Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! ^pVOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Inž. Claudio Cancelli iz doline Susa že dolgo nasprotuje hitri železnici, vrtanje podzemskih predorov na Krasu pa se mu zdi noro /i 8 V palači Attems-Petzenstein v Gorici odpirajo prenovljeno pokrajinsko pinakoteko / 15 Primorski Farsa, ki pa v resnici ni farsa SandorTence Res je, da živimo v časih velike finančne in politične negotovosti, toda to, kar se dogaja z državnimi prispevki za slovensko manjšino, že meji na farso. Zgodba vsekakor ni smešna, saj je pod vprašajem preživetje mnogih slovenskih kulturnih ustanov in organizacij. »Izvirni greh« predstavlja zakon za stabilizacijo javnih financ za letošnje leto, na osnovi katerega je manjšina dobila iz Rima le nekaj več kot polovico proračunskih prispevkov. Da je stvar precej nenavadna, je v Rimu ugotovila senatorka Tamara Blažina, pri nas pa ostali manjšinski dejavniki ter tudi Dežela FJK, ki se je sicer pozno, a ne prepozno angažirala, da bi Slovenci dobili to, kar jim po zakonu pripada. Za zasuk, ki v resnici ni zasuk, je sedaj poskrbel odhajajoči vladni podtajnik Alfredo Mantica, ki zagotavlja, da je vlada namenila Deželi prispevke za Slovence. Mantica ne govori o vsoti, bistveno je, da tega denarja do včeraj še ni bilo v deželni blagajni. Vsaj tako zagotavljajo pristojni deželni funkcionarji. Spričo vladne in splošne gospodarske krize to ni čas za polemike ali jalove obtožbe, temveč za iskanje konkretnih rešitev. Ker nihče ne ve, kako se bo vsa zadeva razpletla, če se sploh bo, se v tem trenutku zdi edina realistična pot, da bi Dežela v naprej izplačala manjšini manjkajočih 2,8 milijona evrov. Drugih rešitev v tem momentu ne vidimo. dnevnik SREDA, 16. NOVEMBRA 2011 Št. 271 (20.286) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Mandatar včeraj zaključil posvetovanja za sestavo nove vlade Monti verjame, da bo Italija premagala krizo Danes bo predsedniku Napolitanu predstavil seznam ministrov SLOVENSKA MANJŠINA - Zapleti in težave z državnimi prispevki Rimska vlada obljublja denar, ki pa ga Dežela (še) ni dobila fete? ■j , - Vv TRST - Podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica (na sliki na srečanju s slovenskim ministrom Boštjanom Žekšem in slovensko manjšino lani v Trstu) je v pismu predsednikoma manjšinskih krovnih organi- zacij Rudiju Pavšiču (SKGZ) in Dragu Štoki (SSO) zagotovil, da je rimska vlada namenila Deželi Furlani-ji-Julijski krajini prispevke za slovensko manjšino. Mantica ni pojasnil za kakšen denar v resnici gre, država je vsekakor Slovencem »dol- žna« še 2,5 milijona evrov. Deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sta pri pristojnih preverila, da Dežela do včeraj še ni dobila iz Rima manjkajoče vsote iz državnega proračuna. Na 3. strani RIM - »Opravili smo plodno delo. Italija bo premagala krizo.« Tako je povedal mandatar za sestavo nove vlade Mario Monti, ko je sinoči zaključil dvodnevna posvetovanja s predstavniki strank, krajevnih uprav in družbenih sil. Monti bo danes obvestil predsednika republike Giorgia Napolitana, da sprejema vodenje vlade in mu predstavil seznam ministrov. V parlamentu lahko računa na široko podporo, saj se je doslej za opozicijo jasno izrekla le Severna Liga. Po nekaterih napovedih bi utegnil parlament o zaupnici vladi glasovati konec tedna. Na 5. strani EU obravnava peticije o plinskih terminalih Na 2. strani SKGZ in SSO o težavah slovenskega radia in TV v sklopu RAI Na 3. strani Novi »naselji« v Križu in Slivnem Na 6. strani Predstavili slovenski knjižni sejem Na 12. strani Mladoletnica razpečevala v Gorici Na 14. strani V Gorici narasle cene živil Na 15. strani NEW YORK Policisti pregnali »ogorčene« NEW YORK - Policija je po navodilu mestnih oblasti park Zuc-cotti - prizorišče prvih protestov proti finančnemu kapitalizmu pod sloganom Okupirajmo Wall Street, ki so se od sredine septembra razširili tudi drugod po ZDA in svetu - izpraznila v štiriurni akciji v noči na včeraj. Hkrati so oblasti protestnikom sicer sporočile, da se bodo lahko vrnili, ko bodo park počistili. Park so medtem, prvič po dveh mesecih, že očistili, a ker je spor vmes pristal na sodišču, zaenkrat ostaja zaprt. Na 13. strani TRST - Sinoči Sindikati o tržaškem zdravstvu TRST - Sindikati CGIL, CISL in UIL so sinoči v dvorani Tessitori v Trstu priredili javno srečanje o položaju tržaškega zdravstva, na katerem so poudarili, da bi morala Dežela Furlanija Julijska krajina sredstva za zdravstvo porazdeliti ne na podlagi števila prebivalstva, ampak na podlagi dejanskih potreb, ki so v Trstu specifične zaradi visokega odstotka starejših, v zvezi z morebitno uvedbo enotnega deželnega zdravstvenega podjetja pa sta potrebna poglobljena analiza ter soočenje tako z zdravstvenimi delavci kot z občani. Na 7. strani KNJIŽEVNOST - V ponedeljek in torek V Trstu dvojni praznik za pisatelja Alojza Rebulo TRST - Pisatelj Alojz Rebula je bil v ponedeljek in torek gost dveh srečanj, na katerih so predstavili njegovi knjigi, ki sta namenjeni italijanskemu bralstvu. V zadnjih tednih sta namreč izšla tako prevod romana Nokturno za Primorsko kot bogat izbor njegovih novel Vinograd rimske cesarice. Posebno praznično je bilo v ponedeljek zvečer v Društvu slovenskih izobražencev, kjer so sedeminosemde-setletnemu pisatelju priredili pravi praznik. Včeraj popoldne pa se je Rebula v knjigarni Minerva srečal tudi z italijanskimi bralci. Na 10. strani 2 Sreda, 16. novembra 2011 ALPE-JADRAN / plinski terminal - Stališče organizacij Greenaction Transnational in AAG Evropska unija obravnava tri peticije proti uplinjevalnikoma Načrtovalci ne upoštevajo direktive Seveso o varnosti - Eksplozivno stanje Tako bi izgledal plinski terminal sredi Tržaškega zaliva koroška - Predstavil ga je škof Alois Schwarz Zbornik krške škofije za leto 2012 sestavljen v znamenju sožitja CELOVEC - Zbornik krške škofije za leto 2012, katerega je te dni osebno predstavil krški škof Alois Schwarz, obravnava kot vsako leto vprašanje aktivnosti katoliške cerkve na Koroškem, posebno pozornost pa namenja 40-letnici sinode krške škofije, ki v cerkvi velja za »magno karto sožitja« obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Tako zbornik 2012 postreže z zelo zajetnim poročilom o delovanju v dekanijah in po farah in nudi obilico statističnih podatkov, pastirska pisma, pridige in predavanja škofa Schwarza. V obeh deželnih jezikih pa sta tokrat predstavljeni de-kaniji Šmohor in Velikovec. Slovenski prispevek je tudi v poglavju ob 40-letnici sinode na Koroškem, v katerem je oceno o učinkih sinode podal tudi tedanji sooblikovalec vsebinskih predlogov za sinodo Jože Kopeinig. Zanj je dokument ob upoštevanju družbenega okolja ob sprejetju leta 1972, torej v času, ko so na Koroškem nasilno podirali dvojezične krajevne table, magna karta kooperativnega sožitja obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Štiri desetletja kasneje so sicer v posameznih farah še vedno občasna trenja v zvezi z obsegom slovenskega jezika pri jezikovnih bogoslužjih, priznava škof Schwarz, ki pa obenem tudi ocenjuje, da se situacija po sprejetju ustavnega zakona o dvojezični topografiji izboljšuje in da je v javnosti zaznati več odprtosti. Kar 70 strani je v zborniku namenjenih osrednji temi: vprašanju, kako aktivno živeti tudi v starosti. 13 znanih avtorjev in osebnosti javnega življenja opisuje lastne izkušnje v zvezi s staranjem, priložnosti in potenciale, pa tudi meje, ki jih prinaša to življenjsko obdobje. Na Koroškem živi 135.000 ljudi, ki so starejši od 60 let. To je četrtina prebivalstva. Po statističnih izračunih se bo delež v naslednjih 25 letih zvišal celo na 40 odstotkov! Čeprav se je povprečna starost ljudi v zadnjih desetletjih bistveno zvišala, je staranje kot tako še vedno v veliki meri tabu tema, je ob predstavitvi zbornika ugotovil odgovorni urednik zbornika Matthias Kapeller. Zbornik krške šofije je izšel v nakladi 5.600 izvodov. (I.L.) Od leve škof Alois Schwarz, urednik Matthias Kapeller Georg Messner eggenberger LJUBLJANA TRST - Evropski parlament bo 22. novembra nadaljeval z obravnavo treh peticij združenj Greenaction Transnational in AAG (Alpe Adria Green) glede kršitev zakona Seveso v Trstu in načrtov za gradnjo dveh plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Peticije mreže AAG-Greenaction-Transnational so v zvezi s prekrški Italije v postopkih presoje vplivov na okolje (VIA) pri načrtih za plinske terminale v Tržaškem zalivu, zlasti pa za načrt španske družbe Gas Natural-Union Fenosa v industrijskem pristanišču v Trstu. Postavitev terminala v bližino drugih industrijskih obratov povečuje nevarnost za nesrečo, še posebej ker tudi že obstoječi obrati ne spoštujejo direktive Seveso o varnosti, pravita organizaciji. AAG in Greenaction sta s pritožbo na Evropski parlament in na Evropsko komisijo opozorili institucije EU na »eksplozivno stanje« v Tržaškem zalivu. Ta je razdeljen med Italijo, Slovenijo in Hrvaško in je že nasičen s pomorskim komercialnim prometom. Temu je treba dodati še pomorski promet za terminala za nafto SIOT. Tržaški zaliv je že močno onesnažen zaradi industrijskih odpadkov in visoke koncentracije težkih kovin v vodah. To občutljivo ravnovesje bi se z uplinjeval-nikom dokončno prelomilo. Poleg težav glede varnosti bi naprave med delovanjem uporabljale veliko količino klora za sterilizacijo morske vode, ki bi jo nato neposredno izlile v morje, ugotavljata organizaciji. Biološko mrtva voda bi z leti gotovo privedla do razpada celotnega morskega ekosistema majhnega in zaprtega Tržaškega zaliva. Poleg tega bi morali za gradnjo dveh terminalov in z njima povezanih podmorskih cevovodov izkopati ogromne količine onesnažene zemlje, tako na obali kot na morskem dnu (za gradnjo terminala v tržaškem pristanišču načrtujejo izkop približno 2,5 milijona kubičnih metrov s težkimi kovinami in ogljikovodiki onesnažene zemlje). To bi spravilo na kolena ekosistem Tržaškega zaliva in bi negativno vplivalo na vse povezane dejavnosti (turizem, ribištvo ipd.), trdita AAG-Greenaction Transnational. Stališče, da se ustavi vsak nov projekt z velikim vplivom na okolje v Tržaškem zalivu in ustvari območje ekološke zaščite, podpira tudi Republika Slovenija. Ta je pred kratkim odločila, da se pridruži sodnim postopkom pri pritožbah na Deželno upravno sodišče Lacija proti Italiji glede projekta španske Gas Natural-Union Fenosa, še navajata v tiskovni izjavi oko-ljevarstveni organizaciji. SLOVENIJA - Kriza Vlada s sindikati o možnih ukrepih LJUBLJANA - Slovenska vlada se bo jutri sestala s predstavniki sindikatov in upokojencev glede možnosti priprave paketa ukrepov za reševanje javnih financ. To je za STA povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Miloš Pavlica. Kot je pojasnil, na sestanek vabijo tako sindikate javnega, kot realnega sektorja. Kot je pojasnil Pavlica, bo potrebno sprejeti ne le interventni zakon, ampak paket ukrepov na različnih področjih, tudi za gospodarstvo, za bančni sistem, stečajne postopke, itd. Socialnim partnerjem bodo tako ponudili v razpravo paket zakonov, ki so bolj ali manj že znani, in nato pogledali, ali bi jih lahko skupaj "izbrusili" in dogovorili nek okvir ukrepov. Pogovor s političnimi strankami bo nato po besedah Pavlice opravil premier Borut Pahor, ko bo jasno, kakšen bo odziv socialnih partnerjev in ali bi bil dogovor sploh možen, da se še pred volitvami pride do paketa zakonov, ki bi jih lahko nova sestava DZ sprejela relativno hitro po volitvah in bi jih uveljavili s 1. januarjem prihodnje leto. Nato bi k pogovorom povabili tudi stranke. Sicer pa po njegovih besedah vlada glede predloga SDS za začasno znižanje funkcionarskih plač za deset odstotkov "nima težav". Vendar Pavlica ne razume povsem, zakaj SDS v ta namen predlaga poseben zakon, če bi lahko tak predlog speljali tudi tako, da bi prejšnji petek uvrstili interventni zakon na izredno sejo DZ, nato pa bi zakon z dopolnili "očistili" ostalih rešitev. Kot je spomnil, je tudi poslanec Zares Pavel Gantar, ki je predlagal odločanje o interventnem zakonu na izredni seji DZ, dejal, da lahko v končni fazi ostane le zmanjšanje plač funkcionarjev. Minister za razvoj Mitja Gaspari pa je v komentarju predloga SDS ocenil, da ne gre za zelo pomembne predloge. "Če predlagate, da se znižajo funkcionarjem plače za deset odstotkov, to ni fiskalna konsolidacija. Mogoče je to politična konsolidacija, fiskalna ni," pravi Gaspari. Ocenjuje, da se bo nabor ukrepov pri fiskalni konsolidaciji ne glede na predlagatelja na koncu zožil na zelo podobne predloge, zato se sprašuje, zakaj bi morali biti tekmovalni. Ugotavlja, da je veliko "preigravanja", boji pa se, da zunanji svet na to ne bo gledal ravno pozitivno. Ob tem je Gaspari spomnil, da se je v nekaterih nam bližjih država situacija spremenila v roku dveh mesecev in so sedaj ukrepi, ki so bili tedaj še znanstvena fantastika, postali nekaj popolnoma sprejemljivega. Tako se bo zgodilo tudi v Sloveniji, svari minister. Motnje pri branju in pisanju Z novo metodo lahko po prvih rezultatih odpravijo disleksijo LJUBLJANA - Strokovnjaki so včeraj predstavili novo metodo za odpravo disleksije, motnje učenja branja in pisanja. Dislektiki pri branju ne sestavljajo besed iz posameznih črk, ampak jih kot celoto povezujejo s slikami v svojem spominu. Pri novi metodi pa se poleg črk kot simbol za glasove uvajajo tudi številke, kar bralca prisili, da bere na analitičen način. Novo metodo sta predstavila psihologa Maša Blaznik in Matic Munc, nastala pa je na podlagi knjige [psi] neznanega slovenskega avtorja. Kot je pojasnila Blaznikova, dislektiki pri branju zajemajo cele besede oziroma korene besed kot posamezne simbole in si morajo tako zapomniti nekaj tisoč nadvse podobnih slik namesto 25 simbolov - črk, ki zaznamujejo glasove. Do težav pride pri besedah, ki jih ne prepoznajo, ki si jih zaradi njihove abstraktnosti ne morejo slikovno predstavljati, ali pri besedah, ki imajo dvojni pomen. Nova metoda vnaša dvojne simbole za posamezne glasove - poleg črk tudi številke. Besedo lahko zapišemo s črkami, s številkami ali s kombinacijo poljubnega števila črk in številk. Isto besedo lahko tako zapišemo na več različnih načinov, s čimer dobimo več različnih podob. Za di-slektika je nerešljivo težka naloga, da bi se te po- dobe učil na pamet, zato je prisiljen brati na analitičen način. Po tej metodi, ki je od včeraj dostopna tudi na spletni strani www.psi.si, se mora bralec najprej naučiti številčnih simbolov, ki predstavljajo posamezne črke, in branja vsakega simbola posebej. Nato bere besedila z dvojnimi simboli - sestavljena iz kombinacije črk in številk, pa pozneje preide na branje besedila, zapisanega s črkami, ki pa ga sprva sestavljajo nesmiselne besede. Po mnenju Munca gre za veliko odkritje, saj specialni pedagogi trdijo, da je disleksija motnja, ki se je ne da odpraviti. Otrokom z disleksijo se skuša branje olajšati, po omenjeni metodi pa se jim branje najprej oteži, da razvijejo sposobnosti, potrebne za branje, pojasnjuje. Munc, ki po tej metodi dela z nekaj otroki, je dejal, da se po nekaj mesecih intenzivnega dela kaže velik napredek pri njihovem branju. Poudarja, da gre pri učenju branja za procesno zadevo in da končen rezultat še ni znan, "trenutni vmesni rezultati pa so revolucionarni". Stroka sicer po njegovih besedah zaenkrat deluje skeptično. Po besedah Blaznikove do rešitve za odpravo disleksije niso mogli priti, ker ni bil poznan izvor teh motenj. (STA) LJUBLJANA - Jutri in v petek Na festivalu se bo tokrat predstavilo 130 vinarjev in dvajset kulinarikov LJUBLJANA - Na 14. Slovenskem festivalu vin in 4. festivalu kulinarike, ki bosta potekala jutri in v petek od 15. do 21. ure v ljubljanskem Grand hotelu Union, se bo letos predstavilo okoli 130 vinarjev in 20 kulinarikov. Letos bodo razstavna mesta festivala vin na eni lokaciji, festival bo imel tudi prodajne možnosti, nekoč strokovno ocenjevanje vin pa je letos postalo festivalsko ocenjevanje, saj so dosedanjo strokovno komisijo dopolnili še s člani iz vrst ustvarjalcev vinskih trendov. Na festivalu kulinarike bo obiskovalcem na voljo t.i. gledališče okusa, ki bo vsak dan prineslo štiri kuharske predstave z degustacijo. Predstavljene jedi pa bodo povezali s spremljajočimi vini festivalskih vinarjev. V galeriji okusa pa se bo z degustacijami avtorskih jedi predstavilo osem mladih slovenskih kuharjev ter pet slovenskih in tujih gostinskih šol, med njimi sloviti kulinarični inštitut Le Cordon Bleu iz Pariza. Novost je letos tudi mednarodna nogometna tekma. V petek ob 11. uri bo na nogometnem stadionu v Ljubljani tekma med vinarji vinske reprezentance Slovenije in vinarji vinarske reprezentance Madžarske. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 16. novembra 2011 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Nejasno pismo vladnega podtajnika Mantice predsednikoma SKGZ in SSO Denar menda »odpotoval« iz Rima, a še ni dospel v deželne blagajne TRST - »Italijanska vlada je v preteklih tednih poskrbela za prenos finančnih sredstev za slovensko manjšino na Deželo Furlanijo-Julijsko krajino,« pravi vladni podtajnik Alfredo Mantica, v deželni upravi pa tega denarja do včeraj še niso videli. Razlag je več. Prispevek morda dolgo »potuje« iz Rima v Trst, morda pa je imel Mantica v mislih spomladanski prispevek 2,8 milijonov, ki ga je manjšina že dobila, ne pa manjkajočih 2,5 milijona evrov. Mantica, ki kot vsi ministri in podtajniki zapušča vlado, v pismu predsednikoma SKGZ in SSO Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki ugotavlja, da je vlada, kljub hudi krizi, zajamčila slovenski manjšini »sredstva za nadaljnje izvajanje lastnih dejavnosti in pobud, ki pomenijo kulturno bogastvo za celotno deželo«. Nakar vladni podtajnik obnavlja razpoložljivost predsedstva vlade, ki naj bi kmalu sklicalo srečanje tehnične narave med vlado na eni ter SKGZ in SSO na drugi strani. Prej zadovoljstvo, nato hladna prha Navdušenje zaradi (navidezno) rešenega problema finančnih sredstev je kmalu oblila hladna prha, pravita deželna poslanca Igor Kocijančič in Igor Gabrovec. Najprej sta se za potrditev vsebine Manticovega dopisa obrnila na deželne funkcionarje, ki pri vsej najboljši volji ne najdejo nikakršne sledi o prenosu sredstev za slovensko manjšino na deželne proračunske postavke. »Vsi skupaj se zavzemamo za "odmrznitev" dveh in pol milijonov evrov že nakazanih - čeprav na napačno postavko. Mantica je verjetno mislil na druga sredstva, iz kakega drugega naslova, če že ne celo na prvo tranšo, ki je bila "ad acta" že pred poletnim premorom,« enoglasno pravita Gabrovec in Kocijančič. V normalnih okoliščinah bi lahko Štoka in Pavšič prosila Mantico za pojasnilo, toda senator Mantica ni več podtajnik italijanske vlade. »Mi pa smo se znašli v tragikomični situaciji, ko stvarnost presega najslabša predvidevanja in ugibanja. Predsednikoma krovnih organizacij svetujeva, da Manticovo pismo pripneta na prošnjo za pojasnilo, ki bi ga kazalo čim prej posredovati novemu predsedniku vlade, ki bo najbrž Mario Monti,« ugotavljata Gabrovec in Kocijančič. Podtajnica Sonia Viale nova pooblaščenka Mantica predsednikoma SSO in SKGZ sporoča, da je vlada (danes v odstopu) poverila izključno pristojnost za vprašanja slovenske manjšine notranjemu ministrstvu. Za to bo skrbela podtajnica Sonia Viale, ki pripada Severni ligi. Tudi ona, kot pod-tajnik Mantica, sicer zapušča vlado. Notranji minister Roberto Maroni je odlok o imenovanju podtajnice Via-lejeve za pooblaščenko za slovensko narodno skupnost podpisal že 13. junija letos, v javnosti pa se je ukrep pojavil šele sedaj po zaslugi podtajnika Mantice. Najdemo ga spletni strani notranjega ministrstva, odlok o novih pooblastilih podtajnice iz vrst Severne lige pa je precej splošen. Prej Nitto Palma, nato pa Levi Sandri Slovenska manjšina od leta 2008 (Berlusconijeva volilna zmaga) ni imela uradnega sogovornika v italijanski vladi. Edini, ki se je kolikor koliko trudil za vzdrževanje odnosov s SKGZ, SSO, senatorko Tamaro Blažina in Alessandro Levi Sandri, ki - če se ne motimo - se ni niti enkrat sestal s Slovenci. Takoj po volitvah leta 2008 je kazalo, da bo za odnose s slovensko manjšino skrbel podtajnik na notranjem ministrstvu Nitto Francesco Palma. Za to je imel tudi uradno pooblastilo notranjega ministra Maro-nija. Tudi Palma se ni nikoli sestal s MANJŠINA - Težave slovenskega radia in televizije v okviru RAI Predsednika SKGz in SSO na problem opozorila pristojne osebnosti in institucije v Italiji in Sloveniji TRST - Predsednika Slovenske kul-turno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič oziroma Drago Štoka sta v zvezi s težavami slovenskega radia in televizije v okviru RAI poslala pismo predsedniku Vlade Mariu Monti, generalni direktorici RAI Lorenzi Lei, predsedniku Deželnega sveta FJK Mauriziu Franzu, predsedniku Deželnega odbora FJK Renzu Tondu, ravnatelju deželnega sedeža RAI v FJK Robertu Col-liniju, vladnemu komisarju Alessandru Giacchettiju in pristojnim oblastem Republike Slovenije. V pismu Pavšič in Štoka opozarjata, da slovenski narodni skupnosti v Italiji grozi še dodaten hud udarec po že uveljavljenih manjšinskih pravicah. »Gre za slovenske radijske in televizijske sporede RAI, o katerih je vlada pred dnevi napovedala, da jim bo za tretjino znižala finančno kritje. To bi lahko prineslo hudo obubožanje samih sporedov, njihovega trajanja in zaposlitvene ravni na deželnem sedežu RAI v Trstu,« pišeta predsednika SKGZ in SSO. »Mimo ustavnih načel in medna- rodne ter italijanske splošne zakonodaje o manjšinskih pravicah slonijo omenjeni sporedi v slovenščini na zakonu št. 308 z dne 14. aprila 1956, ki je dokončno uredil prehod radijske postaje, ki jo je do po-vratka Italije v Trst leta 1954 upravljala Zavezniška vojaška uprava Cone A Svobodnega tržaškega ozemlja, pod okrilje družbe RAI in na zakonu št. 103 z dne 14. aprila 1975 ("Reforma RAI"). Ta je v 19 čl., črka c) določil, da mora manjšinske radijske in televizijske oddaje v nemškem in ladin-skem jeziku v Pokrajini Bocen, v francoskem jeziku v Avtonomni deželi Doline Drago Štoka Aoste in v slovenskem jeziku v Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini pripravljati družba RAI. To se je formalno uredilo s tremi ločenimi konvencijami, za vsako deželo posebej, med predsedstvom vlade in družbo RAI. V njih se določa, kaj mora manjšinam nuditi družba RAI in koliko ji za to vsako leto plača predsedstvo italijanske vlade. Tista konvencija, ki zadeva slovenski jezik, pa vključuje tudi določila o nekaterih sporedih v italijanščini (načelno za Italijane v bivši Jugoslaviji), ki jih pripravlja Deželni sedež RAI v Trstu. Konvencije se obnavljajo vsaka tri leta. Vse tri sedaj veljavne konvencije so bile podpisane 28. decembra 2008. Vlada jih je potrdila s tremi odloki predsednika vlade 16. aprila 2010 in so bili objavljeni v Uradnem listu 25. junija 2010. Dne 19. oktobra letos je podtajnik pri predsedstvu vlade s pooblastilom za založništvo Paolo Bonaiuti na avdiciji pred Komisijo Poslanske zbornice za kulturo napovedal 50-odstotno krčenje sredstev za te konvencije in za konvencijo o sporedih za Italijane v tujini (RAI International). Seveda je napoved takoj sprožila veliko protestov tako v političnih kot v sindikalnih krogih in 31. oktobra je vodstvo družbe RAI prejelo dopis, v katerem vlada napoveduje nekoliko nižje krčenje, in sicer za eno tretjino dosedanjih sredstev. Gre za izjemno hudo klestenje, ki ga slovenska narodna skupnost ne sprejema, zato morajo vsi odgovorni zavrniti novo grožnjo, ki krati zakonsko zagotovljene pravice Slovencev v Italiji,« sta v pismu naslovnikom še zapisala Rudi pavšič in Drago Štoka. ČEDAD - V petek koncert v gledališču Ristori Pet ansamblov iz petih manjšin Gostitelj BK Evolution - Koncert organizira Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju z agencijo Arlef v okviru festivala SUNS Ansambel BK Evolution (na arhivskem posnetku) bo gostitelj petkovega srečanja petih manjšinskih ansamblov v gledališču Ristori v Čedadu ČEDAD - Pet ansamblov, ki so izraz petih jezikovnih manjšin - Coffe-eshock Company (Hrvatje iz Avstrije), Rezia Ladina (retoromanščina iz En-gadina), Rolffa (Saami), Aoife (Irska), Silent Woo Gore (Udmurtska republika) - in BK Evolution, kot gostitelj, bo v petek, 18. novembra, ob 21. uri nastopilo v gledališču Ristori v Čedadu. Koncert organizira Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju z agencijo Arlef v okviru festivala SUNS. Od jutri do 26. novembra bo Furlanija namreč prizorišče mednarodne pobude SUNS, ki je prvi festival najboljših glasbenih in filmskih produkcij v evropskih manjšinskih jezikih. Organizira ga Arlef - Agjenzie Regional pe lenghe Furlane in ponuja vrsto dogodkov, osrednji pa bo Liet international. To je najpomembnejši festival glasbe evropskih jezikovnih manjšin. V finale se je uvrstilo 12 pesmi oz. manjšin. Koncert bo 19. novembra, ob 21. uri, v gledališču Giovanni da Udine v Vidmu. Vstop je prost. (NM) 4 Sreda, 16. novembra 2011 GOSPODARSTVO insiel - Predstavitev evropskega projekta za učinkovitejšo in varnejšo logistiko S projektom Euridice pametne tovorne pošiljke Tovornjaki, blago, storitve bodo povezani in se bodo med seboj »pogovarjali « TRST - Tovor je postal »pameten«, v prihodnosti pa bo še pametnejši in se bo »pogovarjal« z vsemi drugimi dejavniki, s katerimi se ukvarja logistika. Transport bo v bistvu postal učinkovitejši in varnejši, saj bodo tovornjaki, blago in vsi uradi, ki ponujajo storitve, med seboj povezani. S pomočjo spleta bo tako vsa distribucijska mreža materialov od virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji povezana in bo mogoče vsak tovor izslediti kadarkoli. To je sad raziskovalnega evropskega projekta Euridice, v katerega je Evropska unija vložila 14 milijonov evrov. Projekt je koordinirala deželna družba Insiel, ki je tudi izdelala platformo Ict. Pri projektu je sodelovalo 22 partnerjev. S pomočjo različnih tehnologij in načinov informiranja oziroma komunikacije ter njihovega prila-ganja logistiki je nastal t.i. pametni tovor. Izsledke štiriletnega dela so predstavili včeraj na tiskovni konferenci predsednik in direktor družbe Insiel Valter Santarossa in Fulvio Sbroiavac-ca, tehnični vodja Margherita Forcolin, predsednik družbe Sdag, ki upravlja tovorno postajališče v Gorici, Giorgio Mi-locco in direktor Pristaniške oblasti iz Trsta Eric Marcone. Projekt Euridice zagotavlja stalno sledljivost blaga prek povezovanja vseh dejavnikov, so poudarili. To bo med drugim prispevalo k znižanju stroškov v zvezi z upoštevanjem okolja, zagotavljanjem varnosti in preventivo. Zamisel za projekt je nastala leta 2007 na osnovi študije »Freight Action Plan«, ki jo je izdelala Evropska komisija in v kateri je bil prvič govor o pametni tovorni pošiljki. Projekt Euridice so izdelali v okviru t.i. »spleta predmetov« (Internet Of Things). Ta panoga se ukvarja s predmeti, ki so sposobni nuditi podatke o sebi in komunicirati z zunanjostjo. Predmeti oz. tovori in prostor, v katerem se premikajo, dobijo dejansko računalniško identiteto s pomočjo radiofrekvenčne identifikacije Rfid (angl. Radio Frequency Identification). Sistem so že poskusili na cestnem odseku med Gorico in Ajdovščino s simulacijo prepovedi vožnje za nekatere vrste tovornjakov zaradi premočnega vetra. Računalniški sistem Euridice je prejel informacije iz slovenske transportne infrastrukture, jih objavil na posebni spletni strani in obvestil prevoznike, da se lahko začasno ustavijo na goriškem postajališču. (ag) Predstavitev evropskega projekta Euridice bruselj - Včeraj objava v uradnem listu EU V Evropski uniji zaščiteni še trije slovenski proizvodi BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v uradnem listu EU objavila registracijo treh slovenskih proizvodov - kočevski gozdni med, zgornjesavinjski želodec in šebreljski želodec. Prvi je pridobil zaščiteno označbo porekla, druga dva pa zaščiteno geografsko označbo. Slovenija ima tako registriranih že devet proizvodov. Doslej so bili registrirani že ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (zaščitena označba porekla), prleška tunka (zaščitena geografska označba), belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost), idrijski žlikrofi (zajamčena tradicionalna posebnost) in prekmurska gibanica (zajamčena tradicionalna posebnost). Čebelarstvo se je na širšem področju kočevske in ribniške doline začelo razvijati že s poselitvijo človeka in ima več stoletno tradicijo. Geografsko območje, na katerem se prideluje kočevski gozdni med, se uvršča med najbolj ohranjena območja Evrope, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zgornjesavinjski želodec se izdeluje na območju Zgor-njesavinjske doline. Zanj je značilna tipična tehnologija izdelave in zorenja oziroma sušenja v svojstveni predalpski klimi. Tudi receptura se prenaša iz roda v rod. Starejši izdelovalci želodcev trdijo, da ima izdelava več kot 100-letno tradicijo. Šebreljski želodec se že dolga leta izdeluje na Idrijskem in Cerkljanskem, vendar o tem ne obstaja veliko pisnih virov. O dolgem obstoju in tradicionalnem predelovanju te mesni- ne na Šebreljah in v širšem območju obstajajo edino številni ustni viri ljudi, ki želodce izdelujejo že mnogo let.Posebnosti šebreljskega želodca zagotavljajo klimatski pogoji sušenja in zorenja, tradicionalna tehnologija izdelave želodcev in kakovostna surovina. Prepoznaven je po svoji specifični obliki, zunanjem izgledu ter senzoričnih in gastronomskih lastnostih. Registracija proizvoda pri Evropski komisiji pomeni, da je ime proizvoda na celotnem območju EU zaščiteno pred pot-vorbami, zlorabami, posnemanjem in drugimi praksami, ki potrošnika lahko zavajajo glede resničnega porekla proizvoda. Na ravni EU obstajajo tri različne oznake za zaščito kmetijskih pridelkov in živil. Poleg označbe zajamčena tradicionalna posebnost sta to še označba porekla in geografska označba. Z označbo porekla se zaščitijo kmetijski pridelki in živila, ki so pridelani in predelani na določenem geografskem območju, njihove lastnosti pa so izključno ali bistveno posledica vpliva geografskega okolja. Z geografsko označbo pa se zaščitijo kmetijski pridelki in živila, ki so pridelani ali predelani na določenem geografskem območju in imajo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz tega geografskega območja. Poleg tega obstaja še označba višje kakovosti, s katero so označeni pridelki in živila, ki so po svojih specifičnih lastnostih boljši od istovrstnih kmetijskih pridelkov oziroma živil in odstopajo od njihove minimalne kakovosti, če je ta predpisana. stara mitnica - V nekdanji veleblagovnici Upim odslej supermarket in trgovina z oblačili Nov market z 38 uslužbenci V podzemnih prostorih so včeraj odprli novo prodajalno Despar - Konec meseca tudi odprtje prodajalne oblačil Newyorker TRST - Šestindvajset novih delovnih mest niso mačje solze, posebno danes, ko se marsikdo sooča z njihovo izgubo. Včeraj so v nekdanjih veleblagovnici Upim pri Stari mitnici, ob prisotnosti javnih upraviteljev, odprli novo trgovino verige Despar. V podzemnih prostorih, kjer so prej kraljevali igrače in dodatki za dom, so sedaj police z živilskimi izdelki: prodajalna se razprostira na 1.132 kvadratnih metrih površine, opremljena je z osmimi blagajnami, zanjo pa skrbi 38 zaposlenih (med njimi je 26 novih uslužbencev). Prodajalna, v kateri se je včeraj trlo kupcev, nudi tudi 30 pokritih parkirnih mest. Obratovala bo z neprekinjenim urnikom od 8. do 20. ure. Kot so nam povedali predstavniki družbe Aspiag, ki je Despar-jev koncesionar za severovzhodno Italijo, so pripravljeni prodajalno (osemindvajseto na Tržaškem) odpreti tudi ob nedeljah, čakajo pa na ustrezno odločitev javnih upraviteljev (v prazničnem decembru bo trgovina vsekakor odprta tudi ob nedeljah med 9. in 19. uro). Konec meseca bodo v pritličnih prostorih odprli tudi trgovino mladostniških oblačil Newyorker. (pd) Uslužbenke in uslužbenci nove prodajalne so stranke pričakali na stopnišču kroma EVRO 1.3532 $ -g,9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. novembra 2011 evro (povprečni tečaj) valute 1S.11. 