GLAS NARODA
ListislovensKihiflelavcevv Ameriki.
Nljvečji slovenski dnernik	I v Združenih državah
i Velja za vse leto . . . $6.00	i
| Za pol leta.....$3.00	§
Za New York celo leto - $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00	Jj
*	_ —Jul
r"1-——	11 4
The largest Slovenian Daily in I	the United States.
a Issued every day except Sundays
Sand legal Holidays. 75,000 Readers. SL	J
TELEFON: C0RTLAJTDT 2876. Entered as Second Olaii Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y. Under the Act of Congreas df March 3, 187».	« TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 226. — ŽTEV. 226._" _NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 27. 1922. — SREDA, 27. SEPTEMBRA 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX '
*•"..........................""""' "'......'-"'	....................1	1	"	'	~	■■ ■'■	1	'■	" 1 ' -.a,, I	I,	———	-I-
KEMAL PASA N0CE_NIC POPUSTITI
Pripravljen je pogajati se, a noče ustaviti armade. — Zahteva sovdelezbo Rusije. — Turška kavalerija je zasedla Kum Kalesi, ključ do Dardanel. — V slučaju, da bi Kemalisti zasedli Carigrad, bi Grki požgali vso svojo lastnino.
1'rihm-iiik K« n.al pa>e j objavil, da pri volj u.je Turčija v mirovna pn^ajunja poj po^ojt-ni. da ne bo treba turškim na<'ij<>naiisU»m ustaviti svojih vojaških operacij tli da se |w>vahi na konferenco tudi Rusijo.
Tur.šk.! kavakrija je zasedla I Kum Kal ii. ob vhodu v Darda- j in rudi Ki en R- ui oh ožinah. ! .i—' milj .kI an^-ških ^»zicij | j»r ( '.Jimkii. An^h'ika :sila atoji ♦ iTM rl Turk i in 1'anakoin	■
Rudija posvarila kile. «ia j«* | n.- snu jo isc|MJ*titi iz podajanj j 1<- bližtijoiziočnih vprašanj.
Carigrad, Turvija. 2*;. sept. —| < Mirovor turško naeijona!i*tien«'j viatlt* na zavezniško mirovno ]>o-
'aniro j»> hi! zavrien t^r nbttfga • -pr-j«'iu	kaTf-rt* je dolo-i
«-ilu jia r i.-tku k«»nf»'rfii<-a. sojrlas-
*	J ■ > s	l»ej*>m, priixh'nikom -lii.»tatt K«*inal	ki j»„* <io-
1*1 >»mkaj i t. S?mirne.
Nacijimalisti pa ust rajajo pri *\»jji pravici, Ua smejo nadaljevat, s svojimi vojaškimi oj*ra-i" i jami tekotu napredovanja kon-f< rfiiee rer zahtevajo nadalje, da •
dovoli pristojt ua konfVren«*o v -iii zaveznikom anjror*ke vla-<!«•. vkljueno Rusijo, Perzijo in l$ol«ar*ko.
Konfi-renea jrlede premirja *e ho vršila v Mudauiji kro«r 2. ok-
To bilo sklenjeno na seji /a ve/ruskih visokih komisarjev, ki «.«- j»> vršila tukaj včeraj po-poldne. Po^ia^liniral Bristol, ame-i ^ki komisar, ko ni vdeležil te v *>ej»'. \**ndar pa do rime vaj o sploš-nti. da bodo imele Združene države svojega opaž o vale a na mirovni konferenci.
IstiM-iistto z *at»<Hlenjem Eren Krni a >o turški naeijnnalUti tudi |*o lastil i Kimu Kalesija, ob ustju Dardanel. Okupacijska .sila (ibst«ija iz kaValerij«*.
Zitsedenje teh dveh krajev pri'dfetavija kršenj*' nevtralnega ■ zemlja oh I>ardanelah. Oba kraja ležita oh (»zini in Meer Eren lt«-ui m-d Kum Kalesijem in i'a-nakom. ki j»* v rokah angleških
Kemalisti imajo eel kavalerij-ski zbor pri Adramiti. petdeset milj ju/no-rztoeno od Cunaka. j
Kemalisti *o neof ieijelno na-profili zaveznike, naj jim dovo- i lijo transportirati eete z azijske i ua evropsko stran s pomočjo pon-t«»nskih mostov. Oe bodo zavez-j niki to dovolili, bo prekračenje
•	žiti na ta način kaj lahko izvr- i šeno, kajti najkrajša razdaluja med obema bregovoma znaša manj kot eno miljo, namreč ' osemsto jardov na najožji točki.
I lam id hej. prejšnji treneralni i governer filieije. je bil imenovan generalnim komisarjem naeijo-nalističm* vlade pri kalifatu v <»ari«rradu. To pomenja baje, da bo kmalu reslgniral eeli štam-bulski kabinet in da bo prišel s tem tudi konee dvojne vlade.
Grški prebivalci Carigrada so strašno vznemirjeni vpričo možnega zasedenja glavnega mesta po turških naeijonalistih. Številni se boje ponovitve masakrov kot so se završili v Bmirni.
— (V bodo zavzeli kemalisti Carigrad ter nas in*padli, •— je rekel neki odličen Ork, ekseku-tivni uradnik neke aineriike korporacije, — bomo požgali svoje hiš« predno bomo zbežali ter ne bomo pustili niti za cent vrednosti lastnine.
-— Turi k a invazija, brez zadr-žujočega upliva zavezniikih sil, bo imela veliko bolj strašne posledice kot pa je bil naval na Smirno. Krščanske manjšine, katere so zavezniki na tako podel način pustili na cedilu, bodo zopet refiile evropsko krščanstvo s
svojim življenjem, prav kot leta
'|'ii u \e."- zavojevalna vojna. temveč v r-Ka vojna. Kvroj^i I«r« ti mo^lemski preporod. Turška armada h « šla v svojem deli-jiju zmage preko trupelj tisočerih žrtvovanih kristjanov v na-poru, d;; nanovo zavoju je turške j roviriee v Evropi, izgubljene te-kom balkanskih vojn.
Ang«irska vhula je prote*»tira-la ]»r<ui navzočnost i grike bojne ladje "Aven.IT" v Danlanelah. ker krši to baje nevtralnost ožin.
POSPESENJE TRGOVINE MED ITALIJO IN RUSIJO.
Rim, [talija. 26. septembra. — Pretekli teden se je vršil v Trstu italjarisko-orijentaLski kongres, na katerem je bilo ustvarjeno za-<topstvo za po.spešenje italjanskih trgovskih odno.šajev z Rusijo. — Kongresa so se vdeležili industrija lni in politični voditelji, ki so »prejeli resoluciji*, v katerih se '»hleva obnovljenje trgovskih ndno.šajev z Rusijo ter stvorje-aje konsorcija, ki naj bi delal v »oglarju r. že sedaj obstoječim trgovskimi organizacijami.
Kongres je naprosil vlado, naj intervenira v interesu italjanske kolonije v južni Rusiji ter zahteva otlškodnino za izgube, katere -t trpeli Italjani v Rusiji vsled konfiskacij boljševikov.
Naša trgovinska komisija bo imela svoj glavni stan v Trstu. Vsled posredovanja finačnega ministrstva je komisija že dobila lovoljenje /.a uvoz dragocenih ka menitv, kovin in kožuhovine iz Rusije, a uvaževalci morajo do-kazati. da s<» protlali v Rusiji v zameno blago, izdelano v Italiji.
Kongres je pozval vlado, naj ugodi prošnji Reke glede carinike paritete in ustaljenja denarne vrednosti. Sprejel je tudi re-solueijo. ki zahteva pospešenje trgovine s Poljsko. Avstrijo in Madžarsko, vsled česar naj bi postal Trst iztočišče proizvodov teh dežel. Kongres je tudi zahteval refdfe-miraje. 'italjanske ikon-ztdarne službe v Orijentu.
"ODLIČEN ' OBISKOVALEC!
New York, 25. septembra. — -Mendel Keilis, znani ruski Žid, katerega sn leta 3911 procesirale carske ruske oblasti radi domne-vanega ritualnega umora, je dospel semkaj ter bil sprejet z velikimi častmi od svojih rojakov
KOLEDAR
za leto 1923
je izšel-
Koledar je bolj obširen,kot je bil pretekla leta; vsebuje 192 STRANI opremljen je s finimi trdimi platnicami, ter presega glede zanimivih romanov, pripovesti, poučnih Člankov in slik vse dosedanje.
Cena je s poštnino samo
40 centov za Jugoslavija je ista cena.
SLOVENIC PUBL. CO.
82 Cortlandt Street j/iH Haw York_
NEMČIJI PRETI
JAKO HUDA ZIMA
Nemčiji prete izgredi in neredi, katerih ne bo mogla
omiliti nobena reparacij-ska komisija.
Berlin, Nemčija. 26. sept. — Nemčiji prete tekom naslednje zime izgredi in resni neredi radi splošne lakote, katere ne bodo mogle omiliti reparacijske koncesije in tudi ne finančni napori vlade. — soglasno z mnenjem nemških državnikov in podjetnikov. Radi pomanjkanja kredita o številni tvorničarji že zmarij -ali obseg svojega proizvoda ter vsled t'ga tudi skrčili število svoj;h nslužhencev. Doiuaee cene so m' pričele bližati višini svetovnega trga In to je nekoliko izbolj šalo položaj. Ker pa ima dežfla nezadostno zalogo surovin, ni najti vsled tega nikake primerne lestvice za cene. Številne stvari si/ že tako drage, da so postale naravnost nedosegljive za navaden narod, ki konsumira le polovico normalne produkcije.
