NO. 14G
Ameriška Domovina
'/»H/l'E Wie/i'lll—HOIW1
AMCRICAH IN.SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 2. 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LX — VOL. LX
Combe in Kasavubu se bosla le sporazumela!
Dogovor je nujen, če naj Kongo ne pride v roke Gizenga.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — Zdi se, da je politiičnieimu poglavarju 'kongoške province Katanga popolnoma spodletel načrt, da bi zapadu grozil z naslonom na komuniste. Čombe je namreč dobil iz Moskve, Beograda in Stanleyvilla odgovore, da. ga komunisti ne marajo. Najbrze ga smatrajo za preveč niazanasl ji vega sopotnlfka. Čombe se je radi 'tega moral zopet sprijazniti z misijo, da se bo moral pogajati s •kongošikim predsednikom. Kasa-'vubujem. Pot za pogajanja Je (Pripravil komandant kangoške armade Mobutu, ki je osebni prijatelj čombejpv. čombe je odletel v Braziville, kjer se bo sestal s Kasavubuijem, aiko se zadnji trenutek kaj ne spremeni.
Čombe je torej zopet spremenil smer svoje politike, kar ima lahko velike posledice za; kungoško politiko. V kongoškem Parlamentu so se namreč poslan-ci in senatorji razdelili v dve °nako močni skupini. Dobra polovica ji-h je za Gizengo, ki se Nagiba na , komunistično1 stran, Pokaj manj kot polovica jih je Pa za sedanjega predsednika Ka-sawubuja. Akoibi prišli v parla. men še poslanci in senatorji iz Kasavuibja, ^i levičarji z Gizen-Kasawubja, bi levičarji z Gizen-gom na čelu ostali v manjšini, fo je tudi razlog, zakaj Belgija >n ZIN tako pritiskata na čom-^oja, da se pobota s Kasavubu-
Laiko nekako izgleda zadnji položaj v kongoški politiki, ki Pa gotovo ni res zadnji.
Madina pod nadzorom
tadi y mirovnem zboru
Washington, d. c. — Di-
^e,ktor Mirovnega zbora mladine argent Shriver je v zadnjih tenih sprejel v vodstvo zbora za Nadziranje dela mladih članov
P^skušene može mirnih, treznih let.
Med njimi so predsednik ne-e Južne univerze, dekan nekega Iegija na severu, nelki odvet-« iz Tennessee ter neki delav-® i vodnik s Srednjega zahoda. toi^h°Va P^aoa — $15,000 na le-
^elayski tajnik Goldberg Pise papežu Janezu r XX11I.
Washington, d.c. — Ko
e federalni tajnik Goldberg r°bral zadnjo papeževo okrož-lc° *‘Mati in učiteljica”, se je
Novi grobovi
Joseph Grajs
Danes zjutraj je umrl v Metropolitan General Hospital 86 let stari Joseph Grajs z 1142 Norwood Rd. Zapustil je ženo Ano. Pogreb ima v oskrbi Grdi-nov pogreb, zavod na E. 62 St. Podrobnosti jutri.
Kapilalisli naj rešijo rdečo Kino iz zadrege!
Rdeča Kitajska bi rada dobila dolgoročna posojila na Zahodu.
HONG KONG. — V tukajšnjih mednarodnih finančnih krogih se širijo vesti, da je rdeča Kitajska v hudih škripcih za devize. Tukajšnji poznavalci, kitajskih financ so prepričani, da ni Kitajska sposobna plačati okoli 500 milijonov dolarjev za žito, ki ga je nedavno kupila v Avstraliji in v Kanadi.
Sovjetska zveza, in ostali komunistični blok je rdeči Kitajski omejil kredite do skrajnosti, tako ji ne preostane drugega, kot da i'š&3i v zagati pomoč pri — kapitalistih. Mao bi rad dobil dolgoročna posojila, najraj-se v Londonu, ki pa je trenutno sam, v finančnih težavah.
Težave komunistične Kitajske v bistvu niso nič novega. Z njimi se je borila v letih med obema vojnama Sovjetska zveza, v zadnjem desetletju pa prav posebno — Titova Jugoslavija in v nanjši meri Poljska.
Ameriško orožje na obeh straneh boja v Tuniziji
PARIZ, Fr. — Tekom bojev >koli Bizerte so Francozi odkrili, la so Tunizijci uporabljali v bo-|u topništvo narejeno v Združenih državah. To je ohladilo De jaullovo prijateljstvo do Kennedy a, čeprav so dejansko tudi ranecake čete uporabljale oro-;.je, ki ga je Francija prejela iz Združenih držav v okviru NATO.
Ko se je tunizijski predsed-rk Burgiba obrnil na predsed-xika Kennedya za podporo, mu je ta v osebnem pismu odgovo-'11, naj se razgovarja neposredno s Francijo, 'ki je v načelu priznala tunizijsko suverenost nad Bizerto in celotnim vojaškim oporiščem.
ftad
n]eno vsebino tako navdu-
j ’ (fa je takoj napisal sv. Oče-c,°lgo pismo in mu čestital s°dobnim stališčem katoli-° cerkve v vseh socijalnih banjih.
noSy,0je pismo je dal v predhod-štv Cenzuro” državnemu tajni-2 u> kajti tako se glasi predpis.
ar>imivo je, da je Goldberg da-*1 °^ek Jodov, ki sta
tU’ drugi je Ribicoff,
v se-
^Jctn Kennedyevem kabine-
Titovci nezadovoljni z novim moskovskim partijskim programom
BEOGRAD, FLRJ. — V Beogradu so pričakovali, da jih bo novi partijski program ruskih tovarišev hudo napadal. Zato se zadnjo nedeljo niso razburjali nad njegovo vsebino.
Titova agencija ‘Tanjug’ je prinesla- dolg izvleček iz programa, ciben-em pa tudi nekaj pripomb, ki so precej suhoparno kritizirale, posamezne točke v programu. Zato ne smemo tudi od jugoslovanskega časopisja pričakovati, da bi preveč lomilo kopj e nad na j novejšo ideološko mojstrovino tovariša Hruščeva.
CkOuey
Vremenski
prerok
pravi:
^bl?eno z možnostjo neviht.
Mvisja temperatura 82.
Sovjetska zveza ne bo pregazila Zah. Evrope
Obrambni tajnik McNamara je opozoril odbor Doma za oborožene sile, da je slika javnosti o sovjetski vojaški moči pretirana.
WASHINGTON, D. C. — V zadnjih letih je v zahodnem tisku bilo toliko pisanega o sovjetski industriji, znanosti in oboroženih silah, da je svobodni svet dobil o Sovjetski zvezi sliko, ki v marsičem ne odgovarja stvarnosti. Da bi to popravil, se je oglasil sam obrabni tajnik McNamara;.
V odboru Doma za oborožene sile je McNamara poudaril, da so NATO vojaške sile v Zah. Evropi tolikšne, da jih Sovjeti ne morejo enostavno pregaziti in prodreti do Atlantika. Te sile bodo v bližnji prihodnosti dopolnjene v -taki meri, da bodo sposobne vršiti svoje naloge, če pride d,o resne potrebe v zvezi z Berlinom.
Obrambni tajnik, ki se je nedavno mudil v Evropi in S9 razgovarja! z zavezniki, je dejal odboru Predstavniškega doma, da prav nič ne dvomi, da bodo Zah. Nemčija, Francija in Vel. Britanija izpolnile svojo dolžnost in se pripravile za vsako slučajnost.
Rusi niso 12 in pol čevlja visoki!
O Sovjetski zvezi je obrambni tajnik McNamara dejal:
“Zdi se mi, da je časopisje s t-sm, da ni razlikovalo različne vrste divizij, ustvarilo v javnosti podobo Rusov, ki naj bi bili 12 in pol čevlja visoki. Oni niso tako veliki, oni nimajo 187 divizij nimajo jih hiti 175. Velik del njihovih divizij je danes izpod moči ameriške divizije s podpornimi enotami. Ce torej govorimo o ruskih divizijah proti NATO divizijam, jih moramo spraviti v sklad z njihovo sorazmerno močjo . . .
To sicer ne ovrže trditve, da naj bi bile ruske sile za običajno vojskovanje močnejše od NATO sil pod določenimi okoliščinami; toda pokaže, da. so NATO sile za običajno vojskovanje v odnosu do ruskih dosti močnejše, kot se splošno misli. Dej. stvo je, da imajo NATO dežele več prebivalcev kot Sovje,tska zveza in njeni sateliti. Bogastvo NATO dežel prekaša bogastvo Sovjetije in njenih satelitov. Ni nobenega razloga za sklep, da 'Sovjetska zveza lahko pregazi NATO. Tega ne more!” Obrambni tajnik je nato opozorili še na notranje težave v Vzhod'. Nemčiji in ostalih satelitskih državah. Sovjetska zveza ise na, te ne more zanesti, vsaj ne v polni meri.
------o-----
štiri desetletja kasneje Ustje relke Amazonke v Južni Ameriki je bilo odkrito leta 1500, toda do njenih virov je prodrl šele štiri desetletja kasneje neki Orellana.
(leveland-kozmopolitansko mesto!
Narodne skupine, ki imajo lepe ipesmi, slikovite plese in skupine, ki znajo vse to predvajati, so vabljene k udeležbi pri naslednjem “Downtown Festivalu” v dneh 24., 25. in 26. avgusta. Sodelujoče skupine bodo deležne posebnega priznanja in široke publicitete, kot je obljubil James M. Howard, direktor Downtown Cleveland Council, ki festival prireja.
Vodniki narodnostnih skupin, ki žele sodelovati, naj kličejo Mr. Howarda na MAin 1-3300.
Evropa manj vznemirjena
NEW YORK, N.Y. - Adlai Stevenson, poslanik ZDA pri Združenih narodih, se je sinoči vrnil s tritedenskih počitnic v Zah. Evropi. Pri svojem prihodu je izjavil, da je našel v Evropi dosti manj vznemirjenja in strahu pred vojno zaradi berlinske krize kot v Združenih državah.
Stevenson je dejal, da je Evropa na splošno odobrila odločno stališče Združenih držav v vprašanju Berlina, da pa je prepričana, da do vojne ne bo prišlo, ker jo nihče noče, ne Amerika ne Sovjetska zveza.
