štev. 141
O Ljubljani, g soboto, dni 30. Junlla 1906.
Leto XXXIV.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 261— za pol leta „
za četrt leta za en mesec „ »
11 »
6-50 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ » 10"— za četrt leta „ „ 5 — za en mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . ... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
____— dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ClredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ...	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Avstrija in Jugoslovani.
(Govor dr. Šusteršiča v delegaciji dnč 23. junija.)
Tekom razprave so razni govorniki razpravljali vprašanje, ali v istini še obstoji tro-državna zveza. Po moji sodbi moramo ločiti dogovor, kakor je v aktih, od resničnih razmer. Po spisih, ki so v arhivu našega ministerstva za vnanje zadeve,"imamo brez dvoma trodr-žavno zvezo; v resnici pa je stvar drugačna. Natančno moramo razločevati odnošaje do Nemčije in do Italije. Zveza z Nemčijo brfez dvoma še obstoji po moji misli posebno zato, ker nas potrebuje Nemčija. Mi smo danes edina velesila v Evropi, ki jo more Nemčija dobiti za zvezo, dočim vse druge velesile delajo na to, da popolnoma osamijo Nemčijo. (Tako je!)
In vendar je istina, da smo še vedno v zvezi z Nemčijo, o čemur pa ne govorim dalje. Drugače pa je z našo zvezo z Italijo. Jaz drugače sodim o tej zvezi, kakor eden mojih pred-govornikov in trdim, da je naša zveza z Italijo le na papirju. Ne varajmo se! Naša zveza z Italijo je podobna zvezi Rusije z Japonci nekaj let pred zadnjo veliko vojsko. (Delegat Bian-kini: Ali smo mi Japonci?)
Pri nas in v Italiji vsakdo dobro pozna razmere, kakršne so. V resnici nam preti edina nevarnost od juga in naša dolžnost je, da spoznamo to nevarnost in jo odvrnemo v pravem času. Naglašam pač, da nihče v Avstriji ne želi vojske z Italijo. Mi sploh ne prežimo po tujih deželah in ne moremo želeti, da dobimo še več Italijanov, kakor jih že imamo.
Ker pa nočemo vojske, zato moramo storiti, da jo preprečimo. Moramo pa tudi vse storiti, da zmagamo, ako se nam vsili vojska. Za oba slučaja moramo imeti enaka sredstva, in ta so pripravljena armada, politika in tretjič red v državi, mirna rešitev avstro-ogrskega vprašanja.
Armada.
Kar se tiče naše vojne sile, moramo v prvi vrsti polagati važnost na našo vojno mornarico. Nujno potrebno je, da pomnožimo svoje vojno brodovje. Kolikor je v naši moči, moramo zabraniti napad Italije; ako pa se nam to ne posreči, moramo skrbeti, da zmagamo. Ne zanašajmo se preveč na našo premoč nasproti Italiji, ne storimo iste napake, kakor
Rusi nasproti Japoncem in ne podcenjujmo mogočega nasprotnika.
Italija je močna, enotna narodna država, ki more, navdušena za smoter vojske, namreč polno zedinjenje vseh Italijanov, biti močnejša od naše iz raznih narodov sestavljene armade.
Ne pozabimo, da so naše strategične železnice, ceste in mostove, večinoma gradili Italijani. Ne pozabimo tudi raznih drugih razlogov, ki so itak znani.
Balkanska politika.
Ne pozabimo, kar sem že omenil, da so na Balkanu mogoče zmešnjave, ki nam v toliko vežejo roke, da smo mnogo slabejši nasproti Italiji. Ako pa imamo močno mornarico, ki se more meriti z italijansko, potem se nam ni treba bati Italije.
Rad priznam, da danes italijanska vlada ne misli na vojsko; Italija sama ima težave s svojo mornarico in druge neprijetnosti. Toda naša slabost na morju, domače zmešnjave in na Balkanu, morejo vzbuditi v italijanski javnosti željo, da nam Italija napove vojsko.
Da se pripravimo na to mogočo nevarnost, moramo na Balkanu zasledovati drugo politiko. Naša slaba pozicija na Balkanu je za nas nevarna. Ne motimo se, da med Slovani na Balkanu nimamo prijateljev, ampak same sovražnike. Povsod na Balkanu, v Črni gori, Srbiji in Bolgariji, nas sovražijo do dna duše.
Vsi Slovani na Balkanu nas sovražijo, ali so še pod turško vlado ali ne. To dejstvo mo-mamo imeti pred očmi in računati ž njim Ne motimo se: Jugoslovani na Balkanu najbolj sovražijo našo državo. Zakaj? Dotakniti se hočem najbolj boleče rane naše balkanske politike, one točke, o kateri je govoril že moj predgovornik, dr. Biirenreither.
Razjasnilo se je nemškemu politiku šele ob dvanajsti uri, ko je morda že prepozno za prehod. Jugoslovani so prepričani, da jim je sovražna naša notranja in vnanja politika. In zakaj? Vzrok temu je naša notranja politika nasproti nam Jugoslovanom. V Avstriji in na Ogrskem so vlade dosledno in naravnost divje strastno zatirale Jugoslovane, Slovence, Hrvate in Srbe. Ali je potem čudno, ako pri balkanskih Slovanih naša država velja kot sovražnica Jugoslovanom? Slovani na Balkanu torej povsem po pravici niso imeli in- nimajo zaupanja do avstro-ogrske politike.
To nezaupanje je naraslo do sovraštva, ko je bila naša država prisiljena, da pokaže svojo
moč nasproti balkanskim državam in balkanskim narodom.
Pri tej priliki moram odgovoriti na neko opazko delegata K 1 o f a č a. Rekel je, da so frančiškani jako slabo blago, katero izvažamo na Balkan. Jaz pa trdim, da so frančiškani še najboljše, kar imamo na Balkanu. Ti frančiškani so večinoma dobri Hrvatje, ki žive z narodom in so med najvažnejšimi kulturnimi živ-lji med balkanskimi Slovani. Ko bi na Balkanu imeli le frančiškane in nobenih diplomatov, imeli bi večje moralne uspehe nego z diplomati, ki so tuji ljudski duši in so polni sovraštva Jugoslovanom protivne politike veliko pripomogli, da nas sovražijo balkanski Slovani. Diplomatje so mnogo spridili, kar so naši frančiškani storili dobrega.
V tem oziru mora biti drugače. Ako hočemo še kaj rešiti na Balkanu — in sedaj je morda zadnji čas — moramo delati aktivno jugoslovansko politiko. Pričeti moramo najprvo doma in potem na Balkanu. Notranja in vnanja politika se morate podpirati. Morda si tem potom še pridobimo simpatije slovanskih narodov na Balkanu, kjer nam prete tolike nevarnosti.
Na to sem opozarjal že v proračunskem odseku. Gospod minister za vnanje posle pa mi je odgovoril, da notranja politika nc spada v njegovo področje.
A ravno to je pri nas velika napaka,, da se nciranja in vnanja politika ne ujemata. Naša vnanja politika visi vedno v oblakih in se ne naslanja na naravna tla notranjih odnošajev. In vendar imata oba ministrska predsednika po ustavi pravico, da vplivata na vnanjo politiko; nimata pa dolžnosti, da bi to vnanjo politiko podpirala s pametno notranjo politiko. To je ravno ono nasprotje, vsled katerega vedno iz-podletimo na Balkanu. In izpodletelo nam bode, ako Italijani prično izvajati tretje dejanje svojega združevanja.
Mažari in Hrvatje.
Kot Avstrijec pa moram opozarjati gospode na Ogrsko. Mažari so uvideli, da morajo pričeti drugo politiko nasproti Jugoslovanom. In posledica tega je znana reška resolucija, ki je bila brez dvoma že preje dogovorjena za kulisami.
Gospodje, nikar ne prezirajte pomena, ki ga ima reška resolucija. Kako je nastala ta resolucija? Gospodje se še spominjate, kakšne so bile pred tremi leti razmere na Hrvaškem.
Tedaj je bil še v cvetju zistem grofa Khuen-Hedcrvaryja. Moj tovariš in sosed Biankini je pred tremi leti tudi obširno o tem govoril ter bil poklican k redu. Bil je glas vpijočega v puščavi, kakor sploh v Avstriji, ako ima kdo pogum, da povč resnico. Ako je potem prepozno, dobe sc vedno ljudje, ki pravijo, da je govoril resnico.
Razmere so bile tedaj take, da so bili vsi Hrvatje najhujši sovražniki Mažarom, iz-vzemši nekatere kupljene duše. Tedaj je bilo toliko sovraštvo do Mažarov, da trgovska ladja ogrsko-hrvaške družbe v Dalmaciji niti v pristanišče ni smela, ker jc imela ogrsko zastavo. Takšne so bile razmere pred tremi leti, pa tudi še lansko poletje. Hrvatski narod, ki jc vedno žrtvoval kri in imetje za cesarja in državo, jc bridko in ogorčeno tožil o neznos-nih in nečloveških razmerah in krutem zatiranju.
Prišli so dalmatinski poslanci k svojemu kralju na Dunaj, to jc, hoteli so priti h kralju. Prišli so na Dunaj, da se pritožijo vladarju o nečuvenih razmerah na Hrvatskem. In bila je tedanja vlada toliko kratkovidna in nespametna, da je svetovala vladarju, naj ne sprejme hrvatskih poslancev, zastopnikov cesarju zvestega naroda, cesarju zveste dežele. Pred nosom so hrvatskim poslancem zaprli vrata na cesarskem dvorcu. Seveda se je izgovarjala vlada, da dalmatinski poslanci nimajo pravice z vladarjem govoriti o Hrvatski. Kaj pa so hoteli dalmatinski poslanci? Prositi so hoteli vladarja, naj se usmili nesrečnih družin ter pomi-losti družinske očete, ki niso druzega zagrešili, nego da so se potegnili za zakonite pravice svojega naroda in domovine. (Pritrjevanje.)
Vlada je hotela od poslancev legitimacijo! Ali ne spada Dalmacija po zakonu h Hrvatski? To vendar jasno določajo ustavni zakoni. To-raj so dalmatinski poslanci imeli pravico vladarja prositi, naj pomilosti žrtve brezpravnih razmer na Hrvatskem.
Toda ta dcputacija dalmatinskih deželnih in državnih poslanccv nj bila sprejeta in vrnila se jc brez uspeha. Prebivalstvo v Dalmaciji ni moglo razumeti, da je to mogoče, da vladar niti ne sprejme izvoljenih poslancev. Vso Dalmacijo je osupnilo to poročilo, ta neverjetna novica. V tem trenutku se je izvršila velika izprememba v duši hrvatskega naroda, rekel bi, zgodovinska izprememba. In ta psiholo-
LIHE K.
Maščeval se je.
Spisal F. K.
V gostilni »Pri Ipavcu« so sedeli nekega večera pri okrogli mizi trije gospodje: sodni adjunkt Terpotec, davkar Rožič in kontrolor Rohne. Pred njimi na mizi se je svetil liter pristnega dolenjskega cvička. Kontrolor Rohne, vesel človek, da malo takih, razveseljeval je svoja tovariša za tri druge. Komaj je povedal kako šalo, že sta bušila tovariša v smeh. Davkarjev bas je spremljal adjunktov tanki hi, hi.
Ko je postavila natakarica že četrti liter na mizo, so se odprla vrata in v sobo je stopil dolgokraki davčni adjunkt Strnšek, mož kislega obraza in upognjenega hrbta. Oni trije pri mizi so ga glasno pozdravili in ga vzeli med-se.
ste pa bili, gospod adjunkt?« ga vpraša deheli davkar Rožič.
»Celi popoldan sem stal ob potoku, pa nisem nič vjel. Nevem, ka mso šle vse postrvi. Saj se mi je vendar včasi nabodla kaka na trnek. Nekaj dni sem pa ni nič z mojim lovom, prav nič. Koliko denarja sem že dal mesarju
za vado. Pa ko bi že vsaj kako ribico vjel.« Strnšek jc bil namreč zelo varčen. Za vsak krajcar mu je bilo hudo, da se Bogu usmili.
»Gospod adjunkt«, pravi kontrolor, in po-mežikne davkarju, »gospod adjunkt! Jaz vam dam vado, če jo hočete. Nisem ribji lovec, zato je ne potrebujem. Mogoče, da vam bo všeč.
»Koliko pa je je? Ali imate jetra ali srce? Srce je boljše za vado, ko jetra.«
»Jetra ali srce, kar hočete«, pravi kontrolor. »Včeraj mi je poginil moj zvesti pes Fido in . . . Tu se začne Rohne smejati in tovariša z njim, da se je razlegalo po vsi hiši. Strnšek pa vstane in reče jezno: »Gospod Rohne, zasmehovati se pa ne dam. Imejte tista jetra in srce sami, veste!« Spet so začeli oni trije ki-hati, ker so videli Strnšeka razjarjenega, ko je bil vendar vseskozi mirne narave. Pa je bil adjunkt res jezen.
V tem stopi v sobo notar Košek. Ko vidi razjarjenega Strnška, ga vpraša: »Kaj pa vam je, gospod adjunkt, da ste tako jezni? Kaj se je pripetilo?« Strnšek molči. Namesto njega pa odgovori kontrolor in pravi: »Gospod adjunkt je lovil celo popoldne ribe, nazadnje pa se mu je nasadila debela žaba na trnek. Zato je jezen.« Vsi se glasno zasmejejo, le Strnšek vstane tiho, potisne si klobuk na oči, vzame
iz žepa denarnico, vrže na mizo krono, na splošno začudenje, ne pozdravi nobenega in odide s stisnjenimi pestmi iz gostilne.
»Kaj se pa norčujete iz reveža«, pravi notar. »Stavim, gospod kontrolor, da se maščuje za to razžaljen je.«
»E, kaj bo naredil, uboga reva!« pravi kontrolor.
Drugega dne dobi kontrolor Rohne majhno, parfumirano pisemce. Hitro ga odpre in ven pade majhen listič. Njegov obraz se raztegne v vesele gube. »Torej vendar, vendar«, ponavlja kontrolor in si veselo mane roki. Kaj pa je bilo v pismu, da je bil gospod Rohne tako vesel? Pisemce mu je pisala nežna roka, nežne deklice Mare. 2c dolgo se jc trudil, da bi se sešel ž njo, toda vedno je imel smolo. Vselej, kadar je šla deklica na sprehod, vselej jo je spremljala njena stara teta. In sedaj mu piše njegova Mara, da naj se sprehaja zvečer po cesti, ki se vije pod gozdom, tam za »Staro Loko«. Ona pride gotovo tja in sicer sama. Kontrolor je skoraj skakal veselja. Slednjič se mu bo vendar uresničila želja, katero je že tako dolgo nosil v srcu.
Komaj je bila ura šest, že jc koračil Rohne po cesti v najlepših nadali. Vse se mu je smejalo. Celo drevesa so tiho šepetala.
Nestrpno je čakal kontrolor svoje deklice.
Sedel je na posekano deblo ob gozdu, podprl glavo z rokami in se zamislil.
Z c dve uri je čakal, a njegove Mare le še ni bilo. Tedaj pa se pripodi bosopet deček. Ko pride do njega, odkrije se, stisne klobuček pod pazduho in pravi: »Gospod, danes jc prvi april.« Nato hoče zbežati. Kontrolorju se je vzbudila ob dečkovih besedah neka sumnja, zato mu reče: »Kdo ti jc pa to rekel, kaj?« »Ne smem povedati«, pravi deček in jo hoče popihati. »Jaz ti dam groš, če mi poveš, kdo ti jc to rekel«, pravi Rohne. »Ne smem, pa ne smem. Oni gospod, ki lovi ribe ob potoku, mi jc dal dvajsetico in mi rekel, da ne smem povedati, da me je poslal on semkaj. Gospod mi jc dal dvajsetico, vi mi pa ponujate samo groš, nočem povedati, ne!« To rckši jc deček stekel po ccsti, kar so ga noge nesle.
»A lako«, jc rekel kontrolor Rohne jezno. »Da bi le ta neumni adjunkt molčal in ne pravil o tem nikomur, potem bi že še bilo. Kaj bo, če se zve to! O jaz tepec, da sem mu šel kar tako na limanice!« Hitro je šel nazaj v mesto.
Tedaj pa se je vzdignil zmagovalno iz svojega skrivališča adjunkt Strnšek, zlobno se nasmejal in dejal:
»Ali sem te! ali sem te!« . . .
ški trenutek je jako spretno in modro izrabila mažarska neodvisna stranka. V trenotku, ko je bil hrvatski narod na Dunaju ponižan in užaljen. ponudila mu je mažarska neodvisna stranka svojo roko.
Kaj hoče reška resolucija? S to resolucijo izjavljajo Hrvatje, da se nočejo na strani Avstrije boriti proti Ogrom. Prostovoljno so se izločili iz te kombinacije, da s prostim rokami sklepajo mir z Mažari ter se v zvezi ž njimi bore za svobodo in neodvisnost ogrske in hrvatske države.
Ogri s svoje strani zasledujejo daleko-sežno politiko. V državi pod krono sv. Štefana si urejajo dualizem. In neovirani tirajo svojo mažarsko politiko, ter si hočejo ustanoviti čisto mažarsko aržavo; na drugem ozemlju si hoče neoviran hrvatski narod ustanoviti svoi dom. Obenem naj bi se v smislu zakona Dalmacija združila s Hrvatsko. Torej pod krono sv. Štefana naj se osnuje rna-žarsko-hrvatski dualizem!
Na zunaj pa, na Balkanu, naj se goji opirajoč se na Hrvate Jugoslovanom prijazna politika, aktivna jugoslovanska politika, ki si more moralno iu gospodarsko osvojiti balkanski polotok.
Posledice, ki iz tega nastanejo za Avstrijo, so vsakemu jasne. Naša bodočnost bodi na Balkanu. Princ Evgen je bil prvi, ki je sprožil to misel; Marija Terezija jo je spoznala in vsi državniki so bili edini, da je Avstrije bodočnost na Balkanu. Kakor pa se razvijajo razmere, vse kaže, da Mažari s pomočjo Hrvatov prehite Avstrijo, ker so pravočasno porabili psihološki trenotek pri Jugoslovanih. Nastopili so na Balkanu ono pot ki je naravna in edino prava, kakor sem pojasnil.
Ali je še čas, da v tem oziru Avstrija tekmuje z Ogri, to je drugo vprašanje, katero prepuščam našim odgovornim državnikom. Morda ni še prepozno, morda je še mogoče nastopiti druga pota ter pričeti aktivno jugoslovansko politiko, ki nam omogoči večjo vlogo na Balkanu. Ako je to še mogoče, potem je edini pogoj, da Avstrija tako odločno predrugači svoio politiko, kakor so to storili Mažari.
Avstrija in Ogrska.
Končani to poglavje ter pridem na zadnjo točko svojega govora, in ta je naše razmerje do Ogrske. Nova mažarska politika nasproti Hrvatom, pa tudi pravi interesi Avstrije dajo mi povod, da se ne pridružim onim, ki zadnji čas kai , radi ropotajo proti Ogrom. Res je sicer, da je v tem oziru položaj iako resen in težaven. Toda neumestni in napačni so bojni klici proti Ogrom, kakor so tudi sentimentalne vse tožbe, katere smo slišali tukaj. Vzemimo stvari, kakršne so. Ne va-rajmo se, da se je zrušila formalna podlaga iz 1. 1867, katere ne moremo vzdržati. Z Ogri moramo skleniti novo pogodbo, zgraditi moramo novo poslopje. Zraven pa ne smemo pozabiti, da smo navezani drug na drugega iz gospodarskih in političnih vzrokov. Ogri sami ne morejo zase biti veletnoč, pa tudi mi ne brez Ogrov; le skupaj moremo tvoriti velesilo.
Le združeni moremo ustvariti tako moč, ako hočemo doseči višje in večje politične in gospodarske namene. Jaz torej mislim, da moramo brez pretiranega pesimizma, brez sentimentalnosti skleniti mir z Ogri na pametni podlagi. Pri tem pa moramo paziti, da ne žalimo gotove občutljivosti in državno-pravnih nazorov one stranke, ki je danes me-
rodajna na Ogrskem. Brez škode moramo računati s to občutljivostjo, ker je to bolj formalna stvar. Doslej smo vedno mislili, da moramo nekaj spraviti v razne nagodbe z Ogri, kar bi na videz dajalo prednost in večjo veljavo Dunaja nad Budimpešto. In za to, kar za nas ni počenega groša vredno, smo plačevali milijone. Cemu vse to? Priznajmo, česar ne moremo predrugačiti, da je Ogrska država, suverena država.
Čudil sem se, ko je v zadnji seji delegacije neki jurist, ki ga visoko čislam, zahteval od ministra za vnanje posle, naj izjavi, da še obstoji avstro-ogrska država. Te ni, ni je bilo in ne bode nikdar. Ko bi jo hoteli ustanoviti, morali bi Ogrom napovedati vojsko ter si z orožjem osvojiti Ogrsko.
Danes imamo avstrijsko in ogrsko državo. Obe državi se morata sporazumeti na novi podlagi. Ne jezdarimo starega konja, ne sklicujmo se vedno na zastarele oblike. Ne mislimo, da zagrešimo »erimen laesae ma-jestatis«, ako hočejo Ogri z nami skleniti trgovinsko pogodbo, ako mi z Ogri sklenemo mednarodno pogodbo, kakor z vsako drugo državo. Ne ustrašimo se tega, marveč skle-nimo z Ogri pogodbo, ki bode varovala naše koristi.
Tako premagamo to krizo, avstrijsko-ogrski boj, ki je v mnogem oziru podoben boju za medvedovo kožo. Branimo svoje koristi in pravice, ob enem pa imejmo pred očmi, da je Ogrska somosvoja država, kakor Avstrija. Pogajajmo se z Ogri kot samostojnim faktorjem, ki brani svoje koristi. Ne poostrimo boja, ker more škoditi le skupnosti, celi monarhiji (Pritrjevanje.)
Gospodje! Ne varajmo se. da je vsa na-godba iz I. 1867 le umetna zgradba, ki nasprotuje zgodovinskemu razvoju. Danes se vračamo od te umetne zgradbe k naravnemu razvoju.
Ne ustrašimo se, ako ta razvoj dobiva drugo obliko; v bistvu se dosti ne izpremene pragmatična vprašanja. Dejstva so močnejša, nego fantazije in sanje. Rušijo se stare oblike, stara monarhija prehaja v nove oblike. Končam torej s pesnikom: »Razpada staro, čas se izpreminja, mladi cvet iz razvalin poganja«. (Živahna pohvala.)_
Tedenski pregled.
Cez dve sto mož bojevnikov je prišlo pretečeno nedeljo v Ljubljano slavit 401etnioo, odkar so stali v vročem boju pri Kustoci. Oficielna Ljubljana jih ni nič pozdravila. Ne od vlade, ne od vojaštva, ne od magistrata ni bilo nikogar, ki bi jih bil počastil, be celo vojaško godbo so jim dan poprej odpovedali. To nezasluženo in nepričakovano preziranje ni razburilo le veteranov, temveč vso Ljubljano. Občinstvo ie pokazalo svoje simpatije osivelim bojevnikom s tem, da je popolnoma napolnilo cerkev sv. Jakoba, kjer je bila zahvalna služba božja. Navdušen cerkveni govor kanonika Karlina je bil s solzami v očeh sprejet. -- Govorilo se je, da sta vlada in vojaštvo prezrli to slavnost, ker se je ta čas mudil na Dunaju italijanski general Soletta.
Rusija. Pogorele so varšavske železniške delavnice. V ruski dumi je minister Sto-lypin naglašal. da je treba poleg 80 milijonov rubljev, ki jih je vlada dala za stradajoče, še 10 milijonov. Dva poslanca sta v ostrih besedah zavračala na vlado krivdo, da je ljudstvo obubožalo. Ko je minister izjavil, da na govore levice ne odgovarja, je nastal hrup in vpitje, da je moral zapustiti dvorano. — Vojaška deputacija je zatrdila zastopniku dume, da hoče večina peterburške garnizije pomagati dumi v boju proti vladi. — Stavkarsko gibanje se širi po celi Rusiji, vsled tega so se živila podražila. — Listi poročajo, da je do-
šel .v Rusijo pravi voditelj ruske revolucije; nevarnost, da izbruhne splošna vstaja.
Za častna člana občine v Železnikih sta bila imenovana predsedhik Alb. Levičnik in glavar Pire — »Slov Narod« je zabavljal radi govorov, ki sta jih imela dr. Žitnik in dr. Korošec v zbornici pri obrtnem vprašanju. Menda hoče ta list prikriti na ta način nemarnost svojih pristašev na Dunaju. Zakaj pa ne odpro ust dr. Tavčar, dr. Ferjančič ali Plantan. saj ti trije kot mestni poslanci v prvi vrsti zastopajo obrtnike!? Žitnikov celotni govor je bil objavljen v četrtkovi številki »Slovenca«. — Društvo »Abstinent« je poslalo minolo nedeljo govornike na Vrhniko, v Gorje in v Št. Lambert. — Veleposestvo vojvode Meklen-burg-Schwerin na Gornjem Štajerskem je kupil ljubljanski veletržec J. Knez za poldrugi milijon kron. — V nedeljo je bil kronan norveški krali Hakon. — Laški kralj je kljub anarhistiškemu pretenju. prišel s svojo soprogo dne 24. jun. v Ankono ter je bil navzoč pri polaganju temeljnega kamenja za bolnišnico — Blamažo so doživeli socialni demokratje v Italiji. Zbornica je namreč zaradi goljufije pri volitvah razveljavila dva demo-kraška mandata.
Posestvo na Rožniku pri Ljubljani je kupil gostilničar Bergman. — V Budimpešti so aretirali nekega Korsineka, trgovskega potnika, pri njegovi peti ženi. — Jubilejna slavnost nadškofa Stadlerja je pokazala, kako priljubljen je vladika pri vseh slojih prebivalstva v Sarajevu. Tako veličastnih manifestacij Sarajevo še ni videlo. Škofu so se poklonili vsi višji civilni in vojaški dostojanstveniki, isto-tako so se udeležili jubilejne službe božje. — »Roma« ie naslov novi knjigi, ki je v njej zbral Silvin Sardenko svoje najnovejše rimske pesmi. Ocene, kolikor smo jih doslej čuli, so za pesnika častne. Knjigo krasi umetniško naslovna knjiga Vavpotičeva. — Klub abstinentov, ki šteje 40 članov, imajo slovenski in hrvaški učiteljiščniki v Kopru; napravili so si posebne znake in čepice. — Vladno poročilo o Bosni v delegacijah povdarja zopet, kako dežela napreduje. To je pač zasluga naroda, ki je izredno marljiv in delaven. V Bosni je namreč še vedno begovina. Turčin-beg je lastnik zemlje, a krščanski kmet mu obdeluje ter mora dati svojemu »trotu« več kot tretjino vsega, kar pridela. — Večja deputacija krojaških mojstrov iz cele države je.bila pri trgovskem ministru dr. Fortu s prošnjo, naj zbornica sprejme predlog, po katerem bi bilo prepovedano konfekcionarjem jemati mero. —i V avstrijski delegaciji je zatrdil vojni minister, da se vrše že pripravljavna dela za zgradbo dalmatinske železnice. Vojaške utrdbe ob dalmatinskem obrežju tudi napredujejo.
V poslanski zbornici je bila razprava o začasnem proračunu. Zadnjih šest let je Avstrija naredila 626 milijonov novega dolga. Poslanec dr. Stransky je utemeljeval, zakaj Mladočehi sedanji vladi ne dovoljujejo proračuna. — Poljski poslanec Bobrzinski je povedal, da Poljaki sedaj niso vladna stranka, vendar glasujejo za proračun, da ne bo pel § 14. Socialni demokratje vladi ne zaupajo ter glasujejo proti proračunu. — Ministrski predsednik Beck je povdarjal nujno potrebo volilne reforme, ker z njo stoji in pade, ter je poživljal zbornico, naj pospeši delo. — Kvotni deputaciji se snideta ta teden. — Poslanci obeh delegacij so si ogledali arzenal in glavne delavnice. Napravili so poizkus z novim topom, ki je izmed vseh modernih topov najboljši. Z novim topom se ustreli na minuto 15-do 20krat. — V zbornici se je oglasil tudi dr. Tavčar. To pot ni zabavljal čez Slovensko Ljudsko Stranko; kar je govoril glede štajerskih in koroških Slovencev, so odobravali tudi njegovi slovenski politični nasprotniki.— V torek je bil drugi dvorni obed za delegate. Zelo se je opazilo, da je cesar dalj časa govoril z dr. Šusteršičem o balkanski politiki in o kranjskih razmerah. — Časniki poročajo, da bo cesar navzoč pri vajah vojne mornarice. — Veselica na korist (?) koroških Slovencev se je v gmotnem oziru povoljno obnesla. Občinstvo je došle goste, ki jih je bilo okrog 80, presrčno sprejelo. »Slov. Narod« se jezi, da na veselico ni bilo nobenega ljubljanskega duhovnika, razen Brceta.. .. No, če bodo liberalci reševali Korošce s potoki piva in vina
ter z »najrazkošnejšiin življenjem in vese. Ijem« do jutra, bodo kmalu izginili ti in oni I Kaj ima tužni Korotan od tega, če v Ljubljani jedo, pijo in pojo, kakor da ni resnega narod-nega dela drugod? Prav je pisal »Slovenec«: En delaven kaplan na Koroškem stori več za narod, kakor tisoč' takih veseličarjev, ki celo noč do popolne onemoglosti pijejo za rešitev Korotana.
V Šlukenavu na severnem Češkem so imeli 24. t. m. katoliški shod. Zastopanih je bilo 20 nemških, katoliških moških društev. — Krajni šolski nadzornik na Bledu g. Ver-derber, ki ni »klerikalec«, je bil na zatožni klopi radi poročila, ki ga je oddal okrajnemu šolskemu svetu, kakor je njegova dolžnost, ker je glede nravnega obnašanja treh on-dotnih učiteljskih moči med ljudstvom bila razširjena kompromitujoča govorica. Nadzornik Kaliger je dal pritožbo imenovanim učiteljem prepisati, ki so nato Verderberja tožili. Slednji je bil obsojen na 100 K globe, ker nobena priča na lastne oči ni videla prešestva. Stvar bi ne prišla med svet, ako bi g. Kaliger na tihem bil storil svojo dolžnost. — V Kočevju so se zbrali zastopniki nemških ognjegasnih društev ter so sklenili ustanoviti svojo nemško zvezo.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja 1. julija: Julij, Teobald, Pambo; ponedeljek 2. julija: Obiskovanje M. D., Procesij; torek 3. julija: Bertram, Helijodor; sreda 4. julija: Urh, Berta; četrtek 5. julija: Ciril in Metod, Do-micij, Anton Zakarij; petek 6. julija: Dominika. Izaja; sobota 7. julija: Vilibald, Pul-herija.
Volitve v Srbiji.
Belgrad, 25. junija.
Dne 24. junija so bile končane volitve poslancev v celi Srbiji. Zmagali so stari radi-kalci. Skupščina šteje 160 poslancev. Izvoljenih je 84 starih radikalcev, ki so dobili 157.205 glasov; 14 narodnjakov s 53.444 glasovi; 3 naprednjaki s 37.309 glasovi; en socialist s 3133 glasovi; 49 mladih radikalcev s 127.449 glasov. Nobenega poslanca, a 488 glasov so dobili liberalci; nezavisni stari ra-dikalci i011 glasov; kmečka stranka 9769 glasov. V nedeljo, 1. julija se vrše ožje volitve v 9 okrajih, koder dobi vlada še nekaj glasov, da bode imela večiino 10 do 15 glasov. V prejšnji skupščini so imeli mladi radikaici absolutno večino samo 2 glasova. Izgubili so torej 34 mandatov.
Tudi nova vlada ne bode razpolagala z veliko večino. Vendar pa je v vrstah starih radikalcev veliko umnih oseb, izkušenih državnikov, ki bodo mogli podpirati vlado v težavnih razmerah. Sedaj potrebuje Srbija močno vlado, da izvrši razne naloge, ki so v zvezi z notranjo in zunanjo politiko. Tudi politični nasprotniki starim radikalcem ne morejo odrekati sposobnosti in politične zrelosti. Dežela pričakuje, da bode nova vlada povoljno rešila nujna državna vprašanja ter za-, služila zaupanje naroda.
Vlada bode brez dvoma imela velike težave, katere pa more premagati z modrim in treznim delom. Ako bode vlada imela srečne roke, bode to na veliko korist Srbiji, in stari radikaici bodo mogli brez skrbi dajati račun pred narodom.
Opozicija bode precej močna, četudi so-stavljena iz različnih strank. Gotovo pa goji tudi opozicija toliko rodoljubja, da bode imela pred očmi težavni položaj nove vlade in splošne koristi dežele. Vlada pa ne sme precenjevati sebe in ne podcenjevati svoje naloge. Premisliti bode morala vsak svoj korak, da ostane na pravi poti, ki vodi narod in državo do boljše bodočnosti.
MLADOČEŠKI KLUB NEEDIN.
»Politika« poroča, da je bila seja mlado-češkega kluba preteklo sredo jako živahna. Mnogo članov, in osobito češki minister rojak Pacak je bilo nezadovoljnih z govorom dr. Stranskega. Sklenili so zato, da mora dobiti Pacak zadoščenje in da izvolijo zato v torek za klubovega načelnika dr. Kramara. K volitvi sta posebno silila Kramar in Pacak, ki je rekel, da je nečuveno, ker je rekel Stransky, da se
Pismo Boltatusa Pepeta.
Gespud redehter!
Nej uni rečeja kar čja, ampak tu jm pa puvem, de uni na delaja lepu iz mana. Kene, jest se matram in skp uzamem, de jm pišem en lep pisni, uni ga pa purineja ke na konc nhnh cajtng, kokr de b več u nhne cajtnge na šlišu. A misija, de sm jest Marku ps? Nej pugledaja Bolčuga Pepeta! Ke se za gespuda žepana putegne. kedr kdu kašna čeznga ble-kne, pa ga gespud žepan zmeri naprej puri-vaja. Še pr žepanum foklcug se je udspredi furu, tku ga ubrajtaja. Pa še ne sam tu! Kokr sm slišu, sa gespud žepan Bolčm Pepet clu dr-laubal, de u žihr pred rotužam, tam zravn tiste šterne, ena štala za soje kojne sezidu. U Ku-mensketu gas, glih nasprut šule zdej že ena šupa za soje vuzove zida. Vidja, gespud redehter, tu je hvaležnast! Prmejš, če b se jest za gspuda žepana tulk muju, kokr se za nh mujam, b s že zdauni žihr ke na sred Šter-naleta kašna baraka pustavu, de b m na biu treba tku delč na Kudelu dam lazet.
Tu jm že u ksiht puvem, de sa gespud žepan čist use drgač hvaležn sojm prstašm, kokr sa uni. Tist je scer res, de rad zmeri gle-
daja, de ta hvaležnast velik na kušta, ampak lepu je pa le tu ud gespuda žepana. Sej čast je tud neki u redna. Nej pumislja, kuku se suejaldemukrat Kurdelič že zdej veseli, k se u iz gespudam žepanam tiku glih tku, ket iz hausmajstram Thumatam, kedr u izvolen u ubčinsk svet. De u pa prou gvišn preči zvo-len, kokr u mestna vulivna reforma na sveti dana, tu ni za cviblat. Hofpulberari Franke-tate se tud kar srce na glas smeja, kedr gespud žepana pulbera in prau: »Ti, prjatu žepan, a t čm tud mal port prštucat, pa me-stafe iz biksam namazat? Kar puvej; nč se na šeniri, sej sma uba glih!« Gespud Pre-senc je tud tku klavern ukul lazu ud tisga cajta, udkar sta se z gespudam žepanam zavle kšefta neki skregala, de se je še men smilu. Zdej je pa že use spet dobr, k se bo smou tud on še naprej z gespudam žepanam tikat.
Pa ne sam ubčinsk učeti; usa Iblana je te žepanuve hvaležnast tku vesela, de je u tem vesele na use ta druh puzabila. Iblansk nemškutari se pa lepu u Šternalet pud ku-stajnm lepu u senc pr črnem kufet smejaja u pest, kokr sa se du ~ trideset let smejal in se še smejaja, kc<	a desetletnega že-
panovanja Hribar.	sna pravica tam
zastarala. Ali ni tu prouzaprou tud za nem-škutarje en uržah Hribarjuva desetletnca pra-znuvat?
Men tu ni ušeč in Zancke iz lotuza tud ne, kokr m je unkat prpoudvou. Zanck je reku, »de b ta narrajš ud jeze use kustajne pred kazina iz zubmi vn puruvau, pol pa na tistmu plač taka zelena hišca pustavu kokl na sprut Pleselna stuji, sam de b na mel nemsku-tali iz kazine nubenga plača za soje pleglesne kusti pukladat. Meljonkat škoda, de nism jest zepan. Tista spinaca, k ja misija naldt, de u Idi na Glad ulekla, b bla ze tud zdauni feltik, ce b biu jest zepan. Tku pa cmazja in cmazja, nazadne u pa use skp ena figa, kokl u iz mestnm mesnicam ena figa in pa iz tista vulivna lefolma, k sa ja gespud zepan ublebil.«
Zanck ma čist prou. Jest sm že zdauni vedu, de ma Zanck tulk mežganu, de mu še usi u glava ne greja. Pa kedu pa nega pu-sluša? Če b mou Zanck tulk kojn pa gu-miradlar, kokr Bolču Pepe, pol b že negova beseda kej giltala in b mu na biu treba za uratm stat, kedr Bolču Pepe pr mestnh zi-cngah soje kunšt za blagor Iblane stresa.
Men je u resnic žou, de ni Zanck žepan in na vem kua b biu iz Iblana, če b se ge-
spa dohtar Taučarjuva zajna am na uzela. Kuku b biu u Iblan douhčes in kašn reveži b bli Kurošci, če b nm Buh na puslou dohtar Taučarjuve gespe na pumuč. Tista unterhol-tnga za Kurošce je bla že tku ofrtna, de nkol tacga. Iblančanke že znaja taka reč peršti-mat, kedr je kermo kej za pumagat, drgač kokr pa Japanezarce! Japanezarce sa ble tku naumne tekat, k seje nucu gnar za japane-zarska vojska iz Rušam, de sa use soje zidane gvante, uringlne, rinke in druge take putrebne rči ud sebe dale, de sa na ta viža lohka iz gnarjem cesari pumagale. Naše gespe pa raj pr takh prložnasteh take rči na-kupja in se ž nim našešmadja, de maja ta putrebn Kurošci več vesele iž nim in več tro-šta na pumuč, ke vidja, kašna bugatija je še u Iblan in kulk se maja še ud te bugatije za troštat, kedr jm u kašna sila. Tu je ta prava pumuč, tu! Kua pa b Kurošcem nucal, če b mi tukala pu Iblan strgan hudil in voda pil. tu b se h večm mislel, če b nas vidi, de se ud nas nimaja dost za troštat, k sami nč nimama. Lep gvant in pa dost pijače je treba pr tak reč, če se če, de kej zaleže. Vin je tista reč, k nas u Ift drži in oče Škrabec ma prou. ke prau. de je u vod že več Idi putunil, kokr u
bodočnost češkega naroda ne more naslanjati na cesarjeve besede. Ugovarjali so le No-votny, dr. Klumpar in dr. Herold. Dr. Stran-sky ni nastopil proti ministru. »Politika« vprašuje, kje je tu klubova svoboda, ako cenzurirajo z vladne klopi govore članov mladoče-škega kluba.
STERNBERG O CESARJU.
V seji državnega zbora dne 26. t. m. je govoril Sternberg med drugim dobesedno sledeče: Avstrija je država laži in bi še bolj bila, da ne nastopam jaz tako, kakor zdaj. Na celem Češkem in Moravskem ni nobene črno-rumene zastave. Vse nove črno-rumene zastave so razobesili daleč ob železniški progi in priredili izjavo, ki ne odgovarja resnici. Nekaj so pokazali cesarju, kar ne obstoji. Na Češkem in Moravskem ne poznajo črno-rumene zastave osobito ne od onega trenotka, ko krona te zastave ni več cenila na Ogrskem. Saj nikakor ne morete zahtevati od Čehov, da spoštujejo zastavo, ki jo ne spoštuje cesar sam. Predsednik grof Vetter: Prosim, da krone ne spravljate v razpravo. Posl. Prochazka (kršč. socialec): »Žalostno, a resnično!« Posl. Wohl-mayer (kršč. soc.): »Da, to je istina!« Poslanec Sternberg: »Priredili so čudapolno Po-temkinovo popotovanje! Kako daleč so šli, dokazuje dejstvo, da so sneli vse napise v Ja-blonci na Bisniarkovem trgu.« Posl. Herold (Svobodni Vsenemec): »No, županu hočemo nekoliko podkuriti!« Posl. Iro (Schonererjev pristaš): »Po pravici sme to Čeh očitati Nemcem!« Posl. Sternberg: »Zastopam poštenost, in če vise napisi, morajo ostati, če pride sam ljubi Bog! Česar pride v kratkem v Prago. Morebiti odstranijo češke napise. Tako ravnati nasproti kroni je protiustavno, servilno in sramota!«
CESAR MORAVSKEMU NAMESTNIKU.
Cesar je pisal moravskemu namestniku grofu Zierotinu. Zahvaljuje se za sprejem in izraža veselje, ker se je dosegla na Moravskem narodna sprava. Cesar upa, da se po moravskem zgledu doseže sporazumljenje tudi v ostalih prepomih narodnih stvareh.
KRANJSKI NEMŠKI MANDAT.
Zastopniki nemško-narodnih dijaških društev na graškem vseučilišču in tehniki so sklenili, da se pismeno zahvalijo poslancema Wa-stianu in dr. Pommerju, da sta nastopila za državnozborsko zastopstvo kranjskih Nemcev Zahvala naglaša da nemško zastopstvo na Kranjskem nima samo krajevnega, marveč tudi splošni narodni pomen. Poslanca naprošajo, naj tudi nadalje posvetita mandatu kranjskih Nemcev svojo pozornost.
ADRESA OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA VLADARJU.
V četrtkovi seji ogrskega državnega zbora je vložil poročevalec Ballagi adreso na vladarja, ki se prečita na zahtevo poslanca Šumegija. Adresa naglaša pričetkom, da so končana nesporazumljenja in da upajo, da se več ne povrnejo tako žalostni dogodki. Zaupanje do vladarja je večje, ker se je sestavila vlada iz večine. Ogrski narod je vedno pokazal zvestobo vladarski rodbini, ker pri zvestobi do kralja ni nikdar pozabil zvestobe do ustave. Adresa naglaša, da se velevažna dr-žavnopravna vprašanja izločijo iz programa. Koalicijske stranke pa izjavljajo, da vstrajajo pri svojih načelih in političnem prepričanju. Nadalje naglaša, da so pripravljeni urediti razmerje z Avstrijo po pogodbi do 1. 1915, oziroma do 1. 1917. Zahvaljuje se, da je izprožil vladar v prestolnem govoru vprašanje o splošni volilni pravici. Zahtevajo utrditev muni-
vine. Vin jfc tist, k je napravu Bolčum Pe-pete, Kuzake, Predaviče, Franketete in Kej-žarj vesele in sreča, de se iz gespudam žepanam tičeja in de se uja enkat še iz haus-majstram Tumatam, Kurdeličam in ta nar bi gvišn tud še iz Zanetam tikal. Zatu pa praum: Buh žiu tista pjača, k je našmo prelnbmo gespude žepane uzela tist štolc, k jm ni neko! dobr stavu!
Jest za soj tal s ja um tud še učash pr-vošu kašn pužirk; pusebn zdej s ja um lohka, ke um pršou h Mulavrhe u dinst, de um le-beralne bukle in cajtnge, kokr je »Osu«, ldem ukul punuju; zatu ke u Maluvrh en tak kšeft iz buklam na soja roka začeu pelat, če mu u ta »Narodna tiskarna« dala zadost gnarja, zdej ke u šou u penzjon, ke je za bukle predajat. Šventnar se premal pumuja za lebe-ralna dušna paša in ja neče nč u gnar spraut; Mulavrh u pa drgačn gad u te reč in u hmal use druge bukle dol prpravu, pusebn če mu uma še jest in ta pust Slemšk pumagala. Tu u pol žeulejne, sam tu je škoda, de sa ata Grazeli soja petndvejsetletnca, udker nč na delaja, nazaj puložl in ja nečja ubhajat. Tekat b bla spet enkat ena lepa prložnast za bratušna pt. Še feterajnari sa se najna ve selil, ke sa mislel tekat spet ausrukat in pu-kazat, kuku znaja gespud general Mihalič fajn kumenderat. Zdej pa na u z lepa več tku lepe prložnast, ke Kustocafajer na morja usaka nedela ubhajat, pusebn k ni biu nubedn ud nh tekat zravn, druga prložnast se pa tud na urajma tku lohku, de b se iz soja nemška kumanda lohka puštrekal.
Trikrat puzdravlen!
cipijev in občin, in ureditev razmer med niu-nicipiji in krajnimi oblastmi. Adresa se ozira tudi na katoliško avtonomijo in finančno nagodbo s Hrvaško in konča, da mora Oger ljubiti le kronanega kralja in ustavo, ki sta neločljivi. Podpisana je adresa: Vašemu cesarskemu in apostolskemu veličanstvu najudanejši sluge, poslanci Ogrske, Dalmacije, Hrvaške in Slavonije.
»Az Ujsag« priobčuje pa besedilo načrta adrese magnatske zbornice. Začetkom izražajo veselje, da so zopet urejene ustavne razmere. Nadalje navaja potrebne predloge, med njimi tudi ono o splošni volilni pravici. Upajo, da odpravijo kričeče nedostatke na pravosodnem polju. Magnatje upajo, da ostanejo v bodoče razmere med prebivalstvom in javnimi faktorji nekaljene in žele, da se izvede popolna pariteta.
»SAMO KRALJU« HOČEVA SLUŽITI.
»Budapester Hirlap« poroča iz Kečkemeta Pri vojaškem novačenju dne 17. t. m. nista hotela priseči dva potrjena vojaška novinca, neki dijak in neki trgovski uslužbenec. Izjavila sta, da hočeta služiti le kralju in ne cesarju. Sestavili so zapisnik in ju zaprli. Dne 28. t. m. sta pa izjavila da prisežeta na predpisani način. AVTONOMNI OGRSKI CARINSKI TARIF.
Ogrski uradni list priobčuje ministerski odlok, po katerem se uveljavi ogrski avtonomni carinski tarif. Priobčeni so tudi zakoni o uveljavljenju trgovinskih pogodb z Nemčijo, Belgijo, Italijo, Rusijo in Švico in odloki, ki odrejajo začasno trgovinsko razmerje s Srbijo, Bolgarijo in s Črnogoro. BISMARKOV SPOMENIK V JABLONICI.
Ker so bili ob cesarjevem dohodu v Ja-blonico (Gablonz) na Češkem vsi ulični napisi Bismarckovega trga zakriti, nameravajo nemški nacionalci v protidemonstracijo postaviti v Jablonici Bismarkov spomenik.
ITALIJANSKA ZBORNICA.
V	tajni seji je odobrila italijanska zbornica določila o izboljšanju razmer na Siciliji in na Sardiniji. Nato so pričeli razpravljati o dogodkih v vojni mornarici.
DOGODKI NA RUSKEM.
V	ruskih vojaških krogih se govori, da namerava ruski vojni minister Rodiger odstopiti in da bo njegov naslednik general Grodekov.
Katoveška policija je brzojavno obvestila varšavsko orožništvo, da so ruski revolucijo-narji iz Pariza tja poslali osem bomb in več drugih eksplozivnih stvari. Revolucijonarji hočejo razrušiti most pri Sosnovici.
Član dume Vinarev je dobil brzojavko iz Homela, da je v hiši predsednika izraelitske občine Makaševskega, bila skrita bomba.
V	Juzovki stavka 15.000 premogarjev. Moštvo trgovskega brodovja v Črnem
morju je sklenilo, da stavka še en mesec.
V	Kostromi so politični jetniki izjavili, da toliko časa nič ne jedo, dokler jih ne izpuste.
V	Kišinevu je med Židi razburjenje, ker se boje preganjanja.
Širijo se vesti, da car namerava sredi julija dumo za tri mesece poslati na počitnice.
Predsednik ruske gosudarstvenne dume Muromcev je izjavil, da je zanj nemogoče sestaviti ustavno ministerstvo in bi moral odkloniti sestavo vlade. Najvažnejša in najštevilnejša stranka kadetov šteje le 140 članov in nima večine. Kompromis s strankami na desnici pa ni mogoč.
Ruska gosudarstvenna duma je pričela 29. t. m. razpravljati o shodnem zakonu. Socialisti so obljubili, da hočejo podpirati dumo v boju proti samovolji, a da smatrajo dumo le za prvi korak na poti do konstituante. Več govornikov na levici je obsojalo zakonski načrt, ker ni dovelj svobodomiseln in ima omejitve, ki jih pozna le nemški shodni zakon. Včeraj je nabirala slušateljica nekega višjega ženskega izobraževališča po duminih hodnikih med člani dume prispevke za revolucionarno gibanje. Ko so opozorili nanjo, je izginila.
O uporu v preobraženskem osebnem gardnem polku poročajo: Vodilni krogi so zelo vznemirjeni zaradi nemirov v 1. bataljonu Preobraženskega osebnega gardnega polka. Pridružila sta se sicer tudi 2. in 3. bataljon, a sta se skesala. Disciplino je prekoračil prvi bataljon v taki meri, da so ga razorožili gre-nadirji, ulani in strelci. Dogodek opisujejo sledeče: Ko so odpeli zvečer večerno molitev, je neki podčastnik predložil divizijskemu gene ralu Ozervivu adreso. v kateri so zahtevali, naj ravnajo lepše z vojaki in naj jim dajo boljšo hrano. Pritoževali so se, da morajo vršiti vojaki policijsko službo, ter so odobra vali načeloma razdelitev posestev. General je ostal popolnoma miren, a je ukazal, naj primejo podčastnika, ki mu je izročil adreso. Sklenili so, da postopajo strogo z bataljonom Poveljnik knez Trubeckoj, ki je dobil takoj naj višjo grajo, je odvel ves bataljon z vsemi častniki V kazensko garnizijo Medved, kjer so bili zaprti svoj čas vjeti Japonci. Ko so odvedli 1. bataljon, 290 mož s 6 častniki, v Medved, jc bilo moštvo ostalih gardnih bataljonov popolnoma tiho. Častniki pripadajo najplemeni-tejšim ruskim rodbinam.
Med člani dume se govori, da nameravajo odpraviti vojaški tabor v Krasnem Selu. Iz vojaških krogov se pa čuje, da so vojaki v mnogih polkih razburjeni ker niso izpolnili obljub, katere je dal pred meseci car v ukazu, da se izboljša gospodarski položaj vojakov. Na brezvesten način ne izpolnjujejo niže oblasti carjev ukaz.
Zaprli so v Peterburgu poveljnika II. gardnega polka in 16 časnikov. Polk je pa suspendiran.
Z Vladikavkaza poročajo, da je streljalo 27. t. m. 18. gorska artiljerijska brigada iz topov in revolverjev na druge baterije. Dva
bataljona Apseronovega polka sta razorožila uporno baterijo.
Topničarji so bombardirali v Vladikav-kazu tudi častniški kazino. Ena dama je ranjena.
Iz Batuma pa poročajo: Moštvo trdnjav -ske artiljerije je zahtevalo službeno in gospodarsko izboljšanje, ker so ostali opomini častnikov brezuspešni, so poklicali oddelek kaza-kov, da zasedejo vojašnico in zabranijo moštvu, da bi se ne polastilo pušk in topov. Moštvo se je pomirilo, a pobegnilo je več vojakov v stanovanja drugih stotnij, ker so se bali, da prično kazaki streljati tlanje. Uprlo se je še več stotnij, a čete so jih obkolile. Drugo jutro so pa prosili odpuščanje in zopet redno vršili službo.
Vojno stanjfe so proglasli v Kertihu-Jens-kolu, tavrijska gubemija. Podaljšali so pa izredno varstvo v Berdičevu, Taganrogu, v donskem okrožju. Nižjem Novgorodu, Moskva Nižji Novgorod ob progi in v Omelu.
Na torpedovki »Mjetka« sta vlomila dva mornarja v ladjino blagajno, u ropala 2000 rubljev in nato pobegnila.
V Samari je stavkal 29. t. m. Bucoluksov polk. Dva vojaka so zaprli, ker nista pozdravila nekega častnika. Vojaki so oprostili zaprta tovariša in nato zahtevili na shodu, naj prestavijo vojake po treh letih v rezervo, naj izboljšajo hrano, zmanjšajo delo, dovolijo vojakom prost čas in naj postopajo z vojaki uljudno. dalje zahtevajo popolno potniloščenje, odpravo smrtne kazni, razdelitev zemlje, svobodo očetom in popolno neodvisnost. V Ro-stovu ob Donu in Novorozijskem so pričeli stavkati pristaniški delavci.
Na Ruskem-Poljskem je najbrže ustaja. Od včeraj opoldne je pretrgana brzojavna I zveza med Varšavo in Peterburgom.
Iz Mandžurije so se vrnile zadnje čete v Rusijo. V Mandžuriji je ostalo le še malo vojakov, ki se povrnejo prihodnje leto v Rusijo.
Dne 9. julija se prične v Peterburgu velika sodnijska razprava proti »delavskemu svetu«, ki je od oktobra do decembra 1. 1905 imel v Peterburgu nekako postransko vlado, dokler ni vlada aretirala predsednika tega sveta odvetnika Krustaleva Nosarja. Pred sodiščem bo stalo 300 oseb.
odločila, ali bodo sprevodniki na Jesenicah bivali ali v Celovcu. Začasno, predno se otvori še proga Jesenice - Bistrica - Celovec, bivali bodo pač na Jesenicah, stalno bivanje se določi pozneje. Sedaj je na Jesenicah veliko pomanjkanje stanovanj, in železnica jih drago plačuje.
S strehe je padel Franc Patek, kleparski pomočnik, v petek, dne 22. t. m. Delal je na hiši Janeza Ferjana na Savi in se pri padcu težko poškodoval, vendar upati je, da bo kmalo ozdravel.
Kaplan Čuk bo pomnil, kdaj je služboval na Jesenicah. Svobodomiselni »Sokoli« so ga ovaditi orožništvu, češ, da je »Sokola« Ravnika na dr. Šusteršičevem shodu udaril s palico po obrazu, in ga do krvi ranil. Kaplan Čuk je bil na podlagi te ovadbe obsojen v Kranjski gori na 30 kron globe in 10 kron »Sokolu« za »bolečine«. Edina priča zoper kaplana Čuka je bil »udarjeni« Ravnik, ki je prisegel, da ga je kaplan Čuk udaril, čeravno je ta odločno zanikal, da bi bil sploh koga udaril na shodu. Delal je pač red in hotel napraviti mir, a udaril ni nikogar. Tudi tega ne ve, ali se je pri prerivanju množice zaletel v dežnik, ki ga je nosil v roki. Sodnik dr. Jan je na prisego Ravnikovo kaplana Čuka — obsodil. Nočemo sedaj več govoriti o ti prisegi, tudi ne o sodbi, ker je kaplan Čuk vložil priziv na deželno sodišče. V lepi luči pa se kažejo naši liberalci, ker lažnjivo poročajo, da je bil kaplan Čuk obsojen na 24 ur zapora in ga zmerjajo s pretepačem in vaškim pobalinom. Vredno pa je le primerjati sodbo nad kaplanom Čukom in sinom dr. Tavčarja. Sin dr. Tavčarja je ustrelil na lovu fanta, in je bil oproščen, kaplan Čuk pa je bil za udarec prez posledic, katerega pa odločno zanika in za katerega ve samo tisti, ki je bil »udarjen«, — obsojen. Tako je na Kranjskem.
Nič ni sram liberalcev, ki so župnika Za-bukovca tako sramotili, češ, da se je zvezal z Nemci. Sedaj v »Narodu« beremo, da so se ti ljudje sami zvezali z Nemci in jim obljubili, da jih pri miru puste — in se še bahajo s tem. Torej zato se ne sme zidati slovenska šola na Savi? Slovenski otroci naj hodijo v nemško šolo?! Kakšno ime zaslužijo taki ljudje?
Narodno gospodarstvo.
Zadružna tržnica. »Narodni Gospodar« piše: Naša slovenska metropola, bela Ljubljana, ni samo jedno najlepših mest, temveč je tudi jedno jako dragih mest, ker v kratkem času so se življenske potrebščine jako podražile in se še podražujejo.
Vsak prijatelj Ljubljane se mora bati razmer, ki morajo nastati vsled draginje in ki lahko postanejo Ljubljani sami nevarne.
Nekaj časa se je vsa draginja pisala na rovaš kmetovalcev, kojim se je slepo očitalo, da izkoriščajo meščane.
Vsled takih očitanj nastalo je razmerje med kmetovalci in meščani nekam napeto.
S svinčnikom v roki se je pa pokazalo, da se nahaja vzrok draginje v mestu samem.
Našli so se pogumni ljudje, ki so iskali sredstva, kako bi se ta vzrok odpravil.
Culi smo interpelacije v mestnem svetu; sklical se je shod, na kojem se je draginja slikala v najtemnejših barvah.
Za odpravo draginje so pa našli strašansko naivno sredstvo, češ, magistrat mora pomagati.
Nihče se pa ni spomnil edinega sredstva, ki more pomagati — in to sredstvo se imenuje samopomoč — ter tiči v zadružništvu.
V Ljubljani naj se napravi zadružna tržnica. Tako zadružno tržnico ima že Budimpešta. Zadružna tržnica preskrbuje maslo, jajca, sadje, med, sočivje, meso, perotnino itd. — To zadružno tržnico ustanovili so ogrski kmetovalci leta 1897, ki so vplačali na deležih 38.200 K, ki pa so znašali koncem 1. 1905 že 183.300 kron. Zadružna tržnica imela je prvo leto 264.217 K prometa, v letu 1905 pa že 2,321.877 kron.
Zadružna tržnica preskrbuje mesto s živili; uredi se tako, da ostanejo živila vžitna za več časa — in kar je preveč, se izvaža drugam.
Ni naš namen, napisati tu kak podroben načrt za zadružno tržnico v Ljubljani; mogel bi se pa tak podroben načrt napraviti in tudi izpeljati — in sicer z ozirom na naše razmere sporazumno med mestnim magistratom in zadružništvom^^__
Jeseniške novice.
j O otvoritvi železnice moramo pravzaprav molčati, ker nihče ne ve nič gotovega, kdaj bo. Poročali smo, da bo 16. julija, kakor smo izvedeli iz verodostojne strani, a zdi se, da merodajni krogi ne vidijo radi, da bi se bobnalo to v svet. Sedaj se govori o drugem dnevu. Vse razne govorice o dnevu otvoritve morajo povzročiti popolno negotovost,, da nazadnje nihče ne bo vedel, kdaj bo in bo določeni dan izvedel morda komaj par dnij prej. Govori se celo, da bo otvoritev pri repu železnice, to je v Trstu.
Osobje na novi progi je že nastavljeno. Vsak dan vozi vlak z Jesenic proti Gorici, ki vslužbence postavlja na njih mesta. Polno tujih železničarjev smo videli te dni na Jesenicah. Pridejo na Jesenice, a ne vedo še, kje bo njih nova služba. Na Jesenicah jim povedo in vlak jih popelje čez par ur na novo mesto.
Postajenačelnik g. Ivo Zupane je prestavljen v Kanal, na Jesenice pa pride sedanji postajenačelnik v Škofji Loki.
Draginja na Jesenicah je uzrok, da se mnogi železničarji branijo na Jesenicah stanovati. Železniška uprava se vsled tega še ni
Darovi.
Darovi poslani našemu uredništvu:
Gosp. d r. 1 g n. Žitnik za pogo-relce v Starem trgu pri Rakeku 20 K.
I. Izkaz.
Darovi za pogorelce v Starem trgu pri Ložu: Č. gg. F. Knižek župnik s župljani Babnopoljskimi 13 K, Ant. Golf, kaplan 10 K, Franc Onušič, kaplan 50 K, Anton Kržič, prof. 20 K, Ant. Abram, eksp. 10 K, Ivan Ogrin, stavbenik 5 K, Franc Juvan, kaplan 10 K, Juri KOnig, župnik 20 K, Juri Dernovšek, župnik 10 K, župnija Črni vrh nad Idrijo 40 K, župnija Duplje 5 K, č. gg- Schveeiger, dekan 20 K, Jan. Zabu-kovec župnik 20 K, K. Čuk 4 K, župnija Rateče 24 K, č. g. Baltazar Bartol, župnik v pok. 5 K, župni urad sv. Planina 15 K, župnija Dražgoše 6 K, župnija Unc 21 K 60 v., č. gosp. Alojzij Stroj, špiritual 10 K, Uprava „Slovenca" 20 K, Grahovski župljani 20 K; skupaj 358 K 60 vin. Bog povrni stoterno ! — Župni urad v Starem trgu pri Ložu dne 22. jun.J 1906. P. Hauptman, žup. upr. — Nadaljna pomoč je nujno potrebna! Zato prosi uredništvo „Slovenca" nadaljnih darov. Usmiljena srca zganite se!
Vžigajte prihodnjo sredo na predvečer sv. Cirila in Metoda kresove po vseh slovenskih gričih in hribih! V vsaki župniji naj planiti po več kresov! Zavedni slovenski možje in mladeniči, na delo!
Iz slovanskega sveta.
sl Za srbskega poslanca v Carigradu je imenovan Sveta Simič, ki je opravljal isti posel doslej v Sofiji. Za poslanca v Sofiji je imenovan Jovan Jovanovič.
sl Akademsko društvo srbskih dijakov-agronomov na Dunaju. Srbski dijaki, ki študirajo na agronomski visoki šoli na Dunaju, so osnovali med seboj posebno agronomsko društvo, da bi tako bolj napredovali v svoji stroki.
sl Bolgarski častniki na Avstro-Ogrskem. Da bi uredila Bolgarija svojo vojaško šolo v Sofiji po najnovejših zahtevah, je odposlala dva štabna častnika te šole na vojaško akademijo v Dunajsko Novo Mesto, da tam potrebno proučita.
sl Društvo za čuvanje narodnega zdravja. V Srbiji so osnovali društvo za čuvanje narodnega zdravja. To društvo je že mnogo koristilo. Trudi se, da priuči narod prav živeti. Skrbi, da so v redu stanovanja, hrana in obleka. Društvo ima že tudi po vaseh podružnice. Tako društvo bi bilo pač vsakemu narodu v korist in tudi našemu.
J** Opozarjamo na »Književna poročila Katoliške bukvarne« v današnji številki in še posebej na nekatere zanimive pridobitve v antikvariatu. "•C
Pikantne novice iz Zagorja ob Savi.
Dopisnik »Slovenskega Naroda« iz Zagorja si silno želi »pikantnih« poročil v »Slovencu«. Izvedeli smo, da mu je že v tem letu nekolikrat postalo dolgčas, da jc vzdihoval: »Slovenec, kje si? kje so pikantne novice?« »Slovenec« se ga ni hotel usmiliti, da bi mu odgovarjal. Narodovca je naposled to tako vjeziio, da je 11. t. m. iz »Rdečega Praporja« prepisal trditev, da je v »Slovencu« vse zlagano, zraven pa se kar na slepo zaletel v mene, češ, da sem jaz odgovoren za vse. — Naj mu enkrat ustreženi, dasi nimam toliko časa na razpolago kakor on.
Ker je tako radoveden, mu povem sledeče: Res tudi jaz včasih kaj pišem v »Slovenca«. Tako sem lansko leto jaz poslal odgovor »Narodovemu« poročilu o »Zamaknjeni devici«, v katerem je v slogu vseh »Narodovih« poročevalcev zakrivil grdo laž, da sv. katoliška cerkev podpira vero v taka zamaknjena. da izobčuje vsakega, kdor tega ne veruje itd.; in obrekljivo napadel nas tri duhovnike, češ, da smo ravnotako postopali v onem slučaju. — Ali moj odgovor ni bil resničen?!
Pisal sem dalje tudi par poročil glede ustanovitve nove hranilnice in posojilnice, kakor tudi notico, da ta posojilnica čvrsto napreduje. Ali to ni resnično?! Nasprotno pa je lani» Narod« v dolgem uvodnem članku napadel novo posjilnico, da bi ji spodkopal zaupanje, a se mu ni posrečilo. Letos si tega ne upa več, ker ve, da bi to ne bilo varno. In če bi poizkusil, takrat se bom tudi jaz oglasil in podpisal svoje ime. Pa bo vse resnično, kar bom pisal.
Dalje sem pisal, če hoče ravno vedeti, letos poročilo o pogrebu g. Josipa Rotta. Ali ni bilo resnično?!
Kar se tiče drugih poročil v »Slovencu«, bi bil g. dopisun moral prvič dokazati, da sem jih pisal jaz, drugič pa vsaj našteti, kaj v teh ni resnično. Kar splošno pisati: so vse zlagane »do jedra«, je res prav liberalno. Tako trditi jaz ne maram niti o njegovem dopisu, dasi je res v njeni čiste resnice grozovito malo.
Glede »Slovenčevih pikantnih novic« mu izjavljam, da sem jih bral in da sem tudi poizvedel o njih resničnosti. Prepričal sem se pa zlasti o poročilih glede obč. volitev, da so razun par tiskovnih pogreškov (ki jih pa morda ni zakrivil dopisnik) vsa popolnoma resnična. Mu lahko postrežem z imeni in pričami. Torej.
Ali je liberalni dopisun iz Zagorja tudi mogoče kaj takega? Opomnim na prej imenovani lanski dopis o »Zamaknjeni devici«. Vse Zagorje še sedaj pomni, da je bilo to — resnicoljubni dopisnik bo že oprostil — hudobna laž. Zakaj ravno duhovniki smo najbolj svarili pred vero v taka zamaknjenja. Tudi taki, ki »Narod« bero, so obsojali njegov dopis, in odobravali moj odgovor. Ce hoče, mu jih naštejem nekaj.
Ima pač smolo ta dopisnik. Niti zadnjič, ko se je obregnil ob mene, da nisem hotel iti v Litijo, ni bilo resnično. Vendar je mogoče, da je bil slabo poučen. Svetujem mu, naj gre v Litijo vprašat, saj ima dovolj časa in poučili ga bodo, da sem bi! tudi jaz osebno tamkaj. Še stroške za pot mu povrnem, ako se pri meni oglasi.
Pri kvalifikaciji občinskega odbora se je tudi nekoliko urezal. Značajni g. Hrastelj je res tudi ponosen na to, da ga štejete med »klerikalce«. A vprašajte razun njega in g. župnika še nekatere druge odbornike in namestnike, in videli boste, kako se Vam bodo lepo zahvalili za maločasten naslov »liberalec« ali »naprednjak« v Vašem smislu.
Glede županove osebe bi bil moral dopisnik poprej dokazati prvič, da je sploh kdo izmed nas kaj deloval na to, da bi bil »klerikalec izvoljen«, in drugič, da smo delovali kaj zoper izvolitev g. Fr. Weinbergerja. Tega pa ni storil in tudi ne bo, ker ne more. Potem naj bi šele pisaril o »Zmanjkanju sape« in o »os-mešenju«. Ker je pa to pisal poprej, trdim, da se mu ne more ravno prisoditi častno mesto med onim, ki govorijo in pišejo resnico.
Iz tega je res umevno, zakaj »Narodov« in »Rdečega Praporja« poročevalci, o katerih nekateri trdijo, da so pomakali svoje pero najbrže v isti tintnik, zopet in zopet ponavljajo da ne marajo polemizirati s »Slovencem«. Se razumemo. Zakaj njihova sicer vsa kosmata vest jim v dnu srca vendar pravi, da čim več bodo pisali, temprej bodo tudi Zagorjani spoznali, koliko je tema listoma verjeti.
Kar se tiče gospe Weinbergerjeve, se spominjam, da sem bral v »Slovencu« o slavnosti 1. maja. In ali ni bilo resnično?! Dopisniku pa svetujem, ako ji res hoče dobro, naj je sedaj ne kompromitira po brezverskh listih. Zakaj čimbolj jo bodo hvalili taki listi, temveč ji bodo škodovali.
In vendar si ti listi upajo trditi, da drugi lažejo!
Sicer je pa nazadnje res mogoče, da Vi resnicoljubni naprednjaški gosp. dopisnik, nimate pravega pojma o tem, kaj se pravi lagati. Ce res mislite, da je laž vse to, kar ravno Vam ni po volji, resnica pa tisto, kar je Vam všeč, ste za enkrat v zmoti. Zato le vzemite v roko katekizem, ne bom vam škodilo, in poiščite tam pri 8. božji zapovedi, in prepričali se boste, da je tam čisto drugače tiskano. Ali pa lahko tudi vprašate kakega učenca v 3. ali 4. razredu. Boste videli, kako Vas bo lepo poučil.
