Št. 16 (16.361) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no-vembrd 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od A do 17 'hra 1944 se je tiskal v tiskarni huši, od 18. septembra , "'•NCE BFVK 'iia"TP°d Vojskim pri
zc... ■ • številka. Bil je edini tiskam pu. ™	DNEVNIK v za-
5'' ;pi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190	~_________________
Internet: http/www,primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
1500 UR 0,77 EVRA
POSININA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - filiale di Trieste
SREDA, 20. JANUARJA 1999
Kdo bo potegnil krajši konec?
Vojmir Tavčar
Verjetno bo treba še nekaj dni, preden bo mogoče jasno oceniti posledice včerajšnjega dogajanja na ita-Ujanska politična ravnovesja. Torek se je zaCel kot miren dan, v ničemer različen od tistih, politično zaspanih, ki so si sledili od začetka leta, končal pa se je z dvema dogodkoma velikega dosega: Oljka je vsaj na videz strnila vrste in se dogovorila za usklajen nastop na evropskih volitvah, na kar je Francesco Cossiga odgovoril z odstopom s predsedniškega mesta UDR in z grožnjo o umiku svojih ministrov iz vlade. Ni se še dobro polegel odjek Cossigovih groženj, ko so teleprinterji odtipkali novico, da je ustavno sodišče ocenilo kot sprejemljiv referendum o volilnem zakonu (pobudniki predlagajo odpravo sedanje 25-odstotne pro-porCne kvote).
Kako se bodo nove in tokrat ostre napetosti v vladnem zavezništvu prepletale s kamnpanjo za refe-rendum, ki bo skoraj vzporedna s kampanjo za evropske volitve in ki bo nedvomno močno premešala vse figure na italijanski politični šahovnici? In kako bo na to dodatno vplivala tekma za predsedstvo republike?
Dejstvo, da je ustavno sodišCe ocenilo kot sprejemljiv referendum, je - ne glede na njegov morebitni izid - udarec za manjše stranke, ki so doslej imele znatno moc, Ce so bile jeziček na tehtnici, medtem ko predstavlja razsodba uspeh za navezo med Romanom Prodijem, Antoniom Di Pietrom in župani gibanja Stomest, ki so se za referendum in bipolarni sistem odločno zavzeh. Razsodba je nedvomno ugoden veter v jadra te naveze, vendar bi lahko spet zaostril odnose v sami Oljki, kjer sta Prodi in Marini včeraj presegla dosedanja nasprotja s kompromisom o skupnem programu strank v Oljki za evropske vohtve, vendar z ločenimi kandidatnimi listami.
Verjetno sedanje napetosti ne bodo še povzročile padca D’Alemove vlade, čeprav bo njena preosnova nujna v primeru, da UDR res umakne svoje ministre, ne pa podpore vladi. Začenja pa se spet obdobje negotovosti in tudi nestabilnosti, Ce ne bo morda sporazum o novem predsedniku republike vsaj delno nakazal nova ravnovesja, ki bi lahko zdržala vsaj do konca mandatne dobe. Tedaj bo morda bolj jasno, kdo je potegnil krajši konec.
RIM / PO KOMAJ POLDRUGEM DNEVU ZASEDANJA
Ustavni sodniki odločili za referendum o volilnem sistemu
RIM - Ustavna sodišCe je sinoči, po komaj poldrugem dnevu zasedanja, razsodilo, da predlog za referendum o volilnem sistemu ni v nasprotju z ustavnimi določili. Spomladi, najverjetneje v prvi polovici junija, se bodo morali tako italijanski volilci izreci o odpravi proporCne kvote v volilnem sistemu za volitve v poslansko zbornico.
Novico o odločitvi ustavnega sodišča so predlagatelji referenduma, od Occhetta do Di Pietra sprejeli z velikim zadovoljstvom.
Na 2. strani
Cossiga spet grozi z vladno krizo
RIM - Stranke in komponente Oljke se bodo loCeno predstavile na junijskih evropskih volitvah. V to jih silijo pro-porCni volilni sistem in hkrati znana politična razhajanja, še posebej na relaciji Romano Prodi-Antonio Di Pietro-Ljud-ska stranka. Kljub temu pa bivši predsednik repubhke Francesco Cossiga, ki je sinoči odstopil z mesta predsednika UDR, grozi, da bo danes umaknil ministre UDR iz vlade Massima D’Aleme.
Bivši državni poglavar je očitno upal, da se bodo voditelji Oljke dokončno skregali, da bodo osamili Prodija in da se bo Ljudska stranka zavzela za volilno koalicijo z UDR. To se ni zgodilo in sedaj Cossiga razočarano trdi, da je politični projekt sredine (v bistvu oživitev nekdanje KD) klavrno propadel in da mu ne preostane dragega kot umik iz ministrov iz D’Alemove vlade.
Na 2.strani
KOSOVO / MED GROŽNJAMI Z OROŽJEM IN POZIVI K POGAJANJEM
Ponavlja se scenarij izpred sporazuma s Holbrookom
BEOGRAD - Vojaški vrh Nata je vCeraj predal Miloševiču »zelo ostro opozorilo«: ah se bo prilagodil obvezam iz oktobrskega sporazuma s Holbrookom, razveljavil ukaz o izgonu šefa misije opazovalcev OVSE Walkerja in dovotil mednarodno preiskavo o pokolu v RaCku, ali pa bo deležen odgovora sile. Natova generala nista šla v Beograd na pogajanja, ampak sta Miloševiču podala ultimat. Toda Ce Washing-ton grozi z orožjem, sta OZN in Evropa sposobna le obrabljenih pozivov k diplomatski rešitvi nove krvave zaostritve na Kosovu.
Na 9. strani
Območje evra v številkah
E/tp
EVD
FRANKFURT -Evropska centralna banka je vCeraj objavila svoj prvi mesečni bilten, odkar je z uvedbo evra prevzela monetarno oblast v območju evra, in oš-tela enajst držav monetarne unije, da so lani premalo storile za zmanjšanje javnih primanjkljajev. Med pozitivnimi točkami lanskega leta pa je dober milijon delovnih mest veC kot leto prej, ugotavlja ECB, ki postavlja Italijo in Nemčijo na rep lestvice gospodarske rasti v lanskem letu.
Na 11. strani
TRST / DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Kaj z bivšim Narodnim domom?
Uvodni posegi Pavšiča, Berdona, Gabrovca in Vremca
TRST - Narodni dom je simbol, ki ga je treba spoštovati in gojiti, vprašanje pa je treba obravnavati realistično in brez nepotrebne demagogije. To je glavno sporočilo, ki je prišlo do izraza na okrogli mizi v Društvu slovenskih izobražencev, na kateri
so predsednik SKGZ Rudi Pavšič, deželni tajnik SSk Andrej Berdon ter pokrajinska svetovalca Igor Gabrovec in Vladimir Vremec posredovati mnenja o ND, o zakonski zaščiti in še o marsičem aktualnem.
Na 3.strani
Šolstvo: v Rojanu brez 1. razreda?
TRST - Na rojanski slovenski nižji srednji šoli Frana Erjavca je bil vCeraj informativni sestanek s starši ob letošnjih vpisih v prve razrede. Srečanja pa se je udeležila le ena mamica, kar postavlja pod vprašaj ustanovitev prvega razreda v prihodnjem šolskem letu. Na rojanski šoli že letos delujeta le 2. in 3. razred. Ce prvi razred ne bo ustanovljen, bo v prihodnjem šolskem letu deloval na rojanski nižji srednji šoli le tretji razred z vsega 11 dijaki.
Na 6. strani
Korak naprej za skladišče Seastock
TRST - Upravni svet Pristaniške oblasti je na včerajšnji seji odobril dovoljenje, da podjetje Seastock zasede območje nekdanje Čistilnice Aquile pri Žavljah, kjer naj bi nastalo velkio podzemsko skladišče utekočinjenega plina. Sklep ni dokončen, pac pa omogoča, da Seastock nasledi Monteshellu pri koncesiji za obmorsko skladišče.
Predsednik Pristaniške oblasti Michele Lacala-mita je naglasil, da je blagovni promet v pristanišču lani rahlo narasel kljub znatnemu padcu kontejnerskega prometa.
Na 5. strani.
Kdaj spominski park na Opčinah?
TRST - Kdaj bomo dočakali ureditev spominskega parka na openskem strelišču, kjer so pred dobrimi 57 ustrelili pet slovenskih junakov? Za dosego tega cilja se že dalj Časa zavzema openski odbor za loCeno upravljanje jusarskega premoženja, v zadnjih Časih pa se nekaj trudi tudi 11-lyjeva občinska uprava. Gre za odločilen premik?
Na 5. strani
Goran Paskaljevič in njegov Beograd
TRST - Mednarodni filmski festival Alpe Adria Cinema se je zaCel z uspešnico Gorana PaskaljeviCa Bure Baruta (Smodnišnica). V intervjuju jugoslovanski režiser, kot se sam imenuje, govori o svojem filmu in o svojem Beogradu, ki je vse bolj zavit v meglo nasilja in turobnosti. Žal filma širša italijanska publika skoraj gotovo ne bo videla.
Na 8.strani
0
/Tl ugussi
DISCOUNT
& keramične ploščice & sanitarna keramika & kopalniška oprema & vodne pipe itd.
Vse po najugodnejših cenah
Trst, ul. Fianona 13 (Valmaura) tel. 040/812224
m______________________&
RIM / USTAVNO SODIŠČE
Sodišče sprejelo referendum o volilnem sistemu
Zadovoljslvo med pobudniki, zaskrbljeni LS, Zeleni in SKP
RIM - Ustavno sodišče je včeraj razsodilo, da predlog za referendum o volilnem sistemu ni v nasprotju z ustavo. To z drugimi besedami pomeni, da referendum bo, Ce ne bo prej parlament sprejel novega volilnega zakona v skladu s predlogom referenduma. Po zakonu mora biti referendum na nedeljo med 15. aprilom in 15. junijem; vlada se bo verjetno odločila za 13. junij, kot je bil to običaj v prejšnjih primerih.
Ob novici o odločitvi ustavnega sodišča so svoje veselje izrazili predvsem predlagatelji referenduma. Med temi naj še zlasti omenimno Segnija, Occhetta in Di Pietra, ki so predstavljali ožje jedro pobudnikov. Mario Segni je nazdravil prijateljem, Occhetto pa že napoveduje novo obdobje v italijanski politiki. Prodi in Veltroni sta zadovoljna, VViller Bordon, ki se je po dolgem Času zopet oglasil, pa je dejal, da se je v pol ure v Italiji vse spremenilo.
Tudi v vrstah opozicije vlada zadovoljstvo. Fini pravi, da je to korak k dvostrankarskem sistemu, Casini je pohvalil sodnike, Ceš da je njihova odločitev neoporečna, nekoliko previdnejši pa je La Loggia (FI), ki meni, da bo treba sedaj sprejeti dober volilni zakon. Polemičen, kot sicer vedno, je bil Marco Pannella, ki je zadovoljen, da bo do referenduma prišlo, ustavne sodnika pa je napadel zaradi prejšnjih odločitev
o referendumih in dejal, da bi bilo treba z referendumom ukiniti ustavno sodišCe.
Med tistimi, ki so z odločitvijo ustavnega sodišča nezadovoljni, pa je predvsem voditelj Ljudske stranke Marini, zeleni Manconi in koordinatorka SKP Graziella Mascia, medtem ko je Giuliano Pisapia (SKP) že napovedal ustanovitev odborov za glasovanje proti referendumu.
Pobudnik tega referenduma je bil Mario Segni, ki je pobudo napovedal 28. februarja lanskega leta. Njemu se je pridružilo 46 osebnosti, politikov, pa tudi drugih, med katerimi celo bivši predsednik zveze industrijcev Ahate. Pobudo je nato podpisalo 687 tisoC polnole--tnih državljanov.
Sedaj, po odločitvi ustavnega sodišCa, je postopek za razpis referenduma stekel; zaustavi ga lahko samo morebitna odobritev zakona, s katerim bi parlament spremenil volilni sistem za poslansko zbornico, vendar v smeri predlagateljev referenduma. To pa pomeni, da bi moral tak zakon odpravih pro-porCno kvoto za volitve za poslansko zbornico.
V povojnem Času sta bila v Italiji že dva referenduma o volilnem sistemu: prvi je zadeval omejitev preferenčnih glasov na enega, drugi pa odpravo proporcne-ga sistema za volitve senata. Oba je predlagal Mario Segni in obakrat je z veliko večino zmagal »da«.
POLITIKA / SKLEP VODITELJEV LEVOSREDINSKIH STRANK
Oljka gre ločeno na volitve Cossiga grozi z vladno krizo
UDR noj bi umaknila svoje ministre - Previdnost predsednika vlade
RIM - Stranke in komponente Oljke se bodo ločeno predstavile na junijskih evropskih volitvah. V to jih silijo proporcni volilni sistem in hkrati znana politična razhajanja, še posebej na relaciji Romano Prodi-Antonio Di Pie-tro-Ljudska stranka. Tajnik levih demokratov VValter Veltroni je skušal zaman posredovati, na koncu pa se je tudi sam moral sprijazniti z nesoglasji med sredinskimi komponentami vladajoče koalicije. Oljka se predstavlja ločeno za Strasbourg, kljub temu pa bivši predsednik republike France-sco Cossiga, ki je sinoči odstopil z mesta predsednika UDR, grozi, da bo danes umaknil ministre UDR iz vlade Massima D’Aleme.
A pojdimo po vrsti. Politični vrh, ki ga je sklical bivši premier, je, kot rečeno, potrdil znana razhajanja, a v isti sapi tudi hotenja vseh komponent, da Oljka ostane subjekt na vse bolj zapletenem in protislovnem političnem prizorišču. Leva sredina ni umrla, kot bi hoteli nekateri, temveč se pripravlja na obnovitev svoje vloge, je po srečanju dejal Prodi. Sodeč po včerajšnjem vrhu se bo vsaka stranka predstavila volil-cem s svojim simbolom, v katerem bo tudi znak Oljke. Ostaja vprašanje, kaj bodo naredili Prodi, Di Pietro in župani nekaterih velikih mest, ki se zavzemajo za svojo volilno listo.
Kaj pa Cossiga? Bivši državni poglavar je očitno upal, da se bodo voditelji Oljke dokončno skregali, da bodo osamili Prodija in
da se bo Ljudska stranka zavzela za volilno koalicijo z UDR. To se ni zgodilo in sedaj Cossiga razočarano trdi, da je politični projekt sredine (v bistvu oživitev nekdanje KD) klavrno propadel in da mu ne preostane drugega kot umik ministrov iz D’Ale-move vlade.
Cossiga je enkrat že zagrozil, da bodo ministri UDR odstopih; tokrat pa je videti odločnejši, čeprav je človek, ki Čestokrat spremeni mnenje. V vsakem primeru bi Cossigova stranka tudi brez ministrov še naprej podpirala D’Alemov kabinet in to kar do naravnega izteka zakonodajne dobe leta 2001. Zdi se neverjetno, a je tako.
Ministrski predsednik vsaj včeraj ni komentiral groženj voditelja UDR, očitno da ga ne bi še dodatno razburil. D’Alema vsekakor vztraja pri stališču, da so razmere (in zdrahe) v Oljki stvar političnih tajnikov in ne vlade, ki mora biti neke vrste »super par-tes«. To pa je precej zahtevna in tvegana pot, saj bi z morebitnim odstopom UDR hočeš noCeš prišlo do vladne krize, čeprav nas je italijanska politika v povojnem času že marsikaj naučila.
Najbolj zadovoljni s sklepi Oljke so zeleni, ki menijo, da ima levosredinska koalicija, kljub vsemu, še vedno pred seboj svetlo bodočnost. Ostali, začenši z levimi demokrati, so nekoliko previdnejši, medtem ko se je Di Pietro izognil novinarjev, ker je najbrž še upal v skupno volilno listo leve sredine, ki v vsakem primeru ne preživlja dobrih časov.
Tajnik LD Veltroni je skušal posredovati med Prodijem in Marinijem (Telefoto AP)
REGGIO CALABRIA / POROTNO SODIŽCE
Udarec kalabrijski mafiji
Obtoženim mafijcem prisoditi 62 obsodb na dosmrtno ječo
REGGIO CALABRIA - Porotno sodišče v Reggio Calabrii je včeraj dosodilo kar 62 obsodb na dosmrtno ječo pripadnikom kalabrijske mafijske organizacije n’drangheta. Med obsojenimi na dosmrtno ječo so številni mafijski kolovodje. Presenetljivo pa je bilo dejstvo, da so bili sodniki zelo strogi tudi s skesanci, ki so preiskavo in proces omogočili. Vsi so bili obsojeni na 30 let zaporne kazni.
Z včerajšnjo razsodbo se je konCal proces, ki je bil poimenovan Olimpia 1 po istoimenski preiskavi. Ta preiskava je bila zgodovinskega pomena v boju proti kalabrijski mafiji. Tudi pred to preiskavo so sodniki raziskovali pojav organiziranega kriminala, z Olimpio pa so skušali dojeti pojav v celoti in ugotoviti, kako mafija vpliva na dogajanje v Kalabriji. Preiskovalci so odkri-
li, da je imela tudi kalabrijska mafija po zgledu siciljske Cose nostre telo, ki je vodilo mafijske družine in usklajevalo interese ter koordiniralo delo na posameznih področjih.
Odkrili pa so tudi tesno vez n’drang-hete z nekaterimi prevratniškimi skupinami skrajne desnice in interesno povezavo z nekaterimi deli framazon-stva.
Na osnovi izsledkov preiskave je kalabrijsko sodstvo odredilo zaplembo nepremičnin mafijcem (v skupni vrednosti 150 milijard lir).
Prvi preiskavi, ki se je včeraj končala s strogimi obsodbami, sta sledili drugi dve.
Tožilstvo je bil precej zadovoljno z razsodbo. Napovedalo pa je, da bo vložilo priziv zaradi previsokih kazni, ki so jih sodniki dosodili skesanim.
Stranke so podprli le redki
PALERMO / PROCES PROTI BIVŠEMU PREMIERU______
Tožilstvo čelno napada Andreottija
Tožilec Roberto Scarpinajo je obtožit senatorja, da je sklenit pakt za oblast z mafijo
ŠOLSTVO / ODOBREN ZAKON n
Šolska obveznost bo zdaj veljala do 15. leta
RIM - Leta 1997 je okoli 6, 5 milijona davčnih zavezancev izpolnilo davčno prijavo z obrazcem 730. Od teh jih je samo 12, 5 odstotka podpisalo prispevek za finansiranje strank. To so podatki o usmeritvah davkoplačevalčev, ki jih je poslal finančni minister Vincenzo Vi-sco poslanski komisiji za ustavna vprašanja, ki razpravlja o zakonskem predlogu za javno finansiranje politike.
Visco je dodal, da so pristojne komisije njegovega ministrstva doslej pregledale približno milijon obrazcev 740 na skupno 14 milijonov predstavljenih. Zato bodo popolnejši podatki na razpolago šele junija.
O novem predlogu za javno finansiranje strank bo zbornica razpravljala v kratkem. Točen datum bodo načelniki skupin odločil prihodnji teden.
Javni tožilec Roberto Scarpinato (telefoto Ap)
RIM - »To ni samo proces o srečanju med Andreottijem in Riino, ki med drugim dokazuje obtožencev odnos z mafijo. To je predvsem proces, ki obnavlja zabloden pakt za oblast, ki je bil povod za bolečino in smrti. Nosilno vlogo v tem scenariju pa je imel Ciuho Andreotti, ki je bil zabarikadiran v mračnih sanjah veličine, kot je zapisal Aldo Moro.« Tako je začel svoj zaključni poseg javno tožilec Roberto Scarpinato, ki skupaj s kolegom Guidom Lo Fortejem zastopa palermsko državno tožilstvo na procesu proti večkratnemu premieru.
Proces proti Giuliu Andreottiju je z včerajšnjim dnem prešel v drugo fazo. Tožilstvo je začelo z analizo dokazov in pričevanj v dveh letih in pol procesa. Uvod pa že kaže, da tožilstvo cilja na obtožbo dosmrtnega senatorja. V uvodnem de-
lu, kateremu bo sledila podropbna analiza dokazov in pričevanj, je Scarpinato že nakazal smer razmišljanja. Dejal je, da je Andreotti leta 1968, ko je Salvo Lima stopil v njegovo strujo, povečal svoj vpliv v Krščanski demokraciji. Pakt z mafijo pa se je zrušil leta 1992, ko je bil Lima ubit v palermski ulici. Bilo je to maščevanje, ker Andreotti ni uspel »omiliti« procesov proti mafijskim veljakom.
Andreotti, ki je prisostvoval uvodu javnega tožilca je kislo komentiral, da »zdi se, da je Scarpinato povsem preslišal, kar se je zgdilo v tej dvorani. Dodal je, da ne bo prisostvoval celotnemu izvajanju tožilstva, ki bo zavzelo predvidoma 35 obravnav. »Ko bi hotel poslušati tožilčevo izvajanje v celoti, bi se moral preseliti v Palermo,« se je pošalil bivši premier.
RIM - Šolska obveznost bo v Italiji odslej veljala do 15. leta. Sinoči je namreč senat dokončno odobril zakon, po katerem obdobje šolske obveznosti ne bo več obsegalo osmih, ampak devet let, s tem da ostaja nespremenjeno določilo, po katerem mora otrok v šolo pri šestem letu starosti.
Ta pomembna novost bo začela veljati v prihodnjem šolskem letu 1999-2000. Po podatkih šolskega ministrstva bo zadevala kakih 32 tisoč mladih vsako leto: toliko je namreč mladih, ki se je doslej po končani šolski obveznosti odločalo za poklice.
Sicer pa zakon izrecno določa, da je podaljšanje šolske obveznosti do 15. leta le prehodne narave. V okviru širše preobrazne italijanskega šolskega sistema naj bi jo namreč v doglednem času podaljšali do 16. in potem celo do 18. leta. Po 15. letu pa bodo mladi imeli že zdaj pravico do obiskovanja tečajev za strokovno izobraževanje.
Včeraj odobreni zakon poleg tega izrecno predvideva potrebo po usmerjanju mladih, ki končajo obvezno šolo. Za tovrstno usmerjanje namenja 324 milijard lir. Zakon predvideva tudi 15 milijard lir za raztegnitev šolske obveznosti v primeru handikapirancev.
Šolski minister Luigi Berlinguer je odobritev zakona pozdravil. Dejal je, da gre za pravi »dogodek«, saj italijanski parlament že dolgo obravnava potrebo po raztegnitvi šolske obveznosti. Zadovoljstvo so izrazili tudi predstavniki raznih strank, začenši z Giovannijem Manzinijem (LS) in Barbaro Pollastrini (LD)
AKTUALNO SOOČENJE / DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
LJUBLJANA / V 79. LETU STAROSTI
Narodni dom: tudi simbole gre obravnavati realistično
Uvodna razmišljanja Pavšiča, Berdona, Gabrovca in Vremca
Umrl skladatelj, dirigent in publicist Ciril Cvetko
Bil je direktor Opere in baleta ter Slovenske filharmonije
Udeleženci ponedeljkove debate v Društvo slovenskih izobražencev (foto KROMA)
TRST - Narodni dom je simbol, ki ga je treba spoštovati in gojiti, vprašanje pa je treba obravnavati realistično in, Ce hoCemo, brez nepotrebne demagogije. To je glavno sporočilo, ki je prišlo do izraza na ponedeljkovi okrogli mizi v Društvu slovenskih izobražencev, na kateri so predsednik SKGZ Rudi Pavšič, deželni tajnik SSk Andrej Berdon ter pokrajinska svetovalca Igor Gabrovec in Vladimir Vremec posredovali mnenja o ND, o zakonski zaščiti in še o marsičem aktualnem.
Po svoje je bilo to nadaljevanje »šokantnega« predavanja, kot ga je nekdo označil, ki ga je pred tednom dni v isti Peterlinovi dvorani imel Marko Pozzetto. Pred dokaj presenečenim občinstvom je arhitekt postavil v dvom umestnost zahteve po vrnitvi stavbe bivšega Hotela Balkan slovenski manjšini (kdo jo bo sploh vzdrževal?), zato je boljše in koristneje, da bi se vsi skupaj potrudili vsaj za dvojezični napis na njenem pročelju. In hkrati, da bi z ustrezno informativno akcijo italijanski someščani vendarle spoznali, kaj je takratna Fabianijeva mojstrovina pomenila za Slovence in za Slovane na sploh. O tem je ob uvedbi soočenja spregovoril predsednik DSI Sergij Pahor, ki je izhajal tudi iz znane polemike po izjavah tajnika LD Stelia Spadara in podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina.
Pavšič je najprej pozdravil novo vzdušje sodelovanja med Slovensko kulturno gospodarsko
zvezo in Svetom slovenskih organizacij, glede ND pa ga Čudi preostra in pretirana polemika, ki se je o tem razvila. Za manjšino je pomembnejši zaščitni zakon in SKGZ podpira izpopolnjeno varianto zakonskega predloga Dome-nica Masellija. Slovenci se o zaščiti preveč prepiramo med seboj in pozabljamo, da mora zakon odobriti parlament, kjer je za to potrebna pohtiCna in številčna večina. Pavšiča skrbijo popravki, ki jih je na Masellijev osnutek vložila Ljudska stranka in ki so vsebinsko slabši od amandmajev Severne lige. Slovenci bi se morali v tem momentu vprašati za kakšen zakon se moramo pravzaprav realistično boriti in kje je meja, do katere lahko sprejmemo tudi kompromise.
SKGZ se namerno ni vključila v polemike o
usodi ND. Simbolika je pomembna, treba pa je znati razlikovati zgodovinska obdobja in upoštevati Cas ter razmere, v katerih živimo. Pavšič je dal primer goriškega Kulturnega doma, ki dobro deluje, medtem ko je dva domova v Gorici označil kot odraz manjšinske hladne vojne. Manjšina danes z veliko težavo vzdržuje svoje domove in Ce ne bomo imeli zaščitnega zakona ne bomo imeli niti ND.