Uradniki, ki dobro poznajo položaj. izjavljajo, da inore le najbolj strogo izveden je raeijskega iistema glede živil, premoga in Irugih potrebščin, kot je bil uve ! javi jen v vojnem času. prepre- • 'iti živilske izgrede ter iz tega izvirajoče politične preobrate.
T)r. Andreas Hermes, finančni minister, ki zavzema poleg kan-celarja Wirtha najbolj odlično mesto v nemškem javnem življe- i nju. je izjavil i>oročevalcu new-, vorškega 4*HeraldaTT, da je dobila nemška vlada sicer nekaj j xldiha vsled sistema kratkih od-1 logov v plačevanju vojne od- ' ikodnine, da pa je vlada sedaj prisiljena posvetiti vso svojo ener žnjo in vse svoje napore veliko )olj nujnim trenotnirn potrebam.
— Ljudje ne spoznavajo. -— je f rekel dr. Ilermes, — strašne pomembnosti. tako v socijalnem kot | političnem oziru. tega vedno naraščajočega višanja življenskih stroškov. Cene v Nemčiji .so poskočile za 290 odstotkov v zad-' njem mesecu. Povišanje življenskih stroškov tekom zadnjega tedna je postalo naravnost vznemirljivo. Te razmere preprečujejo temu primerno povišanje plač. ■ie da bi pri te m vzeli vpoštev vedno naraščajočo bedo takozvanili *rednjih razredov.
Industrija ne more dobiti žalostnih kreditov in raditega tudi ne surovin iz inozmestva. Če ne bo mogoče najti izhoda iz te za-»ate. se bojim, da bo nemška produkcija uničena. Vem, da bo porabil tozadevni napor vso našo »neržijo. Mi poznamo svoje obveznosti ter ne bomo skušali izogniti se jim. Prepričan pa sem, la se ne moremo rešiti z lastnim naporom, brez pomoči od zunaj.
Vodilni industrijalci govore na dično pesimistični način. Hans Kraemer, vodilni publicist ter podpredsednik ekonomskega par-amenta, je rekel:
— Naša industrija je že skrčila svoje proizvajanje ter odpustila delavce, .ker ji manjka primernega kredita. Predilnice in tvorniee za izdelovanje strojev o-hratujejo še vedno s polno paro, ker imajo še vedno dosti surovin in naročil. Papirnice in usnjarne i pa ne obratujejo več kot ponavadi, ker ne morejo nuditi banke zadostnega denarja, ki je potreben za uvoz surovin ter povišanje delavskih plač. Podvojitev plač tekom preteklega meseca bo prisilila številne tvorniee, celo take. ki majo dosti naroČil, da skrčijo svojo produkcijo in sicer raditega, ker je tedenska plačilna lista večja kot pa cela kapita lizacija.
USTRAJKO DELO JI JE POMAGALO.
Sfika nam kaže petindvajsetlet no Miss Goldhurst, ki je prišla pred desetimi letH v jZdruže ne države. Ob svojem prihodu ni znala niti besedice angleški. Z neumornim učenjem in delom se je pa toliko povspela, da je sedaj ena prvih finančnih svetovalk na Wall Streetu v New Yorku.
SENATOR WATSON JE I NENADOMA UMRL
Senator Watson i2 Georgije < je podlegel v zveznem glavnem mestu akutnemu no-padu naduhe.
Washington, I). C.. 26. sept. — Senator Združenih držav. Tho- 1 mas E. Watson iz Georgije, je . umrl nenadno v tukajšnjem , svojem domu zgodaj danes zju- | traj, v starosti šest in šestdeseti tih let. Smrt je bila posledica 1 akutnega napada naduhe. Slič- ' 1 ne napade je imel že večkrat v : zadnjih par letih.
y	.	.	v''
Čeprav je slabo zdravje vee- i j krat j?.risililo senatorja Watsona j ^ ne vdeležiti se sej senata, je bil j ; vendar na svojem mestu pretekli ;, petek, ko se je senat odgodil in j , njgovi prijatelji so bili mnenja,; ( da se je njegovo zdrastveno stanje izboljšalo. Napad je prišel nenadoma včeraj zvečer po ve- J, eerji in smrt je nastopila ob j treh zjutraj.
Člani senatorjeve družine in številni ožji prijatelji pokojnega so bili ob njegovi postelji, ko je prišel konec.
Tekom prvega leta in pol izza njegove izvolitve v senat, leta 1920 ni kazal senator Watson, 1 da je izgubil moč in Kilo, ki je značila njegovo doliro karijero kot politik in izdajatelj. V svojem zadnjem govoru v senatu, katerega je imel pred trinajstimi dnevi, je senator Watson stro go kritiziral administracijo radi njenega nastopa v zvezi s stavko železničarjev. Njegovi prejšnji napadi na administracijo ter prav posebno obdolžitev, da so v ameriških ekspedicijskih silah obešali ljudi brez procesiranja, so napravili iz njega odlično o-sebnost t senatu tekom njegove kratke službe.
I Rodil se je v Thomson, Ga., leta 1856, se posvetil pravu ter bil odvetnik par let predno je sto-j pil v politiko.
Leta 1891 je bil izvoljen v kongres na tiketu populistov ter bil | nato dvakrat poražen pri voli-! tvah na istem tiketu.
Truplo zamrlega senatorja bodo prevedli v njegov domači kraj Thomson, Ga. z nekim popoldanskim vlakom, na katerem si je že sam. reserviral prostor, ker je hotel preživeti svoje kongresne počitnice v domačem kraju.
MESECA NOVEMBRA i BO "OHCET" V DOORNU
Oče sedanje kajzerjeve neveste je bil odločen na-i sprotnik družine Hohen-zollerncev.
Doorn, Holandska. 25. sept. — Dvorni maršalski urad prejšnje- ■ ga nemškega kajzerja je objavil ! zaroko prejšnjega kajzerja s prineesinjo Hermino von Schone-naich-Carolath ter navedel pri tem starost, vse naslove in število otrok, katere ima nevesta.
Objava pravi, da ima nevesta ^ ; pet otrok, tri sinove in dve hčer-; ' ki. Najmlajši otrok je star štiri , i leta. Nadalje se glasi, da je ob-' iskala princesinja Doorn julija ; meseca in da se bo vršila poroka j j novembra meseca. — Vse govori-| ce glede protestov kajzerjevlh o-trok so gola izmišljotina. — se , ] glasi v obveirtilu maršalskega u-j rada.
Prejšaaji kajzer se bo moral ; najbrž ukloniti določbam holand- i ske jxjstave, ki zahteva civilno! poroko. Ta cerimonija se vrši po-, i navadi en dan j>red cerkA*eno i poroko.
Prejšnji kronprinc, ki je pre-1 j živel tri tedne pri svojem očetu I v Doornu. se je vrnil v svoje f stalno 'bivališče, na otoku Wie- J ringen.
Berlin, Nemčija, 26. sept. — j Monarhistično Časopisje je zatrlo dejstvo, da je oče bodoče žene prejšnjega kajzerja celo svoje življenje nasprotoval Hohenzol-lerncem. Princesinja Hermina je hčerka kneza Henrika XII. iz Reussa, ki je užival številne fevdalne predpravice ter živel na svojem gradu v Greize-ju, da ni nikdar dovolil razobešenje zastav v svoji deželi ob priliki kajzerje-vega rojstnega dneva.
D ANNUKZIO ŠE VEDNO STRAŠI.
i Rimr Italija, 26. — V Milanu se vrši "plebiscit" ljubezni in spoštovanja do znanega ita-
-	ljanskega krtača D 'Aimunjzija, j kojega ugled raste baje t "iTiakim
-	dnem. Sestavljajo namreč 'zlato' j ki^jigo, v katero se vpisujejo r vsi, ki se zavzemajo za ideale
-	svinjarskega pesnika in romanopisca.
ALI SE BO VENIZELOS VRNIL NA GRŠKO
Prejšnji ministrski predsednik naj bi prevzel ulogo posebnega odposlanca v zavezniških glavnih mestih. — Prejšnji finančni ministr bo odpotoval v Pariz, da se posvetuje z Venizelosom. — Srbi mobilizirajo.
Atene, Grška, 26. septembra. —Ministrski predsednik Triantaffilakos namerava še nadalje o jar it i svoj kabinet, soglasno s poročili listov ter predlaga v ta namen ustvarjenje narodnega ministrstva, ki naj bi zastopalo vse stranke ter vključevalo tudi Elevterija Venizelosa, ki naj bi sltižil kot posebni odposanee v zavezniških glavnih mestih.
Prejšnji ministrski predsednik Venizelos je izjavil pretekli tv-den v Parizu, da ne bo stopil v nobeno grško vlado v katerikoli lastnosti, razven če bi pognali J Konstantina s prestola.
T okretnjo smatrajo za odgovor kabineta na predlog, naj se spravi na višino generala Me-taxasa. To smatrajo splošno za precej* dobro potezo ter tudi za korak, kojega namen je iUproto-viti združeno Grško v tem trenutku popolnega mednarodnega izoliran j a.
Prejšnja ministrska predsednika Gounarisa in Stratosa ter tudi generala Metaxasa hočejo povabiti, naj postanejo člani ministrstva na temelju koalicijskega načrta kot je bil izdelan.
Aleksander Diomc*de, prejšnji finančni minister, ki je priznan kot aktovni voditelj venizeli-stov, namerava v kratkem odpotovati v Pariz, da se tam posve-; tuje z Venizelosom.