------o-----
Papežev državni tajnik kardinal Tardini umrl
VATIKAN. — Preteklo nedeljo je umrl papežev državni tajnik kardinal Tardini. Imel je v vatikanski državi najvažnejšo službo: vodil je vatikansko diplomatsko delo.
Mesto državnega tajnika jc bilo že za marsikaterega kardinala odskočna deska na papeški stol. Tardinija je visoko cenil tudi pokojni papež Pij XII., ki je navadno gledal na kardinale s kritičnimi očmi. Pokojni kardinal Tardini se je odlikoval s svojo skromnostjo in ponižnostjo. Dasiravno je v rimskem diplomatskem svetu pomenil več kot na primer laški zunanji minister, ni javnost nikoli slišala, kaj dela kardinal Tardini. Visoko je cenil pokojnega kardinala tudi sedanji papež. Napravil mu je še po smrti poklon: sam je o-znanil kardinalovo smrt rimski javnosti, kar se ne zgodi zlepa.
Dan ruske vojne mornarice razočaral
LENINGRAD, ZSSR. — Komunistična propaganda je napovedovala, da bo Moskva na dan vojne mornarice pokazala, da se komunistom ni treba bati ameriškega vojnega brodovja. Priliko za to naj bi dala pomorska parada v Leningradu.
Parada je res bila zadnjo nedeljo, toda trajala je samo 10 minut, nli pa pokazala pri tem ničesar, kar bi bilo .podobno ameriškim Polaris podmornicam, a-tcmskim vojnim ladjam itd. Pri oaradi je nastopilo samo kakih 60 vojnih ladij različnih tipov.
Vse to ni motila admirala Grečka, ki je pomožni vojni minister, da ne bi zelo bahavo govoril o ruskih pomorskih silah. Se vellkopoteznejši so bili tovariši na moskovskem radiju. Če jim kdo ni verjel, so bili tisti prebivalci Leningrada, ki so na reki Nl&vi ogledovali lO-rminutno pomorsko parado.
——o-----------
Castro noče ovirati preseljevanja v Ameriko
HAVANA, Kuba. — Izmed mnogih izjav, ki jih je dal Castro ob priliki raznih jubilejev v preteklem tednu, je gotovo zanimiva tista, ki pravi da je Castro ponovno zagotavljal, da ne bo oviral Kubancev, da se selijo v Ameriko. Pri tem je smešil prizadevanje naše federalne administracije, da odsvetuje vsakomur potovanje na Kubo.
Castrova izjava odgovorja resnici toda, Kubanci ji preveč ne verjamejo. Jih je kakih 20,000, ki imajo že potne liste in ameriške vize, pa sedaj nestrpno čakajo, kdaj se bodo mogli izseliti v Ameroko. Castrov režim jim pa namenoma in načrtno zavlačuje možnost hitre izselitve.
DEL LETALSKIH REZERVNIH ENOT V PRIPRAVLJENOSTI
Obrambno tajništvo je pozvalo 71 skupin letalstva Narodne garde in letalske rezerve k pripravljenosti za vpoklic v aktivno službo. — Kongres odobril predsednikove predloge. — McNamara za gradnjo zaklonišč.
WASHINGTON, D. C. — Prvi korak o okrepitvi narodnih oboroženih sii je bil storjen včeraj, ko je bilo pozvanih k pripravljenosti 71 skupin letalske narodne garde in letalske rezerve. Med njimi je šest' skupin iz države Ohio. Vsem pozvanim skupinam je naročeno, da morajo pospešiti in izpopolniti vežbanje in izpopolniti moštvo in opremo do predpisane višine. Nič se ni bilo javljeno, katere izmed pozvanih skupin morejo računati kot prve na aktivno službo. Vse so sestavljene iz lovskih in izvidniških letal._
Poleg povečanja števila voja-
Izrael bo gradil veliko novo morsko pristanišče
TEL AVIV, Izrael. — Izrael ima sedaj samo eno veliko luko, Haifo, ki gre akoznjo ves pomor. iski osebni in tovorni promet tujino. Zmogljivost luka znaša samo clkcli tri milijone ten, kar je premalo za izraelsko gospodarstvo.
Zato bo postavila izraelska vlada novo luko v kraju Ashbod nekako 40 milj zapadno od Jeruzalema. Stroški bodo znašali nad $75,000,000, dobro tretjino bo posodila Mednarodna banka, ostanek bo moral nabrati Izrael sam. V ta namen je že razpisal posojilo, ki so ga v dobri meri podpi-savali tudi ameriški Judje. Luka bo gotova 1.	1970, njena
zmogljivost bo znašala tri milijone ton. Načrt za luko je napravila neka ameriška firma.
Začetek del so praznovali z velikimi slovesnostmi, kar Je razumljivo. V Izraelu bodo cmalu parlamentarne volitve in vlada se mora postaviti, da je do zadnjega delala za narodni blagor.
ških vpoklicancev za avgust je poziv k pripravljenosti letalskih rezervnih skupin prvi korak k izvedbi načrta za okrepitev o-boroženih sil dežele v zvezi z berlinsko krizo.
Kongres hiti z odobritvijo
Finančni odbor Senata je odobril vsak cent dodatnega predloga za oborožene sile. Poleg 3.4 oilijona, ki jih je predložil predsednik, je dejansko dodal še 750 milijonov za bombnike, za katere obrambno tajništvo ni zaprosilo in jih ne misli uporabiti.
Tudi odbor za pravila Predstavniškega doma hiti, da bi čim prej končal obravnavo predsednikovega predloga za o-krepitev oboroženih sil. Nobenega dvoma ni, da bo Dom predsednikov predlog v celoti odobril.
McNamara za zaklonišča
Obrambni tajnik McNamara je po zadnji predsednikovi odločitvi odgovoren tudi za civilno obrambo prebivalstva Združenih držav. Kongresu je predložil gradnjo zaklonišč proti ra-dio-aktivnemu izžarevanju in prahu, med tem ko zaklonišča proti samim bombam niso možna v velikem obsegu.
Po njegovem je mogoče rešiti slučaju atomskega napada na Združene države s pravočasno preskrbo primernih zaklonišč, ki bodo oskrbljena z vsem potrebnim in označena tako, da jih bodo mogli ljudje naglo najti od 10 do 15 milijonov ljudi.
V načelu se je izjavil proti izpraznitvi mest ob objavi napada, ker je čas za to prekratek. --------------o------
Laoški kralj lahko svobodno imenuje novo vlado
VIENTIANE, Laos. — Tisti' trijiei laoški princi, ki skušajo reševati laoško krizo kar na svojo roko, so se končno zedinili na to, da naj ima njihov kralj svobodne roke ipri imenovanju nove vlade.
Dosedaj te pravice ni imel, kajti njegovo vlado je moral po trditi laoški parlament. Sedaj se je laoški parlament na posebni seji tej pravici odpovedal. Nova liacška vlada ne bo torej vsaj v začetku odvisna od zaupnice v parlamentu.
Te dni se bodo vsi trije laoški princi zopet sestali v Kambodži, da tam poskusijo ustvariti podlago za novo koalicijsko vlado. --------------o------
Pogodba poteče ta mesec
DETROIT, Mich. — Unija avtomobilskega delavstva je sporočila General Motors Corp., da bo njena kolektivna pogodba potekla opolnoči 31. avgusta.
Družba je nato izjavila, da je to v skladu z njenimi načrti, pa dodala, da ne zaključuje možnosti, da bi bila obstoječa pogodba za krajšo dobo podaljšana
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
Mrs. Mary Buc s Tracy Ave. je v Euclid Glenville bolnišnici, soba št. 49. Obiski so dovoljeni.
Rokoborba—
Jutri zvečer se bosta v Areni pomerila Bearcat Wright in Sato Keomuka. Na sporedu je tudi nastop rokobork. Začetek ob 8:30.	.
Zadušnica—
Jutri ob 6:45 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Jennie Kerch ob 2. obletnici smrti.
Nov odbor—
'Slov. oder ima za 1. 1961-62 sledeči odbor:	predsed. Milan
Dolinar, podpredsed. Mary Prince, taj. Milko Pust, 6612 St. Clair Ave., EN 1-3721, blag. Ivan Martinc, zapis. Mimi Mauser, gospod. Janez Varšek, pregledniki Janez Ovsenik, Ivan Vidmar, Stane Grdin in Jože Varšek.
Seja—
Društvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima nocoj, v sredo, ob 7:30 zv. sejo v SND na St. Clair Ave.
'Znanstvena brezbežnosf zopet v učnem sporedu visokih šol v Sovjeliji
RIM, It. — Po sem došlih vesteh se je v zadnjih letih povečalo zanimanji' za vero med rus. ko mladino. To le pripravilo Kremelj do tega, da je določil mova poseben obvezen program ja vse visoke šole o “znanstveni brezbožnosti.”
Podobni sporedi so bili v prvih desetletjih komunistične iblarsti v Rusiji vsesplošni, kasneje, posebno v času druge sve-.ovne vojne, so jih opustili.
Iranska vlada dobro kro ti svoje levičarje
TEHERAN, Iran. — Vlada dr. j Aminija je krepko stopila na prste voditeljem Narodne fronte pod vodstvom znanega Mossa-degha. Veliko jih je pozaprla ob priliki zadnjih demonstracij, sedaj jiim je pa prepovedala javna zborovanja na ulicah ob priliki dneva ustave, ki bo koncem tega tedna. Ni jim tudi dovolila, da bi izdajali svoj partijski list, drugim časopisom je pa prepovedala, da bi objavljali oglas?, Narodne fronte.
Narodna fronta je organ ko-munintov, to se vidi pb tem, da jo .podpirajo vse komunistične radijo postaje. Mossadegh je samo navidezni predsednik; živi na svojj, farmi daleč od prestolnice ipod policijskim nadzorstvom. Je pa tudi prestar za aktivno politiko.
Leta 1971 bomo imeli letala s hitrostjo 2,000 milj na uro
WASHINGTON, D.C. — Za inženirje in tehnike je to že rešen problem, saj mislijo že na letala s hitrostjo 4,008 milj na uro. Drugo je seveda vprašanje, kaka izkonstruirati navadno potniško letalo, ki bi letelo s hitrostjo 2,000 milj na uro. Napravili so že načrt za poskuse, ki bodo pa zelo dragi.