Berdon je obnovil napore slovenskih občinskih svetovalcev, da bi na pročelje ND postavili dvojezično tablo, kar se do sedaj ni zgodilo. Polemiko po njegovem ni sprožilo stališče Levih demokratov o namembnosti stavbe v Filzijevi ulici, paC pa Spadarova trditev, da je ND simbol razhajanj in razkolov. To
ni res, zahteva po vrnitvi stavbe ima tudi moCan simbolični naboj.
V stavbi, kjer je danes Visoka šola za tolmače in prevajalce, bi lahko imele po novem sedež slovenske organizacije in ustanove in, zakaj ne, tudi slovenski konzulat. V njej bi lahko uredili tudi Muzej tržaških narodnosti, ki ga Illyjeva uprava načrtuje in spodbuja. Berdon je tudi izrazil prepričanje, da se Slovenci nismo nikoli kdovekako navezali na Kulturni dom v Petronije-vi ulici in soglašal s Pavšičem, da vprašanje ND ni temeljno vprašanje našega vsakdana.
Popravki Ljudske stranke k Masellijevemu predlogu so res slabi in SSk bo pritisnila na to stranko, naj jih spremeni oziroma umakne. VeC teže pa bi imeli gotovo pritiski LD. Berdon no-
Ce zaščitnega zakona, ki bi le zakoličil sedanjo situacijo, saj manjšina potrebuje zakon, ki bi izboljšal njen današnji položaj. Masellijev osnutek je dober predlog, ki pa ga je treba nujno izboljšati.
Gabrovec ne soglaša z načinom, kako so LD predstavili javnosti problem ND, vsebinsko gledano pa se v glavnem, posebno kar zadeva zaščitni zakon, strinja z Budinovimi razmišljanji. Mladi gledajo na zadevo odmaknjeno, bolj realistično in predvsem so zazrti v bodočnost, kar mora veljati tudi za zaščitni zakon. Navedel je primer nedavne zasedbe slovenskih šol, ko so se dijaki pogajali s Pokrajino o konkretnih problemih, Časopisna polemika o ND pa jim je bila pravzaprav tuja. Manjšina ni sposobna vzdrževati sedanjih stavb, domov itd., »novi Narodni dom« naj bo odprt vsem in naj postane Dom narodov.
Vremec je povedal, da podpira Pozzettove »realistične poglede« na stvar in menil, da bi morala biti stavba bivšega ND večnamenska. Iz razprave velja omeniti zanimiv poseg Stojana Spetiča, ki je izhajal iz dejstva, da manjšina svojCas ni vključila vprašanja ND v skupni zaščitni predlog. Stvar je dozorela kasneje. Spadarove izjave je ocenil kot neprimerne in neumestne. Po njegovem bi morala stavba v Filzijevi Ul. služiti namenom Slovencev, Univerze in tržaškim ustanovam, ki spodbujajo kulturo odprtosti in sožitja.	S.T.
LJUBLJANA - Preminil je slovenski dirigent, publicist, skladatelj in pedagog Ciril Cvetko.
Rodil se je 8. januarja leta 1920 v VuCji vasi pri Ljutomeru, se šolal v Mariboru in Ljubljani, kjer je na Akademiji za glasbo leta 1943 dokončal najprej študij kompozicije, leta 1948 pa še dirigiranje. Po diplomi se je izpopolnjeval v Pragi in Parizu. Od leta 1945 je bil v Ljubljani dirigent komornega zbora Radia Slovenija, med leti 1947 in 1951 umetniški direktor Triglav-filma, med leti 1951 in 1955 pa direktor mariborske Opere in baleta. Od leta 1956 je bil Ciril Cvetko spet v Ljubljani, kjer je prevzel mesto dirigenta Opere in baleta. V letih od 1965 do 1969 je bil direktor Slovenske filharmonije, pred upokojitvijo pa še v letih od 1975-1981 umetniški direktor Opere in baleta.
Ves ta Cas se je intenzivno ukvarjal z glasbeno ustvarjalnostjo ter publicistiko. Znani so njegovi teksti Opera in njeni mojstri (1963), Pogled v glasbeno umetnost (1964), Simfonija Marjana Kozine (1983), Julij Betetto (1990), Mirko Polic (1995) in druga.
Ciril Cvetko je izhajal iz učiteljske družine, v kateri so radi muzicirali in peli. Se v Času srednjega šolanja je v Mariboru vodil 44-clanski gimnazijski orkester. V Ljubljani so nanj vplivali profesorji na glasbenem Konservatoriju, posebej profesor Slavko Osterc in Marijan Lipovšek. Z vrhunskimi evropskimi dosežki v glasbi pa se je
Cvetko seznanil med študijem in bivanjem v Parizu in Pragi.
Sredi tridesetih let, ko je ob omenjenem orkestru vodil tudi dekliški zbor, je začel harmonizi-rati. Resneje je to delo nadaljeval po diplomi iz kompozicije. Po vojni je kljub velikim obveznostim na področju dirigiranja nadaljeval s pisanjem scenske glasbe, samospevov, zborov. (STA)
VFJKje 32 tisoč priseljencev
TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je 31. decembra lani bilo prijavljenih skoraj 32 tisoC tujcev, kar predstavlja približno 3 odstotke vsega prebivalstva. 70 odstotkov priseljencev ima urejeno stanovanje in delo, njihovi otroci obiskujejo javne šole in so vpisani v vsedržavni zdravstveni in pokojninski sistem.
Podatke je včeraj posredovala deželna ustanova za priseljence Er-mi, ki je naglasila, da je Furlanija-Julijska krajina bila dolgo desetletij dežela izseljencev, danes pa sprejema priseljence, ki zapolnjujejo vrzeli stalnega demografskega upadanja, kot tudi vedno manjšega namena domačega prebivalstva, da bi opravljalo vrsto težkih ali neprijetnih del.
Največ priseljencev je iz držav nekdanje Jugoslavije, in sicer iz Srbije (16 odstotkov), s Hrvaškega (12, 6 odst), iz Slovenije (8, 6 odst.) in Bosne (3, 5 odst.), pa tudi iz Albanije (5, 7 odst.) in Romunije (2 odst.). NarašCa število Kitajcev in priseljencev iz Gane: obeh je po 1, 5 odstotka, med pomembnejšimi skupnostmi pa so tudi priseljenci iz Kolumbije, ki jih je 750. Posebno kategorijo predstavljajo ameriški vojaki letalskega oporišča pri Avianu, ki jih je 4.347 oz. 12 odstotkov vseh priseljencev. V Trstu, ugotavlja Ermi, priseljenci predstavljajo 50 odstotkov delavcev gradbenega sektorja, medtem ko so hišne pomočnice skoraj stoodstotno z ontran meje.
V Trstu je sorazmerno najveC priseljencev, in sicer 12.590, kar predstavlja 5 odstotkov vsega tržaškega prebivalstva. Največ zaposlenih v industriji pa je v videmski pokrajini, kjer je tudi najveC priseljencev redno vpisanih v občinske sezname, in sicer kar 96, 5 odstotka primerov.
TRST / GLOBE ZA MLEČNE KVOTE ŠE BURIJO DUHOVE
Rejci s traktorji pred deželno palačo
Delegacijo sprejel predsednik deželnega odbora Roberto Antonione
TRST - Globe o takoimenovanih dnik deželne vlade Roberto Antonio-mlečnih kvotah še vedno burijo duho- ne, ki jim je obljubil, da bo Dežela na-ve živinorejcev, ki so vCeraj protestira-	redila vse za rešitev tega problema,
li po vsej državi. V Furlaniji-Julijski	Antonione se je navezal na nedavno
krajini je bila osrednja protestna mani- razsodbo ustavnega sodišča, ki name-festacija pred sedežem deželnega sveta nja deželnim upravam pomembno vlo-v Trstu, kjer so živinorejci dospeli s go na področju živinoreje. Včerajšnji traktorji iz Cervignana.	protest je deloma ohromil promet v
Njihovo delegacijo je sprejel predse- središču Trsta, (foto KROMA)
r LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA MNZ
S koroških policistov spran madež
Nobenih kršitev zakona na prehodih Holmec in Vič med osamosvojitvijo
LJUBLJANA - Posebna delovna skupina, ki je preiskovala domnevne nepravilnosti v Času osamosvojitveve vojne na mejnem prehodu Holmec in Vic, je opravila svoje delo. Izsledke iz poročila so predstavili na včerajšnji novinarski konferenci ministrstva za notranje zadeve. Minister za notranje zadeve Mirko Bandelj je z gotovostjo zatrdil, da niti na MP Vic niti na MP Holmec s strani policije in Teritorialne obrambe ni bilo storjeno nobeno kaznivo dejanje, ki se je v javnosti v zadnjem Času pojavljalo kot očitek.
Minister obžaluje, da se je ta tema odprla na svetlih dogodkih nastajanja slovenske države, in izrazil željo, da jo enkrat za vselej končajo tudi zato, "ker ne more in ne bo pristajal na nobene scenarije, ki bi trdili, da vse skupaj sodi v sklop razvrednotenja osamosvojitvene vojne in osa-mosvojiteljev". Minister je tudi zavrnil, da bi prišlo do domnevnega razslojevanja v policijskih vrst, ter zatrdil, da se ob dogodkih iz leta 1991 ne bo in se niti doslej ni odločal za nobene kadrovske poteze.
Vodja delovne skupine Bojan Gričar je predstavil izsledke poročila. V zvezi s Holmecem, kjer naj bi slovenski policisti streljali na vojake JA v trenutku predaje, poročilo delovne skupine kaže, da v nobenem primem ni bilo storjeno kaznivo dejanje vojnega hudodelstva niti s strani policistov kot tudi ne Teritorialne obrambe.
Tudi v primem MP Vic, kjer naj bi policisti ropali brezcarinsko prodajalno in karavlo ter naj bi prišlo do goljufije, posebna skupina ni odkrila znakov kaznivih dejanj. Ugotovitve posebne delovne skupine bodo izročili državnemu tožilstvu, ki bo dalo končno presojo o celotni zadevi. V poročilu pa so tudi podali sum kaznivega dejanja oddajanja tajnosti in oddajanja določenih podatkov javnosti v primem Holmec in Vic zoper neznano osebo, kar bosta prav tako preučila državno tožilstvo in kriminalistična služba MNZ.
Številnim novinarjem so pokazali tudi dva videoposnetka, takratno poročilo avstrijske ORF o dogodkih na Holmcu ter izvirni posnetek Ivana Klariča, ki je bil javnosti predstavljen prvič. Ta je pomemben tudi zato, ker je bilo z njim mogoče natančno določiti časovno zaporedje takratnih dogodkov na Holmecu.
Državni podsekretar v MNZ Marko Pogorevc je zavrnil očitke o politizaciji, pa tudi navedbe, da naj bi pri zadnjih dogodkih šlo za obračun med dvema lobijema znotraj ministrstva. 'Danes sta zmagala resnica in Čast," je še pripomnil. Inšpektor Zlatko Halilovič iz UNZ Slovenj Gradec je med dragim dejal, da so pričakovali, da jih bo vrh slovenske policije zaščitil pred napadi. Se enkrat je ponovil zahteve koroških policistov z nedavnega shoda na Holmecu. (STA)
OGLEDALO

Poulični zločini in nezakonitost v belih rokavicah
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i
Ace Mermolja
Ob veliki pozornosti, ki ga dajejo nelegalnim in kriminalnim dejanjem ljudje, politiki, mediji in državne strukture, je prav, da pristavim svoje ogledalce. Polemična in hrupna debata se namreč zlahka spremeni v količino brez jasne vsebine. O nelegalnih dejanjih in kriminalu je nujno, da razmislimo tudi mi, saj Trst, Gorica in Videm niso zavarovani otoki. Prav tako je na prepihu Slovenija, ki je zemljepisno na križišču nečednih poslov. Ne smemo pozabiti, da balkanski vojni vetrovi in tudi kaotične spremembe vzhodnih držav na skoraj naraven način omogočajo nezakonite kupčije in nasilna dejanja.
Drugi razlog je v tem, da obstaja med levico in desnico različno gledanje na vzroke kriminala in torej tudi na načine, kako ga je treba zatreti. Ob razlikah se mi ne zdi pametno slepomišiti. Ni namreč slučajno, da Berlusoni zagovarja jamstva za ugledne kršilce zakona, obenem pa zahteva ni-čNo toleranco za drobni in poulični kriminal.
Ce želimo razumeti sodobni kriminal pa ne moremo ločevati dveh stopenj nezakonitih dejanj v belih rokavicah in krvavega pouličnega in metropolitanskega nasilja. Ločevati svetova je umetno in ima nedvomne »razredne« implikacije.
Obstaja torej svet, kjer je meja med zakonitimi, in nezakonitimi posli tanka in nejasna. S tem mislim na nepro-zomost podjetij, na manipulirane bilance, na prikrite denarne tranza-kcije, na korupcijo, na davčne utaje, na delo na črno itd. Gre za področja, kjer se pretakajo ogromne vsote denarja, ki nimajo kontrole. V tem bazenu je možen pretok med zakonitim in nezakonitim, ki je javnosti skrit, ali pa se ne zdi najhujše zlo. Afera »čiste roke« je odkrila nezakonite odnose med politiko in podjetji. Škandal je bil velikanski, tako da je odplavil vodilni politični razred. Ni pa naključje, da je takratni reakciji sledila protireakcija. Milanski in drugi sodniki niso brez krivde, saj ni bila modra poteza, da so se na valu popularnosti pričeli spuščati na nevarna tla politike. Nedvomno pa so Berlusconi v prvi osebi in nanj nanašajoči se lobiji sprožili protiofenzivo z namenom, da ošibijo sodstvo in postopke, ki so ciljali v poslovno podzemlje.
Podobno se je dogodilo z mafijo. Ko je posebna parlametnarna
komisija izdelala jasno analizo stikov med mafijo in oblastjo, so se sodnije na jugu Italije znašle v megli strupenih plinov. Spomnimo se na polemike glede skesancev in na manipulacijo z njimi. Očitno obstajajo močni interesi, ki otežkočajo zakoličenje meje med zakonitim in nezakonitim poslovanjem. Ni čudno, da se v Italiji podjetja, tudi največja, branijo pred prozornostjo. Zdi se, da je sprejemljiva prosta cona, kjer je kontrola države nezaželje-na in šibka. V tej luksuzni kleti lahko poslujejo posebni državljani, ki imajo drugačne dolžnosti in pravice od ostalih. Bogastvo, denar in oblast naj bi jim umili roke. Prav ta prosta cona pa je za sleherno državo skrajno strupena in nevarna.
Spominjam se, ko je v ranjki Jugoslaviji Mitja Ribičič (po spominu je bil on) izjavil, da je v Jugoslaviji korupcija del sistema in ne več deviacija. Paolo Rumiz je v svoji knjigi o balkanski vojni podal verodostojno tezo, da je v Srbiji (pa tudi na Hrvaškem) v določenem trenutku prišla na oblast sredina ljudi, ki so v Jugoslaviji opravljali nezakonite posle. Miloševič in kot kaže tudi Tudžman, sta našla v tem okolju močan vzgib za svoj pohod na oblast. V Rusiji ima mafija moč, ki je ne poznamo. Na različne načine se na Zahodu in Vzhodu plete mreža nezakonitih poslov, ki so navidezno vsega spoštovanja vredni in omogočajo pretok ogromnih količin denarja. V brezpravnih in šibkih državah so ti posli izrazitejši, v pravnih in trdnejših državah pa se na prefinjen način gibljejo na meji med zakonitostjo in nezakonitostjo. Vsekakor jim je težko priti do živega, posebno če močne družbene, politične in gospodarske sredine zagovarjajo do njih toleranco. Brez tega ozadja bi bil tudi poulični kriminal šibkejši.
Ugotovili smo, da se v Italiji (a tudi v drugih državah) politične sile in gospodarski lobiji obnašajo do pouličnega in krvavega kriminala drugače kot do področja, kjer se nezakonitost dogaja v belih rokavicah. Slogan italijanske desnice »nobene tolerance« je namenjen prostituciji, drobnemu razpečevanju mamil in metropolitanskemu nasilju. Desnica pri tem spregleda dvoje: socialni kontekst modernih velemest ter dejstvo, da je poulični kriminal vendarle vezan na luksuzno podzemlje po-
slov, kjer spretni računovodje in poznavalci zakonov premikajo meje med zakonitim in nezakonitim. Mamila, orožje, pranje denarja, prostitucija itd. potrebujejo močno zaledje, ki omogoča tržišče na drobno. Ce ločimo zadnja nadstropja svetlih nebotičnikov, ki pretakajo nečiste dobičke, od revnih metropolitanskih getov, ne bomo zadeli pravega srca kriminala. Ta se vendarle sproža sredi razpoke, ki loči socialno bedo od zlatega in bogatega življenja, ki niso vedno sad poštenega dela. Skratka, sama policija ni dovolj. Potrebni so tako socialni kot moralni posegi, ki se tičejo vseh državljanov in ne le nekaterih. Malce smešno je, da nekdo preganja tatove trgovin, sam pa izvaja tatvine v belih rokavicah, ko operira z bilancami in čudnimi posli. Ce so na ulicah prostitutke, pomeni, da obstajajo tudi odjemalci, ki niso Albanci ali »zamorci«, itd.
V kontekstu polemik glede kriminala izstopa vprašanje množične migracije ljudi iz revnega v bogati svet. Ni čudno, če kriminalne organizacije črpajo delovno silo iz reke revežev. 2e sami vstopi v bogate države so največkrat ilegalni. Nezakonite poti se nadaljujejo, ker je umazano delo za mnoge priseljence edina preživetvena možnost. Jasno je, da vseh teh tokov ne bo ustavila policija, ker je pritisk premočan. Bogati svet je ustvaril pogoje za beg prav tam, kjer so begunci doma. Nikakor ne zanikam represije proti kaznivim dejanjem. Rasizem in ksenofobija pa imata samo vojaško možnost. Od tujcev se lahko države ogradijo z nasiljem in vojsko. Druga pot je ustvarjanje nove ve-črasne in multietnične družbe, ki bo s pozitivnimi ukrepi preprečevala kopičenje ljudi v getih in v skrajni revščini. Vsekakor bi morali ljudje, ki danes demonstrirajo proti kriminalu in proti priseljencem, pomisliti, da so v policijskih in diktatorskih državah znali počistiti ulice. Tiste države pa so bile nemočne proti korupciji, nelegalnim poslom in proti neštetim malverzacijam, ker so bile le-te del sistema. Marsikatera diktatura se je sesula, ker je sama sebi izglodala temelje. Bodimo pozorni, da ne stori isto demokracija, ki se huduje nad pouličnimi zločini, sprejema pa ne-zakonistost v belih rokavicah.
VIDEM / NA RANŽIRNI POSTAJI
SEŽANA / PRIHODNJI TEDEN
Vagon s klorom iztiril, k sreči ni bilo posledic za ljudi in okolje
Večer v spomin na sociologa Danila Dolcija
Sodelovali bodo Ciril Zlobec, Marko Kravos, Aleksander Peršolja in Jolka Milič
VIDEM - Najbrž se je treba samo srečnemu naključju zahvaliti, da ni imela hujših posledic nesreča, ki se je pripetila v noči od sobote na nedeljo na videmski ranžirni železniški postaji. Zaradi človeške napake (ni bilo pa še ugotovljeno, kdo jo je zagrešil) je iztiril vagon- cisterna z 20 tonami utekočinjenega klora. K sreči je cisterna zdržala in tako se je vse izteklo brez posledic.
Vagon-cisterna, ki je bil priklopljen na rep vlaka je iztiril, ker so se vanj zaleteli drugi vagoni. Po oceni izvedencev bi lahko v tej fazi eden od vagon-bov prebil cisterno (kljub temu da ima 20 mm debelo kovinsko oblogo) in strupena tekočina bi bila lahko začela uhajati. V takem primeru bi posledice lahko bile res katastrofalne.
Včeraj so si iztirjen vagon ogledali izvedenci gasilcev, videmske občinske uprave železnic in podjetij Enichem in Caffaro, ki sta lastnici vagona. Cisterno bodo spet postavili na tur jutri zjutraj. Kaže, da ne bo potrebnih posebnih varnostnih ukrepov in da reševanje iztirjenega vagona ne bo posebej zahtevno. Morda bodo samo začasno prekinili promet na cesti, ki je vzporedna železniškemu tiru.
SEŽANA - Ljudska univerza in kulturni center Srečka Kosovela pripravljata v januarju kar dve skupni predstavi. 2e ta četrtek, 21. januarja, bodo ob 18. uri v sežanskem kulturnem domu odprli razstavo fotografij društva ljubiteljev fotografije iz Krškega. Razstava nosi naslov Kostanjevica na Krki. V kulturnem programu pa bo sodeloval ženski pevski zbor kmečkih žena pod Gorjanci. V petek, 29. januarja, pa bo ob 18. uri v veliki dvorani občine Sežana spominski večer na italijanskega pisatelja, pesnika, publicista, sociologa in družbenega delavca Danila Dolcija, ki je bil rojen 1924 leta v Sežani in je
Ponatis Magajnovih žalostnih zgodb
VREMSKI BRITOF -Sežanska založba Zbrin-ca prireja v petek, 5. februarja, ob 17. uri v osnovni šoli v Vremskem Britofu predstavitev ponatisa knjige vremskega pisatelja, novinarja in kmeta Franceta Magajne z naslovom »Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih«. Prvi po-
natis knjige, ki je bogatejša za risbe Srečka Sre-bota (prva izdaja jih ni imela), bo predstavil direktor domače založbe David Terčon. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci divaške OS. Gre za knjigo, za katero lahko rečemo, da se je vgnezdila v duše bralcev s Krasa. Prav bralci
so želeli, da bi ta knjiga po šestinštiridesetih letih zopet izšla, saj jo v prodaji ni bilo mogoče nikjer v#č najti. Na predstavitvi bo mogoče knjigo tudi kupiti. Kmalu pa bo predstavitev že šeste številke zbornika Kraški koledar za letošnje leto, ki ga izdaja založba Zbrinca. (o.k.)
pred letom dni umrl v Trappetu (Palermo) v Italiji. Spomin na tega velikega kulturnega delavca, katerega mati je bila Slovenka, doma iz Sežane, bodo osvetlili akademik, pesnik in prevajalec Ciril Zlobec, pesnika Marko Kravos in Aleksander Peršolja ter- pubh-cistka in prevajalka Jolka Milič.
Danilo Dolci je namreč leta 1980 sodeloval na prvem večeru slovenske poezije (pozneje se je ta prireditev preimenovala v srednjeevropsko Uteramo srečanje Vilenica) v jami Vile-nica skupaj z Markom Kravosom, Cirilom Zlobcem in Aleksandrom Peršoljo, Dolcijev sin pa je recitatorje sprejel z igranjem na flavto. Danilo Dolci pa je z mlado skandinavsko ženo in dvema otrokoma bil tudi naslednje leto gost sežanske občine. O Dolciju, ki je bil zaradi svojega vztrajnega boja proti mafiji večkrat predlagan za Nobelovo nagrado za mir, a je ni nikoli dobil, in katerega dela so bila prevedena v dvajset jezikov, je med drugim pisala sežanska publicistka Jolka Milič v Kraškem koledarju 1998. (o.k.)
PISMA UREDNIŠTVU
Biti Slovenec in zaveden pomeni molčati?
Deset let živim na Opčinah, poročena sem s poštenim in zavednim zamejskim Slovencem, kateremu sem rodila štiri otroke. Na Opčine sem se primožila iz matične Slovenije. Z možem vzgajava najine otroke v slovenskem jeziku in v zavednosti do slovenske kultme. Po desetih letih trdega dela sva si ustvarila svoj dom, presrečna in ponosna predsvem zato, ker sva ga zgradila v korenini openskega slovenstva, to je v stari vasi na Opčinah. Po nekaj mesecih življenja v našem novem domu in po vsem doživetem, kar se dogaja v stari vasi, pa čutim potrebo po tem, da javno in čiste vesti izjavim, da me je sram. Sram me je, ker živim v okolju, kjer nekateri Slovenci Slovenstvo zamenjujejo s pravico jemanja dostojnosti drugim. Kaj hočem s tem povedati?
V petkovi izdaji Primorskega dnevnika (dne 15.01.1999) smo veliko število, v starem delu vasi živečih slovenskih in italijanskih družin apelirali na nekatere ustanove, naj nam pomagajo rešiti nevzdržno situacijo v kateri živimo. Opisali smo vse nevšečnosti, ki jih doživljamo vsak dan od jutra do večera, pa tudi ponoči. Zbrali smo naše podpise in prosili naokrog po vasi, da nam v znak solidarnosti prispevajo podpis tudi tisti, ki našo staro vas obiskujejo. V ničemer nismo lagali, ničesar si nismo izmislili. Izrazih smo samo naše vsakdanje težave in apel po pravici do dostojnega življenja. Nesmiselno je bilo ovinkariti - povečan obseg dela trgovine jestvin je vzrok vseh nevšečnosti, ki so prisotne v tem delu vasi podnevi. Zaradi zadruge smo vsi tukaj živeči preplavljeni z avtomobili, smogom, umazanijo, ropotanjem z vozički. Predsednica zadruge nam je naslednji dan v Primorskem dnevniku odgovorila, da si prizadevajo omiliti težave: poskrbeli bodo za dodatne parkirne prostore! Z malo sreče pa lahko upamo celo na to, da bodo v bodočnosti tujci, ki nam lulajo po ulici, medtem ko njihove žene čakajo na vrsto v zadrugi, pravočasno pritekli do bodočega tramvajskega stranišča! In še zadnje lepo kar je zelenega v vasi - Mrčev dol, imajo
namen spremeniti v parkirišče! (odgovor gospoda Sosiča)
Pa če se bo polovica Opencev pred mano na cesti obračala v stran in trdila, da sem izdajalka, vztrajam pri svojem prepričanju, da je nakupovalni prostor v zadrugi že sedaj absolutno premajhen glede na množice ljudi, ki v njem kupujejo. Ljudje se prerivajo, hodijo drug po drugem, vsi so živčni, in nezadovoljni. Vztrajanje odbora zadruge pri sedanjem načinu trgovanja je popolnoma neprimerno glede na prostor v katerem trgujejo in glede na okolje v katerem trgujejo; nihče ne zahteva, da se mora zadruga preseliti! Spremenite način trgovanja, prilagodite se vašim prostorskim zmožnostim, pa bodo izginile vse težave tudi v okolici zadruge - volk bo sit in koza cela! In Mrčev dol bo naprej zelenel!