Javno nuie*nje na Grškem je ! ogorčeno radi mobiliziranja srb-f skill sil v blixi-m severae grške meje. Splošno domnevajo, da se hoče Jugoslavi ja p »služiti prilike, katero ji nudi sedanji položaj Grške ter si u:i ta način za-I gotoviti izhod na Egejsko morje.
IRSKA USTA VA ZAVZELA BOLJ DEFINITIVNO OBLIKO.
j Dublin, Iivka. 2G. septembra, i Razprave gk le nove irske usta-jve napredujejo tukaj v parlanien ! tu na zadovoljiv način in deset členov iz skupnega števila osem , in sedmedseti'i je bilo že odo-'brenih.
Noben va/'nej.^i amendment ni bil sprejet k kateremukoli teh | členov.
i Belfast, Irska, 26. septembra, j Republikanske sile so včeraj na-i vadle neko postojanko narodne i armade p.ri Gh-ndalougli, v okra-
' 111 Wil>lrlftU- (	i^mats* i-l i-i.jvo
V NEMČIJI SE NISO VRŠILE VOLITVE
Obljuba Nemčije, da bo izvolila še ta mesec novega predsednika, je ostala ne izpolnjena.
Berlin, Nemčija. 20. sept. Čeprav je nemška vlada in meseca obljubila, da se bou>> šile meseca septembra p »m*, i?-niške volitve v državni ■/.'• <»:-. storila dosedaj še nobert-r". ' '<a. ki bi kazal, da svojo besedo Friderik F kmalu lahko slavil čerr*r> b t nieo svojega povišanja "1 p . cije priprostega sedlarja na ? sto prvega predsednika nem^k republike in vsa znamenja kažejo. da bo še več mesecev a'.i eelj več let zavzemal to m^sto.
Povralek neodvisnih soci.iali-stov v tabor nemžk<* soeijalno demokratične stranke, ki se j-: završil na kongresu v Norimber ku z velikimi slovesnostmi, je le ojačil pozicijo Eberta in če se bodo vršile volitve tekom nasled njih par mesecev, ho trotovo zopet izvoljen. Večina ".»emškega naroda je presenetljivo letargič-na glede narodne politike in celo najbolj odločni proti-repnbli-kanci so preveč brezbrižni v>j ri-čo mednarodnega položaja, da t»> zahtevali skorajšne volitve.
Veliko špekulacij ji- č'iti g]-:-de učinka, katerega ho imelo združenje obeh socijalističnih strank na vladno politiko. V številnih krogih domnevajo, da bo postala bolj radikala. Tajnikom za zunanje zadeve bo najbrž ime novan Breitscheid. voditelj neodvisnih soeijalistov.
so zadržale napadalce, dokler ni-i ,so prišla ojačenja. Štirje repu-jblikanci so bili ranjeni in trije ujeti.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASE DENEM OZEMLJU
te potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah.
Vieraj so bile naše cene sledeče: Jugoslavija:
RazpoSilja ua zadnje poŠte in IzplaCuje "Kr. poStni čekovni urad lu "Jadranska banka" v LJubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju. Celju. M;« riboru,. Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za bitr« Izplačilo najugodneje.
300 kron ---- $ 1.30	1,000 kron ____ $ 4.00
400 kron ---- $ 1.75	5,000 kron ____ $19.50
500 kron ---- $ 2.15 10,000 kron ____ $38.00
Italija in zasedeno ozemlje:
RazpoSilja na zadnje poŠte in Izplačuje "Jadranska banka" ▼ Trsi Opatiji in Zadro.
50 lir----$ 2.70	500 lir ____ $23 25
100 lir----$ 4.90	1000 lir____$45.00
300 lir .... $13.95
Za peittjatve. Id preaetaje znesek dvajsettisat kron ali pa dvatiso* lir dovoljujem« po mogočnosti ie posebni popust.
Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja se rečkra; in nepričakovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne wn< vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke
Clods Isplažfl v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v Um listu
Denar nam jo poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK 83 Oortlandt Street	New York, H. Y.
U_;____■ - - ■	.... ----
"GLAS NARODA"
________CLOVEN I AN DAILY)_
Owm* and Publish«« by
Storenlo Publishing Compuj (A Corporation)
FRANK IAKIIN, Pr—ldofi>______LOUH »ENEPIK, Trwiurmr
Pt«c« of Bualn«M of tho Corporation and Addreaaaa of Abova Offloarat f CortUnt 1r—i. Borough of Manhattan, Now*York City, N. V.
OI.A« N A RtO O A
_____(Volca of tho Paopla)_
_leauod Cvary Day Excopt Sunday* and Holiday«.
Za Now York ca celo lato ■ -	97 M
ir» >"*do .................te.oo mm pol lata	WSO
r- -ta ...................... »3.00 Za Inozemstvo xa ce!o Iota	f7JOO
Tm let« ......................>1.60,_«a pot lata ................>330
Subscription Ysarly *6.00
Advertisements on Agreement.
■ai«a Naroda" Izhaja vaakl dan Izvzemil nedelj In praznikov.
D<-iptot	podpia* In ooobnoetl so no prlobCuJeJo. Oenar naj aa bkcorol) po-
UlJaU p< Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da a« sem tod! prejšnjo blvaJJSCe nuntnl, da hI trejo najdemo naslovnika.
O L A 8 NARODA m CartlanM Strast. Borough of Manhattan, Na«r Varit, N. V.
__ Tslsphons: jCortlandt 2S7t__
C t"r adeT[ i^tRF^j Co wc. ^ »
ti: ------------ .,- — ,. — . i ...i,....................... —
NAZADNJAŠKI KONGRES
D-: v M o /d ru ženili držav je sprejelo z občutkom olajšanja rt'	-ia je >t*l kongres na počitnice. Ta kongres je namreč pred-
li _-<>«'•♦* šv v večji meri kot njejrov predhodnik, neprestano prt tnjo delavskih slojev.
1 < nodajalci v Washingtonu so izvršili preklicano malo de-? no v p« ..št »'V čas, katerega so preživeli v dvoranah kapi-i' ia. ž. /j« 1110 vojnih časov ni še noben kongres tako dolg zboroval i a, katerega je poslal sedaj predsednik domov. Malo je ;	n d'^egel in delavstvo mu mora biti dejanski hvalež-
tako sterilen in ne produktiven.Vse, kar je proizvedel :». -»:< nčnih sejah, je bilo delavstvu sovražno ter prilago-i< uo j- :•«•<•,•!m in zahtevam velekapitalistov.
• krat imenovani proizvod narodne zakonodaje je nova •,iva. I*.'inkovanje te postave bo občutilo delavstvo na r:;: n. V svoji kratkovidnosti so organizirani strokov-alitevali > kapitalist vred "varstvo" ameriških industrij. V< ■ . . ' -toni je zagotovil novi tarif* neštete miljone, a delav-/ ai h "zavarovanih" industrijah bodo morali dvakrat ..t pnplaeati borne drobtine, katere ko jim vrgli v zobe. '/■ . k "litres pa ima na svoji vesti še nadalje pregreške. De-,«• j.i klonil takozvano Eseh-Cummiiis postavo, s katero ko i<-'v;r ]i železniški delavski svet, kojega delovanje so občutili že-1 • ■ /1 k > k i delavci na svojem lastnem telesu. Ista postava pa je da-
•	i-vtiSkim magnatoni pravico, da še bolj temeljito izkoristijo
d> lo	1
Trkom življenske dobe zadnjega kongresa je vladala v deželi ",ja nezaposlenost kar jiii je kedaj videla ta dežela. Kot je j-ri/nala vlada sam, je bilo brez dela in zaslužka pet miljonov de-1 a\;■ ev. Kaj pa je storila vlada, kaj so storili zkonodajalei, da odpravijo hedo, da ustvarijo nove prilike za delo? Niti s prstom niso gamii,	e
P. . ustvarili so par novih mest za zvezne sodnike, kjer je na-.-!o ..ivttja par zaslužnih korporacijtskih odvetnikov. Velika neza-I 1 to i pa je služila tudi kot pretveza, da se ustvari in Obnovi tudi na.jholj reakcijornarno priseljeniško postavo, kar jih je kedaj videla ta dežela.
- ;■'< nezaposlenost je predstavljala tudi pretvezo za spre-; -ke bonus predloge, s katero sta si skušali obe meščanski sti-ari!;i zagotoviti zvestobo prejšnjih vojakov. Ker pa je smatral i ' ■ ta / lat. k nepotrebnim, je bonus predloga pogorela v Be-
! p »Ijedrlstvu je prišla zakonodaja na jx>moč_ Te pomoči i	/-ni !♦» posestniki velikih, dobro fundiranih posestev in i
•i * "i špekulanti t živili in farmskimi proizvodi. ^	: j me i kapitalom n delom j- opazoval zadnji kongres
" • r k.iit Manjkalo pa mu ni dobre volje, da posre- j p t •-is k. . Vladaj«-«'i razred je zahteval najprvo
*	*• v . it naj- '.i va/nk zahtev, sprejem car;n>ke postave. ^ ; ;<.rui»ro«i>k'- |«-«ij» re ter naualjnf odredbe, namenjene
' Kotu vladajo-eg a razreda. To bile <*dredbe. katerih, r	n.i *e uveljaviti brez vodelovanja »akonodaje. Celi sod-'
j»: t\ n. aparat je bil na mre." podjetnikom na razpolago j ■ k - t me! n »b en eg a ugovora proti izvajanju zakonodaj-f 1 ' o.l ■■sTiani	in uprave, dokler se je obračalo to nasi- i
lje| i;', ' - no le proti delavskemu razredu.