Vendar, da »Narodov« in ravnotako »Rd. Prap.« poročevalec sovraži duhovnika, ki si prizadeva ljudstvu koristiti v stvareh, kjer ni ravno njegova stroga dolžnost, to Vam pa že sedaj za res verjamem. In da je pri nas glavni vzrok tega sovraštva nova posojilnica ki je že marsikomu pomagala in še bo. tudi vemo vsi.
K sklepu Vam svetujem: Ako res mislite, da imate prav, le delajte za svoje namene, kolikor morete. A delajte s poštenimi sredstvi
—	če je s poštenimi sredstvi sploh mogoče delati za liberalno in soc, demokraško stvar
—	nikar pa ljudi ne nadlegujte z lažjo, s silo in s surovostjo! Potem se boste tudi lahko podpisali s polnim imenom, kakor jaz.
Jernej Podbevšek. kapelan in tajnik »Ljudske posojilnice in hranilnice v Zagorju ob Savi.
Idrijske novice.
i »Klerikalci so torej popolnoma poraženi«, glasi se konec tretje brzojavke v »Slovenskem Narodu« št. 144 z dne 26. junija. Tako je, premagali so združeni nasprotniki stranko, ki ni in ne bo »klerikalna«, marveč ostane prava slovenska in ljudska stranka. Zmagali so nad njo nasprotniki, ki so strašili na najrazličnejše načine, kako hoče izključno le duhovščina dobiti v roke vso oblast. Naših mož nihče ni omamil, stali so trdno, neupogljivi so bili, ker so vedeli, da gredo v boj proti terorizmu, ki je vladal zadnja leta. Ako so stali v tej bojni vrsti tudi duhovniki, je zanje le častno. Niso se bojevali za duhov-sko nadoblast, marveč za pravo in pravice ljudstva. Nasprotniki pa v duhovniku sobojevniku za pravo prostost niso videli drugega, nego »farja«. Socialni demokratje pravijo, da so prav tako proti terorizmu, le tega niso hoteli, da bi prišla v občinski odbor močna opozicija, ki ne prisega na socialnodemokratični program. Ljubša jim je bila opozicija, manjša po številu, a načel socialnodemokratičnih. Zato so se zvezali z liberalci, ki so bili veseli, da rešijo nekaj mandatov v tretjem razredu Za tri ali štiri odbornike so se dolgo po-botavali, naposled pa se udali socialistom, ki so pa tudi prijenjali v toliko, da so volili v odbor med drugimi moža, ki je bil pred štirimi leti še liberalen odbornik in celo mestni svetovalec v onem času, ko so liberalci gospodarili neomejeno. To dobo je tudi Kristan obsojal — do zadnjih volitev, ko je planil po naših odbornikih z bojnim klicem: »Ven s klerikalci iz občinskega odbora!« Da bi dobil nekaj tovarišev socialistov v občinski odbor, ni imel nič proti temu, da pride v odbor zopet bivši občinski odbornik, ki je bil med onimi, kojih delovanje je Kristan hudo obsojal, iz odbora pa izginejo može, k so neustrašeno odkrivali nerednosti. Bolelo ga je tudi, ko je videl, da so bili naši odborniki bolj delavni, ter ne pri ne po sejah pozabili, kakšne dolžnosti so prevzeli, ko so bili izvoljeni za odbornike. Kristan ni vlagal rekurzov, pač pa naši odborniki. Norčeval se je celo na javnem shodu iz teh rekurzov, češ, da ni niti odgovora nanje. A prišli so odgovori, in Kristana je zapeklo v dno srca. Ko našim možem, ki so zmagovali nad diplomiranimi ju-risti, ni mogel več očitati nesposobnosti, zbal se jih je in v tem strahu jih razvpil z^ »klerikalce«, ki so pod duhovniško oblastjo. Pravi greh pa je bil, da so bili možje samostojni, ki se tudi Kristanu niso hoteli neomejeno pokoriti. Sedaj so prejeli plačilo za svojo trdo-vratnost, da se niso zlomili ne pred Drago-tinom, ne Kristanom. Ne prvi ne drugi nista bila ž njimi zadovoljna, a iz nasprotnih si razlogov. Dragotinu niso bili ljubi, ker so mu iz-praševali vest, Kristan jih ni mogel, ker sam ni znal njim enako poprijeti. V zadregi je bil edino le, kako bi se jih otresel. Kdo je še tak, da nima strahu ne pred Dragortinom, ne Kristanom? Duhovni so še, ki govore in delajo prosto, tudi Kavčič in tovariši bi gotovo ne imeli tako drznega nastopa, ako bi ne bili pod »farško« komando; to je. pa isto, kar je »klerikalna komanda«. Samostojno mišljenje in samostojni nastop našega ljudstva je bil zoprn ljudem, ki imajo neprenehoma »svobodo« na jeziku. Premagani so bili, ker se nočejo pokoriti nobenemu ustrahovalcu. A ne žalujejo radi tega, saj niso bili osamljeni. Z veseljem so gledali, kako se množe vrste tistih, ki nočejo suženjstva, marveč prostost. Premagani so bili, a le navidezno. Kdo je zmagal? Naprednjaki brzojavljajo v »Nar.«, da napredni Slovenci, socialisti bodo pisali, da je zmaga njih. Mi pa rečemo, da zmagoslavje obhajajo oni, ki so se borili proti terorizmu. Pred štirimi leti sta si drznili socialistična in napredna stranka postavili še samostojne kandidate, zadnji ponedeljek ne več. Skupno sta šli še enkrat v boj in zmagali sta združeno, pa še s težavo. Stranka, ki se bori za pravo resnično prostost, nastopila je oja-čena z novimi močmi. Slava neustrašenim volilcem! Naprej do končne zmage! Krščansko ljudstvo bo zmagalo.
Po svetu.
Milii.mar oslepel. Newyorški milijonar Mr. Charles BroodwayRouss, ki je bil rojen kot sin popolnoma priprostih in ubožnih starišev, a je zdaj eden največjih newyorških trgovcev. je nedavno tega oslepel. Za tistega, ki bi ga ozdravil, je razpisal milijon dolarjev nagrade. Revež kljub svojim milijonom ne bo videl nikdar več.
Rockefellerjevo premoženje. John D. Rockefellerjevo premoženje se množi silno naglo. L. 1855. ni imel še ničesar, I. 1865. 5000 dolarjev, 1870. leta 50.000, 1872. leta 1,000.000, 1875. leta 5,000.000, 1885. leta 100,000.000, 1899. leta 250,000.000, 1900. I. 400,000.000, 1905. 1. 550,000.000. Od tega časa se je do sedaj povišalo njegovo premoženje za 65,000 000 dolarjev. Ko bo Rockefelier star 99 let (če bo kdaj), bodo znašale obresti njegovega premoženja 2 milijarde 757,000.000 dolarjev. Že I. 1904. je zaslužil vsako sekundo dva dolarja. Ko bo
99	let star, bo zaslužil vsako sekundo 9496 dolarjev.
Sežiganje vdov v Indiji. V Indiji sežigajo vdove še dandanes. Oblasti sicer to prepovedujejo, a domačini delaj® to skrivaj dalje. Celo ravnanje imenujejo »Soti«, kar znači po naše »zelo zvesta«. Nedavno se je dogodil zopet tak slučaj. Neki 151etni mladenič se je oženil z neko 15-letno deklico in kmalu nato umrl. Domačini so naložili nato grmado, položili nanjo mrličevo truplo in zažgali. Nato je prišla mlada vdova s privezano brado, da bi ne mogla tako vpiti in se vrgla v ogenj k mrtvemu možu. Ob tej priliki je igrala godba in vsi navzoči so peli. Mislijo namreč, da se ob taki priliki združuje dvoje duš in pričenja nadaljno življenje v večnem zakonu.
Tudi kazen. Sodnik: »Vaši razlogi ne zadostujejo, da bi opravičili povod ločitve zakona. Najlepše bi bilo od Vas, da se zopet spravite s svojo soprogo. — Ali imate kaj pripomniti? — Ste li zadovoljni?« — Soprog (po kratkem premisleku): »Dobro, sprejmem to kazen!«
Nevarnosti telefona. Iz Berolina javljajo, da so se na telefonski postaji v Friedrich-burgu pri opravljanju svoje službe nenadoma zgrudile tri uslužbenke. Vzrok je bil kabelj električne cestne železnice, ki je pal na telefonske žice. Vsled tega je nastal močen električen tok, ki je vse tri telefonske dame onesvestil. Dve sta se zavedli še v pisarni, tretjo pa so morali odnesti domov, kjer leži zdaj hudo bolna.
Mesto v vrtu. Pred Londonom je sklenilo zgraditi neko društvo celo mesto na ta način, da se bo nahajala vsaka hiša sredi vrta. Mesto bo štelo 30.000 prebivalcev.
Na vile se je nabodlo dete blizu Linca, kjer je kidala neka kmetica M. Niedl gnoj. Štiriletno dete je priletelo mimo okolu vogala in se nasadilo z glavo na vile. Bilo je na mestu mrtvo.
Napad so pravočasno preprečili. Pred elektrarno newyorške Rapid Transit Coin-pany na iztočnej 74. ulici so v minoli noči iz-kušali žice, po katerih prihaja prometna moč v podulično železnico, z bombo razstreliti. Ako bi se napadalcem to posrečilo, bi bil promet podulične železnice popolnoma ustavljen. Policija je aretovala Mažara Jos. Barija v trenotku, ko je prižigal užigalno nit. Njegova tovariša sta ušla, toda policija jih išče. V Barthyjevih žepih so našli tri nadaljne bombe.
Angležka brez krvnika. Na Angležkem je bil mnogo časa krvniški posel dedna pravica rodbine Billington. Letos je urml zadnji član te rodbine, nakar se je oglasil za službo neki kurjač. V prakso je stopil v neki londonski ječi ter dosegel tudi usposobljenost. Kmalu je pobegnil neznano kam, zapustivši ženo in otroke v največji bedi. In tako je Angleška zopet brez krvnika.
Strašni cestni prizor se je dogodil v Londonu. Neki voz cestne železnice je peljal z vso hitrostjo dalje po polagoma se zni-žajoči cesti. Naenkrat je popustila zavira in voz je tekel v vso hitrostjo dalje. Najprej je zadel ob neki mrliški voz, na katerem sta se nahajala dva voznika. Bila sta oba poškodovana. Nato je zadel ob voz za prevažanje pohištva in letel potem zopet dalje s hitrostjo
100	km v eni uri. V njem je bilo polno ljudi, ki so kričali vsi obupani na pomoč, skakali vun in mnogi izmed njih je obležal takoj na mestu mrtev ali pa težko poškodovan. Končno je zadel voz ob drug omnibus z vso silo. Žadnji je odletel v veliko okno neke restavracije, pri katerem je bilo zbranih polno gledalcev. Ljudje v restavraciji, kakor tudi v omnibusu so bili deloma ubiti ali pa vsaj težko ranjeni. Žrtve so ogromne.
Gumbi na hrbtu. Iz Belleviila poročajo: Ko je gospodična Weissenbornova poskušala svoj jopič, ki ima gumbe na hrbtu, zapeti, si je zlomila desno roko. Ona se je oblačila, da bi prisostvovala neki družbi, toda srednjih gumbov ni mogla zapeti. Nakrat jej je desna roka omahnila in jo pričela nepopisno boleti. Kasneje jc zdravnik dognal, da je njena roka zlomljena.
Kuharica kot visokošolec. Iz Mona-kovega poročajo: Pred nekaj dnevi se je pridružil trem potujočim knjigovezom v Donau-w6rthu neki medicinec. Oto Kurz, ki je rekel, da je sin višjega državnega uradnika iz Mo-nakovega. Nato so sklenili skupaj pri pivu prijateljstvo in šli po nasvetih medicinca obiskat deželno razstavo v Norimberg. Tam so živeli silno veselo, a kakor vsako veselje, je minilo tudi tisto. Medicinca je prijela policija in povedala o njem, da je — kuharica, ki je ukradla v Naumburgu 800 mark in pobegnila.
Ameriški zdravnik in zločinci. Iz Amerike poročajo: Znamenit zdravnik v Cinci-nnatiu dr. Merril Ricketts je predaval pred zbranimi sodniki v Bostonu. Razlagal je delovanje srca in mogočnost, da bi se mrtvega moglo oživeti. Nato je izjavil, da se je oglasilo pri njem 50 dosmrtno obsojenih jetnikov, ki so pripravljeni na smrt potoni elektrike, če jih dr. Ricketts takoj po tismrčenju prične zdraviti. Pogoj zato je ta, da je tisti, ki ostane živ, izpuščen. To je vzbudilo veliko pozornost. Zlasti zanima vprašanje, kako so prišli zločinci do tega, da so izvedeli za to predavanje. Sicer je pa ta vest iz Amerike, zato ne moremo zagotoviti, da bi bila resnična.
Vižltacija potom avtomobila. Knezoškof tridenski se mudi ta čas na vizitaciji v dolini Fassa. To deio opravlja potom avtomobila, katerega vodi Gvido Monher. Lombardski škofje se za take slučaje že dolgo časa poslužujejo avtomobilov.
Bogati anarhisti. Madridski časopisi javljajo, da so naložli v španski banki anarhisti pol milijona peset, katere so dobili od različnih političnih strank.
Toaleta za pse. Nova ameriška moda zahteva, da mora biti pes-miljenec tako oblečen kakor njegova gospodarica. Za obleko z mnogimi čipkami je primeren pes z dolgo dlako, za tesno se primerjajočo obleko hrt. Zdaj imajo Američanke na novo zapleteno usodno vprašanje.
V Tlflisu je bil gimnazijski ravnatelj Gam-krelldze obsojen v zapor, ker je v listu dolžil mestne stražnike, da so se udeležili nemirov.
Novo sredstvo za shranjevanje mesa je
iznašel profesor Ron, ravnatelj inštituta »Pa-steur«. Ta obstaja v injekciji, ki se izvrši na živalih pred klanjem. Na ta način se meso baje dolgo ohrani. Vojni minister je ukazal izvršiti razne poskušnje. Prihodnji teden bodo zaklali v Parizu več živalij, s katerimi bodo na prej omenjen način postopali. Po določenem času bodo preiskali zdravniki meso, in če bo dobro, se razdeli potem med vojaštvo.
Angleška plavajoča razstava. Plavajočo razstavo angleške industrije prirede v najkrajšem času. Vsi izdelki bodo razstavljeni na ladji, kjer bodo imele posamezne tvrdke tudi svoje zastopnike. Ta ladja bo vozila razstavo po raznih krajih in jo v več zalivih slovesno otvorila. Potovala bo v Kanado, Kubo, zapadno Indio, južno Ameriko, Avstralijo, Ja-pan, Kitajsko, Birmo, Indijo, Vzhodno, Južno in Zapadno Afriko in potem zopet domov na Angleško
75Ietni ženin. Iz Krummana poročajo: Te dni se je poročil v tukajšnji cerkvi sv. Vida 751etni sodnijski uslžbenec Vencelj Paleček s 451etno Marijo Pelz. Prva žena mu je umrla pred dvemi leti.
Klativitez — milijonar. Iz Pariza javljajo: Kovača Curyja so prijeli nedavno zaradi anarhističnega ponašanja v Hallenu. Ko so odredili njegovo ime in pokolenje, so dognali, da je on dedič milijona frankov, ki jih je zapustil neki bogataš. Pri aretiranju je pravil Čury, da se je mislil usmrtiti z dvema bombama, da bi tako napravil konec pomanjkanju in lakoti.
Slepa in mutasta deklica Maud Scott vzbuja sedaj po Ameriki največje zanimanje. Zdaj je stara 11 let. Do sedmega leta je vedno ležala na mestu in ni bila z zunanjim svetom v nobeni drugi zvezi, kakor da so ji vlivali v usta hrano. Po sedmem letu so jo spravili v zavod v Jacksonu, Missouri, in tam je na prizadevanje učiteljev naglo razvila svoje zmožnosti. Zdaj je najboljša gojenka dotičnega zavoda in razume popolnoma vse, kar ji pripovedujejo. To se godi seveda s pomočjo dotikanja. Tako z njo učiteljice v navzočnosti drugih poljubno občujejo, ji ukazujejo razna dela, ki jih sama potem izvršuje.
Svojo ženo je sežgal neki prebivalec v Ni-mesu. Sam trdi, da si je ona zabodla v nekem prepiru sama nož v srce. Trdi, da jo je hotel razorožiti, a se mu to ni posrečilo in je pri tem prevrnil po tleh svetiljko. Ta je zažgala njeno obleko in nato se je on tako zmedel, da jo je tiščal v plamenu na tleh. Tako so ga našli res tudi sosedje, ki so prihiteli na pomoč. Morilca so zaprli, žena pa je umrla.
Časten poziv. Avstrijski zdravnik dr. E. Ott, ki je zdravil že večkrat v Marijinih varih se mudečega kralja Edvarda, je odpotoval v London. Tja ga je pozval k svoji bolni soprogi minister Campbell Bannerman.
Književnost In umetnost.
*	Zupančičeve pesmi izidejo v nemškem prevodu.
*	V novem (trinajstem) natisu je izšla knjiga „Beringer, die Ablasse ihr Wesen und Gebrauch". Handbuch fiir Geistliche und Laien, nach den neuesten Ent-scheidungen und Bewilligungen der hI. Ablass-kongregation bearbeitet. Cena K 8 88, vezana K 11'76. Ker se pogosto poprašuje po tej knjigi, opozarjamo na njo; dobi se v K a -toliški Bukvarni v Ljubljani.
*	V boj za slovensko šolo! V spodbudo koroškim Slovencem spisal župnik Matej Ra-žun. Izšlo v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu.
*	Bodoča narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Spisal župnik M. Ražun. Ta brošurica je izšla v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Socialne stvari.
so Kako nazaduje avstrijsko poljedelstvo,
o tem piše znani štatist Jurašek v knjigi »Evropske države« sledeče: V času od leta 1880 do 1900 je opustilo 16:55% poljedelcev svoj dotedanji poklic in se oprijelo trgovine. Po številu je to 2,282.582 oseb. Te številke dosezajo v posameznih kronovinah sledečo višino: na Štajerskem 21.056, Koroškem 16.057, Kranjskem 3936, Tirolskem 15.870, Predarlskem 4428, Gorenjeavstrijskem 6732, Češkem 119.873, na Moravskem 13.081 in v Šleziji 11.056. Zanimiva so tudi števila uslužbencev. V desetletju 1890—1900 je padlo število poljedelskih uslužb. in dninarjev od 6,498.037 na 6.095.044 — torej za 402.331.
soc Za osemurni delavnik. V Donauwitzu so se sešli te dni na posebnem krščansko socialnem shodu delavci in so sklenili na predlog delavskega tajnika Fischerja, da nastopijo vsa krščansko socialna društva na Štajerskem za vpeljavo osemurnega delavnika po vseh težkih tovarnah železa. Ta predlog bo predložen drž. zboru.
Štajerske noulce.
š Novoniašniki lavantinske škofije.
Iz IV. leta: Blaž Dvoršak, dne 19. avgusta pri Sv. Antonu v Slov. Gor. (pridiga vIč. gosp. Ognjeslav Skamlec, kaplan v Ljutomeru); Leopold Kol ene, dne 19. avgusta pri Sv. Emi pri Slatini (pridiga vlč. g. Martin Lah, župnik pri Mariji Snežni). Iz III. leta: Anton Bukovšek, dne 12. avgusta pri Sv. Duhu v Ločah (pridiga vlč. g. Fran Hrastelj, dekan v Konjicah); Martin Jurhar, dne 12. avgusta v Mariji Reki (pridiga mil. g. prelat Karol Hri-bovškek, stolni dekan v Mariboru); Josip K o d r i č , dne 15. avgusta pri Sv. Treh Kraljih v Studenicah (pridiga vlč. g. Josip Florjančič, kaplan v Št. Jurju ob Tab.); M i -hael Kristovič, dne 5. avgusta pri Sv. Marku niže Ptuja (pridiga vlč. g. Fran Korošec, nadžupnik pri Sv. Križu pri Slatini); Friderik Ratej, dne 19. avgusta pri Sv. Duhn pri Žičah (pridiga vlč. g. Josip Zi-danšek, teolog, prof. v Mariboru); Konrad Š e š k o , dne 15. avgusta pri Sv. Vidu pri Planini (pridiga vlč. g. Andrej Fišer, župnik v Ribnici).
š Pavel Kekič, ki je bil okoli pol leta v preiskovalnem zaporu pri okrožnem sodišču v Celju zaradi ponarejanja avstrijskih 20 K bankovcev, bo, kakor smo poročali, tožil ju-stični erar za odškodnino za neopravičeni zapor. Kakor znano, je Pavel Kekič, bogat amerikanski Hrvat, bil izpuščen iz zapora, ko se je državno pravdništvo prepričalo, da se je dalo zapeljati po nekem Ogru, imenom Sziics. Ta Oger je s tem, da je nafarbal sodne organe, prišel zastonj v drugem razredu obiskat svoje sorodnike iz Amerike na Ogrsko. Drago vožnjo je plačala država.
š Mature v Mariboru. Na višji realki je delalo maturo 14 kandidatov, med temi en eksternist. Izdelalo jih je 5 z odliko, 8 navadno ; eden bo ponavljal izpit po počitnicah. — Na državnem ženskem učiteljišču bodo tri kandidatinje ponavljale izpit v jeseni, dve sta padli, ostale so izdelale.
š Špirit eksplodiral. Dne 26. t. m. popoldne si je g. Ziegrosser v Celju kuhala kavo na samovaru. Ko se je nekaj ogledala za deklo, ki je snažila in spravljala zimsko obleko, se je samovar naenkrat razletel ter je bila takoj vsa kuhinja v plamenu. Njej in dekli se je s pomočjo sosedov posrečilo ogenj zadušiti, predno se je na ostale prostore razširil. Vendar je škode okoli 600 K. G. Ziegrosser je bila zavarovana.
š Razširjenje šole v Velenju. Velenjska štirirazrednica se bo razširila v petraz-rednico.
š Iz železniške službe. Imenovani so pri južni železnici: oficijalom Franc Ha-ring in Leopold Res man, oba adjunkta v Mariboru; adjunktom: Franc Kervina, Josip Opelka, Peter Poc in Franc Šket, vsi asistentje v Mariboru.
š Konkurz je otvorilo okrožno sodišče v Mariboru o premoženju Matije V i z -j a k a , trgovca v Ribnici. Konkurzni komisar: predstojnik okrajnega sodišča v Marnbergu, konkurzni upravitelj: Matevž Bežan, c. kr. notar v Marnbergu.
š Borba z nočnim tatom. Dne 27. t. m. ponoči je poizkušal neki uzmovič priti na zvit način v hišo št. 10 Marijine ulice v Mariboru. Hišnik 1. Jurša je tatu pravočasno zapazil, stekel je čez vrt za njim ter ga pri plezanju čez ograjo zalotil. Nastala je huda borba med tatom in hišnikom, pri koji je pa zadnji opešal, tako da se je uzmoviču posrečilo odnesti pete.
š Požar v Pobrežah. Po noči od 27. na 28. t. m. je izbruhnil v Pobrežah velik požar, ki je vničil gospodarsko poslopje in pralno kuhinjo posestnika Stamica. Domačim in mariborskim gasilcem se je z veliko težavo posrečilo ogenj omejiti na gorenja dva predmeta.
š Grozna smrt otroka. Dne 22. t. m. je štiriletni otrok posestnika Fajsa iz Spodnje Nove vesi pri Slov. Bistrici v hudi žeji pil iz steklenice napolnjene z oetovo (jesihovo) kislino. Mislil je, da je v steklenici voda. Čeprav so starši videli, kako se otrok vije v hudih bolečinah, niso klicali zdravnika. Celih 14 ur je ubogo dete prenašalo grozne muke predno ga je smrt rešila. Oče se bo imel zagovarjati pred sodiščem, ker je tako nevarno tekočino zanikrno spravljal in ker ni klical otroku zdravnika.
š Pobegel uzmov/£. Dninar M. Sprach je 27. t. m. pomagal hlapcu Antonu Tošu skladati premog na mariborskem kolodvoru. Toš je zaradi vročine pri delu odložil telovnik. Najbrže so mu iz žepa moleli bankovci in je to Sprach zapazil, kajti v neopaženem trenotku je zagrabil Tošev telovnik in zbežal. Zasledovalo ga je več ljudi, a Sprach je bil hitrejši. Toš je imel v telovniku 58 K 60 v.
š Utonil je dne 24. t. m. pri kopanju kovaški učenec Janez Ban iz Vidma. Ker je Sava na mestu nesreče precej deroča, doslej še niso našli trupla.
Dnevne novice.
+ Na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano! Vsa društva, vse slovenske župane, občinske odbornike, sploh vse zavedne slovenske može in mladeniče pozivamo, da se vzdignejo v velikem številu na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano. Naj bi ne bilo slovenske vasi, iz katere ne bi prihiteli možje in mladeniči na katoliški shod. Vsi, ki dobro hočete slovenskemu ljudstvu, prihitite v Ljubljano, da se združimo v mogočen klic po naših pravicah! Društva dobe pozive prihodnje dni. Ako bi kako društvo po pomoti ne dobilo poziva, naj se oglasi! Društveni odbori naj imajo takoj seje ter se naj potrudijo za naj-obilnejšo udeležbo. Zglasilne pole dobe te dni župni uradi. Prosimo preč. župne urade, da tudi oni takoj razvijo v družbi zavednih mož v župniji najživahnejšo agitacijo. Sestavite živahno delujoče agltacijske odbore. Vsa društva in vsi posamezniki naj svojo udeležbo naznanijo pri svojih župnih uradih. Društva naj ondi naznanijo tudi, ako pridejo s pevskimi zbori, zastavami i. t. d. S tako urejenimi naznanili se prihrani mnogo stroškov. Zupni uradi naj dopošljejo zglasilnice najpozneje do 30. julija na naslov dr. Evgen Lampe v Ljubljani, želeti pa je da to store še prej in da se zato udeleženci takoj naznanijo pri župnih uradih, da bo hitro podan natančni pregled iz katerih okrajev je treba posebnih vlakov. Glavna manifestacija bo prirejena za najširše ljudske množice v nedeljo, dne 26. avgusta tako, da se jo bo mogel vsakdo udeležiti. Po dohodu vlakov bo slovesni odhod na slavnostni prostor na vrt v »Alojzijevišče«, kjer bo sv. maša, potem pa se otvori III. slovenski katoliški shod. Govorili bodo najodličnejši govorniki iz vseh slovenskih dežela. Tudi zastopniki drugih slovanskih narodov prihite na naš shod. Po shodu bodo obedi, potem pa velika ljudska slavnost, ki bo aranžirana na najširši podlagi. Tu bodo nastopala društva iz vseh slovenskih pokrajin, nastopali bodo ljudski govorniki, sviralo bo več godb, koristno se bo združevalo z pravo ljudsko zabavo. Zvečer bodo posebni vlaki zopet odhajali. V ponedeljek, 27. avgusta se prične delo v odsekih in se nadaljuje v torek 28. avgusta. Vsak večer zaključujejo delo slovesni shodi. Pri naznanilih o udeležbi je torej treba povedati, koliko oseb se udeleži iz posameznih župnij shoda samo v nedeljo 26. avgusta in koliko tudi 27. in 28. avgusta. Na vsak način je želeti, da je tudi 27. in 28. avgusta obilna udeležba od strani svetnih in duhovskih naših somišljenikov in da se teh posvetovanj posebno živahno udeleže mnogobrojni zastopniki občin, društev in tudi naša vrla mladina. Vstopnina bo za vse priredbe dne 26. avgusta 40 vin. za osebo, za vse tri dni pa 1 gld. za osebo. Sedaj pa takoj na živahno delo povsod, kjer se razlega slovenska govorica! Slovenci iz Kranjske, Štajerske, Koroške, Primorske in drugih dežela, podajmo si na III. slovenskem katoliškem shodu bratske roke v delu za povzdigo slovenskega ljudstva. Na shod, da pokažemo svetu, da se zavedamo in da hočemo napredovati!
+ Blamirani »Narod«. — Dr. Susteršičev nastop v delegaciji. Sobotni »Narod« se je zopet nepopisno blamiral. »Narodov« naduti bel-grajski dopisnik se je spravil preteklo soboto na dr. Šusteršiča, češ, da si ni upal obsoditi Goluchowskega balkanske politike ter je pso-val po liberalni maniri dr. Šusteršiča s »prodano dušo«. Ta naduti dopisnik ni niti počakal, da se zadeva v avstrijski delegaciji razvije, uredništvo »Slovenskega Naroda« pa, ki snloh nikdar ne ve, kako se okolu njega razvijajo stvari), se je blamiralo s tem, da je ta napad priobčilo in je tako zopet pokazalo, da nima nobenega pravega pregleda in da je »Narod« najslabše informiran list na Slovenskem. V soboto, ko je »Narod« priobčil napad na dr. Šusteršiča, je »Slovenec« med telefoničniml poročili priobčil obvestilo o ostrem govoru dr. Šusteršiča o avstrijski balkanski politiki. Tako se je »Narod« samega sebe usekal. Isti »Narod«, ki je v soboto napadel dr. Šusteršiča pretekli četrtek poroča, »da jc imel dr. Susteršič kosilo pri cesarju« ter pravi: Napram dr. Šusteršiču je cesar pripomnil, da je zelo ostro govoril o balkanski politiki.« Tako se »Narod« samega sebe bije po zobeh. V današnji številki »Slovenca« priobčujemo po stenografič-nem zapisniku govor dr. Šusteršiča, ki je v najvišjih krogih vzbudil največjo pozornost.
+ Dr. Tavčar že zopet naredil veliko nerodnost! Ko jc dr. Tavčar govoril v državnem zboru o volilni reformi, je pozabil na svojo vlogo kot zastopnik »inteligence« in je čisto po krivici govoril v imenu slovenskega ljud-
stva, katerega zastopati nima nihče drugi manj pravice, nego ravno dr. Tavčar. Poslanci »Slovanske zveze« niso hoteli osramotiti dr. Tavčarja v zbornici, dasi bi ga bili lahko, a moramo vendar pribiti, da jc dr. Tavčar govoril kot ncpoklican zastopnik slovenske misli neresnico o slovenskem ljudstvu. Zgodilo se je pa takole. Med dr. Tavčarjevim govorom mu je zaklical dr. Heilinger (kršč. soc.): Ljudstvo hoče splošno volilno pravico! Dr. Tavčar odvrne: »Mogoče, da jo nemško ljudstvo hoče, slovensko ljudstvo pa gotovo ne.« To dr. Tavčarjevo trditev moramo odločno zavrniti. Na stoterih javnih ljudskih shodih so se mnogi tisoči slovenskih volilcev izrekli za splošno in enako volilno pravico, samo oni, ki so izven ljudstva in ne spadajo k njemu, io proti nji. Ta dr. Tavčarjeva trditev se mora zavrniti z največjo odločnostjo, ker iz nje morajo izvajati poslanci drugih narodnosti le to posledico, da je slovensko ljudstvo politično tako zaostalo, da ne spozna velike ugodnosti, ki jo ima za Slovane v Avstriji ravno splošna in enaka volilna pravica. In tudi tu se je zopet pokazalo srčno razmerje med protiljudskimi slovenskimi liberalci in med sirovimi Vsenemci, kajti znani prijatelj Tavčarjev, famozni Schalk. je zopet dr. Tavčarju pritrjeval in upil: Tudi Nemci ne marajo splošne in enake volilne pravice v Avstriji.« Bratstvo torej še obstoji med Vsenemci in slovenskimi liberalci — temi enakovrednimi tovariši in zavezniki! Sapo je pa zaprl dr. Tavčarju in dr. Schalku kršč. socialec dr. Heilinger, ki je zaklical: »Tudi najnižjim ljudskim slojem se mora dovoliti vstop v parlament!« Tako je*Nemec osramotil Slovenca! Kakor smo že rekli, poslanci »Slovanske zveze« niso hoteli iz ozira na ugled južnih Slovanov postaviti dr. Tavčarja na laž. A mi moramo najostreje ožigosati dr. Tavčarjevo neumno politiko, ki povsod vse pokvari, kamor se vtakne. Dr. Tavčar je v svoji neprekosljivi nerodnosti podiral samo to, za kar je hotel govoriti. Namen njegovega govora je bil vendar, če imajo dr. Tavčarjeve bedarije sploh kakšen namen, da bi Slovenci dobili več mandatov. On bi moral torej govoriti, da slovensko ljudstvo zahteva na podlagi splošnosti in enakosti več mandatov, nego mu jih daje vladna predloga. V svoji nepreračunljivi nerodnosti, ki vsako politično akcijo pokvari, je pa ta parlamentarni ubožec, ta duševni Revček Andrejčck sam ta temelj prodiral in trdil, da slovensko ljudstvo ne mara splošnosti in enakosti volilne pravice. Če je to res, potem je pa tudi dobili nc bodo. Nerazumljivo je, kako more biti človek v teh letih, ki jih je doživel dr. Tavčar brez večjih nesreč, biti tako neumen, da naredi tako karuinalno politično napako. Korošci in Štajerci se sklicujejo vendar na splošnost in enakost, dr. Tavčar pa upije v državnem zboru, da Korošci in Štajerci splošnosti in enakosti nečejo. Ali se ne pravi to, podirati zahteve koroških in štajerskih Slovencev? Takega politikuna je treba postaviti na laž! Če dr. Tavčar ni za politiko, naj jo pa pusti! S takimi kozlarijami samo izpodkopuje ugled slovenske stvari! Spominjamo se še, kako je dr. Tavčar v državnem zboru podlo sramotil slovensko ljudstvo, da je »pomeksikanjeno«, da je »za sto let zaostalo« itd. Človek, ki je tako govoril v državnem zboru o slovenskem ljudstvu, nima pravice, govoriti v njegovem imenu. Dr. Tavčar je dokazal s svojo neizrekljivo neumno trditvijo, da slovensko ljudstvo ne mara splošne volilne pravice, da je on za sto let zaostal za slovenskim ljudstvom. Vsak kmet ali delavec, ki bi ga poslali Ljub-Ijančanje v državni zbor, bi bil bolj napreden in bi bolje zagovarjal pravice slovenskega ljudstva, kakor ta nazadnjaški dohtar. Mi mu prav prijateljsko svetujemo: Ofelija, pojdi v klošter!
+ Sorška afera še ne daje miru liberalcem. Zdaj se hočejo iznebiti tudi tistih orožnikov, ki bi mogli po svoji vesti povedati, kdo so tisti, ki so zakrivili sorško nesrečo. Grmek in Jarc sta posebno pripravna za to, da se v tem oziru obrne do njiju orožniška oblast, ko poizveduje, namestu o krivcih, o orožnikih. Pri istem Jarcu, ki je na dan nemirov v Sori napravljal ljudi, naj gredo v Soro, so nekatere osebe od deželnega sodišča kuhane in pečene in bi torej lahko vsaj privatnim potom poizvedele, kako jc bilo. A o tem bomo šc govorili. Za danes Ic zahtevamo, naj se iščejo krivci, in sicer postavno in odločno, da bodo kaznovani tisti, ki so krivi, ne pa tisti, ki so bili zapeljani!
+ Neznačajnost socialne demokracije. Socialni demokracija se tako rada ponaša, da je prava zastopnica demokraških idej, a v istini jih pa ravno tako rada tudi zataji. Adlerji in Ellenbogni na Dunaju groze meščanskim stran-
kam s socialno revolucijo in s splošno stavko, ako se hitro ne sprejme volina reforma, a kako malo je socialnim demokratom v resnici za delavsko volilno pravico, so pokazali v Idriji. Liberalna stranka kot zastopnica zastaranih privilegijev je najhujša nasprotnica splošne in enake volilne pravice, in če bi bilo socialni demokraciji kaj na tem, da dosežejo enakopravnost delavskega ljudstva, bi morali stopiti v najostrej.ši boj proti liberalni stranki na celi črti. A kaj so storili? Pri občinskih volitvah v Idriji so socialni demokratje glasovali v tretjem razredu za liberalce ter liberalno stranko tako obvarovali poraza. Častno je za Slovensko Ljudsko Stranko, da je spravila vkljub temu toliko število volilcev na volišče, da ji je lc malo manjkalo do zmage nad obema združenima nasprotnikoma, ki se morata pač drug drugega sramovati. Socialna demokracija je s tem izdala delavski program, ki so ga diktirali stranki njeni voditelji za časa borbe za volilno preosnovo. To niso več pravi socialni demokratje, ki bi se jih kdo bal; ti so že od liberalcev ukročeni, ljudje, ki ližejo roke onim. ki jih bijejo. Liberalna demokracija se je v Idriji ravno tako sramotno podelala, kakor v Ljubljani, kjer je zatajila delavsko zahtevo po demokraški reformi volilnega reda za občinski svet. Tedaj smo jih vprašali, kaj so dobili za to izdajstvo? Odgovorili so, da nič, in tudi ob desetletnici ni Hribar nobenega socialnega demokrata na večerjo povabil. Ta žalostna banda torej res zastonj izdaja delavsko ljudstvo in se meče pod noge liberalcem. Edina prava zastopnica ljudskih pravic je torej Slovenska Ljudska Stranka, ki značajno zastopa svoj program vselej in povsodi. Šla bo dalje ter porazila izdajalce in ošabneže.
+ Tridnevna socialno demokraška
stavka. Socialno demokraški voditelji hočejo delavstvo pognati v tridnevno stavko, da na ta način pritisnejo na parlament, da hitreje reši volilno reformo. Dunaj pride baje prvi na vrsto, in dr. Adler že mavšla o stotisočih, ki bodo kakor nepremagljiva armada oblegali parlament, in potem pridejo baje na vrsto vsa druga mesta. Kristan govori že bombastične govore, in socialno demokraški listi pišejo krvave članke. A javnost je vkljub temu popolnoma hladna in grožnja z velikansko stavko je nekaj tako vsakdanjega iz socialnodemokraških ust, da se prav nihče zanjo ne zmeni, kvečjemu kakšen Malik, ki je vesel, da more vsaj nekaj govoriti v odseku, ako mu socialni demokratje dajo povod k temu. Mi smo že večkrat povedali svoje mnenje, da so politične stavke, ki imajo Ie namen groziti, čisto odveč, škodujejo delavstvu in se tudi vedno ponesrečijo. Delavec naj stavka samo takrat, če more s tem prisiliti, da se popravi kaka krivica, in sicer mora direkno pritisniti na izkoriščevalca. S tako politično tridnevno demonstracijo pa se delavstvu le za tri dni zaslužek vzame, oškodujejo se obrtna podjetja in veliko delavcev pride popolnoma ob zaslužek, ker jih podjetja po stavki ne bodo več sprejela na delo. Volilna reforma pa vsled tega ne bo ne za las bolj pravična in ne za en dan bolj zgodnja. Če bi mi sodili le s strankarskega stališča, bi tako stavko socialnim demokratom priporočali, ker ravno take stavke najbolj ruinirajo socialno-demokraško stranko. To kaže Nemčija, kjer od leta 1903, ko je bila socialnodettiokraška stranka na vrhunec svoje moči, njeno število vsako leto pada. Sicer pa na Kranjskem socialna demokracija ne bo izvedla stavke. Taka stranka, ki se v Ljubljani ne upa ne ust odpreti za volilno reformo v občinski svet, in ki se v Idriji udinja za deklo liberalcem, ni zmožna sploh nobene večje stavke. Gospod Kristan se dela, kot bi govoril junakom, poslušajo ga pa šleve.
X Izpremembe v poštni službi. Višji poštni kontrolorji so postali višji poštni oficial, poštni kontrolor Adalbert vitez Berger pl. Montecrociato, in poštni kontrolorji: pl. Čer-niča, I. Čenčič, Jožef Kavčič in Joahim Nasso v Trstu, nadalje poštna oskrbnika Udalrih Robba v Trstu in Štefan Suppan na Lussinu Piccolu, ki sta premeščena v Trst. Višja poštna kontrolorja sta postala še poštna kontrolorja Tomaž Eržen in Jernej Grošelj v Ljubljani in poštni oskrbnik v Št. Petru na Krasu Ferdinand Karis, ki jc premeščen v Gorico.
XAvstrijski častniki v Italiji. Večje število avstrijskih častnikov pojde v kratkem v Cividale, kjer jim bodo Italijani priredili banket. V Cividale jih sprejmo italijanske oblasti in italijanski častniki. S tem se hoče demonstrirati. da je razmerje med Avstrijo in Italijo »prijateljsko«. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bilo več italijanskih častnikov v Gorici.
+ Volitev župana v Selcih. Včeraj popoldne ob 4. uri je bil izvoljen za župana v Selcih g. Franc Ž ni i d . zvest pristaš Slovenske Ljudske Stranke«. Dosedanji župan gosp. deželni poklanec Fr. Demšar je odklonil izvolitev zaradi preobilih opravkov in oddaljenosti od občinske pisarne, in ker ve, da bo tudi sedanji gospod župan deloval za blagor občine po načelih Slovenske Ljudske Stranke.
—	Sankcioniran deželni zakon. Cesar je podpisal po kranjskem deželnem zboru sklenjeni zakonski načrt o zgradbi nove okrajne ceste iz Krtnelja v Tržišče v radeškem in mokronoškem cestnem okraju.
Cesar v Kutni gori. Iz čeških listov posnamemo: Ko se je peljal cesar mimo cerkve v Sedlecih, je pobožno pozdravil. Na cesti k Kutni gori jc lepa kapelica s podobo »Ecce homo«, ki jo je cesar tudi spoštljivo pozdravil. Na voglu nove cukrarne je kapelica s Kristusom na križu, in cesar jo je pozdravil. V cerkvi sv. Barbare je pokleknil cesar pred veliki oltar in se je poškropil z blagoslovljeno vodo. To bi gledali naši liberalci, če bi bili zraven, kajti oni so preveč visoki, da bi kaj takega storili....
Liberalne učitelje mučijo zdaj skrbi, kako bodo svojo tiskarno vzdrževali, ko ne vedo s čem se bo obrestovala! Izdajati nameravajo potem kmalu listič „Svobodna šola", katero bosta vrejevala kapaciteti Jelenec Gangl. Kranjsko učiteljstvo še ni dovelj kompromitirano po teh dveh liberalnih — agentih ?! Kaj ?!
—	Malo opozicije nameravajo vprizo-riti v tržaškem mestnem svetu nekateri občinski svetovalci. Zahtevajo namreč jasnih računov glede bilance mestne plinarne. Podpredsednik Venezian se umakne upornim mestnim očetom s tem, da poprosi za poletni dopust.
—	Trgovski kurz za učitelje. Tega kurza se udeležijo iz Ljubljane učitelji: Ga-bršek, Gale in Jelenec.
—	»Šišenski Sokol" ima jutri slavnost blagoslovljenja zastave. Iz Šiške se nam o tem piše: Kot slovensko demokratično društvo je „Šišenski Sokol" menda pozabil, da je v Šiški mnogo dobrih slovenskih gostiln, ki imajo lepe vrte in priredi veselico na — Kozlerje-vem vrtu. Večina članov je bila zoper to, pa kakor je že pri slovenskih sokolskih društvih navada, se je udala terorizmu. — Dobili smo o tem še en ogorčen dopis, ki se čudi, da tudi „Sokoli iz Ljubljane nimajo nič proti temu. Šišenski gostilničarji pa lahko vidijo, kako se v dejanju izvaja sokolsko načelo „Svoji k svojim".
—	Značilno postopanje. Te dni je bilo pri Koslerju oddano mesto za kasiranje denarja pri odjemalcih piva. Nad 40 slovenskih prosilcev je prosilo za podelitev tega mesta; ali glejte, koga je vodstvo sprejelo? Nemca — kateri baje nc zna popolnoma nič ali samo nekoliko napačno naš jezik, in to vsled protek-cije nemške gospode. Ker vodstvo pivovarne tako zaničuje in prezira domačine bo tudi slovensko prebivalstvo vedelo kako postopati.
—	Za napredek sadjarstva. Slavni deželni odbor kranjski je z odlokom št. 7208 iz dežel n o k u I t u r nega zaklada daroval 1 0 0 k r o n podpore v svrho izdaje spominske knjige radovljiške sadne razstave.
—	»Vojaško veteransko društvo ljubljanska okolica na Jezici«, priredi v nedeljo dne 1. julija velikansko gozdno veselico na Taborju na Črnučah. Spored: Koncert godbe c. in kr. pešpolka št. 27, srečolov, šaljivi prizori, petje. Za solidno postrežbo je preskrbljeno od vseh strani, na Tabor pride tudi »Planinski Janez« (g. Hinko Hieng trgovec delikates iz Ljubljane) in bo postregel z jestvinami. Vdeležencem veselice bodo vozovi, kakor tudi vlaki iz Kamnika, kateri prihajajo na postajo Črnuče ob 6. in 9. uri na razpolago. Veselični senčnati gozd je oddaljen od postaje en četrt ure. Začetek ob 3. uri Vstopnina prosta.
—	Oboroževanje Dalmacije. Pod tem naslovom prinaša »Obzor« uvodni članek, kjer pravi, da obrača Italija vso pozornost na Balkan in se pripravlja na vojsko. Tako utrjuje Venecijo in išče primerne postojanke za bro-dovje med lagunami. Italija ima močnejše bro-dovje kot Avstrija in zato hiti zadnja na vso moč jačati svojo mornarico. Dalmacija dobi železnico, a ne zato, da bi se pospešil promet, ampak iz strategičnih razlogov. Po Dalmaciji zgrade utrdbe; zlasti mislijo utrditi Ko-tor, Šibenik, Lošinj in druge otoke ob obali. Milijone bodo porabili v vojne svrhe.
—	Odvetništvo je odložil dr. Derschatta, sedanji železniški minister.
—	Sadno razstavo priredi tekom letošnjega leta »Goriško kmetijsko društvo«.
—	Policija v Gorici se pomnoži za 20 redarjev.
—	Milo zopet podraženo. Tovarnarji mila so sklenili, da milo zopet podraže za I K pri 100 kg. To je že tretje podraženje mila v enem letu!
—	Stavbinski delavci na Dunaju so zopet pričeli z delom. Sprava med delodajalci in delojemalci se je napravila potom posebne pogodbe. Delavcem bo položaj nekoliko zbolj-šan. Delavci so bili izključeni od dela sedem tednov.
—	Smrt otroka pod vozom. V Spodnji Šiški je voz posestnika Tomca iz Delnic povozil sinčka delavke Frančiške Oblak. Voz je otroku glavo popolnoma zmečkal.
—	Starček zgorel. Dne 26. t. m. je pogorela hiša Alojzija Gorenca v Ardru pri Raki. Ondi stanujoči 72 let stari Andrej Kolar .ie planil v gorečo hišo, da je rešil nekaj oble-
ke, a hiša se je nad njim podrla in starček je zgorel. Aretirali so posestnico Heleno Pav-kovič, ker je na sumu, da je ona zažgala.
—	Postava o adjutih bo obsegala sledeče bistvene določbe : Veljavna bo postava za avskultante, zaprisežene koncipt-jente finančne prokurature, eleve, aspirante in praktikante raznih uradov. Po preteku treh, oziroma petih ali šestih službenih let, ki se vštejejo v penzijo, in po odločitvi eventuvalno predpisanega praktičnega izpita (sodni izpit, izpit iz drž. računovodstva itd.) dobe gorinavedeni uradniki pravico do višjega adjuta, toda le v slučaju, če niso bili disciplinarno kaznovani. Ce avskultant po preteku triletne službene dobe v štirih mescih napravi sodni izpit, ima pravico do višjega adjuta ne Šele od izpita naprej, ampak že od prvega mesca po triletni službi. - Po triletni službi dobijo gorinavedeni uradniki, če imajo višjo (vseučiliško) na-obrazbo adjuta 1600 K, po petletnem službovanju pa 2000 K, ostali pa po treh letih 1200 K, po pet letih 1500 K. Po šestletni službi znaša adjutum avskultantov 2500 K.
—	Z južne železnice. G. Karol S a -j o v i c pride kot načelnik v Hrastnik ne v Zidan most.
—	Zdravniška vest. G. dr. Viktor G r e g o r i č nastopi z dnem I. julija mesto okrožnega zdravnika v Senožečah.
—	Brzovlak povozil otroka. Povozil je v četrtek opoldne brzovlak 11 letnega šolskega otroka Janeza Kukovica v Kresniških Poljanah, podomače Torijevega. Nesel je južino sestri in ob srečanju dveh vlakov ni pazil na brzovlak. Otrok se je pripravljal ravno za prvo sv. obhajilo.
—	Romanje na sv. Goro pri Gorici. Ker se je od mnogih strani izrazila želja, naj bi se romanje vršilo pozneje, ko ne bo več toliko dela in tudi ne več tako huda vročina, se je romanje preložilo na poznejši*£as. Vršilo se bo najbrže prvo ali drugo nedeljo meseca septembra.
—	Umrla je v četrtek 28. t. m. v Dobu velerodna gospa Marija Vilar, posest-nica itd. Bila je dobra mati svojim otrokom, sploh pa občespoštovana v celem okraju, kajti bila je marsikateri siroti druga mati, vsakemu revežu blagohotna dobrotnica. Svetila ji večna luč!
—Samoumor na pokopališču. Zastrupila se je na tržaškem pokopališču neka neznana 35 let stara črnoopravljena ženska. Na prstu je imela poročni prstan.
—	Ameriške novice. V 01yphantu (Pa.) je ponesrečil v rudniku Ivan Debevc, doma iz Skrilj pri Igu. Star je bil 56 let. — V Ri-cketsu (Pa.) je izvršil samoumor Ivan Mlakar. Prereza! si je v svojem stanovanju vrat in si zadal na prsih globoki rani. Doma je iz Babnega polja. — V Jolietu je umrl v Colnici Janez Lesar, doma pri Škofji Loki na Gorenjskem. — V Bivabiku (Minil.) je zgorel v svojem stanovanju ponoči Jožef Mlinar iz Lub-nega pri Gorenjem Gradu. Istotam se je ponesrečil v rudniku Franc Kočevar, doma iz Sel pri Semiču na Belokranjskem. Par dni prej pa je umrl Anton Adamič, doma iz Stop pri Velikih Laščah.
—	Pogorela podružnica sv. Martina Pod-pečjo v Dobrepoljah je že popravljena in prenovljena. Le zvonov in oprave še manjka.
—	Planinske slavnosti v Vratih in Aljaževem domu so se včeraj vrlo dobro obnesle. Udeležba je bila obila, vreme pa nad vse krasno. Iz Ljubljane je bilo nad 40 planincev.
—	Vročina je nastopila po vseh krajih naenkrat uprav julijska, in se je zlasti kmetovalec z ozirom na košnjo, po pravici veseli. Seno ki je zvečer ali drug dan zjutraj ob 4. pokošeno, je čez dan posušeno, zvečer pa že doma spravljeno. Ljudje hite izkoristiti to izredno lepo vreme. Na prostem kaže toplomer 28—35 stopinj R.
—	Zanimiva operacija. Mnogo se je svojčas govorilo o operaciji, ki jo je izvršil v Trstu primarij dr. Dolcetti Enaka in še bolj komplicirana operacija se je izvršila 11. t. m. v Gradcu v izvrstno urejeni bolnici usmiljenih bratov, kjer bolnik ni umrl, kakor se je v Trstu zgodilo. Trinajstleini deček Alfred Streit je bil ponesreči ustreljen s puško flobertko v srce. Ko so ga prinesli v bolnico mizerikorditov, so ga rentgenizovali, da so konštatirali krvavenje srca. Potem je primarij Luksch od-stranii eno rebro, da je prišel do srca, ga odprl in zašil rano na levem srčnem predalu. Bolnik je sedaj ozdravljen.
—	Iz Mengša. Izgubil se je 211etni slaboumni Anton Škofic in odšel najbrže na dolenjsko stran. Imenovani je čedno oblečen, visoke postave, rumenih las. Kdorkoli pride v dotiko ž njim, je naprošen, naj sporoči takoj o njegovem bivanju njegovi žalostni materi ali pa na županstvo v Mengeš.
—	Mrtev otrok pod vozom. Dne 2. maja t. I. je Matevž Hace, posestnika sin iz Podcerkve peljal na deželni cesti, ki vodi iz Loža v Stari trg na dvovpreženetn tovornem vozu koruzo. Sedel je na vozu, vajeti je imel privezane na ročico in neusmiljeno podil konje. V tem hipu je pridrevil z vozom do hiše št. 27 v Starem trgu, kjer se steka okrajna cesta v deželno. Izza vogla hiše je pritekla 3letna hčerka posestnice Marije Žni-daršič. Vsled strahu dirjajočih konj je padlo dekletce pod voz, ki je šel s sprednjimi ko-
I lesi otroku čez prsa a z zadnjimi čez vrat,
tako da je bil otrok takoj mrtev. Mati Marija Žnidaršič bo zaradi malomarnosti sedela tri dni v zaporu, Matevž Hace je pa dobil 3 mesece ostrega zapora.
Ljubljanske nouice.
lj Cesarjev spomenik se postavi menda letos; dotično šablono so že postavljali pred justično palačo. Ce bode vse do zadnjega izdelano, postavijo spomenik meseca septembra. Ob odkritju bo primerna slavnost, na predvečer mirozov, drugi dan pa slavnost z obširnim programom. Ume se samo po sebi, da se vzida tudi spominska plošča, kedaj in v kak namen se je spomenik postavil. Osnutek je bil svoj čas v »Mestnem domu« razstavljen, tisti, ki se ni — nikomur dopadel!
lj Enakopravnost na klopeh. Pomnožili so klopi iz vlitega železa v parku pred justično palačo (8); v park ob Bleiweisovi cesti pa jih postavijo 8. Na gradu postavijo po raznih šetališčih 16 lesenih klopij. Tvrdka Tonniesova je pritrdila na svoje klopi vendar enkrat slovensko-nemške tablice. To smo pa dosegli še le s krepkim pozivom v našem listu, vendar smo mnenja, da bi bila dolžnost magistratova, da bi bile dotične označbe samoslovenske. Klopi, na katerih bi bile dvojezične označbe, bi n. pr. občinstvo v Celju prevrnilo. Bodimo napram drugim toliko enakopravni, kakor so drugod proti nam !
lj Iz jasli na magistratu. Piše se nam: Nasproti I. mestne šole v Komenskega ulicah zida tik ceste občinski odbornik J. Turk, vulgo Bolčev Pepe navadno šupo za shranitev voz. V tej ulici se zidajo od potresa sem samo dvonadstropne hiše. Mestni magistrat ne dovoli v Ljubljani ob cesti še pritličnih hiš zidati. Vemo pa tudi, da je to mestni svet. Vprašamo prav ponižno slavni magistrat ljubljanski: 1. Ali mu je on dal dovoljenje, da sme zidati ob cesti šupo? 2. Ali jc ta svet, za kojega je mesto dalo 7500 gld. še njegov in če ne, za koliko ga je prodalo 1 m2 g. Turku in kdaj je bilo to objavljeno? Ako ne dobimo odgovora, opozarjamo vlado naj pogleda v jasli na magistratu! — Več davkoplačevalcev.
Ij Vsedli so se na laži ljubljanskih soc. demokratov. Po Ljubljani so soc. demokrati nedavno trosili laži, da je g. Kosler povabil kršč. soc. delavske voditelje k sebi na pojedino in pijačo in jih je prosil da delajo proti bojkotu njegovega piva. To sta soc. demokratom verjela Miha Tavčar in Jaka Osnuk in ponavljala te laži ter radi tega javno napadla tovariša Jeriho v Vevčah in ga ozmerjala poleg tega še z »izdajalcem delavstva«. Jeriha ju je tožil. Danes se je vršila pred okrajnim sodiščem v Ljubljani obravnava. Toženca sta se takoj izjavila, da sta pripravljena vse preklicati in poravnati stroške, nakar jima je Jeriha z ozirom na družinske razmere odpustil. Toženca bodeta morala svoj preklic izročiti »Naši Moči«.
lj Aretirani Franc Koler, o katerem smo predvčeraj poročali, je prišel s ponarejenim pismom in s podpisom zastopnika vrhniške pivovarne v Idriji, na Vrhniko k g. Frohlichu, katerega je napumpal za 1000 K, katere je tudi dobil. Goljufiji pa so prišli kmalu na sled in takoj obvestili ljubljansko policijo, katera je goljufa tudi takoj zaprla.
Ij Dimnik se je unel danes v županovi hiši na Dunajski cesti. Ognjegasno društvo je hitelo na lice mesta.
lj Tri stojnice za prodajo govejega mesa bodo v kratkem na tukajšnjem trgu. Poleg Žanove stojnice je napravil stojnico mesar Anton Slovša, v pondeljek pa otvori na vogalu Mahrove hiše stojnico mesar K u-n ej.
lj Radi prodajanja nevžitnih klobas
je dobila danes neka kmetica iz Bizovika tri tedne strogega zapora s trdim ležiščem in jpostom. Klobase so pred Veliko nočjo kon-iscirali tržni organi.
lj Pes popadel 'je včeraj popoldne na Krakovskem nasipu šolsko učenko Ano Kno-bleharjevo in jo na roki poškodoval. Lastnik psa je znan.
lj Velik vihar jc bil danes popoldne v ljubljanski okolici. Okoli Št. Vida in Medvod je ruval drevesa. Eno drevo je vihar vrgel čez progo, da se je moral vlak ustaviti.
Ij Skupaj trčila sta v sredo popoldne na Zaloški cesti voz električne železnice in voz hlapca Rudolfa Gorjevšeka. Hlapec je porinil voz s Šarabonovega dvorišča ravno v trenotku ko je pripeljal mimo električni voz, kateri se je nekoliko poškodoval.
lj Pogreša se od 20 t. m. 53letni slaboumni kočar Jožef Baje iz Spodnje Nove vasi pri Logatcu.
lj Inspicirat se je peljal danes zjutraj skozi Ljubljano v Gorico g. vitez Succowaty, tamošnjo garnizijo.
lj Na včerajšnjem proščenji pri sv. Petrii je bilo po starem običaju mnogo vernikov pri cerkvenih opravilih. Na predvečer je bila cerkev med zvonikoma okrašena z dvema ključema, ki sta bila sestavljena iz električnih žarnic in v venec pritrjena, kar je bilo ob razsvetljavi kaj lepo videti in privabilo obilo opazovalcev od blizu in daleč.
lj Ljubljanski deželnobrambovski pešpolk št. 27 se je odpeljal predvčerajšnjim po južni železnici v Št. Peter na Krasu, kjer se vrše vojaške vaje deželne brambe.
lj V Opatijo - Volosko se je z včerajšnjim posebnim vlakom odpeljalo iz Ljubljane nad 400 oseb. Nekateri bodo obiskali tudi
Reko, Trsat in Sušak in se vrnejo nazaj sto-prav v nedeljo večer.
OBSTRUKCIJA V SRBSKI SKUPŠČINI.
Zemun, 30. junija. Srbski mladi radi-kalci se že pripravljajo na boj proti vladi. Mladi radikalci groze z obstrukciji v sku-ščini.
NAPREDNJAŠKA STRANKA V SRBIJI SE RAZIDE
in sicer radi tega, ker je na zadnjih volitvah v skupščino dobila le tri mandate. Trije poslanci stopijo z zmerno radikalno stranko. ■ OVADUHI NA ANGLEŠKEM.
V angleškem mornariškem ministrstvu je vse vznemirjeno. Dognalo se je namreč, da se klatijo po Londonu ovaduhi neke tuje države, ki so si prilastili v mornariškem uradu zelo važne listine, med njimi tudi načrte novega mornariškega topničarstva in mnogih angleških vojnih pristanišč.
POTOVANJE KRALJA PETRA.
Iz Zemuna poročajo, da je nje dopisnik zvedel iz dobrega vira, da namerava kralj Peter prihodnji mesec potovati v Petrograd in Rim. To potovanje bi bilo sicer privatnega značaja, kajti kralj Peter bi obiskal svoji svakinji veliko vojvodinjo Milico Leuchtenburško in kraljico Heleno, toda o tej priliki bi ga gotovo oficijelno vsprejela tudi car in italijanski kralj, vsled česar bi mu bilo potem možno obiskati tudi druge evropske dvore. Za to potovanje se delajo baje že priprave.
Telefonska In brzojavna poročila.
POVIŠANJE POŠTNIH IN BRZOJAVNIH PRISTOJBIN.
Dunaj, 30. junija. Cuje se, da je trgovsko ministrstvo z ozirom na protestno akcijo med trgovci in industrijalci sklenilo, da ne stopi v veljavo nameravano povišanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin.
VOLILNA DOLŽNOST.
Dunaj, 30. junija. Cuje se ,da bo upe-Ijava volilne dolžnosti prepuščena deželnim zborom. Kjer bo volilna dolžnost v veljavi za deželni zbor, ondi bo tudi za državni zbor.
ŠEF AVSTRIJSKEGA GENERALNEGA ŠTABA V RIMU.
Dunaj, 30. junija. Fzm. grof Beck v kratkem odpotuje v Rim, kjer se pokloni itali-lijanskemu kralju.
VELIKE ITALIJANSKE VAJE OB AVSTRIJSKI MEJI.
Padova, 30. junija. Sredi avgusta se prično velike vojaške vaje 10. divizije (Padova) ob tirolsko Italijanski meji v dolini Cor-devole, ki je baje določena za eventuelni italijanski naskok na Avstrijo.
PULJSKI ARZENAL.
P u 1 j, 30. junija. Delavcem puljskega ar-zenala je poveljnik podadmiral Ripper priznal 20% zboljšano plačo. Na včerajšnjem shodu so sklenili delavci, da vztrajajo v borbi, dokler se ne ugodi tudi drugim zahtevam. Stavka se ni sklenila.
KUROPATKIN OBTOŽEN.
Peterburg, 30. junija. Svet za državno obrambo je na podlagi nabranega ma-terijala sklenil, da pozove na odgovor generala Kuropatkina.
POLOŽAJ V KRONSTADTU.
Berolin, 30. junija. Poveljnik kron-stadtski je sporočil v Peterburg, da je položaj v Kronstadtu jako napet. Vojaki in mornarji govore na shodih proti vsaki disciplini. Treba jih je nadomestiti z zvestimi četami.
CAR IN VOJSKA.
Peterburg, 30. junija. Ko so v Petrovem dvorcu zborovali vojaki, se je na dvorišču prikazal car. Takoj so se vojaki razpršili. Zvečer je car poklical poveljnika.
IZDELOVALCA BOMB.
P a r 1 z, 30. junija. Dva izdelovalca bomb sta bila obsojena na pet let ječe in sto frankov globe. Oba sta tajila, da nista anarhista, ampak da sta le eksperimentirala.
Razne stvari.
Trikratni umor. Iz Belgrada poročajo e krvavem boju, ki se je vršil v Nišu. Carinski uslužbenec Sima Zivkovič se je spri s svojo ženo, ki je zbežala pred njim na cesto in klicala na pomoč. Ko sta pratekla na pozorišče dva stražarja, je planil na cesto razjarjeni soprog in ustreil najprej ženo in potem še oba policaja. Zivkoviča so zaprli.
V vodo je padlo 20 otrok v Manheimu dne 28. t. m. Koliko jih je utonilo, še ni znano.
Razprava proti morilkama sestrama Zeller v Ljubim na Štajerskem je določena na 7. julij. Prič so povabili 114. Prvi dan nameravajo zaslišati obtoženki in 4 priče, drugi dan 55, tretji 44 in četrti dan ostalih 19 prič, med katerimi je tudi mnogokrat imenovani ženin obtoženke Miroslave Zeller, operni pevec Prochaska. Ker je prostor omejen, je ukazal predsednik, da ne sme v razpravni dvorani nihče stati. Sedežev je samo 75.
14 anarhistov odpotovalo Iz Anglije. Iz Madrida poročajo: Policija jc prejela vest, da je dne 15. t. m. štirinajst anarhistov odpotovalo iz Anglije.
Kako potuje italijanski kralj. Kraljevo življenje v Jakinu je čuvalo 280 detektivov, 500 policajev, 800 lovcev, in 3000 vojakov. Vse balkone, mimo katerih se je peljal po ulicah, zasedla je policija. Vse sumljive osebe so bile zaprte.
Davek za samce. Bogati trgovec v San Frančišku, milijonar Ralph Weill, je star samec. On je načela, da treba neoženjenim mo-žkim naložiti davek; a ker še ni sklenjen ta-kov zakon, si je sam dobrovoljno naložil davek in sicer na način, da bo 5000 siromašnih žensk preskrbel s potrebno obleko. Ko izvršim to nakano, je rekel Weill, mislim, da sem povsem izvršil svoje dolžnosti nasproti ženskemu spolu.
— Sodnijska razprava radi magije v XX. stoletju. V Baltimori se vrši razprava proti nekemu Teodorju \Viteju, ki si je znal s sle-parstvom s špiritizmom pridobiti veliko premoženje. Dajal je poduk o spiritizmu s pomočjo več svojih uslužbencev, kako se more dobiti skrite zaklade itd. Na tisoče ljudi je hotelo izkopati skriti »šac«, na tisoče jih je šlo na limanice premetenemu sleparju; zlasti ženske. Prodajal je oklepe; kdor je kupil tak oklep ter ga nosil na telesu, je bil obvarovan pred marsikako nesrečo; prodajal je neke korenine in drugo tako robo; le v enem mesecu si je prislužil 25.000 frankov. Poklicanih je pred sodnijo nad 200 prič.
Tržne cene
dne 30.
v Ljubljani
junija.
		11	h	1	Ki	b
Goveje meso 1. v.	kg	1	36	100kg pšen.m. što	28	60
. II. v.	n	1	20	n » » » 1	28	20
„ III- V.	n	1	08	> »D D 2	27	60
Telečje meso .	»	1	20	« n » » 3	26	-
PraSifije » sveže	»	1	60	» 1» » 17 ^	24	—
» „ prek.	n	1	70	n » » n ®	22	-
KoStrunovo meso	»	1	08	■ u » « 6	20	60
Kozljič . . . .	n	1	20	7 n » n n 1	19	8u
Jagnje . . . .	n	1	20	n n » » 8	19	—
Maslo . .	>	2	40	„ koruzne moke	26	—
„ surovo .	n	2	—	D ajdove „	34	—
Mast prašičja . .	»	1	80			
Slanina sveža	>	1	60	Fižol, liter . . .	—	28
» prekajena	»	1	70	Grah,.....	—	28
Salo.....		1	70	Leča, » . . . .	—	36
				Kaša, „ . . . .	—	24
Jajca, tri . . .		—	20	Ričet, „ . . • .	—	24
Mleko, liter . .		—	16			
. „ posneto		—	08	Pšenica . . 100 kg	17	50
Smetana sladka,	lit.	—	80	RI . . . » »	16	-
„ kisla,	j)	-	80	Ječmen . . » »	15	60
Med, kg . .		1	20	Oves ... » ►	19	—
Krompir, 100 kg		4	50	Ajda ... » »	17	-
PlSčanee . .			80	Progo, belo. > >	17	—
Golob . , . .	f		50	„ navadno „ ,	—	—
Raca.....		1	20	Koruza . . » »	15	30
Gos.....		4	50	„ bosenska „	-	—
oncipijenta l
IMiMMMIMM
i £ 6 e — nastop, plača po dogovoru — 1451 s-2
dr. V. Schweitzer
v Ljubljani.
^ ^f*^^ ^^^^^^^^
Zastopniki
za kmetijske stroje firme K. J. Ježek, Blansko se sprejmejo proti proviziji za vse večje kraje nk Kranjskem.
Zglasiti se je pri glavnem zastopniku v Ljubljani Ivanu IComatiču na Dunajski oesti št. 81.	1461 3-2
K«MQaMkakMl>tak*Udo, tarna MU »dfM^Mii j
»	Ivana floff«
Kandol-Kakao
ki iau mJkuJ telit, t mM, j* tor^j arfaiafM- j kini, a. Iitmoh Kik.ll nyrWiti la liAiiM-k« otaum Undao po Mal.
hWn nai ■ tauua Ifta Iitf
ia a lati* Tintrao aaaarto.
I ZarojlpoVtkf OOTlnujevl s Min aa fiml
8
i
S
fD er O -o
tn	cr
o	s <5
a>	ol 5
i/i	(B
C o>
ro , .
3 S:
t"' =ci
-J eo ■
Popolno dobro ohranjena, skoro nova
prižnica
je (radi pomanjkanja prostora) prav zelo po ceni na prodaj. — Prižnica je zelo pripravna za večjo podružnico. 1447 2—2
Župni urad Sv. Duha pri Krikem.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, du je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi v boljše življenje našo iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestro, svakinjo in teto, gospodično
Katinko Jakše
danes ob 6. uri popoldne, večkrat prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 23. letu njene starosti.
Truplo drage pokojnice se bode blagoslovilo v nedeljo, dne 1. julija, ob 4. uri popoldne in se položilo k večnemu počitku na župno pokopališče na Robu.	1463 Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Drago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Na Robu, 29. junija 1906.
Mihael in Frančiška Jakše, starši. — Metka Štrukelj rojena Jakše, Mici, Francika, Lojzika, Rozi, Jelica in Pavlica, sestre. — Jožek, brat. — Janko Štrukelj, nadučitelj, svak. — Ivan, Vida, Vojteh, nečaki.
|[}|r Brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka.
Nareja jo G. PICCOLI, lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo.	1464 lo-l
1 steklenica 1 krono.
Naročila se izvršujejo točno po povzetju.

