OT
ONITBD t STATB«
* WAR
JONDS "Vm®*-ISEAMPS
SKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINC DAILY NEWSPAPER
148
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JUNE 24, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
edsednik vihti novo šibo proti stavkam
JVarodne no Je se pridno priglasajo
|eva obvezno vojaško službo do 65 leta. V slučaju stake bi bili poklicani stavkarji v vojaško službo, toda ne za bojevanje.
ROOSEVELT OBSOJA KRIZO V ' v PREMOGOVNI INDUSTRIJI
ne-
vojaškega sodišča Pijani
''Jutra," z dne 28. marca |V izvirnem besedilu). [™ško vojno sodišče Vrho-poveljništva Oboroženih '^Venija-Dalmazia,: odsek v F^ni, je izreklo naslednjo , v zadevi proti: I^OSU LADU, Josipa in rr Ane, roj. v Stični 12. I. rn tam bivajočemu na štev. j zaporu;
pODGU LUDVIKU, pok. r in Lampret Ane, roj. v F (Krka), 18. VIII. 1911 P111 bivajočemu na štev. 5, v P:
^°žena sta bila: ločina, da sta v okolišu V nedoločenem času do 30. leta 1942 sodelovala pri .naperjeni za nasilni političnega, gospodar-1 in družabnega reda v dr-
z)očina, da sta v istih ča-
Ph
in krajevnih okoliščinah
Washington, 23. jun. — Predsednik Roosevelt je nocoj na-l|> da bo vprašal kongres, naj dvigne starost pri dbvezni vo-sHižbi od 45 do 65 leta. V tej starosti bi vpoklicanči iie bili ll)i na fronto, ampak bi opravljali druga dela pod vojaško •Jo. To bi bila odredba, namenjena naravnost proti stavkam.
To je odgovor predsednika svojemu političnemu sovražniku John Lewisu, ki je trikrat od 1. maja zaprl premogorove v namenu, da izsili večjo mezdo za premogarje.
Ta najnovejši korak predsednika Roosevelta si razlagajo tako, da namerava vetirati predlog proti stavkam, ki sta ga sprejeli obe zbornici kongresa in ki leži na predsednikovi mizi za podpis. Proti temu predlogu so vse delavske unije in predsednik ga najbrže ne mara podpisati, da se ne zameri delavcem. Obenem je pa prišel na dan z novo šibo proti stavkarjem, kot gori omenjeno.
Predsednikovo geslo je zdaj: "delat ali pa v armado!" Z ostrimi besedami je ožigosal vodstvo unijskih premogarjyv, čeprav ni z imenom omenil predsednika John L. Lewisa. Izjavil je, da je postopanje voditeljev unijskih premogarjev "neznosno" in da je povzročilo jezo ter obsodbo velike mase ameriškega naroda.
Rekel je tudi, da je vlada imela v načrtu poklicati v armado vse premogarje, ki so v vojaških letih in ki so se odtegnili delu brez pravega vzroka. Ta načrt je imela vlada v mislih še prej, predno je pozval John Lewis premogarje, naj se vrnejo na delo.
In ker postava za obvezno vojaško službo ne dovoli poklicati v armado moške nad 45 letom starosti, namerava naročiti kongresu, naj to postavo spremeni v toliko, da bodo lahko vpoklicani do 65 leta.
"To nameravam storiti radi tega," je rekel predsednik, "da v bodoče, kadar bo zopet nastal zastoj v tovarnah, rudnikih ali podjetjih, ki jih lastuje vlada, ali ki jih prevzame vlada, da spravimo kolesje zopet v pogon."
V slučaju stavke bi torej vlada enostavno rekrutirala vse delavce; one, ki so pod 45 letom starosti, bi lahko vtaknila v uniforme, druge pa bi rekrutirala za delo v isti tovarni, kjer je nastala stavka. Delati bi kot vojaški novinci in bi bili v vsakem oziru podložni ar-madnim pravilom.
o
, vala pri oboroženem krde-. atiovljenem z namenom iz->ja zločinov proti var-
p dr
'zave;
Pocina, da sta bila brez do-Pia v posesti orožja in vo-
streliva. |H razlogov je sodišče od-^šnjo zaščite ter spoznalo Ijada in Godca Ludvika za Pripisanih jima zločinov r°dilo na smrt z vsemi za-^i posledicami. *--o-
•raznih naselbin
*9it, Mich. — Dne 7. juni-^anrl Jos. Butala, star 72 r°jen na Rožnem vrhu pri H'u v Beli Krajini. V je bival 46 let in tukaj ženo, pet sinov in hčer. 'uth, Minn. — V Tower ju lrla žena pionirju Antonu v starosti 76 let, kate-ll)ušča poleg moža štiri si-hčere in več vnukov ter lUkov. — V Northomu je umrl za pljučnico 221etni 11 kernel, ki zapušča mater, f. Pri vojakih, sestro in v "J1 lakoti strica, ^on, o. — Dne 22. maja je uttir] Louis Stare, star 57 rojen v Stopah pri Veli-aščah na Dolenjskem. Za-a ž«no in dva sinova, oba pri tih.
Nh hicago-Waukegan. — junija je tukaj umrla ^s Jesenovec, stara 59 let ^na na Vrhniki. V Ame-k živela 36 let in zapušča 111 sina.
Srebrna poroka
praznujeta Mr. in Mrs. I 2aman iz 486 E. 149. St. I; tiico rečnega zakonskega r^ja. še na mnoga leta vk n zadovoljstva.
Ameriški bombniki so leteli 2,000 milj k napadu na Celebes
Avstralija, 24. jun. — Kar smatrajo kot enega najdaljših poletov za kak napad v tej vojni, so ga izvedli ameriški avija-tičarji. Bombardirali so otok Celebes, ki je bil prej last Ho-landske.
Ti bombniki so morali napraviti za ta napad 2,000 milj zračne poti na oba kraja. Seboj so ponesli 38 ton razstreljivih in zažigalnih bomb. Med temi so bile nekatere težke po 2,000 funtov.
V pristaniščih Macassar je bila zasidrana neka japonska križarka, katero so ameriški avijatičarji močno poškodovali. Dim, ki se je dvignil po padcu bombe iz ladje kaže, da je bila zadeta. V pristanišču je bila zadeta tudi neka tovorna ladja.
Eden izmed ameriških bombnikov je treščil na tla obenem z japonskim letalom, s katerim je bil v boju. To je bila edina ameriška izguba.
Ameriški letalci so se dvignili z baze v Avstraliji in naravnali odhod tako, da so dospeli nad tarče okrog poldne. Metali so bombe v mesto, na pomole in na ladje v pristanišču, ki je eno največjih na otoku Oelebes. Požari so bili vidni 70 milj daleč.
BOJNA FRONTA
ANGLIJA—Potem, ko so angleški bombniki izvedli enega največjih zračnih napadov na nemško industrijsko mesto Muelheim, so zav.ezniškrbomb-niki napadali tekom celega dneva zapadno evropsko obal.
RUSIJA—Moskovski radio je danes klical celokupni ruski armadni sili, da se bliža ura odločitve. To si razlagajo nevtralni Opazovalci s tem, da se pripravlja It u s i j a na ogromno poletno ofenzivo.
ITALIJA—Mussolini bo zopet napravil čistko v svoji stranki in odstranil vse nezanesljive pajdaše.
Za pomoč domovini!
Slika predstavlja skupino naših newburških Slovenk v narodnih nošah, ki se bodo vse udeležile patriotske sla-vnosti na 4. julija v mestnem starionu. Od leve proti desni so: Ana Gliha, Frances Jako. lin, Ana Grozdanič, Theresa Jerič-Rangus, Apolonija Kic in Jennie Gnidiea.
Poleg teh sta se priglasili iz , Newburgha: Karolina Hočevar, 3607 E. 81. St. in Mary Novak.' iz 3623 E. 82. St.
Iz Euclida so se priglasile: Mrs. Antonia Svetek in njena sestra Mrs. Rose Popovieh ter Mrs. Mary J apel.
Tukaj se je priglasila Mrs, Mary Raušel, 1162 E. 61. St. Dozdaj vseh skupaj priglašenih 13. še 12 jih potrebujemo. Torej kar na -dan še ostale!
$10,000
Danes je velik praznik
Danes je Sv. Rešnje Telo ali "Telovo," kot smo rekli v starem kraju. V Ameriki ga slovenske župnije obhajajo nastopno nedeljo.
Seja federacije
Jutri večer ob osmih bo v SND na St. Clair Ave. seja Federacije jugoslovanskih narodnih domov. Naprošeni so vsi zastopniki, da ise gotovo udeleže.
Sedem jih je bilo aretiranih ker so izdelovali slabe bombe in granate
Washington. — Ameriška tajna policija je aretirala v Rochester, N. Y. sedem oseb, ki so obtožene, da so namenoma izdelovale slabe bombe in granate za ameriško armado. Prijeti so tudi obtoženi, da so hoteli oddati material, ki so ga prej vladni inšpektorji zavrgli.
Prijeti so Amerigo Antonelli, Bennie Piteo, John Deritis, Angelo Costanza, in Frank Bian-chi. Vsi Italijani, ki so vodili tukajšno tovarno za izdelovanje bomb in granat.
Vladni uradniki so jih že enkrat prej posvarili, naj ne izdelujejo slabih izdelkov, pa očivi-dno ni nič pomagalo.
--o-
Pivo in preste zastonj
Dr. William Edmunds, ki je načelnik lokalnega urada za moško delovo silo, je prišel na dan z resnim priporočilom, naj bi livarne dajale delavcem zastonj pivo in preste. To bi v livarski industriji zelo zmanjšalo odsotnost od dela. Pivo in preste naj bi se servirale enkrat dopoldne in enkrat popoldne med delom. S tem bi delodajalci privabili delavce, da bi rajši hodili na delo in tudi nove bi dobili. Razume se, da komur ni za ječme-novec, bi se ga ne sililo.
Donald Ferfolia je dobil prvo nagrado na radiu
Na Burt's radijski uri, ki je na postaji WCLE vsako nedeljo od 4 do 5, je nastopil tudi mladi slovenski godbenik, Donald Ferfolia, sin Mr. in Mrs. Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. Za njegovo izvrstno igranje na sakso fon mu je bila določena prva nagrada v vsoti $50.00. čestitamo! Prihodnjo nedeljo bo Donald zopet nastopil na istem programu.
$9,000-
8,000—
$7,000—
G,000-
$5,000—
$4,000—
$3,000-
2,000—
$1,000—
Ker so zdaj topli dnevi, se po-miče tudi naš toplomer stalno kvišku. Vendar mislimo, da ga ne bo razneslo. Torej le nič 'strahu, kar prinesite!