* b bdo pričakovati fni.bodočega zasedanja kongresa, i in manj delavstvu sovražnega. Edina sila na svetu, j k. m - u^traMJi podjetniki in izkoriščevalci,4)i bila močna po-• iustrijalna organizacija delavcev, ki bi izvedla svoj r i pravila konec sedanjemu delavstvu sovražnemu posto-
a
Zeleni "premog" tekmuje s črnim.
--- i
Poroča Edwin A. Menninger.
^ ; dan je napočil za ameri-keg: nrrmojjarskega barona, ko se ;e amerižki farmer tekom pretekle 7 me vrnil k svoji zalogi ko--uz ter sklenil poslužiti se s\oje irevredne koruze da obdrži svojo druž no r;a «rorkem. Ko ga je o-bup j vedel enkrat tako daleč, je pr 1 far<ner na veliko misel. £aka ? r?j v bodoče rajše ne pride! ju.je premoga mesto da ga kupuje? K*r je bil črni premog predrag. rjavi preslab in premehak in beli premog predaleč od njegovega bivališča, se je spocela v glavi farmerja vizija o miljah in miljah rastočega zelenega premoga	4
Uporaba koruze za kurivo je prav tako stara kot Amerika, a ideja. Ici se je porodila v glavi ameriškega farmerja, — da namreč seje koruzo v namenu, da kuri z njo mesto da jo proda
kot živilo, — je otvorila novo e-konomsko polje za poljedelea
Stavka ali ne stavka, farmeT je že stopil v vrsto onih. ki so proti visokim cenam premoga. Pet in dvajset bušljev koruze je zgorelo tekom pretekle zime v tisočih in tisočih pečeh, razpršenih po celem zapadu. Neprestano padanje tržne cene koruze, vedno manjša-povpraševanje po koruzi kot živilu in neprestano naraščanje cen-premoga, — vse to je spravilo far-merje po celi deželi v velike stiske Ker niso mogli spraviti v denar tri tisoč milijonov bušljev koruze, fermerji tudi niso imeli denarja, da si kupijo hrano, kurivo in druge življenske potrebščine. Kaj storiti? Poljedelski tajnik je prišel farmerjem na pomoč . ter jim svetoval, naj požgo polovico svoje koruze v štedilnikih in pečeh v sobah mesto da kupujejo
' ——--—
dragi in malovredni premog. Ta predlog poljedelskega tajnika bo nekatere avtoritete na tem polju strogo kritizirale. J. C. Mohler, tajnik poljedelskega departments v Kansasu je označil ta predlog "nesrečnim", ker baje predstavlja slabo politično ekonomijo. Na-gliea, s katero pa so se farmerji oprijeli tega predloga ter dejstvo, da bodo v bodočih letih, proizvedli toliko koruze, da bo zadostovala za živilske potrebe dežele teT obenem za kurivo farmer je v, pa obljubljata razvoj takozvanega zelenega premoga kot standard pridelka temelječega na zdravi ekonomski podlagi.
Premog kot tak je le stisnjena rastlinska snov. Vrjetno je, da bo zaloga premoga nekega >dne izčrpana in da bo treba najti nadomestilo za premog, katero bo mogoče proizvesti na vsakem dvorišču. Stem, da je pričel farmer po-žigati svojo koruzo, ni storil nič drugega kot da je posegel naprej v bodočnost ter se že v sedanjem času lotil naloge, da bodo polja proizvajala nadomestilo na premog.
Znanstveni poskusi, katere so vprizdrili, kažejo, Ida je ogenj, proizveden s koruzo v storžih za dve tretini tako vroč kot ogenj, napravljen iz iste teže mehkega premoga. Ogenj iz koruze ne dela nikakega dima ter proizvaja pepel, ki je velike vrednosti kot gnojilo. S tem pepelom se lahko potrese polja, da bodo v prihodnjem letu proizvedla še več zelenega premoga.
Posušena koruza se hitro una-me ter poka tekom gorenja prav tak prijetno kot smrečje. Pionirji na zapadnih planjavah so dobro poznali to uporabo koruze, kajti pred prihodom železnic je bila koruza glavno kurivo v pod-kopih. in blatnih hišah v dolinah Missouri-ja in Missisisippija. V Argentini so žgali koruzo tekom cele vojne v obsegu stotih ton na dan v občinskih električnih napravah v Buenos Airesu in tudi v j številnih drugih mestih. Šele te-i
kom preteklega leta pa so pričele tvornice, električne in plinske naprave po celem srednjem
zapadu Združenih držav rabiti koruzo kot kurivo. Našteli bi lahko celo vrsto takih naprav, ki so pričele posluževati se koruze kot kuriva.
Seveda ni še dokazano, da je koruza najboljši pridelek v kurilne svrhe. V nekaterih krajih so se že dolgo časa posluževali plenične slame kot kuriva in številni farmerji mlatijo svojo pšenico s strojem. katerega žene pšenična slama. Pšenična slama pa ima več nedostatkov, kojih glavni je pesku podobni sediment, katerega pušča v pečeh.
Za enkrat je koruza idealen zeleni premog. Vrjetno pa je, da bo znanost vršila saprej svoje poskuse ter našla, da je krompir ali kak drugi proizvod farm idealno kurivo za porabo na farmah. Če pa se bo farmer oprijel predlogov, katere bodo stavili znanstveniki, je vrjetno, da se bodo konečno res uresničile njegove sanje o bankerotiranju premogaskih baronov.
Znanstveniki pa so nudili še na-daljno rešitev. Vzemimo, da je farmer pridelal toliko koruze kot jo potrebuje za svojo živino in za trg ter dosti zelenega premoga za svojo kurjavo po zimi in da mu je še ^vedno preostalo dosti koruze. Iznajdljivi ženij nekega kemika v neki dobro znani tvor-nici za proizvajanje živil je našel za farmerja pot, kako napraviti sladkor iz tega preostalega pridelka. Metode za izdelovanje škroba iz koruze so dobro znane, a šele veliko pomanjkanje sladkorja pred par leti je izsililo razkritje sredstev, kako pridobivati iz koruze namizni sladkor. To razkritje nudi farmerju nadalj-ni izhod iz zagate. Na ta način si nahko sedaj izbere različne poti. kako poslužiti se svoje koruze, a način, katerega se je poslužil j tekom pretekle zime, mu obeta .največ neposrednega zadovoljstva.
Dnevne vesti.
SOLZNI PLIN PREMAGAL OBLEGANEGA.
Reading, Kansas, 25. sept. — Neki Lester Duclo, star štirideset let, se je zabarikadiral v svoji hiši v bližini tukajšnjega kraja ter se dva dni uspešno ustavljal vsem poskusom, da ga are-! tirajo. Konečno pa so se uradni-tki poslužili solznega plina ter premasrali njejrov odpor. Uradniki izjavljajo, da je imel v svoji hiši zadosti munieije in živil, da bi >e lahko branil cele tri tedne. Malo pred aretacijo pa se je ob-strelil.
Duclo je stanoval v hiši Frank Hagena. nekega svojega sorodni-|ka. Ostal je sam v hiši in ko se je Ilajren vrnil domov, ga je Duc-: lo spodil. Hagen je pozval policijo. ki je dva dni oblegala hišo ter se konečno poslužila bombe, polne solznega plina, ki je premagala obleganega-
BOJ PROTI RAZKUŽENJU.
Ko je dospel parnik Baltie v New Yo*k. so našli na enajstih potnikih medkrova uši. Uradniki ! zdravstvenega departmenta so j vsled tega sklenili prevesti vse | potnike v medkrovu na Hoffman | Island. Inozemei so se brez obo-i tavljanja pokorili temu povelju, ; a 157 ameriških državljanov v ; medkrovu je izjavilo, da so Ame-i rikanci in da jih ni treba vsled tega oprostiti uši. Unel se je oster ' boj, v katerem so Amerikanei zmagali. Obdržali so namreč svoje uši.
ITALIJANI PROSLAVLJAJO SVOJEGA KRONPRINCA.
Rim, Italija, 26. sept. — Ko je postal princ Umberto, italjanski prestolonaslednik, star osemnajst let ter postal vsled tega tudi polnoleten, je bil eeli Rim okrašen z zastavami in godbe so igrale celo popoldne in celi večer. Kara-binarji so se postavljali v svojih najboljših uniformah,, predstavljajoč silo in ugl,ed sardinstel kraljeve družine. •	J
Umberto, ki je baje pobižne
narave, ni bil posebno vesel ee-rimonij, katerih je bil deležen ob priliki, ko so ga povišali od šar-že navadnega koprola ali kot pra vijo sedaj v Jugoslaviji <,;kaplar-ja*' do čina poročnika. Na priporočilo vojnega ministra je podpisalo njegovo veličanstvo, ita- ! ljanski kralj, dekret, s katerim je bil njegov sin imenovan poročnikom po "napornem" vež-banju v neki rimski kosami.
PROTESTNA ZBOROVANJA NA DUNAJU.
Dunaj, Avstrija. 25. septembra. Pod vodstvom različnih nemških organizacij so se vršila tukaj velika ljudska zborovanja, na katerih so navzoči protestirali proti mirovnim pogodbam, ki so zaključile svetovno vojno.
!
IZDELOVANJE ŠAMPANJCA.
i
V New Yorku izdelujejo sin- * tetičen šampanjec, ki stane izdelovalce $1.75 za steklenico in ? katerega prodajo potem po štirideset ;do,.arjev steklenico bogatim odjemalcem butlegarjev. — Tako je izjavil prohibicijski ravnatelj Appleby, ki pa j^ izjavil, da nimajo 'prohibicijski agenti | nobenega dokaza, na temelju kojega bi lahko izvršil aretacije.