Napovedano je, da bi vtegnili znašati tudi $500,000,000. Tega zneska zasebna letalska industrija ne zmore, računa na obilno pomoč federalne administracije.
Ako bodo upi izpolnjeni, potem bomo res dobili letala z navedeno hitrostjo, toda šele tekom 5-10 let.
Državno tajništvo pada iz skrajnosti v skrajnost
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je imelo v Miami svoj poseben urad, ki je vzdrževal stike s kubanskimi begunci. Urad je bil dober vir za informacije, dasiravno so morali poročila močno cenzurirati, kajti begunci so velikokrat mislili po željah in tako tudi poročali. Podoben urad je imela tudi znana federalna agencija USIA.
Sedaj sta oba urada zaprta in državno tajništvo je izgubilo skoraj vsak stik na zunaj s kubanskimi begunci. Mnogi ne o-dobravajo tega koraka, ki samo pove, da v državnem tajništvu še zmeraj ne zadenejo prave poti.
Moskva vabi Sudan na svojo stran
MOSKVA, ZSiSiR. — Moskva je ob priliki kongoške krize spoznala, da ni zadosti, ako ima Egipt na svoji strani. Mora imeti tudi Sudan, ako se hoče uveljaviti v srednji Afriki. Ker je bil zadnje čase Sudan na strani zapadnih1 zaveznikov, ni mogla Moskva preko njega ustvariti zanesljivih zvez s Kongom, kar je podrlo vse njene načrte s Kongom.
Sedaj je Hruščev ponudil Sudanu kredit v znesku $22,000,000 za razvoj sudanskega gospodarstva. Obljubil je seveda vso potrebno tehnično pomoč. Kredit bi bilo treba obrestovati po 2.5r; letno. Vrnjen bi moral biti tekom 12 let. Sudanska vlada še ni dala odgovora na rusko ponudbo.
f KHERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 2, 1961
/Uieri^ka Domovina
-/i vi f ■? i e/i iLrr- mo /vi r
«5117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jtlly Manager and Editor: Mary Debev.ec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 146 Wed., Aug., 2, 1961
Anglija v gospodarski krizi
Anglija je zopet v gospodarski krizi. Značaj krize je isti kot pri prejšnjih krizah. Treba ga je na kratko poja-sniti.
Anglija je dežela z majhno kmetijsko in veliko industrijsko proizvodnjo. Ne redi se od tega, kar daje kmetijstvo, živi od dela v tovarnah, na ladjah, v trgovinah, v zavarovalnicah itd. Pri tem Anglija ni bogata na prirodnih Vogastvih: ima dosti dobrega premoga, ne preveč železne rude, vse ostale industrijske surovine in pomožni materijal, posebno nafto, mora pa uvažati. Uvažati mora seveda tudi velik del vsakdanje hrane. Vse to je treba plačati z izvozom, z zaslužki v mednarodni trgovini, v zavarovanju, v pomorskem prometu in z dohodki, ki prihajajo iz angleških investicij v tujini. Še pred drugo svetovno vojno so bili ti dohodki in zaslužki tako veliki, da so pokrili tisti primanjk-Uaj, ki je nastal iz dejstva, da je bil uvoz po vrednosti praviloma daleč večji od izvoza.
Po drugi svetovni vojni se je angleški gospodarski položaj poslabšal samo na področju plačilne bilance. Razlika med uvozom in izvozom je bila večja kot kdajkoli; tako je bil tudi primanjkljaj v trgovski bilanci večji kot kdajkoli. jPred vojno so ta primanjkljaj krili dohodki iz mednarodne trgovine, zavarovanja, pomorske plovbe in iz investicij v tujini. Po vojni so ti dohodki padali, zadnje čase so se skoraj posušili. Med tem so za Anglijo nastali drugi izdatki, ki jih preje ni poznala država mora plačevati vojne dolgove, ki jih je napravila na tujem, obenem pa mora še vzdrževati svoje divizije v tujini in pri vsem tem še podpirati gospo-oarsko zaostale dežele.
Iz vsega tega izvira samo en zaključek: primanjkljaj v plačilni bilanci raste od leta do leta, lani je na primer znašal okoli bilijona dolarjev, letos se bojijo, da bo še večji. Kako naj ga Anglija plača? Vsi Angleži so si v tem edini, da samo s povečanim izvozom in ne morda z zmanjšanim uvozom. Iz vseh drugih virov ni treba vsaj zaenkrat pričakovati večjih dohodkov, ki bi pomagali kriti primanjkljaj v plačilni bilanci.
Toda, kako nagnati angleška podjetja, da bi več izvažala? To je osnovno vprašanje v sedanji gospodarski krizi, kot je bilo tudi v preteklih. Kako to, da praktični Angleži niso še do sedaj našli pravega odgovora? Odgovor leži v mešanici angleške politične in gospodarske politike.
V Angliji so kmalu po prvi svetovni vojni prišli na oblast socijalisti, odnosno delavska stranka. Delavska vlada je poskrbela, da se je življenjska raven delovnih ljudi bitro dvigala, pri tem ni pazila, da bi ohranila ravnovesje v plačilni bilanci. Ko so za njo prevzeli vlado konservativci, so morali simpatizirati s stalnim naraščanjem življenske ravni, drugače bi bili izgubljali pri parlamentarnih volitvah. Primanjkljaje v plačilni bilanci so krili z veščim manevriranjem na mednarodnem kapitalnem trgu, ki se je takrat že premaknil v Ameriko. Angleški narod je torej že takrat živel na račun stolnega naraščanja zadolževanja v tujini.
Ista slika se je ponovila po drugi svetovni vojni, le da je bila za Angliljo še veliko slabša. Zopet so bili socijalisti, ki so pognali takoj po vojni življensko raven v višino in pri tem nič poskrbeli, kdo in kako naj poravna primanjkljaje v plačilni bilanci. Ko so konservativci prišli na vlado, se niso dotaknili življenske ravni, so jo iz političnih razlogov še skušali dvigniti, dokler jih taka gospodarska politika ni postavila sedaj pred resno vprašanje, kako zavreti povečanje primanjkljaja v plačilni bilanci.
Vlada trdi sedaj čisto pravilno, da je postal primanjkljaj v plačilni bilanci tako nevaren za angleško gospodarstvo, da ga mora vpoštevati tudi sedanja življenska raven. Z drugimi besedami: treba jo je znižati, “živeti skromnejše,” da bo industrija lahko več izvažala in prinašala v deželo več tujih deviz. Ljudem to ne gre v glavo. Mislijo, da ne trošijo preveč, saj zakupijo samo to, kar zaslužijo, to pa vendarle ne more biti povod ne za inflacijo ne za primanjkljaj v plačilni bilanci. Ne pomislijo pri tem, da jedo hrano, ki jo Anglija končno ne more plačevati z angleškimi funti, ampak z devizami in da je treba dobiti potrebne devize z večjim izvozom. Ne pomislijo, da je treba industrijske surovine, ki jih obdelujejo in predelujejo v tovarnah, uvažati in Hudi plačevati s tujimi valutami. Treba je torej omejiti potrošnjo vsaj takih predmetov, ki niso za življenje neob-hodno potrebni, da ostane tako nekaj več blaga za izvoz. Tega si angleški potrošnik ne da vbiti v glavo; vse, kar dares kupi, smatra naravno za “neobhodno potrebno,” dasi-ravno je preje shajal brez tega cele rodove.
Vlada je sedaj predlagala celo vrsto gospodarskih ukrepov, ki naj vplivajo na omejitev potrošnje. Skušala je najti tako pot, ki naj zadene vse in ne samo posameznih stanov in poklicev. Istočasno je napovedala svoje ukrepe, ki naj podprejo povečanje izvoza. Obe vrsti ukrepov bo-
sta zadeli vsakega Angleža in vsako angleško družino. Za-*sedeža in so morali nekateri četo je razumljivo, da je vlada napravila zelo tvegano politično potezo. Njena sreča je, da ima v parlamentu veliko večino in da ji ni treba misliti na nove parlmentarne volitve. Tako se iz gospodarske krize verjetno ne bo razvila nobena politična.
Razume se samo po sebi, da bodo zavezniške države, posebno Amerika, pomagale po svoji moči angleškemu gospodarstvu. Težava bo le v tem, da bo Anglija zahtevala večjo pomoč, kot so jo zavezniki pripravljeni dati. To bo imelo velik ,vpliv na mednarodno politiko, kajti Anglija bo gotovo hotela zmanjšati svoje obveze v podpiranju tujine, v plačevanju stroškov za svoje divizije v tujini itd. Tako bo angleška gospodarska kriza odmevala tudi v mednarodni politiki in to ne samo na gospodarskem področju.
BESEDA IZ NARODA
K rojakom na zahod Kanade in v Skalne gore
n.
Cleveland, O. — Ko smo se v motelu v Valley City, N. Dak., za silo uredili in pripravili za počitek, smo začeli preudarjati, kje bo mogoče drugi dan, v nedeljo, dobiti mašo. Stopil sem nazaj v pisarno in povprašal prijazno, mlado gospo, ki je gledala na televiziji Perry Maso-na, kako je branil pred sodnikom neko nedolžno žrtev. (Ta spored smo imeli v Clevelandu že pred več tedni, kar me je malo iznenadilo.). Odgovorila mi je, da so v cerkvi, ki je kake dve milji proč, tri sv. maše, prva žal šele ob sedmih. Kje bi bilo mogoče iti k sv. maši izven Valley City dalje proti zahodu, ni vedela. Klicati župnišče v pozni uri za informacijo tudi ni kazalo.
Preudarjali smo, če ne bi kazalo iti zgodaj dalje, saj bomo morda le dobili kako mašo v 40 milj oddaljenem Jamestownu ali pa v okoli 150 milj oddaljenem Bismarcku. Nismo mogli priti do nikakega sklepa. Martin je zagotavljal: Storita, kot se vama zdi, meni bo prav!
Nalil sem vsakemu čašico “Old Log Cabina”, o katerem sta nam pred potovanjem pripovedovala g. Mio Savernik, pevovodja clevelandskega “Slavčka”, in njegova ljubezniva soproga, da primerno ohlajen z ledom odpravi šumenje iz ušes, ki sicer utegnejo še cele ure brneti od šuma motorja, ter pomiri duha in živce, da človek brez truda zaspi kot ubit.