Vsi tukaj živeči spoštujemo zgodovino zadruge, spoštujemo naporno delo gospoda Alojza, odbora in ostalih delavcev, vendar pa nas tukaj živečih nihče od njih ne spoštuje. Tudi mi smo delavci, ki se borimo za naš vsakdanji kruh, med nami so stari in mladi vaščani, Italijani in Slovenci in tudi mi smo morali trdo garati za naše domove! Oddahnemo si lahko od te norišnice smoga, ropotanja... pred našimi domovi le v ponedeljek in sredo popoldan, v tolažbo nam je tudi nedelja. Samo takrat namreč tudi Brdina, Alpinska in ostale bližnje ulice postanejo spoštljivo zamejske, spoštljivo slovenske in lepe, takrat se vsi tukaj živeči počutimo dostojno in neogolju-fano! Ali je to res tako težko dojeti?
In sedaj še nekaj besed o Pubu. Strinjam se, da mladi potrebujejo prostore kot so pubi, vendar aktivnosti, ki opravljajo svoje delo ponoči, ne morejo živeti v sožitju z vaško okolico! Blagor tistim, ki lahko ponočujejo in razgrajajo do zgodnjih jutranjih ur! Naj jim bo sladek dopoldanski spanec! Mi tukaj živeči in naši otroci pa moramo hoditi zjutraj na delo in v šolo neprespani! Tudi v tem primeru gre za napako članov in uprave društva, ki so prostore društvene vaške gostilne dali v najem pubu, brez, da bi pred tem pomislili koliko škode bodo s tem povzročili vaščanom! Seveda je naša dolžnost tudi v tem primeru molčati, ker če ne, smo spet
izdajalci! Kaj pa tukaj živeči Italijani?! So hudobe, ki iz političnih razlogov hočejo zrušiti vse, kar je slovenskega??? O ne, v tej zgodbi ni ne izdajalcev, ne politike, je samo apel po pravici do dostojnega življenja!
Tako. Izlila sem vso gorčino mojega mišljenja, vendar bolečina ostaja. Ostaja pa tudi ponos! Ponosna sem, ker nisem molčala in še v naprej se bom z ostalimi tukaj živečimi družinami borila za naš lepši jutri!
S spoštovanjem
Dr. Stanka Korošec Malalan
Žaljivi protislovenski napisi v avtobusu 39
Od malega so me vzgajah v spoštovanju bližnjega. Skušah so mi vcepiti strpnost do sočloveka in ljudi, ki pripadajo drugim kulturam, ki govorijo drugačen jezik in so drugačnih političnih ali verskih prepričanj. Tega sem se skušala tudi vedno držati, zato bi je bilo tudi hudo, kadar je kdo kršil ta načela. Zal smo bili kot narodnostna in jezikovna manjšina na Tržaškem v preteklosti prevečkrat tarča najrazličnejših žalitev. Protislovenskih zaničljivih napisov sem bila kot marsikdo med nami sita do grla. V zadnjih letih se je splošno vzdušje na Tržaškem v narodnostnem pogledu precej izboljšalo in to je v meni utdilo upanje, da smo vendarle premostili stare gneve in sovraštva in da bodo zlasti mlajši rodovi krenih po novi poti strpnosti in tvornega sožitja. Zal pa v resnici še vedno ni tako. Še vedno je preveč ust in rok, ki vsevprek blatijo vse, kar je slovenskega.
Zadnji takšen primer sem doživela kar na avtobusu št. 39, s katerim sem se kot po navadi peljala domov. Vsi zadnji sedeži so bili popacani z najbolj gnusnimi in ščuvajočimi napisi, pri čemer je bila beseda »s’ciavo« najbolj mila. Najbž so jih kmalu odstranili, ker so bili napisani s kredo, vendar nespodobno in žaljivo dejanje ostaja in meče silno neprijetno senco na odnose med ljudmi različnih jezikov. To me tudi utrjuje v prepričanju, da bo potrebno še veliko truda in naporov s strani vseh ljudi dobre volje, da bo ta sistem anonimnega žaljenja vendarle prej ah slej prenehal.
Sledi podpis
AKTUALNO / VPRAŠANJE PRISELJEVANJA
NAŠI KRAJI / OBSOJENCI 2. TR2AŽKEGA PROCESA SE BREZ DOSTOJNEGA OBELEŽJA
Svet in skupščina o centru pri Banih
Bellonijevo stališče in lllyjev intervju
Kdaj spominski paik na openskem strelišču?
Načrti občinske uprave - Prizadevanja jusarjev
Vprašanje centra za ilegalne pribežnike pri Banih bo jutri v ospredju seje vzhodnokraškega rajonskega sveta. Sam tržaški župan Riccardo Illy je posredoval pri predsedniku sveta Albinu SosiCu, da bi imel jasno stališče demokratično izvoljenih predstavnikov mimo bolj ali manj organiziranih oblik protesta krajevnega prebivalstva, h kateremu pristopajo tudi zainteresirane politične sile.
V tak sklop nedvomno sodi včerajšnji poseg tajnika tržaške Severne lige Fabrizia Bellomija. Za ligaškega prvaka bi bilo treba rešiti vprašanje »invazije« priseljencev s streljanjem na gumenjake, s katerimi kriminalne organizacije peljejo begunce iz Albanije v Italijo, posamezni državljani pa bi se morali oborožiti, da bi bili tako kos navalu priseljenih kriminalcev, kot naj bi svetoval eden od policistov, ki so v petek spremljali obisk podtajnika za notranje zadeve Sinisija. Glede centra za nelegalne pribežnike v pričakovanju izgona iz Italije, ki naj bi ga uredili v vojašnici pri Banih, pa Bel-loni izraža popolno nasprotovanje in meni, da so Zupanu Illyju bolj pri srcu zahteve rimskih oblasti kot pa interes krajevnega prebivalstva.
Illy pa je v intervjuju z milanskim Corriere della sera naglasil, da po eni strani ne sme biti veC nobene tolerance do nelegalnih pribežnikov, ki kršijo zakone, in jih je treba brez nadaljnega izgnati iz države; glede takega ostrega
pristopa se Illy sklicuje na zgled newyorškega župana Giulianija. Po drugi strani pa je za Illyja treba jasno ločevati tiste priseljence, ki išCejo delo in so v bistvu delovni resurz za skupnost, in do teh je treba izvajati resno politiko sprejemanja in podpore. Glede vloge, ki jo milanski župan Albertini zagovarja o nekakšnih županih-šerifih, pa Illy ugotavlja, da je ravno Al-bertinijeva politična stran, t.j. desna sredina onemogočila proces reforme ustave v federalistično smer, kar bi bilo neobhodno potrebno za regionalizacijo odgovora na kriminalne dejavnosti, pa naj jih zakrivijo priseljeni ali domači kriminalci.
Po jutrišnji seji rajonskega sveta vlada veliko pričakovanje tudi za poju-trišnjo javno srečanje, ki bo ob 18. uri v openskem Prosvetnem domu na pobudo banovske skupnosti in Odbora za zaščito OpCin.
FOTONATECAJ
Kulturni krožek Ob pečini - La Rupe prireja tečaj fotografije, ki bo potekal v Domu Brdina na OpCjnah in se bo pričel v ponedeljek, 1. februarja. O tehniki posnetkov, razvijanju in drugih praktičnih in teoricnih aspektih fotografije bosta predavala dva znana profesionalna fotografa. Za informacije in vpis tel. 040 397918.
Na spominski svečanosti ob 57-letnici ustrelitve Finka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana IvanCiCa, Simona Kosa in Ivana Vadnala, ki je bila minulega 13. decembra na OpCinah, se je spet pojavilo vprašanje, kdaj bodo vsaj tisti del openskega strelišča, kjer so bili obsojenci na 2. tržaškem procesu usmrčeni, preuredili v spominski park. Gre za vprašanje, ki ima resnici na ljubo za seboj že dolgo in nie kaj Častitljivo zgodovino, katero bi bilo vredno in poučno podrobneje raziskati in opisati. A mi bomo skušali v nadaljnjem samo nekoliko pogledati, kako je danes z njegovim reševanjem.
Najprej naj povemo, da
so italijanske vojaške oblasti zgradile opensko strelišče v začetku tridesetih let, in sicer delno na zasebnem zemljišču (14 tisoč kvadratnih metrov), ki so ga razlastile, večji del pa na površinah openske srenje (22 tisoč kvadratnih metrov), ki je še danes nanje vknjižena. Objekt ima že dalj časa v koncesiji Italijanska strelska zveza (UITS). Pristavimo naj, da se kraj ustrelitve petih slovenskih junakov z obeležjem vred nahaja na zasebnem delu zemljišča.
Tržaški občinski svet je v zadnji varianti splošnega regulacijskega naCrta določil, naj bi območje strelišča razširili, tako da bi lahko na njem zgradili nov poligon v skladu z olimpijskimi standardi, kraj ustrelitve petih slovenskih junakov pa naj bi preuredili v spominski park.
Omenjena določila tržaškega občinskega regulacijskega naCrta so do danes ostala le programska obveza. Sicer pa se z njimi marsikdo ni strinjal. Med tistimi, ki so imeti in še imajo pomisleke do njih, je tudi openski odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, ki ima pravico do upravljanja dobršnega dela zemljišč openskega strelišča. Pristaviti namreč velja, da že omenjenih 22 tisoC kvadratnih metrov površin niso le last openske srenje (»La Comune de Optschina«), ampak da so podvržene tudi jusu (užit-ninskim pravicam krajevne skupnosti), za katerega po italijanski zakonodaji skrbi prav omenjeni odbor za loCeno upravljanje jusar-
skega premoženja. Povrh so jusarske tudi površine, na katerih nameravajo razširiti strelišče.
Vse to je bilo treba pojasniti, ker si openski jusarski odbor vsaj od leta 1986 prizadeva, da bi mu bile po eni strani priznane pravice do dejanskega upravljanja omenjenega zemljišča, po drugi strani pa tudi za ureditev spominskega parka. V ta namen je večkrat predlagal sporazum bodisi Ministrstvu za obrambo, ki je formalen lastnik strelišča, bodisi Italijanski strelski zvezi, ki strelišče dejansko uporablja. A vsi predlogi so biti kot bob ob steno. Zato se je jusarski odbor leta 1990 odločil, da toži ministrstvo in strelsko zvezo, in sicer zato, ker ne plačata najemnino za uporabo jusarskega zemljišča.
Tržaško civilno sodišče je 6. marca razsodilo, da openski jusarski odbor nima pravice zahtevati plačila najemnine, ker da ni lastnik zemljišča. SodišCe je dalo razumeti, da naj bi bila za to pristojna tržaška občina, vendar je to zelo vprašljivo, saj je na omenjeno zemljišče vkljižena »la Comune de Optschina« openska srenja - in ne tržaška občina. Zanimivo vsekakor je, da je sodišče odredilo, naj sodne stroške krijejo vse prizadete strani, s Čimer je vsaj indirektno priznalo, da stališče openskega jusarskega odbora le ni povsem neutemeljeno. In openski jusarski odbor dejansko nima namena odnehati. Po eni strani je ministrstvo in strelsko zvezo po razsodbi pozval, naj bi sklenili najemninsko po-
godbo vsaj za bodoCe, Ce je že stvar sporna za preteklost; sicer pa se še vedno ni odpovedal možnosti, da bi vložil priziv proti razsodbi prvostopenjskega civilnega sodišča.
Toda medtem niti tržaška občinska uprava ne spi. Za uresničitev že omenjenega določila občinskega regulacijskega naCrta si je svoj Cas prizadeval odbornik Franco Degrassi. Kaže, da je s svojim posredovanjem med prizadetimi stranmi zadevo pripeljal že precej daleč. Stvar je nekoliko zastala, ko je Degrassi odstopil iz Illyjeve uprave ob sprejemu kandidature na lanskih deželnih volitvah. Za njim pa je zadevo prevzel odbornik Uberto Fortuna Drossi.
»Na opensko strelišče nikako nismo pozabili,« nam je dejal Fortuna Drossi, ko smo se včeraj pri njem pozanimali, ati se kaj premika. »Se pred nekaj tedni me je župan Illy opozoril, da gre za vprašanje, ki ga je treba absolutno rešiti. In jaz skupno z uradi aktivno delam na tem.«
Odbornik Fortuna Drossi nam je povedal, da namerava tržaška občinska uprava v kratkem sklicati ti. servisno konferenco, se pravi sestanek za ureditev celotne zadeve, ki naj bi se ga udeležile vse prizadete strani. »Seveda pri tem mislimo tudi na openski odbor za loCeno upravljanje jusarskega premoženja. V zadnjih časih so naši pristojni uslužbenci posvetiti precej Časa, da bi razčistili njegovo vlogo v tej zadevi,« je še pristavil občinski odbornik.
PRISTANIŠČE / SINOČNJI SKLEP
Seastocku območje pri Žavljah
Dovoljenje še ni dokončno - Obračun lanskega prometa
Pristaniška oblast je vCeraj priprla vrata za Seastock, skladišče utekočinjenega plina na območju nekdanje Čistilnice Aquile pri Zavijati, vendar se še ni prižgala dokončna zelena luC. Zadevni sklep so odobrili na včerajšnji seji pristaniškega odbora, kjer so izdati dovoljenje, da podjetje Seastock lahko zasede območje, ki je sicer državna last, pred zapadlostjo dekreta ministrstva za industrijo, ki je predvidel začetek del najpozneje do marca 1999.
Predsednik Pristaniške oblasti Mi-chele Lacalamita je pojasnil, da bo včerajšnji sklep pospešil pobudo, načrt pa je treba šele dokončno določiti, odobriti pa ga mora Višji svet za javna dela. V bistvu je torej včerajšnji sklep omogočil Seastocku, da prevzame območje preden zapade dodelitev dosedanjemu
nosilcu koncesije, podjetju Monte-shell.
Območje, na katerem naj bi nastalo veliko podzemsko skladišče utekočinjenega plina, se razteza na 124 tisoC kvadratnih metrih, pristojno pa bo tudi na 60 tisoC kvadratnih metrih morske površine. Delniška družba Seastock naj bi zaposlila 60 uslužbencev, računajo pa, da bi jih nadaljnih 40 zaposlili pri podjetjih, ki bodo delala za samo Seastock.
Na seji pristaniškega odbora so tudi odobriti sklep o odstopu manjšega območja prevoznemu podjetju Act, predsednik Lacalamita pa je ugotovil, da je kljub lanskemu znatnemu padcu kontejnerskega prometa (-14 odstotkov) skupni blagovni promet v pristanišču lani narasel za 1,74 odstotka.
TRST / MUZEJ REVOLTELLA
Gledališki poklon Avgustu Černigoju
Mestni muzej Revol-tella bo v okviru razstave »Avgust Černigoj -Poetika spreminjanja« priredil konec tega tedna dva gledališka večera na Čast tega tržaškega slovenskega slikarja, katerega 100-letnico rojstva smo obhajali v pravkar minulem letu. VeCera se bosta odvijala v samih razstavnih prostorih ta petek in to soboto, obakrat z začetkom ob 20.30, pripravila pa ju je režiserka Elena Vitas z naslovom »II Teatro della Sorpre-sa. Interventi futuristi e costruttivisti« (»Gledališče iznenadenja. Futuristični in konstruktivistični posegi«).
Kot je razvidno iz naslova, bosta večera skušala poustvariti Černigojevo poseganje v gledališko dejavnost. In tega je bilo kar precej, zlasti konec dvajsetih let. Spomniti volja, da je Černigoj leta 1926 aktivno sodeloval s slovenskim gledališčem
pri Sv. Jakobu v Trstu, da je leta 1927 sodeloval s slovenskima dramaturgoma Ferdom Delakom in Bratkom Kreftom, da se je leta 1928 prijavil na natečaju za oblikovanje scene krstne izvedbe Kogojeve opere Črne maske v Ljubljani, da je leta 1929 sodeloval pri predstavitvi slovenskega avantgardizma v nemški reviji Der Sturm itd.
Gledališka veCera v režiji Elene Vitas bosta dokaj nekonvencionalna. Že postavitev bo nenavadna, saj se bo do-ganjanje odvijalo po razstavnih sobah, vežah in na stopnišču muzeja. V njem bodo sodelovati igralec Maurizio Zac-chigna, glasbenik Carlo Moser, sopran Elena Pontini, plesalka Ales-sandra Scaffei ter Anna Karenina.
Spektakel bodo ponovili za šole v ponedeljek, 25. t.m., ob 11. uri in ob 12.45.
DEVIN / JADRANSKI ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA
Srečanji s slovensko kulturo
Ppredstavili bodo Depangherjev prevod Prešernovih poezij
Me številnimi iz-venšolskimi dejavnostmi na Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu je tudi literarni krožek, ki so ga dijaki poimenovali »Caffe lette-rario«. Pod mentorstvom prof. Gabrielle Musetto in v sodelovanju z devin-sko-nabrežinsko občinsko upravo se bodo tokrat dijaki posvetili slovenski književnosti z dvema srečanjema, ki se bosta odvijali v bivšem Skladišču soli (in današnjem sedežu glasbene šole Musiči Artis) v Devinu.
Jutri, z začetkom ob 18.uri, bo na vrsti predstavitev italijanskega prevoda Prešernovih poezij z naslovom »Pesmi«, ki je izšel prav pred kra-trkim v skupni založbi ZTT in Občine Kranj.
Izbor približno štiridesetih poezij je prevedel prof. Giorgio Depangher, v slovenščini in italijanščini pa jih bodo recitirali sami dijaki zavoda, ki so med dragim napovedali tudi plesno in glasbeno točko.
Poleg avtorja prevoda bosta o knjigi spregovoriti še Marija Pirjevec in Patri-zia Vascotto, ki sta v prvi osebi sodelovali pri pripravi tega prvega italijanskega prevoda najvecjega slovenskega pesnika.
Prihodnji Četrtek bodo devinski dijaki prav tako posvetili spoznavanju slovenske kulture, ko bo na vrsti VoranCev roman Doberdob. Slednjega je v italijanščino v lanski sezoni izdala GMD. (igb)
Tudi letos nagrada Julijusa Kugyja
Tržaška Pokrajina bo tudi letos dodelila nagrade posvečene spominu alpinista, naravoslovca in kulturnika Juliusa Kugyja v skupnem znesku 12 milijonov lir, namenjenim šolarjem in dijakom kot ostalim prebivalcem in organizacijam tržaške pokrajine. Tema, ki so jo izbrali za letošnji natečaj, je »Tržaški Kras, njegovo skalovje in planota: premoženje, ki ga je treba zaščititi.«
Prispevke je treba dostaviti uradu za protokol Pokrajine na Trgu V. Veneto 4 po pošti ali ročno najpozneje do prihodnjega 15. marca. Prispevki morajo biti v kuverti, ki mora biti označena z naslovom »Nagrada Julius Kugy«, ob katerem naj bo simbol, ki ga lahko sestavljajo risbe in/ati besede in pripis kategorije nagrade: kategorija A za razrede ati skupine razredov, kategorija B za posameznike in združenja. Podatki o avtorju naj bodo v manjši kuverti z istim simbolom v notranjosti veCje kuverte.
Za vse informacije so na razpolago v uradu za promocijo okolja v Ul. S. Anastasio 3, III. nadstropje, telefon 040 3798497.
NOVICE
Levi demokrati o ženski zaposlitvi
Med ženskami je dosti več nezaposlenih kot med moškimi, ugotavlja stranka levili demokratov, ki bo priredila danes, 20. januarja zasedanje pokrajinske ženske koordinacije posvečeno vprašanju zaposlitve. Srečanje se bo zaCelo ob 10. uri v sedežu stranke v Ul. S. Spiridione 7. Naslednjega dne, v Četrtek, 21. januarja pa bo pokrajinska konferenca o delu. Med podatki, ki orisujejo vprašanje ženske zaposlitve, so nekatere številke zelo zgovorne: 47 odstotkov moških je namreč zaposlenih, žensk pa samo 29 odstotkov.
Nasilnež za rešetkami
Najprej je skušal s silo vdreti \r stanovanje nekdanje prijateljice, potem se je ranil z nožickom in končno napadel policiste: tako se je 32-letni Mario Callegaris iz Ul. Udine 25 prejšnji dan znašel za rešetkami koronejskih zaporov. Ko se je očitno zelo živCen pojavil pred stanovanjem v Istrski utici 25 in zaCel razbijati po vratih, je prestrašena ženska poklicala policijo. Caltigaris je sprejel agente letečega oddelka z manjšim nožem v roM: najprej je rezilo obrnil proti samemu sebi, potem pa je napadel enega od agentov, ki se mu je na srečo pravočasno umaknil. Po daljšem upiranju so mu nataknili lisice in ga odvedli v zapor.
Aretirali romunsko tatico
Policisti so aretirali 46-letno romunsko državljanko Sido Carpaci. Tržaško državno pravd-ništvo je pred časom izdalo na njen raCun zaporni nalog, ker mora odsedeti dve leti in pol zaradi preprodaje ukradenega blaga in drugih prekrškov proti premoženju. Zensko so zasačili med pregledom v avtomobilu, v katerem se je peljala skupina štirih Romunov, na raCun katerih vodijo preiskavo, saj sumijo, da so se ukvarjati s tatvinami.
ŠOLSTVO / ZASKRBLJUJOČE NAPOVEDI
ŠOLSTVO / OBISK V OBČINSKEM VRTCU
Sola F. Erjavca brez 1. razreda?
No rajonski nižji srednji šoli letos le 2 rozredo
Nova Cicido knjižnica v mavhinjskem vrtcu
Vrtec v tesnem stiku z naravo in domačim okoljem
V tretjem nadstropju šolskega poslopja v Ul. Mon-torsino 2 vodi od stopnišča do »tajništva« 78 korakov dolg hodnik, skupni povezovalec šolskih prostorov slovenske nižje srednje šole v Rojanu. Nekoč se je na tem hodniku med odmori trlo slovenskih dijakov. Sedaj ni več tako.
Dolgi hodnik je bil včeraj popoldne ob 17. uri popolnoma tih in votel. Pri 47. koraku je z visokega podstavka bronasti Kalinov Fran Erjavec gledal v prazno. Sola je bila uradno poimenovana po njem vse do njene priključitve svetoi-vanski nižji srednji šoli Ivana Cankarja. Takrat, z ukinitvijo ravnateljstva, se je začel njen križev pot.
78. korak privede do vrat, na katerih je še pritrjen napis »Tajništvo«. »Tajništva ni več, in niti otrok kmalu ne bo več,« je napovedal pred vrati stoječi sluga Vekoslav Rupel, z dvajsetimi leti službovanja pravcata »inštitucija« rojan-ske šole.
Na šoli Frana Erjavca so imeli včeraj informativni sestanek s starši ob letošnjih vpisovanjih v prvi razred. Pogled v zbornico je bil razorožujoč. Ob podrav-nateljici Lučki Susič je sedela le ena mamica. Njena hčerka obiskuje 5. razred barkovljanske osnovne šole. Mamica je prišla, da bi izvedela, kakšne možnosti obstajajo za ustanovitev prvega razreda na nižji srednji šoli.
Gospa je navezana na rojansko šolo, saj jo je tudi sama obiskovala, dokončal pa jo je tudi njen starejši sin. Želela je zato, da bi tudi hčerka sledila »tradiciji«, a vse kaže, da ne bo tako.
Rojanska nižja srednja šola »črpa« dijake iz rojan-ske in barkovljanske
osnovne .šole. Položaj rojanske osnovne šole Bazoviški junaki je brezupen. Letos se v njej učijo le trije otroci (v 5. razredu ni nikogar). V začetku šolskega leta so bili v štirih, a enega so starši prepisala prav zaradi tako skromnega števila vpisanih.
V barkovljanški osnovni šoli F.S. Finžgarja obiskuje 5. razred šest učencev. Dva se bosta preselila, eden bo nadaljeval šolanje na italijanski šoli, rojanska nižja srednja šola bi tako lahko računala le na tri vpisane dijake. Premalo, da bi lahko ustanovili samostojen razred. Ob taki ugotovitvi ne bo gospe preostalo drugega, kot vpis hčerke na drugo nižjo srednjo šolo, rojanska pa bo drugič zapored ostala brez prvega razreda. Tako bo v prihodnjem šolskem letu deloval na šoli le en
Na področju šolstva, bodisi javnega kot zasebnega, gre spoštovati ustavo, medtem ko družine in študentje morajo imeti pravico do enakopravnega dostopa do šolskega sistema (državljani so po zakonu vsi enakopravni), tudi združevanje šol je treba kritično analizirati, saj slednje strogo sledi le številčnemu kriteriju.
To so jasno povedali včeraj na tiskovni konferenci predstavniki Gibanja za Oljko Daniele Gouthier, Carmen Ceppa in Anna Piccioni, ki so obenem predstavili deželni zakonski predlog o pravici do
razred z enajstimi dijaki.
Podravnateljica Susičeva je bila nad takim stanjem globoko razočarana. Spominjala se je časov, ko so šteli razredi rojanske šole tudi po 27 dijakov in sta na šoli delovali po dve sekciji. Spominjala se je gledališke dejavnosti, ki je bogato uspevala: Lučka Počkaj je začela svojo odrsko pot prav v Rojanu z Zupanovo Micko. Se pred devetimi leti je šola zabeležila izjemen uspeh: v vsedržavnem finalu Mladinskih iger leta 1990 je v odbojki osvojila absolutno prvo mesto. Susičeva poučuje na šoli že 22 let in sploh ne more pomisliti, da bi jo sila razmer kdaj prisilila v premestitev, Vekoslavu Ruplu preostaja le še pet let do upokojitve. Tudi on včeraj ni vedel, ali bo dokončal svojo delovno dobo na rojanski šoli...
izobraževanja. Slednji predpostavlja preureditev pravice do izobrazbe, enake možnosti za vse državljane ne glede na socialno in kulturno stanje, promocijo kakovostnejše javne šole, pozornost do novih potreb šolskega sistema in dolgoročno programiranje za vključitev študentov v delovni sistem. Kot so povedali, je na tem področju potrebno načelo »pravičnosti in svobode«, kar pa ni v sozvočju z zakonoma 10/80 in 14/91 o zasebni oz. javni šoli, ki jih namerava omenjeni predlog poenotiti. V FJK zakonadaja privilegira študente zasebnih šol, za kar jo gre spremeniti, saj ne smejo javne ustanove diskriminirati nikogar. V tem smislu mora Dežela po resni debati določiti parametre, ki naj bi bili enaki za vse.
