Štev. 123.
V Ljubljani, v soboto dne 26. novembra 1910.
Leto XIII.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 1040 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Enostopna petit-vrstica, (širina 72 mm) za Xzhaja vsako sredo in soboto.	enkrat	20	vin.,	večkrat	po	dogovoru.	Posamezna	številka	10	v.
Delegacije.
Zopet so delegacije zasedale in zopet so končale svoje »delo«. Do božiča, ko se imajo zopet sestati za par dni, se ne bo govorilo o njih in prav malo je ljudi, ki bodo sploh mislili nanje. Čudno je to. Za vsak deželni zbor se ljudstvo v dotični deželi kolikor toliko zanima. O delegacijah, ki bi imele biti najvišja parlamentarna institucija v državi, se to ne more reči. Prav narobe. Kar odkritosrčno je treba priznati, da se briga prebivalstvo za delegacije neznansko malo, da m vprašuje zanje in da se zdi čitateljem časopisov takoj, da bo kaj dolgočasnega, čim opazijo v svojem listu naslov »delegacije«.
To je sicer velika napaka. Zakaj tista »visoka« politika, kateri so delegacije namenjene, sega najbolj ljudstvu v žep. V delegacijah se, kar je nad vse važno, določa vojaški in mornariški proračun; tam se dovoljujejo militaristične in marinistične zahteve, parlamenti pa imajo potem kratkomalo skrbeti za sredstva. S tem, da mu druga korporacija predpisuje največje izdatke, je parlamentu proračunska pravica močno omejena, zakaj davčna moč prebivalstva ni neskončna in če pobere militarizem večino dohodkov, ne da bi vprašal državni zbor, tedaj je to ravno tako, kakor da bi bil parlament pod kuratelo.
Če ne bi imele delegacije druzega opravka kakor vojaški proračun, bi bilo to dovolj razloga, da bi se ljudstvo izdatno zanimalo zanje in za njihovo delo. Toda tega zanimanja ni. In netečnost do delegacij mora ravno tako imeti svoje razloge kakor vsaka reč. Te razloge najti ni težko.
Kljub temu, da je politična izobrazba v Avstriji nedvomno precej napredovala, je vendar še nekaj vsakdanjega, slišati vprašanje : Kaj pa so pravzaprav delegacije ? In temu vprašanju se ni preveč čuditi, kajti Avstro Ogrsko je res tako kompliciran in prisiljen državni organizem, da ga je brez posebnega nauka nemogoče razumeti. Človek, ki se bavi s politiko toliko, kolikor je državljanu, ki noče biti goljufan spredaj in zadej, za vsakdanjo rabo potrebno, ve, da se rešujejo občinske zadeve v občinskem odboru ali občinskem svetu, deželne zadeve v deželnem zboru, državne pa v državnem zboru. Dunajski parlament pozna kot najvišjo zakonodajno instanco. Kaj naj bi bilo nad njim ?
Večini prebivalstva je ves dualizem nekakšna tajnost. Da ima Avstrija vedno neke prepire z Ogrsko, že ve. A malokdo zna natančno povedati, zakaj pravzaprav gre. Vsakih deset let se govori o avstroogrski pogodbi; večina nekako sluti, da je tudi to nekaj takega, kar stane denarja. A kadar se neha govoriti o nagodbi, je tudi konec zanimanja za avsto ogrsko razmerje.
Da pa je za delegacije, ki se imajo po zakonu shajati vsako leto, tako malo interesa, je zlasti pripisati dejstvu, da niso te korporacije, ki imajo rešavati skupne avstro ogrske zadeve, nikakršen parlament v modernem, ustavnem zmislu. Ljudstvo nima do njih nikakršnega pravega razmerja, ker nima z njimi veze in stikov. Člane občinskega
sveta, poslance v deželnem in državnem zboru je polnoletni državljan volil. A nikdar ni imel opravka z delegacijo, nikdar ni volil delegatov. Pogostoma niti ne ve, kako se delegacije sploh sestavljajo.
V	delegacijah se ima izražati nekako načelo deželne avtonomije. Stari levdalci so se silno zavzemali za to srednjeveško načelo in še danes dvigajo poljski avtonomisti in češki državnopravniki visoko njegov prapor. Seveda pod zlagano pretvezo, da je to volja narodov. A narodi ne vedo o tem ničesar in deželna avtonomija v delegacijah jim je še bolj deveta briga kakor delegacije same.
A zaradi tega avtonomnega načela se opravlja ves proces delegacijskega sestavljanja takorekoč za zagrinjalom. Delegati se volijo v parlamentu, a ne iz zbornice kot take, ne po narodnosti, ne po strankah, ampak po deželah. Poslanci vsake dežele volijo svoje delegate zase. Vrhutega pa pridejo v delegacijo še člani gosposke zbornice, rojeni, od boga določeni zakonodajci. Tako ima delegacija povsem drugo lice nego parlament. Socialni demokratje, ki imajo v državnem zboru petino poslancev, imajo komaj pet članov v delegaciji. Da je meščanskim strankam še to preveč, je naravno; kajti rdečkarji le motijo mirno, idilično življenje, ki je nekdaj vladalo v delegacijah. Ampak stvar ni zato nič bolj pravična.
Volilci sami nimajo na sestavo delegacije nobenega, ne direktnega, ne indirektnega vpliva. Oni ne volijo delegatov; od njih izvoljeni poslanci no pridejo v tistem razmerju v delegacije, v katerem so stranke v državnem zboru. Odtod izvira tudi veliko nezanimanje ljudstva za delegacije, ki se mu zde nekaj tujega. In vendar sklepajo delegacije o najvažnejših interesih ljudstva!
Tako razmerje je nezdravo in dokler obstoja, ne more biti govora o resnični ustavnosti. Delegacije kot parlament, ki ga ne vodi ljudstvo, skupni ministri, ki niso odgovorni nobenemu ljudskemu zastopstvu, skupnost zastopajoča zbora (avstrijski in ogrski), ki zborujeta vsak zase in se nikdar ne snideta — to ni nič druzega, kakor krinka, za katero se skriva absolutizem. Resnično ustavne države ne bo, dokler ne izginejo sedanje delegacije. Ustavna bo Avstrija tedaj, kadar bo ljudstvo po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih lahko sklepalo o celem proračunu, o svoji zunanji politiki, o vojni in miru in kadar mu bodo vsi deli vlade odgovorni. Temu so delegacije na poti in zato je naloga demokracije, spraviti te karikature parlamentarizma iz sveta. Proč z delegacijami !
Državni zbor.