Menda nam je res razbistril glave, kajti naglo smo bili edini, da bomo zgodaj zjutraj odpotovali dalje in šli k sv. maši v Bismarcku. Odprto je ostalo le še vprašanje, če se bomo res dosti zgodaj zbudili, kajti budilke nismo imeli seboj. Ko me je namreč žena o tem povprašala pred odhodom, sem odločno dejal: Zvoni mi vsak dan, na počitnicah hočem pred njo mir! Tako je budilka ostala doma.
Old Log Cabin je deloval, kot sta napovedovala Savernikova. Zaspali smo naglo vsi trije. Po mirni noči sem se prebudil, ko se je začelo daniti. Ura na roki je kazala štiri. Šel sem pogledat k oknu po vremenu in se v prijetnem hladu, ki je prihajal skozenj, nekajkrat pretegnil. Od dolgega sedenja za krmilom avtomobila sem bil še vedno v križu nekam trd, utrujena pa so bila tudi pleča.
Mislil sem, da sem zbujen sam in hodil sem v nogavicah, da ne bi koga zbudil. Če bi vreme ne kazalo kaj prida, bi se nam ne mudilo preveč dalje.
Oglasila se je najprej Mara in povprašala, koliko je ura.
“Štiri in krasen, jasen dan je!” sem odgovoril.
Takoj smo bili edini, da se o-blečemo, malo okrepčamo in naglo dalje.
Ko sva se Martin in jaz brila, je Mara pripravljala kavo. Odtočili smo toplo vodo, da je bila prav vroča, nato smo jo natočili v kozarce, v katere je preje dala Mara “instant” kavo in sladkor. Napravila jo je še celo termovko za na pot. Bili smo pre-
pričani, da vsaj dve uri ne bomo mogli dobiti nikjer nič ne za grlo ne za pod zob. Iz hladilnika smo vzeli nekaj okrepčil in se podprli za dolgo pot.
Preden je bila ura pet, smo že biti zopet na veliki cesti U.S. 10 ali U.S. (Interstate) 94. Tank je bil poln gasolina in Mara, ki je takoj od začetka sedla za krmilo, je gonila jeklenega konjiča, kot bi šlo za stavo. Brzine ni bilo dosti opaziti, ker je bila cesta lepo gladka in ravna kot žnora. Edina sprememba so bile male vzpetine. Sonce se je komaj dobro pokazalo na obzorju in cesta je izgledala kot mrtva. Mimogrede sem vrgel pogled na brzinometer in z začudenjem o-pazil, da vozimo 90 milj.
“Saj se nam mudi k sv. maši,” je dejala Mara nedolžno, ko je videla moj začuden pogled in dodala:	“Do Bismarcka je še
vedno preko sto milj!” Popustila je malo pedal za gasolin in vozili smo okoli 75, kar je bilo sicer še vedno preko predpisane brzine.
Brzeli smo mimo Jamestowna, mesteca z nekaj nad 10,000 prebivalci, nedaleč od katerega je lepo jezero bogato rib. Dospeli smo v malo mestece Cleveland, kakih 18 milj dalje. Vse je še spalo, zato smo vozili brez pre-stanka skozi Medino, Tappen, Dawson in Sterling, sama mala naselja med Jamestownom in Bismarckom.
Malo pred pol osmo smo bili v Bismarcku. Napravili smo že okoli 150 milj. Zavili smo na ga-solinsko postajo, kjer so nam o-čistili prednje okno, ki je bilo vse umazano od množice komarjev, muh in drugega mrčesa, ter našega konjiča napojili.
Povprašali smo lastnika postaje, če ve, kje je kaka katoliška cerkev in ob korej so maše. Da je v Bismarcku kaka katoliška cerkev prav za prav nismo bili gotovi. Vedel sem, da je cerkev v Fargo, ker sem v letih po drugi svetovni vojni spoznal v Nemčiji fargoškega škofa Muen-cha, ki je bil papežev odposlanec za Nemčijo in vse tamkajšnje katoliške begunce. Bil je prijazen in dobrotljiv gospod. Lani ga je sv. oče Janez XXIII. povišal v kardinala. Mi smo bili od Farga že blizu 200 milj.
Lastnik g a solinske postaje nas je rešil negotovosti, ko nam je dejal:	“Kaj ena, pol ducata
katoliških cerkva je v mestu. Saj je ves Bismarck katoliški!” Skoraj nam je to povedal z malo nejevolje. Da bi ne vzeli narobe, je dodal, da je sam protestant, da pa je njegov pomočnik katolik. Ta se je ravno prikazal izza vogla. Prihajal je od sedme sv. maše.
Povedal nam je, da je druga glavna maša sicer ob osmih, da pa je tiha tudi ob polosmih. Cerkev je bila vstran komaj nekaj sto korakov. Naglo smo odpeljali tja, da ne bi mudili. ‘
Ljudje so v množici prihajali iz cerkve, noter pa nas je šlo le nekaj malega. Župnik, velik, postaven mož, je prišel nekajkrat pogledat, toda maše ni bilo. čakali smo do osmih, ko se je cerkev' res napolnila do zadnjega
lo stati. Gospod je bil dober pridigar in je znal svoj govor kar lepo peljati. Vse je naglo minilo in že sem se dvignil, da gremo ven in na pot. Tedaj je ministrant prinesel neke črne bukve in gospod je začel moliti litanije vseh svetnikov. Čudno se mi je zdelo, ker pri nas v Clevelandu kaj takega nismo vajeni. Ko je le molil in molil, pa dodal še posebej nekaj očenašev za — dež, sem šele dobro razumel za kaj gre.
To mi je bilo še bolj jasno, ko smo zapustili mesto. Na obe strani ceste, kamor sem pogledal, je bilo vse rjavo, travniki in pašniki brez vsakega zelenja. Le ob kakem redkem grmu ali skupini dreves, ki so čepela v globji kotanji, je bilo videti malo zelenja. Žito je bilo kvečjemu ped visoko in močno zvenjeno. Jutranja rosa, ki smo jo na nekaj krajih preje med potjo opazili, da ni mogla poživiti. Na nekaterih krajih so iskale krave in ovce borno pašo. Da je ta skrajno slaba in to že dalj časa, se je videlo na njihovih kosteh, ki so očitno štrlele izpod kože.
Bismark je prijazno mestece z okoli 18,000 prebivalci. Nastalo je na prehodu čez reko Missouri kot središče bogatega farmar-skega predela. Tam je državni Kapitol, ki se odlikuje po moderni arhitekturi. V njem imajo svoje pisarne številne petrolejske družbe, menda preko 70. Tako je mesto tudi središče za raziskovanje Willistonskega bazena Sev. Dakote za ležišči petroleja.
Ko smo se vozili preko mostu čez Missouri, je Mara nekam zasanjano gledala v reko in začela tiho melodijo Missourskega valčka, ki je sicer menda ena najpriljubljenejših melodij bivšega predsednika ZDA Trumana. Pri Bismarcku Missouri še ne napravlja tako mogočnega vtisa, čeprav je že tudi tam kar precej velika “voda”.
Vozili smo naglo skozi Man-dan, malo mestece, ki pa ima menda eno največjih izdeloval-nic surovega masla na vsem svetu, precejšnjo čistilnico petroleja in premogovnik.
Svet je tod redko naseljen in kraji, kjer je mogoče dobiti prenočišče in hrano, so drug oc drugega oddaljeni po 50 in včasih celo več milj. Nismo nikjer ustavljali. Brzeli smo skozi Glen Ullin, Hebron, Taylor in Dickinson. Zadnji je središče velikega premogovnega bazena in ima tovarna za izdelovanje lignito-vih briketov.
Dobrih 20 milj od tega mesta leži ob cesti “Spominski narodni park predsednika Theodor j a Roosevelta”. Ustavili smo in si ogledali takozvano “slabo deželo” (badland), ki se je razkopana in razsekana, polna kotanj, malih zaokroženih dolinic, podobnih kraškim vrtačam, pa tudi prav ostrih in strmih grebenov in vzpetin, razprostirala pod cesto na desni. Sonce je žgalo z vso silo na ta kamniti svet in vročina je bila skoraj neznosna, čeprav je bila suha. Ob cesti je bila mala okrepčevalnica, trgovina s spominčki, slikami in podobno drobnarijo in nekak živalski vrt. V malem zaboju so bile kače klopotače. Ob njem je bila stara ženica in z zanimanjem strmela v zaboj.
ISlama od sebe je začela pripovedovati, kako je prišla kot mala deklica v to deželo s svojim očetom in kako je morala premagati strah pred temi nevarnimi kačami. Znala je ločiti staro od mlajših po barvi trebuha in glavi. Nekaj časa se nas je kar držala. Ko sem jo od daleč glodal, se mi je zdela podobna kmečkim materam, kot sem jih srečeval nekdaj na Dolenjskem, v Beli Krajini in na Notranjskem. Malo upognjena v križu in nagnjena naprej, pa vendar živa in trdna. Njene roke so govorile, da ni poznala mehkega življenja.
Ko smo se kasneje razgovar-jali o njej, mi je bilo žal, da jo nisem povprašal, kje. je doma. Če že ni bila Slovenka, je morala biti vsekakor slovanskega rodu. Ko je namreč eden od nas dejal slovensko, da se boji kač, je ženica, ne da bi kaj vprašala, začela pripovedovati, da niso nevarne, če se jih zna človek braniti.
Pustili smo kače, kupili nekaj fotografij in si pogasili žejo, nato pa se odpeljali dalje. Bilo je že popoldne, mi pa smo napravili šele pičlih 300 milj. V. L.
(Dalje sledi)
------o------
ZSPB vabi na piknik
CLEVELAND, O. — Zveza slovenskih p r otikomunističnih borcev, krajevni odbor v Cleve-ladu, vabi Slovence iz Clevelanda in okolice na piknik, ki bo v nedeljo, 6. avgusta, popoldne na Slovenski pristavi. Dohodek .prireditve je namenjen izrečno za domobranske invalide in bolnike.
V teh vročih poletnih dneh človek komaj čaka nedelje, da se lahko nekoliko oddahne v
senci med prijatelji in znanci na pikniku te ali druge slovenske organizacije. Na prazne nedelje, ko ni nikjer nobenega domačega piknika, je res kar dolgočasno in človek se kar razveseli, ko opazi v koledarčku prireditev, da ima kako slovensko društvo zopet svoj piknik.
