PROIZVODNJA MAŠČOB MANJŠA KAKOR POVPRAŠEVANJE
Sedanja prodzvodnja svinjske masti je samo v manjšem delu obsežena v klavniški industriji. V zadnjih letih smo aroizvedli povprečno okrog 9.370 ton na Jeto  ali
v  letu   1951       9.001 ton
v  letu   1952      9.500 ton
v  letu   1953      6.773 ton
v   letu   1954    12.163 ton
Glavno količino pa proizvaja-
j©    proizvajalcl    samno  v   svojbh
gospodarstvih.   Fomembne  koli-
čine proizvajajo tuda samooskr-
maščob,    ali    okrog  27   gramov na  osebo in dan.
Glede na dejstvo, da imamo pri nas zelo dobre pogoje za proizvodnjoraznih oljnih sadov, in glede na to, da je pri nas potrošnja maščob pod evropskim povprečjem, in da bo le-ta rastla vzporedno s porastom življenjskega slandarda, kakor tudi glede na to, da razpolaga-mo z znatndmi zmogljivostmi za predelavo, je potreBno, da se intenzivneje lotimo proizvodnje
PROIZVODNJA SVINJSKE MASTI
bovanci v svojih gospodarstvih, to je tisti, ki koljejo kuplene pitane prašiče. Po cenitvah se proizvodnja masti v teh gospo-darstvih giblje povprečno okrog 90 tisoč ton na leto ln bo ver-Jcitno tuda v prihodnje na tej višini. Proizvodnja surovega masla in masla znaša povprečno okrog 10 tisoč ton na leto. Ce Upoštevamo tudi rastLinska olja, tedaj bi na podlagi tgga po-vprečna protzvodTija maščob. v ladnjiih nekaj letih znašala sku-paj okrog 140 tisoč ton. Da bi zadostili vsem potrebam, smo uvažali povprečno okrog 30 ti-soč tom, tako da je prebival-•tvo imelo na razpolago za svo-Jo prehrano okrog 170 tlsoč ton
oljrric. Tako bi zagotovlli za-dostne količrne surovjn za za-dostitev domačih potreb. HJsrati bi odprli perspektive za razvoj naše industrije rastlinskih olj in odstranili potrebo po uvozu maščob. Sedanji ugodni položaj, v katerem so tovarne -lja s tem, da so se zadruge angaži-rale kot organizatorji kmetijske proizvodivje, kaže, da bo s po-močjo strokovnega osebja v zadrugah proizvodnja oljnic z-natno porastla. Te oljnice niso važne samo kot surovina za tovarne olja, temveč prav la>ko tudi za kmeUjstvo kot L»ogat vir zelo pogrešane beljakovin-ske hrane v obliki stranskih proizvodov (sekancev, pogače), ki se  vračajo pridelovalcem.