V	četrtek se je državni zbor zopet otvoril, tako proti koncu leta, da bi se morali goditi vsako uro čudeži, če bi hotel pravočasno opraviti le polovico tistega dela, ki bi ga smelo prebivalstvo pričakovati od njega. To je stara Bienerthova igra; bil bi je že davno konec, če bi imele meščanske stranke kaj moči in poguma, pa seveda tudi potrebni politični razum. A dokler se dajo velike stranke voditi od vsakovrstnih Steinwender-jev, Gessmannov, Šušteršičev in Baxov, je Bienerth lahko velik gospod.
Zanimiva je bila takoj prva seja. Finančni minister B i 1 i n s k i je predložil finančni zakon oziroma
proračun
in je z njim presenetil vso zbornico. Znano je pač, kakšne strašne jeremijade je lani pel g. Bilinski o prežalostnem položaju - uboge države. Tarnal je in stokal, in vsak čas je bilo pričakovati, da bo naenkrat z malho in palico ter s klobukom v roki na cesti. Ves proračun ni bil takrat nič druzega kakor sam deficit. Bilinski se je rotil, da je treba 100 milionov novih davkov, ker je drugače država bankrotna. In kar hitro se mu morajo dovoliti, ker gre drugače vse v franže. Večinoma je šlo seveda za indirektne davke. Meščanske stranke, zlasti nemški nacionalci pod Steinvvenderjevo komando, krščanski socialci in seveda tudi naši dični klerikalci so polivali socialne demokrate z g ojnico, ker niso hoteli kar na krožniku servirati konsumnih davkov, ampak so zahtevali, da se v odsekih potreba in značaj novih davkov temeljito preštudira. Očitali so zaradi te zahteve celo obstrukcijo socialnim demokratom.
A glej! Zdaj se kaže, kako prav so imeli socialni demokratje. Gospod Bilinski predlaga proračun in v njem — ni ne vinarja deficita. Celo majhen prebitek se izkazuje ; ne velik, a vendar prebitek. In finančni minister trdi, da ni črtal nobenih državnih naročil za industrijo, da ni proračuna »davil«, temveč da je vse v redu. Dohodki iz direktnih davkov, tudi iz osebne dohodarine, rastejo, a tudi indirektni davki dajejo višje dohodke, tako da se je n. pr. dohodek iz davka na sladkor lahko prora-čunal za 8 milionov više.
Proračun gospoda Bilinskega bo pač treba natančneje pogledati, nego je prvi hip mogoče in potem se bo že pokazalo, če ne tiči kje kak zajec v grmu. Toda če je podlaga tega proračuna pravilna, tedaj je treba vprašati, zakaj je bila lani tista silna polomija in čemu je bilo c elo leto večno tarnanje Bilinskega in njegove prisege, da ne gre brez novih davkov? Sedanji proračun kaže že v glavnih potezah, da bi šlo prav dobro in da bi se prav lahko ustrezalo potrebam prebivalstva, če bi se le res vladalo v interesu prebivalstva, ne pa v interesu protiljudskih krogov. Proračun Bilinskega izkazuje 310.000 kron prebitka. To je malo. A kaj bi se dalo storiti, če bi se militarističnemu molohu črtalo le nekaj njegovih zahtev, n. pr. kakšnih petdeset milionov? In kaj bi se dalo napraviti koristnega za prebivalstvo, če bi se davčni sistem preosnoval, tako da bi se snela bremena indirektnih davkov z ram siromašnega ljudstva pa uredil progresivni dohodninski davek ? . . .
Bilinski je pač zatrdil, da vlada ne misli odstaviti nobene davčne predloge, ampak da vzdržuje ves davčni program. Toda ta hip, ko se pokazuje, da se da sestaviti proračun brez deficita, bo moral gospod Bilinski dovoliti, da se bodo njegovi davčni nameni nekoliko natančneje pregledali. Zlasti s konzumnimi davki ne bo mogel več tako pritiskati, kakor je pritiskal po leti.
Za prvo polovico leta je Bilinski predložil proračunski provizorij in na koncu svojega govora je prosil, naj se sprejme proračun in provizorij.
*
Na dnevnem redu so bila poročila draginjskega odseka o oddaji javnih del in o ustanovitvi zaklada za poskrbovanje stanovanj. Poročati je imel socialni dem. Glockel.
Preden pa je mogel govoriti o predmetu samem, se je moral zmeniti o neki drugi stvari. Krščansko socialni predsednik zbornice dr. P a 11 a i, ki je navadno sama etiketa in uglajenost, je zagrešil nezaslišano netaktnost. Visokorodni gospodek se je menda bal zameriti svojemu učenjaku Bielohlawku, pa je
bil otvoril zborovanje, ne da bi se bil le z eno besedico zmenil o dogodku, o katerem se te dni nikjer na svetu ne more molčati. Niti besedice ni ta krščansko socialna velikost imela za Leva Tolstega, za velikana, kateremu tak Pattajček ne bi bil vreden obrisati čevljev!
Značilno je pa tudi za našo vlado, da je njen zastopnik Bilinski povzel besedo v zbornici, preden se ie spomnil mrtvega Tolstega. In tako je moral res še le prvi socialni demokrat, ki je prišel do besede, popraviti neodpustni, sirovi greh predsed-ništva.
Poslanec sodrug Glockel je dejal:
Zbornica in predsednik bi se bila sama počastila, če bi se bilo začetkom današnje seje od oficielne strani posvetilo nekoliko besed pietetnega spomina resničnemu velikanu, ki je pogostoma združeval na sebi poglede vsega kulturnega sveta in ki je bil pred kratkim pokopan v ruski zemlji:
Levu Tolstemu!
(Živahno odobravanje pri socialnih demokratih).
Mi socialni demokratje nočemo biti sokrivi predsedniške zamude. Nam je srčna potreba, počastiti enega največjih pesnikov vseh časov in narodov in moža, ki je z odprtimi očmi živel sredi trpinčenega ruskega naroda; čigar plemenito, vročekrvno srce je tako toplo utripalo za reveže in brezpravne, ki je trpel z vsemi in se boril in ki je zato postal pogumen, neizprosen tožitelj militarizma, obtoževalec svetohlinskega tercijal-stva; obtoževalec, spričo katerega ni bilo mogoče zamašiti ušeš, (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih). Tako velika je bila sila tega enostavnega moža, oprta na neomajno pravičnost in izredno doslednost, zgrajena na plamteči človeški ljubezni, da se je moral celo neomejeno divjajoči carizem s svojimi biriči ustaviti pred človeško visokostjo moža in da niso imeli moči nad njim do onkraj smrti. Tolstoj ni bil socialni demokrat, njegovo delovanje ni pripadalo nobeni stranki, postavilo se je v službo vsega človeštva. Bil je eden maloštevilnih izvoljenih, katerih spomin je trden za vse čase, dokler ne izgubi človeštvo vsakega zmisla za pravo, resnično, plemenito velikost. V tem trenotku se združujejo naša čuvstva z občutki vsega civiliziranega sveta in v tem spoznavamo plamteče znamenje onega edin-stva mednarodne kulturne zavesti, ki je, ce se tudi včasi drugače zdi, vendar močnejša od vsega, kar bi moglo ločiti narode.