Ta šampanjec je napravljen iz čistega jabolčnika, kateremu pri- j mešajo čist alkohol ter ogljikov | dioksid, da šumi.
NAZNANILO. Društvo Napredni Slovenci št. 300,
S. N. P. J. v Bradock, Pa. priredi dne 30. septembra 1922 t^ DOMAČO VESELICO
v Litvinski dvorani na 818 Wash-' ington Ave.
. Tem potom uljudno vabimo vsej brate Slovence, Hrvate in sploh j vse Slovane, da se te naše zabave j '^eleže, ker zabava bo taka, ki take še ni bilo v naši okolici. Tudi za dobro pijačo in fini prigrizek bo preskrbljeno.
Začetek ob 7. uri zvečer.
I Vstopnina za možke 35c, dame 15c.
S bratskim pozdravom ((27-28)	John Rednak.;
Peter Zgaga
Kristan je imenovan izselni-škim komisarjem Jugoslavije.
Kot čitam v uradnem glasilu, bo skrbel za to, da jugoslovanskih izseljencev ne bo nihče izrabljal ter gledal, da bo šlo vse v redu in paragrafu.
Potrebne informacije mu bo dajal visoki konzularni uradnik".
* * *
Jugoslovanska vlada naj vendar odkritosrčno pove, da namerava ustanoviti šifkartašnico v Ameriki ter njeno vodstvo poveriti Kristanu.
Tozadevni biznes pe dandanes
precej na "dilei".
* * *
Nihče, tudi Kristan ne bo vlekel več. On je namreč že dosti povlekel in jih je dosti potegnil. Drugega mu res ne kaže, kot da
potegne še rep poti noge.
* *
*
• V Ljubljani je velesejem.
Kako se bo obnesel i
Dobro bi se, če bi bilo kupcev
2a vsaj toliko kot mešetarjev.
* *
*
Ce cvirn ne drži, priveži na | ^pago, če ipaga poči, na ketno I prikleni; če se ketna zdrobi, se aa vrv obesi.
* * *
Ce Lenin drugega ne bo naučil | :judi, jih bo že vsaj to, kako je rr^-ba od mrtvih vstajati.
On je dosedaj že dvanajstkrat od mrtvih vstal.
*	-N *
Ce se Ska za nikdar ne zlaže, se zlaže tedaj, ko moško zapiše: Zastran pomanjkanja prostora, smo morali izpustiti več zanimivih člankov.
*	* *
"Princazinja je izvojevala boj proti deportaeiji" — se glasi poročilo v newyorskem angleškem dnevniku.
S pametjo ga ni. Morda ga je s
kratko kikljo.
* * *
Na ženo in na kotel je treba paziti.
To pravilo je v Downtownu splošno veljavno.
Toda to je vrag, da policija kotel vzame, ženo pa pusti.
Če bi bilo narobe, bi marsikdo
I vseh deset prstov oblizal.
* * *
Senator Cannon. star šestin-; osemdeset let. je dal slovo politiki. — Tako poročajo listi.
K vsej -srer-i >e je politika že
zdavnaj poslovila od njeira.
-» i *
V	južno-ameriškem listu " Jadranu* je !ep opis poslopja ta-
, mošjijega. jugoslovanskega konzulata.
V	poro" i 1 u je dobt-s^Jno re-1 čeno:
"Xa čošku ulice "Victoria" u jednokatnici, nalazi se ovo nad- i ! leštvo. ko je	od mah može da j
| prepozna po le po m našem irrbu. *"
*	a *
| Jaz hrvaščino precej dobro go vorim in pišem, toda izraza 'nad-l > leštvo' dozdaj še nisem slišal.
*	a *
Priznam pa. da je ta izraz, kar se tiče jugoslovanskih konzulatov v tujini, nenadkriljiv ter popolnoma na mestu.
*	a •
Nemška Avstrija je dobila ve- ; lik o posojilo.
To je najbrže zatdnja doza morfija v telo umirajočega.
*	a *
Ta ali oni človek ima veliko dobrih lastnosti.
Ponavadi pa vsakemu manjka} : tna dobra lastnost, namreč ka- i ko pokazati svoje dobre lastnosti.
*	# »
Kulturen je tisti človek, ki vidi v lepi stvari lep zmisel. . * . *
Lažje je samega sebe nalagati kot pa druge.
In lažje je biti odkritosrčen napram drugim kot pa napram samemu sebi.
* a *
Ljudje, ki pasu ne zaupajo, nosijo naramnice.
3ug00ixnmttaka jffiragšl^ KatnL dkimota
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana 1. 190 I
GLAVNI URAD v ELY. MINN. i _
Glavni odborniki. Predsedr.ik- RCDOLP PERDAN, 933 E. 183th St.. Cleveland. O Podpredsednik. LuL'IS BALAXT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih sinrtnin: JOHN MOVERS*. 412 — 12th Ave. East. Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik« Dr. JOS. V. GRAHEIi, 843 E Ohio SUeet. N. £.. Pittsburgh. P».
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK, Room 206 BakeweU Bldg., cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 \V. IS Street, Chicago, 111. FRANK SKRABEC. 4S^2 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor. LEONARD 6LABODNIK. Box 4SD. Ely, Minn. GREGOR J. PORE.VTA, Black Diamond. Wash.
FRANK ZURICH, 62i; St. Clair Ave, Clevc'lund. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIRC, 780 London Itd., N. K., Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3i d Str^«-t. I .a Salle. 11L JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELA RC. 706 Market ftreet. Waukegan. IlL
--Jednotlno uradno glasilu: "CIaa Naroda.'*.	_____
Vse stvari tikajoče se uradnih zu.iev kuk.,r tuai denarne poSUJ&tv« I naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe n:»J se puSilja na predsednika porotnega odbora. Profinje za sprejem novih Članov in bolni&ka
j Bplčevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
j	Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom U
i obilen pristop. Kdi.r "el; postati član te ortianiz:.eije. naj	tajniku
! bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev ce pa obrnit«
j iia gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstano*. t 8 člur.l ail članicami.
Iz Jugoslavije.
i Izplačilo podpor in doklad invalidom.
Kakor poročajo i/. Beograda, je ministrstvo za socialno prlhik"» /.ahtovulo kredit v znesku 70 miljonov dinarjev v svrlio izplačila
♦ lolzne podpore in draginj^ke do-klade invalidom v v$ej državi.
Grozna nesreča na Donavi.
Donavska ladja ' Princesa Jelena'* je trčila v polni vožnji ob slep "farni«''. Vsled močnega >i.mka je dobil šlep drugo smer in je trčil oh brod, ki je pravkar zapustil breg in plul proti sredi reke. Brod .se je razbil in potopil. Na brodu je bilo 20—25 o<seb, največ žensk in otrok, ki .so med obupnim krikom ena '/.a drugo izginjale v valovih. Kapitan ".Jelene" je vse to opazoval s svoje ladje, toda storil ni ničesar za rešitev ponesrečenih, Okrenil je ladjo ter pro-I pustil ponesrečence brez pomoči | njihovi grozni us »di. Potniki na j njegovi Uniji so odločno protesti-i rali proti lakemu početju ter so ' hoteli kapitana lineati. V Beogra-|du je kapitan pristaniški oblasti prijavil zaradi tega nekatere pot-nike zaradi upora na ladji.
Zgradba državno Železnikih delavnic v Ljubljani.
Trgovska in ofcrtna zbornica je •ntt-rvenirala v zadevi soešitA-e »radi.** /-lezniskih d^lavnie v > Ljubljani pri prometu« n minivrr-vTvu in je prejela -»bve^rLIo. da s»-izdelujejo pri zagr» l ski direk -iji zvedeni na»'-rti ;n	. le'
pričelo z eradbo deiavn >.
Snšenje močvirja v Vojvodini.
1 l>a !»i »e m<-grla	t i tudi
močvirna zemlja v Vojvodini, jo . pol jede4>k'» ministrstvo ->kb>n ' • da bo izsušilo m««"vLrja. V to v vrli > je dovoljen večji kredit.
V Beogradu se odpravijo bari.
' Minister notranjih zadev Timo-tijevič je imel konferene»» z upravnikom beograjske me-rne . t»čiae Mitrovičem. Meti drugim je prišlo do sporazuma da s*e v Beoarradu odpravijo vsi bari in kabareti.
Samomor vsled nesrečne ljubezni.
Iz gornjega jezera v Maksimira pri Zagrebu so pot^gn?li moško
truplo. V utopljencu so spoznali -.3 let -tarvga Vilka Novaka, bra-njevea i/. Zagreba Iz pisma, ki ga jc zapustil. j.- ugotovilo, da je ia1. a d' nir Nova k šel v -.turt zaradi nesrečne !juheznt.
Izvršil zločin zaradi ljubosumnosti.
Iz Petrovea v Srbiji poročajo, da se jt' odigrala tamkaj krvava rodbinska drama. Rndiivoj Milova-novič. n^rledeii meščan v Petrovcu, je z uničili zaklal svojo ženo Mi-!ieo ter pot/m sam prijavil p.odi-šču izvršeni zločin. Izjavil je, da je izvršil zločin zaradi ljubosumnosti. Pridržali so ga v zaporu.
Vjel živega orla.