Globoko potrtim srsem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena hčerka, ozir. sestra, gospodična
Pepca Cerar
danes, 28. junija, popoldne ob pol 6. uri, previdena s sv. zakramenti, v 21. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice se bode vršil dne 30. junija dopoldne ob 10. uri iz hiše žalosti v Biagovici na tamkajšnjo pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi v Blagovici.
Blagovica, 28. junija 1906.
Jožefa Cerar, mati. — Fran in Ernest Cerar, brata. — Alojzija Cerar omož. PodmiljSak, sestra.
Ivan Rebolji
/K orglarski mojster Hs
^	ar- It ■> I Li aa M
(učenec Goršičev)	^
W se priporoča prečast. dnhovščini in slav.
občinstvu za vsa v orglarsko stroko U; /fS spadajoča dela.	1424 1—1
W	U'
^ Delo solidno, cene nizke.
Cerkovnik in organist
dobi službo pri farni cerkvi na 1429 2-2 Igu pod Ljubljano.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno kavarno".
-O- 1443
Od 1. do »Sleušl 7. julija 1906:
Zanimivosti
Istre.
55 Ivan Kunčič "
s
v
iS
S tovarna sodovice, trgovina s premo- « ►J gom In drvmi,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 49,
iffj se zahvaljuje slavnemu p,
rtai za doslej v tako obilni mer.___________
rH4 klonjenost in zaupanje ter si usoja naj-
as...............................
ijMjj se zahvaljuje slavnemu p. n. občinstvu 'tal za doslej v tako obilni meri izkazano na-
sj' "
wj uljudneje naznaniti, da bo odslej isto pod-tf jetje nespremenjeno nadalje vodila njegova KN soproga.
Jtj Za nadaljnje obilno zaupanje in obilna
1453 1-1
cenjena naročila se priporoča
Is
velespoštovanjem
M
n M
Marija Kunčič
tovarna sodovice in trgovina
«1
38
V
V
M
i K
^	premogom in drvmi.
Znana
„Pezdirčeva" gostilna
v JVletliltf
s pripadajočimi gospodarskimi poslopji se proda ali pa da takoj v najem. Pojasnila daje: Hranilnica in posojilnica v Semiču. 1433 3-3
ililliJ»»s»»»»Jil»js;!»s»»${««!»: !i»
MIMIMIMIMHMM................
priporoča raznovrstne
vi z i t n i c e
po nizki ceni.
Služba
občinskega tajnika
na Trebelnem pri Mokronogu se takoj odd£.
Prednost imajo organisti. Plača 632 kron na leto in nekaj postranskih dohodkov pri orglanju.	1455 1-1
V gostilni pri »Šmercu« v Mojstrani je 12 sob z 1 oziroma 2 posteljama na razpolago.	1440 2—2
Jutri v nedeljo dne I. julija in v ponedeljek dnč 2. julija priredi v hotelu ,,Lloydu(<
: I. SvletsKog gospojinskog tomburoikog društvo »Sokol" 4 gosplce 3 gospodji v %
I * iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiniii kostumih ■■■■■■■■■■■■■■■■'(■■■■■■■■■■'■■■■■■■■■■■»■■■'■■(■■■■■■■■■■'■■lhiiiiiu *
\ udil^i l^eneert 5 petjem. )
B.	To društvo potovalo je po celi Evropi z najboljšim uspehom, ter je sedaj na potu 0 '
" na Angleško in Francosko.	HJT Začetek ob polu 8. uri. — Vstop prost.
K mnogobrojnemu obisku se priporoča 1459 l—i	Dragotin Tauses, restavrater.^jj
Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preblaga, nepozabna mati, oziroma tašča, stara mati, velerodna gospa
MARIJA VILAR
posestnica i. t. d.
28. t. m., ob 4. uri popol., previdena s sv. zakramenti, po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki drage pokojnice se bodo v soboto popoludne ob polu 5. uri blagoslovili v hiši žalosti št. 72 in potem prenesli na farno pokopališče k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Prosi se tihega soža/ja !
Dob pri Domžalah, 30. junija 1906.
Polonlca omož. dr. Divjakova, Metka, Uršika omož. Valenčič,
Marija in Janko,
1462
otroci. Anton Zarnik, brat.
Dr. Štefan Divjak, Ivan Valenčič,
zeta.
Vsi vnuki in vnukinje.

Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bodemo 000000000
svojo zemljiško posest na FrBkovcu nrm,AiimVi S
mej vojašnico pešp. št. 27 in Martinovo cesto IJ||| J|| (lil |
_____ • i
Porazdelitev parcel se nahaja v naši pisarni, Wolfove ulice št. 12, in je upogled mogoč vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne, in od 2. do 7. ure popoludne, ob nedeljah od
9. do 12. ure dopoludne. i«8 io-i	PIVOVARNA AUER
Martin Klemenčič
Ljubljana, I Vrhnika,
Tržaška cesta št. 47, f Stara cesta štev. 101,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega
pohištva
v vseh slogih iz trdega in mehkega lesa, žimnic, modrocev, stolov itd,, obenem se priporoča za stavbena mizarska dela po načrtih ter najnižjih cenah.
parna žaga Deg^engl^i
Ljubljena %mW
kupuje vedno proti gotovini vsake
vrste hlodov, potem proda butarice, žamanje in žaganje, 969 9
Radi preselitve se takoj proda:
pohištvo, podobe, sve= tilke, preproge, zavese
itd. Ogledati se more od 10. do 3 ure. Bleiweisova cesta št. 18, I. nadstropje desno. 1444 3 - 2
Dunaj-
ake želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljioe, posrebrene, učinkujejo očiščigoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.): Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni praSek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	183 49—22
Naznanilo.
V konkurno maso Senica & Zupan spadajoča zaloga modnega in galanterijskega blaga z opravo vred sodno cenjena na 2760 K 66 h proda se ofertnim potom, kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, vložiti je pri podpisanem oskrbniku konkurzne mase najkasneje
dne 5. julija t. I.,
in ostanejo ponudniki vezani na nje do vštetega dnč 12. julija t. 1.
Kupnino plačati ima ponudnik takoj, ko se mu naznani vsprejetje ponudbe • ko bo odkupnina plačana, se prodana zaloga izroči, in je izprazniti prodajalniške prostore v Selenburgovih ulicah h. št. 3, kjer se ista sedaj nahaja, do dnč 20. julija t. I.
Inventurni zapisnik je na vpogled na tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču soba št. 108; kdor hoče zalogo ogledati, zglasi naj se pri podpisanem.
V Ljubljani, dnč 25. junija 1906.
1427 3 — 3
Odvetnik dr. Božidar Vodušek.
Robert Smielowski
stavbenik, Rimska cesta 14
se priporoča za vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela, izvršitev novih in konstrukcijskih zgradb ter adapcijskih del kakor tudi popravil vsake vrste.
Zagotavljajoč solidno in najtočnejšo postrežbo bilježim vele-spoštovanjem
1434 3-1	R. Smielovvski.
Razglas.
Na Savi ob juž. železnici se
bodo izvršila sledeča popravila :
streha na cerkvi, ostrešje in streha na zvoniku ter okna v župnišču.
Proračun: 4456 K. Minuendo-dražba bo v župnišču na Savi dne 8. julija t. I. ob 4. uri popoldne.
Načrt in proračun na razpolago ravnotam.
Sava ob juž. želez., 28. junija 1906.
Za stavbni odbor:
Josip Koblar.
1457 3-1
1286
flrbitcKt
Ferdinand Trumler
oblast, kooces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve.
Specialiteta cerkvene stavbe.
Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvadba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev.
Seb. Unterhuber, lastnik Fr. Benque
Ustanovljeno 1870. • tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih % UStlHlOVljenO 1870. izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glauna tovarna u Beljaku, Šolska cesta 21 • Fllijalka u Ljubljani, Dunajska cesta 33
Telefon it. 237
priporoča se
nasproti topničarski vojašnici
Telefon St. 237.
* '/* J U \f kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih Imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo: cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov Itd.; plošče iz cementa (Metalliaue), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. - Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz Weissenbacha. — Proračuni zastonj in 748 3o—l2	poštnine prosto.
Nižje podpisani si usojajo vljudno naznaniti slavnemu p. n. občinstvu in cenjenim odjemalcem:
Brzojavka s
,,Grand Prix" se je priznala na milanski svetovni razstavi 1906 tvrdki Laurin & Klement v Mladi Boleslavi kot sotrudnici za ondi razstavljena motor-kolesa in motor-vozove.
Motor-vozovi tvrdke Laurin & Klement so si priborili na vsem svetu najvišje priznanje.
Velespoštovanjem
Ljubljana, Mestni trg 9
zastopnik tovarne za motorne vozove Laurin & Klement, Hlada Boleslava, Čeiko.
Za kopalno in potovalno sezono priporočamo naše razne predmete, najboljše amerikanske kopalne čepice, plavalke iz gumija, ki se zlože, potovalne toaletne predmete, plavalne mehurje itd. — Prima kolesa že od 60 gld. dalje, motor-kolesa in avtomobili svetovnoznanih tovaren.	1449 4—2
Velespoštovanjem
Josip Kolar & rn, Ljubljana, Mestni trs 9.
Trgovina z gumijevim blagom ; mehanična delavnica, zavod za po-liranje in poniklanje, garage in strokovno shranjevanje ter snaženje avtomobilov in motorskih koles. Popravljanje ter zaloga posamnih delov itd. po najnižjih cenah In z jamstvom najsolidnejše
izvedbe. ■■ m........ a——a
Književna poročila.
Pollmann, RiickstandiRkelten. tlesam-inelte Aufsiitze, K 4.20, vez. K 5.40, — Buffalo BiH, der letzte grosse Kundschafter. Kin l.e-bensbild Ues Obersten William F. CoUy, er-ziililt von seiner Sehwester, eleg. vez. K 3.60, — Stenz, ln's Reieh des Dracheu unter dem Banner des Kreuzes, K 2.40, — Grttnhut, die (iesellscliaft mit beschriiiikter Haitung nach osterreichischem Recht, K 3.—, — Kirchber-ger, Der Unglaube und die Vernunft, K —.96, Kirchberger, Christus, der Weise von Na-zareth?, K. -—.%, — Kirchberger, Wo Ist das vvahre Christentura? K —.96, — Eichert, Kreuzlieder, I. 1'eil, geb. K 3.—, — P. Seraphi-iuis, Eine vveltberiiinte Arznei gegen alle Krankheiten fiir Arm und Reich, oder die Ar-beit in jedem Staud und Beruf, K —.36, — Oageur, Eine verkannte Tugend. Die Segens-spuren der Enthaltsamkeit im Reiche liottes, K. —.42, — (Jspann, Die Fundamentalfrage des Christentums, K 1.08, — Cllobuli, Die ideale Entwlcklungstheorle als organische und kos-mische Welterklarung der Zukunft gegeniiber der logischen Absurditfit des zoologischen und psychologischen Genetismus K —.90, — Al-germissen, Palastiua zur Zeit Christi mit 4 Nebenkarten. Zemljevid na platnu s palicama, K 14.40, — Peters Bibel und Natur\vissen-schaft nach den Gruudsatzen Kath. Theologie, K 1.20. —
GLASBA.
Laharnar, Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in čveterospevov, K 1.40, — Laharnar, »Planlnke«. Pesmi za sopran, alt, tenor in bas, K 1.20, — Laharnar, »N'coj je prav lep večer« za klavir K —.50, — Lutez, Južno-slavenske narodne pjesine za glasovir, K 3.—, — Lutz, 100 južno-slavenskih narodnih popjevanka za gusle, K 3.20, — Laharnar, Missa pro defunctis ad duas voces elquales organo comitante, K 1.20. —
ANTIKVARIJAT.
Breviarium Romanum, 12°, (Pustet), 1899. Velikost 18 X 1 Via cm, z velikim tiskom za slabovidne gg. duhovnike in privezanim pro-prijetn ljubljanske škofije, 4 zvezki, fin šagrin, zlata obreza, skoro nerabljen in prav dobro ohranjen izvod, mesto K 58.80, samo K 29.—,
Macherl, Geschichte Osterreichs fiir das Volk. 3. Auflage 1906 mit vielen Illustrationen, 17 sešitkov, popolnoma novo in nerabljeno (K 8.50) K 5.50, — Breviarium Romanum, 24", (Pustet), 1902, (velikost 13'/a X 9 cm), mal, priročen format z razločnim tiskom, vezan v fin šagrin z zlato obrezo, popolnoma nov in nerabljen izvod, mesto K 27.60, samo K 13.50, — Sheehan, Mein neuer Kaplan. Erzahlung aus dem irischen Priesterleben. 2. Auflage, elegantno vezano, nerabljeno (K 7.20) K 4.80. — Stockl, Grundziige der Philosophie. 1892, vezano (K 10.56) K 5.—.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI.
Vino
rumeno, rdeče in belo iz lastnega vinograda v Sromljah prodaja g. J. Zehner v Brežicah ob Savi, od 18 do 21 kr.
819 19—7
Iz portland-cementa in peska
STENSKE URE
absolventinja c. kr. dunajskih strokovnih šol
Ljubljana, Gosposke ulice 4, I. nadstr.
£ I flavte {gcbiUzmarlu
Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani.
Važno!
Zn
Važno!
i i