V našem uradu se je zglasil pri j a. zni slovenski gospod iz Collinwoo-da, Father Joseph čelesnik, in nam izročil $35.00 za pomoč bedni Sloveniji. I«i sicer je daroval neimenovan iz Collin-wooda $25, $10.00 sta pa darovala Mr. in Mrs. Louis Ižanc Jr. iz 23001 Ivan Ave.
Mrs. John De-jak iz 1413 E. 55. St. je darovala $5, in $2 pa Jennie Stefančič iz 18615 Chaipman Ave.
Martin česnik, 757 Haugh St., Indianapolis, Ind. nam je poslal $5.00 za pomožno akcijo slovenskih župnij. Upa, da bo akcija uspešna in tudi sam obeta, da bo še daroval.
Iz Shamokin, Pa. nam je poslala Meniševka Mrs. Frances Veselitza (ta Starih Francka od Malnov) $1.50 za relif. Francka je dala že tri sinove Stricu Samu in četrti pa pričakuje vsak čas poziva v armado.
Torej najlepša hvala vsem dobrim srcem in priporočamo se še drugim.
-o-
Ena srajca za 2 dni
Ker primanjkuje delavcev v pralnicah kot jih povsod drugod, je prišel župan Lausche na dobro idejo, da se (temu odpomore. Pa še sam je dal pri tem dober zgled. Njegova ženica, mati županja, mu je namreč kupila barvaste srajce, katere oče župan lahko nosijo dva dni, ne da bi se jim kaj poznalo. Pri belih srajcah to ni mogoče. Torej mesto da bi /šla srajca v "žehto" vsak dan, bo šla samo na vsak drug dan. (Se reče zdaj ko je vroče, bi bili lahko tudi brez srajc; op. ured.)
Licence za hiciklje
Do 10. julija mora imeti vsak bicikelj licenco za leto 1943. Do 50,000 bicikljev je v Clevelandu. Da so letos z licencami tako pozni je vzrok ta, ker mesto ni moglo dobiti dozdaj plošč iz tovarne.
Ban šubašič baje zopet poklican v London
| London, 21. ju. — (ONA).— i Danes se je tu razširila vest, da je jugoslovanski kralj Peter pozval bana Šubašiča, naj se vrne nazaj >v London, da pomaga pri rešitvi vladne krize.
Ban Šubasic, ki se nahaja to-časno v New Yorku, je bil do pred kratkim v Londonu, a se je v začetku tega meseca vrnil nazaj v New York, ker ni mogel iz>vestitnobenega svojih načrtov.
Sodelovanje bana pri reševanju vladne krize bi bilo po mnenju tukajšnjih krogov največje važnosti. Začasno pa je nje-gotovo stališče to, da noče sodelovati z vlado, ker je v njej velikosrbski vpliv prevelik.
Armada bi rada dobila 3 milijone za prehrano vojnih psov
Washington. — Armada namerava potrošiti $3,595,788 za prehrano psov v prihodnjem letu. Armada ima sedaj nekako 5,000 psov, toda ipričakuje, da jih bo imela do decembra 1944 najmanj 39,600. Vsak mesec jih dobi od 1,200 do 1,500.
Pse trenirajo za stražno službo, za prenašanje depeš v bojni liniji, da poiščejo ranjence, da prenašajo manjše tovore ter za uprego v sankah v severnih krajih.
Armada je predložila gornjo vsoto senatnemu odseku za odobritev.
Premogarji niso šli vsi delat
Pittsburgh, Pa., 23. jun.— Unij ski premogarji v zapadni Pennsylvaniji, ki štejejo 125,-000 članov, so razdeljeni glede vprašanja: ali se vrnejo na delo po naredbi, ki jo je napravila zanje unija z vlado, ali ostanejo še nadalje na stavki.
Tozadevno so lokalne podružnice odredile glasovanje in Teaultat,:""ktrt ga poročajo, je sledeč: 21 podružnic je odgla-sovalo, da se vrnejo jutri na delo; 14 podružnic je z ivečino glasov odločilo, da ostanejo doma; pet podružnic je pa odločilo, da prelože akcijo za par lili.
Ostale podružnice, kakih 130 po številu, pa še niso glasovale, ker niso mogli biti člani še obveščeni o odloku glavnega urada unije. Te podružnice bodo najbrže glasovale jutri, kar pomeni zopet en nadaljni dan brez dela.
Pri tistih 14 podružnicah, kjer so člani odglasovali, da ne gredo na delo, znaša število članov 11.850. Pri 21 podružnicah, ki so odglasovale, da se vrnejo nazaj v premogorove, pa
znaša število Članov 15,000. * * *
Bellaire, O., 23- jun.—Pri štirih pveniogorevih [m j« dan^
,prifl|si1''o'''Jna""''aeXb' le majhno število premogarjev. Oni j ski uradniki so izjavili, da so- dobili vest iz glavnega urada, da naj se vrnejo nazaj na delo, prepozno, da bi mogli obvestiti vse člane za šiht, ki prične z delom ob 11 zvečer.
Aclolph Pacifico, podpredsednik premogarskega okraja št. 6 (Ohio), je izjavil danes, da bodo vse unijske podružnice premogarjev jutri glasovale, če bodo šli premogarji nazaj na delo ali ne.
Romunija je ustavila prodajo obuvala
Bern, Švica.—Depeše iz Bu-chareste javljajo, da je romunska vlada ustavila vsako prodajo usnjenega obuvala do 1. decembra. Zagotoviti hoče dovolj obuvala za zimo.
ODPRTO ZVEČER
Odbor, ki se trudi za izboljšanje razmer vojnih delavcev, poroča, da delajo zobozdravniki v Greater Clevelandu na načrtu, da bi ibil v vsakem okrožju po en zobozdravniški urad odprt zgodaj zjutraj in pozno zvečer. To bi bilo za olajšanje delavcem, ki delajo vsak dan in ne morejo k zobozdravniku drugače kot zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.
Odbor je tudi na delu, da pregovori mesarje in grocer iste, da bi imeli odprto pozno zvečer ob torkih ali ob petkih, da bi tako ustregli delavcem, ki delajo vsak dan.
Razsajanje Italijanov na Primorskem
Bern. — V Švico prihajajo vesti, da Italijani odvajajo vse odraslo moško prebivalstvo iz goriškega okraja v notranjost Italije.
Začetkom leta je mestna komanda fašistične mladinske organizacije nekje v Istri poslala svoji središčni upravi v Rimu dokument, katerega imamo v rokah. Iz lahko razumljivih vzrokov tega dokumenta ne moremo citirati v celoti — pač pa moremo navesti naslednji zelo značilni izvleček:
"Danes je vojna oiblast začela zbirati vse moške letnikov 1925 do 1942, ki bodo pozneje odposlani v določena koncentracijska taborišča. S tem bo preprečeno, da ne bodo uporniške bande odvedle teh ljudi ponoči iz njihovih domov, kakor se je to zgodilo ponovno v zadnjem času. Upornikov je vedno več, vedno bolj predrzni so in že ogrožajo ves okraj, kjer sejejo grozo in smrt." -o-
Von Arnim je precej nervozen v ujetništvu
London. — General von Arnim, ki je izgubil Severno Afriko in se zdaj nahaja v ujetništvu v Londonu, je postal sila nervozen. Venomer tuhta o porazu svoje armade. Postavili so ga pod zdravniško oskrbo.
Boji v Jugoslaviji
Zuericher Zeitung z dne 17. maja prinaša naslednje poročilo iz Budimpešte.:
Madžarsko časopisje prinaša različne vesti iz katerih je raz-videti, da se je v zadnjem času upornost naroda in število geril-skih borcev v Sremu iti celo v Slavoniji zelo zvišalo. Svoje baze imajo v Daruvarskem, Oraho-vičkem in NašiČkem srezu, največ pa jih je v Papuk planini.
Iz Novega sada poročajo, da je mnogo upornikov tudi v gozdovih okoli Kokočaka.
Največ trpi pod inapadi geril-cev v Slavoniji taimošnje madžarsko prebivalstvo. Preko 257 madžarskih rodbin je pobegnilo iz teh krajev.
-o-
Vest iz domovine Mrs. Mary Režek iz 1434 E. 61. St. je prejela potom Rdečega križa pismo iz stare domovine. Piše ji brat Alojzij Širaj, ki je uposlen na pošti v Kočevju. Pravi, da so doma vsi zdravi in mati da so tudi še živi. Pismo je pisano v nemščini in je bilo oddano 2. januarja 1943. V pismu vprašuje tudi po sestri Antoniji Kovač, ki živi na Iowa Aveniji.
V bolnišnici Albert Arko iz 1265 E. 59. St. se nahaja v City bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo ob sredah in ob nedeljah.
i§!

r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
6117 St. Clair Ave.	IIEndcrson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
BESEDA IZ NARODA
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto <6.50. Za Cleveland po poitl, cclo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poitl, pol leta »4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Clevejand po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznažalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 __Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: Dni ted States and Canada »6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $350 t or 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. s. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2 00 for > months _Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 148 Thur., June 24, 1943
Jugoslavija bo igrala važno vlogo, misli dr. Krek
Oni dan je imel dr. Miha Krek na londonskem rattou sledeč zanimiv govor:
"Afrika je prenehala biti bojišče. Važen del svetovne vojne je končan. Še divja po treh kontinentih sveta in sko-ro po vseh morjih, ali na enem bojišču je sovražnik popolnoma premagan in uničen. Predsednik Severne Amerike in angleški premier, ki sta vodila to ogromno bitko in dobila to popolno zmago, sta že napovedala, da je njun naslednji bojni cilj Evropa. Osvoboditi podjarmljeno Evropo in uničiti nacistično-fašistično žarišče sedanjega vojnega zla.
Ni nobenega dvoma, da bomo v teh dneh slišali, da sta oba velika državnika na svojem zadnjem sestanku v Ameriki vztrajala pri tej svoji obljubi* in izdelala načrt vojnega sodelovanja za borbo Združenih narodov za Evropo. S tem so Združeni narodi postavljeni pred ogromno in bistveno nalogo sedanje svetovne vojne. Borba bo težka. Nacizem in fašizem se zavedata, da gre za njuno smrt. Njune priprave na vseh mejah kažejo, da bosta storila vse kar moreta, da si podaljšata življenje. Vojski Anglije in Amerike bosta morali skrbno izbirati mesta najmanjšega odpora, ker vsak udarec mora biti brezpogojno siguren korak naprej. Ni samo vprašanje priti in stopiti na evropska tla, podjetje, ki zahteva ogromnih sredstev na morju, v zraku in na kopnem. Istočasno je vnaprej treba imeti zbrano in pripravljeno vso bojno moč, ki bo zaveznikom garantirala, da bodo na evropskem kontinentu zmagovito napredovali. Od trenutka, ko se prve zavezniške čete napote proti Evropi, pa dotlej, dokler ne zavzamejo dovolj širokega ozemlja, da so strateško trdni, ne bo noben oddih, noben postanek mogoč. Računati se mora, da je Hitler spremenil vso Evropo v eno samo gospodarsko vojno enoto, in mora biti udar zaveznikov tako silen, da povsod lahko zlomi vso nacistično moč naenkrat ali deljeno, istočasno ali zaporedoma. Zato so druženi narodi, posebno angleška in ameriška vojska pripravljeni na silne žrtve in napore, ki morajo dati siguren uspeh.