V okolic? Osijeka je nek mladenič vjel živega orla, ki se je bil zapletel v vejevje. Lastnik ga je prodal nekemu lovcu za 1 "»00 K.
j Zakaj Dunaj nazaduje?
t Xa to vprašanje daje nedeljska številka "Neues Wiener Tagblat-ta" odkrit odgovor, ki se takole crlasi: Avstrijski delavec po veliki večini ni za težko delo. Dokler je bil Dunaj politično in grospo-darsko središče velike države, se ni pretrgal v notranjosr dežele priliv slovanskih delavcev, kateri so z ve-j • skromnostjo in s sil-nejš m mišičjem nadom'-š"ali iz-birijivega in lažje delo iše^effa Avstrija. fKi dne. ko je prise-ij- vanje Slovanov na Dunaj prenehalo. ni več krepkih delaveev in težko delo. ki ga mr^-ajo zdaj izvrševati avstrijski delavci sami. smatrajo ti za žrtev, ki jo prir šajo tvorničarjem. In tako tudi perica, prušedša domov, zahteva drug., in drugačno južino in ni zadovoljna z navadno hrano, ki jo sicer uživa družina. Ako «e Dur.ajčan danes loti težjega dela. mora imeti bojrato pogrnjeno mizo. »;ieer se pridruži '"brezpi^-slenim". kar je danes na Dunaju tudi že zaposlenost, ki živi na ti-* toče in tiso*'-e ljudi.
October L
S TEM DNEVOM SE PRIČNE OBBESTOVA-NJE ZA NOVE VLOGE NA
' "Special Interest Account"
Namesto da držite Vaše prihranke doma naložite jih pri nas sigurno in obrestonosno po — 4%. —
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York City
[Glavno zastopstvo 1 Jadranske banke. J

Vladimir Lervtik:
VIŠNJEVA REPATICA.
(Nadaljevanje.)
R - •-
To so bile hude novice in so razburijo jrrofa tern bolj. ker je bil prepričan, da je zakrix-il ne-sret"-., Et»on in nib«'« drut»i. Krenil je k Smueiklasovim, eeš. k Dori se podlež ni vrnil s tako slabo vestjo, ne jrlede na to, da siti njega iii vleklo nazaj med ljudi, od katerih se je bil — raz^n od Do-t** — takorekoč že poslovil za
i
zmerom. Ali na Cesarskem trpru mu sreča ni bila milejša: zvonil je zaman — očitan znak. da Srau-ei klasovi iz kakršnegakoli vzroka j noeoj se žele videti tujca v svoji sredi. Ko je odstopil na sredo nli-ee in radovedno premeril okna z oeiui se mil je zazdelo, da sliši iz '1 hiše histerično Ninkino vpitje; bila je potemtakem doma. in grof ni mogel ve." upati, da bi našel v rodbinjp tako kruto ukanjenega * "dobrotnika in prijatelja" ne- : pri.stranka ušesa za svoje skr.bi. 1
"Pa tudi če ne bi bilo ničesar!" je dejal brezupno, vraeaje se praznih rok. * Nesreča se je zgodila, ; jn lopov bi bil neumen, ako bij« se obtožil sam."	«
in kaj mu je bilo naposled doji klavrne malomestne- drame T Saj j ni bil postavljen za to, da bi varo-j1 val Pohlinovo rodbinstko east; [ minute so bile predragocene zanj, v tem zadnjem, odločilnem tre-notku!
Ali do jutra je bilo še dolgo; vedel je. da ne zatisne oči, ako krene domov. Že so stremile vse i misli njegovih možganov k obra-! > <*unu, ki se je bližal z dnevom j i
vred, in sleherni živec mu je tre- 1
i
petal. Po stari navadi, da se o-kleplje naša pozornost tik pred' < usodnimi trenotki najbolj po- t stranskih in tujih reči. se je tudi t on zaman upiral bolni radoved- ' n<>*ti, ki ga je gnala v Gorenjsko t ulico in pod Smučiklasova okna. 5 Grenko sočutje z Vido. edino nje- i govo nedolžno znanko v tej sme- ■ » šni drobceni Sodomi, pomilova- 1 nje do njene matere in celo do j prismojenega humanista, obenem . ( s strastno, ne čisto jasno željo,' < pridobiti nov tehtea razlog v o ! i pravičbo svoje mržnje do vsejra. j kar je nosilo Smučiklasovo ime — j vse to ga je napotilo, da je zavil j , še enk rat k Pohlinovi hiši.	«
Docpel je kmalu za Drejkom I Rovanom in našel takisto samo' ] zaklenjena vrata. Oklevaje se je , ustavil nato pred kavarno v so- L sedni ulici, kjer sta bila večkrat j s Kriiajem. Bila je polna gostov, j vzlic pozni uri; na cesto je udar- I j jal vznemirjen hrup in zapovrst- ] jo par vzklikov, ki so zvabili gro- j { fa. da je naglo vstopil ter sedel j v kot. Ni se bil zmotil, vsi ti lju- . d je so govorili o nesreči; že pr-' j vih par besedi, ki jih je prestre-1 j gel. mu je pokazalo, da vedno 1 x ekoraj vse. gotovo pa več od nje- j t ga.
Navzočih je bilo dosti znancev. ( vmes nekaj gospodov z razbite , "veselice; njih razgovor se je pri- , hulil takoj ob grofovem vstopu. . Došlec je spoznal po splošnem sti-L .kanju glav, da je moral slediti j prizoru med Doro in Nino pomem- , ben epilog; tainoni ga je pozdra- j , vil z vidno zadrego, in hudobno zmagoslavni pogledi dveh, treh " mladinskih vojvodov ga pač ne bi bili mogli razveseliti, če bi bil mi alil nase. Toda on je bil le nestr- ] pen, ker ni našel takoj pripravnega človeka, da bi ga izprašal. Psr žrtev ga je odpravilo, češ. da ne vedo ničesar ter sami poizvedujejo, kaj in kako. In vendar so j fnSali po \lsej kavarni odlomki »godbe, tako nezaslišane, da ni , verjel svojim lastnim ušesom, do- , kler ni prisedel k njemu profesor Bilban. Pohlinov tovariš, ki je po- i j trdil vso povest in mu jo razložil' ▼ eelosti.	I
Egon je bil menda že dolgo ea- l kal nocojšnje prilike, zakaj dru- i gafe je bilo težko dobiti Vido iz- i pod očetovega nadzorstva. Odve- i del je siroto pei po nenavadnih i ovinkih, in jo zavlekel nazadnje i v stransko ulico, kj*r je imel na- < jeto pritlično sobo zs orgije in < |*ijao»tvi. Izprva mu je sledila,
nič hudega ne sluteč, pozneje pa jo je spravil s svojim čudnim govorjenjem v čedalje večjo osuplost ; našle so se priče., ki so potrdile. da se je v tisto ulico že bra- ' nila iti. Ali Egon je bil pripravljen na vse. Ulica je bila temna, ljudje so le redko hodili tam sfco-zi. Ko je privede] dekle do svoje-fra brloga, jo je popadel in pehnil ! v vežo; kriknila je ter se branila, <ar je bilo takisto dokazano. Za- i i peljivec se ni dal oplašiti; priprl j
je hišna vrata za seboj, da bi jo , • »i i 1 tem bolj nemoteno zavlekel v so-
jbo; po Vidinih lastnih zmedenih izpovedbah si je že tam na hodniku dovolil razne podlosti, s katerimi je hotel streti njen deviški odpor. Toda Vida je bila tako prestrašena in v svoji neizkušenosti tako divja, da je vsa ponorela; i kričala je. klicala na pomoč ter obdevala Egona z otroškimi peščicami, ki so pustile na njegovem j] malopridnem obličju zelo temeljite sledove. Prebivalci hiše so 6e vznemirili; pobalin je izgubil pogum in zbežal sam prvi; nesreča1 je hotela, da sta tekla oba v enoj smer. Takrat, pa, je nadaljeval ! profesor, se je zgodilo nepotrebno ' in bedasto naključje, ki ga ne t manjka v nobeni človeški istoriji. j
Sosed, star zlatožilnik. ptttihar ni krehač, nekakšen penzijonist ki v svoji mladosti gotovo ni bil nič boljši od Smučiklasovega po-balina in ga je vendar sovražil radi nosnega razgrajanja na smrt ter že dolgo prežal nanj, je bil slišal hrup in planil, da bi ju za-! sačil. Ali je imel Vido res za vla-I eugo, ali se je zlobnež vedoma zle-| <ral, kdo ve; udri jo je za njo in : za njim po ulici, kar so mu dale J trhle kosti, vpijoč na vse grlo, naj I ju drže. ker sta doprinašala nesramnost človeške nature, si lehko misli, da je bilo lovcev takoj le-gijon; zastopniki vseh slojev in ^ stanov so si nabrusili pete, da bi maščevali oskrunjeno moralnost našega mesta; manjkalo ni niti delavca, niti gospode, svobodomi-slec je sopihal bok ob boku z o-gorčenim kapucinom. Po kratkem begu sta bila zločinca obkoljena, tepena, zlasana in predana očesu postave, ki je proglasilo nad njima odpravo osebne svobode ter j ju odgnalo sredi odobravanja sto-glave množice na bližnji komisa-rijat.
\ -
(Dalje prihodnjič).
Velesejmi v zgodovini.
Včasih sta se trgovina in obrt j ; slosti bolj osredotočila na posa-1 mezne točke kakor sedaj, te točke ; sn bila izžarišča trgovine, in pro-meta. tam se je vršil neprestan ve'esejem. In bogastvo teh mest ie izvilo marsikateremu opazoval-1 cu vzklike občudovanja in navdu- j šenja; prerok Ecehiel slavi fesi-1 ško mesto Tir s temi besedami: "Postalo si bogato in kr^aino sredi morja. Ker si trgovalo po njem, si obogatilo mnogo dežel. da. z množino svojega blaga in množico svojih trgovcev si obogatilo kralje zemlje."