14.11. ameriški dolar 1,3532 1,3659 japonski jen 104,16 105,18 kitajski juan 8,5842 8,6813 ruski rubel 41,5550 41,6522 indijska rupija 68,5800 68,8070 danska krona 7,4427 7,4430 britanski funt 0,85345 0,85660 švedska krona 9,1238 9,1146 norveška krona 7,8000 7,7540 češka krona 25,768 25,743 švicarski frank 1,2405 1,2368 madžarski forint 314,77 315,60 poljski zlot 4,4145 4,3956 kanadski dolar 1,3866 1,3886 avstralski dolar 1,3351 1,3351 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3495 4,3505 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7002 0,7012 braziljski real 2,3904 2,4080 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4299 2,4336 hrvaška kuna 7,4815 7,4793 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,24900 0,45722 0,65861 0,02500 0,04333 0,08917 1,201 1,462 1,688 ZLATO (999,99 %%) za kg 42.330,00 € +71,21 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1 S. novembra 2G11 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,10 +0,99 KRKA 51,35 -4,00 -0,87 MERCATOR PETROL 8,61 180,40 +0,22 TELEKOM SLOVENIJE 61,00 +0,38 -0,16 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 22,00 AERODROM LJUBLJANA 10,88 DELO PRODAJA 21,00 +10,00 -5,39 ISKRA AVTOELEKTRIKA 16,00 -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,50 - KOMPAS MTS 6,00 -20,00 PIVOVARNA LAŠKO 12,00 +4,35 PROBANKA 5,60 10,22 -- SAVA 260,00 19,99 +0,05 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 87,00 11,30 +2,35 -1,74 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1 S. novembra 2G11 -G,82 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,89 73,40 -0,39 -2,07 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 1,026 +0,09 +0,98 BCA POP MILANO 0,3465 +0,57 -4,28 ENEL 0,832 3,176 -0,42 -1,24 FIAT 4,052 +0,90 -1,07 GENERALI 3,606 12,28 -0,24 INTESA SAN PAOLO 1,22 -0,65 LUXOTT1CA 21,28 -3,48 +0,66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,59 +0,81 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 6,91 -1,00 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,52 +0,09 +0,22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,342 5,265 -0,24 -1,96 TENARIS TERNA 0,866 13,06 -0,76 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,682 0,0433 -2,91 UNICREDIT 0,734 +0,43 -5,17 SOD NAFTE (159 litrov) 99,48 $ +g,11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. novembra 2011 zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 626,14 -0,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.830,78 903,61 1.912,71 532,41 1.245,96 -0,79 -0,79 +0,39 -0,97 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.041,67 2.344,91 1.249,53 1.194,55 5.933,14 5.517,44 3.049,13 1.880,00 892,00 2.258,09 8.541,93 2.811,58 19.348,44 2.529,76 16.882,67 -0,31 +0,15 -0,18 -0,90 -0,87 -0,03 -1,92 -1,56 -1,69 -1,32 -0,72 -0,66 -0,82 +0,04 -1,38 indeks / ITALIJA Četrtek, 17. novembra 2011 5 vladna kriza - Mandatar se je srečal s predstavniki strank in družbenih sil Monti pozitivno ocenil posvetovanja za sestavo vlade Danes bo znan seznam ministrov - Za opozicijo se je doslej izrekla le Severna liga RIM - Mandatar za sestavo nove vlade Mario Monti bo danes obvestil predsednika republike Giorgia Napolitana, da sprejema mandat za oblikovanje vlade in položaj predsednika vlade. Monti je namreč včeraj ob koncu posvetovanj s predstavniki strank in družbenih sil zaprosil za srečanje z Napoli-tanom danes ob 11. uri, ko mu bo sporočil svojo odločitev. Na pogovorih s predsednikoma obeh najmočnejših strank v parlamentu Ljudstva svobode in Demokratske stranke si je Monti včeraj zagotovil njuno podporo. Angelino Alfano, sekretar Ljudstva svobode, stranke bivšega premiera Silvia Berlusconija, je srečanje z Montijem označil za »pozitivno« in ob tem izrazil prepričanje, da so Montijeva prizadevanja za oblikovanje vlade »obsojena na uspeh«. Alfano podrobnosti o sestavi bodoče ministrske ekipe ni razkril, je pa ob tem ponovil stališče svoje stranke, da bodo vlado podprli, če bo njen program temeljil na izvedbi gospodarskih reform, ki jih od Italije pričakuje Evropska unija. Monti se je pred tem včeraj srečal s predstavniki Demokratske stranke, ki je prav tako izrekla podporo Montijevi vladi. Sekretar Pierluigi Bersani je po srečanju dejal, da njegova stranka pri tem ni postavila nobenih časovnih omejitev glede mandata Montijeve vlade. Monti namreč ni pripravljen voditi začasne vlade s časovno omejenim mandatom, ki bi se posvečala zgolj uresničevanju gospodarskih reform, ampak želi ostati na položaju do konca rednega mandata sedanje vlade, tj. do leta 2013. Bersani se je po začetnih zadržkih izrekel tudi za vstop politikov v Montijevo vlado, ki naj bi bila sicer večinoma sestavljena iz strokovnjakov. V vlado bi tako lahko vstopila nekdanji premier Guiliano Amato in dosedanji državni podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta. Monti se je včeraj srečal tudi s predstavniki sindikatov in delodajalcev. Vodja najmočnejšega italijanskega sindikata CGIL Susanna Camusso je Montija pozvala k uvedbi davka na premoženje. Zatrdila je še, da Italija potrebuje gospodarsko politiko, ki bo upoštevala socialno pravičnost. Predsednica zveze indu-strijcev Confindustria Emma Marcega-glia se je izrekla za čimprejšnjo oblikovanje začasne vlade, ki se mora lotiti reform, ki so bistvene za gospodarsko rast. Izrekla se je tudi za ukrepe v podporo podjetništvu v Italiji. Mandatar se je včeraj naposled srečal še s predstavniki dežel, občin in po- krajin ter z zastopniki foruma mladih in s predstavnicami odborov za enake možnosti. Kot je sinoči povedal sam Monti, so bila dvodnevna posvetovanja plodna, tako da bo danes po vsem sodeč predstavil Napolitanu seznam ministrov. Vlado bi moral podpirati širok spekter političnih sil, saj se je za opozicijo doslej jasno odločila le Severna liga. Po nekaterih napovedih bi utegnil parlament o zaupnici vladi glasovati konec tedna. Kot kaže, bo ministrov dvanajst. Med kandidati za ministre se najbolj pogosto omenjajo: Anna Maria Cancel-lieri (notranje zadeve), Ferdinando Saleo in Gianni Castellaneta (zunanje zadeve), Guido Tabellini (finance), Carlo Secchi (gospodarski razvoj), Carlo DellAringa (delo), Luisa Torchia (javne uprave), Cesare Mirabelli in Piero Alberto Capoto-sti (pravosodje), Lorenzo Ornaghi (šolstvo), Andrea Riccardi (kulturne dobrine), Rolando Mosca Moschini (obramba), Antonio Catricala (infrastrukture in prevozi) in Corrado Clini (okolje). Srečanje s predstavniki družbenih sil ansa finance - Donosi na obveznice nevzdržni Javni dolg drugi mesec zapored nižji RIM - Italija je konec septembra beležila 1883 milijard evrov javnega dolga, kar je za okoli 16 milijard evrov manj kot prejšnji mesec in slabih 30 milijard evrov pod julijskih rekordnih 1911 milijard evrov dolga, kažejo podatki italijanske centralne banke. Bankini statistiki ugotavljajo še, da so se v prvih devetih mesecih leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nekoliko povečali davčni prihodki, in sicer za slaba 2,5 odstotka oziroma 6,6 milijarde evrov. Iz davčne uprave so medtem sporočili, da so doslej uspeli zbrati dodatnih deset milijard evrov davkov iz naslova davčnih utaj, do konca leta pa predvidevajo, da bodo s povečanjem inšpekcijskih pregledov našli še za okoli milijardo evrov neplačanih davkov. Vsak Italijan v povprečju letno utaji dobrih 2000 evrov oziroma 13,5 odstotka prihodkov. Če ima dve zaposlitvi, utaji skoraj 45 odstotkov prihodkov, podjetniki in profesionalci pa v povprečju utajijo 56 odstotkov prihodkov, so pokazali nedavni izsledki skupine, ki se ukvarja z davčno reformo. Italija je zaradi visokega javnega dolga, ki dosega približno 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), in zaradi nestabilnih političnih razmer v zadnjih nekaj tednih pod hudimi pritiski finančnih trgov. Donosi dolgoročnih in tudi kratkoročnih italijanskih državnih obveznic so se pred kratkim povzpeli prek nevzdržno visokih sedem odstotkov. Pribitki desetletnih obveznic Italije nad nemškimi so včeraj dosegli 530 bazičnih točk, donosi pa so znova presegli sedem odstotkov. Sicer pa so včeraj bili zaskrbljujoče visoki tudi donosi na španske in francoske obveznice. kriza - Odzivi Van Rompuy: Za Italijo napočil trenutek resnice BRUSELJ - Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je včeraj v Bruslju opozoril, da je za Italijo napočil "trenutek resnice". Ob tem je ocenil, da je mandatar za sestavo nove italijanske vlade Mario Monti »briljanten«, a da to ni dovolj za rešitev Italije. »Lahko si briljanten in on je briljanten ... a potrebna je večina v parlamentu,« je dejal Van Rompuy v govoru na konferenci, ki jo je pripravil bruseljski think tank Lisbon Council. Lisbon Council je sicer objavil poročilo o razmerah v območju evra, ki ga je pripravil nemški ekonomist, v katerem med drugim opozarja, da Italija potrebuje spremembe na trgu dela in pokojninsko reformo, ne pa varčevalnih ukrepov. Van Rompuy je ob tem poudaril, da je kompromis med politikami za spodbujanje rasti in varčevalnimi ukrepi zelo težko doseči, ter Montiju in drugim političnim igralcem v Italiji pri tem zaželel veliko sreče. V Evropski komisiji pa so v povezavi s procesom oblikovanja italijanske vlade včeraj ponovili, da je »žogica sedaj na italijanski strani« in da je na potezi Monti. Skoraj 10 milijonov gledalcev za novo Fiorellovo oddajo RIM - Nova Fiorellova oddaja po prvi mreži državne televizije RAI z naslovom Il piu grande spettacolo dopo il weekend, ki je potekala v ponedeljek zvečer, je doživela izjemen uspeh: ogledalo si jo je namreč kar 9,8 milijona gledalcev, kar znaša 39 odstotkov, medtem ko si je oddajo Grande fra-tello, ki je sočasno potekala po Me-diasetovi mreži Canale 5, ogledalo komaj 16 odstotkov gledalcev. Oddaja priljubljenega sicilskega televizijskega in radijskega voditelja, ki se je po sedmih letih vrnil na televizijske ekrane, je potekala sočasno tudi s prvim dnem posvetovanj, ki jih je opravil mandatar za sestavo nove italijanske vlade Mario Monti in prav vladne krize se je lotil Fiorello, ko je med drugim ironično opozoril, da je od prve vlade Silvia Berlusconija poteklo 17 let, tako da ni utegnil niti postati polnoleten, v Arcoreju pa so izobesili rute na pol droga. Fiorello se je ironično izrazil tudi o novem bremenu, ki si ga je nadel Mario Monti: »Zdaj, ko bo prišel v palačo Chigi, naj odpre predal pisalne mize. Lahko bo našel telefonsko številko kakega lepega dekleta ali pa kako modro tableto,« je dejal voditelj. V Kalabriji umorili 42-letnega podjetnika CROTONE - 42-letni podjetnik Carmine Bonifazio je včeraj dopoldne obležal na cestišču pod puškinimi streli. Neznanci so nanj streljali iz avtomobila, medtem ko se je Bonifazio peljal na svojem motornem kolesu. Bil je eden izmed lastnikov podjetja Bratje Bonifazio, ki se ukvarja s prodajo stročnic in živalske krme. Preiskovalci raziskujejo vse možne poti, saj ni znano, da bi bil Bonifazio žrtev izsiljevanja ali da bi imel drugačne probleme s kalabrijskim organiziranim kriminalom. Deželni svetnik Kampanije naj bi sodeloval s camorro NEAPELJ - Preiskovalci so aretirali deželnega svetnika Enrica Faboz-zija zaradi domnevnega sodelovanja z organiziranim kriminalom. Gre za nekdanjega župana kraja Villa Li-terno in sedanjega deželnega svetnika mešane skupine, kamor je prestopil potem ko je bil v deželni svet izvoljen na listi Demokratske stranke. Bremenijo ga sodelovanja s Ca-salesijevim klanom. Takratni župan Enrico Fabozzi je bil pred nekaj leti v središču pozornosti, saj so mu domov poslali prašičjo glavo. Po mnenju preiskovalcev pa ni šlo za ustrahovanje nasprotnika, temveč za vabilo k spoštovanju obljub, ki naj bi jih župan sklenil s klanom. gospodarstvo - V prvih 9 mesecih letos Družba Finmeccanica beleži težko izgubo RIM - Tudi Finmeccanica je v težavah. Njene delnice na milanski borzi so včeraj strmoglavile celo za 14 odstotkov. V prvih devetih mesecih letos je zabeležila 767 milijonov evrov čiste izgube. Tako je včeraj sporočil upravni svet holdinga, potem ko se je v ponedeljek zbral na redni seji pod predsedstvom predsednika Pier Francesca Guarguaglinija. Upravni svet je na svoji ponedeljkovi seji sklenil, da bo na skupščini delničarjev predlagal, naj se za leto 2011 ne izplačajo dividende. Odobril je strategijo, ki predvideva, da bo družba do konca prihodnjega leta prodala za 1 milijardo evrov naložb, ki niso bistvene za njeno temeljno dejavnost. Predvidena je tudi temeljita restrukturacija zlasti družbe AnsaldoBreda. »Nahajamo se v težkem trenutku, ki zahteva izredne ukrepe. Kljub temu pa nimam dvomov, da ima Finmecca-nica pred seboj svetlo bodočnost,« je včeraj izjavil pooblaščeni upravitelj Giuseppe Orsi. Glavni sedež Finmeccanice v Rimu zdravje - Zakon 40 Umetna oploditev, a ne za nosilce genskih patologij RIM - Umetna oploditev lahko pride v poštev tako pri neplodnih parih kot tudi pri osebah, ki so plodne, a tudi nosilci nalezljivih bolezni (npr. virusa Hiv), ne pa pri nosilcih genskih patologij kljub nekaterim razsodbam, ki so nekaterim parom dovolile umetno oploditev, čeprav so tvegale, da se jim bodo rodili hudo bolni otroci. Tako določajo smernice o izvajanju t.i. zakona 40 o umetni oploditvi, ki jih je odhajajoča vlada Silvia Berlusconija posredovala Višjemu zdravstvenemu svetu, ki se bo moral o njih obvezno izreči. Smernice ne morejo spremeniti zakona, meni podsekretarka pri ministrstvu za zdravje Eugenia Roccella, za katero so omenjene razsodbe le administrativnega značaja in zadevajo le posamezne pare. Med novostmi smernic je tudi ta, da opuščenih zarodkov ne bodo več prenesli v biološko banko v Milanu, za izgradnjo katere je bilo porabljenih sedemsto tisoč evrov in je niso nikoli uporabili, saj, je dejala podsekretarka Roccella, se je pojavilo preveč pravnih in tehničnih težav. smrt zapornika - Nov primer Cucchi? »Pretepli so me« Umrl tri dni po aretaciji - Pretepli naj bi ga policisti RIM - »Agenti železniške policije so me na postaji Termini ob aretaciji pretepli,« naj bi 9. novembra zdravstvenemu osebju na urgenci bolnišnice Santo Spirito zaupal 37-letni Cristian De Cupis. Naslednjega dne so ga z rešilcem odpeljali v bolnišnico Bel-colle v Viterbu, ki razpolaga s posebnim oddelkom za zapornike; slednji je povezan z zaporom Mammagialla. Tu naj bi tamkajšnji zdravniki opravili še nekaj zdravstvenih preizkusov, med katerimi tudi magnetno resonanco in pregled TAC. Samo nekaj dni zatem, točneje 12. novembra, pa je Cristian iz še nepojasnjenih razlogov umrl. Vzroke smrti bo lahko razčistila le obdukcija, ki so jo opravili v ponedeljek. Garant zapornikov iz Lacija An-giolo Marroni je včeraj govoril celo o novem primeru Cucchi: Stefano je umrl po enotedenskem priporu zaradi številnih zlomov, Cristian pa naj bi podobno kot Cucchi utrpel več udarcev po glavi. V zaporniškem oddelku Cristian De Cupis ansa bolnišnice Belcolle naj bi ga zadržali predvsem zaradi zdravstvenih motenj, navidezno brez razloga pa je tam tudi umrl. Starši pa so o sinovi aretaciji izvedeli šele po njegovi smrti. Kdor ga je videl pred smrtjo, ve povedati, da je bil mlad moški precej razburjen, vendar nič naj ne bi dalo slutiti, da bo umrl. Javni tožilec mu je bil baje tudi že določil hišni pripor. Marroni je sodnike pozval, naj čim prej preverijo in pojasnijo nedopustno dogajanje. 6 S reda, 16. novembra 2011 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu devin-nabrežina - Spet sprememba prostorsko-urbanističnega načrta Novi »naselji« v Slivnem in med Križem in Nabrežino Kritični pomisleki leve sredine - Ret: Upoštevali smo želje občanov Devinsko-nabrežinski občinski svet ima na današnji seji na dnevnem redu spremembo prostorsko-urbanisti-čnega (ali regulacijskega) načrta. Gre za t.i. varianto 27, ki bi morala biti danes odobrena v »prvem branju«, nakar se bo začel rok za ugovore in pritožbe, zadnjo besedo o ukrepu pa bosta imela Dežela in še enkrat občinski svetniki. Takrat najbrž v novem sklicu po spomladanskih upravnih volitvah. Urbanistični ukrep je v glavnem razdeljen na dva dela. Uprava župana Giorgia Reta je za tako imenovana zazidljiva območja B in B3 (največ 450 kub. metrov zazidljive prostornine) upoštevala v glavnem prošnje domačinov, ki niso bile upoštevane pri zadnjih spremembah regulacijskega plana. Po županovem mnenju je to glavna značilnost tega ukrepa, ki pa v resnici »skriva« tudi druge stvari. Predvsem t.i širše zazidljive okvire (v it. ambiti), spričo katerih naj bi ponekod nastala popolnoma nova naselja. Najbolj padejo v oči načrtovana zazidljiva območja v Slivnem, ki bi dejansko čez noč podvojilo sedanje prebivalstvo. Na prvem območju (površina 11.360 kv. metrov) bi zazidljiva prostornina lahko dosegla dva tisoč kubičnih metrov, podobno kot na bližnjem območju (površina pet tisoč kv. metrov). Po mnenju leve sredine bi v Sliv-nem lahko zgradili kar 16 vrstnih hiš. Drugi še večji gradbeni poseg zadeva Križ, v tistem delu vasi, ki sodi pod devinsko-nabrežinsko občino. Tudi tukaj sta predvidena dva gradbena posega. Prvi Občinski svetniki leve sredine Adriano Ferfolja, Maurizio Rozza, Edvin Forčič in Massimo Veronese na predsinočnjem srečanju v Nabrežini kroma na območju za gostilno pri Vereni (danes Pettirosso), kjer bi nova zazizdljiva površina znašala kar 18 tisoč kv. metrov (stavbena prostornina 2.500 kub. metrov), drugi pa za nekdanjo gostilno pri Nacjo-tu (10 tisoč kv. metrov in 2.250 kub. metrov prostornine). Medtem ko v prvem primeru niso kvantificirali številčnosti stanovanjskih gradenj, bi v drugem primeru lahko zgradili do 12 vrstnih stanovanj. To bi pomenilo dokončno spojitev Križa in Nabrežine, ki je sicer s sedanjo občinsko upravo že v polnem teku. Leva sredina, ki je v Nabrežini v opoziciji, je na predsinočnjem srečanju v Grudnovi rojstni hiši izrazila velike pomisleke nad tem ukrepom. Njeni pomisleki so metodološkega in vsebinskega značaja. Retovi upravi očitajo, da se o tem načrtu, če izvzamemo septembrski sestanek v Vižovljah, sploh ni posvetovala z občani. V bistvu se ponavlja zgodba dolina - Kongres dolinske sekcije stranke Slovenske skupnosti V ospredju kriza in šolstvo Izvolili pet delegatov v pripravi na pokrajinski kongres stranke, ki bo 19. novembra V dvorani Mladinskega krožka v Dolini je bil pred nedavnim reden kongres dolinske sekcije Slovenske skupnosti, in to še zlasti v pripravi na pokrajinski kongres stranke, ki bo 19. novembra, in na deželni kongres, ki bo januarja prihodnje leto. Za predsednika kongresa je bil soglasno imenovan prof. Aldo Stefančič, ki je vestno vodil potek razprave po že vnaprej določenem dnevnem redu. Po uvodnem pozdravu je govoril sek-cijski tajnik Sergij Mahnič, ki je podal daljše in izčrpno poročilo, v katerem je analiziral politično dogajanje v zadnjih treh letih na krajevni ravni in kar se tiče delovanja v sklopu koalicije, ki z županjo Fulvio Premolin vodi dolinsko občinsko upravo. Poudaril pa je negativno mnenje o državni desnosredinski vladi z Berlusconijem na čelu, ki z raznimi škandali in aferami povzroča škodo vsem italijanskim državljanom in pa na neenotno opozicijo, ki ni zmožna predstaviti konkretne alternative. Pri tem se je Mahnič dotaknil tudi težav zaradi finančne krize in še posebej težave, ki jih ta kriza povzroča v našem šolstvu, ker grozi združevanje šol in s tem krčenje delovnih mest. V nadaljevanju je Mahnič poudaril dober uspeh na zadnjih pokrajinskih volitvah ter izvolitev novega tržaškega župana iz vrst Demokratske stranke, hkrati pa je povabil v stranko mlajše člane naše narodne skupnosti. Nato je govoril pokrajinski tajnik Peter Močnik, ki je prikazal trenutno politično dogajanje na pokrajinski ravni ter se z daljšo obrazložitvijo zaustavil pri problemu slovenskega šolstva in njegovemu razvoju v teh težkih časih finančne krize in krčenja sredstev na šolskem področju. Županja Fulvia Premolin je podala nekaj podatkov o delovanju občinske uprave ter orisala pobude in sklepe občinske uprave. Nakazala je tudi nekaj problemov, s katerimi se ukvarja občinski odbor in to še zlasti v predvidevanju krčenja Kongres dolinske sekcije je bil v dvorani Mladinskega krožka v Dolini an finančnih sredstev. Deželni svetniklgor Gabrovec je podal nekaj misli o delovanju deželnega sveta in deželne vlade, predvsem slovenske narodne skupnosti in njenih ustanov ter o priznanju in uporabi slovenskega jezika. Pozdravila sta tudi tudi bivši pokrajinski svetnik Zoran Sosič in tajnik miljske sekcije Danilo Šavron. Sledila je razprava o vsakodnevnih problemih, ki so v pristojnosti občine in pokrajine. Na kongresu so nato določili pet delegatov, ki bodo zastopali sekcijo na bližnjem pokrajinskem kongresu. To so Sergij Mahnič, Fulvia Premolin, Aljoša Novak, Tomaž petaros in Patrick Čurman. Sledile so še volitve novega odbora sekcije po listi, ki jo je predložil sekcijski tajnik Mahnič. Tako je bilo soglasno izvoljenih 13 članov, vendar statut sekcije predvideva 15 članov. Novi odbor si je pri-držal pravico, da v bližnji prihodnosti dopolni ostali dve mesti z mladimi, ki bodo pripravljeni vstopiti v vodstvo sekcije. (AS) prejšnjih variant, o katerih so ljudje brali v časopisih, pravi opozicija. Čudi jo tudi, da sta se v načrtu spet znašla kampinga na območju Trnovce in Prečnika »Prav je, da je Občina prišla na roko domačim družinam, ki hočejo razširiti hiše ali zgraditi nove na lastnih zemljiščih. Nerazumljivi pa so večji gradbeni posegi, ki bodo izpadli kot tujki v sedanji urbanistični ureditvi Devina-Na-brežine,« so še mnenja v levi sredini. Občina Trst nasprotuje plinskemu terminalu Tržaška občinska uprava odločno nasprotuje gradnji plinskega terminala v Žavljah. Zato bo v kratkem tudi stopila v stik s pokrajinsko in z vsemi udeleženimi občinskimi upravami, da bi uradno nastopili s skupnim stališčem. To je poudaril tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, potem ko so funkcionarji družbe Gas Natural v deželni palači včeraj predstavili dokončen projekt za gradnjo uplinje-valnika v Žavljah ob prisotnosti funkcionarja ministrstva za infrastrukturo in prevoze. Nadaljuje se torej postopek za gradnjo strukturo, ki je nevarna za okolje in glede katere se je tržaška občinska uprava že večkrat opredelila odklonilno, je v tej zvezi povedal Laureni. Naravovarstvenih proti uplinjevalnikom Naravovarstvena organizacija WWF prireja jutri ob 11. uri na svojem sedežu (Ul. Rittmeyer št. 6) tiskovno konferenco o miramarskem naravnem rezervatu, ki je postal območje evropskega pomena (it. SIC). V tej luči, pravi WWF, so nujne nove študije o vplivu na okolje v zvezi z gradnjo plinskih terminalov v Žavljah oziroma v Tržaškem zalivu. Posvet v zaporu Tržaško občinsko odborništvo za socialne politike prireja danes in jutri posvet z naslovom Onkraj zida... mesto. Posvet se bo začel danes ob 9.30 v konferenčni dvorani koro-nejskega zapora, njegov namen pa je spodbujati izobraževanje in avtonomijo zapornikov z zdravstvenimi, socialnimi in družinskimi problemi. V Bazovici v soboto pokrajinski kongres SSk Stranka Slovenske skupnosti bo v soboto imela svoj redni pokrajinski kongres, ki ga bo s poročilom uvedel tajnik Peter Močnik. Začetek ob 15. uri v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Sinoči v Devinu je bil kongres sekcije SSk za Devin-Nabrežino. V soboto in nedeljo tudi kongres SKP V soboto in nedeljo bo v Ulici Ta-rabochia št. 3 osmi pokrajinski kongres tržaške federacije Stranke komunistične prenove. Kongres bodo odprli ob 17.30, na dnevnem redu so izvolitev predsedstva kongresa, uvodno poročilo pokrajinskega tajnika Iztoka Furlaniča,ime-novanje komisij (volilne, politične in preverjanja mandatov) ter pozdravi gostov in povabljencev. Začetek razprave bo ob 19.30, predsedoval bo član vsedržavne direkcije SKP Bruno Steri. Nedeljsko nadaljevanje razprave se bo začelo ob 9.30, ob 10.30 bodo zasedale komisije, opoldne so predvidena glasovanja: predsedstvu predloženi krajevni dokumenti in stališča; izvolitev delegatov na vsedržavni kongres; izvolitev delegatov na deželni kongres; izvolitev pokrajinskega političnega odbora in jamstvene komisije. Kongres naj bi sklenili okrog 14. ure. Popisni urad v Nabrežini Popisni urad na devinsko-nabre-žinskem županstvu je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. V soboto, 19. novembra, bo urad odprt samo popoldne, in sicer od 13. do 16. ure. Protest proti pokrajinski upravi Kakih dvajset pripadnikov Druge mladine, se pravi mladinske organizacije gibanja Drugi Trst Franca Bandellija, je včeraj zjutraj priredilo manifestacijo pred tehničnim zavodom Alessandro Volta pod geslom »Proti stavbam nizke kakovosti«. V resnici je šlo za kritiko na račun pokrajinske uprave predsednice Marie Terese Bassa Poropat, saj se je geslo, ki je krasilo tako transparent kot lepake, ki so jih delili mimoidočim, v italijanščini glasilo »Contro un'edilizia di Bassa qualita«. Druga mladina namreč meni, da uprava Basse Poropat ni sposobna nuditi odgovore na probleme dijakov, zato mladinska organizacija Bandellijevega gibanja predlaga, da pride do oblikovanja dosjeja o stanju, v katerem se nahajajo tržaške šolske stavbe in katerega naj oblikujejo neposredno dijaki sami. Dosje bi izročili pokrajinskemu odboru, pri čemer Druga mladina pričakuje, da bo predsednica Bassa Poropat v kratkem srečala dijake, da bi jim orisala načrt za preureditev šolskih stavb. V prihodnjih tednih nameravajo pripadniki Druge mladine uprizoriti podobne manifestacije pred številnimi drugimi šolami, začenši s klasičnim licejem Dante Alighieri in pomorsko šolo Nautico. Javno srečanje o varčevanju z energijo Gibanje 5 zvezd prireja drevi javno srečanje na temo energetskega varčevanja v poslopjih. Srečanje bo ob 20.30 v Ul. Giarizzole št. 20. / TRST Sreda, 16. novembra 2011 7 zdravstvo - Srečanje CGIL, CISL in UIL o položaju Trsta v deželnem zdravstvenem sistemu Sredstva deliti glede na potrebe, ne na podlagi števila prebivalstva Glede morebitne združitve zdravstvenih podjetij je potrebno soočenje z delavci in občani - Velika udeležba Sredstva, ki jih Dežela Furlanija Julijska krajina namenja zdravstvu, morajo biti porazdeljena ne na podlagi števila prebivalstva posameznih pokrajin, ampak na podlagi dejanskih potreb, glede morebitnih sprememb deželnega zdravstvenega sistema, kot je npr. možnost združitve štirih zdravstvenih podjetij v eno samo, pa morajo le-te biti sad poglobljenega premisleka in soudeležbe tako zdravstvenih delavcev kot občanov, kar pa se pri predlogu o ustanovitvi enega samega deželnega zdravstvenega podjetja doslej ni zgodilo. To je sporočilo sinočnjega javnega srečanja o položaju tržaškega zdravstva v luči načrtov deželne uprave FJK, ki so ga v polni dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu priredili zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL. Pokrajinski tajniki teh sindikatov Adriano Sincovich, Luciano Bordin in Vincenzo Timeo so uvodoma opozorili, da ni mogoče deliti denarja le na podlagi številčnosti prebivalstva: tržaško stvarnost npr. zaznamuje visok odstotek (28%) prebivalcev, ki so starejši od 65 let, prav tako ima Trst najvišji indeks staranja (2,41), iz česar sledi, da je potreba po zdravstvenih storitvah in negi višja kot npr. v Vidmu in Por-denonu, ki pa prejemata levji delež sredstev za zdravstvo. Poleg tega predstavlja zdravstvo pomemben del krajevnega gospodarstva, saj je v njem neposredno zaposlenih pet tisoč oseb, posredno pa dva tisoč. Poleg tega so sindikalni predstavniki opozorili, da so zdravstvene politike in sistemi zapletena stvar, vsaka sprememba močno vpliva, zato je treba izbrati razumne poti. Reforma deželnega zdravstvenega sistema iz 90. let prejšnjega stoletja je terjala tri leta priprave in deset let izvajanja, zato so delne spremembe brez predhodne ocene dosedanjega delovanja sistema nesprejemljive. Doslej Dežela ni pojasnila, ali na Tržaškem zdravstvo deluje dobro ali ne, poleg tega glede možnosti ustanovitve enotnega zdravstvenega podjetja ni mogoče razumeti, kaj Dežela misli o tržaškem ozemlju in postopkih, prav tako doslej ni prišlo do soočenja z zdravstvenimi delavci in občani. Zaskrbljenost sindikatov so delili tudi številni prisotni javni upravitelji in politični predstavniki. Začel je miljski župan Nerio Nesladek, za katerega je predlog o enotnem zdravstvenem podjetju v nasprotju z načelom subsidiarnosti, kar velja tudi za krčenje sredstev krajevnim upravam. Pokrajinska odbornica za socialne politike Adele Pino je opozorila tudi na nevarnost, ki ga politika krčenja sredstev predstavlja za tržaško gospodarstvo, kjer je 25 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Za tržaškega župana Roberta Cosolini-ja morajo biti sredstva razporejena na podlagi objektivnih kriterijev, drugače utegne zmanjkati kohezija oz. prepoznavanje v občutku za skupnost, prvi pogoj za pristajanje na žrtve pa je pravičnost le-teh, medtem ko je pri preureditvi zdravstva potrebna močna družbena pogodba, ne pa odločitve od zgoraj. Podobne stvari je bilo slišati iz ust nekaterih prisotnih deželnih svetnikov, od Piera Camberja (Ljudstvo svobode), ki je bil kritičen do sistema delitve deželnih sredstev, ki ne upošteva indeksov staranja, števila enoceličnih družin idr. (kolega iz vrst Demokratske stranke