Ceppova je tudi povedala, da nima smisla pritoževati se zaradi brezposelnosti, ko šolstvo slabo deluje, tudi združevanje slovenskih šol se ne ozira na stvarnost in na resnic^ ne potrebe. Današnji študentje so državljani prihodnosti, so podčrtali na srečanju, vse pa deluje v luči političnih interesov. Kot je poudarila Piccio-nijeva, je nujno takojšnje srečanje med vodij strank koalicije Oljke, da bi o problemu zavzeli jasno stahšče, saj se je treba zavedati, da smo v Evropi. Gibanje za Oljko bo v prihodnosti priredilo tudi javno zborovanje okoli tega problema, poudarek pa je šel tudi na sredstvu javnega obveščanja, ki temu premalo sledijo. Kar zadeva združevanje šol sloni izbran kriterij izključno na števdlkah, so izpostavili, medtem ko bi bilo treba delovati v korist mladih, ki imajo tudi pravico do
Pred rumenim poslopjem občinskega otroškega vrtca v Mavhinjah je bilo včeraj dopoldne spokojno mirno. Na velikem zelenorumenem travnatem vrtu ob poslopju so samevali orehi in hrastje. Gugalnici sta počivali, toboganova strmina tudi. Le v borovče-vih krošnjah je kdaj pa kdaj završalo, ko je zapihala sapica in blago po-zibala tudi italijansko in modrozvezdnato evropsko zastavo na pročelju. Sele po dolgih desetih minutah je tisto blaženo spokojnost zdramil ropot avtomobila...
V poslopju je bilo drugače: že ob vhodu je iz notranjosti odmeval otroški živžav. Na desni je na zidu lepenkasti vlak s svojimi vagoni privozil do ja-
dostojnih in čistih prostorov.
Naj pristavimo, da je na vprašanje o slovenskih šolah Ceppova dejala, da ima Gibanje za Oljko veliko spoštovanje do Slovencev. Pomembno je medsebojno poznavanje med Slovenci in Italijani, kar prinaša obogatitev, Slovenci pa imajo pravico do svojega jezika, kulture in obstoja. Bistveno pa je, je dodala, da se Slovenci ne zapirajo vase in so izven realnosti, ker se v slovenski stvarnosti marsikdo zapira v svoj narodni geto.
Aljoša Gašperlin
nuarja; ostali vagoni so še čakali, da jim otroci pripišejo ime. Na nasprotni strani so se na raztegnjeni vrvici sušili papirnati metuljčki s črnimi in belimi lističi prilepljenimi na krilih. Z oglasne deske je bilo mogoče razbrati, da se 12 otrok pripelje v vrtec z občinskim šolabusom: največ, šest, jih prihaja iz Ce-rovelj. Nad urnikom šola-busa je jedilnik vabil na kosilo: vsak dan drugačno za pet tednov različnih menujev, po petih tednih pa so spet prišla na vrsto kosila prvega tedna.
»Z letošnjim šolskim letom je devinsko-nabrežin-ska občina uvedla nov jedilnik, da bi otroci uživali bolj zdravo hrano: črtala je rdeče meso in cvrte jedi, dodala pa več zelenjave, na primer zelenjavno juho in podobne jedi,« je povedala vzgojiteljica An-drejka, ki s kolegico Sanjo in varuško Nadjo »upravlja« mavhinjski vrtec. An-drejka je prava veteranka: v petih letih je pobliže spoznala Mavhinje in okolico, zato je njeno mnenje o vrtcu suvereno: »Vrtec nudi otrokom res mnogo. Imamo tak vrt, da ga nam zavidajo. Tu živimo v neposrednem stiku z naravo, kar pridno izkoriščamo s sprehodi. Ce hočemo v dolino, se napotimo tja proti Cerovljam, če se nam zahoče sprehod v borov gozdič, zavijemo proti Vižovljam, v smeri proti Prečniku pa nas čakajo travniki.«
V prostorni učilnici so otroci pod pozornim očesom vzgojiteljice Sanje barvali vsak svojo sliko. Letos obiskuje vrtec 19 malčkov. Fantki so v veliki, preveliki večini. Kar
štirinajst jih je. Vzgojiteljica Andrejka je obrazložila, da je to že od nekdaj posebnost mavhinjskega vrtca: kaže, da prinašajo tam okoli štorklje v svojih culah mladim družinicam raje fantke kot deklice...
Mavhinjski vrtec kar diha z vaško skupnostjo. Sodelovanje je - to lahko zapišemo - zgledno. O tem zgovorno priča zgodba o novi Cicido knjižnici, ki je zaživela v tem šolskem letu.
Konec lanskega šolskega leta so ob zaključni prireditvi mamice otrok izdelale vrsto ročnih del, sladic in drugih zanimivih predmetov, ki so jih dali na srečolov. Z izkupičkom so v začetku šolskega leta kupili 20 novih slovenskih knjig, ki so razstavljene v posebnem kotičku Cicido knjižnice. Vsak otrok prejme mesečno po eno knjigo, ki mu jo mama doma prebere, nato pa si otroci knjigo izmenjajo. V vrtcu narišejo protagoniste zgodb, pa tudi »pregledajo« knjigo, in sicer po pravcatem obredu: otroci si najprej umijejo roke, da ne bi knjige popacali, nato prisluhnejo pripovedi vzgojiteljice. S takim obredom so malčki razumeli, da gre knjige »spoštovati,« starši pa so zadovoljni, ker pripomorejo k besedni vzgoji svojih otrok.
Zamisel za Cicido knjižnico se je porodila na lanskem seminarju za slovenske šolnike: priporočil jo je mentor iz Ljubljane.. Vzgojiteljica Andrejka je bila sprva sicer zelo skeptična, ker ni bila prepričana, da bodo otroci tako dobro sprejeli pobudo. Sedaj so v vrtcu ure ilustriranja in branja med najbolj zani-
mivimi. Po načrtu bodo otroci ilustrirali vsaj pet knjig, izdelali so že Cicido značko, konec marca pa bodo pripravili kvic o knjigah, pri čemer bodo aktivno sodelovali tudi starši, saj bodo »zaigrali« izbrano pravljico.
Junija bo zapustilo mavhinjski vrtec osem malčkov. Vsi se bodo vpisali v slovenske osnovne šole. Tudi otrok iz italijanske družine bo nadaljeval šolanje v slovenskem okolju. Individualni program slovenskega jezika, ki sta ga udejanili vzgojiteljici, je bil namreč tako uspešen, da se je tudi mamica začela učiti slovenščino. Pri tem ji je bil v veliko pomoč v vrtcu izdelani slikovni slovarček, s katerim je otrok pomagal mamici pri osvajanju slovenskih besed. Tudi to se lahko zgodi v vrtcu, ki je tesno povezan s svojim okoljem.
Mavhinjski vrtec je občinski, tudi v njem pa ta mesec potekajo vpisovanja malčkov v prvi letnik. De-vinsko-nabrežinska občina je sicer vložila prošnjo za podržavljenje vrtca in sedaj čaka na odgovor države. Vzgojiteljica Andrejka se ne boji za svoje delovno mesto, saj bi bila premeščena v drugi občinski vrtec, v Sempolaj. Dejala pa je, da bi ji bilo prav žal zapustiti Mavhinje, ker je delovanje v takem okolju res izjemno.
Po olikanem živžavu v učilnici je ob izhodu iz poslopja spet zavladala blaga spokojnost. Vse je bilo - kot dobre pol ure prej - tiho in mirno. Le šoja je skoraj neslišno za-frfotala z oreha proti Vižovljam med borovce.
Se bodo povrnili štirje
letni časi?
Se bodo povrnili štirje letni časi? To vprašanje si vse pogosteje zastavljamo, potem ko opažamo, da se iz leta v leto spreminja podnebje. Sploh ni več pravih zim, kot tudi ni pravih poletij. Vremenske razmere postajajo vse bolj muhaste. Vprašanje je tudi, koliko je za vse te spremembe kriv človek s svojimi onesnaževalnimi dejavnostmi. Na fo in druga vprašanja bo skušalo odgovoriti tudi javno srečanje, ki ga prireja organizacija ACLI An ni Verdi.
Srečanje bo danes ob 17. uri v veliki predavalnici znanstvenega liceja Gu-glielmo Oberdan v Ul. Ve-ronese 1. Med izvedenci, ki bodo skušali ogovoriti na ta vprašanja, bosta danes prisotna dr. Aldo laco-melli, član ministrske delegacije, ki se je udeležila konferenc o podnebju v Riu de Janeiru, Kyotu in Buenos Airesu, ter meteorolog dr. Sergio Nordio.
NOVICE
SKR se bo drevi spomnila pokojnega Jureta Cancianija
Stranka komunistične prenove se bo danes ob
18.30	spomnila nedavno preminulega komunističnega voditelja Giorgia (Jureta) Cancianija, ki bi danes praznoval rojstni dan. Na srečanje, ki bo na strankinem sedežu v Ul.Tarabocchia 3, so vabljeni njegovi politični sopotniki, prijatelji ter vsi, ki so ga poznali in ki so cenili njegovo delovanje.
V Barkovljah srečanje s prof. Hackovo
SKD Barkovlje in TPK Sirena prirejata danes ob
20.30	na sedežu Sirene večer, katerega gostja bo priznana zvezdoslovka Margherita Back. Njeno predavanje nosi naslov »Okdirtje planetov v iz-vensončnem sistemu in možnosti življenja v vesolju«. Gre torej za zanimiv večer, na katerega vabita društvi še posebno mlade.
Vrsta prireditev o Chiapasu
Ob prvi obletnici pokola v Chiapasu organizirajo mladi komunisti na to temo vrsto pobud. Do 30. januarja bo v baru »II pošto delle frago-le« (v bivči umobolnici pri sv. Ivanu) in v knjigarni »In der Tat« (ul. Venezian 7) na ogled zanimiva razstava. Danes, 20. januarja bo na sporedu koncert skupine »Arbe Garbe«, v petek, 22. januarja pa nam bo v knjigarni »In der Tat« N^atteo Dean posredoval svoje izkušnje iz Chiapasa. Za konec bomo 28. januarja v Ljudskem domu v Podlonjerju lahko spoznali mehiško kuhinjo.
OB 50-LETNICI KLASIČNEGA LICEJA V TRSTU
Prof. Kajetan Gantar na klasični
Govoril je o vprašanju dvojezičnosti v antičnem Rimu
V okviru praznovanj 50-letnice slovenskega klasičnega liceja v Trstu je prejšnji teden obiskal licej Prešeren prof. Kajetan Gantar z ljubljanske univerze, kjer obravnava latinski jezik in literaturo.
Dijakom in šolnikom je govoril o vprašanju dvojezičnosti v antičnem Rimu. Pojav je pojasnil na zahteven, vendar vsem razumljiv način in vzbudil veliko zanimanje, saj se pri nas srečujemo s podobnimi problemi, tako da nam je bila tema pisana na kožo. Latinski svet je namreč rad sprejemal grške besede in izraze ne toliko v pisanem jeziku kot bolj v vsakodnevnem pogovornem. Za mnoge je bilo to nekaj samoumevnega.
Problem je postal pereč pri tistih, ki so se ukvarjali s strokovnimi in filozofskimi spisi. Ciceron je naprimer nasprotoval pisanju strokovne literature v grščini in postavljal latinščino kot zgled jezika bogate izraznosti. Dr. Gantar je pri tem posebej poudaril, da se v vsakem jeziku smejo le do tiste meje tolerirati tujke, kolikor te ostanejo na ravni pogovornega jezika. Strokovni jezik pa mora ostati čim bolj izviren in neomadeževan z nepotrebnimi tujkami.
Predavanje je izzvenelo zelo aktualno, ker je dr. Gantar znal povezati zgle-
de iz antičnih tekstov in avtorjev s sedanjostjo in s problemi, s katerimi se manjšinci srečujemo dnevno.
Jasmina Kermolj II. ki. licej
Predavanje o prevozih v starih časih
V petek, 22. t.m., ob 20. uri bo gost knjižnice Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah Dušan Milic z Repnica, ki bo spregovoril o cestah in prevozih od Stivana do Zgonika in naprej do Trsta, po izsledkih raziskave v arhivih devinskega grada. Kaj sili nekoga, ki ni zgodovinar, da presedi več kot osem mesecev v državnem arhivu, smo vprašali •Dušana Miliča. Prav gotovo je veliko več kot gola radovednost o naši preteklosti. »Res je,« nam je odgovoril Dušan Milič, »to je želja po spoznavanju našega življa, je iskanje odgovorov na vprašanja, ki se pojavijo vsakič, ko odkriješ nekaj novega. Cilj mojega raziskovanja je tudi ta: zastavljati si vedno nova vprašanja z namenom, da o njih skupno razmislimo in najdemo odgovore.« Večer bo s komentarjem obogatil prof. Pavle Merku.
______ŠOLSTVO / GIBANJE ZA OLJKO_______
Enake pravice za vse študente
Ceppa: »Združevanje slovenskih šol se ne ozira na stvarnost!«

Alan Ayckbourn
POL O VIC NE RESNICE
Režija: Vladimir Jurc
/'iDanes,	20. t. m. ob 20.30 RED iTX
V jutri.	21. t. m. ob 16.00 RED C J
11 V GLEDALIŠČU GRISTALLO ||
S! BREZPLAČNO PARKIRIŠČE v Ul. Padovan ||
SKD BARKOVLjE in TPK SIRENA
prirejata srečanje z zvezdoslovko prof. MARGHERITO HACK danes, 20. t.m. ob 20.30 na sedežu Sirene
Tema predavanja
ODKRITJE PLANETOV V IZVENSONČNEM SISTEMU IN MOŽNOSTI ŽIVLJENJA V VESOLJU
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
20.	januarja 1999
BOŠTJAN
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 9.15 - Luna vzide ob
24.00	in zatone ob 11.22
Jutri, ČETRTEK,
21.	januarja 1999
NEŽA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1025,4 mb naraSCa, veter 9,4 km na uro jugo-zahodnik, vlaga 98-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Thomas Lonigro, Davide Zancola, Caterina Sirotti.
Umrli so: 65-letni Silvano Fontanot, 68-letni Aldo Derin, 77-letni Umberto Rosar, 85-letna Giulia Gre-mese, 82-letni Raffaele Osmo, 71-letna Maria Fa-vetta, 87-letni Bernardino Poiani, 93-letna Maria Fer-luga, 98-letni Attilio Pran-di, 74-letni Vincenzo Uršič, 79-letni Giuseppe Ni-cotra.
I :	LEKARNE
Od ponedeljka, 18. do sobote, 23. januarja 1999
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 040 633080), Ul. Mascagni 2 (tel. 040 820002).
Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12.
Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 040 367967).
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: °40	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter
tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
KINO
ARISTON - 16.30 »II principe d‘Egitto«; 18.15,
20.10,	22.15 »Wild Man Blues«, evropska turneja Woodya Allena in njegove-gabanda.
EKCELSIOR - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »Z la formica«, risani film, r. Erič Darnell in Tim Johnson.
EKCELSIOR AZZURRA
- 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Svegliati Ned«, r. Kirk Jones.
AMBASCIATORI -
15.30,	17.40, 19.55, 22.20 »Lost in Space - Perduti nello spazio«, i. VVilliam Hurt, Cary Oldman, Mimi Rogers.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Ro-nin« r. John Frankenhei-mer, i. Robert De Niro, Jean Reno.
NAZIONALE 2 - 17.30,
19.45,	22.00 »Nemico pub-blico«, r. Tony Scott, i. Gene Hackman, Will Smith.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.00,	20.00, 22.00 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo.
NAZIONALE 4 - 15.50,
17.10,	18.30 »La gabbianel-la e il gatto«, risani film;
20.10,	22.15 »Celebrity«, r. Woody Allen, i. Leonardo Di Caprio.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Maialita«, Prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »C’e post® per te«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. ********- 18.00, 20.00,
22.00	»La vita sognata da-gli angeli«, r. Erick Zonca, i. Elodie Bouchez, Nathalie Regnier.
J PRIREDITVE
KUD MAGNET vabi na otvoritev razstave KREATIVNE SILNICE, ki bo jutri, 21. januarja ob 20. uri v Kamnarski hiši Iga Grudna - Nabrežina center 158. Po kritični predstavitvi Jasne Merku bo sledil kulturni program.
SKD B ARKOVE JE prireja koncert Zenskega komornega zbora Glasbene matice, ki ga vodi Tamara Stanese, na harmoniko bo igral Mirko Ferlan, v soboto, 23. t. m. v vili Primc, Šalita di Gretta 38, z začetkom ob 20.30.
H] OBVESTILA
ZSKD obvešča včlanjena društva in skupine, da zapade rok za predložitev prošenj na Deželo (v smislu d.z. št. 46 iz leta 1991 in nadaljnje spremembe) 31. januarja 1999. Naši
uradi bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo, delovala pa bo tudi posvetovalnica 22., 25. in 26. januarja, od 18. do 20. ure.
SKD SLAVEC Ric-manje-Log vabi svoje člane na Redni občni zbor, danes, 20. t. m. v Kulturni dom v Ricmanje. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja danes, 20. januarja ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu predavanje z naslovom AOTEAROA -maorski izraz za Novo Zelandijo. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA prirejata srečanje z zvezdoslovko prof. Margherito Hack danes, 20. t.m. na sedežu Sirene ob 20.30. Tema predavanja ODKRITJE PLANETOV V IZVENSONČNEM SISTEMU IN MOŽNOSTI ŽIVLJENJA V VESOLJU.
KLUB PRIJATELJSTVA iz Trsta vabi člane in prijatelje jutri, 21. januarja na predavanje, ki bo v Ul. Do-nizetti 3, ob 16. uri. Dr. Danilo Sedmak bo nadaljeval pogovor o alternativni medicini. Vabi nas tudi, da prinesemo pisne izdelke o svojih doživetjih.
KULTURNI KROŽEK
ISTRIA vabi jutri, 21. januarja ob 17. uri v knjigarno Minerva (Ul. S. Nicolo 20) na predstavitev knjige Marca Cuzzija “Italijanska zasedba Slovenije (1941-43)”. Poleg avtorja bosta spregovorila zgodovinarja Teodoro Sala in Jože Pirjevec.
MOSP, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 21. januarja na ogled filma serije Learning english with films. Predvajali bomo 7 years in Tibet (režija J. J. Annaud, igra Brad Pitt). Začetek ob 20. uri.
KRAŠKA SEKCIJA ZVEZE UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja v petek,
22.	januarja, ob 15.30, na sedežu v Nabrežini št. 103 (na trgu) skupščino o socialnem paktu, ki ga je vlada podpisala z družbenimi komponentami. Vabljeni elani in vsi upokojenci.
JAMARSKI ODSEK SD GRMADA prireja v petek, 22. januarja, ob 20.15, v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knji-ge-monografije in predvajanje diapozitivov o jami Claudio Skilan pri Bazovici, ki velja za najpomembnejše jamarsko odkritje na tržaškem Krasu. Vabljeni!
KD LIPA vabi v petek, 22. januarja ob 20.30 v Ba-zovski dom na večer z ogledom diapozitiv Lojzeta Abrama o Novi Zelandiji. Vabljeni!
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Opčine, Prosvetni dom - v petek, 22. januarja 1999 ob 20. uri srečanje za spoznavanje naše srednjeveške zgodovine iz urbarijev devinskega arhiva v raziskavi Dušana Miliča iz Repnica: Ceste in prevozi od Stiva-na do Zgonika in naprej do Trsta. Komentiral bo prof. Pavle Merku.
OTROCI, POZOR, PO-
ZOR! V soboto, 23. januarja 1999, od 15.00 do
18.30,	Zadružni center za socialno dejavnost vabi vse otroke na sedež TP
K Sirena, Miramarski drevored 32 na barko vi jenskem nasipu, na popoldanski risarski ex tempore ob morju. Prinesite s seboj barvice in papir in veliko smeha! Za informacije in prijave, vsak dan razen sobote, od 10. do 13. ure, Zadružni center za socialno
dejavnost, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360324.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK OBČINE DOLI-
NA obvešča, da se nadaljuje včlanjevanje v stranko.
DRUŠTVA SLOVENSKE PROSVETE iz Trsta
vabijo ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije in 50-letnici Slovenske prosvete v Trstu, na SLOVESNI VIII. SLOVENIJA PARTY, ki bo v hotelu Sa-voia Excelsior Palače (Nabrežje Mandracchio 4), v soboto, 23. t. m. ob 19. uri. Častni gost bo najstarejši olimpijski prvak na svetu, Leon Štukelj, njegovi spremljevalki pa bosta dve Miss Alpe-Jadran, Lara in Elisa Komar. Za ples in razvedrilo bo igral orkester Zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane pod vodstvom A. Goričarja. Sodelovali bodo še: predsednik SKK Rok Oppelt s pozdravom, predsednik SP Marij Maver z nagovorom ob 50-letnici Slovenske prosvete, slavnostni govornik, časnikar Ivo Jevnikar, M1PZ Vesela pomlad pod vodstvom F. Pohajača in M. Vremca. Vabila lahko dvignete v uradu Slovenske prosvete (Ul. Donizetti 3 v Trstu), ki je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, ali pri poverjenikih včlanjenih društev.
ROD MODREGA VALA vabi člane, starše in prijatelje na svoj 45. ROJSTNI DAN s kulturno-zabavnim programom, v nedeljo, 24. januarja 1999 v Kulturnem domu na Proseku, z začetkom ob 18. uri.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. januarja, na srečanje s slovenskim pisateljem DRAGOM JANČARJEM, pobudnikom zgodovinske razstave TEMNA STRAN MESECA. Srečanje bo v Peterlinovi dovarni, Donizettijeva ul. št. 3, s pričetkom ob 20.30.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da so v baru Prosvetnega doma na Opčinah na razpolago prijavnice za sodelovanje na 32. Kraškem pustu. Lete je treba oddati najkasneje do 30. januarja 1999. Prijavnicam naj bo priloženo potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu (collaudo).
PEVKE IN PEVCI MePZ RDEČA ZVEZDA toplo vabijo vse ljubitelje ubranega petja, da se jim pridružijo. Vaje so ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30 v društvenih prostorih v Saležu. Pridite, ne bo vam žal!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3, Trst) prireja ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu kluba vsak dan, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure ali ob sobotah od 18.30 dalje, ali pa jih izročite poverjenikom SKK na višjih šolah do vključno 1. februarja. Najboljši izdelki bodo nagrajeni v soboto, 6. februarja, ob 18.30 na PRAZNIKU MLADIH USTVARJALCEV.
LETOŠNJI TEČAJ ZA ZAROČENCE bo potekal v prostorih Marijanišča od 3. februarja do
3. marca vsako sredo ob
20.30.	Vabljeni!
MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
PRIMOTOR KLUB sklicuje občni zbor v sredo, 3. februarja ob 20. uri v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju v baru Peta-ros v Borštu.
E3 ČESTITKE
V Trebčah se vsi veselimo NIKE. Učiteljici in kolegici Nataši ter možu se zahvaljujemo za naraščaj, učiteljice in učenci COS Finko Tomažič v Trebčah.
3 SOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI - razpored informativnih sestankov za starše ob vpisu otrok v 1. razred osnovne šole, oz. v i. letnik otroškega vrtca. OV V MACKOLJAH:	danes,
20.1.1999, ob 15.30; OV V DOLINI: v petek, 22.1.1999, ob 15.30.
UČITELJICE OSNOVNE SOLE JOSIP RIBIČIČ pri Sv. Jakobu vljudno vabimo starše in bodoče prvošolce na informativni sestanek, ki bo danes, 20. januarja 1999 ob 16. uri v šolskih prostorih.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU
obvešča starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v prvi razred osnovnih šol Otona Zupančiča (Sv. Ivan), Frana Milčinskega (Katinara), Bazoviških junakov (Rojan), Frana Sal. Finžgarja (Barkovlje) in v prvi letnik vrtcev v Lonjerju in Barkovljah, da sprejemamo vpisovanja v tajništvu (Ul. Caravaggio 4, tel. št. 040-567459), vsak dan od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14.30 do
16.00,	do 25. januarja.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da starši lahko vpišejo svoje otroke v prvi razred osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev do 25. januarja, od 10. do 12. ure, v tajništvu v Nabrežini. Vse potrebne informacije lahko dobijo na tel. št. 040-200136.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da bodo vpisi v osnovno šolo in vrtec v tajništvu do 25. januarja 1999, vsak dan od 9. do 12. ure, ob četrtkih od 14. do 15. ure.
NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU NA OPČINAH vpisujejo v osnovno šolo in vrtec do 25. januarja 1999, vsak dan, od 8. do 9. ure in od 13. do 14. ure, ob sredah tudi do
15.30.	Informacije na telefonski številki 040-211119 (gospa Maja).
OBČINA ZGONIK -občinska uprava obvešča, da je v teku vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Gabrovcu za šolsko leto 1999/2000. Zainteresirani starši se lahko obrnejo na osebje občinskega vrtca v Gabrovcu do vključno 29. januarja 1.1.
OBČINA DEVIN-NA-BREZINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempo-laju za šolsko leto 1999/2000. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predvpis pa je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo, ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja 1999. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 040-2017371.
s_____________IZLETI
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 24. januarja izlet na Monte Civetto. Za vpisnine in informacije lahko pokličete od 19.30 do 20.30 na tel. št. 040-291078.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. januarja avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah, danes, 20. januarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
POŽRTVOVALNA, 43-
letna, čuteča, marljiva pedagoška delavka iz Kopra takoj sprejme delo varuške otroka ali negovalke starejše osebe, samo za pošteno plačilo. Takoj, dnevno po 14. uri, poleti pa ves dan. Telefon v večernih urah: 00396-66-282357.
NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnevno menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure.