(Živahno odobravanje pri socialnih demokratih).
Na to je sodrug Glockel poročal o predlogih draginjskega odseka. Med njegovim govorom je prišlo do viharnih spopadov med socialnimi demokrati ter vlado in njenimi oprodami. O govoru sodruga Giockla in o draginjski akciji sploh poročamo prihodnjič.
Na koncu seje je zbornica popravila zamudo predsedništva in priredila dostojno
žalobno manifestacijo za Tolstega.
Poslanci Hlibovickij, Lewicki, Tresič-Pavičič, Kramar, Glombinski, Vaslljko, Per-nerstorfer in Mahler so posvetili Tolstemu besede častnega spomina.
K so se opravile še neke formalnosti, se je seja na to zaključila.
Slovenski in italijanski nacionalci složni proti ljudstvu.
(Poglavje iz tržaškega deželnega zbora).
Zadnje zasedanje tržaškega deželnega zbora je zaključeno. In za danes se hočemo pobaviti nekoliko z vzroki, ki so dali namestniku deželnega glavarja Richettiju neopravičen povod, da je zasedanje neopravičeno in brez vsake potrebe zaključil.
Vsled novele, ki jo je deželni zbor predlagal k sedanjemu zastarelemu obrtnemu zakonu, je prišlo do zelo naravnega navskrižja med interesi ljudstva in interesi hišnih špekulantov. Zakaj in kako?
Leta 1902. je tržaški deželni zbor sklenil nov obrtni zakon, ki ga vlada ni odobrila. Leta 1007. je bil sklenjen drug obrtni zakon. Tudi tega vlada še ni odobrila in vse kaže, da nima zato nobenega pravega veselja. S starim obrtnim zakonom pa ni več mogoče izhajati. Ker pa novega še ni, je treba vsaj nekatere paragrafe starega obnoviti na način, da bo vsaj deloma odgovarjal modernejšim zahtevam in občinskim interesom. To nujnost in potrebo zagovarja in utemeljuje tudi poročevalec Braidotti v svojem res lepem poročilu.
Tržaško prebivalstvo se vidno množi. Ne množe se pa v enaki meri stanovanja. Hiše, v katerih morajo živeti delavci, so, če že ne nesnažne, pa vsaj iz drugih vzrokov nezdrave, nezračne, sobe majhne, nizke. V nekaterih delih mesta, zlasti v Skorklji se je zgradilo nekoliko po 25 metrov visokih hiš, ki imajo po pet, celo šest nadstropij. Pri takih in enakih gradbah je edini namen hišnega posestnika profit. Nakupičiti hoče v mali hiši kolikor mogoče več stanovanj, zakaj čim več jih bo, tem večji bo dobiček. Vseeno je, kakšna bodo stanovanja. In v takih malih, nezdravih stanovanjih je tržaško prebivalstvo natlačeno. Kupici se boljinbolj, zakaj mesto da bi se gradilo izven mesta, se popravljajo stare hiše. Iz stare enonadstropne se napravi pet—sest nadstropna, ne da bi se stara porušila. Draginja stanovanj narašča. Med tem ko stanuje v drugih mestih na prostoru enega hektara 150 do največ 600 oseb, imamo v Trstu na vsakem hektaru poprečno po 626 oseb, a v starem mestu poprečno po 800 oseb. Ce pravimo poprečno, pomeni to, da je v nekaterih delih mesta na vsakem hektaru celo po 1000 in več oseb. Bogati svet se pa čudi, odkod toliko bolezni, epidemij, itd. Zastonj pač ni Trst skoro na prvem mestu, kar se tiče jetike in podobnih bolezni. Proti temu se mora nujno ukreniti vse potrebno. Hišni špekulanti, če zidajo kaj novega, zidajo tam, kjer so že ulice in druga prometna sredstva, da čim draze prodajo stanovanja. Zidajo pa tudi na način, da med novo, blizu mesta zidano hišo ostane še nekoliko prostora na razpolago, da se tistemu prostoru poveča vrednost. Vse torej z visokega stališča profita, nič s stališča ljudskega blagostanja. Da odpravi tako grozovito ku-pičenje prebivalstva na malem prostoru, da prepreči naraščanje epidemij in drugih bolezni, da prepreči nečuveno izkoriščanje prebivalstva in strahovito spekulacijo z zemljišči, ki je Trstu ni enake, je dolžnost občine, da napravi nove ceste in ulice, nove prometne vezi s tistimi deli predmestij, kjer je v obilici lepega prostora za nove gradbe bodisi delavskih hiš, bodisi palač ali tovarn.
Po poročilu arhitekta Braidottija se lahko sluti, da bi se bila tržaška občina že davno spravila na to plemenito delo, toda stroški za tako akcijo so ogromni, in po starem obrtnem zakonu bi bila občina dolžna sama nositi vse te ogiomne stroške kljub temu, da bi največji dobiček od tega imeli oni, ki bi v takih krajih gradili poslopja. Hiša ob lepi cesti je pač več vredna in do-naša neizmerno več dobička kakor hisa na samem, brez dobre ceste. Zato se je imel popraviti § 68 starega obrtnega zakona tako, da bi morali vsi tisti, ki bi ob takih novih cestah gradili, plačati dve tretini stroškov in sicer vsak posebej za del ulice pri hiši. Stroški naj bi bili sledeči: a) Za nakup prostora, ki je potreben, da se napravi nova ali popravi stara cesta v zmislu § 57*) te novele; b) Vrednost občinskega prostora, ki se porabi za zgradbo nove ceste ali za reguliranje; c) Stroški za gradbo nove ceste; d) Stroški kanalizacije.
Tudi nesocialistu se bo zdel ta predlog deželnega odbora nad vse pravičen. Zakaj če ima hišni posestnik korist od tega, da bo pred njegovo hišo lepa cesta, je naravno, da mora zato tudi nekoliko žrtvovati. Temu se je pa uprla 'združena slovensko-italijanska večina v deželnem zboru, ki je pri tem gospodarskem vprašanju pozabila na svoje narodno nasprotje. Radi bi gospodje videli, da bi občina odprla nove ceste, toda na lastne stroške, na stroške vsega prebivalstva, ki ne bi imelo niti del tistega ogromnega dobička, ki bi ga bili pri tem Imeli hišni špekulanti. Doslej je zakon skoro ukazoval občini, da nakupi prostor poleg hiše, ki jo je privatnik zgradil na prostoru, kjer še ni ulice, da tam na drago kupljenem prostoru zgradi cesto in prenaša vse druge stroške zgradbe. Ob-
*	Ta paragraf pravi, da bodo morale biti ulice v mestu glavne najmanj 20, postranske najmanj 15 metrov široke; v že obljudenih predmestjih glavne 15, (tostranske 11 metrov, v okolici pa najmaHj 9 metrov.