Bruno Zvech pa mu je očital, da sočasno sedi v večini in protestira proti tem izbiram), do Sergia Lupie-rija (DS), ki je opozoril na pomanjkljivo pozornost do tržaškega ozemlja. Posegla sta tudi direktorja tržaškega Podjetja za zdravstvene storitve in Bolniš-niškega podjetja, Fabio Samani in Francesco Cobello, ki se nista izrazila o predlogu o enotnem zdravstvenem podjetju, saj o tem uradno ne vesta še nič. Medtem ko je Samani opozoril na potrebo, da se o potrebah in storitvah na teritoriju prisluhne mnenjem tehnikov, je Cobello opozoril na potrebo po ohranitvi velikega ekonomskega in človeškega kapitala, s katerim razpolaga tržaško zdravstvo. Poleg tega se je treba vprašati, ali je sedanji sistem delitve sredstev moderen in primeren, prav tako je treba jasno določiti meje med socialo in zdravstvom. (iž) Srečanja se je udeležilo veliko število zdravstvenih delavcev, političnih predstavnikov in upraviteljev kroma črna kronika - Občinska policija preiskuje domnevni samomor Tragičen dogodek korak od tržaškega županstva Včeraj nekaj pred 13. uro je žalosten dogodek pretresel številne uradnike in druge, ki delajo na območju tržaškega županstva za Velikim trgom. Zaslišali so namreč grozovit hrup, stekli na cesto in na tleh zagledali negibnega človeka. Tragedija se je zgodila v Androni del Pozzo, tik ob palači Costanzi (foto Kroma). Moški, star 44 let, je bil po padcu z višine kakih 15 do 20 metrov na mestu mrtev, ulico pa so nemudoma zagradili tržaški mestni redarji. Moški, po poklicu uradnik, je padel z okna v tretjem nadstropju palače, v kateri je sedež medde-želnega urada za javna dela ministrstva za infrastrukture in prevoze. Truplo si je ogledal sodni zdravnik Fulvio Costantinides. Najverjetneje je bil to samomor, občinski urad sodne policije pa je preiskoval okoliščine dogodka, saj je bilo treba še kaj razčistiti. (af) šolstvo - Sporazum Za zgodnje ugotavljanje učnih težav pri • v Predstavniki Deželnega šolskega urada za Furlanijo Julijsko krajino, otroške bolnišnice Burlo Garofolo, Fakultete za izobraževalne vede Univerze v Trstu in Italijanskega združenja za disleksijo so včeraj popoldne v prostorih Deželnega šolskega urada podpisali pismo o nameri, na podlagi katerega bodo dodatno razvijali že obstoječe sodelovanje v pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami. Omenjene težave, piše v sporočilu za javnost, so nevrobiološkega genskega izvora, človeka pestijo že od rojstva ter ogrožajo sposobnost branja, pisanja in računanja ne glede na kognitivno raven in intelektualni razvoj otroka. Če te vrste motenj ugotovimo pri otroku prepozno ali če neprimerno ukrepamo, ima to lahko posledice na psihološkem, šolskem, družbenem in delovnem področju: otrok lahko doživi frustracijo in padec samo-podobe. Zato je zelo pomembno, da te motnje odkrijemo že v prvem obdobju šolanja, se pravi v osnovni šoli in da so posegi zgodnji in specifični, kar je pokazal tudi tečaj, ki ga je v preteklem aprilu priredil Deželni šolski urad za FJK. Omeniti velja, da specifičnih učnih težav ne gre enačiti z invalidnostjo ali splošnimi učnimi težavami, zato učenci, ki so jim podvrženi, potrebujejo od učiteljev pomoč v tem smislu, da so oproščeni od branja na glas in pisanja po nareku, uporabljati morajo slovar, na voljo morajo imeti več časa za pisanje pisnih nalog, pri ocenjevanju slednjih pa je treba upoštevati vsebino, ne pa oblike. Poleg tega potrebujejo tudi poseben učni načrt, ki naj vsebuje tudi pripomočke, kot so table s seznamom mesecev, črkami abecede in poštevanko, dalje registrator, računalnik z video pisavo ali zvočno sintezo oz. korektorjem besed, kot določa zakon št. 170/2010. Z včeraj podpisanim pismom o nameri bodo Deželni šolski urad, bolnišnica Burlo Garofolo, Fakulteta za izobraževalne vede in združenje za disleksijo spodbujali raziskovanje, usposabljanje in širjenje znanstvenih dognanj med učitelji, zdravstvenimi delavci, uslužbenci krajevnih uprav in družinami. Med predvidenimi posegi je tudi ustanovitev skupne delovne tehnične skupine, v kateri bodo predstavniki vseh podpisnikov in katere naloga bo določiti letni načrt posegov, ki jih bodo predlagali vodilnim funkcionarjem. Poleg tega bo skupina tudi načrtovala in izvajala pobude na področju raziskovanja, informiranja in usposabljanja ter bo nadzorovala potek teh pobud in ocenjevala rezultate. palača gopčevič - V gledališkem muzeju Ponedeljkova srečanja v Schmidlu Ponedeljki v gledališkem muzeju Schmidl so z leti v Trstu postali že prava stalnica. Novo sezono, ki se bo začela v ponedeljek, 21. novembra, so predstavili včeraj v palači Gopčevič, kjer ima muzej svoj sedež. Kustos Stefano Bianchi je novinarjem napovedal šestnajst srečanj, pogovorov, branj in manjših koncertov, ki bodo ob ponedeljkih ob 17.30 do 26. marca zaživeli v dvorani Bobi Bazlen (vstop bo prost). V glavnem bodo srečanja sledila trem veznim nitim, in sicer poklonu Trstu in njegovim gledališčnikom, začenši z režiserko Eleno Vitas, o kateri bo ravno prihodnji ponedeljek ob 17.30 ob videopos-netkih spregovorila Anna Rosa Rugliano. Januarja bosta na svoj račun prišla pokojni dirigent gledališča Verdi Andrea Gior-gi (30. januarja) in tržaško-ameriška pevka Tatiana Menotti (9. januarja), na primer. Po tržaških sledeh bomo lahko v dolgo-metražnem filmu Giorgia Grave Il canto della terra spremljali Gustava Mahlerja ob 100-letnici njegove smrti (12. decembra) ali prisluhnili glasbi Franca Russa ob predstavitvi biografije njegove vdove Silvie Fa- bian Russo (28. novembra). Serija spominskih večerov se bo zaključila 26. marca s konferenco-koncertom posvečenim Gastoneju de Zuccoliju. Druga nit bo posvečena glasbilom, in sicer harmoniki, flavti, gramofonom in mehanskim inštrumentom, ki jih hranijo v Schmidtlu. Zadnji segment pa sestavlja niz treh srečanj posvečenih Italu Svevu ob 150-letnici rojstva v sodelovanju z istoimenskim muzejem. Izvedeli bomo za pomen glasbe v Svevovih romanih ali za avtorjeve vaje z violino. Pobuda je nastala pred šestimi leti, z željo da bi širši publiki odprli vrata enega izmed redkih gledaliških muzejev v Evropi. Ravnatelj mestnih muzejev Adriano Du-gulin je ocenil, da je gradivo, ki ga muzej hrani neprecenljivo in vestno dokumentira razvoj gledališke dejavnosti v tem našem prostoru in njegovi okolici. Ob samih srečanjih namreč si bodo lahko obiskovalci ogledali razstavljeno gradivo; s pomočjo številnih donacij se zbirka veča in je v nekaj letih presegla vsa, še najbolj rožnata pričakovanja. (sas) frankfurt - Skrival se je na Karibih Tržaškega pedofila prijeli na nemškem letališču Nemška policija je na frankfurt-skem letališču aretirala 66-letnega italijanskega državljana iz Trsta, ki je bil zaradi dokončne obsodbe deležen mednarodnega naloga za prijetje. Nalog je izdal tržaški državni tožilec Pietro Mon-trone, potem ko je bil moški dokončno obsojen zaradi spolnih zlorab na račun mladoletnih oseb. Pred leti je namreč več kot deset let zlorabljal svojo lastno hčer in še enega mladoletnika. Tržačana je že več mesecev iskal mobilni oddelek tržaške kvesture. Preiskovalci so nazadnje ugotovili, da ubežnik prebiva v Dominikanski republiki, kamor se je zatekel, da bi se izognil zaporu. Pred zadnjo obsodbo in nalogom za prijetje je s svojo ženo, državljanko Dominikanske republike, stanoval v pokrajini Arezzo. Mož, žena in sedemnajstletna hči, ki je živela z njima, so se tik pred izdajo naloga na vrat na nos preselili v mesto Santo Domingo, italijanska policija pa jim je s pomočjo Interpola in dominikanske policije le prišla na sled. Tržačana so začeli pozorno nad- zorovati, v ponedeljek zjutraj pa so mu nataknili lisice na letališču v Frankfur-tu. 66-letnik je pravkar priletel iz karibske države. Leta 2004 je bil moški v Trstu obsojen, ker je dobrih deset let spolno zlorabljal svojo hčer in še enega mladoletnika. Prvostopenjsko obsodbo je leta 2009 potrdilo prizivno sodišče, maja letos pa še kasacijsko sodišče - sedem let po prvi obsodbi. Pedofil bo moral prestati dvanajstletno zaporno kazen. Nesreča v jutranji prometni konici V zgornjem delu Ulice Commerciale, ki vodi s Krasa proti središču Trsta, se je včeraj okrog 8. ure - v jutranji prometni konici - po nenadnem zaviranju ponesrečil 43-letnik na motornem kolesu. Posegli so tržaški mestni redarji, medtem je rešilec odpeljal poškodovanega v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da je utrpel nekaj zlomov. B Sreda, 16. novembra 2011 TRST / narodni dom - Inž. Claudio Cancelli gost Odbora NO TAV Veteran boja proti hitri železnici v dolini Susa: »Predori pod Krasom, to je noro« Srečanje je bilo v mali dvorani Narodnega doma kroma Dijaki vodiči od danes predstavljajo domačo kulturno dediščino Danes se tudi v Trstu začenjajo dopoldanska srečanja posvečena spoznavanju domače kulturne dediščine, ki jih v sodelovanju s tržaško pokrajino prireja Italijanski sklad za okolje FAI. Namen projekta (za višješolske dijake in dijakinje) je spoznavanje mesta in njegovega umetnostnega bogastva. Letos so v okviru niza predavanj na šolah »usposobili« kakih 100 mladih vodičev, ki bodo danes, jutri in v petek spremljali svoje sošolce dvanajstih tržaških višjih srednjih šol (med njimi licej Prešeren in zavod Žeige Zoisa) na spoznavanje znamenitih krajev mesta, kot so vila Necker in njen park, palača Vivante in palača Brambilla-Morpurgo. V petek bodo ob 18. uri jim bodo v vili Necker podelili priznanje vodiča. Travelling Afrika Afriška bogata kultura je bila včeraj protagonistka srečanja na tržaški pokrajini, kjer so predstavili pobudo Travelling Africa, ki jo prireja organizacija ACCRI. in ponuja vpogled v raznoliko afriško stvarnost tudi mimo nekaterih izmed najboljših filmov in dokumentarcev afriških režiserjev. V petek bodo ob 18.30 v veliki dvorani Narodnega doma predvajali dokumentarec o mednarodni kooperaciji, sledila pa bo debata s profesorjem Francom Crevatinom, Mar-com Fintino za združenje ACCRI in predstavnico združenja Donne Africa Siri Nangah Spora. V soboto se bo dogajanje pomaknilo v knjigarno La Fenice v Ul. Battisti 6, kjer bodo predstavili esej Josepha Ki-Zer-ba Punti fermi sull'Africa. V ponedeljek bo ob 19. uri v piceriji Mediterranea v Podlonjerju zadišalo po afriški hrani, saj bodo tu priredili afriško večerjo, v torek ins redo pa bodo v gledališču S. Pellico v Ul. Ananian 5/2 zaživeli afriški kratko-metražci posvečeni otrokom, v četrtek pa bodo ob 20.30 predvajali film Keita, l'heritage du griot. Več informacij je na voljo na spletni strani www.provincia.trieste.it ali www.accri.it. Psihofizične koristi gibanja za starejše V gledališču Basaglia bo danes ob 15. uri na srečanju, ki ga prireja tržaška pokrajina, beseda tekla o promociji gibanja in njegovega dobrega vpliva na psihofizično zdravje starejših oseb. V sklopu javnih srečanj, ki jih na temo visokohitrostnih železnic prireja Odbor NO TAV iz Trsta in s Krasa, je včeraj popoldne v mali dvorani Narodnega doma predaval inž. Claudio Cancelli, upokojeni docent okoljske fluidne dinamike na oddelku za okoljsko inže-nirstvo turinske univerze Politecnico. 61-letni Cancelli je zagrizen nasprotnik gradnje hitre železnice v dolini Susa v Piemontu in sodeluje z gorsko skupnostjo spodnjega dela doline. Omeniti gre, da inženir živi v dolini Susa, tako da ne nastopa kot odmaknjen tehnik, marveč kot bojevit domačin. Tik pred začetkom srečanja je pristal na kratek pogovor. Z načrtovano hitro železnico se ukvarjate že dolgo. Kot tehnik in očividec sledim zadevi že od prvega dne. Bil sem tam, ko se je vse to začelo. Največji dvomi so običajno dvojne narave, zadevajo vpliv na okolje in ekonomske prednosti. Začniva pri okolju: zakaj so te gradnje sporne? Visokohitrostne linije niso primerne za italijansko ozemlje. To so ri-gidne linije, ki jih ne morejo prilagoditi značilnostim ozemlja, saj so v glavnem Devinski učenci v oddaji TV Slovenija Učenci Osnovne šole Josipa Jurčiča v Devinu bodo protagonisti oddaje Šport in špas, ki jo predvaja TV Slovenija ter je namenjena osnovnošolcem, ki se tako soočijo s poučnimi temami o športu, zdravju in varstvu okolja. V oddaji, ki jo za TV Slovenija pripravlja družba Media Šport, je vsakič predstavljena ena šola v Sloveniji oz. zamejstvu (sodeč po podatkih na spletni strani so doslej obiskali le Koroško, kjer so predstavili dvojezično ljudsko šolo v Bilčovsu in ljudsko Mohorjevo šolo v Celovcu, predstavili pa so tudi italijanske šole in vrtce na Obali ter dvojezične šole v Prekmurju). Poleg tega je vsakič prisoten tudi gost oddaje. Tokrat bodo oddajo Šport in špas posneli v OŠ Jurčič v Devinu in to v dveh delih: danes bodo snemali v šolskih prostorih, kjer se bodo posvetili telovadbi, zdravi prehrani in zbiranju papirja, medtem ko bo v soboto snemanje potekalo na plastični rolkarski stezi v Nabrežini, kjer bo gostja športnica Ana Košuta, otroci pa bodo šli tudi na Rilkejevo pešpot v spremstvu biologinje Damijane Ota. Kako pa je prišlo do tega, da bo OŠ Jurčič ovekovečena na slovenski televiziji? Dogajanje prihodnjih dni korenini v nastopu devinskih učencev na t.i. Žogariji, prireditvi v znamenju iger, ustvarjalnih delavnic in spretnosti, ki jo prav tako prireja družba Media Šport. Organizatorju Slavku Sa-keljšku so naredili dober vtis, da je tako stopil v stik in prišlo je do omenjenega snemanja. To pa še ni vse: kot že omenjeno, prireja družba Media Šport tudi prireditev Žogarijo. Glede tega velja omeniti, da bo prihodnjo pomlad ena takih Žogarij potekala tudi na Tržaškem, točneje pred telovadnico v Zgo-niku, protagonist pa bo nabrežinsko didaktično ravnateljstvo skupaj z nekaterimi drugimi šolami na Tržaškem. Cesare Segre danes o etiki in literaturi Uveljavljeni literarni kritik in filolog Cesare Segre bo danes gost tržaške univerze. V dvorani Petronio (Androna Campo Marzio 10) bo ob 9.30 predaval na temo Etika in literatura. Srečanje bo uvedla Cristina Benussi. Jaz ne obstajam - zgodbe otrok homoseksualcev Tudi v Trstu obstajajo otroci z dvema mamama ali očetoma. V prostorih MetroKubo v Ulici dei Capitelli bodo danes ob 18. uri odprli razstavo, na kateri bodo prikazali dela otrok, ki izhajajo iz homoseksualnih družin. Ob 21. uri pa bodo v kinu Ariston zavrteli dokumentarec Il lupo in calzoncini corti, ki sta ga na to temo posneli Nadia Dalle Vedove in Lucia Stano. Včeraj danes ravne in ne predvidevajo ovinkov. Italija pa je gosto in »divje« poseljena država, ki se s tem modelom težko sooča. Nastajajo razni problemi, od hrupa do varnosti in vpliva na vodotoke. Pri nas predstavljajo dodatno težavo kraške jame ... Vrtati predore pod Krasom bi bilo najbolj noro, to je neverjeten in osupljiv načrt. Načrtovalci se vsekakor naslanjajo na študije in popis kraških jam. Da, to je teorija. Nihče pa ne ve, kaj bi dejansko našli med samim kopanjem. Toda - ali železnice ne prinašajo razvoja? Železnice so lahko koristne. Potrebujejo pa primerne okoliščine, morajo biti donosne. Ko govorimo o potniških vlakih, moramo vedeti, da je hitra železnica koristna, če povezuje dve milijonski mesti, ki sta med seboj oddaljeni od 300 do 600 kilometrov. Linija Pariz-Lyon ustreza temu parametru in je dejansko uspešna. Lyon in Turin sta velemesti, je torej tudi ta trasa dobra? Res je, veliki mesti sta, čeprav Turin ni tako ogromen. Pred leti sem iz službenih razlogov redno potoval Iz Turina v Lyon in nazaj, vagoni pa so bili prazni. Potem so to potniško povezavo ukinili, ker ni bilo dovolj zanimanja. To ni bil počasen vlak, problem ni bil v tem. Danes pa govorijo skoraj samo o hitrih tovornih vlakih, ker se potniški pač ne splačajo. Tehnik Cancelli je svoje predavanje začel s političnim nabojem, saj ga jezi, kako v Italiji opisujejo gibanje NO TAV iz doline Susa. Dejal je, da Država in Dežela sploh nista upoštevali stališč in dvomov domačinov, soočenju sta se vztrajno izogibali. Hitra železnica bo po njegovi oceni povsem spremenila namembnost doline, v kateri živi 40.000 ljudi. Mirna in turistično atraktivna dolina, neke vrste zeleno predmestje Turina, se bo spremenila v industrijski koridor. Poudaril je, da so bili domačini osamljeni, zato se zdaj upirajo, kakor le morejo. Sam meni, da politikov leve in desne sredine ni mogoče razločiti, »saj zasledujejo isti cilj, ker so vsi skupaj poslovni partnerji«. (af) [I] Lekarne HI Osmice Čestitke Danes, SREDA, 16. novembra 2011 JERICA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide ob 21.30 in zatone ob 11.31 Jutri, ČETRTEK, 17. novembra 2011 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,2 stopinje C, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, vlaga 37-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje C. Naša JASMIN se je letos resno učila in državni izpit uspešno naredila. Cela družina se z njo veseli in mnogo geometrskih uspehov ji želi. U Kino Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Mali oglasi 25-LETNI FANT išče delo kot polagalec marmorja. Tel. št.: 338-4966680. 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik v tovarni išče resno zaposlitev. Tel. 328-1740877 ali 040-200882. ODDAJAMO V NAJEM opremljeno stanovanje, 75 kv.m, v zasebni hiši nad Trstom, v mirnem okolju in z lepim razgledom na morje; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. PO UGODNI CENI PRODAM dva kompletna okna 115x83 cm. Tel. št. 040225655, v večernih urah. PRODAM AVTOSEDEŽ - lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo za novorojenčka, v odličnem stanju. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM seat ibiza 1400, letnik 1999. Tel. št. 040-44631. PRODAM štiri aluminijasta platišča za avto land rover discovery; tel. 3284650354. UGODNO PRODAMO dvodružinsko hišo (170 kv.m stanovanja) novogradnjo v neposredni bližini Kopra; tel. 0481-413084, 333-1811661 v dopoldanskih urah. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - 16.30, 18.45 »Pina«; 21.00 »Il lupo in calzoncini corti«. CINECITY - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Disney's - Il Re Leone 3D«; 16.00 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno«; 18.15, 20.15, 22.15 »La peggior settimana della mia vita«; 16.15, 18.15, 20.15, 21.15, 22.15 »I soliti idioti«; 16.30 »Warrior«; 16.30, 20.00, 22.15 »Immortals 3D«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.15, 21.00, 22.00 »The Twilight saga -Breaking dawn«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.20, 20.20, 22.00 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lezioni di cioccolato 2«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La peggior settimana della mia vita«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10 »En dan«; 19.20 »Johnny English 2«; 21.20 »Morilska elita«; 16.50, 19.00, 21.10 »Nesmrtni 3D«; 16.40 »Oskrbnik«; 18.40, 20.30 »Stanje šoka«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 21.30 »Trije mušketirji 3D«; 17.05 »Winx club (sinhro.)«; 16.35 »Footloose«; 18.25 »Jeklena moč«; 16.05, 18.20, 20.40 »Oropaj bogataša«; 16.20, 19.00 »Tin Tin 3D«; 18.50, 21.10 »Nesmrtni 3D«; 19.00 »Jutranja zarja - 1. del«; 21.00 »Stvor«; 16.15 »Sanjska hiša«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 2: 16.45 »Le avventure di Tin Tin: Il segreto dell'unicorno«; 20.00, 22.15 »War-rior«; Dvorana 3: 20.15 »Immortals 3D«; 22.15 »Immortals«; Dvorana 4: 16.30, 18.10 »Johnny English - La ri-nascita«; 16.45, 18.30 »Il Re Leone 3D«; 17.15, 19.15, 21.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.40, 21.00 »The Twilight Saga -Breaking Dawn«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Immortals (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 19.45, 21.30 »Il Re Leone 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Lezioni di cioccolato 2«; Dvorana 5: 22.00 »I soliti idioti«; 17.40, 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«. Loterija 15. novembra 2011 Bari 57 39 22 6 65 Cagliari 9 35 60 67 55 Firence B3 75 19 22 3 Genova 17 B7 B6 34 41 Milan 6B 21 B0 85 64 Neapelj 63 42 90 80 19 Palermo 42 1B 52 3 35 Rim 75 1B 24 31 90 Turin 30 39 3 14 56 Benetke 27 54 42 7 77 Nazionale 55 2 85 43 52 Super Enalotto Št. 137 18 21 36 38 45 62 jolly 85 Nagradni sklad 2.532.567,15 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 33.440.126,63 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 506.513,43 € 6 dobitnikov s 5 točkami 63.314,18 € 1.052 dobitnikov s 4 točkami 361,10 € 40.396 dobitnikov s 3 točkami 18,80 € BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. prej do novice www.primorski.eu1 Superstar 83 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 36.110,00 € 143 dobitnikov s 3 točkami 1.880,00 € 2.853 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.826 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 42.731 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 16. novembra 2011 9 S bteti 60-LETNIKI IZ BREGA IN KRASA pozor! Za izlet se dobimo v soboto, 19. novembra, ob 8. uri pred telovadnico v Dolini, ob 8.15 na Padričah, ob 8.25 na Opčinah in ob 8.40 v Sesljanu. Priporočamo točnost! DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi člane zadruge na društveni izlet v petek, 16. decembra, z ogledom Bleda, Avsenikovega muzeja in Božičnega sejma v Beljaku. Vpisovanja samo za člane sprejemamo v uradu zadruge do sobote, 19. novembra, od 8. do 13. ure. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Odhod avtobusa za Čedad in Dobrovo bo v soboto, 19. novembra, ob 8. uri izpred gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu in ob 8.15 s Proseka (Mobili Lanza). Priporočamo točnost! SPDT vabi člane in prijatelje, da se udeležijo v soboto, 19. novembra, tradicionalnega spominskega pohoda na Volnik. Zbirališče v Zagradcu ob 14. uri. KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. Ü3 Obvestila TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040-212289, info@skladmc.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabor-ska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdi-na.org www.skbrdina.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: danes, 16. novembra: »Tiskanje s krompirjem« in »Risanje v reljefu«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. PSIHOLOGIJA V KAVARNI: nova pobuda društva »Psicoattivita« namenjena širši javnosti. Danes, 16. novembra, ob 18. uri bo v Kavarni San Marco v Trstu (Ul. Battisti 18) dr. Suzana Pertot, psihologinja in psihote-rapevtka, predavala na temo »Usva-janje več jezikov v otroštvu: v kolikih jezikih se lahko igramo, smejemo, sanjamo, učimo in naučimo?« Več informacij o dogodku na spletni strani www.psicoattivita.it. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm obvešča, da poteka tečaj več-kodnih besedil, ki ga vodi dr. Sonja Starc z Univerze na Primorskem. Naslednji srečanji bosta danes, 16. in v sredo, 23. novembra, od 16. do 18. ure v Narodnem domu (Ul. Filzi). Za morebitna pojasnila tel. 349-6141774 (Neva). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 17. novembra, ob 20. uri na 2. predavanje iz ciklusa o vzgoji v družini in družbi z naslovom »Dvojezični otrok - priročnik za starše in vzgojitelje«. O prednostih oz. problemih večjezične vzgoje in vključevanja otrok iz mešanih družin v slovenske šole bo (tudi v italijanščini) govorila dr. Suzana Pertot. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v četrtek, 17. novembra, ob 18. uri v Kavarni San Marco Glasbeni aperitiv. Nastopajo Simon Kravos in Max Zuliani, Linda Cappellini, Marco Obersnel in Matjaž Zobec, Rok Dolenc in Eva Škibin. Vabljeni! PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali na pustu 2012 na sestanek, ki bo v Štalci v Šempo-laju v četrtek, 17. novembra, ob 20.30. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI - Sekciji za Vzhodni in Zahodni Kras priredita v četrtek, 17. novembra, ob 20.30 uri v prostorih gostilne Veto na Opčinah sekcijski kongres. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinski popisni urad (anagrafski urad) odprt javnosti za izročitev popisnih pol do petka, 18. novembra, od 8.30 do 12.15 ter od 14.30 do 16.45 ter v soboto, 19. novembra, od 8.30 do 12.00. Tel.: 040-8329220. SKD F. PREŠEREN vabi člane in prijatelje na otvoritev društvenega bara v petek, 18. novembra, ob 19. uri. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju v petek, 18. novembra, ob 17. uri na srečanje - Delavnico z Marijo Merljak. Tema večera: Kosti, revma, putika, osteoporoza, itd. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah v petek, 18. novembra, ob 20.45. V nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri, bo nastop v KD na Colu. VZPI-ANPI sporoča, da bo v petek, 18. novembra, ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek pokrajinskega odbora. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. novembra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo urad za popis odprt tudi v soboto, 19. novembra, od 10.30 do 12.30. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje v soboto, 19. novembra, na martinova-nje in krajši pohod. Zbirališče za po-hodnike pri cerkvi v Štivanu ob 14. uri, za ostale pa ob 17.00 na osmici v Jamljah. Za informacije in prijave tel. št. 040-200782 - Frančko ali 040226283 - Viktor. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE tržaške federacije vabi tovariše in simpatizerje v soboto, 19. novembra, na sedež v Ul. Tarabocchia 3, ob 17.30 uri na 8. kongres stranke. KRUT obvešča člane, da je še nekaj mest na razpolago za skupinsko vadbo, ki poteka ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PLES HIP HOP: Mladinski krožek Dolina prireja tečaj modernega plesa za otroke od 4. leta dalje v prostorih Mladinskega krožka. Informacije na tel. št.: 333-1109675 ali 328-5761251. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 20. novembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Antonton« v izvedbi SNG Nova Gorica. Prva predstava bo ob 16. uri (red Rdeči palček), druga ob 17.30 (red Modri palček). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SEKCIJA VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabi svoje člane in somišljenike na tovariško srečanje, ki bo v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v dvorani društva Vodnik v Dolini. Pretežni del večera bo namenjen včlanjevanju in pobrateni občini Mar-zabotto z dokumentarnim prikazom nacifašističnih grozot. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi na otvoritev obnovljenega Trga v Boljun-cu v nedeljo, 20. novembra, ob 11.30. Ob slovesni predaji trga bo igral pihalni orkester Breg iz Doline. VEČERJA 35-LETNIKOV (letnik 1976) s tržaške pokrajine bo v soboto, 3. decembra. Za informacije in rezervacije pokličite po 18. uri tel. št.: 3332809915 (Marko), najkasneje do 20. novembra. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v ponedeljek, 21. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/II). JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Proseški ulici 71. JUS MEDJEVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do 23. novembra. Obrazce dobite v vaški gostilni in v osmici. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden v petek, 25. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spe-tič in bodo potekale ob petkih (25. novembra, 2. in 9. decembra) od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prijave in informacije na tel. št. 3663625523 ali iztok.spetic@tin.it. 45-LETNIKI DOLINSKE OBČINE se bomo srečali na družabnosti v soboto, 26. novembra, ob 20. uri, v gostilni na Pesku. Kdor se še ni prijavil naj pokliče tel. št.: 040-228606 (Nataša). JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na društveno večerjo v soboto, 26. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Bri-ščikih (športni center Avalon). Obvezna rezervacija v tajništvu 040299858, urnik: ponedeljek, sreda, petek od 10. do 13. ure, sobota 16.0018.00 (tel., fax ali info@yccupa.org ). AŠD SK BRDINA Obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel.št. 348-8012454. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SRENJA BOLJ UN EC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2011/12. Prošnjo oddajte v nabiralnik sedeža srenje do 30. novembra 2011. Istega dne ob 20.30 bo na sedežu srečanje vseh zainteresiranih. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v petek, 2. decembra, v restavraciji na gradu Sv. Justa. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani: www.onav.it, tel. št.334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut objavlja dva nova razpisa za spodbujanje študentov, ki izhajajo iz slovenske skupnosti v videmski pokrajini, k študijskemu izpopolnjevanju in raziskovalnemu delu. Rok obeh razpisov zapade 5. decembra. Razpisni pogoji in prijavna dokumentacija so dostopni na www.slori.org. S3 Prireditve »BALKAN, 20 LET PO VOJNI, SPOMINI, RANE, BODOČNOST« SPI-CGIL Zveza za Kraško Območje, Auser-Cisotel za Zahodni Kras in Skupina Prostovolcev Devin-Nabrežina-Križ vabijo danes, 16. novembra, ob 18. uri v Grudnovo Dvorano v Nabrežini na srečanje z novinarko in pisateljico iz Sarajeva Azro Nuhe-fendic, avtorica zbirke pripovedi »Zvezde iz nižjih slojev« reportaža iz Jugoslavije - Bosne in Hercegovine. Glasbeno spremstvo Fabio Zoratti. ZTT, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo danes, 16. novembra, ob 10. uri na tradicionalno »Kavo s knjigo« v Tržaški knjigarni. Gost tokratnega srečanja bo Dušan Jakomin, ki je pred kratkim uredil knjigo «Pet stebrov: Slomšek, Kosec, Trinko, Kralj, Ukmar«. SKD PRIMOREC v sodelovanju z ZSKD vas vljudno vabi na odprtje razstave ob obletnici podpisa Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (New York, 20.11.1989) »Mario Ma-gajna: Barve otroštva v črnobelem« v petek, 18. novembra, ob 20.30, v Treb-čah - Hiška u?d Ljenčkice. Razstavo bo predstavila etnologinja in kustosinja razstave Martina Repinc, cenjeno publiko pa bo pozdravil MPZ Krasje, dir. Petra Grassi. Ogled razstave bo možen tudi v soboto, 19. in v nedeljo, 20. novembra, od 16. do 18. ure. SKD TABOR ZA OTROKE - ura pravljic »V knjižnici se skriva miška«. Ulovimo jo! V petek, 18. novembra ob 16. uri. Pripoveduje Jasmina Smotlak. SLOVENSKI KLUB IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita na predstavitev knjige »Za dobro počutje naših malčkov - vloga vrtca s slovenskim učnim jezikom pri razvoju otroka v večkulturnem okolju« v petek, 18. novembra, ob 17. uri mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi. Knjigo, ki sta jo založila in izdala Sklad Po-lojaz in Večstopenjska šola pri Sv. Jakobu, bo predstavila Norina Bogatec. Sodelujejo: Marijan Kravos, Veronika Lokar, Suzana Pertot in Vlasta Polojaz. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v petek, 18. novembra, ob 18. uri na predstavitev knjige »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi. Spregovorili bodo: avtor Boris Pangerc in zgodovinar Jože Pirjevec. Zapela bo tudi Ženska pevska skupina Stu ledi. Trst, Ul. sv. Frančiška, 20. ČEZMEJNEMU DEKLIŠKEMU ZBORU KRASJE - pod vodstvom Urške Fabi-jan, boste lahko prisluhnili v soboto, 19. novembra, ob 18.30 v prostorih TK na Opčinah. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje Sonie Covolo »Kuba -otok revolucije, cigar, glasbe in ruma«, ki bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - madžarski trobil-ni kvintet In media brass quintet. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju v soboto, 19. novembra, ob 17. uri na ogled igrice »Čiren čaj in juha, kokos pokos, kvak kvak« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA - Višješolska skupina vabi na ponovitev mladinske igre Olge Pau-šič »Sveže novice iz osmice« (režija Nicole Starc, video posnetki Mija Kalc), ki bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev »Moda iz baula«, posvečeno Aleksandrinkam. Nastopajo dramska skupina Društva žena iz Prvačine ter duo Janko in Valentina Zorn s pevko Lauro Budal. Prireditev bo v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cor-daroli 29). Poskrbljeno je tudi za prevoz izpred rojanske cerkve četrt ure pred prireditvijo. »UZEM'SE CAJT« - Koncert MePZ Lipa iz Bazovice ob 15-letnici nepretrganega delovanja. Za ljubitelje zborovske glasbe, vse prijatelje in simpatizerje, v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbor vodi: Tamara Ražem Loca-telli. Povezovalec: Danijel Malalan. Sledi družabnost. Prisrčno vabljeni. SEKCIJA VZPI-ANPI REPENTABOR prireja proslavo ob 70- obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Colu. Program: pričevanje domačina in partizana Pre-komorca, govor prof. Marta Ivašič in nastop TPPZ P. Tomažič. SKD VESNA priredi v nedeljo, 20. novembra, Od Medena do Klanca. Sprehod po Križu z Miroslavom Košuto. Sodelujejo recitatorji, začetek ob 14.30 na Placu pri pesnikovi rojstni hiši. V primeru slabega vremena bo prireditev v domu Alberta Sirka ob 15. uri. Toplo vabljeni! SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na Večer s prof. Jožetom Pirjevcem in njegovo uspešnico »Tito in tovariši«, ki bo v sredo, 23. novembra, ob 20.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Prispevki V spomin na mamo Olgo Pertot - Gruden, ki bi 11. novembra praznovala 100-letnico rojstva, darujejo Marica, Vanda in Ljubo 50,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Marjanovega očeta Angela Blazino darujejo kolegi 120,00 evrov za FC Primorje. Prezgodaj si šla od nas, draga Marina! S težkim srcem se pridružujemo žalovanju družine Miriam, Daria, Rosanna, Emanuela, Eleonora, Sabina, Damiana, Paolo V., Paolo S., Dario in Ennio Ganjeni ob prerani izgubi drage Marine izrekamo svojcem naše iskreno sožalje. Družini Mocor in Gregori + Nepričakovano nas je zapustila naša draga Marina Alberti por. Bortolutti Žalostno vest sporočajo mož Sandro, mama Claudia, papa Leandro, sestra Elena s Fabiom in Karin ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 18. novembra, ob 12.30 iz ulice Costalunga v boljunsko cerkev. Sledila bo sv. maša in pokop na vaškem pokopališču. Dolina, Boljunec, Gropada, 9. novembra 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao, teta, koš poljubčkov od tvoje Karin Draga Marina! Ostala boš vedno v mojem srcu. Stric Walter Ob izgubi nečakinje in sestrične Marine se pridružujeta žalovanju stric Berto in bratranec Aleksander Draga Marina, tvoj prezgodnji odhod nas je globoko prizadel. Z veliko žalostjo ti pošiljamo poslednji pozdrav. Clara in Monika z družinama Draga Marina, za vedno boš ostala v naših srcih. Z veliko ljubeznijo te pozdravljajo teta Milka ter družini Azzola in Battistoni Žalovanju ob izgubi drage Marine se pridružujejo Edvin, Nataša, Angelca in Ivan Draga Marina, ostala boš za vedno v najinem spominu. Paolo in Marina Zadnji pozdrav Marini. Magda, Marino, Laura, Devan, Nataša in Dunja z družino Draga Marina, tvoj nasmeh bo za vedno ostal v naših srcih. Prijateljice Magdi, Nadja in Gabri Draga Marina, dokler si mogla, nisi nikoli manjkala na naši fešti. Družini globoko sožalje. Zveza žensk Boljunec Ob prerani izgubi bivše kolegice Marine izrekamo iskreno sožalje možu Sandrotu in družini. Kolektiv Farco 10 1 0 Petek, 18. novembra 2011 TRST / društvo slovenskih izobražencev - Ponedeljkov večer Številno občinstvo pozdravilo izid dveh Rebulovih prevodov V italijanščini sta izšla roman Nokturno za Primorsko in zbirka dvanajstih novel V nabito polni dvorani Društva slovenskih izobražencev je v ponedeljek potekal dvojni literarni dogodek, ki ga je soustvarilo več požrtvovalnih oseb ter ustanov; ob domačem društvu še založba Mladika, knjižnica Dušana Černeta in založba San Paolo. Večer je bil res dolgo pričakovan, saj se je zamisel zanj porodila že pred tremi leti, ko je začel nastajati skupen projekt. Nadia Roncelli je v imenu založbe Mladika pozdravila pisatelja Alojza Rebulo in dejala, da je počaščena njegovega obiska, ker si je vzel čas in prišel iz Loke, kjer rad ustvarja. Ob pisatelju so sedeli prof. Marija Pirjevec, Martina Clerici, Ivo Jev-nikar in Božo Rustja. Jevnikar je prisotnim najprej obrazložil pomen Knjižnice Dušana Čer-neta, saj večina ljudi zmajuje z glavo in se sprašuje, ali je bilo treba še ene ustanove, ki dela konkurenco našim založbam. Tako je povedal, da je Dežela FJK leta 2009 podprla projekt, ki bi spodbujal medsebojno sodelovanje, to je poznavanje Slovencev v italijanskem krogu. Knjižnica D. Černeta si je zadala dva cilja: izdajo treh Rebulovih knjig in nagovarjanje mednarodne javnosti. Prva knjiga, Notturno sull'Isonzo, je izšla oktobra letos, druga bo izšla februarja, tretja pa marca prihodnje leto. Jev-nikar je še dodal, da so zanimanje, ki ga je sprožil v italijanski javnosti Boris Pahor, »izkoristili« tudi za Rebulo. Večer je bil posvečen predstavitvi dveh knjig: Notturno sull'Isonzo, ki ga je izdala milanska založba San Paolo, in La vigna dell'imperatrice romana, ki je izšla pri Mladiki. Obe knjigi je prevedla Martina Clerici, ki se je lotila dela zelo podrobno in ponižno. O sodelovanju z avtorjem je spregovorila preko anekdot in prevajalskih zapletov. »Sodelovanje z Rebulo ima zame velik pomen, ker lahko ob Pahorju predstavim drugi glas slovenske manjšine.« »Roman Nokturno je zelo berljivo in dobro delo, ki prispeva k poznavanju razmišljanja in čutenja naših ljudi, Primorcev. Rebulo zanima, da se slovenska kultura uveljavi tudi v širšem italijanskem svetu,« je bila mnenja Roncellijeva. Spremno besedo je napisal Božo Rustja, ki je dejal, da »je specifiko primorskega prostora zelo težko prikazati že Slovencu, kaj šele Italijanu. Knjiga pa je čudovita, ker odraža težko razumljivega duha časa. Ta ni prvi Re-bulov duhovniški roman. Pred njim je »Italijanski« Rebula je v Peterlinovo dvorano privabil številno občinstvo kroma napisal Divjega goloba, leta 1981 izdal Zeleno izgnanstvo, leta 2000 pa Jutra-njice za Slovenijo«. Osrednji lik Nok-turna je Filip Terčelj, realna oseba. Avtor je poudaril, da knjiga ni Terčeljev življenjepis, ampak roman. »S to knjigo je bil postavljen čudovit spomenik duhovniku,« je zaključil Rustja. Prof. Marija Pirjevec je ena glavnih pobudnic knjige La vigna dell'im-peratrice romana in ima velike zasluge, saj je napisala spremno besedo in dodala opombe. Pričujoča knjiga je zbirka dvanajstih novel iz Rebulove-ga opusa, točneje iz treh knjig - Vinograd rimske cesarice, Snegovi Ede-na in Arhipel. Panorama slovenskih stoletij. »Delo je trajalo tri leta, a mi ni vseeno, kakšno knjigo dobijo italijanski bralci v roke,« je bila iskrena Pirjevčeva, ki je predstavila Rebulovo vsebinsko stalnico, in sicer srečanje med regionalnim in univerzalnim. Rebula je kot pisatelj zasajen v bližnjo preteklost rodnega Krasa in mesta Trst. V njegovih delih se občuti zavezanost narodu, krščanstvu in Antiki. Prijeten večer je zaokrožila vokalna skupina Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine. Štirinajst pevcev je pod vodstvom dirigentke Jerice Rudolf predstavilo tako sakralne kot posvetne pesmi, ki jih je napisal Filip Terčelj, uglasbil pa Vinko Vo-dopivec. (met) TK: danes Jakomin, prihodnjič v Ljubljano V Tržaški knjigarni se nadaljujejo sredina srečanja s kavo in knjigo. Danes ob 10. uri bodo gostili Dušana Jakomina, ki je pred kratkim uredil knjigo Pet stebrov: Slomšek, Kosec, Trinko, Kralj, Ukmar. Tradicionalna kava s knjigo pa se bo v času 27. slovenskega knjižnega sejma preselila v Ljubljano. Knjižni sejem bo letos potekal od srede, 23. novembra, do nedelje, 27. novembra, v prostorih Cankarjevega doma v Ljubljani. Založbi Mladika in ZTT bosta skupaj z drugimi zamejskimi založbami prisotni na sejmu na svojem razstavnem prostoru, kjer bosta nudili knjige z letošnje knjižne bere ter iz prejšnjih let, organizirali pa bosta tudi nekaj spremnih dogodkov. Prav na prvi dan sejma, v sredo ob 11. uri, bosta v kavarni Maxi Marketa na Trgu republike priredili literarno kavo, namenjeno obiskovalcem sejma, a tudi tradicionalnim prijateljem tržaških literarnih kavic, s pisateljicama Tatjano Kokalj in Jano Ko-larič, avtoricama romana Zima z ognjenim šalom. Za prevoz v Ljubljano bo poskrbljeno, zainteresirani se lahko javijo v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20. knjigarna minerva - Včeraj popoldne Alojz Rebula se je srečal tudi z italijanskimi bralci 87-letni pisatelj Alojz Rebula med včerajšnjim srečanjem v knjigarni Minerva kroma bazovica - V nedeljo ob 18. uri v športnem centru Zarja 15-letnica MePZ Lipa Prijeten, prijateljski in prisrčen pevski večer - Med soustvarjalci glasbenega večera tudi Danijel Malalan Še ni utihnil odmev praznovanj ob 10-le-tnici moške pevske skupine, ki deluje pod okriljem bazovskega SKD Lipa, ko je že na vrsti spet novo slavje, praznik mešanega pevskega zbora Lipa s svojo 15-letnico nepretrganega delovanja. Pred petnajstimi leti se je namreč zbor »prero-dil« s pristopom nove in mlade dirigentke Ta-mare Ražem Locatelli, ki zbor vodi še danes. Mimogrede naj omenimo, da se zbor lahko ponaša z več kot stoletno tradicijo, saj je bil ustanovljen daljnega leta 1899. Čeprav 15-letno delovanje ne spada med posebno pomembne in čislane jubileje, se je v zboru vseeno pojavila želja, da bi ponudili svojim sovaščanom, prijateljem in simpatizerjem prijeten, prijateljski in prisrčen pevski večer. Pripravljalni odbor si je tako zamislil veselico, ki naj bi poskrbela za prijetno vzdušje in istočasno pokazala dosežke zadnjih let. Ob tej priložnosti so tudi skovali geslo Uzem'se cajt, ki je namenjeno predvsem svojemu zborovskemu delovanju, a istočasno tudi vsem tistim, ki jim je pri srcu ne samo petje, ampak tudi obstoj slovenske kulturne dediščine, naših šeg in navad na ozemlju, kjer živimo. Nič posebno obremenjujočega, pravijo organizatorji večera, ampak le iskren poskus, da Zbor pod taktirko Tamare Ražem Locatelli še pri komu vzbudimo zdravo željo po sodelovanju pri zborih ali pri številnih drugih uspešnih kulturnih dejavnostih, ki jih Bazovica danes premore, ki pa zahtevajo vedno več prostovoljnega dela in iskrenega navdušenja. Večer bo v nedeljo, 20. novembra, v športnem centru Zarja v Bazovici z začetkom ob 18. uri. nastopil bo slavljenec, MePZ Lipa, za dodaten užitek pa bo s svojo priznano igralsko zanesenostjo poskrbel Danijel Malalan, ki bo večer povezoval. (L.V.) V Dolini srečanje VZPI-ANPI Odbor sekcije VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg vabi svoje člane in somišljenike na tovariško srečanje z zanimivimi pričevanji iz časov odporništva. Srečanje bo v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini. V državnem merilu je ta dan namenjen včlanjevanju starih in novih članov vseh starosti. Govor pa bo tudi o »zdravju« naše demokracije in mučeniški pobrateni občini Marzabotto z zanimivim dokumentarnim prikazom medvojnih nacifašističnih grozot. Kot običajno bodo prireditelji pred zaključkom srečanja poskrbeli za prijetno skupinsko družabnost. (še) Vis Naturae Medicatrix Termalne vode, blato, izbira določenih jedil in hrane, poznavanje lastnosti zdravilnih rastlin so skozi čas postala velika dediščina tradicionalnega znanja. Kulturni Center Yoga Jnanakanda v sodelovanju z Združenjem INVE-SCIENCIAS (Inštitut za raziskovanje in znanstveno-teh-nološke aplikacije) ponuja teoretično-praktična srečanja in tečaje Vis Naturae Medicatrix, katerih namen je ponovno odkriti jedila in njihove lastnosti, bioenergetiko, tradicionalno uporabo vseh tistih naravnih sredstev, ki so prikladna za ohranjanje psihofizičnega ravnovesja in dobrega počutja. Letos se bomo bolj specifično soočili s kostno sklepnim sistemom in prehrano kot preventivo pred in-tolerancami in alergijami. K temu gre dodati še program »ena rastlina na mesec«, ki predvideva preučevanje tradicionalne uporabe rastlin. Če si zainteresiran/a, pokliči 040 2602395 ali 333 4236902. (Alenka Deklic) / KULTURA Sreda, 16. novembra 2011 11 videm - Teatro Contatto »Berlin elsewhere« Constanze Macras ali Babilon vseh nas Družbena stvarnost, ki nas obdaja, je v čedalje večji meri podobna Babilonskemu stolpu, v katerem se ljudje ne sporazumevajo in sledijo svojim individualnim bivanjskim potem, ki so scefrane in po Baumanu tekoče. Tako se glasi osrednje, a ne edino sporočilo predstave »Berlin elsewhere« ko-reografinje Constanze Macras, katera je z edinim nastopom na italijanskih tleh, v nabito polnem vi-demskem Palamostre svečano odprla 30. gledališko sezono Teatra Contatto. Macrasovo, rojeno leta 1970 v Buenos Airesu, ki že šestnajst let živi in dela v Berlinu, uvrščajo v sam vrh tiste sodobne nemške plesno-gledališke produkcije, ki jo je v tolikšni meri zaznamovala slavna Pina Bausch. Njena predstava urbane antropologije nam v konkretnem posreduje prikaz zgodb in usod prebivalcev nemške prestolnice, katere se pa dejansko zaradi širine in univerzalnosti sporočila lahko prenese v marsikatero globalno vas našega planeta. Avtorica - ki ne izbira plesalcev za svojo skupino na osnovi tehničnih sposobnosti in talenta le-teh, pač pa njihovih »življenjskih zgodb« - izpostavlja na odrskih deskah raznolike družbene razmere: pomanjkanje etnične integracije priseljencev, odtujenost potrošniških množic, predstavnike najrazličnejših urbanih nevroz, milino redkih dialo- gov, ljudi, ki se s težavo prebijajo skozi življenje in tiste, ki se jim toži po »varnosti« bivše Ddr. Zaradi svojega raznolikega izvora nastopajo plesalci na odru v številnih jezikih. Njihove pripovedi, ki so odraz neke obče prepoznavne moderne občutljivosti, izražajo hrepenenje in iskanje, ki sta včasih polni upanja, drugič pa obupa. Macrasovi pogledi na vsakdanje življenje nastopajočih likov so ironični, komični in dokaj kritični. Njen izrazni slog stežka prenese katerokoli definicijo, saj so njene predstave dejanska prava mešanica gledaliških, plesnih in glasbenih snovi: v delu občinstvo posluša glasbo v živo, igralci uprizarjajo ples in v ozadju ekran prikazuje posnetke urbane arhitekture najrazličnejših velemest. »Berlin elsewhere« nas vsekakor prepričljivo opozarja, da se nemška prestolnica, sleherni bivanjski kraj, nahaja drugje: mi smo drugje. Naše življenjske zgodbe so v čedalje večji meri podobne mobilnosti vrveža, ki je prisoten na središčnih postajah podzemne železnice: Babilon v pozitivnem in negativnem. Predstava, ki nikakor ne prenese omembe besede - tradicija, je vsej svoji zanimivosti navkljub bila preveč dolga in hkrati nabrekla. V svoji poetični izraznosti je zaradi tega včasih bila preveč lagodna in torej premalo ostra. Vsekakor vredna ogleda. Matej Caharija contrada - Zabavno, a ne plehko Komedija o resnici v medosebnih odnosih V glavni vlogi Massimo Dapporto - Predstavo je režiral Maurizio Nichetti Nezvesti soprog, ki laže s tako sproščeno lahkotnostjo, da svojih laži sploh ne dojema več kot laži, je pa ogorčeno presenečen, ko se zave, da tudi drugi niso vedno povsem iskreni do njega: to je protagonist komedije La ve-ritè (Resnica) mladega francoskega avtorja Floriana Zellerja, ki je bila ob koncu tedna na sporedu v tržaški Bobbio-vi dvorani v okviru abonmajskega niza gledališča La Contrada. Glavno vlogo igra odlično razpoloženi Massimo Dapporto, ki je v lik vlil pravilni odmerek neobremenjene in prostodušne amoralnosti, da v gledalcih vzbuja smeh, v katerem ne manjka simpatije. Zabavno predstavo je spretno postavil režiser Mau-rizio Nichetti, ki tako v filmu kot v gledališču dobro obvlada komedijski ritem. Leta 1979 rojeni Florian Zeller je svoj prvi roman Nieges Artificielles objavil pri dvaindvajsetih letih, slavo pa jo doživel dve leti pozneje s četrtim romanom La fascination du pire; poleg tega je avtor petih dobro sprejetih gledaliških del - naj omenimo le, da je v delu Elle t'attend iz leta 2008 igrala zvezdnica Laetitia Casta. La veritè iz leta 2011 je njegova zadnja komedija in italijanska postavitev (z istim naslovom La verità) je ena prvih uprizoritev sploh. Zaplet je osredotočen na večkrat komedijsko obravnavano temo zakonske nezvestobe, vendar je osnovni poudarek na iskrenosti v medosebnih odnosih, v katerih ima izpovedovanje resnice marsikdaj neprijetne posledice. Glavni junak Michel ima razmerje z Alice, ženo svojega najboljšega prijatelja Paula, vendar nima nikakršnega občutka krivde ne do soproge Laurence ne do prijatelja, dokler se mu ne preblisne, da morda oba že vse vesta. Pravzaprav se v Zellerjevi komediji resnica protagonistu stalno odmika, tako da v vsakem prizoru doživi novo presenečenje, ki v gledalcih vsakič sproži nov val sme- Poleg Massima Dapporta (z leve) igrajo še Susanna Marcomeni, Antonella Elia in Massimo Cimaglia, vmes pa je režiser Maurizio Nichetti f. tommaso le pera ha. Dodatni razlog za užitek med gledanjem komedije so še solidno zgrajeni liki in duhoviti dialogi. Poleg Massima Dapporta, ki je simpatično prepričljiv v vlogi glavnega junaka Michela, igrajo Antonella Elia kot njegova resnicoljubnosti željna ljubica Alice, Susanna Marcomeni kot miroljubna žena Laurence in Massimo Ci-maglia kot vse prej kot nevedni Alicin soprog. (bov) V soboto Evropska noč gledališč V Gledališču Glej so predstavili Evropsko noč gledališč, pri katerem bo v soboto prvič sodelovalo 16 slovenskih kulturnih institucij. Kot je dejal umetniški vodja gledališča Marko Bulc, je projekt v prvi vrsti namenjen povezovanju gledaliških institucij med seboj in z občinstvom. Letos bodo na ta dan v 87 evropskih mestih uprizorili 268 predstav. Gledališče Glej kot koordinator pilotnega projekta zavzema mesto nekakšnega križišča in povezovalca v Sloveniji sicer pogosto razdrobljenih gledaliških institucij, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Bulc. Pri projektu, ki poteka tretje leto zapored tretjo sredo v novembru, trenutno poleg Slovenije sodelujejo še Avstrija, Hrvaška, BiH, Slovaška, Črna gora in Srbija. V Sloveniji so je projektu letos pridružilo 12 gledališč v sedmih mestih z 12 predstavami, nekatere pa so projektu izrazile načelno podporo. S predstavami bodo v sklopu Evropske noči gledališč sodelovali SNG Drama Ljubljana, SNG Nova Gorica, Prešernovo gledališče Kranj, Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovno gledališče Maribor, Mini teater, Plesni teater Ljubljana, Bunker - Stara elektrarna, Gledališko društvo Radeče, Prosvetno društvo Vrhovo, Teatro Matita in Gledališče Glej. Poleg naštetih pilotni projekt v Sloveniji podpirajo tudi Slovensko ljudsko gledališče Celje, Kulturni center Španski borci in Kino Šiška - center urbane kulture. Dolgoročni cilj je v naslednjih letih doseči raven, ko bi si države na določen dan v letu tudi mednarodno izmenjale predstave in občinstvu ponudile možnost tako domače kot tuje produkcije. Pobudnik projekta je Otroško gledališče Dubra-va (Dječje kazalište Dubrava) iz Zagreba. (STA) tržaško operno gledališče verdi - Simfonična sezona Dvoržakovo delo Stabat Mater Izvedba je bila skoraj brezhibna, vendar brez poustvarjalnega žara - Kvartet solistov je bil imeniten in zbor dobro pripravljen Nabožne skladbe, ki so tesno vezane na krščanske praznike, običajno poslušamo ob primernih priložnostih, vodstvo gledališča Verdi pa je Dvoržakov Stabat Mater vključilo v simfonično sezono. Nič hudega, kajti partitura doživlja bolj malo izvedb, razloge pa gre iskati tako v zaledju kot v rezultatu dela, ki se je razvijalo s presledki, v obdobju, ko je češki komponist utrpel boleče udarce usode; njegovi otroci so kar po vrsti umirali, tako zaradi bolezni kot zaradi nezgod in nič čudnega, da je skladatelj v svoji ženi videl živo prispodobo trpeče matere. Nastala je mogočna partitura za štiri soliste, zbor in orkester, zelo tehtno zgrajena po modelu velikih Brahmsovih simfoničnih mojstrovin, pa tudi s posluhom do italijanske katoliške tradicije, ki ima najprej v Pergolesiju, nato v Rossiniju, najlepše vzornike. Daleč od Pergole-sija, ki je s skromnimi sredstvi ustvaril izredno ganljivo sliko, nekoliko bliže Rossiniju, ki v svoji različici ni prikrival lastne identitete opernega skladatelja, je Dvoržak skušal ohraniti ravnovesje med intimnostjo izpovedi in simfoničnim bogastvom. Lepo je oblikoval razmerje med solisti in zborom, v orke-straciji dokazal svojo profesionalno spretnost, ni mu pa uspelo prodreti v globljo dimenzijo, tisto, ki neposredno nagovori poslušalca z iskrenostjo sporoči- la. Morda bi nam izvedba lahko nudila čisto drugačen vtis, ko bi bil dirigent bolj ekspresiven, bolj prežet s svojo nalogo posredovalca čustev. Corrado Ro-varis je dokaj natančen in zanesljiv mojster, toda njegova interpretacija je povsem premočrtna, neizrazita, brez najmanjšega drhtenja, ki bi glasbi vtisnilo ži-vost in toplino. Škoda, kajti Rovaris je imel na razpolago imeniten kvartet solistov in tudi zbor, ki ga je pripravil Paolo Vero, je bil dobro izvežban. Alisa Zi-novjeva je izstopala s čistim glasom in tankočutno oblikovanim fraziranjem, mezzosopranistka Aurhe-lia Varak je v nekaterih pasažah zvenela nekoliko zastrto, večkrat pa je pokazala lepo kultivirano petje. Napovedanega tenorista Giuseppa Talama je v zadnjem trenutku nadomestil Massimiliano Pisapia, ki je prejšnji teden pel vlogo Edgarda na gostovanju Lucie di Lammermoor v Pordenonu; pevec se je odrezal dokaj prepričljivo, uglajeno žlahten nastop pa nam je nudil tudi basist Dario Russo. Izvedba je stekla skoraj brezhibno, vendar brez poustvarjalnega žara, ki bi nam lahko odstrl lepote Dvoržakove skladbe. Občinstvo tokrat ni bilo pol-noštevilno, prisotni pa so vse poustvarjalce nagradili s hvaležnimi aplavzi. Katja Kralj 12 Četrtek, 17. novembra 2011 KULTURA / Oktet Vrtnica, se pravi Edi Florenin, Robert Ličen, Dušan Sedmak, Kristjan Pregelj, Marko Trošt, Fedor Bernard, Radovan Ličen, Bogdan Brecelj, na odru in »v civilu« Vrtnica je s svojimi vrhunskimi izvedbami na koncertih doživljal vale evfo-ričnega navdušenja, kot ga sicer občinstvo namenja največjim rock ali pop zvezdnikom. V dokaz te (za Slovence precej nenavadne) pozornosti nam je umetniški vodja festivala Alejandro Scarpetto celo zapel Žabe Vinka Vodo-pivca v španščini, in nam ob tem pojasnil, da to prikupno skladbo že desetletja zelo rad izvaja s svojimi zbori. Polne dvorane, navdušeno občinstvo, hvalospevi posameznikov, dolgi aplavzi in glasno odobravanje so za- argentina - Goriški oktet na koncertih v Buenos Airesu in Mendozi Vrtnica ogrela občinstvo v Južni Ameriki Med 26. oktobrom in 7. novembrom je oktet imel kar sedem koncertov - Navdušen sprejem »Nisem glasbeni kritik, a se zavedam, kdaj je pesem lepo zapeta. In ti goriški pevci prepevajo doživeto, sproščeno, veselo. Pri njihovih izvedbah je vse na višku: vsak glas posebej in vsi skupaj. Prav nič jim ne manjka in vse njihove interpretacije doživljamo kot oni sami želijo, ker izražanje naravnost vre iz njih.« To je samo eden od številnih vtisov, ki sem jim lahko prisluškovala po kar sedmih koncertih, ki jih je goriška Vrtnica imela na svoji koncertni turneji v Argentini med 26. oktobrom in 7. novembrom. Cilj še ene glasbene »avanture« goriškega sestava (ki se je v tridesetih letih uspešnega delovanja predstavil že v mnogih oddaljenih deželah od Koreje, Izraela, ZDA, Kanade do Avstralije, leta 1997 pa tudi že v Argentini) je bil XXIII. mednarodno uveljavljeni zborovski festivala Cantapueblo v Men-dozi, kje je Vrtnica kot edini zborovski sestav severne poloble med več kot 2000 pevk in pevcev s svojim pestrim programom (od precej zahtevnega izbora sakralnih del, od Gallusovih mojstrovin, ruske liturgije in črnskih duhovnih, do številnih slovenskih ljudskih in umetnih) na dveh koncertih (2. novembra v prestižnem gledališču Independecia in 3. novembra v centru Nave cultural) z vso odgovornostjo in predvsem odličnostjo vnašala posebnosti in žlahtno tradicijo kakovostne slovenske in evropske pevske kulture. V Argentini je namreč večglasno fantovsko petje prava eksotika in tudi zato si v Mendozi že vrsto let prizadevajo, da na festivalu (na katerem je letos sodelovalo 69 zborov iz različnih argentinskih mest, Brazilije, Ekvadorja, Čila in Venezuele) kot posebni gostje nastopijo precej bolj emi-nentni tovrstni sestavi. V sodelovanju z nekaterimi argentinskim Slovenci v Mendozi (zbranimi ob Slovenskem mendoškem oktetu in Slovenskem mendoškem zboru) so tako že dvakrat to 'mesto sonca in dobrega vina' pod Andi obiskali člani okteta Deseti brat iz Ljubljane. Na festivalu, katerega moto je »pojo naj ljudje« in predstavlja največji južnoameriški pevski praznik, na katerem se v šestih dneh na najrazličnejših lokacijah mesta združujejo številni zbori iz vse latinske Amerike, pa so v minulih letih nastopili tudi MePZ Musica viva iz Kranja, Komorni zbor Ave, APZ Tone Tomšič in Carmina Slo-venica. In da imajo slovenski zborovski sestavi na pevskem maratonu v Men-dozi prav posebno častno mesto, smo se lahko prepričali tudi sami. Oktet znamovali tudi vse ostale nastope, ki jih je goriška Vrtnica imela tako v Slovenskem domu v Mendozi (5. novembra) kot tudi vse štiri koncerte na različnih prizoriščih v Buenos Airesu (v slovenskem klubu Carapachay, v čudovitih prostorih Slomškovega doma, kjer je po koncertu s pevci priložnostno zapel tudi priznani basbaritonist Marko Fink, pa na prireditvi Slovenec sem, tako je mati d'jala v prostorih Društva Slovenska Pristava) kot v Hiši province Buenos Aires, kjer je bila dvorana »Astor Piazzol-la« premajhna za vse, ki so želeli pri- sluhniti ubranemu in doživetemu petju Vrtnice. Koncert je v sklopu praznovanja 20. obletnice slovenske neodvisnosti organiziralo slovensko veleposlaništvo, ki je želelo s tem dogodkom simbolično prikazati pomen, ki ga v glavnem mestu Argentine uživa slovenska skupnost in Slovenija na splošno. Na koncertu se je zbralo več kot 150 predstavnikov argentinskih oblasti, kulturnih krogov, medijev in slovenske skupnosti, ki so nastop pozdravili s stoječimi ova-cijami. »Turneja po Argentini je imela dva cilja: tuji publiki uspešno predstaviti slovensko zborovsko ustvarjalnosti in njen kvalitetni nivo, in hkrati našo pesem predstaviti tudi slovenskih rojakom v Buenos Airesu in Mendozi, nastopati v slovenskih društvih, ki letos praznujejo 50. obletnico delovanja. Oba cilja sta bila uresničena in turneja je celo presegla naša pričakovanja. Programi, ki jih je za to priložnost sestavil naš umetniški vodja, maestro marko Munih, so bili očitno pravi, saj smo povsod doživeli veliko navdušenje. Ansamblu je to seveda dalo nov zagon, s katerim smo lahko to, sicer precej naporno turnejo, tudi odlično izpeljalo do konca. In čeprav je bilo to naše pevsko popotovanje »čez lužo« realizirano z izjemnimi napori, menim, da je vendar bila to doslej najuspešnejša turneja v tridesetih letih okteta,« je ob pristanku v Benetkah povedal Robert Ličen, prvi tenorist in predsednik goriške Vrtnice. Tatjana Gregorič revije za mlade bralce - Nova številka Novembrski Pastirček naravnan na praznike, ki zaznamujejo ta mesec Novembrski Pastirček nas vabi k branju zgodbic, ki so tako ali drugače povezane s prazniki, ki jih obhajamo meseca novembra. Praznik vseh svetih je v središču mnogih zgodb, o 1. novembru pa je v uvodni besedi spregovoril tudi urednik Marijan Markežič, ki pravi, da nam ta praznik zagotavlja, da ima naše življenje smisel, svetel cilj in večno srečo - nebesa. Urednik Marjan je mlade uporabnike spomnil tudi na god sv. Martina, ki je svojo veliko hvaležnost pokazal z darežljivostjo, ko je daroval revežu del plašča. Na tretji strani lahko bralci preberejo pesmico Vo-jana Tihomirja Arharja z naslovom Verne duše. Podobno vsebino obravnava tudi prispevek, v katerem piše, da sta vsi sveti in spomin vernih rajnih vesela, radostna praznika. Izvemo tudi, da Kristjani ne govorijo o dnevu mrtvih, saj gre za god vseh duš, ki so že končale zemeljsko pot. Duhovne rubrike nam ta mesec prinašajo vedenje o usmiljenem Samarijanu in Abrahamu. Prispevek o Abrahamu in njegovi ženi Sari je pripravil Walter Grudina, za ilustracije pa je poskrbela Paola Ber-tolini Grudina. Med zgodbicami naj omenimo poučno zgodbico Berte Golob, ki govori o pomembni slovnični razliki, Ana Rupil pa nas tokrat seznanja z lastnostmi črnega trna. Novembrsko številko Pastirčka lepo zaokroži tudi zgodbica Mariza Perat Kostanjček in sneg, v kateri avtorica piše o tem, kakšen je gozd pozimi. O soncu in vetru pa je mogoče veliko izvedeti iz kratke pripovedi, ki je nastala pod peresom Antona Martina Slomška. Barbara Rustja pa je prispevala zgodbico Do-jenčica gre v šolo. In če se povrnemo k največjemu novembrskemu prazniku, moramo izpostaviti tudi pripoved Boža Rust-je, ki nas uči, zakaj moramo Kristjani obiskovati grobove naših dragih pokojnih. Isti avtor pa je po slovenski legendi povzel pripoved o godu sv. martina. V njej lahko beremo, zakaj gosi jemo ravno na god svetega Martina. Celotno izdajo Pastirčka lepo zaokroža tudi uglasbena pesmica Svet, v kateri se lahko glasbeno nadarjeni otroci naučijo besedilo iz IV. stavka iz maše za otroški zbor Gospod je moj pastir. Tu so tudi šaljiva pripoved o Fofu, didaktične igre in potopisna rubrika Marijana Markežiča, ki nas je tokrat popeljal na Šilentabor pri Knežaku. Ta prispevek je lahko tudi odlična motivacija za sprehod in pohod v naravo, ki nikoli ni tako zanimiva, kot prav v tem jesenskem času. Otroke in odrasle nagovarjata tudi ustvarjalna delavnica in kuharska rubrika. Slednja nas uči pripravljati makove čokoladne rezine, s pomočjo ustvarjalne delavnice pa se bomo naučili izdelovati oslička. Vse te rubrike so dopolnjene s pisanimi ilustracijami. (sč) ljubljana - CD Slovenski ■ •• v • knjižni sejem 2011 Od 23. do 27. novembra bo Cankarjev dom preplavilo sto stojnic založb in malih založb v skupni kvadraturi kar 1300 m2, to pa še zdaleč ni vse, kar 27. slovenski