Pri tem podvigu, ki ga še ni podobnega doživela človeška zgodovina, pa seveda zavezniki bolj kot kdajkoli dose-daj računajo na učinkovito pomoč vse protinacistične in protifašistične Evrope. Računajo s tem, da je v evropskih narodih žar želje po osvobojenju tako silen, da bo nacistom gorelo pod nogami na fronti in pred pred njo in za njo. Računajo, da je v Evropi strah pred sužnostjo večji kot pred smrtjo. Računajo, da bo navdušeno pričakovanje zmage odpihnilo in izbrisalo vse dosedanje ovire, ki so morda zadrževale enoten strnjen nastop vseh in vsakega paroda, kjer in kadarkoli bo razvoj bojevanja zahteval njihovo pomoč. Slovenci in vsi Jugoslovani se zavedamo, da bo na,ša zemlja v vsakem razvoju evropskih bojev igrala prevažno vlogo. Tej usodi uiti ne moremo. Gre in šlo bo samo za to, da se boji pri nas čim hitreje in čim uspešneje končajo, To edino bo zmanjšalo trpljenje in dvignilo slavo našega naroda.
Iz Euclida	Bernot, Sr., 16001 Holmes _ I Frank Pire, 16102 Holmes, Mrs.
Politično življenje je jako' J°ha»na Skufca, Chardon Rd.; mirno letos v Euclidu. Vzrok | ™ _Mrs- Frank Walter> 713 temu je, vojni napor, ker vsa
Druga obletnica v Rusiji
Te dni je minilo dve leti odkar je bandit Hitler zapodil sovja krdela proti Rusiji. Silna nemška sila je planila na Rusijo misleč, da jo bo v nekaj dneh ali tednih pomandrala, kot je pomandrala druge evropske dežele. Hitler je videl v Rusiji slabo in nepripravljeno armado, ki dolgo ni mogla do živega niti maloštevilnim Fincem. Hitler je računal, da bo z naglim pohodom v Leningradu, v Moskvi in v Kavkazu.
Toda tukaj je bil zopet prepričevalen račun brez krčmarja. Hitlerjeve kohorte so res preplavile dokaj ruskega ozemlja, toda prezimoval ni v Moskvi, kot je računal, da bo. Ruska zima je strahovito krčila vrste nemške vojske.
Kar se mu ni posrečilo v juniju 1941, je poskušal naslednje leto. Toda zopet je prišla zima in zopet je moral Hitler odnehati ter se celo umakniti precej daleč nazaj.
Letošnji junij je našel novo, silnejšo rusko armado, ki stoji kot zid vzdolž vse fronte ter dobro pripravljena čaka na nemško ofenzivo, ki je bila tako dolgo obetana. Hitler ni začel tretje ofenzive v Rusijo. In ako je ne bo v nekaj dneh, bo prepozno. Za hrbtom mu namreč zavezniki razbijajo domačijo in pripravljajo invazijo. Ako ne bo začel ofenzive na ruski fronti, bo to jasno znamenje zaveznikom, da je strupena kača izgubila zobe, da ni več v stanu usekati. To bo jasen dokaz, da je nemška vojska prešla iz ofenzive v defenzivo.	#
Ako vse to seštejemo in odštejemo, dobimo zaključek, da je Hitler premagljiv. Da, Hitler je premagljiv, to nam pričajo neovrgljivi dokazi. In leto osorej bomo lahko rekli še nekaj več, namreč: Hitler je bil premagan.
ka sposobna oseba je zaposljena v enem ali drugem vojnem delu, ter se nima časa ukvarjati z gospodarskimi vprašanji ter prepusti vse te zadeve sedaj ni administraciji, in kakor je razvidnj dosedaj, ne bo imela sedanja administracije veliko ali pa nič opozicije pri jesenskih volitvah, ker noben kandidat se še ni prijavil do sedaj za kandidaturo proti sedanjemu županu Simsu.
Slovenski demokratski klub, tudi ni nič pdločil v tem pogledu, kar se tiče županske volitve. Je pa storil malo izjemo kar se tiče nas Slovencev pri letošnjih volitvah, in to bo gotovo klub poročal v javnost ob pravem času, da bomo Slovenci imeli nekoliko več vzroka, da spolnimo svojo državljansko dolžnost, pa tudi če je en sam kandidat na volilni listi.
Kakor vsako leto, tako tudi letos, je klub odločil prihodnjo nedeljo, 27. junija, za nekak družinski sestanek ali piknik v prosti naravi pod zeleno lipo, na Babbitt Road in East 239 Street. To je skoraj prav v sredini slovenske naselbine, tako da nam ne bo treba v "konflikt" z racionarnim odbororti, ker če verjamete al' pa ne, je urednik Jaka Debevec, član do-tičnega odbora, kot strog odbornik in vesten državljan, in zato mu ne želimo delati kake zapreke, da bi rabili gasolin brezpotrebno. Na prostor pride lahko vsa naselbina, brez kakih motornih sredstev. Ke-dor je pa bolj oddaljen in želi priti v našo družbo, lahko vzame St. Clair-Nottingham karo do konca linije, nato naj vzame Lakeland-Babbitt Road bus do konca linije, nato naj hodi 2 bloka severno po Babbitt Road, do E. 239 St. in bo na prostoru zabave.
Kakor nam poroča veselični odbor, da za skrajno silo bo vsega zadosti za člane, prijatelje in znance, ako ravno moramo biti tudi v tem oziru previdni in ne razkošni, ker ves svet potrebuje naše pomoči. Na svidenje,
Matt F. Intihar -o-
Izkaz darov iz župnije Marije Vnebovzete za pomoč Sloveniji
(Pomožna akcija slov. župnij)
TO IN ONO
Mussolini izgubiva otoke drugega ^a drugim. Kmalu ne bo imel nobenega več. Pravijo, da je to začelo vznemirjati japonskega zmaja, ki vsak večer, predno gre spat prešteva na prste, koliko otokov ima še.
Mr. in Mrs. John Prišel, 15908 Parkgrove Ave., $25.00.
Mr. in Mrs. Louis Izanc, 667 E. 157 St., $15.00.
Po $10.00: Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, 15519 Holmes Ave.; Mrs. Frances Novak, 793 E. 154. St., Mr. in Mrs. Frank Tre-pal, 723 E. 156 St.
Po $5.00: Rev. J. Celesnik, 15519 Holmes; Mr. in Mrs. Anton Gubane, 16725 Waterloo Rd.; Frank Hribar, 1202 E. 168 St.; Mary C. Hribar, 15519 Holmes; George Jenko, 16119 Huntmere; Frank Jurecic, 672 E. 152; Miss Marie Kuckman, 15107 Shore Acres Dr.; Carl Laurich, 829 Woodview; Mrs. A. Leskovec, 1449 E. 172 St.; Mrs. Anna Novak, 1194 E. 168 St.; Louis Oswald, 17205 Grovewood; Mr. in Mrs. Martin Pernush, 466 E. 152 St.; Joseph Perusek, 14814 Hale; Joseph Planisek, 445 E. 158 St.; Mrs. Ann Ponikvar, 966 E. 141 St.; Peter Starin, 17814 Dille-vvood; Miss Mary Tomazin, 793 E. 154 St.; Mr. in Mrs. L. Urban, 17305 Grovewood; Joseph Winter, 424 E. 157 St.; John Zaller, 16006 Waterloo;' John Zulich, 18115 Neff Road.
Po $3.00: Mr. in Mrs. Victor
E. 155 St
Po $2.00: Mr. in Mrs. John Bradač, 1192 E. 176; Mrs. Sophie Dolgan, 15814 Holmes; Mr. Louis Grmovsek, 726 E. 155. St.; Margaret Hvala, 845 E. 139 St,; Mr. J. Jurkezi, 14706 Saranac; Mr. Kavcic, 1204 E. 167 St.; Mr. in Mrs. Felix Korošec, '670 E. 159 St.; Jennie Kozely, 687 E. 156 St.; Mrs. Frank Laurich, 15601 Holmes; Christ Lokar, 716 E. 159 St.; Joseph Markel, 15411 Ridpath; Mr. in Mrs. Mike Ma-rolt, 1214 E. 169 St.; Mrs. Martich, 16011 Holmes; Frances Odlazek, 14520 Thames; Mr. in Mrs. John Petric, 451 E. 156 St.; John Rozman, 930 Evangeline; Anthony Rudman,
719	E. 157 St.; Mr. John Tomazin, 16821 Grovewood; Mrs. Frances Verhovec, 16207 Grey-ton; Mr. in Mrs. John Viden-sek, 18436 Lake Shore Blvd.; Mr. in Mrs. Vidmar, 15628 School Ave.; Mr. Anton Yer-man, 14405 Thames; Mr. in Mrs. Frank Zaller, 17710 Grovewood; Mrs. Anton Zaman, 675 E. 160 St.