čina je morala v tem slučaju kupiti prostor za ceno, ki jo je narekoval posestnik sam. Posestniki so torej izkoriščali in izkoriščajo ljudstvo in občino na način, da je poslednja prava njihova sužnja. Z ljudskim denarjem naj se dela v blagor revnih kapitalistov.
Poleg tega je imel deželni zbor s to novelo koristiti tudi zdravstvenemu stanju ljudstva. Ceste naj bi bile široke, zračne, na malem prostoru se ne bi smele zidati visoke, nebotične hiše po 5—6 nastropij, kakor se dela to sedaj. In takemu pametnemu predlogu so se uprli, izvzemši dva, vsi ital. nacionalci in vsi slovenski narodni deželni poslanci. Pozabili so na narodni spor in spomnili so se, da se hoče nekaj tudi od njihovih bogatih volilcev. Ljudstvo, tisto ljudstvo, ki mu ob volitvah obljubujejo zlate gradove, ki jim tlačani, tisto ljudstvo naj le še drago plačuje stara stanovanja, zatohla, umazana. Naj se le naleze še več jetike, naj polagoma le umira, da bodo vsaj koristi veleposestnikov temeljito zavarovane. Socialno demokratični zastopniki, zlasti sodr. Pu e cher in dva poštena italijanska nacionalca, Braidotti in Zanolla so energično branili predlog deželnega zbora in temeljito odgovarjali slov.-ital. večini, ki je hotela na vsak način, da predlog propade. Od slovenskih poslancev sta se zlasti trudila za posestnike Vilfan in Martinis, (puro sangue slavo), ki se nista niti sramovala povedati, da se slovenska manjšina najde v tem vprašanju složno z italijansko večino. Na tak izrek dr. Martinisa je sodr. Cerniutz zaklical »Živio Garibaldi!« Ob koncu seje, ki se je vršila pretečeno sredo, so socialni demokratje zahtevali, da se glasuje po imenih. Večina je bila seveda proti temu in je zaradi tega nesramno očitala socialnim demokratom, da zahtevajo glasovanje po imenih zaradi tega, ker da nočejo, da bi bil predlog sprejet. Na to je seveda sodr. Puecher jezno odgovoril: »Vi ste tisti, ki nočete, da bi bil predlog sprejet, Vi izsesavalci občine«. Na te besede je nastal hrup in je namestnik dežel-nega glavarja sejo zaključil. Drugi dan, v četrtek bi se bila morala seja nadaljevati. Ital. nacionalistični poslanci so zahtevali, da Puecher prekliče besede prejšnjega dne. So-drug Puecher seveda in naravno ni hotel. Povedal je pa, da ni mislil na kakega posameznika, marveč na kasto veleposestnikov sploh. Nastal je hrušč in v tem hrušču je namestnik deželnega glavarja zaključil zasedanje deželnega zbora, ki pa vsled slovenskih in italijanskih zastopnikov hišnih posestnikov ni mogel skleniti te še bolj potrebne novele.
Taka je toli hvalisana opozicija slovenskih narodnjakarjev. Opozicija proti ljudskim koristim. In to je treba, da si delavstvo dobro zapomni.	Veritas.
Politični odsevi.
* Na seji klubskih načelnikov, ki je
bila v četrtek popoldne, je ministrski predsednik Bienerth izjavil, da bo zbornica pred božičem pač le kratek čas zasedala, da pa bo potem zborovala tja do poletja. Le o veliki noči bo nekoliko počitnic, da bodo mogli zborovati deželni zbori. Delegacije, ki se imajo sklicati sredi januarja, ne bodo ovirale parlamenta. — Sodrug dr. Adler je vložil protest, da je bil državni zbor tako dolgo brez dela. — Po daljši debati se je sklenilo, da se do sobote rešita poročila dra-ginjskega odseka, ki sta sedaj na razpravi.
V	pondeljek ne bo seje. V torek pride poročilo draginjskega odseka o vprašanju mesa, potem pa prvo čitanje proračunskega provi-zorija na dnevni red.
* V draginjskem odseku je socialni demokratReumann vložil predlog, ki zahteva, da se dovoli neomejen uvoz prekomorskega mesa, da se nabavijo hladilni vozovi, da se dovoli uvoz živine iz balkanskih držav in provizorična odprava carine na meso.
* Češki državni zbor se je vendar odgodil. Ker so se češke in nemške stranke izrekle za nadaljevanje spravnih pogajanj, je nazadnje vseeno, če je deželni zbor formalno otvorjen ali ne. Zboroval itak ni, pogajanja pa se bodo tudi lahko nadaljevala, če imajo stranke le resno voljo za to.
* Trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Srbijo je vlada v četrtek predložila državnemu zboru. Ta pogodba dovoljuje Srbiji uvoz mesa od 15.000 zaklanih goved in 50.000 prešičev na leto, ob taki carini kakor za živo živino. Vlada hvali to pogodbo na vse pretege. V resnici je ta množina mesa tako neznatna, da ni ne za Avstrijo, ne za Srbijo velikega pomena.
* Socialni demokratje so vložili med drugimi tudi predlog, da se skliče anketa radi kartelnega vprašanja. To je potrebno, ker so razprave v delegacijah pokazale, kakšen silen pritisk izvršuje na vso industrijo
in obrat železarski kartel in ker se vlada na vse pretege trudi, da bi spravila vso petrolejsko industrijo v Avstriji v kartei.
* Hrvaški sabor se je v torek otvo-ril, a le zato, da se je takoj zopet odgodil. Tako je zadoščeno zakonu po znanem pregovoru, da je volk sit, koza pa cela. Ban nima večine in zato sabor ne sme zborovati. Zakon pa zahteva, da se mora sabor sklicati. In tako se je sklical, otvoril, ban je prečital prestolni govor, potem je peljal pobožne poslance v cerkev in nato jih je poslal zopet domov. Zdaj pa mešetari dalje, da bi si skrpal zopet večino.