knjižni sejem ponuja, pravi predsednik upravnega odbora knjižnega sejma Rudi Zaman. Poleg prodaje knjig na stojnicah bo v Cankarjevem domu v sklopu knjižnega sejma potekalo več kot sto dogodkov. Že tradicionalne debatne kavarne, za katere skrbi Luka Novak, bodo tudi letos potekale v prvem preddverju. V tem programskem sklopu bo beseda tekla o stanju duha slovenske kulture, zato se bodo pogovori med uglednimi gosti dotikali različnih tem, med katerimi so jezikovna politika, sociološka in oblikovalska kritika jum-boplakatov, e-knjige na bralnikih, ta-bličnih, prenosnih računalnikih in mobilnih telefonih, vloga Javne agencije za knjigo, usoda knjižnih del, ki so v preteklosti bila podvržena cenzuri, 160. obletnica Mohorjeve založbe in številne druge. Založniška akademija je namenjena izobraževanju slovenskih založb, letos bo poseben poudarek na razliki med digitalnim in analognim branjem. Prisotni bodo strokovnjaki za e-branje iz različnih evropskih držav in ustanov, kot so Cristina Mussinelli, odgovorna za tehnološki razvoj in digitalno založništvo v italijanskem združenju založnikov , Thierry Baccino, red. prof. za kognitivno psihologijo in digitalne tehnologije na univerzi Paris-8 ter znanstveni direktor laboratorija za uporabnost v digitalnih tehnologijah, pa tudi Chris Meade, avtor digitalne novele In search of Lost Tim, ki bo pokazal, kako so se razmerja moči med pisci, bralci in založniki v zadnjih letih bistveno spremenila. Forum za obiskovalce je namenjen vsem generacijam in predstavlja lahkotnejšo plat sejma: na delavnicah, lutkovnih predstavah, predstavitvah knjižnih novitet in glasbeno-literarnih nastopih bo prav vsak obiskovalec našel nekaj, kar bo pritegnilo njegovo pozornost, pravi Riko Rižnar. Eden od glavnih ciljev knjižnega sejma pa je nedvomno otroke in mladino približati branju, zato je kulturno vzgojni program za mladino posebej pester. Šolski knjigosled je voden ogled sejma v spremstvu strokovno usposobljenih študentov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, letos je svojo udeležbo potrdilo že 2500 otrok iz 40 različnih šol. Ob tem pa bodo na ogled številne otroške in mladinske predstave, otroci bodo lahko sodelovali pri literarnih kvizih, poslušali radijske igre, pa tudi prisluhnili spominom nominirancev nagrade desetnica za otroško in mladinsko književnost. Ti se bodo otrokom namreč predstavili kot nekdanji otroci in spregovorili prav o svojem otroštvu. V sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev bo letos potekal pisateljski oder, kjer bodo predstavljali novitete najuglednejših slovenskih pisateljev, ti pa bodo letos prvič tudi podpisovali svoja dela. Ker pa so ravno literarne na-garde tiste, ki opozarjajo na najvidnejše prispevke slovenske literature, bodo tudi letos na odprtju sejma podelili Schwentnerjevo nagrado za dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu, nagrado za njalepšo slovensko knjigo, priznanje krilati lev za najboljšo celostno izdelavo knjige, nagrado za najboljši literarni prvenec in priznanje za mladega prevajalca. V drugem preddverju Cankarjevega doma bo predstavljen založniški opus in drobci iz življenja Lavoslava Schwentnerja, založnika, ki je s svojimi modernimi merili postavil zgled naslednjim založniškim generacijam. Ob razstavi bo izšel zbornik, za katerega so članke prispevali Igor Grdina, Andrej V. Mrak, Andrej Smrekar, Samo Rugelj in Rok Glavan. (maj) / TRST Sreda, 16. novembra 2011 13 ogorčeni - Ukrep oblasti naj bi bil začasen Protestniki v New Yorku O ukrepanju proti protestnikom medtem očitno znova razmišljajo tudi v Londonu NEW YORK/LONDON - Več sto pripadnikov gibanja Okupirajmo Wall Street je moralo včeraj zapustiti newyor-ški park Zuccotti na Manhattnu. Hkrati so jim sicer sporočili, da se bodo lahko vrnili, ko bodo park počistili. Park so medtem, prvič po dveh mesecih, že očistili, a ker je spor vmes pristal na sodišču, zaenkrat ostaja zaprt. Policija je po navodilu mestnih oblasti park Zuccotti - prizorišče prvih protestov proti finančnemu kapitalizmu pod sloganom Okupirajmo Wall Street, ki so se od sredine septembra razširili tudi drugod po ZDA in svetu - izpraznila v štiriurni akciji v noči na včeraj. Tiskovni predstavnik newyorške policije Paul Browne je sprva sporočil, da je večina protestnikov park zapustila mirno in da so aretirali le eno osebo. Kasneje so ameriški mediji poročali, da je bilo dejansko aretiranih okoli 70 protestnikov, ker so se na različne načine upirali in niso hoteli oditi iz parka. Mestne oblasti so akcijo utemeljile s tem, da je postal park v minulih dveh mesecih umazan in nevaren. Zatrdile so tudi, da se bodo protestniki vanj lahko vrnili že čez nekaj ur, a tokrat brez šotorov, ponjav in spalnih vreč. Kakih 3100 kvadratnih metrov velik park so medtem že povsem očistili, sedaj pa ga stražijo policisti. Park Zuccotti je sicer v zasebni lasti podjetja Brookfields Properties. Lastnik je za park sprejel določena pravila, ki omejujejo pravico do protestiranja, in ta pravila naj bi policija z nočno akcijo uveljavila. A odvetniki gibanja Okupirajmo Wall Street so se včeraj obrnili na sodišče, ki je že odločilo, da mesto New York protest-nikov ne sme nasilno preganjati iz parka in jim ne sme prepovedovati, da se vanj vrnejo s šotori. Newyorški župan Michael Bloomberg je kasneje sporočil, da je park sedaj očiščen in pripravljen na vrnitev protestnikov, vendar pa ga še niso odprli, ker še preučujejo odlok sodišča. Napovedal je že tudi pritožbo na odlok ter ponovil stališče, da protestniki v parku lahko protestirajo, ne smejo pa tam kampirati oziroma parka znova povsem zavzeti. Kot je poudaril, želi mesto sicer ščititi pravice ljudi, a ohranjanje javne varnosti ima prednost. Prebivalci območja okoli omenjenega parka in lokalni trgovci se že nekaj časa pritožujejo in mestne oblasti pozivajo, naj preprečijo proteste, saj ti negativno vplivajo na življenje v soseski in na poslovanje malih podjetij. Še posebej jih motijo številni novinarji in turisti, ki so zaradi |U i u m ■v. Policist odganja protestnika s parka Zuccotti v New Yorku ansa protestov preplavili območje. Mestne oblasti z Bloombergom na čelu naj bi se sicer za izpraznitev parka po nekaterih na- vedbah odločile, potem ko so protestniki v ponedeljek na svoji spletni strani napovedali, da bodo v četrtek z zaprtjem ne- wyorške borze obeležili dva meseca od začetka protestov. Privrženci gibanja Okupirajmo Wall Street pa se očitno ne bodo predali in so za že napovedali proteste nedaleč od parka Zuccotti. Iz solidarnosti naj bi se jim pridružili tudi somišljeniki drugod po ZDA in v tujini, med drugim v več nemških mestih. O ukrepanju proti protestnikom gibanja pa medtem očitno znova razmišljajo tudi v Londonu, saj so tamkajšnje oblasti včeraj sporočile, da bodo ponovno sprožile pravni postopek za deloža-cijo njihovega tabora pred katedralo sv. Pavla. Tam že od 15. oktobra stoji kakih 200 šotorov, zaradi česar so morali katedralo celo začasno zapreti. Pred dvema tednoma so londonske oblasti tovrstni postopek proti protestni-kom ustavile in jim ponudile kompromis, po katerem bi jim dovolile ostati pred katedralo, če bi obljubili, da bodo po novem letu prostovoljno odšli. A ker na to niso želeli pristati, jih bodo oblasti sedaj očitno znova skušale nasilno pregnati. (STA) sirska kriza - Medtem ko je Turčija zaostrila odnos do Damaska Sirska opozicija Rusijo pozvala k ostrejšemu stališču do al Asada MOSKVA - Člani največjega opozicijskega združenja v Siriji, sirskega nacionalnega sveta, so Rusijo pozvali k zaostritvi stališča do sirskega predsednika Bašarja al Asada, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa se je na srečanju v Moskvi zavzel za uresničitev načrta Arabske lige. Je pa medtem odnos do Sirije zaostrila Turčija. "Ruskim kolegom smo povedali, da je za začetek pogovorov po našem prepričanju nujno, da Rusija in mednarodna skupnost pošljeta pomemben signal in zahtevata al Asadov odstop," je dejal prvi mož sirskega nacionalnega sveta Burhan Ghalioun. Kot je dodal, želijo, da se razmere v državi umirijo, in to "brez zunanjega vojaškega posredovanja", poročanje ruskih tiskovnih agencije povzema francoska AFP. Rusija je doslej znotraj Varnostnega sveta ZN že večkrat nasprotovala prizadevanjem zahodnih držav za uvedbo sankcij proti Siriji in namesto tega poudarjala potrebo po dialogu. Rusija je poleg tega kritizirala nedavno odločitev Arabske lige, da Damask suspendira s svojih srečanj do uresničitve načrta o končanju nasilja v državi. Načrt Arabske lige med drugim predvideva umik sirske vojske iz mest, izpustitev političnih zapornikov, vstop neodvisnih opazovalcev in tujih novinarjev v državo in začetek dialoga med režimom in njegovimi nasprotniki. Nič od tega se ni zgodilo, čeprav je Damask načrt sprejel. Načrt sicer podpira tudi Rusija, ki je predstavnike sirske opozicije včeraj pozvala, naj se tudi oni pridružijo predlogu za končanje skoraj osem mesecev trajajočega nasilja v državi. Gha-lioun se je po navedbah zunanjega ministrstva strinjal s tovrstnim pristopom k reševanju krize v Siriji. Moskva je ob tem tudi poudarila pomembnost izpeljave reform, ki so v interesu vseh Sircev, ter "nesprejemljivost zunanje- ga vojaškega posredovanja v Siriji". Je pa medtem svoje stališče do sirskega režima zaostrila Turčija. Turški premier Recep Tayyip Erdogan je napadel al Asada zaradi nadaljevanje nasilnega zatiranja protestnikov v državi, obsodil je tudi napade režimskih podpornikov na turška diplomatska predstavništva v Siriji. Ti so se nanje spravili po odločitvi Arabske lige, da iz svojih vrst suspendira Sirijo. Kmalu zatem je turški minister za energijo Taner Yildiz sporočil, da se je Turčija odločila ustaviti skupni projekt iskanja nafte v Siriji. Kot je pojasnil, odločitev zadeva šest vrtin v Siriji, kjer sta delo skupaj opravljali turška nacionalna naftna družba (TPAO) in sirska nacionalna naftna družba. Ankara je poleg tega zagrozila, da bo sosednji Siriji v primeru nadaljevanja napetosti prekinila dobavo električne energije, poročanje turške tiskovne agencije Anatolia povzema AFP. (STA) Tako CDU kot SPD za prepoved desničarske NPD LEIPZIG - Na kongresu nemške vladajoče Krščansko demokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel v Leipzigu so se včeraj zavzeli za prepoved desničarske Nacionalne demokratske stranke (NPD). Prepoved podpirajo tudi opozicijski socialdemokrati (SPD). CDU je po vrsti neonacističnih umorov tujcev v Nemčiji tako zvezne kot deželne oblasti pozval, naj razjasnijo dejanja "desničarskih teroristov", aretirajo storilce kaznivih dejanj in uničijo še obstoječe teroristične strukture v Nemčiji. "Potrebno je na podlagi preiskave preučiti možnosti za prepoved NPD," so soglasno sprejeli na kongresu CDU in tako podprli predlog Merklove. Razlog za tovrstno odločitev je odkritje domnevne desničarske teroristične celice v Zwickauerju, ki naj bi bila odgovorna za umor osmih Turkov, Grka in policistke iz Heil-bronna. Prepoved NPD podpirajo tudi opozicijski socialdemokrati. Vodja poslanske skupine SPD Frank-Walter Steinmeier je tako včeraj v Berlinu zahteval prepoved NPD. Zdi se, da je NPD stranka, ki tako rekoč politično roko steguje navzven, a se hkrati opira na podtalna gibanja, kot je Nacionalistična podtalna organizacija (NSU), je dejal Steinmeier. Ai Weiwei davčni upravi izročil 8,45 milijona juanov PEKING - Priznani kitajski umetnik in oporečnik Ai Weiwei je včeraj kitajski davčni upravi izročil 8,45 milijona juanov (slab milijon evrov), ki so jih z donacijami zbrali njegovi podporniki. Ai se bo zdaj lahko pritožil na kazen, ki jo je dobil zaradi domnevne utaje davkov. 54-letni Ai bi moral do danes poravnati znesek v višini 15 milijonov juanov (1,7 milijona evrov) zaradi domnevno neplačanih davkov, ki jih je davčna uprava odmerila podjetju v lasti njegove žene, v katerem je umetnik zaposlen. Ai, ki je bil spomladi 81 dni v priporu, vztraja, da so obtožbe oblasti, da je leta utaje-val davke, politično motiviran poskus, da bi ga utišali zaradi njegovih glasnih kritik na račun kitajskih oblasti, zato se je odločil, da jim bo kljuboval. Odvetnik podjetja Xia Ling je sporočil, da je Ai včeraj davčni upravi izročil 8,45 milijona juanov, ki so jih zbrali njegovi podporniki od blizu in daleč, ko so izvedeli za visok račun, ki ga je dobil od oblasti. Ai je pred tem sporočil, da so mu davčni uradniki zagrozili, da bodo primer prepustili policiji, če vprašanje ne bo rešeno do današnjega izteka roka. (STA) evropski parlament - Predsednik Komisije Barroso: EU mora biti sredstvo za izhod iz krize STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj ob predstavitvi programa te institucije za leto 2012 v Evropskem parlamentu med drugim izpostavil nujnost gospodarske rasti. "Dokazati moramo, da je EU pravo sredstvo za izhod iz krize," je dejal. Številni poslanci so bili do programa kritični, češ da ne upošteva, da je v Evropi kriza. Po besedah Barrosa se lahko strategija Evropa 2020 brez rasti znajde v začaranem krogu, zato moramo državam dati politično spodbudo pri reševanju gospodarske krize. "Rast, ki jo moramo doseči v Evropi, mora temeljiti na ustvarjanju trajnostnih delovnih mest," je pred poslanci v Strasbourgu poudaril predsednik komisije. Socialni dialog pa je po njegovem zdaj pomembnejši kot kdajkoli prej."Prihodnje leto bomo precej napredovali na področju zelene rasti, ki jo potrebujemo bolj kot kdajkoli," je še napovedal predsednik Evropske komisije. Zato bo treba po njegovih besedah povezati že obstoječe strategije, da bi dosegli preboj glede zelene rasti. Znova se je tudi zavzel za davek na finančne transakcije. Napovedal je še prizadevanja za zaščito investitorjev ter nadaljevanje ukrepov, ki jih je unija začela letos. Unija mora biti po mnenju Barrosa prihodnje leto dejavna tudi v južnem Sredozemlju. "Podpreti moramo dolgoročno stabilnost in varnost držav tega območja, kar je tudi v našem interesu," je dejal. "Potrebujemo duh solidarnosti med evropskimi državami in evropskimi institucijami," je še poudaril predsednik Evropske komisije ter se zavzel za tesnejše sodelovanje med Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Predstavitvi prioritet komisije je sledila razprava, v kateri je več poslancev opozorilo, da program komisije za leto 2012 ne upošteva trenutnih razmer v EU in območju evra. Med njimi je bila tudi Rebecca Harms (Zeleni), ki je dejala, da gre za "bussines as usual", kot ga poznamo že iz prejšnjih programov.(STA) evropska unija - Analitiki napovedujejo recesijo Cameron šibko rast evropskega BDP pripisal pravilom povezave LONDON/BRUSELJ - Britanski premier David Cameron je bil ob včerajšnji novici, da se je BDP v območju evra in v celotni EU v tretjem četrtletju okrepil le za 0,2 odstotka, kritičen do "nesmiselnih" evropskih pravil in regulacij, ki po njegovih besedah zavirajo gospodarsko rast sedemindvajsete-rice. Evropsko gospodarstvo drsi v recesijo, pa so se odzvali analitiki. Cameron je poudaril, da ne verjame v "velike načrte in utopične vizije" EU. Ob tem je pozval k odpravi rigidnosti unije in vzpostavitvi večje fleksibilnosti. Zavzel se je tudi za "temeljno reformo" evropske zveze, pri čemer je namignil zlasti na sedaj "nedotakljive" evropske institucije. Britanski predsednik vlade, ki se ima za "evroskeptika", je menil še, da bi morali biti prvi prioriteti sedemindvajseteri-ce ponovna vzpostavitev gospodarske rasti in spopad z dolžniško krizo območja evra. Prav ta kriza pa po njegovem prepričanju predstavlja "zlato priložnost" za reformiranje unije. EU je po njegovih besedah z institucijami, ki od Evropejcev zahtevajo zategovanje pasu, postala nedotakljiva, njeno "brezpredmetno" posredovanje, pravila in regulacije pa zavirajo gospodarsko rast držav članic, namesto da bi jo pospeševali. Unija je preveč abstraktna, je zatrdil Cameron. Dodal je, da je imuna na razvoj v resničnem svetu in da ne prispeva k boljšemu življenjskemu standardu svojih državljanov. "Ni treba, da je še naprej tako," je sklenil. Na slabe gospodarske novice, vezane na države EU oz. članice območja evra so se odzvali tudi analitiki, ki so ocenili, da države s skupno evropsko valuto drsijo v novo recesijo. To je po njihovi oceni posledica ostrega varčevanja na ravni držav in gospodinjstev ter zmanjšanega obsega bančnih posojil. Analitik Howard Archer iz IHS Global Insight je napovedal, da bo območje evra v zadnjem četrtletju letošnjega leta in prvem trimesečju prihodnjega leta na četrtletni ravni zabeležilo 0,25-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP). Glavni ekonomist analitske hiše Markit Chris Williamson je opozoril, da trend nakazuje zlasti velik upad italijanskega gospodarstva. Italijanski BDP se bo po njegovih besedah v zadnjem četrtletju "dramatično" skrčil. Kombinacija šibkejšega svetovnega povpraševanja, varčevalnih ukrepov in negotovosti na trgih bo najverjetneje povzročila zmanjšanje obsega BDP tudi v Nemčiji in Franciji, je dodal. Daniele An-tonucci iz Morgan Stanley Research je poudaril, da ni mogoče izključiti niti "popolne recesije", Christian Schulz iz nemške zasebne banke Berenberg Bank pa je navedel, da bo okrevanje najverjetneje bolj dolgotrajno kot je bilo pričakovano. BDP se je tako v območju evra kot v celotni EU v letošnjem tretjem četrtletju glede na četrtletje pred tem okrepil za 0,2 odstotka, na letni ravni pa je bila rast 1,4-odstotna, je včeraj v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. (STA) 14 Sreda, 16. novembra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu štandrež - Klepetalnica s krovnima organizacijama Mladi za objavo bilanc slovenskih ustanov na spletu Semolič in Bandelj načelno soglašala - O marsičem pa med SKGZ in SSO še ni soglasja Mirovanje? Ne! Sodelovanje? Bolj ne, kot pa da! Reorganizacija? Absolutno da! Tako bi lahko strnili odgovore na dan na ponedeljkovi klepetalnici goriškega loka v priredbi Slovenske kulturno gospodarske zveze z naslovom: »SKGZ-SSO: Mirovanje, sodelovanje ali reorganizacija? Soočanje mladi vs. krovni«. V primerjavi s prejšnjim srečanjem goriškega loka, ko so mladi izrazili precej idej, so se govorniki večera, ki so bili Simon Koren, Aljoša Jarc, Slavica Ra-dinja ter pokrajinska predsednika SSO Walter Bandelj in SKGZ Livio Semolič, tokrat osredotočili na podrobnejša vprašanja glede slovenske narodne skupnosti v Italiji. Udeleženci srečanja v domu Andreja Budala v Štandrežu so lahko ugotovili, da sta si krovni organizaciji v marsičem še vedno oddaljeni. Mladi so jima to očitali in pristavili, da pogrešajo večje sodelovanje predvsem v težkem kriznem obdobju, ko se tudi manjšini obeta krčenje finančnih prispevkov. Ob tem so izrazili željo po generacijski prenovi, saj po njihovi oceni verjetno nekateri voditelji manjšinskih ustanov, kljub izkušnjam in strokovnosti, niso več v koraku s časom. Bandelj je k temu pripomnil, da mladi včasih mislijo, da je vse takoj lahko, medtem ko prevzem določenih funkcij in odgovornosti sploh ni enostavna zadeva. Zaradi tega je povabil mlade, naj se najprej vključijo v mala društva, kjer lahko od blizu spoznajo njihovo delovanje. Semolič pa je dejal, da včasih mlade preobremenjujejo in jim nalagajo preveč odgovornosti, ker se dejansko premalo mladih približuje delovanju krovnih organizacij. Zato je predlagal, da bi skušali izboljšati kanale komunikacije. »Skrbi pa me tudi, da se mladi ne želijo izpostaviti, saj občutijo določeno bojazen pred opredelitvijo zaradi nastale klime«. Mladi so nato izrazili mnenje, da se v manjšini veliko govori, a se malo naredi. Predlagali so tudi simbolično gesto, kot bi bilo polaganje skupnega venca padlim v Gonarsu. Semolič je ocenil, da bi to morala biti naravna stvar, dejstvo, da do tega ni prišlo, pa je povezano tudi z miselnimi razlikami, ki jih na primer ponazarjajo tudi različni trakovi na vencih. SKGZ uporablja dvojno zastavico, Pokrajinska predsednika SKGZ in SSO s predstavniki mladih, ki so vodili ponedeljkovo klepetalnico bumbaca slovensko in italijansko, SSO samo slovensko. Ne gre le za banalnost, je menil, ampak za globlje razlike v pozornosti do integracije, ki prihajajo na dan tudi v različnem odnosu do vprašanja vključevanja italijanskih otrok v slovenske šole. Tako Bandelj kot Semolič pa sta priznala, da potrebuje manjšina določeno reorganizacijo. Semolič se je povsem strinjal s predlogom, da bi uvedli volitve v manjšini, ki bi tako demokratično izvolila svoje vodstvo. Bandelj pa se s predlogom ni strinjal, saj je postavil v dvom pravno veljavnost takega postopka. S strani mladih pa je vendarle prišlo do konkretnega predloga, s katerim sta se oba pokrajinska predsednika bolj ali manj strinjala: ustvariti spletno stran, kjer bi vsako manjšinsko društvo in organizacija, ki prejema prispevke, objavila svojo bilanco. To bi nudilo večjo tran-sparentnost, tako da bi vsi lahko presodili, ali omenjene ustanove učinkovito porabljajo denar ali ne. Ob tem so dodali, da bi se morali predstavniki krovnih in sploh manjšinskih organizacij večkrat sestajati in priti do konkretnih rešitev za vse bolj pereča vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. (av) slovik - Danes Forum izobraževanje Slovenske univerze in fakultete se predstavljajo Danes bo od 12. do 14. ure v prostorih Kbcentra v Gorici (Verdijev Kor-zo 51) zanimiva informativna priložnost za dijake zadnjih letnikov višjih srednjih šol in morebitne druge interesente za univerzitetno izobraževanje. Prirejajo namreč forum s predstavitvijo univerz in fakultet, ki so članice slovenskega izobraževalnega konzorcija Slovik. Forum je namenjen predvsem dijakom in njihovim profesorjem, pa tudi študentom, staršem, pedagoškim delavcem in vsem, ki se kakor koli zanimajo za študij v Sloveniji. Na forumu se bodo predstavile univerze in fakultete, ki so članice Slo-vika, in sicer: Univerza v Novi Gorici, ki ponuja možnost študija na šestih fakultetah; Univerza na Primorskem, ki po- nuja prav tako šest fakultet; Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Gea College. Članica Slovika je tudi IEDC -Poslovna šola Bled, ki pa ne ponuja prvostopenjskih programov. Forum bo potekal v obliki sejma. Fakultete bodo imele svoje infotočke v predavalnicah Slovika in Ad formanduma. Obiskovalci bodo lahko dobili gradivo o študijskih programih, sodelavci posameznih fakultet pa jim bodo na razpolago za dodatne informacije in pojasnila. Namen foruma je spodbuditi dijake in študente, da se odločijo za študij v Sloveniji. Za informacije in pojasnila jim je sicer vedno na razpolago tudi pisarna Slovika (info@slovik.org ali tel. 0481.530.412). gorica Droga v šoli Prijavili mladoletnico Dvema vrstnikoma je priskrbela mamilo. Goriški karabi-njerji so v ponedeljek zaradi posesti in razpečavanja prepovedanih opojnih substanc prijavili mladoletno L.E. iz videmske pokrajine, ki obiskuje izobraževalne tečaje zavoda IAL - Innovazione apprendimento lavoro v Ulici Vittorio Veneto v Gorici. Karabinjerje je v ponedeljek okrog 15. ure poklicalo zdravstveno osebje rešilne službe 118. Reševalci so malo pred tem prišli na sedež izobraževalnega zavoda IAL, kjer je mladoletno dekle obšla slabost. Izkazalo se je, da je J.B. počutila slabo, ker je kadila marihuano. Mladoletnico so prepeljali na pregled v goriško bolnišnico, kjer si je kmalu opomogla. Medtem so karabinjerji ugotovili, da je dekletu priskrbela mamilo L.E., ki ni še dopolnila 18. leta starosti. Ob J.B. je marihua-no v ponedeljek izročila tudi drugemu mladoletniku. Ko so karabi-njerji L.E. ustavili, je priznala, da je vrstnikoma posredovala prepovedano drogo, pri sebi pa je imela še nekaj zvitkov marihuane. »Skupno smo ji zasegli nekaj gramov marihua-ne,« je povedal poročnik goriških karabinjerjev Pella. Karabinjerji so mladoletnico iz kraja Terzo D'Aquileia pospremili na poveljstvo in jo prijavili na prostosti zaradi posesti prepovedane opojne substance in razpečevanja mamila mladoletnim osebam. Trenutno je preiskava še v teku, saj nameravajo karabinjerji ugotoviti, kako je mladoletnica prišla do mamila. (Ale) gorica - Oktobrski podatki občinske komisije zavoda Istat Cena živil narasla Zabeležili so tudi povišek cen oblačil, goriv, stroškov za vzdrževanje hiše in zavarovanja vozil gorica - Reorganizacija šol Ohraniti želijo štiri ravnateljstva Tri večstopenjske šole z italijanskim učnim jezikom in ena slovenska večstopenjska šola. To je predlog goriške občinske uprave za reorganizacijo šolske mreže, do katere bo moralo priti na podlagi smernic, ki jih je uprava Furlanije-Julijske krajine 9. septembra sprejela za oblikovanje pokrajinskih in deželnega načrta za obseg šolske mreže v šolskem letu 2012/2013. »O reorganizaciji, ki se zaenkrat tiče le italijanskih osnovnih in nižjih srednjih šol ter vrtcev, sem se pogovorila z deželnim odbornikom Molinarom, pa tudi z ravnatelji, starši in sindikati,« je povedala občinska odbor-nica Silvana Romano in nadaljevala: »Danes imamo štiri italijanska ravnateljstva. Predlagali bomo le ukinitev ravnateljstva iz Ulice Zara, ki je premajhno in ga bomo zato vključili v ločniško večstopenjsko šolo. V drugo večstopenjsko šolo se bosta združili ravnateljstvo iz Stražc in šola Locchi, v tretje pa ravnateljstvo iz Ulice Codelli in šola Ascoli.« (Ale) V oktobru so se življenjski stroški v Gorici povišali za 0,4 odstotka. Porast cen je po besedah goriškega občinskega odbornika Sergia Cosme, ki je tudi predsednik občinske komisije zavoda Istat za nadzor nad cenami, nižji kot v drugih glavnih mestih pokrajine v deželi Furlaniji-Julijski krajini, hkrati pa ni mogoče prezreti, da so se oktobra cene v povprečju zvišale bolj občutno kot v prejšnjih mesecih. Cena živilskih izdelkov in brezalkoholnih pijač se je v povprečju zvišala za 0,4 odstotka. Kruh in žito stanejo 0,2 odstotka več kot septembra, cena pašte pa se je povišala za 1,1 odstotka. Več je treba potrošiti tudi za nakup mesa, ki se je oktobra v povprečju podražilo za 0,6 odstotka; najbolj je poskočila cena svinjskega mesa brez kosti, ki se je dvignila za 1,7 odstotka. Rahel povišek cen so zabeležili pri šunki in pršutu, cena kokošjih jajc pa se je zvišala za 0,5 odstotka. Znižale so se cene krompirja (-5,4 odstotka), oljčnega olja (-1,3) ter sezonskega sadja, zelenjave in rib. Oktobra se je do 0,5 odstotka povišala tudi cena alkoholnih pijač, pri cigaretah in tobaku pa je prišlo do 4,6 odstotnega porasta, kar pa ne velja le za Gorico. Porast cen so dalje zabeležili pri suknjičih in drugih zimskih oblačilih, storitvah pralnic (+4,6 odstotka), notranjih stenskih barvah (+7,6 odstotka) in pripomočkih za hišna popravila (+4,7 odstotka). Več je treba od oktobra odšteti tudi za vzdrževanje peči za centralno ogrevanje, ki je obvezno in stane 0,9 odstotka več kot septembra (v povprečju 86,41 evra). Višje stroške so imeli Goričani oktobra tudi za plin (+0,6 odstotka), kurilno olje (+0,9 odstotka), bencin (+1,8 odstotka), razne hišne in gospodinjske naprave (do 0,9 odstotka) in pralne praške (0,7 odstotka). Za popravilo avtomobila je bilo treba odšteti 0,4 odstotka več, močno pa so upadle cene letalskih in ladijskih prevozov. Povišala se je tudi cena zavarovanj za motorje (+1,4 odstotka), avtomobilov (0,5 odstotka) in motornih koles (0,9 odstotka). (Ale) tržič - V tovarni Terex Dopolnilna blagajna za vseh 60 delavcev Za delavce iz tržiške tovarne Terex-Comedil se je v ponedeljek začela dopolnilna blagajna. Ukrep zadeva vseh šestdeset zaposlenih, vsekakor pa se bodo sindikalisti v prihodnjih dneh na pordenonskem sedežu industrijalcev z vodstvom obrata pogovarjali o prostovoljni mobilnosti, ki je predvidena v oktobrskem dogovoru o zaprtju tovarne. Sindikalisti bodo v prihodnjih dneh zahtevali tudi sklic srečanja na deželi, saj želijo čim prej jasne informacije o prihodnosti tovarne in še predvsem zemljišča, na katerem je zgrajena. Sindikalisti bodo deželno vlado opozorili tudi na stisko delavcev, ki niso še dobili drugega delovnega mesta, predvsem pa bodo zahtevali pomoč za njihovo ponovno zaposlitev. Po besedah sindikalistov so delavci Terexa v glavnem stari med 33 in 49 let, zanje bo dopolnilna blagajna trajala eno leto. V primeru, da se bo vsaj ena tretjina delavcev odločila za prostovoljno mobilnost, bodo dopolnilno blagajno podaljšali za eno leto. Da bi pomagali delavcem pri iskanju zaposlitve, so se sindikalisti in vodstvo obrata dogovorili, da bodo njihovo zaposlovanje spodbujali s prispevkom 12.500 evrov, ki jim je treba dodati še 6.000 evrov v primeru zaposlitve za nedoločen čas. Delavci, ki se bodo odločili za svojo podjetniško pobudo, bodo ob tem prejeli 18.000 evrov pomoči, ki jim je treba dodati še 5.000 evrov za kritje stroškov za svetovanja. Družba Comedil se je obvezala tudi, da bo priredila tečaje za dodatno usposabljanje in izobraževanja delavcev. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 18. novembra 2011 1 7 gorica - V Pokrajinskih muzejih v palači Attems-Petzenstein Odpirajo prenovljeno pokrajinsko pinakoteko Na ogled devetdeset likovnih in kiparskih del - Ena razstavna soba posvečena Mušiču V palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo danes ob 18. uri svečano odprli prenovljeno pokrajinsko pinakoteko, kar predstavlja nov korak na poti do ovrednotenja goriške umetnostne dediščine. »Letos praznujejo Pokrajinski muzeji 150. obletnico ustanovitve, zato smo toliko bolj zadovoljni, da se je zaključila obnova pinakoteke, ki se je sicer začela že med mandatom prejšnje pokrajinske uprave,« poudarja pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portel-li, ki je včeraj o prenovljeni pinakoteki spregovoril s kustosom Pokrajinskih muzejev Sašem Quinzijem. »Med številnimi deli priznanih in na novo odkritih avtorjev bo javnosti končno dostopen tudi Tominčev Avtoportret z bratom, ki je bil v prejšnjih letih razstavljen v Milanu, Trstu, Ljubljani, na dunajskem Belvedereju in v Padovi,« razlaga Quinzi in opozarja, da so se v pinakote-ki z razstavnimi sobami in deli poklonili velikim goriškim umetnikom in osebnostim, ki so prispevale k rasti goriške umetnosti. Quinzi je omenil grofa Viljema Coronini-ja, umetnostnega zgodovinarja Antonia Morassija, likovnika Vittoria Bolaffia in So-fronia Pocarinija, ki je utonil v morju pred Gradežem leta 1934. Vodstvo muzeja je takrat apeliralo na umetnike, naj poklonijo delo v spomin na pokojnika. Tako so leto kasneje prvič odprli tri sobe, posvečene sodobnim umetniškim delom, ki še danes predstavljajo osnovo zbirke 20. stoletja. V pina-koteki bo dalje razstavljeno tudi pomenljivo platno Raoula Cenisija, za ljubitelje se-cesije pa predstavljata pravo poslastico štiri dela Josefa Marie Auchentallerja. Po besedah Quinzija je ena razstavna soba posvečena Zoranu Mušiču; v njej je na ogled tudi delo Artura Nathana, Tržačana, ki je umrl v koncentracijskem taborišču v Dachau in ki je s svojimi deli močno vplival na Muši-čevo umetniško pot. V okviru praznovanja 150. obletnice Pokrajinskih muzejev bodo januarja izdali publikacijo o kovancih goriških grofov, poleg tega pa bodo odkupili nekaj likovnih del sodobnih umetnikov, s katerimi bodo obogatili fond pinakoteke, v katerih so tudi platna slovenskih likovnikov. »Pokrajinski muzeji so bili pred drugo svetovno vojno referenčna točka tudi za slovenske umetnike tja do Postojne,« pojasnjuje Quinzi in opozarja, da je to zlasti veljalo do leta 1920, saj so potem Gorico zapustili številni tako slovenski kot italijanski umetniki. V stalni razstavi so tako poleg Mušičevih del na ogled še platna Avgusta Černigoja in Rudolfa Sak-side. Ker si v Pokrajinskih muzejih prizadevajo, da bi okrepili svojo čezmejno vlogo, bodo vse informativne panoje obnovljene pinakoteke prevedli v slovenščino. (dr) V pinakoteki so postavili na ogled tudi nekaj starih dokumentov o družini Attems, ki je palačo zgradila leta 1745 bumbaca gorica - Danes Srečanje z Alojzom Rebulo Ob izidu dveh leposlovnih knjig Alojza Rebule v italijanskem prevodu - romana Nok-turno za Primorsko (Notturno sull'Isonzo, založba Edizioni San Paolo) in zbirke novel v izboru Marije Pirjevec La vigna dell'im-peratrice romana (založba Mladika) - bo danes v Gorici srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo. Skupno ga prirejajo Inštitut za družbeno in versko zgodovino, Knjižnica Dušana Černeta, ki z založbo Edizioni San Paolo izpeljuje projekt predstavitve Re-bulovega opusa italijanski javnosti, in založba Mladika, ki je izdala izbor novel. V imenu prirediteljev bodo spregovorili Liliana Ferrari, Ivo Jevnikar in Nadia Roncelli. Na srečanju pa bosta sodelovala tudi pisatelj Alojz Rebula in prevajalka obeh del Martina Clerici. Srečanje bo danes, 16. novembra, ob 18. uri v dvorani Giuseppe Della Torre na Carducci-jevi 2 v Gorici, ki jo je dala na razpolago Fundacija Goriške hranilnice. gorica - V državnem arhivu dokumentarna razstava o hrani Kaj smo jedli in pili Na ogled bo do 9. decembra - Predali namenu novo dvorano za srečanja, razstave in predavanja V državnem arhivu v Gorici so včeraj odprli razstavo z naslovom »Archivi da mangiare e da bere«, ki preko fotografij in raznih dokumentov opisuje kulturno krajino, goriške jedi in prehrambene navade, hkrati pa so predali namenu novo dvorano, ki bo namenjena srečanjem, razstavam in konferencam. Razstava je vključena v pobude ob svetovnem dnevu hrane in si prizadeva, da bi prikazala, kako se je spremenil način prehranjevanja od konca devetnajstega stoletja do polovice prejšnjega stoletja in kako so spremembe vplivale na kulturno krajino. Tako so razstavljeni dokumenti o vinarstvu, kmetijstvu in sirarstvu; na ogled so stari registri krav in bikov, fotografije mlekarn iz leta 1933, reklamni plakati piškotov in kruha. Posebno pozornost so namenili sadjarstvu, tako da je razstavljeno gradivo o nekdanjih sejmih češenj in hrušk, na ogled pa so tudi meniji goriških gostiln in tabele z navedbo hrane, ki so jo pripravljali v bolnišnici in domovih za starejše občane. Na včerajšnjem odprtju razstave je spregovorila direktorica državnega arhiva Grazia Tato; prisotni so bili tudi njena namestnica Antonietta Colombatti, prefektinja Maria Augusta Marrosu, pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli, predsednik združenja ICM Marco Grusovin in Marco Menato, direktor državne knjižnice, ki bo odslej sodelovala z državnim arhivom pri promociji njegovih pobud. Razstava v državnem arhivu bo odprta do 9. decembra; ogledati si jo je mogoče ob ponedeljkih in sredah med 9. in 15.30, ob torkih, četrtkih in petkih pa med 9. in 13. uro. Odprtje razstave v državnem arhivu bumbaca kulturni dom - Ugledni gost na spoznavnem obisku Župan Vidma Furio Honsell pohvalil vlogo doma sožitja Župan občine Videm Furio Honsell je pred dnevi obiskal slovenski Kulturni dom v Gorici. Gosta je sprejel ravnatelj Igor Komel s sodelavci in člani upravnega odbora doma. Predstavniki doma so videmskemu županu predstavili široko paleto dejavnosti, ki se redno odvijajo v prostorih tega kulturnega središča. Pri tem so še posebej izpostavili namen in vlogo Kulturnega doma, ki se je v mestu uveljavil kot kulturno stičišče in akter sožitja med tu živečima narodoma in tudi drugimi kulturnimi skupnostimi. Ravnatelj Igor Komel je poudaril, da je sodelovanje s številnimi videmskimi in furlanskimi kulturnimi društvi in organizacijami (združenje Canzoni di confine, Teater Giovanni da Udine, ERT, Folkclub Buttrio, Number Un, Azalea, CSS, Teatro Incerto, Trigeminus itd.) pestro in plodno. Izpostavil je projekta festival Across the border in gledališki trijezični komični festival Komigo. Župan Furio Honsell je izrazil pohvalne besede na račun pestre dejavno- Ravnatelj Igor Komel razlaga videmskemu županu Furiu Honsellu pomen in vlogo Kulturnega doma sti ter podčrtal pomembnost kulturnih navez med furlanskim in slovenskim svetom, ki predstavljajo otipljivo bogastvo naše dežele. Prvi mož osrednjega furlan- tržič - Zagotovilo deželne vlade Prihodnje leto začetek gradnje štirih novih Preuredili bodo promet na državni cesti št. 14 - V Štarancanu osem novih stanovanj v • v v Prihodnje leto se bo začel gradbeni poseg na državni cesti št. 14, ki prečka tržiško mestno središče, kjer bodo zgradili štiri nova krožišča in jih povezali na mestne prometnice. Skorajšnji začetek gradbenih del je včeraj napovedal deželni odbornik za prometne infrastrukture Riccardo Ric-cardi, ki je obiskal Tržič in se srečal s tamkajšnjo županjo Silvio Altran. Na srečanju so bili prisotni tudi predstavniki podjetja FVG Strade, medtem ko je tržiško občinsko upravo poleg županje predstavljal še odbornik Massimo Schiavo. Prisotna sta bila tudi deželni svetnik Roberto Marin in občinski svetnik opozicije Giuseppe Nicoli. »Prizadevamo si, da bi poseg izpeljali na čim boljši način,« je zagotovil Riccardi, ki je pojasnil, da so med srečanjem spregovorili o upravnem postopku za začetek del, za katerega želijo, da bi se čim prej zaključil. Po njegovih predvidevanjih bi se tako upravni postopek lahko zaključil sredi prihodnjega leta, gradbeni stroji pa naj bi zabrneli pred koncem prihodnjega leta. Dežela je že zagotovila finančni prispevek 7,6 milijonov evrov za gradnjo štirih krožišč in krajše povezovalne ceste med ulicama Canne-ti in Agraria v industrijski coni, po kateri bodo vozili zlasti tovornjaki, namenjeni v tovarno Ansaldo. Iz gradbenega vidika bo najzahtevnejši poseg gradnja krožišča med drevoredoma Cosulich in San Marco, to se pravi na cesti št. 14, ki pelje v Gradež. Za vsako krožišče bodo izpeljali svojo javno dražbo, januarja prihodnjega leta pa bodo določili sosledje posegov, tako da bi povzročili čim manj težav mestnemu prometu. Deželni odbornik Riccardi se je včeraj udeležil tudi slovesne predaje osmih novih stanovanj, ki jih je podjetje za neprofitne gradnje ATER zgradilo v Ulici Madrani št. 24 v Štaranca-nu. V načrtovanje in ureditev stanovanj je bilo vloženih 1.750.000 evrov, ki so jih v celoti krili z deželnim prispevkom. 16 Četrtek, 17. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Vsako nedeljo na parkirišču v Rožni dolini Nedeljski sejem rabljenih avtomobilov vse bolj čezmejen Petina kupcev in prodajalcev prihaja iz Italije - Na voljo vse informacije za prepis vozil iz druge države V Rožno Dolino se je v začetku oktobra po dolgih letih znova vrnil sejem rabljenih avtomobilov. Organizatorja, gre za dva ljubitelja avtomobilov iz Nove Gorice, sta zadovoljna nad dejstvom, da njun zastavljeni cilj uspeva: sejem sta namreč zastavila mednarodno - želita si pritegniti tako kupce kot prodajalce iz Furlanije-Julijske krajine kot iz dobršnega dela Slovenije. »Zaenkrat imamo sicer bolj obiskovalce in prodajalce z Goriške tako na slovenski kot na italijanski strani, vendar se iz tedna v teden ta krog širi,« pojasnjuje Dani Humar, eden od organizatorjev nedeljskega sejma rabljenih avtomobilov v Rožni Dolini, ki se uveljavlja pod imenom Via GONG. Vsako nedeljo med 8. in 13. uro je na parkirišču tik ob novem krožišču pri nekdanjem rožnodolinskem mejnem prehodu znova živahno. Minuli teden je bilo v prodajo ponujenih 60 vozil. »Približno 20 odstotkov prodajalcev je Italijanov, njihovo število pa se iz tedna v teden povečuje,« je zadovoljen Humar. Tudi pri obiskovalcih je razmerje podobno: približno petina jih prihaja iz Italije, preostali del so domačini. »Poleg tega je vedno več družin in mlajših kupcev, ki se udeležujejo sejma, kar je zelo pozitivno. Se pravi, da med kupci niso le prekupčevalci z avtomobili oziroma ti, ki se poklicno ukvarjajo s prodajo avtomobilov. Naša želja je, da bi se sejma udeleževale pred- Polno parkirišče rabljenih avtomobilov v Rožni dolini foto k. m. vsem družine oziroma posamezniki, ki iščejo ali prodajajo vozilo,« dodaja sogovornik. Seveda nas je pri vsem skupaj zanimalo tudi, kakšni so postopki prodaje ali nakupa vozila v ali iz sosednje države, v tem primeru Italije ali Slovenije. Mnogi se namreč za kaj takega ne odločijo, saj imajo zadržke pred urejanjem papirjev v tujini ozi- roma nepoznanimi postopki. »Prav to smo želeli poenostaviti. Na našem sejmu imamo informacijski pult, kjer ponujamo vse informacije v zvezi s tem. Torej Italijanom, ki želijo prodati avto v Slovenijo ali ga kupiti, in Slovencem, ki želijo prodati avto v Italijo ali kupiti avto iz Italije. Strankam nudimo informativni izračun uvozno-izvozih gorica - Perspektive vrhunskih belih vin Potencial Brd še neizkoriščen, ZDA najbolj zanimivo tržišče Vodniki usmerjajo tržišča in pomagajo bralcu pri izbirah, večrat določijo uspeh ali padec tega ali onega kraja, vina, restavracije. Med najbolj priznanimi vinskimi vodniki je prav gotovo dvomesečnik Roberta Parkerja The Wine Advocate. Med desetimi glavnimi oceljevalci te biblije vinarstva je tudi izvedenec Antonio Galloni, ki je minuli konec tedna v Gorici vodil zanimiv dogodek v priredbi vinskega konzorcija Collio-Carso Kras o stanju in prespe-ktivah vrhunskih belih vin. Poleg Gallonija in nekaterih sodelavcev revije The Wine Advocate se je goriškega srečanja udeležilo tudi kar nekaj področnih novinarjev iz celega sveta, ki so poleg petkovega večera in sobotnih omizij obiskali tudi več kleti. Uvod v dogodek je bil petkov degusta-cijski večer na goriškem gradu, kjer so izbrani gostje lahko pokusili več vrhunskih belih vin. Cesto za grajski grič so končno odprli, prvič so gostje lahko začutili toplino nove ogrevalne naprave v dveh večjih grajskih dvoranah. Postavitev degustacije v grofovski dvorani in dvorani deželni stanov je bila zares su-gestivna. V soboto zjutraj je v Krminu potekala delavnica o izboljšanju kakovosti tako v kleti kot izven nje v povezavi z različnimi in navidezno oddaljenimi dejavniki, kot sta arhitektura in kinematografija, ter o nuji po tesnejšem sodelovanju vinarjev, predvsem v nastopanju na oddeljenih tržiščih. Kar lepo število ljudi je sledilo sobotni popoldanski okrogli mizi na Tržaški univerzi v Ulici Alviano. Izzivalni naslov Mednarodni scenariji so gotovo priložnost za uveljavitev naših vin in našega teritorija, pot do uspeha pa je strma in zahtevna. Po Antoniu Galloniju, ki živi in dela v New Yorku, imajo Brda in na splošno Furla-nija-Julijska krajina še veliko neizkoriščenega potenciala. Predvsem srednjo kakovost bo treba dvigniti, da bo celotna oznaka bolj prepoznavna. ZDA so veliko in rastoče tržišče, a so hkrati sila različne. Vsaka država ima svoja pravila, vsak način prodaje (gostinstvo, vinote-ke, spletna prodaja), svoja pravila. Galloni vidi dobre možnosti predvsem v gostinstvu, tudi spričo dejstva, da gostinci in someljeji dajejo veliko več pozor- Med udeleženci posveta so bili tudi številni slovenski vinarji bumbaca stroškov in pravni poduk glede prodaje ali nakupa vozila iz tujine. Na razpolago jim je različna dokumentacija, kot na primer ku-po-prodajna pogodba, obrazec oziroma potrdilo o prejeti ali dani ari...« našteva Humar, ki zagotavlja, da postopki niso komplicirani: »Vozilo se najprej odjavi v tisti državi, od koder je, z listino, ki se jo pri odjavi prejme, se isto vozilo nato prijavi v novi državi, kjer bo na novo registrirano. Poleg tega stranka potrebuje še prepis, ki velja kot račun. Kupec plača še ekološko takso v svoji državi. Velika prednost pa je, če stranka prepis za vozilo naredi v Sloveniji, bodisi da gre za Italijana, ki kupi avto v Sloveniji ali za Slovenca, ki kupi avto v Italiji, vedno se splača kupoprodajno pogodbo, se pravi račun, narediti v Sloveniji, saj je tu ta strošek veliko manjši. V Italiji namreč znaša okoli 400 evrov, v Sloveniji pa okoli pet evrov! Gre za pomemben podatek, nekateri ga poznajo, drugi ne,« razkriva Humar nekaj zelo uporabnih nasvetov. Od prihodnje nedelje bodo na sejmu nudili še možnost zavarovanja vozila in informacije za pridobitev »leasinga«. Obisk sejma je za kupce brezplačen, prodajalci pa morajo za udeležbo odšteti simboličnih pet evrov. Sicer pa vsak, ki prodaja avtomobil, na sejmu to počne sam, brez posrednika. Minulo nedeljo je bilo na sejmu prodanih pet vozil, glede na to, da je bil šele sedmi zapovrstjo, gre za lep rezultat. »Prvo nedeljo so med avtomobili krožili le prodajalci sami, sedaj pa iz tedna v teden beležimo več obiskovalcev, česar smo zelo veseli,« zaključuje Dani Humar. Katja Munih Italijanščina za zdravnike Danes bo v prostorih šempetrske bolnišnice potekala podelitev diplom udeležencem tečaja italijanskega jezika, v organizaciji Italijanske unije in podjetja Sotum. Gre za projekt JezikLingua, ki je potekal v sklopu Programa za čezmejno sodelovanje Italija-Slovenija 2007-2013. (km) Tatovi hoteli odnesti hrano V noči na ponedeljek so neznanci skozi kletno okno na silo vlomili v prostore no-vogoriškega doma upokojencev. Kot so po ogledu ugotovili policisti, so si tatovi pripravili več prehrambnih artiklov, ki so jih nameravali vzeti s seboj, a so si premislili in jih pustili tam, ukradli pa so ključ stranskih vrat, ki je bil v ključavnici na notranji strani. (km) Kitajci v Novi Gorici Od včeraj se v Novi Gorici mudi šestnajst članska kitajska gospodarska delegacija iz mesta Šanghaj, ki je prišla na današnjo poslovno konferenco med kitajskimi in domačimi podjetji. Udeleženci konference se bodo pogovarjali o možnostih sodelovanja na področju gospodarstva, izobraževanja in investicij. (km) Filmska sreda v Mostovni V sklopu filmske srede na solkanski Mo-stovni bodo danes ob 20. uri predvajali film Do zadnjega diha (Jean-Luc Godard). Gre za črno-belo dramo, vstop je prost. (km) FIOM prireja tečaj na Gradini Na Gradini bo od danes do petka potekal tridnevni tečaj za mlade sindikaliste, ki ga prireja osrednji italijanski kovinarski sindikat FIOM-CGIL. Sledilo mu bo 21 mladih sindikalistov - najstarejši ima 38 let -iz vse dežele, med katerimi bo tudi šest žensk. Mladi bodo v sprejemnem centru prespali, jutri se jim bodo na slavnostni večerji s tipičnimi kraškimi jedmi pridružili tudi štirje pokrajinski tajniki sindikata FIOM. Med predavatelji bo tudi Ales-sandro Pagano, ki je pri sindikatu FIOM koordinator za vprašanja ladjedelništva, zato pa bo spregovoril o družbi Fincantieri. Kobariške laži V knjigarni Ubik v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Paola Gasparija »Le bugie di Caporetto«, ki je posvečena italijanskemu polomu pri Kobaridu med prvo svetovno vojno. Dve okenci za deželno kartico Dežela Furlanija-Julijska krajina pošilja v teh dneh vsem svojim prebivalcem nove kartice storitev. Njihovo aktiviranje je možno pri okencih splošne medicine zdravstvenega podjetja, ki je v ta namen odprlo še dve dodatni okenci v centrih CUP v Gorici in Tržiču. Omenjeni okenci bosta odprti od ponedeljka do petka med 14.30 in 18.30. nosti parjenju hodov z vinom, poleg tega pa predvsem v New Yorku, a tudi v ostalih ameriških velemestih in v zadnjih dveh letih tudi po Evropi, prirejajo vedno več prireditev, kjer restavracije, od prestižnih do srednjih, v določenih terminih ponujajo fiksne menije s pripadajočimi kozarci vina po zelo sprejemljivih cenah. Vino je zahteven in popoln proizvod, je pa sila uspešen, ko ga povežemo s teritorijem, ko zaokrožimo okus z zanimivo zgodbo. Treba je prodajati čustva, ki jih je čaša dobre kapljice nedvomno sposobna pričarati. O tem je govoril Paul Wagner, ki je podobno predstavitev imel že na lanskem Likofu v Števerjanu, o povezanosti s teritorijem pa Mark Chandler, ki deluje v pokrajini Lodi v Kaliforniji. Philip Cayman je prestavil angleško tržišče, Michèle Shah, ki prav te dni spremlja skupino azijskih kupcev po kleteh konzorcija Isonzo, pa azijska in severno evropska tržišča. Posvet je zaključila deželna odbornica Federica Seganti, ki je v svojem posegu v glavnem potrdila zaključke posameznih predavateljev in napovedala, da bo povezanost med vinarstvom, kulinariko in turizmom še vedno v ospredju pozornosti deželne uprave. Kaj več o koriščenju precejšnjih razpoložljivih sredstev za promocijo Friulana bi bil lahko povedal področni deželni odbornik Claudio Violino, o katerem pa v Gorici ni bilo ne duha ne sluha. (aw) šempeter - Minuli konec tedna sočasno z martinovanjem Rekordna pasja razstava Razstavljenih 1800 psov iz 28 držav - Najlepša sta bila tržaški bulmastif in zagrebški pitbul Rekordna udeležba in dobra organizacija sta glavni značilnosti 13. in 14. mednarodne razstave psov, ki se je minuli konec tedna odvijala v Šempetru. Rekordno je bilo število držav, od koder so prišli psi in njihovi lastniki, organizatorji so jih našteli osemindvajset, v dveh dneh pa je bilo razstavljenih kar 1.800 psov, ki so pripadali 176. pasmam. »Od udeležencev smo dobili veliko pohval za organizacijo tega dogodka, v smislu da je bila nadstandardna in nadpovprečna. Kar se tiče prijav, je bilo število nad pričakovanji. Imeli smo tudi zelo korektne sodnike, ki so pošteno sodili. Prireditev je bila res organizirana na zelo visokem nivoju,« je zadovoljen Hari Arčon, odgovoren za pripravo prireditve, ki je potekala v soorgani-zaciji Športnega kinološkega kluba Vrtojba, športnega društva Mark in kluba Burja. V soboto je na istem prireditvenem prostoru potekalo tudi martino-vanje v organizaciji javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladino Šem- peter-Vrtojba, kar je pasjo razstavo do datno popestrilo, udeležili pa so se ga tu di nekateri razstavljavci in bili nad do datno ponudbo navdušeni. GORIŠKI PROSTOR ICM prireja posvet o politiki Jutri, 17. novembra, se bo v palači Attems-Petzenstein v Gorici začel 45. mednarodni posvet, ki ga prireja inštitut za srednjeevropska kulturna srečanja ICM, ki so ga naslovili »Quale futuro per la rappresentanza politica? Genesi e tras-formazioni di un concetto e di un istituto«. Posvet, ki se bo nadaljeval tudi v petek, bodo priredili v sodelovanju z raziskovalno skupno Prin 2008 Videm-ske univerze, avstrijskim forumom za kulturo iz Milana in goriško pokrajino. Predavatelji, ki prihajajo iz Italije, Španije, Madžarske in Slovenije, bodo obdelali temo političnega predstavništva v zgodovini in sodobnem svetu. Večjo pozornost bodo namenili institucionalnemu in družbenemu laboratoriju sred-nje-vzhodne Evrope, pa tudi izkušnjam zahodnega dela naše celine. Posvet se bo jutri začel ob 17.30, v petek pa se bo nadaljeval ob 10. uri. Juliusu Kugyju bodo postavili kip »Odkritelju Julijskih Alp« Juliusu Kugyju bo goriška občina postavila kip. Predlog za obeležje je dal odbornik za šport Sergio Cosma, ki je tudi napovedal, da bodo kip postavili v Nunski ulici (Ulici Monache). Po gorniku, ki je bil hkrati tudi pisec in glasbenik, so v Gorici že poimenovali ulico, leta 2008 pa so v spomin na 150-letnico njegovega rojstva priredili slovesnost pred njegovo rojstno hišo v parku dvorca Coro-nini Cronberg v drevoredu XX septembra. Kugyjeva družina je živela v Trstu, ob epidemiji kolere leta 1858 pa se je zatekla v Gorico, kjer se je Julius rodil 19. julija. Starša sta bila po rodu Slovenca, družinski pogovorni jezik pa je bila nemščina. Julius je vsekakor postal ljubitelj tako slovenske kot italijanske kulture. Cosma je še napovedal, da želi pred koncem mandata v Gorici urediti plezalno steno na prostem. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 19. novembra, ob 20.30 »Co-penaghen« Michaela Frayna, nastopa gledališka skupina La Betulla iz kraja Nave (BS); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na gledališko predstavo »Šoferji za vse čase« Mira Gavrana v po-nedeljak, 21. novembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.teaterssg.com. ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 19. novembra, ob 16.30 »Storie di ani-mali«; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 26. novembra, »Storie in tazza«, gledališka skupina La Piccio-naia - I Carrara; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, in-fo@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 -21.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.45 - 19.45 - 21.30 »Il re Leone« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 21.45 »One Day«. DANESV SOLKANU CENTER MOSTOVNA: 20.30 »Do zadnjega diha ( bout de souffle)« (Mesec francoskega novega vala)«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.40 -21.00 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - prvi del«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Im-mortals« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 19.45 - 21.30 »Il re Leone«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Le-zioni di cioccolato 2«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«; 22.00 »I soliti idioti«. Razstave »ŽIVLJENJE POD TRIGLAVOM« je naslov potujoče fotografske dokumentarne razstave, ki sta jo pripravila Planinska zveza Slovenije in Slovenski planinski muzej iz Mojstrane, ki bo v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom iz Gorice v petek, 18. novembra, ob 18. uri na ogled v slovenskem šolskem centru v Pucci-nijevi ulici. Sočasno z otvoritvijo razstave bodo predvajali tudi igrani film »Sfinga«, ki pripoveduje o alpinističnem osvajanju Triglavske severne stene. RAZSTAVA KONSTRASTI je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstavljajo Janina Cotič, Andrej Furlan, Matjaž Hmeljak, Paolo Hrovatin, Robi Jakomin, Jana Kalc, Zvonimir Kalc, Vilijam La-vrenčič, Klaudija Marušič, Jasna Merku, Deziderij Švara, Megi Uršič Calzi, Franko Vecchiet, Andrea Ver-delago, Štefan Turk in Ivan Žerjal; do 21. novembra ob prireditvah in po domeni (informacije na spletnih straneh www.kons.it in www.kclbra-tuz.org). Koncerti 53. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV CECILIJANKA bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v soboto, 19. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 20. novembra, ob 17. uri. Na reviji, ki je posvečena skladatelju Radu Simonitiju ob 30-letnici smrti, bodo sodelovali tudi zbori s tržaške in vi-demske pokrajine ter Koroške in Slovenije. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia classica«: v soboto, 19. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici nastopa kitarist Bruno Giuffredi; vstop prost. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ vabita na orgelski koncert v spomin na Ber-nardko Radetič v nedeljo, 20. novembra, ob 18. uri v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Nastopala bosta Mirko Butkovič in Eva Dolinšek. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 23. novembra, ob 20.15 nastopila skupina Druyd Heavy Wood Band (Hrvaška); informacije na spletni strani www.kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 24. novembra, ob 20.45 nastopata violinistka Laura Bortolot-to in pianist Matteo Andri; informacije po tel. 0481-494369, na tea-tro@comune.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalco-ne.it. «VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v ponedeljek, 28. novembra, ob 20.45 koncert z naslovom »Prima la musica, poi le parole« Antonia Salierija; nastopajo Sara Riz-zuto, Laura Perich, Egle Rizzuto, Giulio Pacini, Manuel Tomadini, Marianna Prizzon, Eugenio Leggiadri Gallani, Giuliano Pelizon in Ilaria Za-netti instrumentalne in vokalne skupine; informacije in rezervacije na li-pizer@lipizer.it in www.lipizer.it. M Izleti KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na ogled božičnih sejmov v Milanu; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek, med 9. in 12. uro in v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, po tel. 040-360072. S Mali oglasi PRODAM suha drva (bukova in hrastova); tel. 335-293409. □ Obvestila OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 19241945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri. GORIŠKO ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO POTROŠNIKOV ADOC ima sedež v Ulici Santa Chiara 3 in je odprto od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 ter ob sredah in petkih tudi med 15. in 18. uro (tel. 0481-530745). INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju občine v Gorici, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 8. uro in 17.30, ob petkih med 8. uro in 12.30 in ob sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383680, 0481-383690-691692 v slovenščini in furlanščini) in v občinskem uradu za stike z javnostjo na vogalu med ulicama Garibaldi in Morelli od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30. V Tržiču je urad za ljudsko štetje v Ul. S. Ambrogio 60 (tel. 0481-494499) odprt od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15.30 in 17.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih popoldne med 16. in 18. uro, ob torkih zjutraj med 9. in 12. uro, ob sredah popoldne med 15. in 18. uro ter ob četrtkih zjutraj med 10. in 12. uro. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina). SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda osnovne šole), ki bi radi pristopili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85 v Gorici) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije na tel. 346-1538732 (Aljaž). UPOKOJENCI CISL za goriški center, Moš in Števerjan prirejajo v soboto, 10. decembra, srečanje za učlanjevanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu v Ul. Manzoni 5 v Gorici ali po tel. 0481-533321 od ponedeljka do petka. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. DRUŽABNI VEČER udeležencev izleta SPDG v Bolgarijo bo 25. novembra pri Štekarju na Valerišču. Sledila bo martinova večerja. Obvezna je potrditev udeležbe po tel. 0481-882079 (Vlado). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi članice na redni občni zbor, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 25. novembra, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora in tajnika, poročilo predsednika, pozdravi gostov, premor, razprava, volitve novih organov, razno. V prvem delu občnega zbora SSO bo kulturni program oblikovala Dvs Bodeča neža iz Vrha pod vodstvom Mateje Černic. SREČANJA Z OBČANI SOVODENJ-SKE OBČINE: za Gabrje 18. novembra v prostorih društva Skala, za Rupo in Peč 23. novembra v prostorih društva Rupa-Peč in za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Rupe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). H Prireditve V SKRD JEZERO v Doberdobu prirejajo pravljične urice za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve razrede osnovne šole z naslovom »Prauce z varšta« v sodelovanju z Glasbeno matico. Vodili jih bosta pravljičarka Martina Šolc in učiteljica glasbe Jana Drasič vsako drugo soboto v mesecu do aprila v prostorih društva od 15.30 do 17. ure. ZDRUŽENJE SOROPTIMIST INTERNATIONAL prireja danes, 16. novembra, ob 18. uri predavanje psihologinje Samanthe Degenhardt na temo psihološkega nasilja v restavraciji 3 soldi goriziani na Korzu Italia v Gorici. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, založba Mladika in Inštitut za družbeno in versko zgodovino iz Gorice vabijo danes, 16. novembra, v dvorano Della Torre na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, v Ulici Carducci 2 v Gorici, na srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu njegovih knjig v italijanskem prevodu »Notturno sull'Isonzo« in »La vigna dell'impera-trice romana«. Spregovorili bodo Ivo Jevnikar, Nadia Roncelli, Liliana Ferrari, pisatelj Alojz Rebula in prevajalka Martina Clerici. Začetek ob 18. uri. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 16. novembra, ob 18. uri Paolo Gaspari predstavil svojo knjigo »Le bugie di Caporetto«; v četrtek, 17. novembra, bo ob 18. uri Fabio Turchini predstavil svojo zgoščenko in knjigo »Il rovescio della rosa« in v petek, 18. novembra, ob 18. uri bo Matteo Corona prisoten s svojo knjigo »Nelle mani dell'uomo corvo«. ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA prireja v četrtek, 17. novembra, ob 18. uri na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carduc-ci 2 predavanje z naslovom »Proget-ti ferroviari degli ingegneri Antonel-li e Dreossi, loro validita ieri e oggi«. V KNJIGARNI RINASCITA na Drevoredu S. Marco 29 v Tržiču bo v petek, 18. novembra, ob 17.30 srečanje z avtorjem in predstavitev knjige »Questa croce di Novecento« Gianfranca So-domaca. Z avtorjem se bo pogovarjal Silvio Cumpeta. PROSLAVITEV 70-LETNICE OF bo potekala v jameljskem kulturnem centru na Prvomajski ulici 20 v soboto, 19. novembra, ob 20.30. Program bosta oblikovala AŠKD Kreme-njak in sekcija VZPI-ANPI Dol-Jam-lje, Patrik Zulian bo predaval o zgodovini in zgodovinski vlogi OF, sledil bo recital društvenih odbornikov z glasbeno spremljavo harmonikaša Mateja Emilija in nastop mešanega pevskega zbora Gorjansko. V GOTSKI HIŠI V KANALU bo v sodelovanju s PD Soča Kanal v soboto, 19. novembra, ob 19. uri predstavitev knjige »Življenje na kanalskem Kolovratu« Franca in Zorana Jerončiča. V SPOMIN NA MIRKA ŠPACAPANA bo v soboto, 19. novembra, ob 18. uri maša v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Spominsko mašo bo obogatil nastop mešanega pevskega zbora Podgora pod vodstvom dirigenta Petra Priha. MePZ bo zapel dele iz »Maše za očeta Bogomirja«, ki jo je napisal sam Mirko Špacapan po očetovi smrti. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, KRAJEVNI SVET IN PD ŠTANDREŽ vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika 2011«: v ponedeljek, 21. novembra, ob 20. uri v sejni sobi dekanijsko srečanje katehistov; v četrtek, 24. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu okrogla miza »Kako rešiti pomanjkanje grobov na našem pokopališču«?; v petek, 26. novembra, ob 18.30 v kapeli Sv. Jožefa spovedovanje; v soboto, 26. novembra, ob 9.15 ad-ventne delavnice, ob 19. uri v cerkvi maša in ob 20. uri koncert goriškega mešanega mladinskega pevskega zbora P. Trubar; v nedeljo, 27. novembra, ob 10. uri v cerkvi maša, vodil bo g. Marko Rijavec iz Vipave, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev devetega klasa, ob 11.15 v cerkvi maša, vodil bo dekan Karel Bolčina, ob 17. uri maša in slovesne večernice, ob 17.30 v župnijskem domu praznična tombola; v ponedeljek, 28. novembra, ob 20. uri v sejni sobi dekanijsko srečanje izrednih delivcev, obhajila; v torek, 29. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu Gregor Čušin: »Jona - besni prerok«, monodrama za vse, posebno za Sreda, 16. novembra 2011 zakonce; v sredo 30. novembra, ob 14. uri v župnijske domu lutkovna predstava, ob 19. uri praznična maša; v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v cerkvi koncert (štitri zbori in orkester) Patrik Quaggiato »Missa nova Laudate Pue-ri Dominum«, cerkveno oznanilo. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta v ponedeljek, 21. novembra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. OBČINA SOVODNJE IN SEKCIJA PROSTOVOLJNIH KRVODAJAL-CEV-SOVODNJE v sodelovanju z Vinsko kletjo Rubijski grad in Lokan-do Devetak vabita na dobrodelni večer v podporo društvu Spiraglio v ponedeljek, 21. novembra, ob 20. uri v Vinski kleti Rubijski grad na Vrhu. Večer bo obogatila pesem DPS Bodeča neža. ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCON-FINE prireja ponedeljkova predavanja med 16.30 in 18. uro v hiši Ascoli, v Ul. Ascoli 1 v Gorici: 21. novembra bo Andrea Bellavite imel predavanje z naslovom »Il cammino come risco-perta dello spazio e del tempo«; Donatella De Colle bo 28. novembra govorila na temo razširjenih družin in 12. decembra bo imela predavanje z naslovom »Il benessere attraverso la musica«. 5 decembra bo v centru Mare pensante v parku Basaglia v Gorici (Ul. Vittorio Veneto 174) srečanje s Alfredom Zulianom na temo fotografije. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI v sodelovanju z Videmsko univerzo prireja posvet o Francu Basagli, ki ga bo vodil psihiater, psiholog in psiho-terapevt Marco Bertali v sredo, 23. novembra, ob 17.30 v večnamenskem centru Videmske univerze v Ul. Santa Chiara 1/A (dvorana M, 2. nadstropje). ZGODOVINSKI KOLEDAR »Agenda storica di Gorizia 2012« bodo predstavili v dvorani Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri. VEČER POEZIJE v hotelu Europalace v Ul. Callisto Cosulich 20 v Tržiču: v petek, 25. novembra, ob 18.30 bo pesnik Renzo Maggiore iz Trsta predstavil svojo pesniško zbirko »Odi alle mie reincarnazioni«; informacije po tel. 0481-710709 in 0481-486352. Pogrebi DANES V ŠTEVERJANU: 13.50, Bruno Štekar iz hiše žalosti, Klanec 6, v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 11.00, Ida Milotti v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču v Tržiču; 14.00, Marino Anzelin (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnico Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V MEDEI: 14.00, Giovanni Severo (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustil nas je naš dragi Bruno Štekar star 84 let Žalostno vest sporočajo žena Cvetka, sinova Damjan in Joško, hčerka Nives in brat Riccardo ter ostalo sorodstvo Pogreb bo danes-v sredo, 16. novembra, ob 13.50 iz hiše žalosti v kraju Klanec št.6 v župnijsko cerkev v Števerjan. Topla zahvala vsem, ki bodo dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Števerjan, 16. novembra 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern S spoštovanjem se poslavljamo od Bruna Štekarja. Ženi Cvetki, otrokom Damjanu, Nives in Jožetu ter njihovim družinam izrekamo iskreno sožalje. K.D. Briški grič in Občinska enotnost Števerjan 18 Sreda, 16. novembra 2011 ljubljana - V soboto v SMG Svetovna praizvedba predstave Nickel Stuff V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) bo v soboto svetovna praizvedba predstave Nickel Stuff, nastale po filmskem scenariju francoskega dramatika Bernarda-Marie Kol-tesa iz leta 1985. Predstavo v režiji in dramaturgiji Ivice Buljana je koproducirala SNG Opera in balet Ljubljana.Pričujoča predstava je sedma Buljanova režija Koltesa. Kot je dejal na predstavitveni novinarski konferenci, je bil Bernard-Marie Koltes (1948-1989) oboževalec kung-fuja in plesnih filmov. Scenarij za film Nickel Stuff je bil nastavek za tretji del Vročice sobotne noči, v katerem naj bi nastopala John Travolta in Robert De Niro. Koltes dogajanje postavi v imaginarno predmestje Londona, med mlade Jamajčane. Glavni junak je Tony, po očetu italijansko-britanskega rodu, njegova mama pa je Indijka. Tony je dve leti zapored zmagal na plesnem tekmovanju v lokalnem baru Nickel, tokrat pa se na tekmovanju ni pojavil. Zmagovalec postane mladi črnec Babilon. Tony po spletu okoliščin, ki jim nikakor, tudi s plesom, ne uspe ubežati, postane morilec. Po besedah Buljana je zgodba neke vrste film noir, ki se dogaja med zakotno trgovino, ki jo vodi Armenec Gu-rian, cestami in mostovi londonskih predmestij in zadimljenim barom Nickel. Po besedah prevajalke Suzane Koncut besedilo osvetljuje Koltesa z drugačnega vidika, kot smo navajeni. Besedilo ponuja malo dramskega govora, dialogi predstavljajo le eno četrtino besedila, ostalo so tehnični opisi. Glavno vlogo plesalca Tonyja ima v predstavi Primož Bezjak. Povedal je, da je bilo za igralce zanimivo vprašanje, kako prenesti film na gledališki oder. Kot je dejal Buljan, so v postavitvi poskušali rekonstruirati multi-kulturni London iz sredine 80. let, vendar ne realistično, saj je to obdobje z današnjega vidika tako drugačno, da je imel občutek »kot bi bral Balzaca«. Janja Majzelj, ki igra Gurianovo hčer, je dejala, da rada ustvarja z ljudmi, ki sami sebe presenečajo, vseeno pa ima igra nekaj »buljanovskih elementov«. Nastopajo še Marinka Štern kot Tonyjeva mater, Matej Recer kot Robert, Joseph Bunn kot Tonyjev konkurenčni plesalec Babilon, Damjana Černe kot Jackie, Jernej Gašperin kot Jo in Ivan Godnič kot Gurian. Kot asistent režije je pri predstavi sodeloval Robert Waltl, kostume je zasnovala Ana Savič Gecan. Scenografijo, video in luči je oblikoval umetniški dvojec son:DA (Metka Golec in Miha Horvat). Glasbo je napisal Mitja Vrhovnik Smrekar, ton pa je oblikoval Silvo Zupančič. (STA) glasba - Stalno gledališče FJK Vrača se muzikal The Rocky Horror Show Na oder gledališča Rossetti se vrača muzikal The Rocky Horror Show, ki je nastal v mednarodni produkciji BB Promotion in pod strokovnim nadzorom Richarda O'Briana: angleški igralec in skladatelj si je leta 1973 zamislil posrečeno zgodbo (bil je avtor songov, besedila in glasbe), ki jo skoraj štirideset let nepretrgoma uprizarjajo po vsem svetu. Gre namreč za muzikal, ki ohranja svoj izzivalen naboj. Muzikal se kot rečeno po dveh letih ponovno vrača na tržaški oder gledališča Rossetti. Prva uprizoritev bo na sporedu nocoj ob 20.30, ponovitve pa do nedelje (vsak dan ob 20.30, v soboto tudi ob 15.30, v nedeljo pa je predvidena samo popoldanska uprizori- tev). Predstava traja nekaj več kot dve uri, vstopnice pa stanejo od 19 do 51 evrov. V vlogi glavnega junaka, tra-vestita Frank'n Furterja, bo nastopil energični Rob Fowler, v mednarodni zasedbi pa bo tudi tržaški obraz. V vlogi pripovedovalca, ki povezuje posamezne scene muzi-kala, bo namreč nastopil Umberto Bosazzi, novinar zasebne televizije Tele4. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 18. novembra, ob 20.30 / gostovanje Drame SNG Maribor s komedijo »Kar hočete« / režija: Janusz Ki-ca. Ponovitvi: v soboto, 19. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00. V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.30/ komedija Mira Gavrana v priredbi Borisa Kobala »Šoferji za vse čase« / ponovitev v soboto, 26. novembra, ob 20.30. V sredo, 23. novembra, ob 20.30 / dokumentarna drama Dušana Jelinčiča: »Kobarid '38 - Kronika atentata« / režija: Jernej Kobal. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 23. novembra, ob 20.30 / David Harrower: »Blackbird « / Režija: Lluis Pasqual / Nastopajo: Massimo Popolizio, Anna Della Rosa in Silvia Altrui. / Ponovitve: od četrtka, 24. do sobote, 26., ob 20.30 ter v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli V torek, 29. novembra, 21.0 / Corra-do Augias in Vladimiro Polchi: »Il moro di Venezia (Anatomia di un suici-dio)« / režija: Andrea Liberovici / nastopa: Luciano Roman. / Ponovitve: od 30. novembra do 3. decembra ob 21.00 in 4. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 25. novembra, ob 20.30 / Manlio Santanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Režija: Maurizio Zacc-higna / Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Maurizio Zacchi-gna, Roberta Colacino / Ponovitve: v soboto, 26. novembra, ob 20.30, v nedeljo, 27. in v torek, 29 novembra, ob 16.30, od srede, 30. novembra, do sobote, 3. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.45 / Molière: »Il borghese gentiluomo«. / Režija: Massimo Venturiello in Tosca. / Ponovitev: v torek, 22. novembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 17. novembra, ob 11.00 in ob 20.00 / Katja Hansel: »Cifra mož«. / Ponovitve: v soboto, 19. ob 20.00, in v četrtek, 24. novembra, ob 11.00 V torek, 22. novembra, ob 18.00 / Gri-gor Vitez: »Anton«. KOPER Gledališče Koper V sredo, 23. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. Ponovitve: od četrtka, 24., do sobote, 26. novembra, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana Danes, 16. novembra, ob 20.00 / Tin Vodopivec: »360 stopinj«. / Stand -up komedija«. SNG Drama Veliki oder Danes, 15. novembra, ob 11.00 / Ot- fried Preußler in Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. Danes, 15. novembra, ob 19.30 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v sredo, 16. in v četrtek, 17. novembra, ob 19.30. V petek, 18. novembra, ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani« / ponovitev v ponedeljek, 21. novembra, ob 19.30. V soboto, 19. novembra, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. V torek, 22. novembra, ob 18.00 / Vladimir Stojsavijevic: »Ljubezen in država« / ponovitve: v sredo, 23. novembra, ob 19.30, v četrtek, 24. novembra, ob 17.00, v petek, 25., v soboto, 26., v torek, 29. in v sredo, 30. novembra, ob 19.30. V soboto, 26. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec« / ponovitev v ponedeljek, 28. novembra, ob 18.00. Mala dvorana Danes, 16. novembra, ob 20.00 / Evri-pid: »Hekaba« / ponovitev: jutri, 17. novembra, ob 20.00. V sredo, 23. novembra, ob 20.00 / Kolektiv Narobov: »FM« / ponovitev v četrtek, 24. novembra ob 20.00. V petek, 25. novembra, ob 20.00 / Jean Anoulih: »Orkester« / ponovitev v soboto, 26. novembra, ob 20.00. V ponedeljek, 28. novembra, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Nežka se mo-ži«. V torek, 29. novembra, ob 20.00 / Gyorgy Spiro: »Prah« / ponovitev v sredo, 30. novembra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Jutri, 17. novembra, ob 10.30 / Bernard-Marie Koltès: »Nickel Stuff« / Ponovitve: v soboto, 19. in v nedeljo, 20. novembra, ob 19.30. V torek, 22. novembra, ob 20.00 / avtorski projekt Maruše Geymayer-Oblak: »Diva svetnica mati prasica« / ponovitev v četrtek, 24. novembra, ob 20.00. V sredo, 23. novembra, ob 19.00 / Ivan Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-janski« / režija: Vito Taufer. PRI REDITVE GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 16. novembra, ob 20.30 Muzikal v angleškem jeziku / »Richard O'Brien's Rocky Horror show« / Režija: Sam Buntrock / Ponovitve: jutri, 17. in v petek, 18. ob 20.30, v soboto, 19. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00. V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.30 / Muzikal v angleškem jeziku / Michael Featley: »Lord of the dance«. / Ponovitev: v torek, 22. novembra, ob 20.30. Gledališče Verdi V petek, 18. novembra, ob 20.30 in v soboto, 19. novembra, ob 18.00 / Koncert / Dirigent: Corrado Rovaris / nastopata orkester in zbor gledališča Verdi; solist Jacopo Francini, violončelo - skladbe Nicolaia, Rota in Brahmsa. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 20. novembra, ob 18.00 / Koncert / »In Medias Brass Quintet: Richard Kresz in Antal Endre Nagy -trobenti; Janos Benyus - rog; Robert Stürzenbaum - pozavna in Jozef Baz-sinka Jr. - tuba. GORICA Kulturni dom Gorica Jutri, 17. novembra, ob 20.30 / v okviru festivala manjšinskih ansamblov »Liet international« / koncert laponske skupine Rolffa (Norveška), hrvaške skupine Coffeeshop Company (Avstrija) in irske pevke Aofie Scott. V petek, 18. novembra, ob 20.30 / dobrodelni koncert za tržaško bolnišnico Burlo Garofolo / nastopa skupina Pink Passion. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 24. novembra, ob 20.45 / Nastopata: Laura Bortolotto - violina in Mateo Andri - klavir. V petek, 2. decembra, ob 20.45 / Nastopa: Jan Michiels - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine Jutri, 17. novembra, ob 20.45 / Cole Porter: »Can can«. / Režija: Corrado Abbati. V ponedeljek, 28. novembra, ob 20.45 / Tolzer Knabenchor / vodi: Gerhard Schmidt-Baden / Bachove skladbe. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V nedeljo, 20. novembra, ob 15.00 in ob 19.00 / »17. gala koncert Radia Ognjišče«. / Nastopajo: Ekipa Radia Ognjišče in pevci goste ob spremljavi priložnostnega ansambla / Pevci: Nu-ša Derenda, Nuška Drašček, Irena Vrčkovnik, Eva Černe, Slovenski oktet, Akademska folklorna skupina France Marolt. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. -/ _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Maku-ca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora -zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Novo krilo NG, Narodna galerija (Prešernova 24): do 27. novembra je na ogled »5. bienale vidnih sporočil & mednarodni oblikovalski dogodek«. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 16. novembra 2011 19 O NAŠEM TRENUTKU Premisliti doživete in neprebavljene zgodbe Ace Mermolja Po Berlusconijevem odstopu bosta potrebni dve odmaknjeni in tehnično podkovani analizi. Prva se bo morala lotiti vprašanja, kako in zakaj je imel Silvio Berlusconi takšen uspeh. Drugi del analize, ki ga bodo morale opraviti tudi stranke, je globlji, saj zastavlja vprašanje, kaj lahko in kaj mora storiti politika, da se ne izniči v deklo kapitala. Brez mednarodne finančne krize bi Berlusconi nemoteno zaključil svoj mandat. O Berlusconiju bi ponovil, kar sem drugje že zapisal. Leta 1994je podjetnik Silvio Berlusconi z natanko preračunanim televizijskim nastopom najavil svoj nastop v politični areni. V nedeljo je, po odstopu z mesta predsednika vlade, ponovil nastop in deloma povzel to, kar je najavil leta 1994. Berlusconijev vstop v politično areno je sledil dramatičnemu obdobju, ki je označevalo Italijo po padcu prve republike. Takrat sta po nalogu predsednika republike Scalfara prevzela krizno vlado najprej Giuliano Amato in nato Carlo Azeglio Ciampi. Kriznemu obdobju je sledil čas z nemajhnimi spremembami in obenem z neko podtalno kontinuiteto. Po razpadu strank, ki so državo vodile v povojnem času in velike opozicijske KPI, se je torej na čistini pojavil podjetnik in milijarder Berlusconi. V svojem retoričnem televizijskem nagovoru je kot srž lastnega programa obljubil liberalno revolucijo. Ni je natančno opredelil, vendar jo je prikazal kot rešitev za državo, ki ni prebolela hudih šokov in težav. Italija je resnično potrebovala spremembe v smislu liberalizacij, saj so vladne stranke prve republike zabredle v nevzdržno skrajnost. Postale so vseobsegajoče in obče prisotne, opozicijska KPI pa je morala računati na zaton komunističnih sistemov in držav. V osemdesetih letih so bile vladne stranke povsod: v bankah, v zavarovalnicah, v bolnišnicah, v gradbenem sektorju, v podjetništvu, v velikih gospodarskih koncernih itd. Ustvaril se je zlovešči spoj med gospodarstvom in politiko, ki je po svoji naravi zahteval vedno več denarja. V tem sistemu, kjer so nesporno vladali Andreotti, Forlani in Cra-xi, je italijanski državni dolg zrasel do nevzdržne meje in od tiste točke se ni nikoli več znižal, ampak je samo še rastel. Berlusconijeva liberalna revolucija je dala slutiti, da bo spreten in pragmatični podjetnik očistil državo pred prevelikimi političnimi ingerencami, osvobodil delo in zaslužke, posledično znižal davke in ustvaril boljše življenje za vse. Berlusconijevim besedam je verjela večina Italijanov, verjeli so jim podjetniki, trgovci, upokojenci, samostojni delavci, skratka, večina države. Vera je vztrajala skoraj do letošnjega poletja. Mimo vseh mednarodnih in finančnih aspektov sedanje italijanske krize pa je Berlusconi svojo revolucijo samo najavljal, a je ni izpeljal. Imel je možnosti in parlamentarne "številke", a je bil zanj usoden status zasebnega monopolista. On je lahko gradil luksuzni naselji Milan 1 in 2, on je lahko uveljavil edino uspešno in nato vse-državno zasebno in komercialno televizijo, on je podedoval očetove bančne izkušnje in zase ustvaril bliskovito in ogromno bogastvo. V politični praznini se je Vitez zbal za svoje premoženje, s katerim je imel že nekaj težav. Ohranjanje statusa monopolista pa je bil zid, ki ga Berlusconi ni nikoli prekoračil. Berlusconijeva liberalna revolucija se v dejstvih ni uresničila, ostala je napoved. Za dosego cilja bi vitez moral žrtvovati "kraljico", to je lastna podjetja in osebne interese ter se "gol" predati politiki. To ni bilo v njegovi naravi. Vedno in zmerom je najprej skrbel zase in v tej skrbi je zaustavil liberalizacijo države. Kako se je to zgodilo, bi zahtevalo daljše pisanje. V dejstvih je Berlusconijeva liberalna revolucija utrdila korporacije, velika rentna premoženja, sistem davčne utaje in končno napovedala boj italijanskemu pravnemu sistemu. Znižala pa je proizvodnjo, vrednost dela in se ni dotaknila državnega dolga. To pomeni faliment in obenem plen za mednarodno špekulacijo. Nakazal sem že drugo vprašanje. Povsem se namreč zavedam nuje, da se Italija izvleče iz sedanjih dramatičnih težav, saj ogrožajo vse državljane: vsi smo že nekaj (več ali manj) izgubili. Predčasne volitve bi na stežaj odprle vrata mednarodni špekulaciji, ki se loteva celotne Evrope in evro območja. Napadi so zrežirani, učinkoviti in pogostokrat močnejši od same politike in držav. V luči tega in v vrtincu krize le ne smemo pozabiti, da sta demokracija na enem bregu ter diktati finančnikov, bank, borznih vlagateljev in mednarodnih špekulantov na drugem dve povsem različni zadevi. Demokracija predpostavlja participacijo ogromnega števila državljanov, finance so se "zbrale" v rokah maloštevilne in globalne oligarhije. Ob tem je treba dodati sodobno anomalijo: obseg kapitala je skoraj šestkrat večji od gospodarske proizvodnje. Papirnati hribi so višji od materialnih. Do finančne diktature in nevzdržnih razlik med bogatimi in revnimi, med kapitalom in delom je prišlo v času globalizacije in ob prevladi ideološke predpostavke, da se tržišča urejajo sama. To ideologijo so zagovarjale neokonservativne ameriške, evropske in druge politike, kamor sodi tudi Berlusconi, ki se je objemal z Bushem, Putinom in Gadafijem, skratka, s prvaki neokonservativizma, oligarhije in tiranije. Resničen izhod iz svetovne krize in torej tudi italijanske, slovenske (v smislu Slovenije) in drugih bo možen, ko bo politika, državna in mednarodna, ponovno vstopila s težko nogo na tržišča. Spomnimo se, da so po finančnih polomih leta 2008 države, začenši z ZDA, veliko razpravljale o potrebi, da se regulirajo finančna tržišča in transakcije. Rezultati so bili podobni tistim, ki jih je proizvedla Berlusconije-va zadnja vlada. Posledica je očitna, vrnili smo se v leto krize, le da države nimajo več denarja, s katerim bi ponovno mašile luknje, državljani pa so že itak do dobra izžeti. Italija ima torej resnično svoje specifične probleme. V globalnih krizah, kot je današnja, je spretnost držav in njihovih vlad tudi v tem, da si znajo pomagati, pa čeprav s partizanskimi umiki in protinapadi. Nedvomno pa je problematika širša in osvetljuje kužne stranpoti globalnega kapitalizma. Politika bo morala odžagati gnile korenine, ali pa bo crknila. Za takšno ugotovitev ni potrebno biti komunist... ljubljana - Predstavili sezono 201 1/2012 V prenovljeni hiši bo opera ponovno zaživela 10. decembra Prenovljena opera bo vrata odprla decembra Po več let trajajoči in zapletov polni prenovi bo ljubljanska operno-baletna hiša vrata ponovno odprla 10. decembra. Ekipi se je s sezono 2012/13, potem ko je s tega mesta odšel Christophe Capacci, pridružil nov umetniški vodja opere Milivoj Šurbek. Včeraj so predstavili tudi program za letošnjo sezono. Da program sezone 2011/12 predstavijo šele sedaj, so se, kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal direktor SNG Opera in balet Ljubljana Mitja Bervar, odločili zato, ker so jih izkušnje iz preteklih dveh let naučile, da preprosto niso več verjeli, da bo prenova opere končana do tedaj, kot jim je bilo obljubljeno. V preteklih dveh letih pa so imeli na račun tega vrsto težav. Zdaj, kot je povedal Bervar, vsi kazalci kažejo na to, da je veliki dan za ljubljansko Opero vendarle pred vrati. Sami se nanj pripravljajo, v kolikor pa bo prišlo do težav, bodo morali vsi udeleženci v procesu prevzeti vsak svoj del odgovornosti. Tehnični pregled je bil opravljen 25. oktobra, nekatere stvari bo potrebno še popravi- v spomin - Bil je tesno povezan s primorsko preteklostjo 20. stoletja Umrl je Franc Perovšek Le malo preden je vstopil v devetdeseto leto svojega življenja - rojen 2. decembra 1922 v kraju Šmarje-Sap pri Ljubljani - je v Ljubljani umrl s primorsko preteklostjo 20. stoletja tesno povezan družbenopolitični delavec France Pero-všek. V svoji knjigi spominov Moja resnica (1995) s podnaslovom »Spominski utrinki iz delovanja po letu 1945 na Primorskem in v Ljubljani« si je na vprašanje: » čemu se kaže v mojem pisanju tolikšna nostalgija za leti mojega delovanja na Primorskem« odgovarjal: »Takratna Primorska me je vsega prevzela, saj sem tam spremljal spreminjanje družbenopolitičnega program v resničnost.« Pokojni France Perovšek se je v narodnoosvobodilno gibanje vključil kot osmošolec leta 1941. Najprej je parti-zanil je po Dolenjskem. Na pomlad leta 1943 pa je prvič prišel na Primorsko in deloval v štabih Južnoprimorskega odreda ter Gregorčičeve in Gradniko-ve brigade. Z Gregorčičevo brigado se je udeležil prvega partizanskega pohoda v Beneško Slovenijo maja in junija 1943. Potem so ga politične naloge pripeljale na Gorenjsko, januarja 1945 pa je bil znova na Primorskem. Deloval je kot sekretar Okrožnega komiteja KPS v južnoprimorskem okrožju vse do konca vojne. Krajši čas po končani vojni pa je bil v Trstu. Po podpisu beograjskega sporazuma (9. 6. 1945) ga je Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst imenoval za vodjo po-verjeništva tega odbora, ki je v z de-markacijsko črto razdeljeni Primorski, deloval v njenem jugoslovanskem delu, v Ajdovščini, v coni B. Triindvajsetlet-nemu Perovšku je bilo namenjeno opravljanje zahtevne upravne naloge, razpete med zahtevo, da se kar najbolje in naj- hitreje uresniči obnova družbenega življenja zaradi škode, ki jo je prinesla vojna na eni ter med bojem za nove državne meje Slovenije in Jugoslavije na drugi strani. S svojimi skrbno izbranimi sodelavci je France Perovšek storil vse, »da bi čim večji del Primorske, ki jo je osvobodila partizanska vojska, tudi formalno zaživel v slovenski republiki.« Ko je bilo s podpisom pariške mirovne pogodbe (10. 2. 1947) Perovško-vo poverjeništvo ukinjeno, je politične naloge opravljal v Ljubljani in v Beogradu. Od novembra 1950 je bil v Kopru, v upravnem središču cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Bil je odposlanec slovenske vlade pri Jugoslovanski vojaški upravi v coni B. Marca 1951 je bil izvoljen za poslanca republiške skupščine, zastopal je zgornjo Vipavsko dolino. Na delovnem mestu v Kopru ni dočakal podpisa londonskega sporazuma o soglasju (1954), saj je od januarja 1952 dalje deloval pri Centralnem komiteju KP Slovenije. V drugi polovici petdesetih let je vodil slovenski radio in televizijo (1956-1959), bil je član sveta ljubljanske univerze, sodeloval je pri ustanavljanju visoke politične šole v Ljubljani, pri marksističnem centru in bil močno vpet v slovensko javno življenje. Zaradi bolezni pa tudi zato, ker ni hodil vselej vštric z dnevno politiko, je bil leta 1964 upokojen. S tem pa njegovo javno delo ni končalo saj je bil , poleg drugega, med letoma 1975 in 1989 član Sveta republike pri predsedstvu slovenske republike. Svoji preteklosti se do konca življenja ni odrekel in če bi bil znova postavljen pred enako izbiro kot leta 1941, bi se brez oklevanja »odločil enako, kakor takrat«, je zapisal leta 1995. France Perovšek sodi v tisto generacijo, ki se je za sodelovanje v partizanskem boju odločila pri dvajsetih ali kako leto manj. Smrt je sedaj že krepko posegla v njih vrste. Z njihovim odhodom z vedno se neposredno končuje eno najpomembnejših obdobij slovenske zgodovine. Tudi France Perovšek ni bil prikrajšan zato, da ne bi izvedel za povsem politične in ideološke ocene o partizanskem boju, za ocene, ki se že celih dvajset let pojavljajo v slovenski javnosti. Nanje je odgovarjal z modrostjo izkušenega pričevalca o dogajanjih preteklih dni. Veliko je storil zato, da bi vsi, ki jim partizanska izkušnja predstavlja vrednost, znali trajno ohraniti razsoden spomin na čas, ko se je slovenska zgodovina prelamljala bolj kot kdajkoli. Branko Marušič ti. Ministrstvo za kulturo se v teh kriznih časih zelo trudi, da bi jim zagotovilo nujno potrebna sredstva, kar jim daje možnost, da realno razmišljajo o odprtju v decembru, je poudaril. Christophe Capacci je po Ber-varjevih besedah ljubljansko operno-baletno hišo zapustil julija letos predvsem zaradi nezavidljivega položaja, v katerem se je ta že nekaj let nahajala. Njegov naslednik Šurbek razmere v hiši dobro pozna. Kot je dejal, se sicer zaveda, da ne more delati čudežev, vendar pa najraje dela tam, kjer ga potrebujejo. Ansambel ljubljanske Opere je po njegovem prepričanju vsekakor vreden zaupanja. Že v začetku novembra je pre-miero v doživela komorna opera v treh dejanjih Didona in Enej angleškega baročnega skladatelja Henryja Purcella v koncertni izvedbi, v drugem delu so operni solisti, zbor in orkester po-ustvarili odlomke iz Mozartovih oper. V februarju bo na vrsti premiera Verdijeve opere Nabucco v osveženi režijski postavitvi nemškega režiserja Guntherja Lohseja. V njej bo po Šurb-kovih besedah v celoti nastopila domača zasedba, za zasedbo vrhunske vloge Abigaile se še dogovarjajo. Črne maske Marija Kogoja pripravljajo v sodelovanju s SNG Maribor. Premiera bo januarja prihodnje leto v SNG Maribor, kjer bo odprla Evropsko prestolnico kulture. V Ljubljani bo Črne maske v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma mogoče videti marca. Med ponovitvami napovedujejo Verdijevo Traviato, Rusalke Antonina Dvoržaka, mladinsko opero Pastir Petra Šavlija in komično opero Apo-tekar Franza Josepha Haydna. Baletni premieri bosta v sezoni 2011/12 dve. Za konec marca prihodnje leto napovedujejo premiero baleta Giselle v koreografiji, zasnovi in režiji Davida Dawsona. Zgodba bo takšna,kot jo poznamo, koreografija pa precej drugačna, je povedal umetniški vodja baleta Irek Mukhamedov. Predstavo je označil kot balet 21. stoletja. Junija bo na Kongresnem trgu premierno izveden projekt Ples poezije. Sodelovalo bo več koreografov, od mlajših, še neuveljavljenih, do priznanih imen. Osnovno izhodišče je poezija slovenskih pesnikov na temo Ljubljane. Kot je povedal Mukhame-dov, so izbiro glasbe prepustili koreo-grafom samim. Med ponovitvami med drugim napovedujejo baletni večer koreografij Pod zvezdami, baletni večer Vid-nonevidno, balet za otroke Kdo je najmočnejši na svetu, Hrestača - Božično zgodbo Petra Iljiča Čajkovskega ter balet Romeo in Julija, s katerim bodo gostovali v Italiji. (STA) 2 0 Sreda, 16. novembra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Povratne dodatne kvalifikacijske tekme Brez presenečenj: na EP Hrvati in Trapattoni Prihodnje leto na EP na Poljskem in v Ukrajini bomo videli na delu tudi hrvaškega napadalca Ivico Olica ansa Ekipe za EP NEMČIJA RUSIJA ITALIJA FRANCIJA NIZOZEMSKA GRČIJA ANGLIJA POLJSKA UKRAJINA DANSKA ŠPANIJA ŠVEDSKA HRVAŠKA ČEŠKA IRSKA PORTUGALSKA EP 20102 se bo začelo 8. junija v Varšavi finale pa bo 1. julija v Kijevu. Žreb skupin finalne faze bo 2. decembra letos. philadelphia Od Fraziera se je poslovil tudi Ali PHILADELPHIA - Legendi ameriškega boksa, Joeju Frazierju, ki je v preteklem tednu v 67. letu izgubil zadnji boj z zahrbtno boleznijo, se je v ponedeljek na žalni slovesnosti v Phila-delphii, kljub hudim težavam s parkin-sonovo boleznijo, poklonil tudi njegov največji tekmec Mohamed Ali. Med približno 4000 žalujočimi sta bili na žalni slovesnosti tudi nekdanji boksarski velikan Larry Holmes in razvpiti boksarski menedžer Don King. Z video sporočilom se je od Frazierja poslovil tudi Mike Tyson. Pozzo: »Poleti bi lahko začeli graditi stadion« VIDEM - Občinski odbor v Vidmu je skoraj soglasno odobril sklep o koncesiji zasebnikom površino stadiona Friuli, kar je odločilen korak v smeri popolne obnove stadiona, za katero se že sedem let zavzema lastnik Udi-neseja Giampaolo Pozzo. Upa, da se bodo lahko dela začela že poleti. »Zdaj bo na vrsti javni razpis in mi se bomo nanj kandidirali z upanjem, da zmagamo,« je dodal Pozzo in se zahvalil skupini, posebno pa še županu Fulviu Honsslu za razumevanje. ZAGREB/DUBLIN - Od včeraj so znana imena vseh reprezentanc, ki bodo prihodnje leto nastopile na evropskem nogometnem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini. Vstopnico so si po povratnih dodatnih kvalifikacijskih tekmah unovčile še Hrvaška, Češka, Irska in Portugalska. Hrvati, potem ko so že na prvi tekmi v Carigradu visoko premagali Turčijo s 3:0, se tudi na povratni tekmi v Zagrebu niso pustili presenetiti. Tekma se je končala brez golov, kar je lahko bilo uvod za veliko slavje v hrvaški prestolnici. Čehi pa so tudi v Podgorici z 1:0 ugnali Črno goro. Odločilni gol je dosegel Jiracek v drugem polčasu. Ze na prvi tekmi doma so slavili zmago z 2:0. Na evropskem prvenstvu bomo videli tudi selektorja Giovannija Trapattonija, ki je sinoči z Irsko izenačil 1:1 proti Estoniji. V Dublinu so gostitelji povedli z Wardom, za Estonijo pa je izenačil nekdanji nogometaš Kopra Vasiljev. BIH KO Večerna tekma: Portugalska - Bosna in Hercegovina 6:2; strelci: Ronaldo v 8. in 53., Nani v 24., Postiga v 72. in 82., Veloso v 80.; Misimovic v 41. iz 11-m in Spahic v 65. (na prvi