10 Slovenci se že tradicionalno radi poda- mo v gore: eni zaradi rekreacije, spet drugi zaradi opazovanja lepot narave. A kjerkoli se potepamo, se moramo ob- našati spoštljivo in se hkrati zavedati tudi morebitnih nevarnosti. Mnogi bi med najmanj želena srečanja v naravi uvrstili tista s plazilci, natanč- neje s kačami, ki prebivajo tudi na viso- kih nadmorskih višinah. V visokogorju Slovenije živijo vse tri vrste strupenih kač, ki naseljujejo ozemlje naše drža- ve: modras (Vipera ammodytes), nava- dni gad (V. berus) in laški gad (V. aspis). Modrasa in navadnega gada najde- mo predvsem v visokogorju po celi dr- žavi, laškega gada pa v skrajnem zahodu države, praviloma na višje ležečih prede- V imenu ljudstva – ljudska znanost Besedilo: Primož Presetnik Foto: CC0 Public Domain lih – vendar pa so bile vse tri vrste zabe- ležene tudi pod 300 m n. m. v. Če nismo v neposredni bližini strupene ka- če, je najboljši nasvet, da se ji ne približuje- mo in je s tem namerno ne vznemirimo. Na varni razdalji počakamo, da se sama odma- kne. Če se to ne zgodi, uberemo pot, ki bo kačo varno obšla. V kolikor se kačam pre- več približamo ali če jih presenetimo, lahko v nas vidijo grožnjo in se odzovejo obramb- no. Njihov prvi odziv je vedno umik. Ugri- znejo le takrat, ko se počutijo ogrožene in se ne morejo umakniti na varno. Vse domorodne vrste kač v Sloveniji so zavarovane; prepovedano jih je vznemir- jati, loviti, zadrževati v ujetništvu, ubijati, prav tako pa ne smemo uničevati njihovih življenjskih prostorov. Za katero vrsto strupene kače gre? Vse tri vrste strupenih kač, ki živijo pri nas, spadajo v rod gadov in so si na po- gled precej podobne. Modrasa še najlaž- je ločimo od ostalih dveh vrst, saj ima na sprednjem delu gobca izrazit rožiček, ki je sestavljen iz nekaj vrst lusk. Pri la- škem in navadnem gadu rožička ni. Višje nameščene luske na konici gobca laškega gada dajejo vtis, da je ta zavihan nekoli- ko navzgor. Pri navadnem gadu ni zgornji rob gobca nikoli zavihan navzgor. Naštete vrste lahko ločimo tudi po drugih takso- nomskih znakih: barvi in barvnih vzorcih na telesu, številu telesnih lusk ter številu in nameščenosti lusk in ploščic na pileu- su (na glavi). Poudariti je še treba, da je variabilnost znotraj vrst velika. K zmedi pri določanju prispevajo nato še križanci Ob srečanju s strupeno kačo Besedilo: Leon L. Zamuda, Anamarija Žagar in Damjan Vinko Foto: Leon L. Zamuda Ilustracije: Barbara Janota Takolele, kot bi rekli nekateri Dolenjci, vsakih nekaj let se pojavi neka nova besedna zveza ali pojem, ki pomeni nekaj čisto novega, inovativnega in je sploh »oh in sploh«. Take besede prav ščegetajo v ušesih in razmišljanjih naprednih ljudi, ki bi radi predstavili nek neverjeten miselni preskok in s tem pokazali še na čilost in oceansko globino svojih misli. Morda imajo celo prav. Ko se ideja razširi, pa dobi svoje življenje in večkrat tudi izvodeni, marsikdaj tudi v mrščenje strogih (vendar korektnih) uradnic, ki v prijavnem obrazcu kakega projekta ne najdejo tega ščegetavčka. Morda si ob tem mislijo, da tem aberveznikom, pimldragonarjem in splošno gmajn opičjakom res ne moremo odobriti financiranja, ko so vendar sto let za opicami. Take nefine besede seveda obdrže zase, javno pa obrazložijo, da prijavitelji niso dosegli pravičnih in eksaktnih kriterijev ter izkazali adekvatnega poznavanja akumuliranih spoznanj in progresivnih trendov. Skozi procese šolanja (oz. še bolj po refleksu, ki ga je opisal Ivan Petrovič Pavlov) se zato uklonimo in uporabljamo te besedne zveze, če nam paše ali ne. Da bi zveneli res ekspertno, mnogi pogosto uporabljajo kar tujke – zakaj bi si vendar oteževali življenje? No, drugi pa smo bolj trmoglavi in igrivi ter uživamo v oblikovanju novih terminov (če nam že do konceptov ne