani, 26. oktobra 1885.
Janez Rozman,	Anton ¿logar,
župnik.	kaplan.
82	gl	30	kr
82		55	
108		90	
99		40	
864	n	—	n
284		—	n
125	n	05	"
9	n n	95	n
5	„	93	
61	„	45	»
ÎGCfli-eva esenca za želode^
f- • - /. ' 'i katero,pripravlja " •" .;
G. PICCO LI, lokarvijubljiini.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-H javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena eni steklenici 10 kr. Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani.
Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec. kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesee januvar 1884. (12)	Dr. Emil vitez pl. Stockl,
c. k. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske; (kolesci zoper glisto iz-izkušeno zdravilo zoper glisto, škatljica 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davlci (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop so rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasližerijti, kašlju, hripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 8 do 4 žlico vsaki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila se
zmiraj sveža dobe
v lekarni
GL I^iocoli-ja
„Pri Ati(Bf«>lH"
v LJubljani, na Dunajski cesti, kjer se naročila takoj po pošli proti povzetji izvršujejo.
Umrli so:
23. okt. Alojzija Milochnoja, agentova žena, 45 let, pred prulami št. 27, jetika. — Jožef Eesnik, kaplan, 35 let, sv. Florjana ulice št. 26, Meningitis. — Mihael Verhovoc, do-lavčav sin, 25 dni, Opekarska cesta št. 20, božjast.
V bolnišnici: 22. okt. Peter Pirš, Žagar, 45 let, oslabljenjo.
Homeriana-čaj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučili in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krhlju [KehlkopfJ).
Iznenadljivi so vspehi I	(i)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima ^L. Wolflsky, Berlin N., VVeissenburger-Strasse Nr. 79.
Lekarna Trnkoczy-ja,
zraven rotovža v Ljubljani,
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pn vseh boleznih v želodcu in So neprekosljivo sredstvo zoper: mankan je slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
UHT~ S>-s»i-ilo! Opozarjamo, da so tiste istinite Ma-rijaccljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu'
zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk<5czy-ju. Razpošiljava se lo
TROPFEN >
NUR ECHT BEI
APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACH t STÜCK 20
v Ljubljani pri U. pl.
jeden tucat.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper proti n ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalival. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
a fla.vs »S
Gospodu Trnkoc/.jju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel jo čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčiiišo zalivalo, zvsem spoštovanjem vdani
Franc Jug, (18)	posestnik v Šmarji p. Celji.
DUD
I1SK1,
¡zboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
l*omuhl j e vo (Dorsch)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustko in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Saiicihia listini voda,
aroinatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
o* le. priv.,
no smele bi se v nljednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skažonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila z dežele izvrše se takoj v lekarni Triik<Sczy-ja zraven rotovža v Ljubljani.