Pripravljavna pot v zemljepisje in zgodovino. (Dalje.) Deržava, oblast, postava in vstava. Brez družbe bi se ljudje javolne izobrazili, težko bi kaj imenitnega znajdli, ko bi se ne združili. Da pa družba ljudi ostane, da ne razpade, ali da jo od zunaj kaj ne podere, in da ljudem koristi, kar more, treba je nji močne oblasti in to iz več uzrokov. a. Kjer je več otrok skupaj, se radi prepirajo, kjer je pa več Ijudi dalj časa skupaj, na zadnje se vendar-le prepirajo. V družini napravljajo red stariši. Ako se pa veliki ljudje med sabo prepirajo, kdo jih bode miril; ljudje se potem poškodujejo na premoženji in življenji, razkrope se in zveza preneha. — Kaj pa, da je kak pošten možak med njimi, ki reče prepirljivcem: Bratje poterpite drug z drugira! A kaj pomaga pomirljiva beseda razdraženim ljudem. Svojeglavci ne slušajo, siliti jih ne more, niti krotiti, ker so raočneji od njega. Kaj tukaj storiti? Možje so skupaj stopili, volili so si v sodnika moža, kateremu so največ zaupali. Dobro, reče izvoljeni, danes mi vse zaupate, jutro neinara kateremu ne bom po volji sodil, togotil se bo nad mano, kaj potem ž njim. Smijal se rai bode, ali me pa še otolkel. nNe boj se tega" pravijo drugi, mi ti bomo pomagali, ako bode treba. — Izvoljeni prevzame sodništvo, rabil je oblast in odsihmal je bilo mirnejši med njimi. b. Otroci so abotni, in večkrat store, kar je njim v škodo, večkrat so pa tako kratke pameti, da ne store, kar je njim k pridu, dasiravno se jim pove iz najboljšega namena, dokler jih ne prisilimo. Pa kdo bi verjel! Tudi odraščeni ljudje so tako brezparaetni in termoglavi, kakor otroci. Naj se jim pove, karkoli že, ne slušajo, ne zapopadejo, ne store kar je prav, marveč dirjajo v svojo nesrečo, in ne čutijo svojega zadolženja poprej, dokler jim ni več pomagati. Taki ljudje morajo imeti varuba, ki jih vodi kakor slepe, ki jih kroti, kakor otroke. časih jih je treba siliti, da se spametovajo. Tedaj stopijo modrejši skupaj, izvolijo si ljudskega očeta oprav tako, kakor sodnika, tedaj mu obljubijo, da ga hočejo ubogati vse, kar koli jim bode svetoval v njih prid, da bodo tiste, ki ga ne bodo hoteli slušati v pokorščino prisilili, ako bode on tega zahteval. Odsihmal se imenujejo nauki tega modrega moža povelje, postava. Časih ljudje tako vravnajo, da ne daje postav deželni oče satn, ampak v zborih jih sestavijo, in deželni oče dobi nalog, da izveršuje te postave, ako ni drugače tudi s silo in ostrostjo. c Ne more biti drugače, časih se komu z družbe, ali vsi družbi naredi velika škoda, zadene jih velika nesreča, jeden sam ne more pomagati, ker je preslab. — Eecimo, da velika reka prestopi bregove, ter pokonča njive in travnike, ali more jeden sam napraviti velik nasip? Ako jednega napade 6—12 močnih razbojnikov, kako se jim more ubraniti? Ako napade cela truma, kakih tisoč sovražnikov malo vas, kako se tačas godi vasi. Sicer so si vse družine dale besedo, pomagati si v sili. Pa, ko bi tudi vsi skupaj na pr. pri kakem požaru prišli, mora vendar biti jeden, ki druge vodi, v red deva in vsakemu pove, kaj mu je storiti, ta se imenuje varuh ali vodja. Ako tedaj preti nesreča ali nasilstvo, naznani se to njemu in ta jo skuša odverniti, ali če se je zgodilo, skerbi za to, da se vprihodnje več ne zgodi. Odsihraal so vsi kakor jeden sam mož, narejajo ožjo deržavno družbo. Kolikorkrat je nevarnost tukaj, se brani vsak sam za se in sosedje pomagajo drug drugemu, a varuh ukaže, kako se mora pomagati, vsi ga ubogajo, in prisilijo k pokorščini tega, ki sam noče ubogati. Od ljudstva, ki si zvoli iz svoje srede najbolj poštenega in najbolj pogumnega moža, da jih varuje tatov, morilcev in zunajnih sovražnikov, pravimo, da si je osnovalo deržavo. Kdor opravlja službo sodnika, varuha v soseski ali pri vsem ljudstvu, ta je njim poglavar, oblastnik, gospodar. Sv. pismo (1. M. 10. 8.) pripoveduje, da je bil Nimrod, potomec Hamov, pervi, ki je začel biti na zemlji močen gospod. Bil je pa tudi spreten in sloveč lovec, morda da se je odlikoval s pokončanjem zveri, in si je tudi vsluge pridobil za Ijudstva v deželi Sinear, kjer je bil pozneje Babilon tako, da so se ljudje tistega kraja radi okoli njega zbirali in mu bili pokorni. S tem je berž ko ne položil temelj kraljevi oblasti. Drugi zgled, kako postane iz navadnega človeka, gospodar, nam pripoveduje Herodot, gerški zgodovinar. Medijansko Ijudstvo v Aziji je živelo dolgo časa brez vlade; vsak se je ravnal po svoje, bil je velik nered v deželi, ni je bilo, ne varnosti ne praviče v deželi. Med njimi je pa živel pravičen mož Dejocej, oo se je večkrat potegnil za reveže, poravnal prepire in pravično razsojeval. Pri tem je pa zamudil svoje opravke in je imel veliko truda in skerbi. Zato ni hotel dalj časa sodnik biti in povedal to njim, ki so pravice iskali pri njem. Prijatelji miru in prava so potem volili (700 pr. Kr.) Dejoceja kralja Medov in njegovi potomci so dolgo stolovali v sijajnem gradu.