Zato vabimo prijatelje, da se udeleže piknika ZSPB. Vabimo vse, ki so že obiskali našo Pristavo, vabimo pa tudi tiste, ki doslej iz enega ali drugega vzroka še niso, bili na Slovenski pristavi. Izkoristite ugodno priliko in pridite v nedeljo 6. avgusta. Lahko si boste ogledali Pristavo in preživeli nekaj prijetnih ur med prijatelji in znanci. Preskrbljeno bo za hladno pijačo, dobra jedila in veselo godbo. Prepričani smo, da bomo lahko vsakogar zadovoljili.
In končno se spomnimo tudi, da bodo imeli korist od prireditve naši invalidi in bolniki, ki so zgubili svoje zdravje v boju za svobodo domovine.
Na svidenje na Slovenski pristavi v nedeljo 6. avgusta!
Bivši domobranec.
o-
Zbliževanje med sosedi v besedah in dejanjih
V zadnjem času je bilo na Koroškem pa tudi drugod v Avstriji več dobro uspelih prireditev, ki so v najlepši luči pokazale sosednjo državo onstran Karavank, posebno pa Slovenijo. Med drugim so prišli v Celovec gostovat ljubljanski filharmoniki in pokazali evropsko glasbeno raven, prav sedaj pa imamo v celovškem Umetniškem domu slikarsko in kiparsko razstavo, ki prikazuje Slovence kot visoko kulturen in umetniško ustvarjalen narod. Vse to ugodno vpliva tudi na izboljšanje odnošajev dobre soseščine, česar se Slovenci na Koroškem še posebno veselimo.
Poleg tega pa take prireditve posredno zbujajo v marsikomu tudi željo, da to zanimivo in lepo deželo na sončnem jugu tudi sam obišče. Posebno, ko se ondi s šilingi poceni živi.
Potnik, ki se odpravi na tako potovanje, res lahko doživi marsikaj novega in nepričakovanega. In sicer že kar na meji.
Pred nekaj časa se je neka celovška dama peljala v Ljubljano. Vzela je s seboj nekaj molitvenikov. Na meji ji je carinik najprej zaplenil molitvenike, s katerimi je nameravala obdarovati svoje znance doli, kjer molitvenikov skorajda ni moč dobiti. Neka druga gospa je pa nesla s seboj glasbene note. Carinik jih je obračal gori in doli, pa se ni mogel znajti. Čudne pike, razvrščene med tenkimi črtami (brez besedila) so se mu zdele tako sumljive, da jih ni pustil čez mejo.
Pa tudi povratek ni vselej lahka stvar. Pred kratkim je na Ljubelju carinik ustavil nekega koroškega rojaka in mu najprej naredil temeljito “premetačino” (preiskavo) v avtomobilu, nato pa mu je pretipal še podlogo o-bleke. Med drugim je v nekem žepu našel zmečkan program koncerta slovenske gimnazije, na katerega je bil potnik že pozabil. Programa sicer ni znal prebrati, toliko pa je le ugotovil, da je pisan v slovenščini, kar je le še povečalo njegovo nezaupanje. Pojasnilom potnika ni verjel. Za obstoj “slovenač-ke” gimnazije y “nemačkom“ Celovcu očividno ni vedel. “Čemu nosiš ta imena v inozemstvo?” je vprašal. Hotel je za vsakogar, ki je bil v programu imenovan, vedeti, kdo je in kaj dela (“Ko je i šta radi”), od naših prvošolčkov in prvošolk pa do Ginzkeya, Haydna in Beethovna. Nato mu je prebrskal še ostale žepe in ker je naš rojak menda precej razmišljen, je v skoroda vsakem našel menda po nekaj drobiža, ki ga potnik seveda ni prijavil, ker sploh ni ye-
del, da ga ima pri sebi. Ko je vsotico preračunal v dinarje, je carinik hotel vedeti: “Od kod imaš toliko novaca?” (denarja).
Dobri dve uri ga je pestil, dokler ni končno njegove službene vneme omehčala noč, ki ima — hvala Bogu — tudi nad cariniki svojo moč ter je spustil nazaj v domovino našega rodoljuba, ki si je olajšano oddahnil. Šilinge mu je seveda po predpisih pridržal.
Knjige pa so menda sploh najnevarnejša stvar. Če pri komu najdejo kako knjigo v slovenščini (nemške niso tako nevarne) jo zadržijo. Če imajo na carinarnicah knjižnice, morajo biti že zelo bogato založene. Toda cariniki menda le malo bero, vsaj po “kulturnem nivoju” našega znanca na Ljubelju sodeč!
Zgodilo se je, da je pri nekem duhovniku isti carnik našel brc-vir. Ko mu je pojasnil, da mora vsak duhovnik to knjigo imeti vedno s seboj in jo — tudi na dopustu — takorekoč “službeno” brati, ga je neverno vprašal: “Kje pa imaš ženo?” Na pojasnilo, da ne on in ne drugi duhovniki nimajo žena, ga je smeje zavrnil: “Meni pa kaj takega že ne boš pravil!”
Takih in še vse drugačnih pripetljajev na mejnih prehodih je še mnogo. V opisanih primerih so prizadeti razumeli vsaj nekoliko sbrsko, kar za Slovence ni posebno težko, zato so se ob precejšnji izgubi časa in živčnem nappru na koncu koncev vendarle “poceni” izmuznili. Toda kako se godi tujcem, hi ne obvladajo srbščine, edineg3 jezika, v katerem se moreš raZ' govarjati s tem vsemogočni111 carinikom vrb Ljubelja, ki P°' leg vse'ga, po južni šegi, vsako* gar — znanca in neznanca kar tika?
Nemško-nacionalni krogi, k1
se v skrbi za “enotnost domovi'
ne” tako silovito zaganjajo Pr(r
ti izgradnji ljubeljskega pred0'
ra, se naj pomirijo! Dokler bodh
imeli moč carinik na Ljubelj11
še
in njegovi, bo ob tehnično ” tako zložni prometni poti mei3 na Karavankah ostala politic1111 “železna zavesa”, ostal' bo p3 di mučen vtis, da je kultur113 ločnica med civilizirano Sred11 j1 Evropo in “Balkanom” v slabšem tradicionalnem pob13 nu te besede.
Po drugi strani pa to seve škoduje ugledu slovenskega roda in škoduje tudi odnošaj3 ^ dobre soseščine med obema ^ žavama. Trpi po končno tu ^ sam prestiž Jugoslavije, za k3 terega je le-ta posebno zavzet ^ saj se toliko prizadeva za gov povzdig celo po Aziji . Afriki.' (Naš tednik-Krouik3
AHERISKA DOMOVUTA,
rv
France Bevk:
Smrt pred hišo
5.
Ko so se odprla vrata, je stal Jernač na pragu in se je začudil.
“Kaj hočeš in čigav si? ” Petru je bilo težko, da ga Jernač prvi hip ni spoznal. ■Dvignil se je, pes se je ozrl po njem.
“Peter sem; pri Zaplotniku sem bil”.
“A — glej ga, glej ga”, je zdehal Jernač. “Pa kaj hodiš
todi?”
“Ušel sem”.
Na to besedo je Jernač za-tnd usta in ni vedel, kaj naj neče. čez par minut je dejal: “Pa zakaj?”
“Ker me je tepel”.
Jernač je videl, da Petrove °či niso čiste. “Si že kaj storil”.
Peter na to besedo ni, bdgo-v°ril. Dejal pa je: “Nazaj se ne vrnem”.
“Kam pa?”
“K vam sem prišel”.
Jernač je gledal Petra. Ugasni mu je ta polmladeniški nbraz, ki je imel še čisto otroške oči, laskala mu je njegova Zaupljivost.
“Kaj pa hočeš pri meni?” “Delal bom”.
Jernač je pomislil. Otrok ni nnel, žena mu je ob prvem po-r°du z detetom vred umrla, ■^ati se bolna jedva premika P° kuhinji, nikogar ni, da bi ^elal, zemlja propada, dolg naste. Tu se ponuja delavna ^oč, ki bo rastla od dne do dne.
Peter mu je ugajal, nekaj drugega ga je grenilo.
“Kaj bo dejal stric? Ali te bo pustil?”
To vprašanje je padlo kakor grenka teža na Petra. Sklonil je glavo.
“Veš kaj”, je dejal Jernač. ‘Možje smo in ne bojmo se! Vprašal bom Zaplotnika, če poreče, da smeš ostati, ostaneš, če ne, pojdeš nazaj. Da?”
Peter je težko prikimal.
' 6.
Tisto popoldne je stopil Jer-nač v Zaplotnikovo hišo. Zakotnik je čemeren sedel za ^zo in jedva da je odzdravil.
“Ti”, je dejal Jernač, “tvoj t^nt je pribežal k meni”.
“Vendar!” se je oddahnil Oplotnik iz težkega srca. Pa Se je koj druga misel ukresala
v Pjem. “Kaj si ga ti podpiho-
val?”
“če to govoriš, potem sem 0Pravil”, je stopil Jernač do
'vrat.
(| Jerneje pa se je prestrašil bodi ogenj! Počakaj in besedo!”
Če pa tako govoriš... Če bi Podpihoval, ne bi prišel e jl, da ti povem, da se mi po-'riuja za hlapca. Če hočeš, osta-lle> če želiš, pride nazaj
Zaplotnik je gledal Jernača °či in rneril iskrenost njego-j1*1 besed. Zaplotnica je sliša-. zadnje besede in pomežik 1 a uiožu ter ga je pogledala Pomenljivim pogledom. Zaplotnik je razumel ta po-k ed, dejal pa je
boj.”
‘Denarja tudi ne, ker ga nimaš”.
Moža sta se zrla nekaj časa, takor da se ne razumeta. Morda sta se predobro razumela.
Zvečer je vprašal Jernač !Petra: “Kaj ima Brdar s teboj?”
“Ne vem”, je dejal Peter in skomizgnil z rameni; gledal je vprašujoče v Jernača. Ta ni dejal ničesar.
7.