.1 I
Najboljša iu najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 165»	vod iz soli za kopel. 62—24
Oblastv. konceg. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol. dvojna sol, soliter, encijan, kolrnoi, krminj apno i. t. d. — Vnanja naroČila so izvršujejo t o C n o in solidno.
Drogerija Anton Kane
Ljubljana. Šelenburgove ulice 3.
w Se priporoča veleč, cerkvenim predslojnišlvom za umetno ve-HI zenje in izdelovanje cerkvenih paramentot kakor ,uc'' druStvenih zastav, trakov itd. v vseli slogih 3K	po primerni ceni.	1212 10-10
f ^	Načrti in proračuni so na zalitevanje na razpolago.	£ £
z bitjem podobno zvonu
le zadn|a novost v Izdelavanju ur. l e Irancoske mlniatur-stenake ure >o 70 cm dolge, omari, kakor kile slika, je iz naravnega orehovega lesa nujtlnejSe politirana, z umetno i/re^ijunim nastavkom in bije vsake pol in cele ure. Olas je prijeten in iepodonei, onemu stolpne ure varljivo podoben. Cena K 10'—, z navadnim bitjem K 9'—. Isti ura z godbo, igra vsako uro najlepSe koračnice In plese, K 12'—. Zaboj In zavojnina k vsaki url 80 v. Te stenske ure niso le zajamčene namlnuto natančno idoče, triletno pismeno jamstvo, marveč vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. — Budilka z godbo me.to zvonca K 12 —, nikelnasta Koskopt-remnnt. ura K 5'—, pristna srebrna remont, ura K 10'—. FoSilj« ie le proti povzetju. Neprimerno se vzame nazaj in povrne denar, torej nlka-kega rizika. — Velik lluitrlran cenik u urah, verižicah, prstanih itd. zaatonj In franko.
-- ———-------—'	.	/44 6 1.1
Zarezane strešnike essk; ! antom presker
naravne, črno barvane in glazirane, prve in druge kakovosti dobavlja v vsaki množini najtočneje	1297 7
Rud0lf0r0szy, Ljubljana, i Zaloga v Domžalah pri F. Pečniku
Josip Spiering, Dunaj, I.,
Postgasse 2-27. 697 b 15-9 744 82-13
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta it. 14
Vožnja traja r _ _	__
dni 6 dni " ^rs^ pnlii^ ^nj^ ^
z najnovejši mi leta 1905 in 06 zgrajen 1 mi vel iKansKjmi parnimi
25pOoion
enkrat večji
_	i 2 8-12,000 tonami
^Uri^k Fr.Ceunig,
nubljana j§iodvorste-uiice štv.28
^Odhod iz Uubljane vsaKJ ponedeleK,torek in četrteKj/ te d nu.
„ I^1^1	^ Ha Kor do sedaj veliki parnimi 2 i
ae priporoča preC. duhovSCini fjnhmmlfkP nhlPlfP v izdelovanje vsakovrstne UUHUVUUHB UUIKHB
Iz trpežaaga In salldnega blaga p« nizkih oeiab.
0pZ7o%oT° izgotovljene obleke.
posebno na haveloke v najveCji izberi po n^jni^jlta cenah.
Oobarlteo nnlform &Tilr|]skeg& drniUa ielemlfrlb uradnikov,
Mllllllllllll..............................................................................
1 ^ > < (y ^ ^ /
rj9 o ^	^
y
,9°