* Hrvaški prestolni govor, ki se je čital na torkovi seji sabora, pravi o sporu med Ogrsko in Hrvaško:
.Nesporazumi in nesoglasja o razlaganju in razumevanju nekaterih določb državoopravne pogodbe med kraljevino Ogrsko in kraljevinami Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo, ki so deloma že bila predmet posvetovanja regnikolarnih deputacij, se bodo imela po sporazumu mojih vlad, oziroma kolikor spadajo v delokrog zakonodajstva, rešiti na način, ki je predpisan v pogodbi, na obojno zadovoljstvo. Pa tudi vprašanje o železničarski pragmatiki se bo, imajoč pred očmi določbe temeljnega pogodbenega zakona, uredilo na pravičen način."
* Hrvaški socialni demokratje so imeli v pondeljek v Zagrebu velik protesten shod proti politični komediji, ki se uganja s saborom in proti nasilstvom ob zadnjih volitvah.
* Proces proti srbskim »veleizdajalcem« na Hrvaškem je končno ustavljen. S tem je končan justičen škandal, ki je osramotil hrvaško pravosodje in Rauchov režim pred vso Evropo. Obtožencem, ki so dolge mesece sedeli v ječi in tam pretrpeli nenavadne muke, seveda nihče ne povrne škode.
* V ogrskem državnem zboru je finančni minister Lukač povedal, da se vlada bavi z upeljavo monopola na vžigalice. Znano je, da ima tudi avstrijska vlada take ljubeznive namene. Vžigalice bi se seveda znatno podražile.
* Nemški državni zbor se je v torek po več kakor polletnih počitnicah otvoril. Socialni demokratje so vložili interpelacijo o draginji mesa in, da ima kancelar kaj veselja, še drugo interpelacijo radi govoranc, ki jih zadnji čas zopet melje nemški cesar kljub nekdanjim izjavam vlade. Bethmann Hollweg bo vsekakor imel težko stališče.
* Angleška vlada se pripravlja na razpust parlamenta in na nove volitve, ker ni mogla doseči sporazuma z lordi radi pre-osnove gospodarske zbornice. Asquith ima sicer v parlamentu sedaj precej močno večino in pravzaprav je nekoliko nespretno, izzivati nove volitve, od katerih ne more pričakovati posebno velike izpremembe. Če znaša njegova večina par glasov več ali manj, je stvarno precej vseeno. Zdi se pa, da od kralja ne more dobiti zagotovila, da potrdi nameravane demokratične zakone zoper gosposko zbornico, če ne pokažejo nove volitve, da ima vlada v tem vprašanju večino volilcev za sabo.
* Papež Pij X. pripravlja novo naredbo, s katero se ima duhovnikom prepovedati vsaka bodisi direktna ali indirektna udeležba pri finančnih podjetjih. Izvzete pa so pod duhovniškim vodstvom stoječe konsumne zadruge, posojilnice itd. Gospodje duhovniki so se torej morali že precej pridno baviti s finančnimi špekulacijami, če se zdi papežu ta prepoved potrebna.
* Francoski poljedelski minister hoče odpraviti carino na koruzo in krompir, ker ne zadostuje domači pridelek.
* Turška zbornica je sklenila, da se na meji ne bodo več zahtevale potnice od potnikov, ki prihajajo v Turčijo.
* Položaj v Mehiki je videti zelo resen. »Associated Press« ima sledeče poročilo :
Proti sedanjemu predsedniku Diazu se pojavlja zelo resna revolucija, ki obeta postati za sedanjo vlado skrajno nevarna. Voditelji revolucionarjev so zbrani v okolici Cosihuirahica. Revolucionarne čete so napadle tudi vojašnice v Orizaba in jih bombardirale s topovi, vladnim četam pa se je posrečilo republikance prepoditi. Pri tem se je streljalo na nje s težkimi topovi. Mesto Toredon so republikanske čete napadle in je sedaj oblegajo. Neprestano mečejo veliki topovi krogle v mesto. Mnogo oseb je pri tem bilo ubitih. Iz Guanajuato pa se poroča, da so vladne čete, in sicer infanterija, ka-valerija in artilerija, odkorakale proti mestu Toredon in da se je nadejati, da revoluci-jonarno gibanje vendar uduše.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Naših klerikaloev se bo polagoma moral sramovati ves slovenski narod. To je
golazen na narodnem telesu, ki je v vsakem oziru kulturna nesreča za Slovence. Nekaj let ima sicer neprenehoma narodnost in slovenstvo na jeziku ter se vede tako, kakor da nima v srcu nič druzega kakor ljudstvo, A dočim uprizarja šarlatanska drhal neslane protestne komedije zoper Nathana in portugalsko republiko, Kakor da ne bi imeli Slovenci nobenih večjih skrbi, nima v najvažnejših trenotkih spomina za dolžnosti, ki jih ima večina in vladajoča stranka. V nedeljo je na Ruskem umrl velikan, ki ga občuduje ves svet. Vsi narodi tega sveta žalujejo nad njegovim grobom. Nobeno čuteče srce se ni moglo odtegniti globoki žalosti, ki jo povzroča smrt tako nenavadnega, veleumnega človeka. Nihče ni tu mislil na strankarstvo, na politične skupine in programe. In Tolstoj je bil Slovan. A krščanski »Slovenec«, dnevnik, list, ki ima za najneznatnejše romarske flavze cele strani prostora, je napbal o Tolstem par vrstic v takem tonu, kakor da je umrla stara tercijalka, ki vse življenje ni storila drugega, kakor da se je drsala po cerkvenih stopnicah in lizala kamenitne svetnike. List, ki objavlja najbolj brezpomembni intervju s Šušteršičem z velikimi črkami na prvem mestu, ni mogel posvetiti članka Tolstemu! — V četrtek je v državnem zboru dr. Pattai zagrešil sirovost prve vrste. Pat-tai je seveda član nemške krščansko socialne stranke, v kateri nosi zvonec »veliki' Bielo-hlawek, veliki duhoven v cerkvi boga Fo-basaj. In ta je imenoval Tolstega »ein alter Tepp« — »stari tepec«. Odkod bi vzel inteligentni Pattai toliko avtoritete, da bi se upal posvetiti par besed tistemu možu, ki ga je učenjak Bielohlavvek imenoval tepca ? No, škandal, ki ga je zagrešil Pattai, je popravil socialni demokrat Glocknerin na koncu seje so govorniki raznih strank počastili spomin Tolstega. A med vsemi govorniki ni bilo ne enega Slovenca! Za jugoslovanski klub je govoril pesnik dr. Tre-sič-Pavičič, za Slovence nihče! Pattai je nemški krščanski socialec. Naši klerikalci pa neprenehoma povdarjajo slovanstvo. A ko umre največji Slovan, nimajo zanj besede! To je tak škandal, da ga je težko prenašati in če hoče slovenski narod imeti svoje mesto med kulturnimi, ga mora oprati. Zakaj čeprav so ga zagrešili klerikalci, bo vendar obtičal na Slovencih sploh, če se ne popravi na eklatanten način.