Ko se pojavijo na valovih Sredozemskega morja Grki in izpodrinejo Feničane, si mogel kupiti v Atenah vse. kar si moral sicer iskati po vsem svetu, Atene so bile podoba vednega velesejma in v "državi Atencev" beremo: —-' Kar je lepega na Siciliji, v Italiji ali na Kipru ali v Egiptu, v Lidiji ali v Pontu ali na Pelope-nezu ali pa kje drugod, vse je •zbrano tu na eni točki."
Vlogo Aten prevzame potem Aleksandrija na eni strani, Kar-ta^rina na drugi. Brezprimerna je b*ga Aleksandrije. zlasti za tiste čase, na meji med Azijo, AJriko in tudi Evropo, v središču tedaj znanega sveta; vzhod in zapad si podajata tukaj roko in zdelo se ti je, da so zbrani tu trgovci vse-| tra sveta. Kar ni zmogla Aleksandrija. to je prevzela KartagLna. Tedaj pa stopi na dan Rim. Sredozemsko morje je premajhno za več trgovskih velikanov, začne se boj, neizprosen boj. boj za obstanek. In konča se ta boj kot j I pravi gospodarski boj s popolnim ' triumfom Rima. Sredozemsko j i morje postane notranje rimsko' morje. Kakor prej v Atenah se je stekalo sedaj bogastvo vsega v prestolnici Tiberi in neki Grk nagovoril Rimljane takole: "Iz vseh dežel in iz vsega morja prihaja k vam. kar rodijo letni časi, zemeljski pasovi, kar je doma v rekah in jezerih in kar izdela Helen in barbar. Kar izdelujejo in pripravljajo narodi vseh vetrov. tega je pri vas v izobilju, v vsakem času. Tojiko prihaja k vam poleti in jeseni tovornih ladij, da se mi zdi Rim delavnica < vesoljnega sveta." — Ali ni to I pravi pravcati velesejm
R •m propade, in grakorimsko kult uro brani odslej Carigrad. In kulturno sredstvo prve vrste je trgovina; preselila se je iz ulic in s forov tiberškega mesta na mejo med Evropo in Azijo. Primerjali so Carigrad in njegovo trgovsko življenje z utripijaji srca. Iri žene kri po vsem teleeru. Ob maloazijskih. sirskih in egipt-skih obalah se je pa bkantinska
kultura spojila z arabsko, središče arabske trgovine je postal Bagdad, velčastna stoliea Aba-sidov. Arabci so bili potom Carigrada posredovalci trgovine med najskrajnim vzhodom in deželami ob Atlantiku; prihajali so pa kot trgovci tudi v slavno Mekko m ta je postala drugo tržišče iz-lamskega sveta.
Križarske vojske so uničile ca-rigrajsko trgovino. Bagdad so porušili Mongoli, trgovina sveta je prešla bolj na zapad in sever, središče so ji postale Benetke. Mono-polizirale so trgovino in promet in le s težavo so se druga mesta ubranile njih premoči. V istem času kot Benetke na jugu mosopo-lizira trgovino na severu svetov-noznana Hansa z Ljubekom v sredi, na skrajnih točkah pa Novgorod, Wisby. Bergen, London in Brugge. Na zborovanjih hansat-skik poslanikov v Ljubeku si videl izložene vse predmete svetovne trgovine, kakor nekdaj v Atenah ali Aleksandriji ali Rimu. m ti bilo treba hoditi drugam. Pot ob Resu in skozi Šampanjo veže Benetke in Hanso in Šampanjo i-menujejo veliko borzo 13. stoletja. A kmalu odda ključe bogastva srečnejši tekmovalki. Flandri-ji in njeni stolici. Bruggeju. .Tako razkošje je vladalo v tem mestu, da je pri obisku vzkliknila kraljica Ivana Navarrska: "Doslej sem mislila, da sem samo jaz kraljica, sedaj pa vidim, da je še sa stotine drugih."
Novi vek se prične, na plan stopijo Portugizi in Španci. Leta 149S je za plapolala portugiška zastava na zidovih Kaljkuta, središča malabarske trgovine, kmalu pridejo do Molubov, otokov njihovih želja. Lizbona postane prvo trgovsko mesto sveta. Kakor Benečanom in prej Feničanom je tudi Portugizom prva skrb monopoli-ziranje trgovine: Kdor hoče kupiti dragocenih produktov orientalske zemlje mora priti na liz-bonski velesejem in Lizbona obogati kot dosedaj še malokatero mesto, dobiček je velikanski, 100 do 500 odstotkov. Španci si pa i-stodobno osvojijo Novi svet in smej delati v svojem okrožju kar hočejo. Sevilla in pozneje Cadiz postaneta glavni tržišči, ladje zlata in srebra smejo prihajati le sem. Nova pota v Azijo in Ameriko so potisnila Benetke v ozadje. uničil jih je Španski in portu-giški monopol. Slavni geograf Ratzel pravi, da je bil glavni vzrok ta, ker niso bili v Sredozemskem morju navajeni na plovbo po oceanu, na velepoteznost kakor se je morala samaobsebi vtisniti narodom ob Atlantiku samem.
Če Ifremo iz Srednje Evrope po |
ZAGONETNA ZADEVA V INDIANL
Na sliki vidite profesorja John P. Tiernana in njegovo ženo iz South Bend. Indiana. _ Tiernan
dolži nekega Harry Poulina. da je on oče otroka, katerega je njegova žena pred kratkim porodila. Poulin to odločno taji, noče pa dovoliti, da bi primerjali izvedenci njegovo kri s krvjo otroka. No podlagi take zdravniške preiskušnje se očetovstvo prav lahko izkaže.
suhem na Špansko in Portugalsko. si bomo izbrali tudi pot zko-zi takozvana Burgundska vrata ter bomo zadeli na koncu globoke doline reke Saone na mesto Lvon, ki je tedaj posebno zaslovelo in je postalo prav tako svetovna borza kot prej Šampanja Kar je bil Lyon na jugu, to je bil te-ia španski An vers (Antverpen) na severu, ob izlivu Šelde, morebiti najlepšem pristanišču kontinentalne Evrope. Rekli so tedaj: An ve rs je druga mesta s svojo trgovino takorekoč pogoltnil. — Kupčeval je zlasti z dišavami, potem s smknom, bavil se- je z denarno trgovino in stopil je v zvezo s slavno trgovsko hišo Fug-gerjev v Augsburgu. Fuggerji so postali pravi bankirji sveta in Jakob Fugger je nekoč pisal cesarju Karolu V.: "Znano Vam je in očividno je, da bi Vase Veličanstvo ne bilo dobilo rimske cesarske krone brez moje pomoči."
Razni vzroki so izvili Špancem in Portugizom trgovinski monopol, opomogli so si Holandci, dediščino Anversa in Lisborne je prevzelo njih glavno mesto Amsterdam in večkrat vidimo napisano: Amsterdam je to kar sta bila Lisbona in Anvers skupaj, dedič Špancev in Portugizov. Te-je propadla tudi Hansa in sicer ne vsled novih potov in nov-vih zvez, kakor to vedno beremo, temveč vsled kontinentalnosti, o-menjene pri Benetkah, vsled popolne oslabelosti nemškega cesarstva in vsled ojačenja večernih držav. In Holandci so poleg špan ske in portugiške prevzeli še glavni del hansetske trgovine. . trgovina po Renu gori v.NemčiJo je bila aa že itak v njih rokah. Tako se je stekalo bogastvo vsega sveta v Amsterdamu, rekli so mu ''evropski bazar," torej nekak velesejem, ker ima bazar vedno vse izstavljeno, govorili so: "Prebivalci te dežele zaničujejo svet in se norčujejo iz kraljev; več je v Holandiji ladij nego hiš." Divi-dende. ki jih je izplačevala vzhod-noindijs/ka družba, so bile ogromne, navadno 20 odstotkov, včasih 50, enkrat 75 odstotkov!
Za Holandci nastopijo Francozi in Angleži, z bitko pri Tafal-garu 1. 18C5. pometejo Angleži skoro vše tuje trgovce s svetovnega morja, a nič več ne moremo govoriti o posameznih mestih ko s točiščih svetovne trgovine, kot točkah, kjer moreš dobiti vse. — Šele najnovejši čas se je zopet o-prijel 'bazarjev" seveda pa vsled preobilnice produkcije in prevelike različnosti ni mogoče napraviti popolne svetovne razstave in omejimo se na produkcijo dotične pokrajine. Ta naj nam pokaže podjetnost m d al a vn ost prebivalstva in dokaže usposobljenost narodov za tekmovanje na svetovnem tr-gu
Dogodek po bilki pri Austerlitzu.
(l.ynkeus. — lz nemščine.J
, Znano je, da je neki francoski gardui polk med bitko pri Austerlitzu izgubil .svojo zastavo. Pripovedujejo, da je Napoleon zaradi lega ozmerjal zbrani polk z grozovitimi besedami; dejal je eeio. da mu ne tla nove zastave t-liiko časa, dokler ne popravi v prihodnji bitki svoje sramote, nakar so vojaki osramočeni in polni potrtosti jokali kakor otroci in »o se | baje v iia.slednji bitki bojevali s |takim preziranjem smrti, <la jim t je Napoleon podaril novo zastavo.
Ti.sto u izgubljeni zastavi je resnično: kar pa je nadalje s tem v j zvezi, pripovedujejo v političnem ; kakor tudi v vojaškem oziru prav . neresnično.