FAFF-ovi šivalni stroji
so un,jl>oljši za rodbinsko porabo.
SST Šivajo, g o ti j o in p leto Dg
11 e prekosil o za obrtno namene šivajoč sem in t je (Tvngellager).
Glavno zastopstvo: FRAN TSCHINKEL
Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o
o	o
00000000000000000
o o o o o o o o o o o o o o o o o o
o o o o
		
		1 C
	'f«iWl	IHMB
Najcenejša pot za zdaj!!
JED=STAR - LINE"
v Ameriko
preko Antwerpna v Ne\v-York, Philadelplila.
Hitra in varna vožja na moderno oprav-; Ijenili, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah štev. 41 od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde" :
Franc Dolenc.
O O
o o o o
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiin
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah 900 10	F. H ITI
Pred Škofijo it. 20.
ftT Zunanja naročila se točno Izvršujejo
Denar nazaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje moCne in nagle rasti brade, las in obrvi je moj eleksir za lase in pomada za lase
Piliosin".
Izreden uCinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lonCku gld. !•-, gld 1-50.
Stekl. z« poskuinlo 60 Kr-
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, NuBdorferstraBe štev, 3-44.
901 26-11 jff
2461 62—29
Sv. Petra T T nxov Sv. Petra U. LUZCIL cesta 27
cesta 27
O O
o
V našo pisarno pridite za gotovo vsa| v ' torek dopoldne, da prestopite pravoCasno I na barko v soboto sjntraj. — NaSi parniki Finland, Kronlad, Vadcrland, Zeoland vozijo _ do New Vorka osem dni. To je pribito. Uljud-
OfiAfifiOOOOOOOOOOOO	»naga in zdrava hrana je na njih
pr. nas prvo in Bed atar
^ 862 52___32	WV	^^
OOO66OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
O
o
priporoča pred. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroji Natanfino J -delo I Nizke oenel
vf v v v \f v
i Umetni led i
narejen iz najčistejše stu-denčnice iz tovarne za led I. kranjske eksportne pivovarne in tovarne za slad Teodor FrShlich na Vrhniki.
DSDO
I >o 1
Prodaja od 2. junija 1906.
Kosi: posamezno 40 h, na debelo 30 h. Prijave in naročila sprejema zaloga pive
FrOhlioh v Slomškovi ulici' 27
Telefon št. 13.
OaSEMiBMBHMIBEKSO
Ivan Jax Ssin-
t Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogato zalog«
šivalnih strojev voznih koles
2675 62—23
in
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
FILIP FAJDIGA,
zaloga pohištva 962 52-10
Ljubljana,
Sv. Petra cesta 19
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
po najnižjih cenah.
Krojaško strokovno učllišče
v Ljubljani
naznanja, da prične tečaj za prikrojevanje moških oblačil
dnč 16. julija 11.
Pojasnila daje in oglase sprejema:
Alojzij Kune,
strokovni učitelj, ^ 1337 3—2 Ljubljana.
PCTCR 06MIIG
c. Hr. dvorni izdelovalec orožja Borovlje, Koroško.
izumitelj in izdelovalec
triumpf-riefled pušk in Wernig-universal pušk
z najgostejšimi, doslej nepoznanimi, neprekosljivimi cevnimi
vijali (Bohrung), ki omogoča, daje strel izredno nageMn močan, za kar se popolno jamči, po zmernih cenah, priporoča vsem p. n. lovcem svoje
najlzbornejše Izdelke
kakar trocevke, lahke kot pero, odi. risanice (stuce), dvocevne risanice (Bock-gewehr), puške za streljanje v tarčo (Biichsenflinten), Mannlicherjeve sclitfn-anske risanice, kakor tudi Weringove čveterocevke itd.
Ceniki zastonj in franko. 1401 5-2
Odlikovan s častno
in zlato svetinjo v Parizu 1905.
Itu Triller,
stavbeni in umetni ključavničar.
70 15
Zaloga koles in delavnica in za popravila
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot Štedilnike, umetno dovršene ograje, obhajil« ne mize, nagrobne križe, železna vežna vrata, lestence, svetilke itd. v najtrpežnejši in najsolidnejši izdelavi po najnižjih cenah.
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidrolitne vidre In sesolke
Josip Weibl
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: ilčno omrežje na »troj, obhajllne mize, ograje na mlrodvorn obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, stolpne križe, itedilnlke, strelovode, železna okna, železne atole itd. Specijaliteta: valjldnl zastorl in šolnine plahte po najnovejšem zistemu s samodvigalnirai 1509 52—46	oporami brez vijakov.
400 104-41
Leopold TratniT
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vuorce. Stare reči popravim, potlatim itd.
VuIIIcn ialogn elektr. svetil Id kiparskih del.
A. Kraczmer žJXv
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo Kratkih klavlrUw mlgoonov in planin
najbolj renomiranih 'firm po »ujni^jih cenah. Pre-igrani klavirji, solidno ln S stanovitno prenarejeni bo vedno v zalogi, ms
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-ler. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji ae popravljajo, ubirajo ln larriuje ae p odlaganje a usnjem atrokov-njaiko ln preakrbno ln laračunar^Jo uajoenejie. 2178 62-84
1 Morske kopeli