Po $1.50: Frances Kastelic,
720	E. 159 St.
Po $1 so darovali: Jennie B'arbis, 726 E. 160; Mrs. Christine Bolden, 839 E. 141; Frank Bostjancic, 16309 Trafalgar; Louis Cermelj, 15919 Whitcomb; Frances D r o b n ic, 16910 Grovewood; Mrs. M. Habjan, 1152 E. 170; Mr. in Mrs. J. Hrastar, 779 E. 154 St.; Miss Amelia Hrastar, 779 E. 154; Miss Margaret Kandare, 15621 School; Mr. in Mrs. A. Kastelic, 15921 Holmes Ave.; Mrs. Kodelja, 802 E.' 156 St.; Anton Kolesal, 1217 E. 170 St.; Mr. Joseph Kumel, 13618 Aspinwall; Mrs. Katherine Ku-shlan, 816 Alhambra; August Lapuh, 15602 Holmes; Anton Leskovec, 706 E. 155 St.; Mary Lustrik, 1422 Larchmont; An-!ton Moze, 15610 Holmes; Frances Maleckar, 1550 E. 174 St.; Mrs. Anton Ostanek, 827 E. 156 St.; Mr. in Mrs. L. Pavsek, 1190 E. 147 St.; Mrs. Pavsel, 15945 Whitcomb; Helen Pernush, 466 E. 152 St.; Mrs. Jennie Pike, 697 E. 157 St.; Jacob Poje, 1188 E. 175 St.; Mrs. Mary Princ, 710 E. 155 St.; An-tonia Repic, 765 E. 156 St.; Mr. in Mrs. J. Rebolj, 1217 E. 176 St.; Pauline Rojc, 1234 E. 170 St; Frank Salmich, 793 E. 156 St.; John Sedej, 706 E. 155 St.; Anton Sernel, 16810 Grovewood; Agnes Sernel, 1213 E. 158 St.; Mrs. Thos. Simoncic, 725 E. 156 St.; Mr. John Skrinj ar, 1486 E. 175 St.; Mrs. Matt Skufca, 15308 Utopia; M. Sodec, 1134 E. 168 St.; Mary Spehek, 16226 Arcade; Stefan Stefancic, 898 Rudyard; Mrs Frances Stegu, 15018 Ridpath; Mrs. M. Strukel, 15806 Trafalgar; Mrs. Rose Strumble, 15618 Huntmere; Mr. in Mrs. Joe Turk, 1215 E. 169 St.; M. Udo-vich, 1129 E. 174 St.; Mr. in Mrs. Urbas, 15312 Holmes; Emily Vicic, 843 E. 154 St.; Frank Vilar, 14305 Thames; Mrs. Josephine Zaman, 675 E. 160 St.; Mr. in Mrs. F. Zupančič, 444 E. 158 St.; M^ry Zupančič, 686 E. 157 St.; Mrs. Marie Podpadec, 1071 F,. 141 St.
Po 50 centov: Mrs. F. Buck-ner, 15412 Holmes; Mrs. Frances Lisjak, 723 E. 160 St.; Anton O'Kicki, 726 E. 155 St.; Emma Sayher, 14511 Jenne.
Novice s Hubbard Rd.
L OUR BONDS WILL LAUNCH A A
I SUBMARINE ]


Prav lepo smo se imeli predzadnjo nedeljo, ko so se bili pripeljali k nam na obisk prijazni Clevelandčani in Euclidčani. Cela vrsta lepo bliščečih se avtov je stala v našem borjaču pod košatim drevjem, kfamor se le tu in tam pokažejo skozi sončni žarki. Obiskovalcu kar srce poskoči, ko stopi v naš prijazni park in opazuje vso lepoto in krasoto, ki se razprostira vse naokrog. Kamor pogleda človek, je sama neskončna lepota.
Tisti pajac, o katerem sem že pisal in ki je nastanjem tam pri vhodu k cvetlicam, se klanja in prav poredno smehlja obiskovalcem, ki pridejo pogledat moje krasne cvetlice, kate-i rih bo vedno več in ki bodo z vsakim dnem lepše, dokler jih ne bo pomorila tista kruta bela slanica. Poleg cvetlic pa se ne morejo načuditi tisti solati v glavicah, katero sem vzgojil pri furnezu pozimi in jo potem zgodaj spomlad presadil na vrt in ima sedaj tako obširne glave, da ne rečem glavice, da sem kar ponosen nanjo. Prav tako lepo raste pa tudi vsa druga zelenjava.
Vse te zanimivosti in lepoto so si ogledali v nedeljo poleg drugih tudi Frank Modrijan in soproga, Joe Zupančič in soproga iz Euclida, potem pa Vi-rantovi in Čampatovi iz Norwood Rd. Pogrešal pa sem Vi-rantovega očeta in njih hčerko, ki jih ni bilo znjimi, ker so jih doma zadržali važni opravki. Obiskala nas je bila tudi Mrs. A. Milavec iz 61. ceste v, spremstvu zeta in brata Mohar Drobnica. Vselej, kadar vidim peljati mimo lep avto, pa takoj vem, da so Clevelandčanje, ki se vsi tako postavijo z lepimi avtomobili. Saj jim pa tudi privoščim, da se imajo dobro in tudi izgla-dejo prav zadovoljnih obrazov. Samo ta nesrečna vojna jim kazi veselje, ker imajo pri vpja-kih svoje sinove, izmed katerih se jih več najbrže ne bo nikdar več vrnilo k svojim dragim. To pa greni ljudem življenje na stara leta. Mnogi, ki so se prej navduševali za vojno, sedaj drugače mislijo.
Matere so sicer ponosne na svoje sinove vojake, vendar pa to ne bo potolažilo ranjenega materinega srca, katere sin počiva bogve kje na tujem. Pa kaj hočemo, vojno so napravili in nekdo se mora žrtvovat. Nas starejših pa ne marajo v vojake. Po mojem mnenju bi bolj prav napravili, če bi pobrali nas ta stare, ker itak ne bomo trobili sodnemu dnevu in naj bi raje pustili mladino doma, da bi uživala veselje v mladih letih, namesto, da se mučijo in naj bi raje pustili mladino do^ ma, da bi uživala veselje v mladih letih, namesto, da se mučijo in pobijajo tam po džunglah na tuji zemlji. Samo upamo in želimo, da bo te strašne morije kmalu konec in da se bodo vsi naši fantje vrnili zdravi ter zmagoviti k svojim dragim. Drugega upanja v tem času ni, na domači fronti moramo vsi poprijet kar nam je največ mogoče, da tako pomagamo do čim hitrejše zmage.
Precejšnje zmešnjave je napravil letos dež, ki je neprestano pladal, dčlo je zastalo za skoro meseo in pol. Mnogi niso mogli niti posaditi zgodnjega krompirja, kateri pa so ga prej posadili je v zemlji segnil, kar se sedaj ne more nadomestiti, mnogo zadržava tudi poljsko orodje, ker ga kmetovalci ne morejo dobiti, kakršnega bi potrebovali. Farmarske moči pa so pobrali v armado. Kdo naj potem obdeluje zemljo, kajti s starimi ljudmi ni dosti na farmi, ker so preveč trdih kosti. Pa ne bom na široko o tem razpravljal, kar uredniški članek preberite od 11. junija, ki je tako lep in tako pravilno napi-
san, da je vreden, da ga vsak prečita. Vse je res tako, kot je napisano.
Kako naj farmar obdeluje zemljo, če pa nima orodja in tako potrebnih traktorjev. To je ravno tako kot, če bi postavili vojaka na fronto pred sovražnika pa brez puške in stre-ljiva. Torej bi moral biti farmar opremljen z dobrim orodjem kot vojak z dobrim orožjem in pa delovne moči bi morali pustiti na farmah, pa bi bilo dovolj živeža za vse. Na tak način, kot se pa dela sedaj, pa je prav lahko mogoče, da se zgubi vojna na domači fronti. Tak članek kot je bil napisan v Ameriški Domovini zasluži vse priznanje in bi ga morali dobiti v roke tudi tisti gospodje tam v Washingtonu v razmotrivanje. Kmetovalcu bi morali iti bolj na roko v vseh ozirih in mu pomagat. Industrije ter vse drugo dobi kakšno pomoč od vlade, le ubogi kmetovalec je pozabljen, njega se spomni. Potem se pa še dobe ljudje, ki pravijo, da je sam farmar kriv te neznosne draginj e.
Tu bi morali malo pogledat tudi na prekupčevalce, kateri v resnici delajo draginjo. Farmarja so pa zapečatili, da niti ne more dobiti poštene cene za svoj pridelek. Samo pomislimo, najboljši piščanci, ki so za po-hat ali za peč, pa jim je cena določena ne več' kot 28 centov. Ko pa pelješ na trg, ti pa vse pretipljejo in najdejo vsemogoče izgovore, samo da ti plačajo potem, najnižjo mogočo ceno. Ko pa kupuješ hrano za kokoši, je pa vsak dan dražja. S takimi cenami se ne more shajati, ko je pa hrana za kokoši dražja kot pa dobiš za pi ščance. Razume se, da ne bo hotel nihče rediti kokoši, kve čejemu za svojo lastno potrebo Meščani bodo v enem letu vse poskusili, ker ne bo na trgu ne kokoši in ne jajec, da bi jih do bili po mili volji.
Sedaj stane en funt kurje hrane približno toliko, kot je pred leti stal funt slabejšega mesa. Kako naj pa potem re dimo kokoši, zlati pa še tisti ki prodajajo jajca prekupče valcu, bodo morali prenehati s kokošjerejo, ker ne bo zasluži toliko ali dobil za jajca ali ko kpši, da bi se mu to delo izpla čalo. Ce prodaja direktno od jemalcu, potem še nekako gre Meni se zdi, da bi moral biti tudi farmar plačan mesečno ker se trudi od zore do mraka da preživlja svet, da lakote ne pogine. Poleg vsega dela mu pa še vreme nagaja. Pa tudi vedeti mora, kedaj je pravi čas za setev ali sejanje. Jaz sem krompirju že precej privadil. Na primer to spomlad sem posadi zgodnji krompir precej povrhu, ker sem vedel, da bodo večne plohe in sem ga samo malo z grabljami zakrival. Poznejši krompir sem pa posadil precej globoko, da bi se preveč ne zlagal —• približno kake dva čev Ija globoko. Eddie je bil vre-teal s plugom precej globoke grabne in jaz sem pa nametal notri krompirja in prav malo zasul, samo toliko da je pognal cime, poltem p|n kolikor bolj je rastel, toliko bolj sem ga prisipal in je sedaj, ko^ je že dodobra osut, skor dva čevlja pod zemljo. Ker sem vedel, da je poleti navadno vroče in dežja pa malo, zato je tako globoko krompir, da ga sonce ne bo moglo speči. Pa tudi suša mu toliko ne škoduje, če je globoko posajen. Pravijo, da se globoko v zemlji tudi bolj odebeli.
Vse tako in podobno mora vedeti farmar in se mora tudi zato pomujat in še rado "fali." Za drug poljski pridelek pa se jaz dosti ne brigam, ker za tisto že naš Eddie poskrbi. Zato pa jaz svojega nosu ne vtikam v njegovo delo. Oni dan mi je Eddie prinesel z njive šop pšenice s pripombo, da naj si jo]
posadim med rože,
ffl'
vsaj vedel kako pšenica ^ in zori, ker na polje me ; morejo spravit. Saj se držim samo pri rožcah a" sem v pisarni. Rekel je, d samo tako in enako roji P° vi, a da bi prijel za kakšn0' ristno delo, tisto pa že ne-kel je, le sedi le, saj ti & jaVi vedno tako neslo. Še fru£ prijel za kakšno delo.