— Sankcijonirani deželni zakoni.Cesar je sankcijoniral sledeče, od kranjskega deželnega zbora sklenjene zakone: Zakon glede preskrbe z vodo v občinah Cerknica in Rakek ; zakon glede zagraditve hudournikov ob deželni cesti Kulpa-Čabar in ob okrajni cesti Čabar-Trava v kočevskem okraju, in pa zakon o zagraditvi hudournikov v občinah Turjak in Želimlje, ki se zlivajo v Zelimljico.
— Zakonski načrt o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin, ki je bil sprejet v kranjskem deželnem zboru, ni potrjen. Ministrstvo zahteva več izprememb, posebno gleda roka veljavnosti zakona in porabe davščine za občine.
— Na vodstvo tobačne uprave v Ljubljani apeliramo, da bi trg, na katerem prodajajo branjevke sadje, zelenjavo in sploh živež, bolje nadzorovalo in gledalo, kaj da vse prineso te ženske na prodaj za tobačne delavke. Pritožbe prihajajo vsak dan o nesnagi, pokvarjenosti, gnilobi i. t. d. Če se trg nahaja v njenem področju (na lastnem svetu tobačne uprave), bi tudi morali gospodje sami nekoliko podrezati tržno nadzorstvo ali pa gospode zdravnike, ne pa da se morajo ženske same prepirati z branjevkami. Pregledati je treba večkrat, če ni drugače tudi vsak dan, kar se prinese na trg. — Če je že vse draže pri tovarni na trgu, naj pa dobe delavke vsaj dobro in sveže blago za drag denar.
— Lovska razstava v Ljubljani. Otvoritev lovske razstave v veliki dvorani »Mestnega Doma* se vrši v soboto dne 26. t. m. ob 12. opoldne. Od tega dne počemši bo razstava otvorjena vsak dan od 10. dopoldne do 8. zvečer. Vstopnina znaša ob delavnikih 50 v. za osebo. — Da se omogoči tudi najširšim krogom obisk te velezanimive razstave, se je določila za nedeljo in praznike vstopnina 20 v. za osebo. — Ker je v veliki dvorani »Mestnega doma« na razpolago precej več prostora, kakor ga je bilo na kranjskem oddelku razstave na Dunaju, so se mogli posamezni objekti in skupine divjačine bolj razširiti ter pride vsak predmet in vsaka lovska skupina tukaj še mnogo bolj do veljave, kakor na jubilejni lovski razstavi na Dunaju.
— V konkurz je prišla znana Andret-tova tovarna za klobase, ki je dala, tudi sodišču opravka zaradi kakovosti svojih izdelkov.
— Za domobranske novince in nadomestne rezervnike. K 3. in 5. domobranskemu polku se pokličejo novinci dne
Svojč zdravje zadobite! Vaša slabotnost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, kite postanejo močne. Vaše spanje zdravo, zopet se boste dobro počutili, če boste rabili pravi Fellerjev fluid z znnmko »Elsafluidc. Tucat za poskušnjo 5 kron Iranko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg štev. 252 (Hrvaško).
6. sušca, nadomestni rezervniki pa 6. aprila. K orožnim vajam se pokliče moštvo 1. in 24. junija. K 26. polku se pokličejo novinci 6., nadomestni rezervniki pa 11. sušca. K orožnim vajam se pokličejo 1. in 24. junija. K 4. in 27. domobranskemu polku bodo poklicani novinci in nadomestni rezervniki dne 6. sušca. K orožnim vajam bode moštvo poklicano 1. maja, 1. junija in 20- julija.
— Nove smodke. Tobačna režija bo v kratkem vpeljala 6 novih vrst smodk. Prve tri vrste so napravljene iz havanskih listov in pridejo v promet pod imenom »Ideales« (90 K za 100 kom.), »Viktorias« (60 K za 100 kom.) in »Entreactos« (45 K za 100 kom.). Druge tri vrste pridejo v promet pod imeni »Imperadores« (65 K), »Aromaticos« (40 K) in »Graciosas* (30 K za 100 kom.). Smodke bodo spravljene v lesene zabojčke pa 25 komadov skupaj.
— Mrtvo so našli. 17. t. m. popoldne je zapustila 60 letna Marijana Nunar svoje stanovanje v Bobovku, v kranjskem okraju, z namenom, da gre k nekemu čevljarju v Ilovko. Od tega časa so jo pogrešali. Dne 22. t. m. jo je našel neki fant ne daleč od Bobovka v nekem potoku mrtvo. Nunar je rada pila. Vsled tega domnevajo, da je v pijanosti padla v potok ter utonila, posebno ker ni na truplu nikakih sledov kakega nasilja.
— Nesreča ali zločin. 20. t. m. zjutraj je našla Doroteja Polajnarjeva 501etnega posestnika Blaža Savša iz Bašelja, okraj Kranj, ne daleč od njegovega stanovanja, mrtvega v nekem jarku. Šavs je 19. t. m. pri posestniku Janezu Markunu v Bašelju prašiče klal, od koder je šel menda proti domu. Sodnijska preiskava bo pokazala, ali je bila nesreča ali se je pa zgodil zločin.
— Javen društven shod priredi društvo »Splošna mladinska zve;;a« v Idriji v soboto dne 26. t. m. v prostorih rud. društva v Idriji ob 9. zvečer. Dnevni red shoda je: 1. Pomen mladinske organizacije z ozirom na delavska vprašanja. 2. Slučajnosti. Mladina obojega spola se pozivlje, da se shoda v polnem številu udeleži. Za shod je treba agitirati, da vsi pridejo. Pristop ima tudi mladina nasprotnega političnega mišljenja, ravno tako tudi prosto besedo k dnevnemu redu. Diskuzija nobenemu ne škoduje. Pridite vsi!
— Nov občinski in volilni red za
Kranjsko je postal s cesarskim potrjenjem zakon. Za vsakega 24 letnega prebivalca je torej važno, da pozna novo postavo, ki pa je tako zverižena in tako nejasno koncipirana, da se človeku, ki nima neprenehoma opraviti s paragrafi, vrti pred očrr.i. Da se idrijskemu prebivalstvu omogoči poznavanje tega zakona, se prirede predavanja, na katerih se bo nova postava tolmačila. Prvo tako predavanje bo v soboto, dne 3. decembra ob 9. zvečer v prostorih rudarskega društva. Delavstvo je vabljeno na polnoštevilno udeležbo.
— Nezgoda. V sredo popoldne je v tovarni za usnje g. Karla Mallyja v Tržiču zagrabil stroj 21-letnega Roka Kralja za levo podlaktnico ter mu jo popolnoma strl in razmesaril. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali v Ljubljano ter ga oddali v deželno bolnico. Poškodbe so baje težke.