seže). T. i. »citizen science« je že tak pojem, ki je sedaj »in«, pri nas sicer šele nekaj let, v tujini pa že okoli 10 let. Saj gotovo veste, kaj to praktično pomeni. Se pravi, znana oseba ti je z znanega mesta in znanega časa, sporočila informacije o nekem opažanju. Oz. še bolj po gmajn (za to ne bi dobil točk pri prijavi projekta): nekdo je videl netopirja v drevesnem duplu in ti si ves vzhičen, ker je to res redka najdba. Ko se nabere kup podobnih opažanj, se lahko iz tega sestavi celo kakšen strokoven prispevek. To se je vsaj v okviru društev delalo že od pamtiveka, vendar so se možnosti bolj usmerjenega financiranja za širjenje take mreže obveščevalcev pri nas pokazale šele pred kratkim. Tako smo bili v moji službi leta 2016 postavljeni pred izbiro, ali za prijavo projekta v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami uporabimo angleški izraz ali skujemo novega. Na spletu takrat nismo našli česa drugega kot le direkten prevod državljanska znanost. Kar seveda ne drži vode, saj opažanja lahko sporočajo tudi nedržavljani. Malo smo razmišljali, kaj pa občani – pa tudi ne bi bilo dobro. Na koncu smo se po primerjavi z ljudsko univerzo in predvsem z ljudsko povestjo (princip »strici so mi povedali«) odločili za izraz ljudska znanost. Izrazu sedaj nekateri jezikoslovci očitajo, da je preširok, ker da ta pojav ni tako množičen, in trdijo, da bi bil bolj primeren izraz ljubiteljska znanost. Pa vendar, če obstajajo ljudski godci, zakaj ne bi še ljudski znanstveniki ali proučevalci (po starem naravoslovci (minus 5 točk, preveč staroveški in znanstven izraz)). In tudi pri ljudski znanosti lahko sodelujejo vsi, ne samo ljubitelji (postavlja se vprašanje, kdo je ljubitelj), se pravi celotno ljudstvo. To ima po tretjem členu ustave v Sloveniji tudi oblast; in nenazadnje se tudi sodbe še vedno izdajajo »v imenu ljudstva«! 11 MODRAS (Vipera ammodytes) NAVADNI GAD (Vipera berus) LAŠKI GAD (Vipera aspis) Modras živi razpršeno po vsej državi z izjemo skrajnega severovzhoda, kjer vrsta dosega mejo areala. Navadni gad je razširjen predvsem po hribovitih predelih Alp in Dinaridov. Živi skoraj izključno v višjih, hladnejših legah, v nižinah pa je zelo redek. Laški gad dosega v Sloveniji vzhodno mejo areala. Pojavlja se le v skrajnem zahodnem delu države. (zemljevidi: Center za kartografijo favne in flore) med vsemi tremi vrstami, a so ti v naravi sila redki. Za zanesljivo določitev morebi- tnega križanca so sicer potrebne tudi ge- netske raziskave. Ob ugrizu strupene kače … Ostanemo karseda mirni. Če pomagamo drugi osebi, najprej poskrbimo za lastno varnost. Zastrupljenca premaknemo stran od kače oziroma to odženemo, da tudi nam ne predstavlja nevarnosti. Če je to možno, je kačo zelo priporočljivo tudi fo- tografirati ali zanesljivo identificirati, saj je lahko kasneje podatek o vrsti precej pomemben. Center za klinično toksiko- logijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani svetuje, da v kolikor potrebujemo pomoč, takoj pokli- čemo telefonsko številko za klic v sili 112. Zastrupljena oseba mora mirovati (sedeti ali ležati), saj z mirovanjem zmanjšamo prehajanje strupa z mesta ugriza v krvni obtok. S prizadete okončine odstranimo nakit ali druge predmete, ki jih oseba nosi na njej. Rano očistimo in sterilno obveže- mo, ud pa imobiliziramo (s čimerkoli, kar nam pride pod roke: vejo, pohodno pali- co …). Tako oskrbljen ud položimo nižje od srca zastrupljenca in ga po možnosti hladimo z obkladki. Čim prej poskrbimo za prevoz poškodovanca v bolnišnico. Ob ugrizu strupene kače v gorah in na nedo- stopnih predelih nam lahko pri reševanju pomagajo tudi gorski reševalci (možnost prevoza v bolnišnico s helikopterjem ali nudijo pomoč pri sestopu). Zastruplje- nec ne sme piti alkohola, prav tako se odsvetuje