tekmi v Zenici 0:0). nogomet - Prijateljske tekme Stojanovic ni začel s pravo nogo Slovenija je izgubila proti ZDA - Dva zadetka Tima Matavža - Italija pa je v Rimu klonila proti Urugvaju Slovenija - ZDA z 2:3 (1:3) Strelci: 0:1 Buddle (9.), 1:1 Matavž (26.), 1:2 Dempsey (41.), 1:3 Altidore (43./11 m), 2:3 Matavž (61.) Slovenija: S. Handanovic, Brečko, Šu-ler, Cesar, Jokic, Bačinovic (od 88. Lazarevic), Matic (od 46. Krhin), Ljubijankic (od 80. Peč-nik), Iličic (od 46. Birsa), Kirm (od 70. Vršič)I, Matavž (od 79. Dedic). ZDA: Howard, Cherundolo, Chandler (od 82. Williams), Goodson, Bocanegra, Beckerman (od 90. Jones), Bradley (od 90. Rogers), Johnson (od 62. Shea), Altidore, Dempsey, Buddle (od 77. Edu). LJUBLJANA - Slaviša Stojanovic ni najbolje začel kariere na selektorskem stolčku slovenske izbrane vrste. Ameriška vrsta, v kateri je Carlos Bocanegra igral 100. tekmo, mu je za debi zabila tri gole, za nameček pa bila zlasti v prvem polčasu zelo ne- varna prav iz prekinitev, visokih podaj v kazenski prostor in hitrih prehodov v napad, na kar je svoje izbrance opozarjal v zadnjem tednu. Toda v drugem polčasu so Slovenci le pokazali malce lepši obraz, iz česar bo «Slave» bržčas lahko potegnil določene smernice za naprej. Glavni krivec pri prvem golu na tekmi je bil Matic. Potem ko sta imeli uvodoma obe ekipi lepi priložnosti (Ljubijankic na slovenski z glavo, Fabian Johnson pri gostih z nogo), si je Matic v deveti minuti privoščil nepazljivost pri sprejemu žoge v bližini kazenskega prostora, kar je kaznoval Edson Buddle s strelom z 18 metrov. Po zadetku se je začetna prevlada Američanov nehala, Slovenci pa so zapretili prek Andraža Kirma in Tima Matavža v 13. in 18. minuti. V 26. je domačim uspelo izenačiti. Ljubijankic je podal v prazen prostor za obrambo ZDA, Ma- košarka - Doberdobec Simon Gergolet na tekmi Armanija Ko »Gallo« stopi na igrišče, se trese cela dvorana Šesti krog italijanske košarkarske A lige je zaznamovala zmaga ekipe Emporio Armani 7 iz Milana proti favorizirani Sieni, ki že pet let kraljuje v italijanskem prvenstvu. Tekmo si je v živo ogledal tudi štiriindvajsetletni Simon Gergolet iz Doberdoba, ki zaradi službenih razlogov stanuje v Milanu. »Vzdušje na tekmi je bilofantastično. Milanski Forum je bil nabito poln, vzdušje na tribunah je bilo enkratno,« je povedal Simon, ki se je po tekmi tudi pogovoril in fotografiral z zvezdnikom lige NBA, 208 cm visokim Danilom Gallinarijem, ki v obdobju »lockouta« ameriške lige nastopa za milansko ekipo. »Gallinarjev povratek v Milan je sprožil veliko večje navdušenje za košarko. Celotna dvorana se trese, ko »Gallo« vstopi na igrišče. Gre namreč za vrhunskega košarkarja, ki lahko sam odloči tekmo. Poleg tega je tudi izvrstna oseba, saj se je po tekmi posvetil vsakemu navijaču in z nami tudi poklepetal,« je dodal Simon, ki je opisal pravo mrzlično vzdušje, ki je vladalo v Milanu pred tem dogodkom: »Ker v nedeljo ni bilo nogometnih tekem, je bila vsa pozornost namenjena košarki. Na tribunah je bilo opaziti lepo število mladih ljudi in pa tudi veliko znanih osebnosti. Zagotovo je Gal-linari vzbudil v mestu veliko zanimanje za ta šport, menim pa, da bo ekipa lahko zmagovita, tudi ko se bo italijanski zvezdnik vrnil v ZDA,« je zaključil Simon, ki si bo jutri v živo ogledal tudi evro-ligaško tekmo med Milanom in Partizanom iz Beograda. (av) Na sliki: Simon Gergolet (levo) z Gallinarijem in prijatelji tavž je prišel do žoge in akcijo učinkovito končal. Dve minuti pozneje so Slovenci duhovito izvedli prosti strel. Iličic je podal na desno do Miša Brečka, ta je prišel do strela iz bližine, a žogo poslal mimo daljše vratni-ce. Kazen za to zapravljeno priložnost je sledila že v naslednjem napadu. Po kotu je v kazenskem prostoru najvišje skočil Dempsey in z glavo matiral Handanovica (novi kape-tan reprezentance) za ameriško vodstvo z 2:1. Že nekaj trenutkov pozneje je bilo 3:1, potem ko je Fabian Johnson padel v slovenskem kazenskem prostoru, Altidore pa je zanesljivo zadel z bele točke. Ko je Matavž le nekaj trenutkov zatem zatresel vratnico, je gol «visel» v zraku. Ta je padel v 61. minuti, ko je zaostanek znižal prav napadalec PSV iz Eindhovna. V zadnjem delu tekme so gosti bolj ali manj pazili na rezultat, medtem ko Slovencem nikakor ni več uspelo izpeljati spodobnejše akcije z izjemo prostega strela Birse v sodniškem dodatku, ko je meril malce previsoko z 20 metrov. Italija - Urugvaj 0:1 (0:1) Strelec: Fernandez v 3. min. Italija: Buffon, Maggio, Ranocchia, Chiellini, Balzaretti, De Rossi, Pirlo, Marc-hisio (Pepe), Montolivo (Matri), Osvaldo (Pazzini), Balotelli. Urugvaj: Muslera, Caceras, Lugano (Scotti), Godin, A. Pereira, M. Pereira (Coates), Perez (Eguren), Rios, Rodriguez (Gonzales), Fernandez (Alfaro), Cavani. RIM - Z golom Fernandeza v uvodnih minutah je Urugvaj presenetil italijansko izbrano vrsto, ki pa ni igrala slabo. Prandelli-jevi varovanci so sicer imeli nekaj dobrih priložnosti, ki pa jih je vratar Muslera ubranil. V drugem polčasu je italijanski selektor precej zamenjal ekipo. Poteza pa ni obrodila želenih sadov. Južnoameriško moštvo je prekinilo dolgo pozitivno serijo Italije, pri kateri je vratar Buffon sinoči nastopil 112. Več prisotnosti imata le Maldini (126) in Can-navaro (136). PETA ZMAGA - Italijanska reprezentanca U21 je na kvalifikacijski tekmi za EP 2013 z 2:0 (Gabbiadini in Paloschi) premagala Madžarsko in tako utrdila prvo mesto na lestvici. PRIJATELJSKE TEKME: Nemčija -Nizozemska 3:0, Anglija - Švedska 1:0; azijske kvalifikacije za SP: Severna Koreja - Japonska 1:0. tenis Znani skupini finala ATP LONDON - Prireditelji zaključnega teniškega turnirja v Londonu so izžrebali skupini, v katerih se bo najboljša osmerica od nedelje merila za zadnji naslov sezone. V skupini A so Srb Novak Djokovič, Britanec Andy Murray, Španec David Ferrer in Čeh Tomaš Berdych, v skupini B pa Španec Rafael Nadal, Švicar Roger Federer, Francoz Jo-Wilfried Tsonga in Američan Mardy Fish. Prvi igralec sveta Djokovič, zmagovalec treh izmed štirih turnirjev za grand slam v sezoni, se od septembra ukvarja s poškodbo hrbta in rame, zaradi česar je tudi predčasno končal pariški masters prejšnji teden. Kljub temu Djokovič upa, da bo do Londona povsem na-red. V skupini B bo največ pozornosti usmerjene v dvoboj zmagovalca OP Francije Nadala in njegovega velikega tekmeca Federerja. ODBOJKA - Združenje italijanskih prvoligašev razmišljajo o predlogu za »zamrznitev« izpadov iz moške A1-lige za tri leta. To naj bi bil gospodarski proti krizni ukrep. KOŠARKA NA VOZIČKU - V uvodnem krogu A2-lige je Castel-vecchio iz Gradišča, pri katerem igrajo trije slovenski košarkarji (Žužek, Banjac in Slapničar) premagal Parmo. Končni izid je bil 68:44. Saša Žužek iz Vižovelj, ki je tekmo začel v prvi peterki, je dosegel dve točki. Ba-njac in Slapničar pa po 10 in po 18 točk. Gradišča ekipa bo v soboto (ob 18.00 v PalaZimolu) gostil Treviso, ki je glavni kandidat za napredovanje v A1-ligo. ROKOMET - Rokometašice Krima Mercatorja so za tekmice v drugi fazi lige prvakinj dobile Budu-čnost iz Črne Gore, Oltchim Valceo iz Romunije in francoski Metz. Prve tekme bodo 4. in 5. februarja. / ŠPORT Sreda, 16. novembra 2011 21 nogomet - Kondicijski trener in fizioterapevt Krasa Matej Bombač »Težave so predvsem psihološke narave« Nogometne ekipe naših društev so, kot smo pisali v naslovnici torkove Športne priloge našega dnevnika, krepko v senci ekip v dvoranskih športih. Košarkarji Jadrana kraljujejo v državni C-ligi (tudi Bor v deželni C-ligi), odbojkarji Sloge Tabor uspešno nastopajo v državni B2-ligi. Nogometaši Krasa pa nadaljujejo z nihajočo igro. Tudi vse ostale enajsterice naših društev (z razliko od Sovodenj) doslej niso izpolnile pričakovanj. Po desetih krogih je Kras, ki letos znova meri na napredovanje v D-ligo, zbral 18 točk. Ob 23 doseženih golih navijače Krasa skrbi podatek, da je Alejnikova ekipa prejela kar 18 zadetkov. Več kot polovico žog (10) so rdeče-beli iz svoje mreže pobrali v drugem polčasu. Zakaj? Ali mogoče ni kaj v redu s fizično pripravo? »Tudi sam sem podrobno analiziral našo situacijo. Opazil sem, da smo na začetku vsake tekme zelo nezbrani. Nato le vklopimo možgane. Znova popustimo, potem ko dosežemo gol, kar pa ni v redu. Možgani morajo biti vklopljeni skozi vso tekmo. Fizično smo dobro pripravljeni, ker vedno napadamo do konca tekme in se nikoli ne zapiramo v obrambo. Krčev pri naših igralcev ni. Tudi to je dokaz, da so vsi dobro trenirani. Taka so pač dejstva. Če ne bi diktirali tempa igre skozi celo tekmo, bi bil zaskrbljen, tako pa nisem,« razmišlja 31-le-tni kondicijski trener Krasa Matej Bombač. Kaj pa ne gre? Težave so psihološke narave. Tega se trener Sergej Alejnikov dobro zaveda in posveča tem težavam na treningih veliko pozornosti. Ko vodimo, še naprej napadamo in bi radi dosegli še en gol. Obramba postane na ta način ranljiva in nasprotnik nas večkrat preseneti v protinapadih. Morali pa bi se umiriti in bolj spretno obvladati igro. Kritike letijo predvsem na račun obrambne vrste. Zunanja obrambna igralca slabo delujeta v fazi obrambe in ne pokrivata, kot bi morala. Žal ne poslušata Alejnikovih navodil. Tudi srednja branilca v nedeljo nista igrala najbolj prepričljivo. Velja, čeprav sta kakovostna igralca. Po pravici povedano še nista uigrana, saj sta se spoznala šele letos. Če se spomnite, smo pred tem ciklusom gradili ekipo kar nekaj sezon. V D-ligo smo napredovali, potem ko smo moštvo sestavljali že pred nekaj sezonami v promocijski ligi. Proces ustvarjanja homogene ekipe je namreč dolg. Treba je imeti veliko potrpljenja. Zamenjali ste tudi sistem igre. Letos smo začeli s sistemom 3-5-2 in nato spremenili sistem na 4-4-2 ali 4-3-1-2. 21 -letni branilec Krasa Nicola Barbetti, na sliki zgoraj kondicijski trener in fizioterapevt Krasa Matej Bombač kroma Alejnikov se je moral namreč prilagoditi karakteristikam določenih igralcev. Ta sistem šele uigravamo. Prepričan sem, da bomo v drugem delu dominirali. Po čem to sklepate? Treniramo štirikrat na teden. Vsi ostali pa trenirajo trikrat tedensko. Prej ali slej bo naša fizična premoč prišla na dan. Za napredovanje v D-ligo bomo odločneje pritisnili na plin januarja. V lanski sezoni smo začeli dobro in nato smo v drugem, odločilnem delu, padli v formi. Bolje je začeti slabše in nato stopnjevati formo. Trenirate štirikrat tedensko. Koliko časa pa posvečate kondiciji? Trener mi na vsakem treningu odmeri potreben čas. Veliko časa posvečamo kon-diciji. Vse skupaj bi lahko izboljšali s pomočjo nekaterih tehnoloških pripomočkov. S tem bi imel bolj natančni pregled in bi lahko bolje planiral treninge. Zdaj sem pač prepuščen nekemu naključju. Nekateri dajo vse od sebe, nekateri pa tudi špekulirajo in ne trenirajo stoodstotno. Drugače pa ne bi nikomur nič očital, saj se fantje trudijo, so vedno prisotni. Nekaj bi še dodal. Prosim. Edina negativna pripomba je teren, na katerem treniramo. V Bazovici (na pomožnem igrišču), kjer treniramo ob sredah, ni optimalen. V petkih pa večkrat treniramo le na malem igrišču v Repnu. Če bi hoteli vse skupaj izboljšati, bi morali najti bolj primerno igralno površino. V četrtkih treniramo dobro v Dolini, kjer je umetna trava. (jng) nogomet Deželni pokal: Primorec nocoj v Casarsi V četrtfinalu deželnega pokala za ekipe 1. amaterske lige bo trebenski Primorec nocoj (ob 20.30) gostoval v Casarsi della Delizia. Casarsa, ki nastopa v skupini A 1. AL, je z 18 točkami tretja na lestvici. V osmini finala so Furlani izločili Camino po izvajanju enajstmetrovk. V nedeljo pa je Ca-sarsa v gosteh premagala Bagnarolo z 2:1. Pa še sprememba na klopi: Bordin ni več trener Isontine, v skupini C 1. AL. 13 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.orgwww.skbrdina.org. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa sezonske karte v predprodaji, kajti možne so določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel.št. 348-8012454. OOZUS vabi učitelje smučanja in deskanja na snegu v petek, 18. novembra ob 19.00 na informativni večer smučarske sezone 2011/12, ki bo v gostilni Bita v Križu. Član demo teama ZUTS Slovenija Vid Baruca bo predaval o trendih v smučarski industriji (smučanje zunaj urejenih smučišč, oprema, lifestyle ...). Po končanem predavanju bo večerja (za rezervacijo pišite na oozus@yahoo.com). odbojka - Under 18 na Tržaškem Igralke Zaleta dosegle lepo zmago Virtus - Zalet 1:3 (25:11, 18:25, 22:25, 23:25) Zalet: Ghezzo 21, Kneipp 10, Pertot 13, Bembi 0, Vidoni 1, Budin 0, Malalan 1, Škerl 6, Klobas 7, Cabrelli 0, Žerjal, Deve-tak (L). Trenerka: Tania Cerne Igralke Zaleta so na zahtevnem gostovanju pri Virtusu vknjižile vse tri točke, čeprav srečanja niso začele najboljše. V prvem setu so imele največ težav v sprejemu, Virtus pa je tudi zelo dobro branil, na mreži pa je bila njegova najboljša na-padalka neustavljiva. V drugem nizu se je trenerka Cerne odločila za zamenjavo postave. Na centru sta igrali tolkačici Klo-basova in Škerlova, Zalet pa je imel tako boljši blok. Poteza se je obrestovala, naše odbojkarice so bile tudi bolj prodorne na mreži, kjer se je še posebno izkazala Carol Ghezzo, ki je bila zlasti v zadnjih dveh setih za domačinke nerešljiva uganka. Tako so si zaletovke priigrale zelo pomembno zmago, pozitivna pa je bila predvsem dobra reakcija po gladko izgubljenem uvodnem nizu. Za dober nastop zasluži pohvalo Carol Ghezzo. Vrstni red: Eurovolleyschool 9, Zalet 8, Oma in Virtus 7, Coselli 6, Breg 3, Lucchini in Olympia 1, S. Sergio 0 (Olympia in Virtus s tekmo več, Coselli s tekmo manj). UNDER14 ŽENSKE Na Goriškem Libertas Capriva - Olympia K2 Sport 0:3 (17:25,15:25, 16:25) Olympia K2 Sport: Klara Terčič, Giulia Cargnel, Veronika Winkler, Chiara Bergnach, Marta Fajt, Valentina Terpin, Katja Terčič, Valentina Kosič, Maia Mileta, Ilaria Pacori, Trener: Trener Ivan Markič Najmlajša ženska ekipa Olympie je na najlepši načina začela prvenstvo U 14 in sicer z zmago v gosteh. Čeprav so naše igralke stopile na igrišče z nekoliko treme, za nekatere je bil to krstni nastop, so se takoj zbrale in z lepo, dovršeno igro v polju gladko premagale nasprotnice. Dobro je deloval začetni udarec (servis) in tudi sprejem je bil soliden. Olympia je vodila skozi vso tekmo in zmaga ni bila nikoli v dvomu. Za lep nastop vse igralke zaslužijo pohvalo. košarka - Promocijska liga na Tržaškem Okrnjeni Sokol začel s porazom proti Don Boscu Salesiani Don Bosco - Sokol 85:75 (20:21, 44:35, 60:56) SOKOL: Guštin 1, Piccini 6, Ro-gelja 12, N. Sossi 8, Vitez 29, Doljak 14, Malalan, Košuta n.v., Semolič 4, Moscatti n.v., trener Piccini. 3 točke: Vitez 6, N. Sossi 1; SON: 20; PON: Guštin (36). Sokol je nastope v promocijski ligi začel s porazom, ki so jim ga zadali mladi igralci Don Bosca. Vseskozi so igrali pod pričakovanji, občutili pa so tudi dve pomembni odsotnosti: zaradi bolezni ni igral Budin, trener La-zarevski pa še ni dobil dovoljenja za treniranje, tako da je ekipo vodil igralec Erik Piccini. Sokol je začel solidno, tako da je prvo četrtino zaključil z rahlo prednostjo, v nadaljevanju pa je gostiteljem dopustil preveč maneverskega prostora. Don Bosco je tako pred odmorom povedel na 9 točk, kar pa je Sokol z agresivno obrambo v tretji četrtini izničil in tudi 60:61. To pa je bilo tudi vse, kar je zmogel, saj je Don Bosco v zadnjem delu dosegel kar 14 trojk in zasluženo zmagal. »Ob obrambi smo imeli nekaj težav tudi pri skokih v napadu, tako da smo dopustili nasprotnikom več v napadu. Pokazalo se je tudi, da še nismo povsem uigrani,« je po porazu pojasnil Piccini. V Sokolovih vrstah se je izkazal Alex Vitez, ki je dal kar 29 točk, dobro pa je opravil svojo nalogo tudi povratnik po dveh letih Denis Doljak. Sokol bo v drugem krogu prost, naslednjo tekmo bo igral v sredo, 23. novembra v telovadnici v Nabrežini ob 21.15. Ostali izidi: Barcolana - Muggia 58:65, CUS Trieste - Santos 80:65, Fi-rest - Virtus 33:51. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran A - Jadran B 78:54 (22:11, 43:23, 59:44) Jadran A: Škabar 7, Devetak 9, Orel 6, Ušaj 14, Daneu 16, Tulliach 4, Daneluzzo, Coloni 6, Krevatin 13, Pe-tkovsky 3. Trener: Gerjevič. SON: 13. Jadran B: Antler, Furlan 5, Daneu 9, Cettolo 12, Zidarich, Grgič, Zida-rič 28, Marelossi, Del Fabbro. Trenerja: Šušteršič in Rogelja. SON: 9. V deželnem prvenstvu U15 bosta letos nastopali dve ekipi Jadrana: starejši, letniki 1997, bi morali sicer igrati v državnem prvenstvu, vendar so morali zaradi zapletov na zvezi sprejeti nastopanje na deželni ravni. V prvem krogu je bil na vrsti ravno derbi med dvema Jadranovima ekipama, ki pa raseta skupaj. Dvakrat tedensko igralci trenirajo skupaj, dvakrat pa ločeno, s tem da imajo starejši igralci letnika 1998 še peti trening, na katerem vadijo individualno tehniko. Ekipo Jadran A sestavljajo igralci letnika 1997, ekipo Jadran B pa igralci letnika 1998 in dva starejša igralca 1997. Že v uvodnih minutah derbija je bila vidna fizična in tehnična premoč leto starejših igralcev Jadrana A, ki so že na začetku prevzeli vodstvo (maksimalno so povedli tudi s 23 točkami) in ga obdržali vse do konca. V tretji četrtini so igralci Jadrana B z nekaj dobrimi napadi in predvsem dobro obrambo zmanjšali zaostanek z 20 točk na 10, kar jim je uspelo tudi s pozorno igro pod košem. V zadnji četrtini pa je ekipa Jadrana A zaigrala spet boljše in ponovno vzpostavila začetni naskok dvajsetih točk. Vsi igralci zaslužijo pohvalo za borbenost, še posebej pa Devetak in Krevatin pri Jadranu A in Zidarič pri Jadranu B. r. baldassi Na prestižnem memorialu Zanatta Mladi slovenski košarkar iz Barkovelj, paly-maker Rafael Baldassi (letnik 1998), sicer član tržiške-ga Falconstarja (letos igra na posodo za Pall. Mon-falcone), je bil povabljen na tradicionalni mladinski memorial Andrea Zanatta, ki bo v Mestrah med novoletnimi prazniki. Rafael bo tam branil barve mladinskega moštva domačega prvoligaša Reyer, s katerim tržiški klub sodeluje, Rafaela pa ima klub iz Veneta že nekaj časa pod drobnogledom. Memorial Zanatta je eden najbolj prestižnih turnirjev za kategorijo under 14 v Italiji. Na njem bodo tudi letos nastopila mladinska moštva italijanskih prvoligašev kot so Benetton, Scavolini Pesaro, Monte-granaro, Fortitudo Bologna, Armani Milan, Siena in drugi. www.primorski.eu1 Z derbija med Jadranovima ekipama under 15 kroma naše mladinske ekipe v starejših kategorijah - Odbojkarice Brega U18 Dobra delovna skupina Igralke Brega trenirajo dvakrat na teden v Dolini, enkrat pa v Lonjerju. Na skupinski sliki je desno zgoraj trenerka Daniela Zeriali kroma TRENERJA Daniela Zeriali in Mikica Desimirovic Mladinke Brega trenirata letos Danjela Zeriali, trenerka prve stopnje in dolgoletna igralka Brega, ter Mikica Desimirovic (na sliki), trener prve stopnje, ki trenira tudi Bregovo ekipo v 1. ženski div-ziji, v trenerski vlogi pa sodeluje tudi s tržaškim klubom Libertas. »Igralke so od lanske sezone veliko napredovale, in to čisto v vseh elementih. Seveda niso vse na istem nivoju, vendar se nekatere razvijajo v dobre igralke. Nasploh so voljne dela in borbene, pa tudi zelo motivirane,« je ekipo predstavila trenerka Daniela Zeriali. Ekipa ni med najvišjimi, vendar že izvaja različne tehnične elemente v napadu, kot so prvi tempo ali žoga »fast«. Breg U18 Sara Preprost 1995 161 P Giorgia Barut 1996 164 k Irene Kalin 1996 169 c Tina Klun 1996 167 kor Nicole Novello 1996 164 k Martina Pincer 1995 165 k Nicole Pillepich 1995 170 c Valentina Amabile 1996 172 k M. Grazia Petrella 1996 168 l Alessandra Brankovic 1995 166 kor Rachele Bergamo 1996 172 P Veronica Basciano 1996 172 c Trenerja: Daniela Zeriali in Mikica Desimirovic Odbojkarski odsek Brega letos s svojo ekipo nastopa tudi med mladinkami. Ekipo U18 sestavlja dvanajst igralk letnikov 1995 in 1996: »Niso vse brežanke, pridružile so se nam igralka Kontovela in tri odbojkarice Li-bertasa, od lani pa igrata pri nas bivši igralki Bora,« pojasnjuje Daniela Zeriali, ki z Mikico Desimirovicem vodi mlade odbojkarice. Posojila so bila nujna, saj bi sicer s težavo sestavili svojo ekipo, bila pa so posledica poletnega sodelovanja, ko se je Bregova ekipa udeležila turnirja v Srbiji: »Ko smo junija odpotovali v Srbijo, smo potrebovali še nekaj igralk. Po domeni s klubi se nam je pridružila igralka Kontovela in tri igralke Libertasa, ki so se v ekipo zelo hitro vključile in se potem odločile, da bodo tudi med sezono igrale pri nas,« je obrazložila Zerialova, ki poudarja, da je nastala dobra delovna skupina. Starejše igralke letnika 1995 igrajo tudi v prvenstvu 1. divizije, prioriteta igralk letnika 1996 pa je nastopanje v mladinskem prvenstvu U16 z združeno ekipo Zalet ZKB Rdeča (vodi jo Mitija Gombač), če se tekme ne bodo prekrivale, pa bodo na razpolago tudi v članski ekipi. Brežanke so priprave na sezono začele konec avgusta, zdaj pa trenirajo dvakrat v občinski telovadnici S. Kla-biana v Dolini, enkrat tedensko pa v Lonjerju. Igralke letnika 1996, ki igrajo tud v združeni ekipi Zalet, imajo še četrti trening z ostalimi šestnajstle-tnicami. Domače tekme igra Breg v Dolini. »Ekipo smo sestavile predvsem zato, da bi mladoletne igralke igrale tudi v mladinskem prvenstvu. Nekatere bodo stalno igrale tudi v 1. diviziji, saj smo ekipo pomladili, nekatere pa bi imele v članskem prvenstvu vsekakor manj priložnosti za igranje,« pravi trenerka. Cilj ekipe je čim višja uvrstitev v prvenstvu U18. V prvenstvu nastopajo še združena ekipa Zalet, Olympia, Pall. Campi Elisi, S. Sergio, Eurovolleyschool, Lucchini, Oma in Virtus. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 16. novembra 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Ošabnost 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 9.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.35 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.00 Glasba: 54° Zecchino d'Oro (v. V. Maya, P. Insegno) 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Un marito per Cinzia (kom., ZDA, '58, r. M. Shavelson, i. C. Grant, S. Loren) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: I pilastri del-la Terra 23.30 Film: Il destino di un guer-riero (pust., Fr./Šp./ZDA, '06, r. A.D. Janez, i. V. Mortensen) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Variete: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bo-nolis) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Un amore e una vendetta 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Gledališče: Questi fantasmi (kom., r.-i. M. Ranieri, i. G. Jan-nuzzo) 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.45 Aktualno: Sottovoce 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Le Iene Show 0.00 Variete: Invincibili (v. M. Berry) 1.25 Show: Pokerlmania 2.15 Dnevnik - pregled tiska La l 6.30 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.55 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: L'ispettore Co-liandro Dnevnik 23.15 Dok.: Delitti rock (v. M. Ghini) 0.15 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 1.00 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.40 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resn. show: SOS Tata 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Alle donne piace ladro (kom., ZDA, '66, r. B. Girard, i. J. Coburn, A. Ray) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 17.30 Nan.: JAG - Avvo-cati in divisa 19.20 Aktualno: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Che - Guerriglia (biog., Fr./Šp./ZDA, '08, r. S. Soderbergh, i. B. DelToro, F. Potente) 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved, Rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: Il richiamo della foresta 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.30 Nan.: Nan.: Boris 0.00 Tg3 Linea notte, Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Crash - Contatto Impatto convi-venza ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (15. novembra 2011) Vodoravno: kapitanat, onomatika, parere, T. T., Ela, tra, Krizmancic, Na, anorak, kriminal, et, lak, nacija, R. C., Amor, Venanzio, Solun, Veselko, as, S. E., Asa, Oak; na sliki: Nikol Krizmancic. 23.50 Dok.: Delitti 0.40 Dnevnik 0.50 Aktualno: (ah)iPiroso 1.45 Aktualno: Prossi-ma fermata ^ Tele 4 12.05 Šport: Super Sea 12.55 Aktualno: Mukko Pallino 13.15 Variete: Energia e ambiente 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 15.05 Dok.: Agrisapori 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: L'ora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Prey for rock e roll (dram., r. A. Steyermark, i. G. Gershon, D. De Matteo) 22.40 Aktualno: Pagine e foto-grammi 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Gelosia (dram., It., '53, r. P. Germi, i. M. Belli, E. Crisa) (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Otr. serija: Ribič Pepe 11.05 Otr. odd.: Zlatko zakladko (pon.) 11.20 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok.: Dotik sveta, portret arhitekta Janeza Hacina 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriz-nimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 23.30 Turbulenca 17.55 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 19.30 1.30 Slovenska kronika 20.00 Film tedna: Iluzionist 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 0.05 Nad.: Usodna nesreča 1.00 Dnevnik (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 8.30 0.20 Zabavni infokanal 10.35 Dobro jutro (pon.) 13.20 19.00, 23.30 Videozid (pon.) 14.10 Dok. serija: Onkraj obzorja -Avstralija (pon.) 15.00 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 16.20 Mostovi - Hidak 16.55 Rokomet: Liga prvakov, St. Peterburg - Cimos Koper, prenos iz Sankt Peterbur-ga 18.35 City folk (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Rokomet: Liga prvakinj, Krim Mercator - Larvik, prenos iz Ljubljane (pon.) 22.15 Bleščica, oddaja o modi 22.45 Slovenska jazz scena |r Slovenija 3 6.00 9.00 Sporočamo 7.5011.50, 17.50 Kronika 8.3010.30, 12.30, 14.00 Poročila Tvs1 13.30 Prvi dnevnik TVS1 15.40 Aktualno 16.30 Na Tretjem 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žariš- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Nogomet: prijateljska tekma, Slovenija - ZDA, posnetek 16.00 Biker Explorer 16.30 Eno življenje, ena zgodba: Silvio Delbello 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Alpe Jadran 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Folkest 2011 22.15 Rokomet: Liga prvakov 23.45 Effe's Inferno 0.30 Čezmejna TV - TDD, dnevnik v slovenskem jeziku pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.30 Dopo il TG... Nel bau-le dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de La Versiliana 11.35 Dok.: Italia da scoprire 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nad.: Pola 9.10 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Žena za mojega očka (resnič. serija) 12.00 17.50 Larina izbira (nad.) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Nad.: Tereza 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Mreža (ZDA) 0.45 Nan.: Zvezde na sodišču 1.40 Nan.: Šest modelov 2.15 24UR (pon.) 3.15 Nočna panorama veriček (ris. serija) 10.10 Razred 3000 (ris. serija) 10.35 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.05 17.05 Nan.: Na kraju zločina: CSI - Miami 12.00 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serije) 12.55 Tv prodaja 13.50 Film: Ljubezen kot v filmu 15.40 10 razlogov, zakaj te sovražim (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Film: Policaj z Beverly Hillsa 2 21.55 Film: Nevidno zlo 3 - Izumrtje 23.45 Will in Grace (hum. nan.) 0.15 Film: Carlitina skrivnost 1.55 Love Tv 3.55 Nočna ptica Kanal A 7.45 Obalna straža (akc. serija) 8.30 Svet (pon.) 9.25 Tom in Jerry (ris. serija) 9.45 Ve- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posameznik in družba; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Zorko Simčič: Trije muzi-kantje ali povratek Lepe Vide, 5. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues: vloga psa v družini; 12.30 Opoldnevnik; 13.15 Volitve 2011: samopredstavitev stranke oz. liste; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 16.30 Glasbena razglednica: Openska srečanja; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2011: pogovori s predstavniki strank oz. list; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Effe's inferno. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accad-de oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima clas-sifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Fine-stra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 16. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6Vdfn nevihte veter megla Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad srednjo Evropo se zadržuje območje visokega Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega tlaka.Nad našo deželo doteka od vzhoda suh zračnega tlaka. V višinah priteka k nam od vzhoda suh zrak. Proti koncu tedna bo dotok suhega zraka ponehal in zrak. v nižjih plasteh bo postopoma bolj vlažno. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.34 Dolžina dneva 9.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.30 in zatone ob 11.31 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. V krajih z dolgotrajno meglo pa bodo pri najbolj občutljivih možne manjše težave. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.03 najvišje 16 cm, ob 7.39 najnižje 11 cm, ob 11.00 najvišje 14 cm, ob 21.18 najnižje -28 cm. Jutri: ob 5.02 najvišje 23 cm, ob 12.05 najnižje 3 cm, ob 15.15 najvišje 4 cm, ob 22.41 najnižje -31 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m.............-1 2000 m............0 1000 m............3 2500 m...........-2 1500 m............1 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^co sneg par? topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC .2/6 ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo jasno; ob morju bo pihal burin. V hribih bodo ponoči prisotne temperaturne inverzije, ki bodo omogočile nastanek megle na območju Trbiža, čez dan pa se bo megla razkrojila. Pretežno jasno bo. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla, ki se lahko ponekod zadrži večino dneva. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, v krajih z burjo do okoli 4, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo okoli 3, drugod od 5 do 9, na Primorskem okoli 14 stopinj C. O GRADEC -3/7 CELOVEC O -3/10 TOLMEČ O -2/10 TRBIŽ O -4/9 O -2/8 KRANJSKA G. i^f-i VIDEM O -2/14 O PORDENON ČEDAD O -1/13 O TRŽIČ 1/8 o KRANJ o 0/7 S. GRADEC CELJE 0/7 O MARIBOR O-3/7 PTUJ O M. SOBOTA O-4/7 O LJUBLJANA GORICA n ° N. GORICA -1/9 N. MESTO -3/7 1/13 V14 ° 1/"^ POSTOJNA „O ' ZAGREB -1/7 O (NAPOVED ZAJUTRI