— Proti draginji. Glede draginje mesa je sklenil aprovizacijski svet, da se cena mesu v mestni mesnici, kjer se govedina prodaja po 90 v. do 1 K 40 v kilogram, tudi zanaprej ne zviša, četudi je mesnica izkazala za tekoče leto 4000 K primanjkljaja. — Glede mleka je sklenil nakup večje množine mleka, ki se bo v svrho regulacije cene na trgu na drobno razprodajalo. — Da se preskrbi mesto z ribjim mesom, se je sklenila naprava ribnikov na Posavju, kjer se bo uvedlo umno ribarstvo. — V svrho aprovizacije mesta z zelenjavo bo občina pod najugodnejšimi pogoji prepustila najemnikom mestna zemljišča proti zavezi, da ti najemniki redno in po dogovorjenih cenah dostavljajo na mestni trg gotovo množino zelenjadi. — Torej so se gospodje vendar enkrat zgenili, b6do dejali naši čitatčlji. Ampak te odpomOčke je sklenila — zagrebška občina in teh
naprav, ki bodo vsaj nekoliko ublažile draginjo, bo deležno le zagrebško prebivalstvo.
V Ljubljani soaprovizacijske razmere stokrat slabše kakor v Zagrebu, ampak občinska uprava ijubljanska je za stotisoč klafter za zagrebško komuno; gospodje, ki odločajo na magistratu, zanemarjajo svoje dolžnosti na-pram ljubljanskemu prebivalstvu. Vsi vprek: Hribarji in Laschani!
Istra.
— Rovinj. Jako pomemben praznik je bil za delavstvo našega mfesta v nedeljo dne 13. t. m. Ustanovila se je podružnica zidarjev. To priliko so porabili puljski zidarji, da so napravili k nam izlet s posebnim vlakom.
V gledališču je bil tudi velik protestni shod proti draginji. Brez pretiravanja lahko pravimo, da je bilo vse mesto pod stiskom te lepe priredbe. Nasprotniki se niso niti pokazali.
Štajersko.
Železniške nesreče. Na postaji Šoš-tanj-kopaliče Topolšica se je v pondeljek ob 1' 18 minut pripetila nesreča. Ob tem času privozita v postajo dva vlaka, eden iz Celja, drugi iz Spodnjega Dravograda. Poslednji vlak je predaleč zapeljal. Njegov stroj je razdrobil poslednja dva vozova celjskega vlaka. Tudi stroj koroškega vlaka je bil zelo poškodovan. Na srečo je bil en voz drugega razreda popolnoma prazen, v zadnjem vozu tretjega razreda je bila samo ena dama, ki je bila le lahko ranjena. Iz voza sta jo odnesla nek potnik in kondukter. — Na celjskem kolodvoru je v pondeljek ob 7. uri zvečer imel premikač Franc Tratnik, doma iz Laškega, ravno opraviti s premikanjem voz, ko je pridrdral Pellejev voz, ga podrl in povozil. Moža so pustili težko ranjenega celo noč na kolodvoru in še v torek dopoldne je ležal tam. Za zdravstveno službo je na celjskem kolodvoru res lepo poskrbljeno!
— Nesreča na progi. Delavec v kurilnici Jernej Pertolič iz Pongerc je šel po noči iz Pragerskega proti Šterntalu ob železniški progi. Pri Pongercih je hotel prekoračiti progo, pri tem ga je zgrabiljstroj poštnega vlaka, ki prihaja ob pol devetih iz Pragerskega in ga vrgel v stran, da si je zlomil desno nogo. Po njegovi izpovedbi vsled megle ni videl vlaka; tudi slišal ga ni.
— Nesreča v tovarni. Dne 19. t. m. je delavec Franc Praznik v Zidanem mostu v tovarni za olje mazal nek stroj ter ga hotel obrisati s predpasnikom; ker se je pa stroj že pregibal, ga je kolo prijelo za predpasnik ter ga parkrat zavrtelo. Stroj mu je pri tem zlomil obe nogi in levo roko. Ponesrečenca so odpeljali v deželno bolnico v Ljubljani.
Umetnost in književnost.
Repriza »Ekvinokcija« v torek je v masikaterem oziru bolje uspela kakor premiera. Verjetno je, da bi bila že prva uprizoritev lahko vsaj na oni stopnji, na kateri je bila druga.
Literarna polemika. Prejeli smo sledeče pismo: Prijatelj urednik!
V	.Ljubljanskem Zvonu" sem v svojem poročilu o novem zvezku Trdinovih spisov povedal tudi, kako dandanašnji .mladi ljudje pljujejo na svoj talent, zlagajo inseratne pesmi in pišejo šundromane". Zadetega se je čutil najprej Vladimir Levstik ter se ie v .Jutru" na prostaški način zaletel vame. Da se na široko ne bom prerekal z njim, Ti je pač razumljivo. Levstik pravi, da lažem, če sem mislil na katerega tistih mlajših pisateljev, »ki prihajajo z vidika pravične kritike kot pisatelji v poštev". Jemljem torej na znanje, da po Levstikovem mnenju ne prihajajo kot pisatelji v poštev tisti ljudje, ki pišejo šundromane kakor je n. pr. ,Žena“, ki kvasijo v .Kalejdoskopu" vsakteden-ske kvante za kuharice in natakarice in ki prevajajo šuhdromane za „Jutro“. — Drugače pa se nimam z Levstikom ničesar zmeniti.
Prosim Te, objavi to pismo.
Z lepim pozdravom
Ivan Cankar.
Sv. Trojica v Slov. Goricah.
Delavsko gibanje.
Boleslav Limanovski.
Poljska socialna demokracija je te dni proslavila petinsedemdesetletnico svojega du-
ševnega voditelja Boleslava Limanovvskega in petdesetletnico njegovega pisateljskega in znanstvenega delovanja. Limanowski je bil rojen dne 24. novembra 1836 v Inflantah na Ruskem Poljskem. Študiral je na moskovskem vseučilišču medicino, poleg pa zgodovino in filozofijo. Ker ni mogel prenašati ki-rurgiških operacij, je pozneje opustil medicino in se popolnoma posvetil filozofiji, v kateri je tudi dosegel doktorat. Že kot študent je bil član tajne organizacije, ki je pripravljala oboroženo vstajo za osvoboditev Poljske. Leta 1860. je odšel študirat v Pariz. Ko so leto pozneje prišle vesti o poljski revoluciji, je takoj pohitel v domovino. Vstaja se ni posrečila, Limanowskega pa so aretirali in po trimesečnem preiskovalnem zaporu izgnali v malo mestece v astrahanski guberniji, kjer je preživel 7 let in pol. Tukaj je leta 1865. neki izgnanec glasno čital Las-salov »Delavski program«, ki je mogočno vplival na Limanowskega. Od tistega časa se je začel zanimati za socialna vprašanja in je postal socialist.