19-LETNI KUHAR z izkušnjami v restavraciji in menzi, z končanim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 040-228422.
ZOBOZDRAVNISKA ambulanta v Gorici išče zobozdravnico za sodelovanje v ambulanti. Tel. na št. 0481-521474 v popoldanskih urah.
SLOVENSKA SOLSKA USTANOVA išče predavatelje in pomožne predavatelje za občasno poučevanje informatičnih programov, ki spadajo v Win-dows office ter upravljanje mrež. Pisne ponudbe pod šifro »PREDAVATELJ« pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst.
PODJETJE na področju računalništva išče tajnico z znanjem slovenščine, italijanščine in po možnosti angleščine, vešče rabe računalnika, od 4 do 6 ur dnevno. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »PART-TIME«.
V	PREDMESTJU TRSTA, pri Domju, dajem v najem stanovanje za studio, laboratorij ali urad. Tri sobe, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. 040-828861 ob urah obedov.
MEŠALNA MIZA (MINER) FBT z ojačevalcem, mod. Personal 252 DE, 120+120 W, 10 kanalov, z efektoma Eco in Cho-rus, skupno z ojačenim prenosnim kovčkom prodam po ugodni ceni. Tel. 040-281330 v večernih urah.
BOSS ME-5 Multiefect, s
specialnimi zvoki za kitaro, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 404-281330 v večernih urah.
SLOVENSKO DRUŠTVO išče izkušene osebe za upravljanje društvenega bara. Ponudbe izvolite poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »BAR«.
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE razpisuje natečaj za delovno mesto v organizacijski strukturi. Potrebni rekviziti: diploma iz ekonomije, prava ali političnih ved ali višja srednja šola z delovnimi izkušnjami, poznavanje uporabe PC, VVindovvs 95 in Office 97. Dobro obvladanje slovenščine in italijanščine in po možnosti angleščine, vozniško dovoljenje, razpoložljivost v večernih urah (seje). Prošnje dostaviti na SDGZ, Ul. Cicerone 8, v uradnih urah, najkasneje do 20. januarja.
VOLKSVVAGEN POLO Fox, letnik ’92, rdeče barve, zaradi selitve ugodno prodam. Tel. po 19. uri na št. 0335-6567009.
DARUJEMO psičke. Tel. št. 040-200543.
60-LETNA poštena in zanesljiva gospa iz Opatije nudi pomoč ostarelim, v gospodinjstvu ali varstvo otrok, 24 ur na 24. Tel. ob večernih urah na št. 040-422128.
MLADA GOSPA iz Trsta nujno išče službo kot čistilka ali otroška varuška. Tel. št. 040-828251.
V	VIŽOVLJAH prodajamo enostanovanjsko hišo v končni fazi gradnje, obdano z zelenjem in z lepim pogledom na zaliv. Za informacije pokličite na tel. št. 0335-5605603.
IŠČEM DELO kot baby sitter v dopoldanskih urah. Tel. št. 040-200605.
OSMICO je odprl v Zgoniku št. 71 Mario Milič.
OSMICO je v Ricmanjih odprla Cvetka Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Jamljah Mario Pahor. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio.
PRISPEVKI
Ob 8. obletnici smrti drage mame Viktorije Bogateč se je spominja sin Gabrijel z družino in daruje 70.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Na dan sv. Stefana je praznovala Štefanija Gerlanc 90. rojstni dan. Ob tej priliki darujeta družini Škabar in Skerk 100.000 lir za rapentabrsko cerkev.
' V spomin na Lojzija Bukovca darujeta Pepi in Boža Cuk 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel.
V	spomin na Ivanko Lukša roj. Segina daruje Mira Prašelj 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel.
V	spomin na Lojzija Bukovca darujeta Mara in Fonzi Guštin 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel.
V	spomin na Olgo Grahonja vd. Kuzmič darujeta Albina in Mauro Samec 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prebenegu.
Nosilci krste Alojza Bukavca darujejo 150.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
V	spomin na Alojza Bukavca darujejo svojci
200.000	lir za FC Primorje.
V	spomin na Alojza Bukavca daruje Silvester Križmančič 50.000 lir za FC Primorje.
t
Dne 17. januarja, v 93. letu starosti, obdana z ljubeznijo svojih dragih, se je vrnila v hišo Gospodovo
Maria Ferluga vd. Kerpan-Carpani
Žalostno vest sporočajo sestra Albina, svak Antonio, nečaki Luciano, Luciana, Livio, Marisa, Renato s sorodniki iz Afrike in Virginia s sinovi iz Avstralije
Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so ji z ljubeznijo nudili pomoč, sosedom v Ul. Monte Valerio v rajonu Kolonja in vsem župlja-nom, ki so ji bili blizu.
Pogreb bo jutri, v četrtek, 21. januarja, ob 10.10 iz mrtvašnice v Ul. Costa-limga v cerkev Sv. Petra in Pavla v Ul. Cologna, kjer bo ob 11. uri sv. maša.
Trst, 20. januarja 1999
Žalovanju svojcev se pridružuje direkcija italijanske ustanove za spoznavanje slovenskega jezika in kulture
FILM / GORAN PASKALJEVIČ
»Dolga, predolga beograjska noč«
»Resignacija in potreba po trdi roki«
Organizatorji festivala Alpe Adria Cinema so za uvod v prireditev izbrali zelo lep in pogumen film jugoslovanskega (kot se sam imenuje) režiserja Gorana Pa-skaljeviča Bure Baruta (Smodnišnica), ki je žel med gledalci velik uspeh. Skoda, da so morali mnogi ostati izven dvorane gledališča Mie-la, ki ni primerno za to vse bolj množično prireditev. Trst oziroma tisti, ki bi morali za to skrbeti, očitno ne ponujajo drugega.
PaskaljeviC je scenarij za film, ki ga bo žal zelo težko gledati v »normalnih kinodvoranah« v Italiji, napisal v sodelovanju z mladim makedonskim dramaturgom Dejanom Druško-vicem (bil je na predstavitvi), ki je o zgodbi ali o zgodbah napisal gledališko delo. Dogajanja se razvijajo v eni sami beograjski noCi, ko mednarodne oblasti (znova) razpravljajo o usodi nesrečnega Balkana^ in ko nas igralec iz nočnega »kabareta Balkan« opozarja, da bomo tisto noč videli in doživeli še marsikaj, zlasti grdega in tragičnega. To je noC brez upanja, kot vse druge noCi, v katerih se usode ljudi prepletajo s tragično in hkrati absurdno beograjsko atmosfero. Tukaj smo na Balkanu, kjer diši po denarju in smrdi po smrti, pravi eden od nastopajočih v filmu.
Bure Baruta je zaokrožena zgodba, napeta in dramatična, ki govori o samotah, nasilju in breizhodnih situacijah. Paskaljevičevo oko (režiser živi v glavnem v Parizu, a se pogosto vrača v Beograd) ne deli krivd in moralnih lekcij, ampak posreduje globoka Čustva do človeštva, ki je na robu prepada in propada. Avtor je vse prej kot prizanesljiv do svoje zemlje (tukaj vse ubiva, pravi taksist, ki pripoveduje zgodbe) in do brezbrižnosti, s katero mesto gostuje nesrečne begunce iz Bosne. Beograd se nam prikazuje kot vse bolj revno mesto, brez spomina in v stalnem strahu pred sedanjostjo; ljudje se predajajo usodi in Čutijo potrebo po moCnem vodstvu, po trdi roki.
Bure Baruta so predstavili na zadnjem beneškem filmskem festivalu, kjer sta ga publika in kritika sprejeli naravnost navdušeno, kar se je v bistvu zgodilo tudi v nedeljo v Mieli. Pa-skaljevic je takrat prišel na Lido in tam je nastal tudi ta razgovor. Najprej
smo ga vprašali, kako je pravzaprav nastal ta film.
Zame je to nenavaden film, ki ga je bilo težko oblikovati in režirati. Zgodbe iz mojih del so navadno so zgodbe človeka, ki ima precej premočrtna gledana na življenje in na stvarnost, ki ga obkroža. V tem filmu je drugače, saj gre za veC zgodb, ki se prepletajo, zato sem se bal, da stvar ne bo uspela in da bo vse skupaj razdrobljeno in brez kakršne koli enotnosti. Snemal sem vsako epizodo posebej in za montažo sem upal, da
bom zamudil največ dvanajst tednov. Zmanjkalo mi je Časa. Snemali smo v štirih dneh in v štirih noCeh. Nastala je ta skupinska zgodba, s katero sem bil zadovoljen in je zato nisem več spremenil.
Zadnji film si pred tremi leti snemal v Ameriki. Zakaj si se pravzaprav vrnil in zakaj si izbral ta scenarij?
Sedem let od tega sem se izselil. Nekaj Časa sem živel v New Yorku in je bilo zato skoraj naravno, da sem napisal zgodbo o izseljencih. Ko sem se vrnil v Beograd sem začutil potrebo, da posnamen film o razpoloženju ljudi. Mednarodni embargo je izoliral državo, je odvzel upanja, posebno mladim, ki so odšli. Tisti, ki so ostali, živijo skoraj kot v neke vrste zaporu. V tem turobnem in zaprtem vzdušju je vsakdo podoben smodnišnici, ki lahko v vsakem trenutku in za vsako malenkost eksplodira’. Kot v prvi epizodi mojega filma, ko banalna avtomobilska nesreča povzroči serijo udarcev in protiudarcev, ki jih nihče ne more ustaviti.
Kakšne so razlike med filmom in gledališkim delom, na katerem temelji scenarij?
Gledališki tekst je zelo različen in njegova zgodba se odvija v roku dveh. Hotel ustvariti film o Beogradu danes, zato sem spremenil dialoge in sem naredil vse, da se zgodbe prepletajo. Vse to mi je omogočilo, da sem zaobjel in tudi prikazal - vsaj tako upam - tragični smisel
življenja in smisel usode, resignacijo pravoslavnega naroda. Vsakič, ko se nam ponuja možnost za spremembe, ostanemo imo-bilni in nemočni. Strah nas je, da bi bodočnost lahko bila slabša od sedanjosti.
Film govori o vojni, ki je ni, a ki se odvija v človeških dušah. Vsi, ki se v filmu pojavljajo, se znajdejo v vrtincu nasilja in se istočasno sprašujejo o svojih krivdah. Zakaj to?
Bure Baruta se konca z mladeničem, ki plača za nekaj, kar ni storil in ki je žrtev neke kolektivne jeze, nekega ko-lektivnega obupa. Balkanske tragedije in vojne so bile že prikazane v številnih filmih. To je že neke vrste moda, kot so bili nekoč v modi filmi o Vietnamu. Jaz sem hotel prikazati vojno, ki jo ti ljudje, Beograjčani, nosijo v duši. Sprašujem se, zakaj smo prišli do vojne. Zadevo lahko obrnemo kot hočemo, ne more pa izbrisati naših krivd ali občutkov krivd.
Se identificirate v kaki epizodi ali v kaki osebnosti, ki nastopa v filmu?
Da in ne. V podrobnostih nisem podoben nikomur, po svoje pa se identificiram v vseh Iju-dej, o katerih ta moj film govori.
Nekoč ste izjavili, da je komedija edini naCin za prikaz življenja ljudi in življenja na sploh. Ali še mislite tako?
Bure Baruta je tragičen film, ironija pa predstavlja vedno zadnje upanje.
Cristina D’Osualdo
GLEDALIŠČE VERDI / PREMIERA OPERE
Nadvse zapeljiva in pretresljiva Salome
V nosilni vlogi je nastopila Eilana Lappalainen
Salome je tragična zgodba o nesrečni deklici, ki je rasla v nezdravem družinskem okolju. Literarna pripoved se je tu izneverila zgodovinski resnici in je mladenko spremenila v pravo pošast, ki se zastudi celo svojemu očimu. Temu je menda kriva tudi mizogi-nija, ki je razvidna iz dela in življenja angleškega pisatelja Oscarja Wilda. Kar neverjetna je primerjava z opero Herodiade, ki jo je Jules Massenet uglasbil 1.1881 na Zanardinijev libreto, ki je črpal snov iz Flaubertove zgodbe o princesi Salome in njeni materi Herodiadi. Nekaj let pozneje je izšla študija Psychopathia sexua-lis (spolna psihopatologija), v kateri je Richard von Krafft-Ebing opisoval temno plat človeške spolnosti, potem pa še Freudove in Breuerjeve hipoteze o (ženski) histeriji. Včasih umetniki s svojo intuicijo prehitijo znanstvenike, saj je Wil-de svojo Salome dokončal 1. 1882. Objavil jo je pa v francoščini, ker mu takega dela angleška cenzura ne bi dovolila. Richard Strauss se je takoj navdušil za VVildovo tragedijo in se ni zmenil za škandal, ki ga bo opera dvignila; iz literarnega tkiva, ki mu ga je pripravila Hedvvig Lachmann, je zrasla enkratna umetnina, ki je že ob prvi uprizoritvi 1. 1905 v Dre-sdenu pretresla in prevzela občinstvo. Takoj se je pojavil problem, ki se ponavlja ob vsaki novi postavitvi: Salome naj bi imela dekliški glas in postavo, kako pa bo mlada deklica preglasila gosto orkestralno gmoto? Zraven tega mora pevka tudi plesati, in to tako prepričljivo in pohujšljivo, da se mnoge pevke temu odrečejo in se ob ključni sceni umaknejo ter prepustijo ples sedmih tančic poklicni plesalki.
Kanadska sopranistka finskega porekla Eliana Lappalainen, ki je nosilka glavne vloge v tržaški postavitvi, premore prijetno postavo in temperament, ki ji je omogočil doživeto interpre-
tacijo razvajene, muhaste in trmoglave deklice. Osebno si razlagam njeno spolno obsedenost kot reakcijo na čustveno praznino in izprijenost, ki je vladala v njeni družini. Ni se zmenila za brezupno ljubezen nesrečnega Narrabotha, ki ga je z velikim občutkom podal VValter Coppola, ki je tokrat odigral menda svojo doslej najbolj posrečeno vlogo. Salome si je zaželela njej edinega nedosegljivega moškega, preroka Jochanaana. Albert Dohmen je s to vlogo potrdil svoje vrhunsko vokalno in odrsko mojstrstvo, ki ga je bil že dokazal kot VVotan v VVagnerjevem Rheingoldu in VValkiriji. Njegov prerok je zvenel prepričljivo mistično in grozeče, a za Salome tudi skrajno zapeljivo.
Večkrat smo v vlogi Salo-mejine matere poslušali starejše pevke, ki se poslavljajo od gledališke kariere, švicarska mezzosopranistka Juila Juon pa je na srečo v polnem razcvetu svoje vokalnosti in je lik pregrešne matere sijajno podala. Tenorist Hans Giinter Mul-ler - Dotzauer se je že večkrat spoprijel z vlogami, ki zahtevajo dobrega karakteri-sta, zato se mu je Herodos kar lepo prilegel. OCim, ki se poželjivo spogleduje s hčerko svoje žene, postane sredstvo, preko katerega bo Salome dosegla svoj smoter:
Eliana Lappalainen se je lotila plesa, ki postane bolj in bolj divji in zapeljiv in dokončno iztiri Herodesa. Njena muzikaličnost ji je omogočila koreografske gibe, ki so se smiselno prilagajali Straussovi glasbi. Orkester ima v tej glasbi nosilno vlogo, partitura je trehnično zelo zahtevna in zgleda kot gosta mreža, ki jo je dirigent VVolfgang Božic suvereno obvladal. Skrbel je, da bi orkester ne preglasil pevcev, zato je le redko prišlo do strastnih izbruhov; le-ti so bili prepuščeni dobri volji godal, ki so zvenela topleje kot sicer. Morda pa bi se le našel način ali čas, da bi tudi trobila rešila svoje tehnične probleme?
Salome je opera, ki bi jo lahko poslušali tudi brez pevcev: zveni kot veličastna simfonična pesnitev, ki nam zgodbo in osebe presenetljivo zgovorno ponazarja do zadnje podrobnosti, kar je edinstven primer v zgodovini opere. Režiser Ulde-rico Manani morda tega ni dojel in je povsem narekoval pretirano karakterizacijo, ki je tvegala, da spremeni tragične figure v bedne karikature. To velja še posebej za Herodiado in njenega moža. Manani je tudi avtor scenografije, kjer sem kot edini ustvarjalni preblisk zabeležila skladne gmote, ki so lebdele nad
odrom in se proti koncu grozeče spuščale navzdol. Kostumi so bili bolj posrečeni, a tudi tu se Manani ni izognil pretiravanju in je Herodiado preoblekel v obiskovalko nočnega bara ali cafe-chantant, njenemu možu pa je nataknil sončna očala.
Glasba je tudi tokrat prevladala nad vmesnimi neokusnostmi. Eliana Lappalainen nas je v zaključni sceni prevzela z glasom, ki je res šibkejši in ne posebno privlačen v srednjih in nižjih legah, v višjih notah pa zablesti kot rezilo. Ko se je zastor zaprl nad srhljivo tragedijo, je tržaško občinstvo najprej za trenutek oklevalo, nato pa z dolgimi aplavzi nagradilo vse nastopajoče, predvsem nosilko glavne vloge, Alberta Domena, Juho Juon ter dirigenta VVolfganga Božica. Rada bi pohvalila lepo in zelo obetavno mezzosopranistko Ann-Katrin Naidu ter basista Uldericha Diin-nebacha, povsem zadovoljivo pa so se odrezali v stranskih vlogah Enrico Facini, Alessandro Cosentino, Davide Livermore, Roderie Keating, Aurio Tomicic, Paolo Zizic, Frank VVomer, Armando Caforio, Vincen-zo Sagona in Stefania Don-zelli. Ponovitve se bodo vrstile do vključno 31. januarja.
Katja Kralj
KONCERT V GLEDALIŠČU ROSSETTI
Enoličen a očarljiv Amedeo Minghi
Od starega gramofona do nove laserske tehnologije: to so bile stilizirane kulise za recital italijanskega kantavtorja Ame-dea Minghija, ki je preteklo sredo nastopil v gledališču Rosset-ti. Ze s tem je želel glasbenik naglasiti bistvo koncerta, to je pravo potovanje v Času, tako v glasbenem smislu, kot v njegovi pripovedi izkušenj in dogodkov, ki jim je bil priCa.
Koncert je v gledališče privabil kar veliko oboževalcev plavolasega glasbenika, umetnika, ki postavlja ljubezen in humanost na prvo mesto, glasbenika, ki se že vrsto let ukvarja z mul-timedialno umetnostjo. Tudi njegov zadnji diskografski trud »Decenni« je multimedialno delo, saj ni le nosilec zvoka, temveč tudi CD ROM. »Multi-
medialnost mi zveni kar domače - je glasbenik izjavil pred koncertom - saj se že vrsto let ukvarjam tudi s filmsko glasbo, producenstvom in rad sežem po tehnoloških novostih.«
Tako torej, rad se spušCa v tehnološko sedanjost in bližjo prihodost, na koncertu pa je bilo Čutiti to njegovo zanimanje, saj so Minghija pri veliki večini izvajanih popevk, poleg seveda glasbene skupine, spremjali tudi že posneti vzorci. Zato je tudi težko oceniti, koliko so v resnici v živo igrali glasbeniki. Koncert se je pričel z meditativno »Cuore di pace«, med nastopom pa se je Minghi večkrat ustavil in publiki skoraj intimi-stiCno razkril svoje predstave o umetnosti, o svetu in o Času. Cas - to je bila prava vezna nit
tega koncerta, kot je tudi njegovega novega albuma »Decenni«. S Časom se je poigraval, predstavil znane »zimze-lencke« kot »Quando 1’estate verra«, »St. Michel«, kot tudi nove glasbene stvaritve iz zadnjega CDja.
Drugi del koncerta je zaCel prav z novo skladbo »Decenni«t ki začenja z verzom »Tradisco-no i decenni...«, nanašajoč se na svoj pogled na Cas, ki je po njegovem lažniv in minljiv, kjer je nostalgično obujanje spominov ponavadi izkrivljeno in neresnično, zato pa, po mnenju glasbenika, postane Cas pomemben le od jutrišnjega dneva naprej. V drugem delu je s pesmijo počastil preminulega glasbenika Battistija in zapel »II mio canto libero«, poleg Batti-
stija pa se je spomnil tudi prerano umrlega drugega velikega avtorja De Andreja. Višek recitala je bila pesem »L’uomo ve-nuto da lontano«, ki je posvečena življenju in delu papeža Janeza Pavla II., pri kateri je občinstvo lahko istočasno sledilo tudi projekciji videospota te popevke. Skoraj tri ure dolg koncert je ob spremljavi zadovoljne publike zaključil z dodatki, veleznanimi popevkami, med katerimi »Vattene amore« in »1950«.
V splošnem je bil koncert nekoliko preveč enoličen, a tak je pač Minghijev že tridesetletni glasbeni stil. Občinstvo je navdušeno in očarano zapustilo dvorano, kar pa je dokazalo, da je koncert nedvomno uspel.
Pan
KOSOVO / MEDTEM KO SE PONAVLJA OBRABLJEN NAPEV S POZIVI K PREMIRJU MED SRBI IN ALBANCI
Woshington in Nato grozita z orožjem, OZN in Evropa pa upata v diplomacijo
Miloševič le našel čas za generalnega poveljnika Nata v Evropi - Nov sestanek Varnostnega sveta
BEOGRAD, NEW YORK - Beograd spet izziva ves svet in ZDA odgovarjajo z novim svarilom jugoslovanskemu vodstvu. Uporaba sile je še vedno aktualna, je za CNN povedal svetnik za nacionalno varnost San-dy Berger, medtem ko sta vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi Wesley Clark in nemški general Klaus Naumann Slobodanu Miloševiču - potem ko je ta končno našel čas zanju - predjala »ostro opozorilo« atlantskega zavezništva zaradi zadnjih krvavih pokolov civilnega prebivalstva na Kosovu. Državna sekretarka Madeleine Albright je poboje opredelila kot »nesprejemljive« in posvarila Miloševiča, naj ne naredi »grobe napake« izzivanja Zahoda z nespoštovanjem premirja, kajti »ukaz za sproženje Natovih napadov je že na mizi«.
Potrebni so bili torej poboji civilistov v Račku in ukaz za izgon šefa misije opazovalcev OVSE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi) VVilliama VValkerja, da se je mednarodna skupnost spet zgrozila in da je Wa-shington znova usmeril svojo pozornost za skoraj pozabljeno kosovsko provinco. Toda za zdaj se vrstijo zgolj opozorila in svarila, med njimi tudi iz Steklene palače OZN, kjer Varnostni svet ni šel dlje od običajnega poziva k prenehanju uporabe orožja. Generalni sekretar OZN Kofi Annan je včeraj apeliral na sprti strani, naj »sodelujeta z OVSE« za preprečitev »nevarnega zaostro-
vanja« položaja, zvečer pa se je znova sestal Varnostni svet, da bi se dogovoril za »bolj učinkovito reakcijo na krizo po ponedeljkovi verbalni obsodbi«.
»Položaj je zelo hud, če je sploh mogoče, je še hujši kot oktobra lani, ko je za poseg zveze Nato manjkalo samo 96 ur,« je za CNN izjavil Richard Holbrooke, ameriški pogajalec, ki mu je lansko jesen uspelo prepričati Miloševiča naj ustavi pokole. Toda znake, da se krhko ravnotežje, ki ga je uspel doseči Holbrooke, vsak trenutek podre, so imeli v VVashing-tonu že pred petkovim pokolom v Račku. »Zdaj smo pred odločilnim zasukom,« je včeraj izjavila Albrightova in dala vede-
ti, da je za realni odgovor Beograda na zahteve mednarodne skupnosti edina možna pot le resna grožnja Nata z orožjem.
Atlantsko zavezništvo pa v teh urah čaka izid še ene, nevarne igre, ki jo Slobodan Miloševič spet začel z vsem svetom. Clark in Naumann bosta morala presoditi, ali jugoslovanski predsednik misli resno, ali še enkrat blefira, svojo razsodbo pa bosta danes predala ambasadorjem zavezništva, ki bodo morali odločati o naslednjih potezah. Gre za film, ki smo ga že videli oktobra lani, po treh mesecih pa je kriza spet eksplodirala in postavila Nato pred staro dilemo: vojšaki napad ali nov mandat diplomaciji.
Medtem pa se tako kot
že oktobra ponavljajo obrabljene »diplomatske pobude« z vseh strani. Danes bo v Beogradu ruski podminister za zunanje zadeve Aleksander Avdejev, zaradi česar je bil že sklican sestanek kontaktne skupine v Bru- • siju prestavljen na petek. Nepripravljenost mnogih zaveznikov na razkazovanje mišic pa morda najbolje ponazarja nemški zunanji minister Jo-schka Fischer, ko pravi, da mora »mednarodna skupnost nadaljevati svoja prizadevanja za premirje na Kosovu v okviru OZN, EU, OVSE, Nata in kontaktne skupine«. Ta skupina pa še vedno išče skupno strategijo, kar seveda Miloševiča prav nič ne vznemirja.
Srbska policija še naprej nadzoruje območje okrog Račka (Telefoto AP)
KOSOVSKA KRIZA / TUDI FARNESiNA ZELO AKTIVNA
Dini pisal Milutinoviču in Albrightovi
Italijanski zunanji minister se je zavzel za takojšnje nadaljevanje mirovnih pogovorov
RIM - Zaradi izrednega poslabšanja razmer na Kosovu je italijanski zunanji minister Lamberto Dini včeraj izjavil, da Famesina dogajanje spremlja »izredno pozorno in z veliko zaskrbljenostjo.« Zato je predsedniku Srbije Milanu Milutinoviču in ameriški državni sekretarki Madeleine Albright v zvezi s tem poslal tudi posebni pismi.