Neke mesečne noči je prišel Brdar o polnoči k večerji, Br-darica je dremala za mizo. Položila je predenj mleko in žlico in dejala:
“Čemu se tako ženeš?” Brdar je zajel in je molčal. “Saj imamo dovolj. Zdaj bi Se lahko odpočil”.
Na te besede je dejal Brdar samo: “Pokliči Franceta navsezgodaj, greva orat”.
“Fant bo zaspah”.
“ Kaj misliš, da delam samo zase? Eden bo pri hiši in drugi?”
Brdarica je gledala moža strme in ni vedela, kaj naj odgovori.
“Bodo že živeli”.
“Živeli? Kako živeli? Od dnine. Vidiš, ker si ženska taco govoriš”.
Brdarici je bilo težko. Pogledala je v mizo. Skoraj uža-jena je dejala:
“Kaj jaz vem?”
“Vsakemu svoje posestvo,— vsakemu svojo hišo!”
Žena je strmela v moža z velikimi očmi, kakor da ga ne razume. Ta pa je položil žlico ;rdo na mizo, da bi dal poudarka svoji besedi in je potrdil še enkrat, glas se mu je tresel.
“Vsakemu svoje posestvo, n to, ki sem ga dobil po očetu, )o pomnoženo, za njivo in
<*ob
‘Za delo bo er, malo trmast je .
. ^ besedo je planila Zaplot-bca: ‘‘Du ti živino pobije”, j Oplotnik je pogledal ženo | ' einač je hote preslišal bese-* . °- In počasi, s pogledom v tla e dejal Zaplotnik:
če ne mara biti pri nas, naj stane pri tebi!”
TP-
j Je Brdar izvedel, da je
6lnač dobil hlapca, se je pod
Vl2al, da
cu.
ga je srečal na klan
. vPrašal
upaš?”
ga je:	“Hlapca
Jniam. Kaj bi sam.” (^li ti bo za zeta?” ^emlje ne bom nesel
Poslušanje - predmet v šoli za življenje
če smo v mislih drugje, pogosto preslišimo najvažnejše
travnik. Oštir prodaja, kupil bom”.
“Pa kje boš dobil drugo?” “Poglej na desno in na levo. Ali nič ne vidiš?”
Vstal je in se je zagonetno smejal. Žena je bila začudena. Še nikoli ni občutila toliko spoštovanja in občudovanja do njega; neznano je zrastel pred njo, kot da je v njem združena sila, ki zmore vse in premaga vse.
8.
V Brdarjevi detelji se je pasla. krava, ob njivi je sedel Ko-šanov Polde in bral knjigo. Ko je Brdar izgnal kravo iz njive, je zagledal pastirja.
“čigava je krava?”
“Naša”.
“Detelja ni vaša to si zapomni!”
“To povejte kravi!”
Drzen odgovor je prikleni Brdarja na mesto, da ni vedel kaj naj stori. Ker ga je gleda Polde mirno iznad knjige, se je tudi Brdarju razjasni obraz.
“Kaj bo iz tebe?” je zmajal z glavo. “Vedno si v bukvah”
“študent bom”.
Zagoneten smeh je šel : Brdarjem po stezi in izgini med njivami . . .
Drugo srečanje se je zgodilo teden pozneje . . .
Graparjevi so imeli na ob ronku njive češnjo, ki jo je senčila čez in čez in prekašala vsa druga debla. Njen sad je bil črn, sočen; bilo ga je zadosti za vrane in za ljudi.
Proti enajsti uri v noč se je zlomila veja na češnji; nekdo, ki je šel pod njo, se je ozrl kvišku.
Bil je Brdar, ki je nakosil na Graparjevi njivi detelje in jo je nesel v košu. Spreletelo ga je. Počasi in pritajeno kot senca se Je pomikal ob zidu, pod katerim je peljala s travo porasti a pot.
Konferenčno vzdušje je postajalo napeto. Skupina inženirjev je razpravljala o najboljši rešitvi neke tehnične naloge, sestavnega dela velikega načrta. Nenadoma je eden izmed inženirjev predlagal nekaj, kar se mu je zdelo dobro. Drugi so se sme-jali, češ da je ponovil predlog, ki ©o ga obravnavali nekaj minut poprej in ga zavrnili. Inženir se je opravičil, češ da predloga ni slišal. Na pogled se je zdelo vse skupaj zabavno, tisti inženir pa je kasneje čutil posledice svoje trenutne nepazljivosti. Potem ko so bili načrti dokončno izdelani, so napredovali vsi sodelavci razen njega, — Mladi inženir je bil med razpravo žrtev površnega poslušanja, pojava, ki je postal ponekod že talko pereč, da Je na primer dvajlset ameriških šol internatskega tipa uvedlo poseben predmet: “tehnika poslušanja.”
Neki 'ameriški1 psihlog, ki u-pravlja eno izmed “klinik poslušanja,” kakor nekateri imenuje-proučevanje in reševanje tega problema, je zbral v večletnem delu zanimive izkušnje. “Mnogi ljudje ©o me dozdevno pazljivo poslušali, v resnici pa so bili v mislih drugje in so tako preskočili poglavitne točke mo-razlage. Posledica: napačni zaključki. To pa je velikega pomena, če vemo, da so mnogi človeški odnosi zasnovani bolj na poslušanju kot na drugih možnostih zaznavanja.”
Takole pripoveduje profesor o svojih izkušnjah s študenti: Možgani ne čakajo. Človek misli do desetkrat hitreje, kot to lahko pove. Ko tako čakamo na sobesednikove stavke, se nam misli izgubijo drugam in pogosto ostanejo tam dlje časa. Primer: šef vam nekaj..naroča. Prizadevate si, da bi vse slišali. Vendar — misli vam uhajajo, se vračajo ... Le kdo je stopil v so. sednjo sobo, pomislite, potem pa slišite besede: “Ker se torej strinjate . . .” Kaj vam je pravzaprav povedal? —- Take reči se ponavljajo iz dneva v dan, včasih pa imajo posledice.” “Razmišljamo, ikaj bo govor-
nik povedal, zato ga pogosto poslušamo le na pol,” ugotavlja psiholog Dailey. “Spet primer: stalni odjemalec je naročil običajno serijo, vendar to pot drugačnega formata. Aha, isto ste ugotovili po njegovih prvih besedah in avtomatično zapisali v naročilnico običajne podatke, pri tem pa ste preslišali, da je hotel to polt nekaj drugega. Potem seveda — naročnik ni hotel plačati.”
Ljudje smo večinoma zaposleni poslušalci: tačas ko posluša^ mo govornikove besede, listamo po časopisu, lovimo z ušesi radijski spored ali pa nas zanima, kaj se 'dogaja na ulici pod odprtim Oknom, zato tudi ni prav nič čudno, če “ne slišimo.”
“Nekoč sem študentom povedal, katere besede bom uporabljal pri predavanju,” pripoveduje psiholog. Kasneje mi ni znal nihče povedati, o čem sem pravzaprav govoril. “Mi smo lovili tiste besede,” so rekli poslušalci. — In dalje: Ali se vam je že kdaj zdelo, da je govornik dolgo govoril, pa niste natanko vedeli, kaj je povedal. Morda je bil govornik delno nejasen, verjetneje pa je, da so vam misli uhajale drugam in ste preslišali poglavitne sestavne dele njegovih misli. — Zaradi svojih čustev smo pogosto naravnost gluhi. Ali si upate trditi, da stel si natančno zapomnili pogovor, ko ste bili zelo jezni?”
Hkrati je psiholog postregel z nekaj praktičnimi nasveti. Pred. vsem poudarja zbranost, v kateri se je mogoče vaditi s preprostimi računskimi operacijami, na primer 2 plus tri minus 5, plus 4, vsei to pomnoženo z 2,
minus 6 . . . Odgovor? Podobne prejmete, na tihem večkrat po-
vaje so uvedli na treningih poslušanja.”
“Za preizkušnjo poslušajte radio in se hkrati pogovarjajte kaj pomembnega,” svetuje profesor. “Potem poskusite natančno ponoviti, kaj ste slišali od enega in drugega. Vaše odgovore naj preverjajo ljudje, ki so poslušali ali eno' ali drugo, pa boste videli, kako malo ste si zapomnili. Isto je s prebiranjem listov med pogovorom. Navodila, ki jih
Ženske dobijo delo
STROJNE
ŠIVILJE
Morajo imeti izkustvo v vanju ženskih oblek.
ši-
Dobra plača od kosa. Plačane počitnice in prazniki ter bolniško zavarovanje.
Stalna zaposlitev.
Prijetni delavni pogoji v moderni, klimatsko oblajevani o-bratovalnici.
Javite se od 8:30 dop. do 11:30 dop.
THE GOTTFRIED COMPANY
4800 E. 131 St.
(na vogalu Broadwaya)
(150)
navite, hkrati pa tudi drugim pomagajte, da se bodo navadili pravilno poslušati. Težko, če ne celo nemogoče je pazljivo' poslušati in hkrati delati ali misliti kaj drugega.”
Motnja radijskih oddaj je draga stvar
WASHINGTON, D.C. — Komunisti so najbrže v znamenju mirnega sožitja in aktivne nevtralnosti organizirali za železno zaveso široko in drago mrežo motilcev radijskih oddaj v svobodnem svetu. Politiko motenj vodijo naravnost iz Kremlja, kajti od tam prihajajo povelja, katere radijske oddaje svobodnega sveta morajo motiti.
V Sovjetski zvezi je na približno 300 krajih 1,500 radijskih
Išče delo
Mizar išče delo, splošna popravila. Proračun zastonj. Kličite EN 1-2342.	(147)
Naprodaj
Vetrna okna in mreže naprodaj poceni. Kličite IV 1-2485.
_______	(146)
Hiša naprodaj
Na Sowinski Ave., med Superior in St. Clair, 9 sob, 5 spalnic, 3 kopalnice, dvorišče. $11,500. $3000 naplačila. Lastnik, 8109 Sowinski Ave. EX 1-3058.
(148)
Dekleta in ženske
za delo v pralnici, za skladanje in zavijanje perila. Vzamemo začetnice.
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
(148)
MALI OGLASI
Sobe se odda
3 sobe se odda samcu ali starejšim ljudem. Vpraša se na 1196 Norwood Rd., EN 1-9823.