Leta 1868. se je vsled amnestije carja Aleksandra II. vrnil v domovino. Tu je najprej kot delavec vstopil v neko tovarno, a ker mu to ni puščalo časa za duševno delo, je postal učitelj. Z vso dušo se je posvetil agitaciji za socializem in dolgo je bil njega edini znanstveni zastopnik med Poljaki. Iz Galicije ga je dal namestnik grof Potočki izgnati kot nadležnega tujca. Odšel je v Ženevo, kjer je vstopil v uredništvo »Row-noszci«. Poleg socialističnega dela se je mnogo bavil z zgodovino. Še le leta 1907. se je mogel vrniti v domovino in se je naselil v Krakowem. Socializem se je med tem tudi tukaj mogočno razvil. Njegovo 75-let-nico je slavnostno obhajala ne le stranka, ampak tudi poljska znanost in književnost.
Poslano.
Dne 17. novembra me je zopet napadel gospod R. Pustoslemšek v .Slovenskem Narodu* ter skušal zopet pogrevati laži, zaradi katerih sem ga bil tožil.
Na to izjavljam, da se je pred poroto dokazalo, da je^ .Slovenski Narod” takrat lagal in da je precej nepošteno, če se možje, ki so je takrat skrivali za vse mogoče dopustne izgovore, da so ušli zasluženi kazni, sedaj zopet pogrevajo stare laži.
V	Zagorju dne 22. novembra 1910.
M. Čobal.
Trst.
Ljuddski oder. V petek, 2. dec. predava Edbin Kristan o Levu Tolstem, v soboto, 3. dec. o temi: »Duševnost, napredek in socializem«.
ŽEPNI KOLEDAR
za delavce in prometne uslužbence je izšel.
Dobiva se pri upravi „Rdečega Prapora."
Sodrugi v Trstu
dobe
Žepni koledar
za leto 1911.
pri blagajniku političnega odbora Alojziju Štolfa v »Delavskem domu".
Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor
želodčni liker
Marsikdo zdaj Se žlyl. Ker ga „FLQR1AN“ krepi!
Želodčni liker „FLO RIA N‘ ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijače, ampak daje moč in veselje do dela.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 .	.	4	80
Naslov za naročila: .FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Ceno posteljno perje!
TTaJbolJlii čeftlri nakupni vir.
Kg. sivega dobrega, pu-
Bonisfl
ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K; prima polbelega 2'80 K; belega 4 K ; belega puhastega 510 K; velefmegasnežnobelega, puljenega 6'40 K, 8 K;
fiuha sivega 6—7 K. be-ei ..................
iega, finega 10 K ; na)->> finejši prsni puh 12 K. :'J Naročila od S kg naprej franko.
iz gostonitnega rde-, „ ______ _	.	čega,	modrega,	be-
lega ali rumenega nankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, ? dvema zgiavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3,3 50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13, 14-70, 17 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4-50, 5'20 in 5-70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
cilindre in čepice
v najnovejših faconah in j velikih izberah priporoča
Ivan	Založnik c. kr. avstrij-
IV cul jUKIIU skih držav. nradntkOT.
Ljubjana, Pod trančo št. 2.
Postaja električne železnice.
Dunajsko fino in svitlo likanje
Gabriela Jug,
Ljubljana, Židovska ul. št. 3.
se priporoča p. n. slavnemu občinstvu za vsakovrstno čiščenje perila po zelo točni in najboljši postrežbi ter
 	ril zlil coni. —....-
Potniki v severno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
A V STRO - ABISRIKAN JI
Trst - Newyork, Buenos Aires - Rio de Janeiro z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama. električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavora, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj i. t. d. Odhod parnikov: V neverno Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
t**********************
H.SUTTNER urar,prva največja domača
™.	1	;	»«-,■■■-čXf»o!'}na tvr dka ur, zlat n ib
loinVil-iana Mprttm trrr .., „	^
cJ d	  °	HI	Ol	cui nino
i cv. ar ni s !>, a-v ar
+>	i i *r%	« i	v « # i /%i
IUVUI IIU	Ul	V	U V IuI
'07'-3i(C/
w
*
Sentjanška premogokopna družba
otirorila V Mu^yan‘» Šelenburgova ul. 7,1. nad. svojo
prodajno pisarno
kjer se sprejemajo naročila na domači priznano najboljši in najcenaj š
karmeljski premog
Družba hoče na ta način preprečiti, da bi se pri sedanji draginji poljubno zvišale premogu cene — obenem pa olajšati odjemalcem nabavo premoga. — Ona razprodaja premog tudi
mr na drobno 'n
ter stane isti za kurjavo K 1*20 pri 50 kg franko v hišo postavljeno. — Razen prodajne pisarne v Šelenburgovi ul. št. 7, I. nadstr. naročila sprejemajo še naslednje firme:
Konsumno društvo za I^jiabljsLiio in okolico.
Pisarna: Šelenburgova ulica 6/11:	Prodajalne:	Vodmat, Bohorič, ul. 12;
Prodajalne: Sodna ulica 4;	„	Sp.Šiška,Kolodvor.c. 150.
Krakovski pristan 10;	„	na Glincah.
Ivan Babič, Dolenjska cesta;
Ed. Kavčič, Prešernova ulica;
L. Kotnik, Spodnja Šiška; Leskovic & Meden, Pod trančo; I. Mencinger, Sv. Petra cesta;
B. Sevar, Sv. Jakoba trg;
Anton Sušnik, Zaloška cesta; Fran Trdina, Stari trg;
Ivana Tonih, Tržaška cesta; Uradniško gospodarsko društvo, Kongresni trg.
Produkt, zadruga Ijublj. mizarjev
  registrovana zadruga z omejeno zavezo	 ■,
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbna —	dela.	—
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehladu.
- "
d I S« i	g	•*
UiL
uvoz kape
E
Za umivanje glave, ustna ozir. zobna voda,
— za olepšanje polti neprecenljivo. —
Vaš zdravnik
vam priporoča francosko žganje ,Diana1, ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja „Diana “ je dvakrat destilirano vinsko žganje.
Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „Diana“ in pazite, da nosi steklenica natisnjeno ime „Diana“ in da je tudi zamašek in plomba označena s to varstveno — —	znamko.	—	—
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana1 in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: 1 male steklenice K —'50; srednje K 1 '20; velike K 240.— Prodaja se v vseh trgovinah na drobno, kjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc, žganja „D i a n a“ r. z o. z na Dunaju I. Hohenstau-fengasse 3 t.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.