Veste, pa ne morem
pOB
gat, ker nisem takega
dela
Ploš
vajen. Pozimi je premra^ jj^ poleti je pa prevroče. 0n' 11 sem se bil ravno pi"ipra «pre nekemu delu, pa se PnI5ku svojim avtom George Se ^ Nekaj časa sva se pog°v f teSj v hladni senci, potem Pa v te , George: "Ti, ali bi ne bil« Prj ^ no iti tja doli k Stroji«^
pogledat." Malo sem se sam pri sebi sem pa . 8vfp kal, da mi veli prisesti ^
i bi
Prav z veseljem sem se u
k njemu in sva se odpelJ oš
tafij 1)18
l^iašemi^roneti^ in
Ker pa George ni fest fant, sva se pa P^Ify
r\rwiviln in ci tiirli dobi"0 . li ;v
"stinz1 rav
»nji »p
Ho
■1
'pO
poživila in si tudi dobi'" j ln nila v prijazni Stroji"°\ stilni. Samo Mr. StroJ'^. % nič kaj zidane volje- . ^ godrnjal, da mora Pre lat. Seveda je precej zanj, ker ima precej front-porch." Saj vem
roVdi
fa
lcal£#b
bilo z mano, ko sem se
bM
rtii J«
cej odebelil pozimi 111 sajenju prvega fižola j rodno hodilo. Saj se n pognit nisem mogel. jfe Saj pravim, da Če
ta*0
imel orodja nalašč za ^ \ >h n lo, bi ga še posadit ne gel. Tako je pa že «ei
tis
ta.
,.5 S h
h
bi
0]
" 'al P°k r £ ker sem se lahko drZ%T;Iše ie ^
ci kot sveče na oltarji * . p] ^
uredniku, Mr. Debevc«> ^ ^
priporočal, da bi si '"^je v2]e
krat ogledat te vrste 0 ^
če bi ga sploh
•biti, potem bi pa neM
nih težkoč pri sajenj^
Ampak, kar se mene ta
sedaj že "O. K.", kaj*1. ^
saga je že zginila. S83.,,;)«,
nič čudnega, če je prflv ^
pa ob sami solati živl jfl5ti ijjj,
jo, da ima tudi solata ^
taminov, se reče,
p»kJ!
kaj to pomeni, am^-- ^ kel, da je dobra le ** ma raztegnit, zaleže Pa vje L
Mesa pa ni, ker
ooP
kadar grem po mes°, it tiste "pointe" doma 1 ^ 6 redkokdaj posreči, da 1 tudi meso domov.
Naš jugoslovanski V
George se je naročil tlU še hubbardsko glasll° j v ško Domovino. Ker 1 ^.f ši vasi je tudi prav%^
(Dalje na 3 str*01

«01; 8< *ta V iVi i>ičl «t fo
L ■e
Rožnik, sredi aPri	"i
Neprestano deževje, P je it, včasih z lahnim cer našo armado nek°
d; b0j
žalo, ni je pa ust^10^!!! da naša bojna sila ni ^v'
la celi.c p t,v
r suniti E
vajati ofenzive na ceh c dar se je po par .
la toliko naprej, da ^

samo še nekaj jardov s ^ te zemlje do sosedove? ^ ^ Večji del ozemlja m
je
žo in sosedovim plotonVd* ^ rifl"
pod kontrolo naše	\
severni strani, to Je '.jia krilu, je naša bojna $ y
Silnč
ko napredovala klJ«D ^ \ ^
in skoro . neprestane^ "p0(i< ^ jevanju sovražnika	tj
nalivov, da je zakopa' pl r% co v strelske jarke. doji da bo čebulca vzdiha <' 0ji' ^
te j* > < S
Z osrednje frontes danes proti večeru a * ^ ^ "e dosegel važne P^^ni1' \
ne pride ojačenje žarki.
ek in da se ne bo
un^
naj pride, kar hoče. Premirje še ni skl
ik,
%

[a a «1 itak«
M
ali
po i šno; ne. i ne
ad
iivčevi spomini
HUMORISTICNA CRTIICA Spisal Silvester K.
i sivčevi spomini razen , pričakovati od starega, malobe-
poi ela ira i ini ■avi
rih markantnejših do-so bili ti, da je pridno val gospodarje, in da je g gospodar odličnejši od a—v pretapavanju. Našo bili v sivčevi glavi živi J°šni spomini o zlomljenih % prevrženih in pohab-P Vozovih, obcestnih jar-pelji Netesnih opravah, pri pod-^ '"Ju nerodnih kovačih, ,arj slabih ali preveč posu-j pr testah in enakih zadevah, prij fe so deloma neljube tudi j ju :fJžnim ljudem, kaj šele če-brai Rožnim konjem. iaj 8tliar Štefe je položil obil-{ gV sena v korito in ga je use( razrahlal z roko, česar jI3 f ' bil storil do zdaj nikdar. 1)1 se je obrnil h konju, po-J' ga je prav dobro volj no v 1( 'Pogladil po medlih rebrih, pa zbog svoje hrapave 'in okornih prstov itak ni mnogo, ali vsaj toliko ne, Kaj [0rbi jih otipal človek bolj ^tnega kroja. Ko ga je še p vratu, razveselilo radi tega nenavadnega do-'a bedni mrhi srce tako, da il,P ^sti blaženi minuti utrip-& cela dva udarca več, ka-drugih navadnih minu-

k
al
ie| | es
»P
» <
' 4 et w

Štefetova dobrovoljnost "'a res nekaj izrednega. Siji6 bil tako iznenaden, da si ni jemal časa pomisliti, J' naj iskal vzroke takšne le štefetove naklonjenosti, J bila tega dne tako konj-Pf^na, da je prišel starček ef°nožec k tako duhovite-l!etu, da si je v svoji konj--^tici izosnoval premodro •(1 % "Ce se Štefe obnaša že
iio ^
t ko, tedaj misli tudi
■ V" ji dobro s teboj!" Stara lie bila v sled tega spoznanj ena tako, da je položila ■tu koščeno glavo na ramo f^nak globoke ginjenosti ^ila po Stefetovi suknji ne-«ol2.
lflj solze so vplivale tudi na ,fl ta tako do srca, da si je .Jj^il ščetinaste brke zdaj evi strani, kjer jih je štel fčlo številce več (ker je 4 ta stran pred popravljajo bolj mir), zdaj na de-
?f sploh ni rad govoril 6 in je bil v tej zadevi ^sebnež, naj vsled zgodo-e važnosti navedem njego-lsede ravno tako, v tisti vr-tistem številu, kakor jih Govoril sam. Rekel pa je: ta mrha! Res se je že mno-Nij poslovilo od mene, a '^ti moram, da je marsika-l2med tvojih prednikov bil neljube zadeve mogoče **lo gotovo več vreden kot .Hdar kot star konjar ob-k?^ ravno pri tebi prvikrat ( sloves, ki mi prinaša ko-j, I ^a te ne bo jemal konjede-ceno pod nič, ampak iz-konski mesar, katerega .Ž j a previdnost prvič pri-^la v naše mestece. Noben 1 Nki duh bi te sicer ne ma-,'ln glej, zdaj mi boš pa še s Jitli zadnjimi koraki* ki jih ^elal po tem grešnem sve-.služil kronice. Storiti boš lfftl res smrt—a bodi potola ■' kajti tvoja smrt bo čast-' ^akor junak ji boš gledal raz, seveda le z enim oče-kar pa nič ne de, če pomi-koliko in koliko celo slepih m šteje svet. A po smrti ' Žel tako mnogostransko |^nje, kakršnega še dozdaj noben konj v celi naši ve-^kolici. Dva dni še imaš ča s'vec, da si tvoj novi patron
I

ii
H

, mesnico. Jej ta dneva, se da — saj ne bode to ^darju na škodo — in bodi 'Voljen s svojo usodo!" ako je govoril Štefe! Mar-P°,bd vprašal, kako bi bilo

sedega konjarja. Celo lahko je mogoče, ako pomislimo, da je po končanem govoru gotovo Štefetu primanjkovalo sape in da se človeku, ki govori sam s seboj in se misli neopazovane ga, vije govorica lahko prav gladko. Ali ga razume konj ali ne, za takšno malenkost se sploh ni brigal stari konjar. Seveda bi se bil motil pri starem sivcu, ako bi bil mnenja, da ga ta ne razume. Sivec si je bil v svojih dolgih letih občevanja z ljudmi za silo priučil površno razumijenje človeške govorice. In če bi bil tudi vedel Štefe, da ga razume konj, vendar bi si radi tega ne bil delal še večje množice sivih las, kakor jih je že štel na glavi. Pa tudi sivec si ni radi dolgih stavkov, katerih ni .bil vajen ne iz ust drugih voznikov, še manj pa iz Šte-fetovih, delal sivejše dlake, kakor je takšne že itak imel. Zadovoljil se je, ako je razumel le površno, kaj govori stari konjar kakor k svojemu so-drugu. Najbolje je razumel, da bo stal še dva dni na svetu in da bo lahko jedel ta dva dni, kolikor bode mogel. Ker je nosil dozdaj v sebi le neko, kakor bi lahko rekel, izstradano prepričanje in ker ga je hotel gospodar nakrat z dobro in preobilno krmo spraviti v drug in boljši položaj, ni čudo, ako je postal egoist ali samopašnež in je mislil v prvi vrsti samo na trenotek, katerega je imel pred gobcem. Užival je brez skrbi dalje in dalje, dokler mu ni začel vsled prenapolnjenosti nakrat radikalno upirati se napihnjeni želodec. Legel je torej sivec in zdaj je šele v blagohotnem prebavljanju začel presti svoje misli, kakor jih ni predel nikdar prej in seveda tudi ne poznej. Kot sivčeva zapuščina so te misli vredne, da jih navedem tukaj in mogoče je, da znajo zanimati tega ali onega.
Rodil sem se v hlevu in svoji materi imam se zahvaliti, da sem postal to, kar sem danes, namreč konj, kajti vsa ostala mladina, ki se je rodila v istem llevu, bila je navidezno telečjega 'pokolen j a. Brezskrbno sem skakal prve dni po hlevu in če sem se že včasih preveč približal kateri kravi in mi je pokazala roge, pokazal sem ji jaz kopita in tako so bili medsebojni računi po izreku: "Meni nič, tebi nič!" vedno pri čistem. Na takšen način — ker nisem ostal nikomur nič dolžen — razvil sem se že v prvi mladosti v poštenjaka. Seveda sem moral mnogokrat izkušati, kako lažniv je človeški izrek: "Poštenje velja!" Kajti če me je ta ali oni konjar brcnil in sem mu s poštenjem vrnil milo za drago, potem sem se jih vsekdar na-lezel tako, da me je za nekoliko časa minila vsa po'skočnost. Večkrat so me prav trdno privezali k jaslim in gospodar ter hlapci bili so po meni—seveda v primerni daljavi, sicer bi jim dal pobotnico na naslov tužne majke — da že naposled nisem vedel, kateremu bi bil dal najboljše spričevalo o ročni izurjenosti. Da so me privezali, gotovo ni bilo pošteno in imel sem že drugi dokaz, da poštenje nič ne velja, da sploh izreki nič ne veljajo pri ljudeh. Na podlagi takšnih radikalnih sredstev bil sem res nekaj časa mirnejši, a moja neukrotljiva narava je vsekdar zopet silila na dan in tako sem na devet vasi okoli slovel kot divjak.in pridno sem menjaval gospodarje. Vsak. se me je rad iznebil prav kmalu in nobeden ni bil zadovoljen z menoj. Raditega pa me vest ni grizla nikdar, kajti kot poštenjak morem reči, da tucli jaz ri.;cm Ml zadovoljen z nobenim
gospodarju malokdaj prišel v dotiko z bičem, imel sem zato slabo krmo; če sem pri drugem imel dobre krme v obilici, bil je zopet gospodar tega zavrtane-ga mnenja, da sta konj in bič predmeta, ki si morata biti vedno v nekem, takorekoč občutljivem medsebojnem razmerju; temu gospodarju moral sem voziti tako težke tovore, da sem skoraj slišal, kako mi škip-ljejo kosti, onemu pa sicer ni bilotreba voziti pretežkih tovorov, a zato me je rabil za tako naglo in mnogokrat vratolomno dirkanje, da sem vsled prevelikega napora prišel ob sapo.