V pismu srbskemu predsedniku Dini poudarja nujnost, da je treba takoj obnoviti mirovna pogajanja, »saj logika nasilja ne more prispevati k rešitvi krize na tem področju.« V zvezi s pokolom civilistov v Račku pa je Dini v pismu Milutinoviču zapisal, da pričakuje, da se bodo ti »barbarski dogodki takoj pojasnih in odkrili krivci za pokole, katere je treba tudi takoj izročiti roki pravice.«
Poleg tega je Dini zahteval, da se predstavnikom mednarodnega kazenskega sodišča dovoli prihod na Kosovo in se jim omogoči opravljanje njihovega dela. Do pisma Milutinoviču je prišlo po jutranjem telefonskem pogovom med italijanskim zunanjim ministrom in srbskim predsednikom, med katerim je Dini Milutinoviču dejal, da močno upa, da si bo Beograd premislil glede izgona vodje misije opazovalcev OVSE VValkerja. Milutinovič je Diniju zagotovil, da bo glede tega posredoval pri predsedniku ZRJ Miloševiču.
Kar pa zadeva pismo Albrightovi, s katero se je (in tudi z britanskim šefom diplomacije Robinom Cookom) o krizi pogovarjal po telefonu pred zasedanjem atlantskega zavezništva, je v njem ameriško držav-
no sekretarko seznanil z vsebino pisma Milutinoviču in o srečanjih, ki jih je imel podtajnik v zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri z jugoslovanskimi oblastmi v Beogradu, s predstavniki kosovskih Albancev v Prištini in s črnogorskimi predstavniki v Podgorici. Dini je tudi poudaril, da si bo Italija še naprej prizadevala, da bi obe sprti strani pristali na nadaljevanje pogovorov za umiritev razmer, saj v nasprotnem primeru grozi obnova konflikta in nova humanitarna katastrofa.
Italija tudi precej pričakuje od da-našnega srečanja kontaktne skupine v Bruslju in od zasedanja stalnega sveta OVSE na Dunaju, Famesina pa bo skušala posredovati za mimo rešitev tudi ob bližnjem obisku Ibrahima Rugove v Tirani.
ZDA / MEDTEM KO SE V SENATU NADALJUJE PROCES O ODSTAVITVI
NOVICE
Kremelj: Jelcin bo na oblasti ostal do leta 2000
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin bo po napovedih kremeljske administracije kljub zdravstvenim težavam na oblasti ostal do konca mandata leta 2000, v nasprotju z zahtevami komunistične opozicije pa nobenih svojih pooblastil ne namerava prenesti na predsednika vlade Jevgenija Primakova. Kot je poudaril prvi namestnik kremeljske administracije Oleg Sisujev, bi Jelcinov predčasen odstop utegnil porušiti krhko gospodarsko in politično ravnovesje v državi, saj so vse niti oblasti še vedno v Jelcinovih rokah. Po sporočilih iz Kremlja je zdravstveno stanje ruskega predsednika danes sicer stabilno.
Zaradi težav z zdravjem pa je Boris Jelcin preložil za konec januarja napovedan obisk Francije. Ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na Jelcinovega svetovalca za zunanje zadeve Sergeja Prihodka, navaja, da so kot nov datum določih sredino marca.
Med razpravo o proračunu pa je ruski finančni minister Mihail Zadomov včeraj dejal, da bo Rusija izpolnila svoje obveznosti glede zunanjega dolga in bo zahodnim upnikom plačala najmanj 9, 5 milijarde dolarjev. Zadomov je spomnil, da skupni zunanji dolg Rusije znaša 17, 5 milijarde dolarjev, in poudaril potrebo po nadaljnjih pogajanjih za reprogramiranje dolga.
Clinton se jev kongresu predstavil z »ofenzivnim« govorom o stanju države
Ob tem ne zanemarja dobre odvetniške obrambe - Pozitivni odzivi javnosti
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton se očitno drži pravila, da je najboljša obramba -napad. Medtem ko so njegovi odvetniki včeraj v senatu nastopili na procesu o odstavitvi, pa se je on predstavil v kongresu pred predstavniki obeh vej parlamenta z govorom o »stanju zveze«, ki je bil vse prej kot izraz človeka, ki bi hotel vreči puško v koruzo. Nasprotno, šlo je za pravo politično ofenzivo, ki bo po mnenju opazovalcev spravila v težave njegove nasprotnike - republikance.
Clinton je v svojem včerajšnjem govoru povsem obšel zadevo »impeach-ment«. Predstavil pa je vrsto ambicioznih programskih ciljev, zlasti na socialnem področju. Ameriški predsednik se je namreč
zavzel, da bi velik del aktive, ki jo predvideva zvezni proračun po obsežnem kle-stenju iz leta 1997 (gre za 4 tisoč milijard dolarjev) namenili pokojninskim skladom, finančni pomoči otrokom iz revnih družin in ostarelim. Večje podpore so nadalje predvidene še za šolstvo in sploh za socialno varnost. Ob vsem tem pa je Clinton našel tudi sredstva za okrepitev vojaškega proračuna. S tem je republikancem odvzel enega izmed tradicionalnih argumentov za kritike proti njegovi administraciji.
Sicer pa so bili republikanci že tako v zadregi ob včerajšnjem Clintovem nastopu v kongresu. Novi predsednik kongresa Den-nis Hastert je poslal vsem kongresnikom pismo, s katerim jih je pozval, naj se
zagotovo udeležijo zasedanja s predsednikovim govorom o »stanju zveze« ter naj se obnašajo dostojno, kljub nenavadni okolnosti, da je ta hip predsednik ZDA tudi obtoženec pred kongresom.
Kot rečeno, pa Clinton ob vodenju svoje politične ofenzive ne pozablja na potrebo po učinkoviti odvetniški obrambi. Med njegove »skrite ase« mnogi prištevajo mlado »sexy« odvetnico Nancy Seligman, ki se pripravlja za nastop na procesu.
Vse kaže, da se Clintonova strategija - politična ofenziva in temeljita odvetniška obramba na procesu - dobro obnese. Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da sta dve tretjini Amerikancev za to, da Clinton do konca izpelje svoj mandat. In zelo verjetno se bo to tudi zgodilo. Gre za pičli dve leti.
Spet ostri spopadi v Sieni Leone
FREETOVVN - Kljub razglasitvi premirja so se v Sierri Leone tudi včeraj nadaljevali ostri spopadi med zahodnoaftiškimi enotami ECOMOG in uporniki Združene revolucionarne fronte. Pn tem naj bi enote ECOMOG po lastnih navedbah upornike potisnile še dlje od glavnega mesta Freetovvn. Združeni revolucionarni fronti naj bi povsem onemogočih vrnitev v mesto, je kot cilj napadov navedel njihov predstavnik.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu pa je včeraj opozorila na težave pri oskrbi s lirano v Sierri Leone, še zlasti v Freetovvnu. Skromne zaloge živeža v Freetovvnu in okolici so skoraj pošle, zato v organizaciji svarijo pred morebitnim izbruhom lakote.
indija obtožila Pakistan načrtovanja bombnih napadov na ameriške ambasade
NEW DELHI - Indija je Pakistan obtožila, da je načrtoval bombne napade na ameriška diplomatska predstavništva v Kalkuti in Madrasu. Kot so poročale indijske tiskovne agencije, je policija v New Delhiju namreč nedavno prijela nekega agenta pakistanske tajne službe ISI, ki naj bi v ameriških konzulatih 25. januarja izvedel bombne atentate. Indija je Pakistan doslej že večkrat obtožila, da načrtuje bombne napade v indijskih mestih, vendar pa tokrat prvič trdi, da so napadi tajne službi ISI usmerjeni proti ameriškim predstavništvom. Policija je v poročilu omenjala tudi povezavo s saudskim milijonarjem Osamo bin Ladnom, ki je po mnenju ZDA odgovoren za bombne napade na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji.
GORICA
Sreda, 20. januaija 1999
GORICA/S PREDSTAVNIKI ČEZMEJNEGA PAKTA
PESMI / V KULTURNEM DOMU
VOUK
OBVESTILA
Poudarjena skupna volja in prizadevanja
V petek novo srečanje s Fassinom
Predstavitev pesniške zbirke Gora in pesem
F, Černigoja bo predstavil J. Paljk
Zeleni
obiskali
tovarniški
sindikat
Ponedeljekovega srečanja z ministrom za zunanjo trgovino Fassinom v Ljubljani se je udeležila tudi delegacija Pakta o Čezmejnem sodelovanju na Goriškem. V delegaciji sta bila poleg koordinatorja, sicer predsednika Pokrajine Gior-gia Brandolina in njegovega namestnika, Rina Velikonje, še župana Gorice in nove Gorice.
Delegacija je predstavnika rimske vlade podrobneje seznanila s pri-, zadevanji o skupnem načrtovanju in razreševanju vprašanj v prostoru ob meji ter s potrebo po uradnem priznanju Čezmejnega pakta kot organizma, ki lahko usklajuje in pospešuje skupne italijanske in slovenske pobude na različnih
področjih. Minister Fas-sino je elanom delegacije zagotovil, da obstaja politična volja v tej smeri in da bo vprašanje predmet obravnave na medministrski ravni. Največ pozornosti so, je mogoče razbrati iz tiskovnega sporočila pokrajinske uprave in Goriške občine, namenili obravnavi vprašanj v zvezi z gradnjo in urejanjem cestnih povezav. Minister Fassino je nakazal možnost, da bi v okviru uresničevanja naCrta avtocestne povezave Gorica -Razdrto poiskali tudi možnost za prenovo oziroma ureditev odseka med Vilešem in državno mejo. Tako bi rešili tudi splet drugih vprašanj glede vključitve Gorice na takoimenovani peti pro-
metni koridor (Barcello-na - Kiev).
Minister Fassino je na srečanju, ki je potekalo v prostorih italijanskega veleposlaništva v Ljubljani izrekel priznanje za skupno prizadevanje Gorice in Nove Gorice kar zadeva preoblikovanje gospodarstva ob meji. Potrdil je nadalje da bo vlada imenovala svojega stalnega predstavnika v Pakt za čezmejno sodelovanje.
Novo srečanje z Ministrom Fassinom bo že v petek, 22. t.m. v Gorici. Zupan Valenti in predsednik Pokrajine, oziroma koordinator pakta bosta Ministru izročila dopolnjen predlog o preoblikovanju gospodarstva in razvoju v goriškem prostoru.
Prvi letošnji gost tradicionalnih* srečanj z avtorjem«, ki jih že vrsto let prirejata goriški Kulturni dom in Zveza 'slovenskih kulturnih društev, bo slovenski pesnik in zapisovalec ljudskega izročila Franc Černigoj s Predmeje nad Ajdovščino.
Pred Časom je namreč pri založbi Branko v Novi Gorici izšel Černigojev antologijski izbor pesmi z naslovom Gora in pesem, ki ga bo avtor predstavil na srečanju z goriškim občinstvom. Izid omenjene pesniške zbirke je tudi eno izmed dejanj ob 400-letni-ci naselitve vasice Gore.
Srečanje s pesnikom Francem Černigojem bo jutri; v Četrtek, 21. januarja, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici s pričetkom ob 18. uri.
Avtorja bo predstavil novinar Jurij Paljk, na srečanju pa bo sodeloval tudi Branko Lušina, založnik omenjene antologijske zbirke.Franc Černigoj je svoja prva pesniška dela objavil v idrijskih Kapljah in to že leta 1966. Od takrat občasno objavlja v skoraj vseh slovenskih literarnih revijah, na radiu in televiziji. Doslej je izšlo že več Černigojevih pesniških zbirk (Svetlobne luske 1975, Krušeči in sejalec 1978, Nerezine 1980, Iz vode dlan 1980, Nace ima dolge tace 1996, otroška pesniška ljudska besedila z Gore in iz Zgornje vipavske doline, itd.).
V prozi pa se je izkazal z naslovi kot Javorov hudič (1988) in Mož in Ceme-rika (1997).
Na sedežu podjetja Vouk je bilo včeraj dopoldne srečanje med delegacijo Zelenih - v njej sta^bila poleg drugih Renato Fiorelli in Alessan-dro Bon - ter tovarniškim sindikalnim svetom. Predstavniki zaposlenih - Adriano Colugnat, Um-berto Glessi in Massimo VVirtisch - so sogovornike seznanili s stanjem v podjetju in prizadevanji, da se na pogajanjih z lastništvom poišCe prav vse možnosti izhoda. Predstavniki zelenih so predstavili predlog da se z angažiranjem zasebnikov in javnih ustanov podjetje vnovič odkupi. Predlog Zelenih so sindikalni predstavniki označili kot konkreten in na vseh ravneh upoštevanja vreden predlog.
INDUSTRIJC1 / NA PONEDELJKOVI SKUPŠČINI
GORICA / V KULTURNEM DOMU
Gianfranco Di Bert novi predsednik
Pred leti je bil podžupan in občinski odbornik v Gradišču
59-letni Gianfranco Di Bert je novi predsedniki Zveze industrijcev na Goriškem, ki bo v vodstvu te stanovske in strokovne organizacije zamnjal Emilia Sgarlato, ki je prevzel naloge predsednika Trgovinske zbornice. Di Bert je prejel 817 glasov od 880, bil pa je edini kandidat za to mesto. Zvezo bo vodil v prihodnjih štirih letih.
Di Bert je doma v Gradišču, kjer je dobro znan tako v športnih kakor političnih krogih, v gospodarstvu pa je prisoten od konca sedemdesetih let.
V Gradišču je opravljal naloge podžupana in odbornika za javna dela, bil je v upravnem odboru Galerije Spazzapan in elan
raznih drugih organizmov.
Na ponedeljkovi skupščini Zveze industrijcev so izvolili tudi člane nekaterih teles. Tako so za predsednika odbora za malo industrijo izvolili Alessandra Capraro. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Bruno Gomischech, Franco Devetag in Gianluca In-terbartolo, v razsodišče pa Giovanni German, Antonino Chiozza in Pietro Protto. Člane odbora in predsedstva Zveze bodo izvolili v kratkem. G. Di Bert -Foto Bumbaca
NOVICE
Redarji danes praznujejo
Po petletnem presledku bodo mestni redarji spet imeli svoj praznik in to danes ob sv. Sebastjanu, ki so ga proglasili za zavetnika. Praznovanje se bo pričelo ob 10. uri z mašo v stolnici, ob 10.45 bodo pred obeležje v spominskem parku položili venec, ob 11. uri pa bo v beli dvorani slovesnost ob izročitvi priznanj. Predstavili bodo tudi obračun delovanja občinske policije v letu 1998.
Umrl je A. Laurenti "Sandrin”
Iz goriškega krožka SKP smo prejeli sporočilo, da je umrl njihov ustanovni elan in vse do zadnjega aktivno prisoten pri delu stranke, Alessandro Laurenti, med tovariši poznan z imenom "Sandrin”. Člani stranke se bodo zbrali na komemoraciji, v soboto, 22. t.m. ob 11. uri na pokopališču v Pevmi. Pokojnik je bil doma v Pevmi, bil je zaposlen pri poštni službi. Februarja bi dopolnil 62 let.
Pogrešajo ga od petka
Poizvedovanje za 50-letnim avtoprevoznikom P. Peričem iz Škocjana do vCeraj ni obrodilo uspeha. Pogrešani je izginil z doma prejšnji petek, po manjšem prepiru v družini. Ker ga do naslednjega dne ni bilo domov, so se svojci obrnili do karabinjerjev in posredovali točen opis.
V	nesreči ranjen mopedist
V	prometni nesreči, ki se je zgodila vCeraj zjutraj v križišču ulic Tuscolano in Scuola agraria je bil huje telesno poškodovan 36-letni mopedist Marco Zamoletti iz Gorice. Prepeljali so ga na zdravljenje v Videm. V nesrečo je bilo vpleteno tudi vozilo rovver, ki ga je upravljal 74-letni Bruno Canella.
Razstava 0. Beccie v Ronkah
V petek, 22. t.m. bodo v Ronkah, v razstavnih prostorih Bar 33, odprli razstavo slikarskih del Oskarja Beccie. Domačega likovnega ustavrjaica bo predstavila Lilijana Visintin, ki bo ob tej priložnosti prebrala tudi nekaj svojih poezij.
Tako Beccia kakor Visintinova sta elana društva Jadro, ki pri tej pobudi sodeluje posredno. Razstavo v prostorih na trgu Oberdan v Ronkah bodo odprli ob 19. uri.
Sezonsko
znižanje
moška oblačila Carducci 24 fel. 0481/537561
Goriški vrtiljak... razbojnike zamenjal robot Danes pa igrajo Butalce za mlade
Včeraj zjutraj sta se v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici v okviru Goriškega vrtiljaka - Polžkov abonma, zvrstili dve predstavi otroške predstave Pobegli robot v priredbi Mladinskega odra Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Pivotno je bila predvidena predstava Razbojniki iz Kardemome, v priredbi Kulturnega društva Deskle, ki pa je odpadla, zaradi bolezni v ansamblu. Odpadla predstava pa bo na sporedu v petek, 19. marca v goriškem Kulturnem domu.
UCenci slovenskih osnovnih šol in malčki iz vrtcev so tudi Pobeglega robota prisrčno sprejeli in
spremljali dogodivščine... Naslednja predstava v okviru Polžkovega abonmaja v Gorici bo v Četrtek, 25. februarja, ko bo v Centru Bratuž gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Muca Taca.
Goriški vrtiljak za slovenske osnovne šole, vrtce in nižjo šolo prirejata goriški Kulturni dom in Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem iz Nove Gorice ter Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta.
Danes dopoldne pa bo v okviru abonmaja za mlade v Kulturnem domu gostovalo Primorsko dramsko gladilišCe z igro Butalci. Ogledali si jo bodo dijaki nižje srednje šole.
Na sliki - foto Bumbaca - z včerajšnje predstave Goriškega vrtiljaka.
Petič ”Gym-show”
Jutri, 21. januarja ob 16. uri bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici peto srečanje skupin, ki na Goriškem gojijo športno-plesne dejavnosti. Prireditve, ki nosi naslov»Gym-show«, se bodo udeležile štiri skupine iz Nove Gorice: mažoretke HIT- a, ritmična skupina OS Milojke Štrukelj, gimnastična skupina OS Fran Erjavec ter plesna skupina OS Dornberk. Gorico bodo predstavljala dekleta skupine»Show dance« (ZSKD) in seveda ritmiCarke-gostiteljice SZ Dom.
3 ŠOLSKE VESTI
OS JOSIPA ABRAMA V PEVMI vabi starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje ob vpisu otrok v 1. razred, danes, 20. januarja, ob 16.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOBERDOBU
vabi starše otrok iz dober-dobskega vrtca na informativni sestanek za vpis v 1. razred osnovne šole. Zbrali se bomo danes, v sredo, 20. januarja, ob 17. uri v prostorih otroškega vrtca.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj prostih mest pri tečajih: fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur) in uvod v PC (50 ur). Vpisovanje in informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel 0481-81826 vsak dan, razen sobote, od 9. do 13. ure.
RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE I. TRINKA vabi starše uCencev 5. razreda osnovne šole, ki bodo v prihodnjem šolskem letu 1999/2000 obiskovali srednjo šolo v Doberdobu, na informativni sestanek v Četrtek, 21. t.m., ob 18. uri na sedežu Sole v Doberdobu.
SPDG obvešča, da bo 7. februarja ob 10. uri društveno tekmovanje na Nevej-skem sedlu. Prijave na sedežu društva ob sredah med 11. in 12. uro ter ob Četrtkih od 19. do 20. ure. Rok za prijavo zapade 4. februarja.
LUDOTEKA PIKA NOGAVIČKA v dijaškem domu S. Gregorčiča v Gorici je odprta za uCence osnovnih šol ob delavnikih od 17.00 do 18.30; ob sredah je ludoteka rezervirana za malčke iz otroških vrtcev (od 16. do 18. ure).
a PRIREDITVE
V FEIGLOVI KNJIŽNICI
bo v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri lutkovna predstava Brundarija. Vabljeni so vsi mlajši in starejši obiskovalci knjižnice.
KD KRAS DOL-POLJA-NE vabi na ogled komedije Butalci, ki jo SSG prireja v bivši osnovni šoli na PalkišCu v Dolu v nedeljo, 24. januarja, ob 17. uri.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.45-20.15-22.30»C’e post® per te«. Meg Ryan in Tom Hanks. Vst. 8.000 lir.
VTITORIA 3 17.40-20.00-22.20»Nemico pubblico«. I. Will Smith in Gene Hack-man. Vst. 8.000 lir.
CORSO RdeCa dvorana:
17.45-	20.00-22.15»Lost in space«. Vst. 8.000 lir.
Modra dvorana: 17.30-
19.45-	22.00»Ronin«. I. Robert De Niro. Vst. 8.000 lir.
Rumena dvorana: 17.30-19.00-20.30-22.00 »Z la for-mica«. Vst. 8.000 lir.
TRŽIČ
EKCELSIOR 20.00-22.00»Paparazzi«. L Christian De Sica in Massimo Boldi. Vst. 8.000 lir.
COMUNALE 20.30 »Nu-vole in viaggio«.
I \ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALL’ORSO BIANCO (Ta-vasani), K. Italia 10, tel. 531576
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 8.55, Luigia Bončina vd. Marassi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 10.30, Alessandro Laurenti zaprtje krste v bolnišnici Janeza od Boga.
Iz Tržiča: 10.30, Annita Infanti vd. Cecchini iz splošne bolnišnice; 10.40, Renata Pasi vd. Miniussi iz splošne bolnišnice; 11.45, Pietro Marri iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 13.00, Giannino Mattiussi iz splošne bolnišnice.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
Armanda Skoka
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Družina Skok
Jazbine, 20. januarja 1999 (Pogrebno podjetje Preschem)
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artnerjev.
12
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
EVRO / IZŠEL JE PRVI MESEČNI BILTEN EVROPSKE CENTRALNE BANKE
Sanacija javnih bilanc lam skromna, toda delovnih mest je bilo milijon več
Komisar de Silguy: Evropa bo imela letos največjo rast v industrijskem svetu
FRANKFURT - Evropska centralna banka (ECB) je včeraj objavila svoj prvi mesečni bilten odkar je z rojstvom evra prevzela monetarno politiko območja skupne evropske denarne enote. Iz preglednic, izdelanih na osnovi podatkov Eurostata, izhaja, da je enajst držav evra lani na področju sanacije javnih financ »potegnilo vesla v čoln«, kar je povzročilo občutno poslabšanje javnopro-računskih razmer v primerjavi z letom 1997, tako da je ogrožena dosega cilja o izravnavi javnih proračunov do konca leta 2002.
»Glede na velik napredek, ki je bil uresničen v preteklih letih pod pritiskom evra, je bilo v območju evra leta 1998 doseženo le skromno nadaljnje zniževanje proračunskih primanjkljajev,« je zapisano v biltenu ECB. Evropska komisija je ocenila, da je povpreč-
ni delež javnega primanjkljaja na bruto domači proizvod (BDP) v državah evra lani padel na 2, 3 s predlanskega 2, 5 odstotka, to pa je po mnenju centralne banke premalo. Se posebno, ker gre izboljšanje pripisati ugodnim vplivom ekonomskega ciklusa in prihrankom pri obrestih na finansiranje javnega dolga. Ce bi povprečni deficit očistili cikličnih učinkov, bi bil preostah strukturni primanjkljaj celo rahlo slabši kot leta 1997, opozarja ECB. Rezultat je torej negativen in zaskrbljujoč za evropsko banko, pa čeprav gre za prvo tovrstno poslabšanje po letu 1991.
Boljši so nekateri drugi makroekonomski podatki »evrolan-dije«, predvsem podatek, da se je v dvanajstih mesecih od novembra 1997 do novembra 1998 število brezposelnih zmanjšalo
za nekaj več kot milijon ljudi. Gre za oceno na osnovi Eurosta-tovih podatkov, vendar je pomembno, da je zmanjšanje enkrat večje od tistega, ki so ga zabeležili v kratkem obdobju gospodarskega zagona 1994-95. Pozitivno je tudi to, da je največ novozaposlenih mladih pod 25. letom starosti in da se je ugoden trend naraščanja zaposlenosti nadaljeval tudi lansko jesen, ko naj bi se stopnja zaposlenosti v primerjavi s poletnim trimesečjem zvišala za 0, 4%.
Bilten ECB ponuja tudi primerjavo območja evra z ZDA in Japonsko, iz katere izhaja njegov veliko šibkejši položaj glede brezposelnosti in davčnega pritiska, močnejša pa je »evrolandija« po bančnem varčevanju in izvozu.
Glede napovedi za letošnje leto pa je iz podatkov Evropske ko-
misije sklepati, da čaka države evra težavno prvo polletje z znižanjem gospodarske rasti, ki pa ga bodo v drugem polletju najbrž uspele nadomestiti. Evropski komisar de Silguy pa je kljub temu prepričan, da bo imela Evropa letos najvišjo stopnjo rasti v industrializiranem svetu, čeprav je opozoril, da sta Italija in Nemčija v tem pogledu na dnu lestvice, ker sta bolj kot ostale države odvisni od tujih trgov in sta zato v večji meri utrpeli učinkovanje mednarodnih kriz. De Silguy je vsekakor prepričan, da je pesimizem odveč in da obstajajo pozitivni elementi, ki obetajo oživitev rasti, pri čemer bo svojo vlogo odigral tudi evro: pospešil bo blagovno menjavo znotraj svojega območja in olajšal delo majhnih in srednjevelikih podjetij.
SLOVENIJA / PREDVIDEVANJA EKONOMSKEGA INŠTITUTA PRAVNE FAKULTETE
Gospodarski pesimizem se je začel poglabljati
Padec izvoznih naročil in naraščanje zalog neprodanega blaga - Najbolj trpijo predelovalne dejavnosti
LJUBLJANA - Slovensko gospodarstvo sledi gospodarskim gibanjem v Evropi. Rast industrije se je, kot pišejo strokovnjaki ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete v zadnji številki redne mesečne publikacije Gospodarska gibanja, v zadnjih mesecih lanskega leta ohranjala le še na račun rudarstva in elektrogospodarstva. Stopnja brezposelnosti je do novembra že presegla predlansko, pri čemer se je zelo zmanjšalo število samozaposlenih. Vprašanje pa je tudi, ali bo večja domača poraba lahko nadomestila padec izvoznih naročil.
Industrijska proizvodnja se je lani sicer povečevala; skupna rast produkcije je namreč novembra znašala tri odstotke;	vendar
strokovnjaki inštituta napovedujejo, da se bo le-
tos poslabšanje produkcijskih tendenc zadnjih dveh let pokazalo tudi v medletnih rezultatih. Na nadaljnje poslabšanje produkcije bo dodatno vplivala tudi verjetna krepitev recesijskih tendenc doma in v svetu.