(149)
Stanovanje sc odda
štiri neopremljene sobe s kopalnico, zadaj velika veranda, se odda na E. 63 St. Kličite EN 1-4859.	(2.4.avg.)
Hiša za dohodek
Hiša naprodaj — 3 sobe in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgoraj, lot 52x420, na Shawnee Ave., blizu E. 185. Kličite
(150)
motilcev, na 90 krajih na Če- DR 1-7500 ali MO 2-2142. škem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji jih je pa 750. Najmočnejši radijski motilci delujejo tudi na daljave 500 milj, navadno pa učinkujejo na krajše daljave, montirani so namreč običajno v bližini velikih mest ali sredi industrijskih središč. Stroški za radijske motilce gredo v stotine milijonov dolarjev.
------o—-—
Hranite denar za deževne dne«
—knnujte U- S. Savings honde'
Hiša naprodaj
3 spalne sobe in soba za goste. Klet, garaža za 3 kare, privilegij na obrežju, pečica zunaj, Lake Shore Blvd. $12,000. Kličite WH 2-0355.	<	(148)
, Severno od Bulevarda
Na E. 150 St., blizu St. Jerome cerkve in šole, 6-sobna enodružinska hiša, posebno dobro zgrajena, garaža. Hoče $17,500. Oglejte in dajte ponudbo. Se lahko takoj vselite.
V Euclidu
4-soben bungalow, zelo čist, zgotovljeno zgoraj, polna klet, garaža, velik lot. Se lahko takoj vselite. Cena samo $13,600.
Imamo več vrst hiš v severno-vzhodni okolici naprodaj po pravi ceni.
John Knific Sr. Really
820 E. 185 St.	IV 1-9980
(146)
Ptlunu Burning Co.. Cleveland. Ohia
ima
POC PIVO boljši okus
DOBER NASVET BOLNIKOM
Mr. J. F. Russina iz Jonesboro, Ar-kansas, piše:
“Dragi gospodje! — To kar Vam pišem, je prava resnica in zelo rad bi nudil ta nasvet vsem onim, ki trpe o.d bolezni in raznih dmitgih neugodnosti, kot sem trpel jaz. Obadva, jaz in moja žena, pijeva že več let Tatra Herb čaj št. 1 in ga hvaliva za njegove koristne učinke. Sva že oba starejša in ta koristni čaj naju ohranja pri najboljšem zdravju. Zanj smo zvedeli, ko smo živeli v Cicero, 111. in ga nameravamo imeti vedno pri roki. Jaz sem imel tudi bolečine na mehuV ju, ker sem bil operiran od kamnov. Ko pa sem pričel uporabljati Vaš Renex št. 5, sem se takoj boljše počutil. Želeč Vam obilo uspeha, ostajam s spoštovanjem in srčno zahvalo.”	Jos.	F. Russina
•
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, kt po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijet> nosti vzrok zaprtja, jih olajšate ali od* stranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št, 1, za 60 skodelic, $1,00
e e e
PECTORAL — PRSNI ČAJ it, 2, Znan-stvena mešanica najboljših zeliič za za* Časno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada, Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00.
# # •
REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ št, 3, Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mil! učinek; zavitek $1,00.,
e • e
EMATEA ZELIŠČNI ČAJ it. 4. Prireje« iz tekom razdobij preiskušenih zeliič, ki Jih cenijo ie iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.00
e e e
RENEX ZELIŠČNI ČAJ it. 5, Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00»
e e e
Vsak zavitek čaja stane $1,00, SEST ZAVITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5,00, 12 za $10.00. Pri vsaki škatlji čaja dodajte lOc za poštnino, 15c za Kanado, 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole s
Tatra Company, Dept. 10
Box 60, Morrisville, Pa.
POC JE NAJBOUSE PRECEJENO!
Dvignite kozarec proti luči in nalijte vanj POC. Videli boste, kako se pivo v kozarcu vrtinči,, kako. čisto in živahno je. Kristalni blesk tega edinstvenega piva prekaša vse, kar smo kdajkoli videli. Presenetljivo je, da nosi del te zasluge kos proizvajalne opreme, takozvani “iskreči cedilnik”. Ta izboljša vsako kapljico, ki jo’ precedi.
Clevelandsko slavne pilzensko pivo
Tehnologija je pri POC zelo napredovala, vendar ne preveč- Še vedno uporabljamo primes«, -ki jih ni videl.še noben laboratorij. Tradicijo. Dediščino. Značaj. In predvsem . . . smoter! /* Naš smoter pa je variti najboljše pivo, pivo, ki enostavno tekne boljše od vseh drugih. S ponosom trdimo, da smo v tem uspeli. POC tekne boljše! ^ s. .
AMERIŠKA DOMOVINA




VT
' i; ?:*.
i ' ;
Karel Mauser:
mmmmmmmmmmmmm
LJUDJE POD BIČEM
III. del.
«WUiWUm!SmM(.U!W«WWMaBS
Po Cestnikovem govoru je spet zaigrala godba in ko je ta utihnila, so nekdanji borci na komando stegnili puške proti zasneženim smrekam in pivomodri dim se je otožno iz-vijugal iz cevi.
Zdaj sp odložili vence in ljudje s0 fie pričeli razhajati. Ko sta Saša in Cestnik šla mimo zasneženega Rekarjevega groba, je Cestnik z nogo sunil ob gomilo.
— Temu izdajalcu, ki ga je sam ubil, je izmoledoval grob.
— Kakor sem rekel; deviacija od načel in učiteljica, ki smo jo prijeli, ni pri tem brez krivde. —
Sašin glas je bil hladen in brezbrižen.
Snežilo je še venomer in čeprav so bile snežinke bolj podobne zmrzali je do večera Razpetova gomila bila že bela in redki, rdeči nageljni so zvoščeneli v mrazu.
Bregar in Nataša sta hotela obisk v Dobrepolje odložiti še za en teden. Vendar jima ni uspelo. Novi upravitelj je zahteval, da se stanovanje na vsak način izprazni, ker je zavoljo nerodnega položaja moral pustiti družino na starem mestu. Pripravljen pa je večino pohištvo odkupiti in tako omogočiti, da bi se zadeva kar se da hitro uredila. Jasno, da le pod tem pogojem, če bo cena zmerna.
Zdaj nista mogla več odlašati. Bregar je želel, da bi se peljala z vlakom, ker so ceste še vedno zasnežene, toda Nataša je vztrajala, da gresta z avtombilom. ker tako nista vezana na čas. Odpeljeta se, kadar se hočeta.
Nataša je kupila ducat na-
CHICAGO, ILL.
REAL ESUATE FOR SALE
4749 SOUTH LAWLER — By owner. 4 r. old, 3 Bedroom brick. Cabinet kitchen., itile bath, full basement, gas heatt. Nr. schools. Asking $19,500. LU 2-3378.	(146)
“A COOL PLACE FOR THE SUMMER”
Octagon brick bungalow, seminary district. 2 bedrooms, 2 kitchens. IVi baths. Finished basement. By owner. FI. 5-0364.	(146)
MOBILE HOMES FOR SALE
1957 A. B. C. QUALITY TRAILER 46x10. 2 bedrooms. Washer-dryer. Built-in oven plus range. Owner. FU. 8-8429.	(140)
MALE OR FEMALE HELP
COOKS
Male and Female. Days or Nights. Apply in person. 8225 Higgins Rd., Park Ridge or 6750 N. Lincoln Ave., Lincolnwood.	(149)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Family of 3 adults. Must have recent local references. Live in own room. Salary open. EUclid 6-7200.
GENERAL HOUSEWORK White. Personal laundry. In pleas-mt Skokie home. 5% days. Live in. Own room. Recent references required. Permanenit. OR. 4-3320.
geljnov in ko se je vračala iz cvetličarne, je čutila rahlo omotico. Spet je prihajal strah, ki se ga je bila v teh dneh znebila. Vedela je sicer, da se bo nekoč morala srečati z mrtvim Razpetem, toda misel na to srečanje je porivala na stran. Zdaj je ni več mogla. Morala bo stopiti k njegovemu grobu, morala bo iti na staro stanovanje, stopiti v prostore, v katerih je nekoč živela z njim. Vse bo znova vstalo, zaživelo, grabilo po njenem srcu.
Ko je prišla domov in dela nageljne v vazo, je čutila, da ji niti misel, da je prosta, da je Bregarjeva, ne more pregnati strahu in čudnega trepeta. Da, trepetala je. Klešče iz preteklosti so jo držale za srce.
Ko Se je Blaž vrnil iz pisarne, je s plašnim pogledom objel rože, ki so gorele v vazi.
— Lepi nageljni — je rekel.
— Zelo lepi — je rekla.
— Misliš torej, da bi vseeno šla z avtomobilom? —
— Z vlakom gotovo ne. Le kaj naj počneva toliko časa tam? —
Čutila je, kako strašno se oba bojita.
— Zdi se mi pametno, če pohištvo pustiš tam — je re-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
RESTAURANT
MANAGERS
JOIN AMERICA’S FASTEST GROWING FOOD SERVICE COMPANY IN THE FASTEST GROWING FOOD FIELD — AIR LINE CATERING.
HOT
SHOPPES
CATERERS,
OFFERS YOU
#	EXCELLENT SALARY
•	COMPLETE FRINGE BENEFITS
#	GROWTH POTENTIAL
•	COMPLETE TRAINING
TO BE ELIGIBLE YOU SHOULD HAVE ONE
OR MORE YEARS RESTAURANT OR RELATED EXPERIENCE.
HIGH SCHOOL DEGREE WITH COLLEGE PREFERRED, AND GOOD REFERENCES.
CALL MR. J. ELLIOTT.
GL 1-2117
TODAY BETWEEN 1 A.M. AND 4 P.M. — OR
(78-0670
BETWEEN 9 P.M. AND 1L P.M.
-:	(147)
kel vdano. — Nima pomena, da bi ga vlačila sem. Prevoz, sitnosti in — tudi v teh stvareh, čeprav so mrtve, ostane nekaj življenja tistih, ki so ga rabili. —
— Res nima pomena — je rekla mrtvo. — Sicer pa je tudi v stilu tako različno, da bi ga ne mogla nikamor deti. Pri tisti plači, ki jo je imel Kotja, si kaj posebnega nisva mogla privoščiti. —
Morala sta se dotikati mrtvega imena in to je bolelo oba.