(Dalje prihodnjič)
-o-
NOVICE S HUBBARD RD.
(Nadaljevanje z 2 strani)
je novice s Hubbard Rd. George je fin fant in je rekel, da me tudi v bodoče ne bo pozabil. Res je prijetno, ko ima človek tako prijazne ljudi v sosedšči-ni, da mu gredo na roke ob vsaki priliki. Prav lepa hvala vsem.
Naš Eddie, ki se postavi, da je bil najboljši učenec na tukajšnji višji šoli je sedaj tako zaposlen, da je od jutra do večera kar naprej na traktorju. Komaj je skončal višjo šolo, se je že usedel na traktor in drvi 5 njim kar neprestano. Ker je zaostalo delo na farmah radi ;/ečnega dežja, zato pa hoče sedaj vsak imeti takoj obdelalo in tako tudi on pomaga na vseh koncih in krajih "na domači fronti.
Še precej novic imam, pa mo-am končat, bom pa še drugič poročal. Pozdrav,
Frank Leskovic.
ZADNJI ROKOVNJAt
Humoreska. Spisal Japko Mlakar
Kakor je Coklja pripovedoval, je Francka že čakala, ko je prišel na Breg. Kmalu nato jo pridrobi tudi Ema. Počasnih korakov se izprehaja po drevoredu ter čaka, da jo odkuri Francka. Toda ta se ni prav nič zmenila za njene želje, marveč je le čakala nestrpno, da se ona zgubi z Brega.
Slednjič se poda pegasta Ema z lepo Francko v milosten pogovor. Ta pa postane kmalu vedno živahnejši, rdečica se jima razlije po obrazih in naenkrat jo udereta obe hkrati proti domu. Toda sredi drevoreda se ustavita in sedeta na klop pod košat kostanj. Sklenili sta očitno kaznovati goljufivega častilca.
Komaj odbije ura pri sv. Jakobu sedem, že prihiti na pero-tih ljubezni, nič hudega sluteč, Pepe Brtoncelj. Naenkrat zagleda pred seboj združeno — "lepoto in bogastvo" ter obstane, kakor bi bil okamenel. Ema in Francka ga pa začnete na-pletati s solnčniki, da je kar treskalo. Revež je takoj zbežal v Salendrove ulice, iztrgal se jima je pe šele v Gosposki. Tako je pravil Coklja in se zraven mastil s klobaso. Koliko je sam pridejal, ne vem; vse gotovo ni bilo res. Zakaj petošolec Tine Coklja je rad lagal. Griža je seveda vse verjel; postavljal se je od veselja na glavo in obljubil Coklji še eno klobaso, ker je tako dobro izvršil svoje poslanstvo.
Tako je bilo konec dvoj nate Brtoncljeve lubezni, toda ob enem tudi konec dobrih večer-jic v prvem nadstropju in slad* kih pogovorov na dvorišču.
(Dalje prihodnjič.)
ŽENSKE
se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne.
CARNEGIE MEDICAL BLDG.
10515 Carnegie Ave.
(149)
Delo v pisarni
Dekle, ki je graduirala iz višje šole, dobi delo v pisarni, uradniško delo in nekaj tipkanja. Predznanje ni potrebno. Prijetno in lahko delo. Zglasi-te se pri Consolidated Mortgage Co., 417 Cuyahoga Bldg., MAin 8682.	(148)
MALI OGLASI
Vznesenih besed mogoče gospodarjem. Če sem pri enem
"Brijete se, ha ha," zakroho-ta se zaničljivo Brtoncelj. "Kaj pa brijete, če sihem vprašati? Za take golobradce, kakor ste vi, zadostuje še popolnoma brisača."
Tega mu Griža ni mogel odpustiti. On, sestošolec, pa go-lobradec! Ne, kaj takega se ne pozabi! In v sicer tako ciobro-rčnemu Griži se je porodilo še drugo hrepenenje po maščevanju.. Šestošolec Jaka Griža je klenil strahovito se maščevati nad predrznim zasmehovalcem, in je to tudi srečno izpeljal.
Izvohal je nekje, da se Brtoncelj in lepa Francka vsako soboto zvečer izprehajata po Bregu. V prvem hipu je hotel sporočiti to novico gospodični Emi. Toda sčasoma se je premislil. Zdelo se mu je to pre-niakotnoin premalo. Zato si je pa izmislil drugačno hudobijo.
Povabil je kar na svojo pest gospodično Emo na sobotni sestanek, seveda v Brtoncljevem imenu. Storil je to igraje, ker je znal njegovo pisavo dobro posnemati.
Takoj naslednjo soboto je prejela gospodična Ema Gobec dišeče pisemce. V njem jo je "zvesti Josip Brtoncelj na kolenih" prosil za kratek sestanek na bregu zvečer po sedmi uri.
Griža bi bil pa rad vedel, kakšen uspeh bo imel njegov maščevalen čin. Toda sam si ni upal opazovati "sestanka" na Bregu. Lahko bi ga bil opazil Brtoncelj, ki bi bil takoj spoznal, kdo mu je skuhal tako vrelo kašo.
Pridobil si je pa za ta kočljiv posel petošolca Cokljo. Obljubil mu je za plačilo meseno klobaso in kos kruha. Coklja je namreč šel za meseno klobaso, kamor je kdo hotel. Tisto "soboto je torej šel na Breg vohunit
Bil je kmalu zopet doma in 'prinesel je za Grižo veselo, za nas vse pa, ki smo bili o tej zadevi obveščeni, j ako zabavno poročilo.
DELO DOBIJO
Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji
Layout Man Machine Shop
Machine Assemblers
Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu
Crane Operator
Radial Drill Operatorji
Barvarji
Structural Fitters
PLAČA OD URE
Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago.
THE WELLMAN ENGINEERING CO.
DEKLETA IN ŽENE
Ali veste, da si boste prihranili precej denarja, če si naročite fini FUR-COAT ali STERLING suknjo iz čisto volnenega blaga, naravnost iz tovarne SEDAJ NA WILL-CALL
Ne odlašajte, samo me pokličite, da vas peljem v TOVARNO na mqjo odgovornost, če kupite ali ne. Vam se priporočam:
Benno B. Leustig
1034 Addison Rd. ENdicott3426
(June 24; July 1, 8, 15, 22, 29;
(Aug. 5, 12, 19, 26)

riT
Stanovanje išče
Mirna družina treh oseb išče stanovanje 4 ali 5 sob s kopalnico; najraje od 55. do 79. ceste. Smo pfi volji plačati $25 do $35. Pokličite od 10 do. 12 dopoldne ali pa od 5 do 7 zvečer Michigan 2681.	(149)
Hiše naprodaj
Dve moderni hiši na letu 40x187, 20 job vsaka,, za dve družini. Morajo biti
prodane pod ceno radi smrti lastnika. Te hiše vam bodo nosile 10% najemnine. Taka ugodnost se vam nudi samo enkrat v življenju.
Za podrobnosti vprašajte na 7113 Myron Ave. Tel. HE 6054.	(149)
Sobo išče
Jotžef Berčan iz Drage pri Višnji gori, po domače Matiša ali Matišev Jože, išče sobo pri znancih, prijateljih ali sorodnikih. Pred leti je bil pri Tony Zaviršku na St. Clair in 33. cesta. Nazadnje je delal pri Sheets Elevator na Broadway. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 723 E. 160. St. (153)
7000 CENTRAL AVE.
(150)
Krojač se sprejme
Sprejeme se takoj krojača, ki bi popravljal moško in žensko obleko. Zglasite se pri Henry Dry Cleaning 8413 Superior Ave.
(150)
Išče se ženska
Delo dobi ženska za splošna hišna dela. Nič otrok v družini, samo dva trgovska človeka v družini. Na St. Clair ju. Dobra plača. Pustite svoj naslov v uradu tega lista.	(150)
TOVARNIŠKO DELO
100% OBRAMBNO DELO _ predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industrij i, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju.
THE DRAPER MFG. CO.
E. 91. St. and Crane
1 blok južno od Union Ave.
(151)
Hiše naprodaj
Proda se hiša sama zase, 7 sob, nahaja se na 1020 E. 71. cesta. Cena je .$5,300.
Hiša 7 sob na Ida in St. Clair Ave. Cena je $6,500.
Dve hiši, vsaka za 2 družini la 61. cesti. Rent $100 na mesec. Cena je $8,000. Za podrobnosti pokličite George Kasunič 7510 Lockijear Ave. HEnderson 8056_(151)
liraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237 EDINA 8tOVEN8K_A XZDETXDVAL-MCA NADROBNIH SPOMENIKOV
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9359
6% pivo, vino, žganje ia dober prigrizek. Se priporočamo za oblak.
Odprto do 2:30 zjutraj
Stanovanje se odda
Stanovanje 4 sob se odda v najem odrasli družini. Nahaja se na 702 E. 159. St. Pokličite PO 1016 po šestih zvečer.
(Jun. 23, 24, 26) RE NU AUTO BODY CO.
982 East i52nd St.
popravimo va£ avto ln prebarvamo da bo kol nov.
»opravljamo IjoUv in fender i<.. VVeldlnf?! J POZNtK - M. ŽELODEC GLenville 3830.
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vaSega avtomobil«. Delo točno in dobro.

V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
JOHN HLAD
ki jc v Begu za vedno zaspal dne 1A. junija, 1942
Leto dni je že minulo, kar Te več med nami ni; a nismo Te še pozabili, v srcih bdi še živ spomin.
Bog odvzel soproga in očeta, in srce zlato našlo je pokoj, sedaj se srečno veseliš, kjer ni trpljenja ne skrbi.