uporaba preveze uda nad ugri- zom (zadrževanje strupa v udu lahko pov- zroči večje lokalne poškodbe) in križnega reza na mestu ugriza, izsesavanje strupa in izžiganje rane. Kako prepoznamo ugriz strupene kače? Ob ugrizu strupene kače na koži običaj- no opazimo dve drobni ranici (lahko tu- di eno, če nas je kača ugriznila le z enim strupnikom), ki sta med seboj razmaknje- ni toliko, kolikor sta med seboj razma- knjena strupnika kače, ki nas je ugriznila (pri večjih osebkih je to več, pri manjših manj). Ugrizne pa nas lahko tudi nestru- pena kača. Ob njenem ugrizu bomo na ko- ži lahko videli niz drobnih vbodnih ranic (sledove zob) v obliki podkve. Simptomi, ki se pojavijo po ugrizu stru- pene kače: hitro napredujoča oteklina in bolečina na mestu ugriza, pomodrelost predelov kože z modro-rdečimi lisami in črtami, otekle in boleče področne be- zgavke. Na območju ugriza je čutiti mra- vljinčenje, okončina je okorela. Pozneje lahko nastopijo tudi splošni znaki, kot so slabost, bruhanje, driska, tresenje, pospešeno dihanje in hitro bitje srca. Če mesto ugriza ne zateče po približno 15- ih minutah, je najverjetneje prišlo do su- hega ugriza (ugriz, pri katerem kača ne izbrizga strupa). V kolikor obstaja dvom o ugrizu kače, ukrepamo, kot da nas je za- res ugriznila. Praviloma ugriz strupenih kač, ki prebi- vajo pri nas, ni smrtno nevaren za zdra- vo odraslo osebo, lahko je pa nevaren za otroke, starejše ali obolele ljudi, še po- sebno če se mesto ugriza nahaja na vratu ali v bližini velikih žil. A vendarle, ugrizi strupenih kač so zaradi glavnega odziva kače na srečanje z nami – umik – izjemno redki. Prispevek je nastal v okviru projekta Še smo tu! – Domorodne vrste še nismo izrinjene, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Koliko je kačjih ugrizov? Po podatkih Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana je bilo v Sloveniji v letih 1999–2008 zabeleženih 39 ugrizov kač, med njimi 18 ugri- zov neprepoznanih vrst kač, deset ugrizov gada (op. vrsta ni natančneje zapisana), sedem modrasa in štirje nestrupenih kač. V teh desetih letih je bilo torej nedvo- mljivo potrjenih ugrizov naših strupenjač v povprečju manj kot dva na leto. 79 % ugrizov se je pripetila v zahodnem delu države. Med letoma 2010 in 2018 so zaradi ugriza kač obravnavali 69 bolnikov. Tako v Sloveniji v zadnjih letih beležimo okoli deset ugrizov kač letno, smrtnega primera pa ni bilo zabeleženega že več desetletij. Ugrizi neavtohtonih kač (op. v teraristiki) so še bolj maloštevilni, na UKC beležijo le posamezne primere. 12 Kako razlikujemo med nestrupenimi in strupenimi kačami v Sloveniji? NESTRUPENE KAČE STRUPENE KAČE oblika telesa dolgo in vitko čokato in široko oblika glave ozka, vitka, nejasno ločena od telesa široka, trikotno/srčasto oblikovana, jasno ločena od telesa rep dolg, nejasno ločen od telesa kratek, jasno ločen od telesa pileus (razporeditev ploščic na glavi) sestavljen iz velikih ploščic belouška (Natrix natrix) sestavljen iz manjših ploščic (lahko je prisotnih le nekaj večjih ploščic) navadni gad (Vipera berus) ali oko meji na nadustnične ploščice da belica (Hierophis gemonensis) mačjeoka kača (Telescopus fallax) ne, lahko je ločeno z enim ali dvema nizoma ploščic laški gad (Vipera aspis) navadni gad (Vipera berus) oblika zenice na svetlobi okrogla [izjema mačjeoka kača (T. fallax)] progasti gož (Elaphe quatuorlineata) navpična in eliptična modras (Vipera ammodytes) strupniki odsotni [izjemi polstrupeni mačjeoka kača (T. fallax) in južnoevropska zrva (Malpolon monspessulanus), ki recentno v Sloveniji nista bili zabeleženi] par; nameščena v sprednjem delu zgornje čeljusti Svoja opažanja kač Slovenije lahko posredujete na http://www.bioportal.si, kjer vam lahko pomagamo tudi pri določitvi vrste oz. slednjo potrdimo.