Vse večji gospodarski pesimizem v Sloveniji pa že letos veje predvsem iz predelovalnih dejavnosti, kjer aktivnost vztrajno pada. Padata tako pričakovana produkcija in zaposlovanje kot tudi povpraševanje in posledično cene. Tudi po pričakovanjih direktorjev v omenjenih dejavnostih se obetajo še slabši časi, saj se zmanjšujejo skupna in izvozna naročila, zaloge neprodanega blaga pa rastejo.
Posledica poslabšanja razmer na slovenskem in evropskih trgih ter vse večji pesimizem v predelovalnih dejavnostih pa
vplivata tudi na zmanjšanje zaposlenosti, ki naj bi se zniževala.
V novembru je domače povpraševanje poskočilo za 1, 9 odstotka in čeprav podatki o skupnem povpraševanju v tem obdobju še niso znani, je zelo verjetno, da se bo tudi to povečalo. Prav pospešena domača poraba, ki jo nakazuje povečanje povpraševanja pred uvedbo davka na dodano vrednost, bi lahko omililo padec aktivnosti v prvi polovici letošnjega leta. Po drugi strani pa tudi podatki agencije za plačilni promet kažejo, da otežene razmere na trgu zaenkrat še ne vplivajo na bistveno zmanjšanje likvidnosti podjetij, ki bi sprožilo dodaten padec proizvodnje. Število delovnih mest, ki jih ogroža nelikvidnost, se je namreč do lanskega novembra celo zmanjševalo. (STA)
Vodstvo Elana želi odkupiti lastne delnice
BEGUNJE - Vodstvo delniške dražbe Elan je večinski lastnici, zagrebški Privredni banki, posredovalo ponudbo za odkup večinskega paketa delnic, M ga je pripravilo skupaj z investicijskimi bankami. Privredna banka bo ponudbo preučila in se nato odločila, ali je zanjo sprejemljiva.
Kot je za STA povedala predsednica uprave Elana Božena Kijučarič, bo odločitev Privredne banke, ki je 77-odstotna lastnica Elana, znana do konca januarja. Ključa-ričeva ni želela govoriti o vsebini ponudbe, povedala je le, da so jo pripravili v sodelovanju s tujimi investicijskimi bankami, ki zaupajo v srednjeročni program poslovanja Elana, in da zajema prodajo celotnega lastniškega deleža Privredne banke. S ponudbo za odkup večinskega paketa delnic bi vodstvo Elana zagotovilo uresničitev srednjeročnega programa podjetja, ohranilo blagovno znamko, delovna mesta in ustvarilo pogoje za nadaljnji razvoj in potrebno investiranje oz. dezinve-stiranje brez večjih in skrajnih organizacijskih sprememb.
Hrvaška banka želi prodati svoj delež v Elanu in že nekaj mesecev išče investitorja, ki bi zagotovil finansiranje tekočega poslovanja, razvoja in investicijskih vlaganj. Sredi preteklega leta je vodstvo podjetja izdelalo srednjeročni program poslovanja s cilji in strategijo, osnovni pogoji za dosego donosnosti dražbe pa so globalizacija trženja in nadaljnja internacionalizacija podjetja, iskanje novih programov, krčenje stroškov poslovanja, vlaganje v razvoj in investicije ter povečanje prodaje. (STA)
V Italiji bo rast BDP letos višja kot lani (1,8%-2%)
RIM - Morda pa italijansko gospodarsko leto letos le ne bo tako črno, kot bi lahko sklepali glede na neugodna predvidevanja o gibanju globalnega gospodarstva. V proračunski komisiji poslanske zbornice so se namreč včeraj zvrstile avdicije predstavnikov največjih ekonomsko-ra-ziskovalnih zavodov (IRS, CER in Prometeia) in iz njihovih poročil je mogoče izluščiti, da bi moral bruto domači proizvod (BDP) ob koncu tekočega leta doseči stopnjo rasti med 1, 8 in 2 odstotki (lani 1, 4% do 1, 5%).
Raziskovalni inštituti so med drugim podčrtali, da bi se morala Italija letos gibati v nasprotno smer kot bodo šle povprečno ostale evropske države, katerim grozi upočasnitev konjunturne-ga ritma glede na lanske stopnje rasti. (Seveda je treba upoštevati, da je imela Italija v letu 1998 najnižjo stopnjo rasti v Evropi in da jo bo torej precej lahko preseči.) Glavni razlog za pospešitev rasti italijanskega BDP vidijo raziskovalci v utrjevanju notranjega povpraševanja, ki bi lahko že v prvem letošnjem trimesečju doživelo občutno rast.
Ocene gospodarskih gibanj se sicer veliko ne razlikujejo od predhodnih napovedi, saj je npr. zavod CER že lansko pomlad napovedoval 2, 1-odstotno rast BDP v letu 1999, medtem ko je stopnjo lanske rasti znižal na 1, 5%. Včerajšnja avdicija je pokazala še drage zanimive indikatorje, še posebno o gibanju izvoza in inflacije. Izvozna dejavnost bi morala - kot že lani - tudi letos »trpeti« zaradi mednarodne krize, ki je zajela območja, kamor Italija veliko izvaža. Zato raziskovalci pričakujejo, da bo izvozni zastoj nadomestilo notranje povpraševanje, medtem ko se bo skoraj gotovo povečal uvoz, kar pomeni poslabšanje trgovinske bilance. Občutiti bo tudi negativen vpliv razmer v avtomobilskem sektorju, ki so se močno poslabšale po izteku bonitet, ki jih je vlada zagotavljala kupcem pri zamenjavi dotrajanih motornih vozil z novimi.
Odlične pa so perspektive za inflacijo, saj npr. zavod IRS napoveduje, da bo njena povprečna stopnja letos komaj 1-odstotna. Bolj negotove pa so perspektive za realno znižanje ravni davčnega pristika, ki bi jo bilo mogoče doseči le z izrednimi ukrepi. To pa se zdi izvedencem praktično neuresničljivo, ker je znižanje davčne ravni mogoče le ob živahni gospodarski rasti, če seveda država ne želi poslabšati komaj izboljšanih javnih računov.
TEČAJNICE
■	I EVRO= 1.936,.
1.936,27 LIRE
		
19. JANUAR 1999	V EVRIH POVPREČNI TEČAJ	
VALUTA	19.01.	18.01.
ameriški dolar	1,1616	1,1612
japonski jen	132,14	132,90
grška drahma	323,45	323,50
danska krona	7,4380	7,4431
švedska krona	9,0045	9,0930
britanski funt	0,7000	0,70130
norveška krona	8,6300	8,6575
češka krona	35,745	35,615
ciprska lira	0,58176	0,58163
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski florint	250,64	250,78
poljski zlot	4,0973	4,0667
slovenski tolar	189,4432	189,3639
švicarski frank	1,6001	1,6004
kanadski dolar	1,7739	1,7717
avstralski dolar	1,8295	1,8292
novozeianski dolar	2,1614	2,1671
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
19. JANUAR 1999 VALUTA_________
NAKUP/PRODAJA 1 EVRO
portugalski escudo
nizozemski gulden
belgijski in luksemburški frank
francoski frank
nemška marka
finska marka
španska pezeta
avstrijski šiling
irski funt
italijanska lira
200,482 2,20371 40,3399 6,55957 1,95583 5,94573 166,386 13,7603 0,787564 1936,27
OSTALE VALUTE	EVRO	
	NAKUP	PRODAJA
ameriški dolar	1,1699	1,1517
britanski funt	0,7083	0,6944
švicarski frank	1,6148	1,5817
danska krona	7,5783	7,2923
norveška krona	8,8327	8,4367
švedska krona	9,3158	8,8702
kanadski dolar	1,8061	1,7395
grška drahma	339,72	295,71
japonski jen	136,90	128,62
avstralski dolar	1,9242	1,7975
slovenski tolar	193,72	188,08
hrvaška kuna	8,0719	7,3104
Češka krona	45,052	36,552
slovaška krona	55,35	44,028
madžarski florint	298,04	242,15
KMEČKA BANKA GORICA
19. JANUAR 1999
EVRO
URE
VALUTA	nakup	prodaja	nakup	prodaja
ameriški dolar	1,1710	1,1509	1654	1682
britanski funt	0,7127	0,6961	2717	2782
kanadski dolar	1,8017	1,7597	1075	1100
japonski jen	134,5491	131,4499	14,39	14,73
švicarski frank	1,6253	1,5876	1191	1220
norveška krona	8,7809	8,5824	220,51	225,61
švedska krona	9,2059	8,9916	210,33	215,34
grška drahma	328,7760	321,0188	5,89	6,03
danska krona	7,5611	7,3848	256,08	262,20
avstralski dolar	1,8584	1,8167	1042	1066
slovenski tolar	190,77	187,99	10,15	10,30
hrvaška kuna	242	260	8,00	7,45
FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA
mo
URE
nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank avstrijski šiling finska marka španska pezeta portugalski eskudo irski funt lira
1,95583
6,55957
2,20371
40,3399
13,7603
5,94573
166,386
200,482
0,787564
1936,27
989,998
295,182
878,641
47,998
140,741
325,657
11,637
9,658
2458,555
			
!	19. JANUAR 1999		INDEKS MIB 30: -2,16%	
delnica	cena € var.%	delnica	cena € var. %
ALITALIA	3,323 -1,91	ITALGAS	5,337 +2,87
ALLEANZA	11,881 -1,49	MEDIASET	8,175 -2,29
COMU	5,869 +0,08	MEDIOBANCA	11,172 +0,65
BCADI ROMA 1,395 -3,25		MEDIOLANUM	6,860 +0,23
FIDEURAM	5,894 +0,61	MONTEDISON	1,051 +0,28
INTESA	4,947 -0,44	OLIVETTI	3,095 -3,28
BENETTON	1,577 -0,12	PARMALAT	1,377 -3,84
COMPART	0,675 +3,49	PiRELLi SPA	2,468 -2,98
EDISON	10,961 -0,00	RAS	11,317 -1,20
ENI	5,428 +1,02	ROLO BCA 1473	22,950 +0,87
FIAT	2,933 -2,81	SAIPEM	3,230 -0,76
FINMECCANICA 0,971 +2,53		SAN PAOLO IMI	15,518 +1,76
GENERALI	37,750 -0,29	TIM	6,116 +2,25
HDP	0,574 -0,46	TELECOM ITA	8,176 +1,37
INA	2,273 +2,71	UNICREDIT	5,004 +0,36
O	ljubljanska banka Podružnica Milano		
MOC MANJŠINE JE V DNEVNIKU!
Da bo lahko Primorski dnevnik v času,
Naročnina ostane nespremenjena:
PrednaroCnina za leto 1999 znaša (do 31, januarja) 330.000 lir,
Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti:
•	vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom
•	brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu.
•	za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna
mmmmmMmo umno pmmm p© 31. 01. 1999
•	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382)
•	na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašaicih Primorskega dnevnika
•	pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860
Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6
V^em članom
Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom
brez meja« ponudile izvedbo ZOI 2002
VRATA/MEGVARJE - Tudi Celovec, nosilec skupne kandidature treh dežel za zimske olimpijske igre, se je uradno ponudil kot nadomestno prizorišče za zimske olimpijske igre leta 2002, če bi Salt Lake Cityju zaradi korupcijske afere odvzeli izvedbo iger.
"Gre za povsem preventiven ukrep. S tem želimo potrditi, da smo za izvedbo iger že zdaj pripravljeni, " je na novinarski konferenci v Vratah-Megvarju na avstrijskem Koroškem povedal vodja organizacijskega komiteja kandidature treh dežel za igre 2006 Dieter Janz. Janz je poudaril, da so vsi objekti, z izjemo proge za smuk na Mokrinah in dveh hokejskih dvoran v Celovcu že pripravljeni za igre. Po njegovem mnenju sta dve leti dovolj časa, da se uredi tudi ta del infrastrukture, če bi Celovec igre res dobil.
Poleg Celovca so se kot možno nadomestno prizorišče za igre ponudili tudi Innsbruck, Lilleham-mer in Calgary. Možnosti, da bi Američanom igre odvzeli, pa so zelo majhne. Generalni direktor MOK Carrard je sc nedavno zatrdil, do se okrog izvedbe iger ne bo spremenilo nič
NOGOMET / A LIGA
Danes v Empoliju pravi derbi za obstanek v ligi
Empoli igra proti Venezii
EMPOLI - Danes bo v Empoliju zaostala tekma italijanske nogometne A lige med domačim moštvom in Venezio. To srečanje so 6. januarja preložili na današn ji dan zaradi megle. Današnja tekma, ki se bo pričela ob 14.30, bo pravi derbi v boju proti izpadu, saj sta obe ekipi pri dnu lestvice. Empolijev trener Sandrea-ni nima večjih težav s postavo. Vprašljiv je le le nastop Martusciella, ki se je na nedeljski tekmi poškodoval gleženj. V vezjih težavah je vsekakor trener Venezie Novellino, saj so zboleli za gripo Luppi, Maniero, Taibi in Tuta. Florjančič bo igral s Fidelis Andrio ANDRIA - Slovenski nogometaš in reprezentant Matjaž Florjančič, ki je
zadnje čase treniral na Reki, je podpisal pogodbo z itlaljanskim drugoligašem Fidelis Andrio, ki je na zadnjem mestu lestvice. Florjančič je v Italiji že igral za Cremonese in Torino. Trije kandidati za »naj igralca 1998« ZUERICH - Najboljšega nogometaša na svetu za leto 1998 bodo trenerji vseh državnih reprezentanc, članic svetovne nogometne zveze (FIFA), izbrali med tremi zvezdniki lanskega svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji. To so Brazilec Ronaldo (Inter), Hrvat Zvonimir Suker (Real Madrid) in Francoz Zinedine Zidane (Juventus). V zadnjih dveh letih je bil najboljši nogometaš po mnenju reprezentančnih selektorjev Ronaldo.
MONTE CARLO
Finec
Mdkinen
prevzel
vodstvo
MONTE CARLO - Svetovni prvak, Finec Tom-mi Makinen na mitsubi-shiju je po včerajšnji drugi etapi relija Monte Car-lo prevzel vodstvo. Makinen ima 56 sekund prednosti pred Francozom Pa-nizzijem (subaru) in 1:42, 0 pred svojim rojakom Hankkuenonm (subaru). Četrti je Italijan Piero Liatti (seat cordoba). V ponedeljek je odstopil Carlos Sainz. Reli Monte Carlo se bo končal danes.
VRSTNI RED:	1.
Makinen (Fin, mitsubi-shi) 3:05:59, 5; 2. Paniz-zi (Fra, subaru) +56, 1; 3. Kankkunen (Fin, subaru) +1:42, 4; 4. Liatti (Ita, seat) +2, 05, 6; 5. McRae (VB, ford) +2, 29; 6. Delcour (Fra, ford) 3:43, 2; 7. Thiry (Bel, subaru) 3:57, 1.
SMUČANJE
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
F. Skobi prvi na treningu smuka
KITZBUEHL - Avstrijec Fritz Strobl je bil najhitrejši na prvem treningu smuka za svetovni pokal v Kitz-buehelu. Drugi je bil Italijan Kristian Ghedina (+0, 72), tretji pa Avstrijec Josef Strobl (0, 86). Od Slovencev je Aleš Brezavšček dosegel 33. (+3, 71), Gregor Sparavec pa 39. čas (+4,17).
Izidi treninga: 1. Fritz Strobl (Avt) 1:55, 44; 2. Kristian Ghedina (Ita) +0, 72; 3. Josef Strobl (Avt) 0, 86; 4. Patrick Ortlieb (Avt) 0, 89; 5. Hannes Trinkl (Avt) 0, 91; 6. Peter Runggaldier (Ita) 1, 30; 7. Didier Cuche (Svi) 1, 41; 8. Wemer Franz (Avt) 1, 50; 9. Stephan Eberharter (Avt) 1, 51; 10. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 1, 52.
Nekaj presenetljivih izidov v Melbournu
Med moškimi izpadel Španec Carlos Moya - Med ženskami veteranke naprej
MELBOURNE - Drugi dan odprtega teniškega turnirja Avstralije v Melbournu je svoj nastop dočakala tudi Slovenka Tina Križan. Mariborčanka se ni preveč izkazala, saj jo je šesta nosilka in njena prijateljica iz mlajših let, Američanka Monika Seleš premagala kar s 6:1, 6:0.
Poleg Seleševe sta bili uspešni tudi ostali dve veteranki v teniškem športu, Nemka Steffi Graf in Španka Arantxa Sanchez-Vicario in to kljub temu, da imajo vse tri za seboj v seštevku že 39 let nastopanja na turnirjih WTA. Grafova je po 40 minutah igre premagala Argentinko Paolo
Suarez s 6:0, 6:3, San-chezova pa Južnoa-fričanko Mariaan de Svvardt s 6:2, 6:2.
Seleševa je po zanesljivi zmagi nad Tino Križan povedala, da se zaveda, da bo slej ko prej izgubila tudi kakšno srečanje v Avstraliji, da pa se to mogoče še ne bo zgodilo letos.
Pri moških je tokrat prišlo do nekaterih presenetljivih izidov. Izpadli so kar trije nosilci, največ j e presenečenje pa je pripravil Nemec Nicolas Kiefer, ki je izločil zmagovalca lanskega svetovnega teniškega prvenstva ATP in četrtega nosilca, Spanca Carlosa Moyo (na sliki AP). Po treh
urah in pol boja je bil končni izid 6:7 (7), 6:4, 7:6 (6), 6:3 v korist Kie-ferja. Moya je bil leta 1997 finalist tega turnirja, v vseh ostalih sezonah ('96, '98, '99) pa je vedno izpadel že v prvem krogu.
Od avstralskega turnirja sta se poslovila tudi 13. nosilec Francoz Cedric Pioline, ki ga je brez posebnega napora s 6:3, 6:1, 6:1 ugnal domačin Lleyton Hevvitt ter 12. nosilec Spanec Albert Costa, ki ga je s 4:6, 6:4, 6:4, 6:4 premagal Ceh Martin Damm.
V drugi krog se je po dramatičnem boju uvrstil tudi Ceh Petr Korda, ki je po letu 1968 prvi branilec naslova, ki ni med postavljenimi teniškimi igralci. Tokrat je bil boljši od Spanca Gala Blanca, ki ga je premagal s 6:3, 6:7, 6:4, 6:7, 6:2 in se mu tako maščeval za poraz v Parizu leta 1997.
■lili
NOVICE
Umrl igralec rugbyja Ivan Francescato
TREVISO - Komaj 32-letni Ivan Francescato, igralec mgbyja pri Benettonu iz Trevisa in član italijanske državne reprezentance je včeraj umrl zaradi nenadne slabosti. Včeraj ponoči se je Francescato vrnil domov ob 3 ponoči, ko je zaprl bar, ki ga skupno upravlja s soigralcem Dottom.
Nenadoma je začutil močne bolečine v glavi in v prsih. Kmalu zatem je izdihnil.
Košarka: Pobelani izpadli
ANKARA -V povratnem srečanju šestnajstina finala pokala Saporte je Telekom iz Ankare doma premagal Savinjske Hopse s 77:53 (32:17). Ker so Slovenci v prvi tekmi zmagali le za šest točk, so se v nadalnje tekmovanje uvrstili Turki. Pri Polzelanih je bil najboljši strelec Stevič, ki je dosegel 22 točk. Pri gostiteljih je bil najuspešnejši strelec hnec s 13 točkami.
Plavanje: po 15.000 dolarjev za svetovni rekord
HOBART - Predstavniki Mednarodne plavalne zveze (FINA) bodo svetovne rekorde na aprilskem svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Hong Kongu nagrajevali s po 15.000 ameriškimi dolarji. Tekmovanje na Kitajskem bo prvo, kjer bo FINA denarno nagrajevala svetovne rekorde. Prvenstvo v Hong Kongu, na katerem bo nastopila tudi slovenska reprzentanca, je četrto svetovno prvenstvo v kratkih bazenih. Pred tem so bila tovrstna tekmovanja v Palmi de Mallorci (1993), Rio de Janeiru (1995) in Goetheborgu (1997).
V	Italiji odslej strožji protidopinški ukrepi
RIM - Italijanski nogometaši in košarkarji so se zavzeti za poostren nadzor nad jemanjem nedovoljenih poživil, ki naj bi poleg običajnih testov urina vključeval še krvne teste. Kombinacija urinskih in krvnih testov doslej ni bila obvezna.
Italijanska nogometna in košarkarska zveza sta se za takšen ukrep odločiti v podporo protidopinške-mu programu italijanskega nacionalnega olimpijskega komiteja (CONI), ki so ga poimenovati: "Ne bom tvegal svojega zdravja."
Smučanje: na Rogli močna konkurenca
ROGLA - Na enem zadnjih tekmovanj za evropski pokal pred začetkom svetovnega prvenstva (SP) v Vailu bosta v organizaciji Smučarskega društva Unior Celje 21. in 22. januarja na Rogli ženski slalom in veleslalom. Tekmi na Rogli bosta zadnji večji tekmi v tehničnih disciplinah pred odhodom na SP, zato je zanimanje za sodelovanje precej veliko. Nastopilo bo kar 140 tekmovalk iz 21 držav, med njimi je tudi nekaj takšnih, ki si še niso izborile nastopa na SP od 30. januarja do 14. februarja. Tekmovalke se bodo v četrkovi veleslalomski tekmi borile za "Zeleno srce Zreškega Pohorja", v petkovem slalomu pa za "Prstan grofov celjskih".
Alpske smučarke se bodo pred začetkom SP srečale le še v italijanski Gortini d‘Ampezzo, kjer bodo izvedli smuk, superveleslalom in veleslalom za svetovni pokal.
Drevi v Dolini: Breg - Isonzo
V	zaostali tekmi 2. nogometne amaterske fige bo drevi v Dolini ob 20.30 Breg igral zelo pomembno srečanje proti Isonzu, ki ima dve točki več od našega moštva. Za Brežane je danes imperativ le zmaga.
AFERA Ol
Samurajski meč
Podarili so ga Samaranchu
TOKIO - Predsednik kandidacijskega odbora za olimpijske igre (OI) leta 1998 v Na-ganu Goro Jošimura je dejal, da je prvi mož Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch med obiskom Nagana leta 1991 odbil v dar samurajski meč, ki je vreden med 9000 in 19.000 ameriškimi dolarji.
Člani MOK ne smejo sprejeti daril, vrednejših od 150 dolarjev. Samaranch je že v podobnem primeru Salt Lake Cityja izjavil, da zanj to pravilo ne velja, ker ne glasuje o organizatorjih OI. Večina daril, ki jih je dobil, je v skladiščnih prostorih olimpijskega muzeja v Lusanni. Jošimira je novinarjem dejal, da v kandidacijskem postopku za OI v Naganu niso posegali po nedovoljnenih sredstvih in podkupninah, čeprav ni zanikal, da so nekateri člani MOK dobili vrednejša darila. "V rumenem tisku je bilo nekaj namigovanj, da naj bi se tudi na Japonskem ukvarjali z nečednostmi, vendar pa nihče ni postregel s konkretnimi podatki in dokazi, ker to preprosto ni mogoče, " je morebitno podobnost s škandalom v Salt Lake Cityju zavrnil Jošimira.Generalni direktor OI v Naganu Makoto KobajaSi je dodal, da sta bila v Naganu kandidacijski in organizacijski odbor ločena; drugi je nastal marca 1991, ko je kandidacijskemu odboru potekel mandat.
ŠPORT NA KOROŠKEM
KOŠARKA / MLADINCI
Borovci zlahka
Visoko so premagali Inter 1904
Bor Friulexport - Intemazionale 1904 104:40 (49:15)
BOR: Gaburro 8, Stefančič 12, Hrovatin 10, Smilovich 8, Mura 10, Paoletic 9, Lovriha 6, Krčalič 20, Valente 10, Stokelj 11, trener Martini.
TRI TOČKE: Paoletic 1, Stefančič 1. SON: 9. TRENER: L. Martini.
Na domačem igrišču je Bor Friulex-port brez večjih težav odpravil vrstnike Interja 1904. Končni izid priča, da med ekipama ni bilo enakovredne igre, in že po desetih minutah so domačini voditi z 18 točkami prednosti (23:5). Čeprav so gostje v nadaljevanju postavili consko obrambo, niso utegnili zaustaviti razigr-nega Krčaliča in ostale borovce, ki so brez težav prodirati v njihovo obrambo. Kljub prednosti so borovci tudi v drugem polčasu prikazali zbrano igro; v obrambi so igrali agresivno in v napadu so izvedli nekaj lepih protinapadov.
Vsekakor so si ekipe, ki nstopajo na turnirju, precej enakovredne. Martini j e-vi varovanci imajo dobre možnosti, da se v tem prvenstvu izkažejo. Vsi igralci so se že vključili v skupinsko igro in tudi posamezniki bodo lahko do konca lig emočno napredovati. (M.S.)
Dobu grozi izpad
Odbojkarji tega društva spet izgubili
SALZBURG, CELOVEC - Odbojkarjem SK Dob vse bolj resno grozi izpad iz najvišje avstrijske-zvezne lige: v 15. krogu prvenstva so v gosteh podlegli vodečemu na lestvici PL Salzburg z 0:3 (-4, -5, -6), hkrati je najnevarnejši zasledovalec Dobljanov, Hartberg, slavil gladko zmago proti Gleisdorfu in Korošce po točkah dohitel. Moštvo slovenskega trenerja Bojana Ivartnika ima kot Harbertg 6 točk je pa zaradi boljšega razmerja v nizih (+4) še vedno osmi na 10-mestni lestvici. Odločitev o obstoju ali izpadu iz lige bo torej padla v direktnih srečanjih Doba s Hartber-gom in z Gleisdorfom.
V primeru, da Dob zdrsne na deveto mesto, bi to pomenilo izpad iz najvišje avstrijske odbojkarske lige.
Na lestvici vodi še naprej edina neporažena ekipa PL Salzburg (30 točk) pred Donaukraftom iz Dunaja (28) in SVS Sokol iz Dunaja (20).