Z Bogom! Ti sedaj želimo, na Tvoj grob spomini hite, počivaj v miru, blaga duša, in prosi ljubega Boga za nas.
Žalujoči ostali:
JOHANA HLAD, soproga, HČERE in SINOVI.
V-
Cleveland, O., 24. junija, 1943.


Zahvala
Spodaj podpisana naznanjava, da sva prodala modno trgovino.
Želiva se iskreno zahvaliti vsem našim odjemalcem in številnim prijateljem za vso naklonjenost, ki sva jo bila deležna od njih zadnjih 24 let v naši trgovini.
Vesela bova ako nas obiščete na domu.
lir. in Mrs. Anton Ogrin
423 EAST 146 STREET
IVANHOE 3140
Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina*
KADAR PRIDE "POSTA"
Veselo, zabavno pismo od doma je čitano in ponovno čitano na ducate potov, da se izve tiste dragocene novice — vse o maminem vrtu, sestrinem vojnem delu, kaj dela stara tovaršija in kdo je odšel k vojakom.
.Denite na stran vsak večer nekaj časa, da pišete fantom in dekletom v armadi, ki tako težko pričakujejo kake besede od doma.
Ne pozabite deti v pismo tisto jasnost in veselost, kot vam jo daje vid hraneča svetilka, pri kateri pišete, svetloba brez žarenja, brez senc, kar vse omogoča moderna, znanstvena Vid hraneča svetilka.
V tej udobni, vabeči atmosferi vid hraneče svetilke boste varovali svoje oči pred napenjanjem in pisali boste tudi veselejša pisma.
Vid hraneče svetilke spoznate
po sledečih pritiklinah
(A) 100-200-300 watt žarnica v večini visokih modelih; 150-watt žarnica v manjših sledečih pritiklinah.
CB) Odbijajoča in razširjajoča skleda da direktno in indirektno luč brez žarenja.
(C)	Široki senčniki z belo podlogo.
(D)	Illuminating Engineering Society listek
za odobritev.
THE ELECTRICAL LEAGUE OF CLEVELAND
SIGHT IS
•• LIGHT IS CHEAP
m
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERŠE
H
^nr lumiiTiTrmnrrmnniniUininiiniirr^^^
Eden je rekel: "Baje je prišlo zaupno povelje od samega sodnika. Nihče ne ve,- kdo da je, no pa že mora biti čedna ženska. Dekle!" je vprašal Šte-1'ano, ki je stala v kotu pri peči in je v srcu premišljevala, kar ji je rekel gospod Albert:
"Nisi nič slišala zvoniti o tej stvari, kdo neki je ta ne-sramnica? Pravijo, da bodo jutri po vsem mestu razbobnali njeno, nesramnost!"
Štefana je zamajala z ramami : "Ne, nič ne vem. Bila sem v Lincu." Z resnim pogledom, da bi napravila konec takemu govorjenju, je rekla: "Uboga sirota, pač bi bilo bolje, da bi bila mrtva. Molimo, da ne pa demo v skušnjavo."
"To je res. Vsakdo lahko pade," je odvrnil gost in je izpraznil kozarec. Pojdi, tovariš je rekel drugemu pivcu, '"čas je, da greva domov. Si li slišala, deklica, da je stotnik šel med Turke in da se ne bo vrnil nikdar več, tako vsaj govore?" se je odhajajoč še enkrat obr nil proti Štefani.
"Ne, nisem slišala," je odgovorila Štefana.
Ko sta moža odšla, je za trenutek postala in premišljevala. "Med Turke. — Ubožec!" je rekla. "Pa je vendarle prav tako, bo lažje pozabil, in meni ne bo treba, vdrugič žaliti ga, to bi bilo trdo zame."
Pospravila je z miz in jih je pobrisala z brisačo, nato se je ozrla v kuhinjo, kjer je še m a ti s trudnimi rokami šarila v pbmivnjaku.
"Mamica," je prosila Štefka, "to lahko niaredim jaz, pojdi spat, mamica, saj si dosti trudna. Hitro bom končala, potem pridem za tabo gori."
Mati je vprašala: "Ni li nobenega moškega več v gostilni, * ne pustim te rada spodaj same z moškimi." Toda oči so ji bile težje, odpasala si je predpasnik, ki si ga je takoj prepa-sala Štefana in že so njeni drobni, pridni prsteci pljuskali po škafu, medtem pa so njene oči ljubko in proseče zrle k materi : "Pojdi spat,- mamica, pojdi!" Mati je šla proti vratom: "Res, trudna sem. Toda, otrok, da prideš takoj za menoj ?'
"Takoj, kakor hitro bom gotova."
Žena je obotavljaje se odšla,
V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
Ludwig Svigel
ki jra Je Bos: poklical k sebi
dne 24. junija, 1942. Eno leto hladni grob Te krije, in spomin nam žalosti srce. Bor odvzel soproga in očeta, počival v grobu zda.i sladko!
Žalujoči oatali:
ANNA SVIGEL. soproga. DOROTHY, hči. Cleveland. O., 24. junija, 1943.
pa se je še enkrat vrnila: "Ne pozabi dobro zapreti vrat, mislim, da nocoj nikogar več ne bo."
"Da, mamica, kakor hitro pospravim po sobi, bom takoj zaprla."
Štefana je z nohti, ki so čisti in se svetijo kakor bisernica, in s slamnato metlico pridno drgnila krožnike.
"Štefana, —" je žalostno zaklicala mati, "kaj ti je rekel pater? — Saj mi vendar ne boš šla v samostan?"
"Kaj še, ne, ne!" je pomirjevala Štefana. "Dokler mi bo ži vela mamica, tako dolgo ji bom stregla." Potegnila je roke iz škafa, obrisala jih je ob predpasniku, lahno je stopila k materi ter ji je ponudila lice v po ljub. Tega ne stori dostikrat, toda danes se ji mati tako smilijo, zato mora biti bolj dobra ž njo kakor po navadi.
Mati jo je poljubila in se je zopet začela jokati: "Imaš li rada mamico, dete moje, glej, zakaj si me pa velikonočni po nedeljek pahnila od sebe? To me je tako bolelo!"
"Kajpada, mamica, takrat sem prišla iz kužne sobe, ti pa tega ne smeš vedeti," je pomislila Štefana. "Sem te li žalila, mamica, odpusti mi," je nežno prosila, "saj veš, vqasih sem nekoliko trda, pa ne mislim ta ko."
"Saj vem," je rekla mati. "Moje dobro dete, moj Bog, Bog naj stori, da bo prav." Štefana je rekla tiho: "Mamica, jaz nisem mogla drugače."
"Oh. saj ne mislim tega," je rekla žena, "stori, kar hočeš, vsak ima svojo voljo. Toda mene je strah sodnika in njegovega sina."
"Moška sta ravnokar rekla, da je Henrik proč iz Štajra. Ubogi siromak!" je zamišljeno rekla deklica.
"Res? No, hvala Bogu," se je olajšano oddahnila mati. "To da," je pristavila, '"kaj pa, če se vrne, in če sedaj pride njegov oče —?"
"Jezus je mogočnejši kakor obadva," je s prepričanjem svoje otroško žive vere rekla Štefana.
Mati je globoko vzdihnila:
"Seveda, če bi človek imel tako živo vero, kakor bi jo moral imeti."
"To je milost," je prisrčno rekla Štefka, "moramo moliti ;anjo."
"Res, dete, prav imaš."
Nato je mati odšla in Štefana je slišala, kako je trudno stopala mati po ječečih lesenih stopnicah. V sobi nad kuhinjo je padel okoli stol, nato so trudni koraki še parkrat stopicali okoli. Potem je bil mir.
"Uboga mamica, sedaj pa prav sladko spi," je rekla Ste fana. Urno je brisala krožnik za krožnikom in jih je polagala v sklednik. Medtem pa so v njenem srcu čudovito odmevale Albertove besede, ki jih je ji govoril kakor Jezus Kristus "Nisem li ležal v jaslicah? Ni sem li nosil križa? — Je li kaka ljubezen kakor ljubezen moja?"
Mati se boji sodnika in nje govega sina. Res, sodnik je mogočen, mestu Štajer zapoveduje. Jezus pa ima v svojih rokah nebo in zemljo. In Henrik poveljuje nekaj sto strelcem v Štajru; Jezusu pa služijo milijoni angelov in izpolnjujejo njegova povelja.
Štefanino delo v kuhinji je dovršeno, sedaj gre še v gostilno, da umite kozarce zapre v
omare; kar le more na lahno stopa, da matere ne moti v spanju. Samo ena svetiljka je gorela v gostilni, lučko pred sv. Jožefom je mati pozabila prižgati. Štefka je vzela lojevo svečo s starega svečnika in je previdno prižgala stenj v Jožefovi svetiljki. Četudi gori samo četrt ure, da le gori. Ravno danes, ko bratec spava na pokopališču in nič več v zibelki. — Štefana je za trenutek stopila k zadnjemu oknu, ki je bilo odprto in se je ozrla tja proti pokopališču, pa zunaj je črna noč, in se prav nikamor ne vidi. Tudi luna se je skrila za oblake, iznad vode pa prihaja neko skrivnostno ječane, bo pač kmalu prišla nevihta, ona že ve, da je vselej tako, kadar veter pride od vode sem. Šla je od okna do okna in je pogledala, če so dobro zaprta. Zadnje okno je pustila odprto, da bi slišala uro biti. Urejevala je kozarce v omari. Čudovito ji rojijo po glavi svete besede gospoda Alberta: Najvišji stan je deviški stan, kdor ga zaničuje, naj bo izobčen. — In zopet: Sem visel na križu zate in sem prelil vso svojo kri zate, da ali ne? Katera ljubezen je kakor ljubezen moja? In zopet: Naj križ te /odi v sveti raj, naj ne bo vodnik ti zmaj. Pač bo vsako besedo ohranila v svojem srcu, vse svoje žive dni ne bo pozabila nobene.