Podporno društvo za duhovnike („Pio Sovvegnio") v Gorici odpre dnč 1. julija t. I. v Oradežu svoje zdravilišče. P. n. člani in drugi it- duhovniki, potrebujoči morski ko-iijj peli, dobivali bodo v njem stano-:i:i vanie in hrano P° zmernih cenah.
•••j Prošnje je obračati na vodstvo podpornega društva za duhovnike (Pio Sovvegnio) Gorica. •JŽ	1435 1-1
^immmmmmtmmi
v
M
i *
g p
J
t
T
P
S
rs
Cb
O p
s
rs
A tt
5> &
A o o c.
M.
O ?
i
s.
CVI f*.
cv. »
tt I
§ O
•a
o
Ss (6
CH
(6
A S •a 8
S.
m.
O
rvi (v.
tt c.
O
^ 'S
ta
P
* 3
S Co tt g!
3
3
S
rvi f.
Ž *
P P
3 &
»
o
f P
rvi
C&
N $
3 £ * I
C+. p
tt 5>
a p
0} (6
s
o
c*. c*.
> P
te rJ.
te« r*
i
o
(VI
O
&3
Ct« |
te
%
O
£ £
(V ^ tt
p s
s I
3 P
te< O
"a o •a o
IVI
O
I tt
S
3
P ^
P 1
o
ta
P
©
CH g
1 < ♦ P
tt
od o
S
•v.
S
c g" ^
b
r4
3 P
Š
A £
te s1
"S
N, O (">.
cs
05
O
O §
p
cs f. o.
£ p
g.
a p
S* tt P
tt
tt
T $
O)
cV
O
I S
S V
S"
r t*
£ to
s?-
i
o §
<> K

te
j
s
s-
N< 3
(M.
1X1 p>
o £
(b g
s
a s
o
v
te ?
<5. (6
i' a
a
s
C! P
CH
O te
(S.
[Ij
o
3 0' o
I-*
^ o
■s
o &
oi.
s
Ustanovljeno /. 1842.
Sliksurja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firnefa In laka
Brafa Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesfa št. 6	Igriške ulice št. 8

Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje ln zidarje, Stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
765 52-17
nrLNlŠKA nmi7RA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI
UI »W&UH TRG w LJubljani, telet. št.i<>3.= — priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187.
990 50 24
Kdor hoče za 6 vinarjev kupiti zavojček papirja,
2265 52—36 V	__ •	* 1 1 • v
naj zahteva izključno
papir za svalčice.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem po večletnem delu in izkušnjah pričel
zvrseuati kamnoseško obrt
pri novem pokopališču
(tik za vrtnarjem Tomšičem).
Izdelujem vsa v kamnoseško obrt spadajoča dela kakor nagrobne spomenike od priprostih do najfinejših, plošče in robnike za zidane grobnice
iz krastalskega, kraškega in trpežnega nabrežinskega mramorja po najnižjih cenah in po želji slavn. občinstva. Prevzamem tudi napravo kompletnih grobnic.
Za trpežnost kamenja jamčim. Prestavljanje grobnic s starega na novo pokopališče.
V nadi, da me slav. občinstvo počasti z obilnimi deli bilježim z odličnim spoštovanjem
Mihael Finžgar
Istotam se sprejmejo tudi finega dela zmožni kamnoseški pomočniki. 14i6 3-3
Razglas.
Na c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1906/7 dnč 14. julija in se pričn6 ob pol 10. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 8. julija med i/2Q. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
r i-----------------f "	■ — .J-..J—	■
Ljubljana, dn£ 26. junija 1906.
1422 3—3
Ravnateljstvo I. državne gimnazije.

Zdrovilnico z mrzlo vodo
po Kneippovem načinu
^ Krapini,
last slob. i kralj povelj, trga Krapine.
Otvorjeno od 1. svibnja do 1. listopada.
Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov štajerskih alp, obdarjeno z divnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — Pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorikove in ogljinčnokisle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko itd.
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba obrniti na kopališko opravo. Postrežba cena.	1332 20—2
Najprimernejša, najcenejša in dobra vožnja iz
Ljubljane v Ameriko
je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe „Cunard Line" to je gotovo in se ne da vtaj iti. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajaj« iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vezne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek. dosluženi uradnik državnih želežnic inhišni posestnik v Ljubljani, Slomškove ulioe 25 blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodvorih ln cestah nlkdo ne čaka in
tudi na druge silne načine nihče ne vabi.	1rw:ri
Idealno MllIO Sf edStUO
za nas gospo=
dinje je Ceres-mašcoba
(iz najfinejših kokusovih orehov).
Prvič so na ta način pripravljena mesna jedila mnogo cenejša kot pa z drugo maščobo in drugič se omogoči
omejitev porabe mesa
sploh, kajti z maščobo Ceres prirejena močnata jedila so prav lahko prebavna in prav okusna. Neki gospod, ki mu je otežaval želodec z maslom in svinjsko maššobo prirejen krof, je mogel brez težkoč prebaviti šest krofov s Ceres jedilno maščobo.
1969 36
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih ln steklenicah. —— Najstarejša svečaraka tvrdka. — Uatan. pred 100 tet
Fr.$
upcue
priporoča velečastltl duhovičlni Icr slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno" voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procc*l|c,
voščene zvitke, izbornl mčd-pltanec
ko|l se dobiva v steklenicah. Skatl|ah In ikafih v pol|ubnl velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med vpan|lh, sodčkih, kakor tudi vo.ch in (uho aatovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za oblla naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno la polteno postrečl.
1657 52-45LljUBl1JAfljR, Prešernove (Slonove) ulice 7. Perlesov« hli».
Trgovski pomočnik
mešane stroke, se takoj ali v 6 tednih sprejme. Prednost imajo tisti, kateri imajo večletna spričevala. Plača po dogovoru.	1419 3—3
Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo tega lista.
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNER
.Chick".
Pred. štev. 361. Usnje za voščenje z Pred. štev. 690. Irhovina s šivanimi
močnimi podplati K 9-50.	podplati K 6 —.
Pred. štev. 3611« Boxcalf z angleškimi Pred. štev. 720. Isti iz lakovine K 6 30. podplati K 12-60.
v Ljubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 4
dobavlja kot znano najboljfte čevlja.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanjo naročila proti povzetju.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi Pred. štev. 653.
podplati K 9 —.	„ , 567
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau z „ „ 610. močnimi podplati K 11-—.
Sabakid K. 10 6D-1» Boxcalf K 13—• Lakovina K 12-—• (1323 4)
Kdor želi kupiti domačega sta-950 24 raga in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a. vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo
Prave Roskopf golddonble Savonnet remont, nre s sidro
so najnovejše Roskopf. ure. Te im.jo izborno in zajamč. natančno kolesje z dvojnim pokrivalom in s tremi prav močnimi golddouble plašči in avtom, zapiralom. Oolddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Radi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ui lahko ločiti od pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Tej primerna golddouble dvojna verižica za gosp. gld. 1'50. — Vsaki uri je priloženo 31etno pismeno
jamstvo. Razpošilja le proti pov-; zetju
Josip Spiering
Dunaj 1. Postg. 2|27
697 30-13
Postavno varovano. Vsako ponarejanje ia ponatiskoranje kaznivo.
Edino pristen je Thierryjev 2630 balzam 52-26
le z zeleno znamko »redovnica*. tHaroalavno ntprekoano
proti slabemu prebavljanju, krčem v Želodca, koliki, kataru, prsnim boleznim,
infinenci itd. itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specialna steklenica s patent. zamaSkom K 5'— franko.
Thierryjevo centifolijško mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem Se ako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinam vseh vrjst. Cena: 3 lončka K 3 60 se pofilje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thiarry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Brofiura s tisoči originalnih zahvalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnihdrogerijah.
Hiša
z gostilno in mesnico
z vso opravo, se da takoj v najem na jako lepem prostoru poleg državne ceste na Gorenjskem v sredi med Savo in Javornikom, kjer se nahajati dve t«varni, ena na Savi, druga na Javorniku.
Več se izve pri lastnikih	1430 2—2
Jožetu in Mariji Bargant,
Javornik št. 77. Gorenjsko.
ggf Odlikovan z veliko zlato kolajno na sploeni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu 130O 5
T Fipmžar Marije Terezije cesta it. 6,
O. LJ C111 ^ a 1 ,	Ljubljana.
Sprejmem tudi izurjene kova&ke pomočnike in kpepke vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki
ceni.
irekten nakup od tovarne!
Najboljši vir dohodkov za hotelirje, kavarnarje, gostilničarje, zavode in zasebnike. Ti avtomati se ne prekupljujejo, ampak se dobivajo naravnost iz tovarne
V prospeh plesa, kakor tudi z godbo spremljevanega petja, kupi se dandanes edino le samoigrajoči
Sodbeni < < avtomat
z glasovirjem, mandolinami, zvonkljanjem, kastanjetami, malim in velikim bobnom, = činelami. =
Vsako leh glasbil igra tudi lahko samo zase.
Vsakemu avtomatu se prida lč igralnih komadov in sicer si jih kupec lahko sam izbere. Avtomat igra za poljuben denar ter se lahko tako vravna, da igra hitro, počasi, tiho ali glasno, kratko ali dolgo.
EiiiMir^B^^KKiia
po:
92 5U-12
Simonu Kmetetz
Ljubljana Kolodvorske ulice štev. 26.
Cene avtomatov so: 1800, 1200, 900 in 800 K, to pa le, ako se plačuje v mesečnih obrokih, pri takojšnjem plačilu pa se dovoljuje 10% popusta.
Delo je prve vrste, solidno, trpežno, elegantno in moderno.
Postrežba je reelna in jedno leto se jamči, i.. Ker je to domača industrija, zato so ludi cene prav nizke
lil
P
« 4)
«4
V. _ <3
MiBSl. ..
Up
v.
0
N
1
I

mm
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremena Neu-Vorka
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. KronprinzMFilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■m Grosse. m
99" Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 1663 52-46
Edvard Tavčar-ju,« koioimiii micnn ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tičlerju".
Odhod Ic Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poStena reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne dr Jave kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in \Vashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftltlmor* in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilca, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Hiša M!!!
Pod ugodnimi pogoji proda se hiša z velikim vrtom. Pripravna je za vsako obrt.
Natančneje se izve: Vodovodna cesta 203, Sp. Šiška.	1391 4-4
j S	2
S §■	s?	>
" m	O	£_
S- S	2?	SS
* f	*	N<
i ?'	g	*
£. »»i	W	^
•g C/J	o	^
o	~	&
<	g	(»
g S * 80
\ I

Osebni kredit m uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod n«yzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalo! so Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani b r e z-lačno osrednje vodstvo rudniškega drufitva na Dunaju, Wlppllnger-strasse 25. 720 39-33
t1
Prodaja na debelo. Prodaja na drobno.
S
o a
C
(Tj
C
o
■4-»
S) al
N
<D
C ®
O
i
i m
<})y v' f	t 1 v'..
\u( , vT; .	5	'>/•
m
- ^DOLF hfl.
iiin	^»rji,
i -T.;,-j
,J-r ■ ~ . • ... . *illl||(U
HjiupfMnjti., tUMn.inH* ,,
v ■
—--"i ' i,- ,
I!
o
(D 3
X O
N
B! CB
r+
O 3
5
3 X O
i
Ustanovljeno 1882. Priznano najboljše in najizdatnejše IS* oljnate barve
flrnež, edino le iz kranjskega lanenega olja, in
St5" najfinejše lake angleške, za vozove, kočije itd., barve za umetnike, fine oljnate bar ve sa Študije dr.Schdn-felda; ak v ar eine barve, trde in tekoče; tempera-barve v tubah za umetnike in šolo, pastelne barve, raznobarvne tinte, tnSe in barve za obreze knjig, bronoe, slikarsko platno in papir, palete, škatlje za študije, čopiče za umetnike, slikarje cerkva in sob, pleskarje 236433-34 in mizarje, najno vej ši slikarski v z o r o i, prodaja in ima v zalogi:
Adolf Hauptmann
v I.J.. R»1J*»».I
Prvakranjska tovarna oljnatih barv, firneiev, lakovinsteklarskega kleja.
Največja zaloga mavca (glps), karbofineja, kleja za mizarje hišnih fasadnih barv za apno In najboljših Coplčev za zidarje ln vsako obrt.
Zahtevajte cenilce!
9
«91 169
f
Podru7.» ■<.■* v CELOVCU.
n prodaja
TM vrst«	rVi.: mih pisem, prijoritet, ko-
■unalalb obllgacii. J-očk, delnic, valut, novcev in devii.
Proma ' i k vsakema žrebanja.
^bljanska kreditna banka v LJubljani"
Akcijski kapital 12,M0.»M—. Rezervni zaklad 12N.IN—.
Zamenjava ln ekikomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Isirebane vrednostne papirje in vnovčnJ« Zavaruje sre&ke proti kuraal sapale kupone.	isgubl.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
■T Eakompt Ia	— mani«, m	JV Brnu urolU*, W
Podružnioa « SPLJETD,
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vloine knjiiice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuj a od dne vloge do dne vediga.
Promet i čeki In nakaznicami.
OSREDNJA BANKA čeških hranilnic,
la^HJ^Mai^Miii^^HHaMaM (Ustiedni banka českych spoiitelen)
'Vloge na knjižice in ra&un 4 % in 4l;„ %. I Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na Kupovanje in prodaja vredn* papirjev. 4„/° in »/«<>/„ upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4"/,, ban-
Uprava m duvalna zaloga brezplačno. | kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije
Del. kap. 7,000.000- -
Telegrami: „Sporobanka".
Deponiranje kavcij in
vadij raznih vrst. Eskont menjic samo denarnih zavodov. Bankovne informacije in svete brezplačno.
Hotel
v Spodnji
„Vega
LL
i pri LJubljani s
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen obisk. Točijo se pristna bizelj-ska, ljutomerska, dolenjska In vipavska vina ter mengiško dvojno-marčno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večjo družbo na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na kamniške planine in Šmarno goro.
Za tujce novo opremljene sobe, postelja 1 K, soba z 2 posteljema 2 K. Jako ugodna prilika za letovičarje, za katere se cena primerno zniža. — Na razpolago so vsi domači časniki.
Cene navadne.	Točna postrežba.
Odličnim spoštovanjem
1308 7—7
Snteo W[aacr
lastnik.
sprejme takoj zidarski mojster Mihael Regovc na Savi pri Jesenicah. Plača za zidarje po 4 krone, za dninarje po 3 krone in višje po zmožnosti. Delo je osigurjeno do trde zime. H4t 4—2
Prostovoljna prodaja.
V sredi prijaznega trga na Kranjskem ležeči mlin se proda iz proste roke. Mtin je pripraven za mlinarski, strojarski, mizarski, ključavničarski ali kovaški obrt. Pri mlinu je nekaj sveta.
Natančna pojasnila se zvedo pri lastnici gosp. Jeri Simon, posestnici na Vrhniki št. 178, na katero naj se tudi naslovljajo ponudbe. — Posredovalci so izključeni.	1426 3—2
L	■
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
Učilišče m uzsoleuallšče
zo deklice.
1421 2
ff.
Temeljit pouk po učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan.
Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku ; v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v žen skih ročnih delih, v risanju in slikanju.
j
1384 4—4
S^jripSjročasftP stroja priaaaao issfeos-rxa. kolesa p© xa.3x*,ih, ©©j&ab,;: vedae ■v -ae^I^gi ■fe-u.&i ž® seCfelj^si,©, feesies©,,
Cdinc z«5tcp5ttfc SMMŠl
najbolj slovitih tovarn:
Diirkopp & Co., Oesterr. Naffenfabrik, Styrla tovarna za kolesa (Pucti & Co.,)
IVAN JAX & sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17.
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
'■fta* \ v Iijubljani
Ustanovlj. 1.1882.
podrejena Skontraciji nZadruine gvese" v Celju
na Dunajski cesti št. 18, na vogala Dalmatinovih ulie
obrestuje hranilne vloge po
Poštno-hranll-	g. 4, n(	=====
ničnega urada	£L1L u i -	Telefon St. 185
St. 828.406.
¥ p
V [
brez odbitka r čutnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike
plačuje.
_Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po poŠti in potom hranilničnega urada.
273 14 Ttfrfl'kmotek8 k 8,926.32673.
K 8,702.874*88. K 44,396'886'6O.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 51/.*/. z l1/, 7. na amortizacijo ali pa po 51/.7, brez amortizacije; na menico po 6 °l0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizo-
vanja dolga.
(8
L. V
E <
ŠOT Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesljonl-rana potovalna pisarna
za
'Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice ši. 41
118 52—35
(na dvorUču).
8QT Najcenejša vožnja v Ameriko. *ftt
>
3
(D
W
tt
Največja zaloga
čevljev za gospode, dame in otroke feršporfnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
o Angleški šagrin,
črne, rujave in bele barve. 766 52.u
Želodčne kapljice
Cz varstveno znamko sv. Marka)
500 let je stara lekarna, kjer se izdeljujejo po preizkušenem zdravniškem dilu želodčne Kap* |l«.e (z varst. znamko sv. Marka.) Te po receptu, ki mi ga je izročil neki zdravnik, prirejene želodčne kapljice so posebno priporočljive za ohranjenje trajnega zdravja, ker je dokazano, da je nerVOZ-
Zakonito zajamčeno.
nosi, bledica, pomanjkanje spanja, migrena, glavobol vedno le posledic« slabe prebave
in vsled tega slabe »VO-rltve krvi. - Te kapljice učinkujejo posebno ob
prehlajenju želodca, oslabljenju želodca, slabi prebavi in s tem spojenim Zaprtjem ter pomanjkanju teka.
Izvleček iz prostovoljnih zthvalnlc, ki mi dohajajo vsak dan.
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer od dolgoletne bledice. Pošljite mi, prosim za 8 kron še 2 tucata. Velespoštovanjem HENRIK KUBRICHT, krajni sodnik v Radenburgu. — Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji soprogi proti bolečini v želodcu. Pošljite mi še 12 steklenic. JOSIP SCHNEIDER, posestnik na Dunaju, Wiedner Hauptstrasse.
Želodčne kapljice se pošiljajo:
I ducat (12 steklenic) po 4'- K. 3 ducate (36 steklenic) po II - K. 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
prosto zavoja in poštnine, ako se pošlje denar naprej ali povzame. — Razpošilja samo
GRADSKA LEKARNA, ZAGREB -
Trg sv. Marka St. 36, poleg cerkve sv. Marka. 28i 20-21
Podružnice:
Praga z menjalnicami: Oraben 25, Mala .Iran, Mo.t. ulica 17, Žižkoar, Husova alica 37. Brao. Veliki trg 10. Badm, Olavni tre 4. Coika Upa, CeJka Kamnita, ■onrakl Zumberg, SchiTlerJeva cesta 3. Hddllag, Fran Josipa trg 9. Noii JiUa, Črna cesta 8. Fhsa in SrlUra.
Menjalnice na Dunaju:
I. VolUelle 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungarga.se «9 (vogal Rennwega), IV. Wle-dner Hanplstra.se 12, V. SchSnfarunnerstras.e 89 a, VII. Marlatallerstra.se 7«, VIII. Lcrctaenleldcrstras.e 132, IX. Al.rr.tra.se 32, X. Favorltenitra.se 59, XVIII. Wlhringer.tra»< 82, XXI. Hanpt.tru.e 22.
Menjalnlčna delniška druiba 67 150 -es
MER C UR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako. kapital K 16,000.000. Beser zaklad K 7,000.000

Najkulantnejii
IT nakup in prodaja n
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in eskomptiranje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
F. P. llidic & Komp. Ejubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opeke,
,Mki model"
1036 30—17
(Strangfalzziegel).
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strežniki so patentovanl v vseh kulturnih državah, od Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Narzola.
Kr Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. "S*
Vzorce ln prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. *£8	Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.	AT Sprejmejo se zastopniki.
pozor ahehikahci
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajo, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
k.J 762 39—12 ^^^naai

MATEJ OREHEK
trgovina v Kolodvorskih ulicah st. 26
v lastni hiši v Ljubljani O Tik znane T/š/erJeve gostilne• Q
H •} M <n	iamm M io<
Roki
okusno prirejeni kakor tudi živi
se vsak dan dobe y restavraciji
pri „Zlati ribi"
Stritarjeva ulica št. 7.
Za pristna vina, za dobro in solidno postrežbo, spretno skrbi in se uljudno priporoča z vsem spoštovanjem 1411 5—2
Marija Rozman, restavraterka.
r

Solidno delo! Nizke cene!
Josip Siariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 52—14
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.

IS!! Znižane cene!!!!
Anton frhuster
Ljubljana,
Špitalske ulice štev. 7,
priporoča	1410 3-3
po zelo znižanih cenah:
konfekcijo za dame, bluze,
modno blago za dame in go-spode, batist, cefir, levantin, garniture in preproge
Najboljši
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto
!!!!Znižane cene!!!!
0
0 <
O
r
fi)
SEidanje rafiev
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIllllllllllllllllllllll
957 3-18 (groBnic)
na novem centralnem pokopališču
tevrfi najcenejše jtavitelj novega pokopali j ča po oblastveno odobrenih določilih
sa sgradbo pokopališča. Natančneje se poisve v tehnični pisarni g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. 3 v Ljubljani.
Mlin
zugodno vodnomočjo ob vsakem letnem času, blizu Ljubljane,
se proda
pod ugodnimi pogoji iz proste roke, obenem z gospodarskim poslopjem, senožetjo in sadnim vrtom, ali
pa tudi sam. Voda ne dela pri obrti nobenih zaprek. Podjetje je pripravno tudi za kako tovarno.
Več pove upravništvo. 1307 4—3
Pri nakupovanju
:suknenega:
in manufakturnega zzzzz: blaga z=
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 52-11
Velika zaloga
suknenih ostankov.
»Vzajemna zavarovalnica"
Dunajska cesta št. 19 v LJubljani Dunajska cesta št 19
38 24—14
v Medjatovi hiši v pritličju
sprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja p »d jako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — Y krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!