Zmaga šahistov SŠZ
CELOVEC - Sahisti Slovenske športne zveze so v 1. krogu play off-tek-movanja v koroški podli-gi slaviti dragoceno zmago. Premagali so drugo ekipo Admire iz Belajaka s 4, 5:3, 5. Odločilno točko je v najdaljši partiji srečanja osvojil-Idrijčan Silvo Kovač, ki je po šestih urah premagal svojega nasprotnika.
Ostale točke so prispevali: Rupert Reichmann (1), Arnold Hattenberger, Joži Amrusch, Dunja in Aleksander Lukan ter Ivko Ferm.
Ivan Lukan
Obvestila
SD BREG obvešča, da bo v petek, 22. t.m. ob 20.30 v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu predstavitev Velike knjige slovenskih športnih iger, avtorjev Branka Lakoviča, Maria Magajne in Bojana Pavletiča, ter knjige Tisti vonj po Krasu, avtorja Dušana Jelinčiča.
TPK SIRENA obvešča člane, da bo tajništvo odprto vsak delavnik od 18. do 20. ure.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 24. januarja avtobusni izlet na Zoncolan. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah danes, 20. januarja od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 040-212859 in 040-299573.
JAMARSKI ODSEK SD GRMADA prireja v petek, 22. januarja, ob 20.15, v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knjige-mono-grafije in predvajanje diapozitivov o jami Claudio Skilan pri Bazovici, ki velja za najpomembnejše jamarsko odkritje na tržaškem Krasu. Vabljeni!
DRUŠTVO išče upravitelja bara ali osebo za pomoč v društvenem baru. Informacije po telefonu 040-51377 v dopoldanskih urah.
MAJENCA DOLINA v sodelovanju s ŠD BREG prireja smučarske izlete v Mokrine (Pramollo) 7. in 28. februarja ter 7. marca 1999. Odhod ob 6. uri iz Šance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176.
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 24. in 31. januarja in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Amoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
Alpe Adria Cinema: v uradni selekciji film hrvaške režiserke
V	okviru festivala Alpe Adria Cinema, ki se do nedelje, 24.januarja odvija v tržaškem gledališču Miela, bodo drevi ob 20.uri v uradni selekciji predvajali hrvaški film Tri muškarca Melite Žganj er režiserke Snježane Tribuson. Ob 22.uri pa bo v isti selekciji na sporedu Svet narobe švicarskega avtorja Rolanda Colle.
Za ljubitelje jugoslovanskega filma bosta gotovo zanimiva kratkometražna filma Gorana PaskaljeviCa, ki ju bodo predvajali približno ob 18.uri. Na sporedu sta Gospod Hrstka in Kakšna beseda o ljubezini, ki ju je beograjski umetnik posnel med študijskim izpopolnjevanjem v Pragi leta 1969 oziroma leto kasneje.
V	Slovenski kinoteki rimerjalna retrospektiva joestroema in Stillerja
LJUBLJANA - Slovenska kinoteka je v Času od včeraj, 19. januarja, do 10. februarja pripravila prvo primerjalno retrospektivo izjemnih in zelo raznolikih avtorjev, ki sta ustvarjala v zlatem obdobju švedskega nemega filma, Vic-torja Sjoestroema (1879-1960) in Mauritza Stillerja (1883-1928). Oba sta odločilno vplivala na pogled in posluh vse tedanje filmiCne Evrope. Predstavila se bosta s trinajstimi deli. Na sinočnjem slavnostnem začetku retrospektive so zavrteli najprej Sjoestroemovo mojstrovino KoCijaž smrti iz leta 1920, nato pa Stillerjev Erotikon, nastal istega leta. namenitejših švedskih filmov sploh. (STA)
V	Narodni galeriji pripravili študijsko razstavo o Petkovšku
LJUBLJANA - V Narodni galeriji v Ljubljani bodo ta petek odprli za slovenske razmere precej neobičajno študijsko razstavo o slikarstvu Jožefa Petkovška (1861-1898), s katero naj bi po ocenah pobudnika projekta, umetnostnega zgodovinarja in slikarja Sergeja Kapusa, "demitolo-gizirali" Petkovška, ne da bi ga obenem "diskreditirali". Nesoglasja o Petkovškov! slikarski kompetenci šo stara in nam prikličejo v spomin javno polemiko iz polpreteklega Časa, v kateri ni manjkalo netaktnih podmen. Na razstavi bo razstavljenih enajst Petkovškovih del, eno delo Jurija Šubica ter štiri Marija Preglja, ob njih pa izsledki omenjenih tehničnih preiskav. (STA)
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
V	petek, 22. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Albertom Dohme-nom«.
V	ponedeljek, 25. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Stefanio Don-zelli«.
Gledališče Rossetti
Do 24. januarja bo Stalno gledališče iz Abrucov iyvajalo Pirandello-vo komedijo »Gosi e (se vi pare)«. Režiser Lorenzo Salveti. Predstave: danes, 19. jan. ob 20.30, jutri, 20. jan. ob 16.00, 21., 22. in 23. jan. ob 20.30 ter v nedeljo, 24. jan. .ob 16.00.
V	torek, 26. januarja ob 20.30, v sredo, 27. januarja ob 16.00, 28., 29. in 30. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 31. januarja ob 16.00, bo Novo gledališče - Diana Orsi podalo delo Peppina De Filippa »Don Raffaele il trombone cupido scherza e spazza«. Režija Silvio Orlando.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Od 29. januarja do 7. februarja, George Bernard Shaw »La profes-sione della signora VVarren«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 29. in 30. januarja ob 20.30, 31. januarja ob 16.30, 2. februarja ob 16.30, 3., 4., 5., in 6. februarja ob 20.30 ter 7. februarja ob 16.30.
21. in 22. januarja ob 20.30 ter 23. januarja ob 16.30, Vittorino An-dreoli »El mato«.
V	nedeljo, 24. januarja ob 11. uri otroška predstava »I tre por-cellini«.
Slovensko stalno gledališče
Gledališče Cristallo
Komedija Alana Ayckbourna »Polovične resnice« v režiji Vladimi-ra Jurca. Predstavi bosta: danes, 20. januarja ob 20.30 (Red D) in jutri, 21. januarja ob 16.00 (Red C).
Krožek »Assicurazioni Generali«
Danes, 20. januarja ob 18.00, Giuseppe O. Longo »L’ultimo pezzo e in cucina«.
Gledališče dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2/a)
Skupina »Teatro degli Asinelli« bo v soboto, 30. ob 20.30 in v nedeljo, 31. januarja ob 17.30 ter ponovitvi v soboto, 6. in v nedelno, 7. februarja, podalo delo Alana Ayckbourna »Camere da letto«. Režija Liana Zonta.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V	sredo, 27. januarja bodo v sklopu - film v francoskem originalu -predvajali delo »Maria della Baia degli angeli« Manuela Pradala.
NABREŽINA
Gledališka dvorana (občinski trg)
V	nedeljo, 24. januarja ob 17. uri bo gledališče La Contrada podalo delo »Nagajiva princesa«.
POL (Gorica)
Kulturni dom
V	nedeljo, 24. januarja ob 17. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Niz današnjih komikov: pod tem geslom se bo jutri, 21. januarja ob
20.30	predstavil Alessandro Bergonzoni.
PORDENON
Bivši samostan sv. Frančiška
Danes, 20. januarja ob 19.30 in ob 22.00, gledališče Arca Azzurra predstavlja »Le voci«. Režija Ugo Chiti.
V	soboto, 23. januarja ob 19.30 in ob 22.00 Beppe Arena »Onde ri-flesse«.
V	torek, 26. januarja ob 19.30 in ob 22.00 - skupina »Časa degli Al-fieri« bo v režiji Luciana Nattina podalo Magrisovo pripoved »II Conde«.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
27.,	28., 29., 30. in 31. januarja bo Piccolo Teatro di Milano podalo delo »La grande magia«, pravljico v treh dejanjih E. De Filippa. Režiser Giorgio Strehler.
SLOVENIJA
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 21. januarja ob 19.00 večer z gostom - portoroški duhovnik oCe Franc.
V	petek, 22. januarja ob 18.00 in 20.30 komična drama »Življenje je lepo«. Režija Roberto Benigni.
V	soboto, 23. januarja ob 20.00, gledališka predstava s SSG iz Trsta z delom »Master Class«. Rezija Vito Taufer.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Predstava »Jetnik druge avenije« N. Simona, bo 21. in 23. januarja ter 5. februarja vedno ob 20. uri.
28. januarja ob 20.00 premiera: Samuel Beckett, »Konec igre«.
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
20.,	21., 22. in 25. januarja ob 19.30. 26. jan. ob 15.30 in 19.30, 27. jan. ob 19.30 VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
V	soboto, 23. januarja ob 19.30, Tone Partljič »Stajerc v Ljubljani«.
28.	januarja ob 19.30 Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
29.	in 30. januarja ob 19.30 Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Jutri, 21. jan. ob 20.30, v soboto, 23. jan. ob 17.00, v nedeljo, 24. jan. ob 16.00, v torek, 26. jan. ob 20.30, v Četrtek, 28. jan. ob 20.30 in v nedeljo, 31. jan. ob 16.00, »Salome« Riharda Straussa.
Gledališče Rossetti
Na pobudo Tržaškega koncertnega društva bo v ponedeljek, 25. januarja ob 20.30 nastop Tria iz Parme.
Športna palača (Čarbola)
V petek, 29. januarja dobrodelni koncert, ki ga bo imel Luca Carbo-ni ob 5. obletnici smrti Marka Lucchetta, Saša Ote, Darija D’Angela, Mirana Hrovatina in Ilarie Alpi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 22. januarja ob 20.30 nastop sopranistke Eteri Gvazava na klavir jo bo spremljal Charles Spencer.
_____________________SLOVENIJA________________________
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 25. januarja, nastopajo Simfoniki RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	sredo, 27. januarja ob 19.30, bo v Gallusovi dvorani nastop Simfoničnega orkestra akademije za glasbo v Ljubljani.
Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli
V torek, 26. januarja ob 20. mi, bo v viteški dvorani, četrti koncert iz cikla »Večeri komorne glasbe«. Godalni kvartet Tartini, Harald Schonevveg, viola, Igor Mitrovič, violončelo.
DOBROVO
Na Dobrovem gradu bo v petek, 22. januarja ob 20. mi nastop Tria Luwigana.
_____________________KOROŠKA__________________________
CELOVEC Mestno gledališče
20.,	23., 26. in 28. januarja ob 19.30 - La clemenza di Tito (opera -W. A. Mozart).
21. in 29. januarja ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi).
22.,	24., 28. in 30. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta - E. Kalman).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. me).
Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoCe ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure.
Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »SreCanje umetnikov.«
Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
APT (Ul. san Nicolo, 20): Cesare Serafino, razstavlja do 23. januarja. Urnik: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih pa je razstava zaprta. Galerija N. Bassanese, (Trg Giotti 8, I. nad.): do
10.	februarja razstavljajo Giuliano Dal Molin, Maria Morganti in Federico Rizzi. Razstava je odprta od torka do petka od 17. do 20. ure.
Art Gallery (Ul. s. Servolo, 6): do 30. januarja VIII. državna razstava »mini okvirjev 1999«. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Ob praznikih zaprto.
Galerija Cartesius (Ul. Marconi 16): do 23. januarja, grafična razstava italijanskih umetnikov. Urnik: od torka do sobote od 10.30 do 12.30 ter
od 16.30 do 19.30.
Državna knjižnica (palača Morpurgo, Oširek papeža Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giuseppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja in sicer ob ponedeljkih, sredah in Četrtkih od 9. do l7. ure, ob torkih, petkih in sobotah pa od 9.00 do 13.30.
NABREŽINA
V Kamnarski hiši Iga Grudna (Nabrežina 158) bo
v petek, 22., soboto, 23. in v nedeljo, 24. januarja na ogled razstava z naslovom Kreativne Silnice. Razstavljajo elani KUD Magnet. Urnik: od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Otvoritev bo v Četrtek, 21. januarja ob 20. uri.
GORICA
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999. bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
SLOVENIJA
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. me.
NOVA GORICA
Mestna Galerija Nova Gorica: do 31. januarja bo na ogled razstava umetnice Klementine Golja »Slike«. Urnik: ob delavnikih od 10.00 do 18.00 ure in ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00 ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije.
TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. VeC-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Narodna galerija: jutri, 21. januarja ob 18. uri odprtje študijske razstave Jožefa Petkovška »Podvojene slike«.
Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): danes, 20. januarja, ob 12. uri odprtje razstave »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Goriške razglednice: V getu
TV dnevnik
£ RAI 1
6.00
6.30
6.50
10.00
11.30
11.35
12.25
13.30
14.05
15.00
15.45
17.35
17.45
18.35 19.30 20.00
20.35 20.40 20.50
22.45
23.15
23.20
0.15
0.50
Euronevvs
Dnevnik
Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodita An-tonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo
Film: Inganno mortale (dram., ZDA ’92, i. gerald McRaney, J. Bisset) Dnevnik
Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)
Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un angelc (i. Rosa Downey)
Dok.: Kvarkov svet Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes nan. Zorro Danes v parlamentu Aktualna odd:. Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli), vmes (18.00) dnevnik Variete: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Aktualno: II fatto Kviz: La Zingara TV film: Rosa Perez, mati (dram., Fr. ’96, r. E. Beaht, i. Carmen Maura, Alexandra Vandermoot) Aktualno: Dosje - Zenske na razpotju Dnevnik
Aktualno: TV Raider (Missione Capricorn) Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: II grillo - Gio-vanni Berlinguer, 1.15 Aforizmi
RAI 2
7.00 9.15 9.45
10.50
11.10
11.30
13.00
13.30
14.00
14.40
16.00
18.10
18.40
19.05
20.00
20.30
20.50
22.35
23.40 23.45
0.40
Varjete za najmlajSe Nan.: Blossom Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali
Variete: Ci vediamo in TV Aktualna odd. v živo: La vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila
Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih h) potovanjih Sereno variabile Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 - Novorojenček Variete: Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Sotto inchiesta (krim., ZDA, i. K. Sillas) Aktualno: Pinocchio Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, v parlamentu, vreme TV film: Un omicidio 6 sempre un omicidio
RAI 3
-6.30-7.00-7.30-8.00
dnevnik
Film: II sindacalista (kom., It. ’72)
Aktualno: Pulsar, 11.00 Zgodovina Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 Politična tribuna, 13.40 Tisoč in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1, 14.55 Tgr - Leonardo Variete: La melavisione - Pravljice in risanke Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete; Blob Nan.: Superman Aktualna odd.: Mi manda Raitre (vodi P. Marrazzo) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Sfide Aktualno: Onda anomala Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario Aktualno: TeleCamere Nan.: Star Trek
Š3 RETE 4
Nad.: Piccolo amore, 6.50 Regina
Nan.: Pregled tiska Nad.: Guadalupe, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik lEHUl Kviz: Kolo sreče
Nad.: Sentieri - Steze Film: Siamo ricchi e poveri (kom., It. ’54)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Dokumenti: La macchina 'del tempo
Film: II signore delle mo-sche (dram., ZDA ’90, i. Paul Balthazar)
Pregled tiska Raffaella Carra Show Film: Benito Mussolini, anatomia di un dittatore
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45
14.15
15.45
17.45
18.45
20.00
20.30
21.00
23.00
1.00
1.30
2.00
Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vi vere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Un detective in cor-sia (i. Dick Van Dyke), 12.30 Nonno Felice Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi)
TV film: Tobias e mio (dram., Nem. ’95, i. Gedeon Burkhard, Judy VVinter)
Aktualna odd.: Verissimo (vodi C. Parodi)
Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik
Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Aktualna odd.: Coppie -Pari (vodi Maria De Fi-lippi
Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street
*%> ITALIA 1	|r Slovenija 1 |r Slovenija 2
6.10
9.20
10.15
14.00
14.20
15.30 16.00
17.30
18.30
19.00
20.00
20.45
22.40
23.40 0.40 0.50 1.00
Nan.: Happy Days, nato otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Mac Gyver Film: Cammina, non cor-rere (kom., ZDA ’66, i. Cary Grant)
Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Baby Sitter Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! (vodi Tamara Dona)
Nan.: Beverly Hills (i. J. Priestley, J. Garth)
Variete za najmlajše in risanke
Nan.: Baywatch Odprti studio, 18.55 Šport
Nan.: Plavolaska za očeta, 19.30 Tata (-i. Fran Drescher)
Glasb, oddaja: Sarabanda Film: Ancora 48 ore (krim., ZDA ’90, i. Nick Nolte, Eddie Murphy) Variete: Barracuda (vodi Daniele Luttazzi)
Nan.: renegade Odprti studio Fatti e misfatti Šport studio
8.00
8.55
9.00
9.30
12.05
13.00
13.10
13.30
14.30
16.00
16.30
17.00
18.00 18.10 19.00 19.15
19.30 20.05
22.00
22.40
22.55
23.25
.1.10
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
Tedenski izbor: Zlatko Zakladko, 9.55 nad. Dobri duh iz Avstralije (2. del), 10.20 dok.: Nadzvočni dolenjski metulji, 11.10 Pro et contra Nan.: Učitelj (Francija, 12. ep.)
Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Dok.: Francois Mauriac Drama: Der Letzte Kurier (M. Seelig, Nemčija, 1. del)
Obzorja duha Po Sloveniji Pod klobukom Obzornik, vreme, šport Službeni vhod Dobrodošli doma Risanka
Dnevnik, vreme, šport Film: One (1997, r. Luis Galvao Teles, i. Carmen Maura, Miou-Miou, Mari-sa Berenson)
Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi Osmi dan
Dietrich Fischer Dieskau: Glas duše, portret pevca Službeni vhod
9.00
10.00
10.20
11.35
14.45
15.15
16.10
18.00
19.00 19.30
20.00 21.00
22.00
Vremenska panorama Matineja
Nanizanka: Zamudniki (Avstralija, 20. epizoda) Nadaljevanka: Gospa svetovalka (Fr., 5. del) Euronevvs TV prodaja Pomp kviz
Film: Cozima in Richard VVagner Snemčija 1987, r. Peter Patzak, i. Otto Sander, Tat ja Seibt) Nanizanka: Angel, varuh moj (ZDA, i. Roma Daw-ney, Della Reese, John Dye, 12. epizoda)
TV igrica: Kolo sreče Videoring: Videospoti s Tino
Vanessa Mae na turneji Queen, Mozart:	Za
življenje... (balet M. bejar-ta)
Film: Razdvojen moški (Nemčija
TELE 4
	16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi	I	
	Nan.: West Side Medical	m	
	Nad.: Innamorarsi	1	
	Aktualna oddaja	m	
	Aktualno: Quadrato		
	Nan.: Starzinger		
	Konjske dirke		
	Zoom Gorica		
	II supplemento Zoom Gorica		TV PRIMORKA
	Nan.: Get Smart		
		H	17.00 Videostrani
(#) MONTECARLO		||	Videospot dneva Klepet o glasbi z J. Svete
			Nad.: Sosedje
		I $1	Oddaja za zamejce v Ita-
	19.45, 22.50, 0.45 Dnev-		liji: Med Sočo in Nadižo
	nik, 12.30, 20.10 Šport		Videostrani
	Nan.: Quincy		Dnevnik, vreme
	Film: I fucilieri del Ben-		Iz tiska, Misel dneva
	gala (’54, i. R. Hudson)		Hit kot pokrovitelj
	Variete: Tappeto volante	Rm	Pogovor o...
	Film: 11 tenente dei carabi-		Nad.: Sosedje (117. del)
	nieri (kom., It. ’86)		Glasb, odd.: Postaja GO
	Film:	Making Love (dram., ’81, i. H. Hamlin)		Dnevnik TV Primorka
lj< Koper
■	
	Euronevvs
	Otroška oddaja: Gugalnica
	Dokumentarec
	Slovenski magazin
	Globus
	Pogovorimo se o...
	Program v slovenskem jeziku: Sok
	Primorska kronika
	Tv dnevnik, šport
	Otroška odd.: Gugalnica
	Sredozemlje
	Ski report
	Aktualno: Meridiani
	Vsedanes - TV dnevnik
	Film: Živel sem že prej (ZDA 1957, i. J. Maho-ney, L. Snovvden) Vsedanes - TV dnevnik, vreme
r
"N
Radio Trst A
8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 24, del); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 MePZ Rupa-Pečn; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: tolkalec Fabian Perez Tedesco;
18.00	Literarne podobe: V pismih S. Kosovela (N. Pertot); 18.30 Slov. lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini;
8.30,	12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21,20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' aitra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti;
13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej, 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18,00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14,33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16,00 Ob 16-ih; 18.00 Dance classics; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10,30 Pregled tiska; 1.2.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.50 Lahko noč. otroci;
20.00	Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 21.25 Zbori; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd::22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno,
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17,15 Likovni odmevi; 18.30 Izšlo je;
19.30	Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbe; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14,00-18.00(105,5 MHZ).
Primorski dnmk
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodiscu v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
Sreda, 20. januarja 1999
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO
RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
TOPLA HLADNA
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA
SREDIŠČE
CIKLONA
SREDISCE
ANTI-
CIKLONA
SVET / SLIKA PRI SLIKI,..ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
PARIZ - Coco Chanel je svoj čas trdila, da so elegantna oblačila tista, ki nimajo nepotrebnih dodatkov, kot so razne pentlje, lesketajoči predmeti ali cvetlice. »Boljše je, če kaj odvzamemo, kot pa dodamo,« je trdila v obdobju, ko so ženske še nosile steznike in se krasile s perjem. Toda pogosto se je zgodilo, da je niso poslušali.
Karl Lagerfeld pa je očitno dobesedno vzel njene besede in včeraj v Parizu
predstavil nove Chanelove modele pomlad/poletje za novo tisočletje. Se dodatno je spremenil stil, odvzel, kjer se je le dalo kaj odvzeti in do skrajnosti poenostavil nove modele. OdveC mu je bil celo zaščitni znak Chanelovih oblačil: prekrižani dvojni C. Tega zdaj ni več. Blago, ki ga je uporabil, je bolj mehko, barve so svetle in gredo od barve peska do lila in biserno sive. Črna in rdeča barva zanj sploh ne obstajata. Manekenke z obrazi kot iz
porcelana so obute v Čevlje z visokimi petami nosijo velike in dolge hlače z našitimi žepi, lahke jakne, mehke kardigane, dolga oprijeta krila iz volne ali metaliziranih tkanin. Med manekenkami, ki so oblekle Lagerfeldove kreacije za hišo Chanel je bila tudi Naomi Campbell (na sliki AP desno), ki je bila oblečena v dolgo rjavozlato obleko s tančico.
Za kontrast skrajno enostavnim Chanelovim modelom pa je poskrbela nizozemska modna hiša Viktor in Rolfs, ki je svoje manekenke oblekla v dolge obleke s širokimi in bogato nabranimi naborki okrog vratu (na sliki AP spodaj).
Sicer pa so dosedanji dnevi visoke pomladanske in poletne mode v Parizu pokazali, da bo lila barva pomladi, takoj za njo pa prevladuje svetlo zelena. Toda tudi beige, nianse roza barve in bela dominirajo skoraj v vseh modnih hišah. Vse pa kaže, da je za letošnje poletje odklenkalo Črni in modri barvi, Čeprav ju nekateri kljub temu še uporabljajo.
Pa še nekaj je, kar je ob skoraj popolnem pomanjkanju okraskov padlo v oCi. Novost sezone predstavljajo uhani in pa torbice, ki s svojo obliko spominjajo na moški spolni organ. Izdelane so iz pozlačenih ali posrebrenih materialov in so tako majhne, da jih manekenke držijo v dlani, tako da jih velikokrat niti ne opazimo.
21 mrtvih v hudem viharju v JAR
JOHANNESBURG - V hudem neurju v Južnoafriški republiki je umrlo 21 oseb, približno 300 jih je bilo ranjenih, vihar pa je uničil tudi približno 50 hiš, je danes sporočila tamkajšnja policija. Neurje je zajelo predvsem območje okrog gora Ayliff in Tabankulu, približno 200 kilometrov jugovzhodno od Durbana.
Japonci proizvajajo večne dojenčke
TOKIO - Japonci lahko svoje dojenčke ljubkujejo tudi potem, ko so ti davno odrasli. Tokijsko podjetje Another One je pred kratkim začelo izdelovati lutke, ki so realistično upodobljene po fotografijah njihovih strank. Mali dvojniki nimajo le enakega izraza na obrazu kot "originali, " ampak celo enako brbljajo. S pomočjo malega računalnika, ki je vgrajen v trebušček lutke, veCni dojenčki izgovarjajo glasove pravih dojenčkov. Lutke merijo približno 40 centimetrov, tehtajo pa okoli enega kilograma. In cena - približno 600.000 lir. (STA/dpa)
Dojenček razmišlja že pri petih mesecih
CHICAGO - Dojenček razmišlja že v petem mesecu življenja, trdi profesorica psihologije na Cikaški univerzi Amanda VVoodvvard. Dojenčki začnejo po njenih izsledkih zelo zgodaj prepoznavati človeške kretnje, sposobnost mišljenja pa se zaCne razvijati že med šestim in devetim mesecem življenja. Ugotovitve Woodwardove so v nasprotju s prepričanjem ostalih raziskovalcev, ki menijo, da dojenček do devetega meseca starosti, ko še ne sledi natančno predmetom ali pogledom, ne razume kretenj, ključnih za dojemanje okolice. S poskusi s tehniko vizualnega privajanja je skušala VVoodvvardova odkriti, ali dojenčki razlikujejo ljudi od predmetov in ali je pomembno, kaj človek poCne. Dojenčki so iz materinega naročja z obrazom obrnjeni proti odru opazovali igralca, ki se je premikal in lovil pisano žogo ali belega medvedka na žogi. Igrači so potem zamenjali in ponovili poskus, le da jih je igralec odbijal s palico. Poskuse so opravili s skupinami devet-, pet- in šestmesečnih dojenčkov. Vsi so budneje spremljali dogajanje, ko je igralec sam lovil igrače, brez obroča. Dojenčkov po besedah Woodwardove ni treba posebej uriti, da bi razvili sposobnost razmišljanja, ki jim je očitno prirojeno, kar je zelo pomembno, saj je sposobnost mišljenja nepogrešljiva za človeško življenje. (STA/AFP)