Kakor blisk, sama ne ve, kako in zakaj, ji gre mimo oči njeno mlado življenje, lepi čas, ki ga je preživela v Admontu, kjer se je začelo njeno duhov-
no življenje, kjer je prejela prvo sveto obhajilo in ji je rajni oče toliko lepega pripovedoval o'svetnikih božjih. Res, lepi časi so bili to, toda še lepše, milo-stipolneje-je bilo v Štajru. Tu šele ji je nebeški Ženin razodel vso svojo krasoto po ustih svojega služabnika ,tukaj šele je smela trpeti za Boga. Li ni bilo vse njeno življenje nepretrgana vrsta milosti, od takrat, ko je šla na božjo pot, ko jo je obsodil sodnik do dneva Zeler-jeve smrti, do takrat, ko je Najsvetejše nesla v stolp? . . . Zares lepi dnevi njenega mladega življenja . . . toda kaj pride sedaj? Jo bo li Bog še nadalje obsipaval z milostmi, z razsvetljenjem in duhovno tolažbo—lahko tudi drugače pride .. . Dušna suhota in zapu-ščenost lahko pride . . . Nikoli noče postati nezvesta, nikdar . pa naj pride, kar hoče. Zopet je stopila k odprtemu oknu in je zrla v temno noč, gori proti nebu, kjer je komaj še svetila kaka izgubljena zvezdica. Taka se ji zdi tudi njena prihodnost, zelo temna in ne-doumna, kakor težak zastor, ki zakriva skrivnostno podobo . . . Toda, ni-li rekel pater Albert. Naj križ ti sveti v sveti raj, naj vodnik ne bo ti zmaj ? In zopet so se razpršili temni oblaki in prikazalo se ji je milostipolno znamenje Sinu človekovega . . . Vedno se oziraj nanj, Štefana, križ naj bo tvoja rešitev, tvoja luč. On te bo vodil skozi življenje in ti bo po tem revnem življenju posvetil v deželo večne blaženosti . . . Jezus, kdaj
boš prišel po svojo Štefko? Čujte, ker ne veste ne dneva, ne ure . . .
Zaprla je še zadnje okno. Videla je, da se je zabliskalo nad vodo. Bil je pa samo blisk, gro-menja ni bilo slišati, toda iz daljave je prihajalo peketanje konjskih kopit, trap, trap, trap —. Kdo neki jaha tako pozno?
Vzela je svečo, čas je že, da gre spat. Trap, trap . . .
Kar je čula, da peketanje prihaja vedno bliže, potem je nekdo žvenketajč skočil s konja. V tistem trenutku se že od-pro vrata in v sobo stopi viso-koraščen, črn mož. Gost? Pa tako pozno —?
Z gorečo svečo v roki mu stopi nasproti, toda obstoji sredi sobe. Jezus no, Henrik! Jezus, pa kakšen je! Bled kakor kreda, razmršeni lasje mu vise čez obraz! In kako čudno jo gleda, kakor bi jo hotel zažgati z očmi ... O angel varih . ..!
Tu stoji — o Zveličal' — kakor sam bognasvaruj — in niti besede ne izpregovori.
Štefka je dvignila svečo, če je res on, če se ji ne sanja, saj sta ravnokar rekla zadnja dva gosta, da je proč iz Štajra —?
"Gospod, pozno prihajate, od kod pa vas je pripeljala pot?" je vprašala, na tihem pa je molila: "Angel varih, razprostri svoja krila nad menoj."
"Iz Linca." Stopil je korak naprej, nato je zopet obstal in je vprašal z glasom, ki je zvenel kakor glas tujega moža, ne kakor njegov:
"Kje si bila pa ti danes popoldne?"
T
Mi dajemo in zamenjamo Eagle zniutnke
THE MAY CO. HLADNO PRITLIČJE
Koncem mesečna
Obleke za žene in dekleta 3.98 do 4.94
?3
Dokler bo 360 oblek trajalo. Razne mode in barve. Razne mere.
ženske 2.99 hišne suknje
1.00
Dokler bo 100 teh hišnih sukenj trajalo. Razne mere do 20 za žene in dekleta.
2.29 do 2.49 ig. čevlji
1.77
Niso racionirani, za igranje za žene in dekleta. Več modelov. Razne mere.
Moške 1.39 polo srajce
59«
Zahtevane balrve v malih merah. MAY CO. PRITLIČJE
Moške 2.95 nereg. kopalne obleke 1.25
Najnovejše kopalne obleke v raznih merah.	_ MAY CO. PRITLIČJE
1.75 nereg. Union Suits
89*
Tkfctni unijoki suits za možke v raznih merah
May Co. pritličje
Ženski 1.18 sliperji
97c Par
Tiskan fabrik D'Orsay's v raznih barvah. Niso racionirani.
MAY CO. PRITLIČJE
Ženske 1.29 obleke iz batista
69«
Dckler jih bo 50 trajalo. Tiskan batist. Razne mere. za žene in dekleta.
MAY CO. PRITLIČJE
Otroške 1.19 nereg. hlačke
69c
Iz bombaža, razne barve MAY CO. PRITLIČJE
39c-49c bombaž, blago
29c id-
Velika izbira v dolžinah od 2 do 6 iardov.	_
MAY CO. PRITLIČJE
59c-69c bombaž, blago
39c id-
Vse popularno blapo na izbiro. Tovarniški ostanki.
MAY CO. PRITLIČJE
RAZNE BRISAČE 39c vred. - - 29c vsaka 49c vred. - - 39c vsaka 69c vred. - -49c vsaka
MAY CO. PRITLIČJE
Otroške 65c nereg. polo srajce 44c
Pletene iz bombaža v sivi barvi. Mere 1 do 3.
Dekliške 3.99 Jerkin obleke
2.88
2 kosa obleka, najnovejše. Mere 7 do 12.
Moške 39c atletske srajce
29«
Iregularne iz bombaža ribbed srajce.
Ročne torbice, 99c vrednost
25«
Malo preležane. Krasno vrednost MAY CO. PRITLIČJE
59c poškodovane rokavice
"l9cPar
Razne barve, tudi bele. Razne mere za žene in dekleta.
MAY CO. PRITLIČJE
39c ovratnice 3 za
Zelo lepe. bele, za dekleta in žene MAY CO. PRITLIČJE
in
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti in potrtega srca naznanja mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, je nemila smrt iztrgala iz naše srede IjubljeneO soproga in skrbnegai očeta
Jakob For tuna
ki je nenadoma zatisnil svoje trudne oči 26. maj 1943 v starosti 65 let ter smo ga po opravije zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzele 29. maj 1943 položili k večnemu počitku na Kalvarijo P
kopališče.	'
Pokojni je bil rojen 25. julija 1878 v v Smrečje, po domače pri Krajcu. V Ameriko J prišel pred 40 leti. Svoj čas je bil tudi cia dramskega društva Triglav, ker je bil velik P jatclj petja, igre in glasbe.	..
Tem lxitom se želimo r Prvi vrsti zahvai ^ Rev. Joseph Čelesniku za obisk na domu ter z opravljene cerkvene pogrebne obrede in za<dw>
sveto mašo.	. :0
Našo najprisrcnejšo zahvalo naj sprejmu vsi, ki so darovali za svete maše, katere bodo a' rovane v mirni pokoj blage duše pokojnega sicer: Mr. in Mrs. Frank Germ, Mr. in W' Anna Pičman, Martin Pulin družina, Mr. m M' Rebec in hči, Mr. in Mrs. Anton Leskovec, Jo Fenda, Mr. in Mrs. John Lovšin, Mrs. Pucel, M ' Ter ček (Sloravec), Joe Tramie in soproga, » inch družina, Mr. John Korelic, Frank Gub™' Joseph Dermasa, Mr. in Mrs. John Cesen, Mr. Mrs. Frank Šinkovec, Mr. Frank Bambic, AM ^ Grdiha in družina, Mary Nachtigal, Mr. Fra> Spek, Joe Trček, John Oshaben, Korcen druzin -A poloni ja Kenda, Mr, in Mrs. John Kavc1' Salehar družina, John Budner, Mr. in Mrs. j Stirnac, Mr. in Mrs. Edward Kovic, Martin Obi Mr. in Mrs. Frank Ivančič, Louis Rjawec, Mr. Mrs. Anthony Fort urn, John Tramte, AnndW mor, Mr. in Mrs. Zulich, Jennie Kosir, Mr. inW Anton Tramte, Mrs. Smrdel, Stanley Bambic, ffl: in Mrs. Anton Gubane, Mrs. Mary Oblak, AM Anzlovar, Boys of Battery D, Camp Davis, No'1
Carolina.	^
Dal ie naj prejmejo našo iskreno zahvalo vsi številm rovalci krasnih venetv. s katerimi ste okrasili krsto pokoJDZ, in sicer: John in Mary Kolone, društvo Novi dom. st- 7 "jjr. The Boys at Windemere. Mr. in Mrs. Lawrence Fortuna ^ in Mre. Michael CUlopek, Mr. in Mrs Šinkovec m di^ Slovenska zadružna zveza. Anton Grdina in Sinovi nc Marv in zet Mike, vnuki in vnukinje, Jack Novak m a™* * Ifcta Mrs. Srnil. Bencar in Benedict, NYC Car Dept.. ^ Malovrh in družina. Sosedje iz E 167. St., CorjK EmUD* inger iz Camp Davis, North Carolina. Mr. in Mrs. Rebec. ^
Posebna zahvala Mr. John Fenda za vse, M nam je dobrega storil v teh žalostnih dneh. ^
Najlepša zahvala naj velja društvu A1° dom, št. 7 SDZ za krasni venec in posebno pa » silcem krste, ki so dragega nam pokojnika sP mili na njegovi zadnji zemeljski poti in ga polo
li k večnemu počitku.	-e
Prav lepa hvala vsem onim, ki ste dali svoj avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki P"
greba.	nl
Končno pa naj se zahvalimo vsem, ki ste «« kaj dobrega storili v času največje žalosti v «'' ' žini, vsem ki ste prišli pokojnega kropit, ko J ležal lm mrtvaškem odru in vsem, ki ste ga SP
mili do groba.	. a
Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu u™1 ^ in Sinovi za vso točno postrežbo in naklonjenost za tako izvrstno vodstvo pogreba. Prav tako tu lepa hvala Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu, so dali svojo pogrebno kapelo na 452 E. 152.J ' na razpolago, da so tam počivali na mrtvaške odru zemeljski ostanki dragega nam pokojnika Hvala vsem in vsakemu posebej in če sni mogoče kakšno ime po pomoti izpustili, P> osl"1 ' da nam oprostite, ker se želimo vsem prav iskre
zahvaliti.	s
Ti pa, ljubljeni soprog in dobri oče, P01'1,.' mirno v zasluženem počitku. Težko nam je « tako nenadno slovo, toda bila je tako božja voU ^ Solznega, očesa itostajamo ob Tvojem grobu * prosimo'Vsemogočnega, da Ti On podeli vec mir in da ko se bodo tudi nam stekle ure zemeljskega življenja, da se snidemo nad zvezdami. Žalujoči ostali:
JENNIE FORTUNA, soproga. JACK in PAUL, sinova, ki sta oba pri vojakih-MARY, por. Bambicli, AMELIA por. Tramte. JOSEPHINE, por. Snelling; ROSE, por. Fischer, in MARGARETH hčere; vnuki in vnukinje te en brat in ena sestm r stari domovini; tukaj P*1 brat LOVRENC. Cleveland, O., 24. junija, 1943.