Spala sta slabo. Blažu se je zdelo, da Nataša neprestano dviga glavo in nečemu prisluškuje. Samemu se je zdelo, da nekdo tapka po preprogi v predsobi. Bilo ga je groza. Skušal si je dopovedati, da je vse neumnost, da ni storil ničesar, kar bi ne smel in da je Razpet naredil, kar je naredil, po svoji pameti in svoji razsodnosti. Saj se mu ni bilo treba ubiti.
Odpeljala sta se zgodaj zjutraj. Bilo je lepo jutro. Mrzlo sicer, polno premražene megle, toda vse to je obetalo lep dan. Nataša je položila nageljne na zadnji sedež in ni spregovorila vse dotlej, dokler mesto ni utonilo za njima. Molčala sta, oba ujeta v poslušanje verig na gumah, ki so zvenčale na poledeneli cesti. Ko so zginile hiše, sta se znašla sredi beline iz katere so v obupni nemoči štrlela gola drevesa. Tako brez moči je bil syet v svoji zmrzlosti, tako strašno gol in beden, da niti Bla niti Nataša ni upal začeti razgovora.
Blizu Lavrice sta že bila, ko je rekel Blaž:
— Nekoč bj to pot pač morala opraviti. Morda je celo boljše, da jo že zdaj, preden urediva druge stvari. Mislim, da bi se po poroki za en teden vsaj odpeljala v Dubrovnik. Da se oddahneva. —
Zdela se mu jp strašno bela, čeprav se je rahlo nasmehnila in se naslonila nanj.
— V resnici mu nisem mogla pomagati — je rekla tiho. — Zdi se mi strašno živeti ob človeku, ki ga ne moreš ljubiti. Varati je vendar tako težko.— Niti zavedala se ni, da mu ni odgovorila na to, kar je govoril. Blaž je čutil, da se vrti okoli tega k čemur gresta, okoli gomile, ki pokriva mrtve roke in mrtvo maščevalnost Razpetovo.	'
— Posebnih novic ne bova mogla več zvedeti — je rekel Blaž. — Kar je bilo, to je Saša povedal. Posebnih prijateljev ni imel, da bi jim zaupal. Kar mene osebno grize, je Cestnik. Se Tj ne zdi, da je grdo naredil? Prepričan sem, da je prav on sprožil plaz, ker sta se na skrivaj sovražila. Prav zavoljo tega se je umaknil. —
Nataša ni rekla besede. Mrtvo je strmela skoz okno, ki je rahlo zmrzovalo.
Ustavila sta se pred šolo in ko je Blaž obrnil ključ, da je motor nehal šumeti, je obsedel,, kakor da zbira moči. Nataša se je sklonila nazaj in segla po nageljnih. Stiskala je dolge peclje in trepetala. —• Strašno se bojim,, Blaž — je rekla.
Dvignil se je, šel naokoli in odprl vrata na njeni strani. Ni se premaknila. Ustnice so ji bile trdo stisnjene, oči je imela zaprte in v obraz je bila bleda kakor smrt.
— Ne bodi neumna, dragica. Opraviti morava pač, nato se odpeljeva nazaj. Daj, zberi se, Nataša! —
— Ne morem, Blaž. Tako strašno strah me je. —
Zdelo se mu je, da ji je slabo. Sklonil se je in jo prijel pod pazduho. Kakor mrtva mu je omahovala ob roki. Ni hodila, drsala se je in ko sta prišla do pokopališča, se je ustavila.
— "Ne upam, Blaž — je rek-,a- .
Z vso težo je slonela na njem in Bregarju je bilo pred očmi zdaj samo eno; hitro opraviti, vreči te bedne rože na grob in oditi. Skoraj nese! jo je po stopnicah in ko sta stala med prvimi grobovi, je Nataša nenadoma dvignila roko v kateri je držala nageljne in dihnila;
— Tam je, pri zidu. —
— Pogum, dragica. Samo za minuto postaneva ne več.— Skoraj vlekel jo je do groba. Mrtvi venci so bodli iz zmrz-lega snega in zviti trakovi so prosevali skoz tanek led.
Spustila je nageljne iz roke, da so nerodno padli v sneg. Sklonil se je, jih pobral in previdno položil na vrh gomile.
— Blaž, jaz nisem hotela, da se je ... —
Planila je v jok in ko jo je naglo privil k sebi, se mu je zdelo, da ji mora pustiti, da joče. Bal se je, da «e bo zrušila, zakaj čutil je, da mu čisto visi na rokah, da je kakor drevo, ki mu je mogočen udarec že prebil glavno korenino in ga zdaj za trenutek opira samo še zrak.
— Kostja, oh, Kostja! —
Natašin krik je bil strto plahutanje, odrivanje neznanske bolečine in Blaž je čutil, da mu drsi iz rok. V hipu jo je držal v naročju in ko je videl, da mu je z glavo omahnila čez ramo, se je naglo zasukal in se pričel umikati proti stopnicam.
Takoj se je zavedla, vendar mu je še brez moči ležala v rokah. V obraz je bila modrikasta in nosnice so ji utripale kakor preganjani živali.
Na kaplanijskih vratih je stal tovariš župnik. Kakor si ga Bregar ni želel, v tem hipu je bil vesel človeka.
— Je morda tovarišici slabo? — je rekel župnik mirno. — Kozarček žganja bi ji dobro naredil. Nesite jo k meni.
Zdaj mu je Nataša ušla iz rok. Bilo jo je sram. Postavila se je na noge in se z obema rokama držala Bregarjeve roke. Hotela se je upreti, hotela je reči, da noče v to hišo, toda Blaž je bil že med vrati in preveč je bila brez moči, da bi mogla reči le eno besedo.
V majhni, temni kuhinji jo je Blaž previdno spustil na
Vse trajno kodiranje
SAMO ENA GENA
Izberite od najboljilh
COLD WAVES • MACHINELESS • MACHINE
465
NV
1 ▼»«!
vključivii umivanje laa kotiranje in tezanje laa Garantirano
Reg. $10 do $25
NajboljSi licenzlrani operatorji Poaebna raztopina za težke lase
Izberite si iz nase velike jnove zaloge eno, povsod oglaševano trajno kodranje — neoziraje se na ceno. Prepričajte se sami, da za najlepše trajno kodranje ni potreba plačati več.
Zakaj bi si lase kodrali sami, če vam to lahko napravijo strokovnjaki; vključno umivanje glave, kodranje in striženje, za manj denarja!
ANDRE DUVAL
40G Euclid, drugo nadstropje. SU 1-3161. Edini tak salon v Clevelandu
z samo eno ceno.

V blag spomin
DESEtft OBLETNICE SMRTI PREDRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Anton Chandek
ki je preminul 2. avgusta 1950
Enajst let je minilo že, odkar si Ti zapustil nas.
Zakaj je smrt prišla po Te, ko brez Tebe tako dolg je čas? ko pride smnt je , končano vse!
TVOJA ŽALUJOČA DRUŽINA Cleveland, Ohio, 2. avgusta 1961.
Zaman Te iščejo naše oči, a Tebe od nikoder ni!
Vsa hiša naša prazna je,
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI LJUBEGA SOPROGA OČETA, STAREGA OČETA IN BRATA
Frank Novak
ki je za vedno zatisnil svoje oči 2. avgusta 1956
Sladko spavaj v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj.
Upamo, da v svetem raju, se snidemo nekoč s Teboj.
Pet let so že minila, kar si Ti zapustil nas, kako težko nam je brez Tebe, pogrešamo Te ves ta čas.
Žalujoči ostali:
JENNIE, soproga FRANK, sin
Cleveland, Ohio, 2. avgusta 1961.
ZAHVALA
Po smrti naše nepozabne soproge in matere
MARY LEBUSH
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so v tej težki uri z nami sočustvovali in darovali v razne namene.
JOHN LEBUSH, soprog SYLVIA CUCINATTO, hčerka Cleveland, O. 2. avg. 1961.
stol in ji naslonil glavo k zidu. Župnik je mirno stopil k omari, prijel z eno roko steklenico, z drugo dva kozarčka. Nato je najprvo natočil njej. •— Prosim, tovarišica Nataša. Žal mi je kakor je vam, toda mrtvih nihče ne obudi. Spijte, odleglo vam ho. —
Blaž ji je držal kozarček na ustnicah.
Nato je župnik nalil Bregarju-
— Prosim, tovariš. —-
— Bregar moje ime —- je rekel, šele zdaj se mu je predstavil.
(Dalje prihodnje)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.17002 Lakeshore Blvri.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
■’'I’M'
Is
|
|
I?
11
p
jjl
s
f
1
H Draga nevesta!
'2
S
p
k
I
1
2
s
•ž;
m
i
2
£
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in naj lepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
3.
§
|
s
I
i
i
1
I
s
s
S?
|
3
i
i
3
1
1
1
S
S
•e
%
i
i
s?
1
1
3.
$
I
|Ž Na svidenje!
;2
Is
Is
I
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
n
n
i
i
n
5?
st
3
p
i
Z*'*

Naznanilo in Zahvala
Potrti od žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša nadvse draga in nepozabna žena, skrbna in dobra mama
MARY O’BLOCK
ki je umrla 28. junija 1961 v starosti 51 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo preč. gg. duhovnikoma V. Cimpermanu in J. Ozimku za opravljene pogrebne obrede.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše naše drage pokojnice.
Hvala vsem za krasno cvetje, ki so ga položili ob krsto pokojnice in ji s tem izkazali svojo ljubezen.
Prisrčna hvala sosedom iz E. 63 St. in Orton Ct. za vso naklonjenost.
Posebno zahvalo želimo izreči Mr. in Mrs. Rudi Champa in Johnu Jagerich, ki so nam prav posebno stali ob strani.
Hvala vsem, ki so prišli pokojnico kropit in vsem, ki so se udeležili njenega pogreba na Kalvarijo.
Zahvaljujemo se vsem, ki so dali na dan pogreba na razpolago svoje avtomobile.
Hvala Zeletovemu pogrebnemu zavodu za vso naklonjenost in postrežbo.
Žalujoči:
ERNEST O’BLOCK, soprog
JOHN, MARY ANN, VICTOR, JAMES, otroci ter ostalo sorodstvo Cleveland, Ohio. 2. avgusta 1961.