Napoleon, na konju in obdan xl svojih maršalov, je vprašal — in t o je resnično — polk z gr ozo vitim glasom: "Kje imate .svojo zastavo.'" Nato globok molk.
"Vprašam vas"', je nadaljeval Napoleon, "kam ste zapravili svojo zastavo?"
Zopet mučen odmor. — Nato j stopi — tu šele pričenja prava re.s-'nica — star gardist, ki je bil znan kot najhrabrejai v polku in za-j v pije v splošnem presenečenju Napoieonu: "Poišči si jo!" — Bo-: naparte osupejen za trenutek kakor še nikoli ne v svojem žiflje-:nju, se kmalu zave, obrne se k podočniku in mu naroči s tihim glasom. naj odstrani vojaka.
Vsakdo je vedel, da pomeni to smrtno obsodbo.
" Ali ravno to je vzbudilo v dru tgein, še čisto mladem gard 1st u novo misel, kakršna se pri vsakem, ki to bere, lahko razvije. In v tistem vzvišenem stanju, pri kate-irem čutimo: Zdaj ali pa nikoli! — [m v silni jezi, v neki vrsti svetov-| uozgodovinskega občutka te sce-i ne, je za vpil Napoleonu: "Morilec, sam si poišči zastavo!""
Cesar je začudeno pogledal. — "Kaj naj pomeni to?" je govoril z razburjenim glasom in je vodil svojega konja počasi nazaj <»d vrst j kakor da bi se bal atentata na svojo osebo, mladega gardista pri t eni vedno ostro opazujoč.
In predno je še mogel kaj skleniti in ukazati, je kričalo sto in >to gardistov (medtem, ko 5» puške metali pred njegove noge): "Resnico govori!"
"Poišči si svoje platno!" — in eden celo: "Tu imaš drugo cunjo!'" ter mu je zagnal iz svojega jtelečnjaka košček strganega plat-' ua. -
Nastal je vriše in , va, da si Bonaparte oSpl druga-1 ee pomagati, kakor «Tf5n. da je s svojim štabom brez glasu odjee-dil, da se posvetuje, kaj bi bilo s tem slučajem napraviti!
Izprevideli so, da je najpametnejše pustili, da se stvar sama od i sebe pomiri, posamezne vojake te-jga polka naj se pošlje v d«nmi-'no. da ne pridejo v dotiko z dru-
gimi". sicer pa da je najboljše mol-ičati ter pozneje sklepati o tem. j Kako da je piišlo tako razpolo žen je v polk in kaj je dalo povod |temu razkrajanju tako stroge vojaške discipline, o tem izrekamo |lahko samo mnenja. Brez dvoma je Napoleon stvar preiskoval, loti a rezultati te preiskave Vam ni-Jso znani
j Samo majhen, toda vsekakor 'zelo važen košček preiskave ali je prišel de ušes. In ta je: V bobnu i nekega bobna-ija, ki je bil nečak 'učenjaka Diderota. so našli baje listrč, ua Katerem je bilo za tesano (v verzih):
"Vi, žrtve vojaških naborov! \'i. žrtve vojaške drlžnosti! Zn-pomnite s: in -e ravnajte po tem-H'e vlada pravičnost in morala, te-! daj je vsakemu svobodno biti mu-•jčenik svojih idealov — toda no-!beden ne sme biti prisil jen postati
{mučenik idealov drugih; zakaj to t •
je umor. umor i;i št» enkrat umor I"'
(To !'i se lahko moglo trditi tudi o današnjih boljševikih in ko-
Ulllll "^tih. ; I-----
jrB^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-i NIX V ZDR DRŽAVAK.
Stoletnica železnega paro-broda.
lietos ie 11X) let., kar je za plovil prvi železni parobred. Dejstva ur. prvi po»!ed ni pirsebno važno, a če >e vpošicva kch^atui napredek i>ar«<brodarst va od I.	do leta
in č« uvažuje. Ja im?mo
napredek zahvalit: konstruiranju parobroda iz železa, potem
paT- moramo priznati, da je prvi ✓ •-'Ifzni parobred /a>lužil, da s^ -•»ponunjaaio njeg«.ve stoletnice
B ! te i » "Auron Manbv'*, pa-robrod lopate. 120 čevljev dolg ;n ]> čevljev .Širok, ves iz želeja, /.urajen ie bil v Ixmdonu in prva pot ie peljala v Havre s tovorom žita. Bila je to tudi njegova zaduja pomorska pot. ker je od tedaj vršil službo na reki Seini. 120 Čevljev dolžine' Spričo današnjili orjakov, ki imajo po 240 nietrov dolžine in uad 50 metrov višine, je ta prvi železni pan brod pa»- ne znaten, kakor orehova lupina No. če vpoštevamo. da bi brez njegove prve vožnje ne imeli današnjih orjakov, kakor "Imperator" zda.j prekrščen na "Rercnga-ria" . "Vaterland" (zdaj "Leviathan"; ir: drugi, ki na eni sami poti lahko prepeljejo preko oceana cel gradič, potem se pač moramo spominjati z neke vrste spoštovanjem orehove lupine, ki je c svojimi 120 čevlji dolžine našim jpradedom pač predstavljala vrhunec umetnosti lad jedel st va. ki ga je tačas bilo mogoče doseči.
Kdo ve. če ne bodo naši vnuki enako sodili o današnjih orjakih pomorske paroplovbe kakor je " Mauretania", ' Majestic" ir_ drugi, s katerimi se naša doba toliko ponaša?
Dar italjanskega kralja.
Italjanski kralj je sklenil, da pokloni državi vse umetniško pohištvo in umetnine, ki se nahajaj » v dvorcih v Monealieru. Milanu. Genovi, Benetkah. Firenei in Na-polju. Državi daruje tudi svojo veliko biblioteko, ki se sedaj nahaja v Benetkah in k: vsebuje 4 tisoč dragocenih knjig. Celo darilo se ceni na 1 miljardo lir.
ti - A » ^	. .^»a-^^ip^jyi
Slabi časi za avstrijsko Časopisje.
Dunajska dnevnika "Mittag" in " Wiener fstimmen" sta prenehala izhajati. Graški "Tagblatt" opusti v najkrajšem času svojo večernjo izdajo. Papir in tiskarski materijal v Avsriji sta se tako podražila, da je obstoj časopisja v splošnem ogrožen. Večji dunajski dnevniki stanejo me-sečno 20.000 K. srednji pa do lo.OOO K. S tem denarjem se je mogla pred vojno kupiti že lepa vila.
I^SSfc^ MOŠKI! Zaščitite *e
krrmi aalnnticat
vedno uporabljajte
KATAR	.Tuba 35c. Kit (4 ®) SI
MEHURJA Vsi lekarnarji ali S.n Y Kit Co :2 Beokman St.. New Tork
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANcJLEŠKJ BESEDNJAK. Šesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
, Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine ,	brez učitelja,
rjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, V* ~t cena s poštnino	JL
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York. N. Y
KAPITAN BLOOD
j
NJEGOVA ODISEJA.
- 1<
Spisal Rafael Sab&ti^i.
Za "Glas Naroda'' prevel G. P.
<J	(Nadaljevanje.)
Skuaal je raditega delati se dobrodušnega.
Pri mu ji veri, to mi ugaja, — je rekel. — V Bridgewater sem j nanunjen tudi jay. iu bi me ne bili zadržali tukaj, bi bil že »a < poti tjakaj.
—	išedaj .ste namenjeni v luknjo.
—	lla, ha. Brez dvoma dober dovtip.
—	Tudi v Ulice imamo /.a vas, ee vam bolj ugajajo. Vprašanje je le. če bodo priiie prejn ali »leje na vrsto.
Surove roke prijel Blooda in ona dragocena lanceta je bila v akatiji na mizi. daleč od dosega njegovih rok. izmuznil se je iz oprijema dragoncev. kajti bil je močan in gibčen, a takoj so ga zopet obkolili t*-r jx»t.-.niii na tla. Tam >o mu zvezali roki na hrbtu ter ga zopet surovo postavili na noge.
—	Odvadit«- ga. — je rekel Hobart na kratko, nakar se je obrnil, da da povelja ostalim dragoncem, ki so čakali. — Pojdite in J pre i ščite celo hiao, od podstrešja pa do kleti. Ko boste gotovi, me f obvestite tukaj.
Vojak: »o <*Lš!i -kozi vrata, vode- a v notranjost hiŠ<'. Mr. Bloo-j da >o vojaki jH>tisniii \rix na dvorišč«1, kjer sta že čakala Pitt in Bayne>. S ptaga vrže je Blood .še enkrat ozrl nazaj na kapitana llobaria in njegove oči, sinje kot safir, -.o žarele. Na ustnicah mu je visela pretnja, kaj bo storil z Hobartom, če bo slučajno preživel j to afero. Pravočasno pa »e j,- spomnil, da bi najbrž uničil priliko do j življenja trr izvršen j a pretnje, če bi ji dal izraza z besedami. Za en- { krat so bdi kraljevi možje gospodarji zapada in ta zapad so sina- ; traJi za sovražno deželo, katero je smela izročiti zmagovita .stran j najhujšim vojnim grozotam. Tukaj je bil konjeniški kapitan za tre- J nutek gospodar nad življenjem in smrtjo.
Pod jablani vrta so privezali Mr. Blooda in njegova <3va tova-■ risa k stremenom treh jezdecev. Nato je dal kornet kratko pove-j lje in majhna četa je odšla v smeri proti Bridgewater. Jvakorhitro j so bili na pot;, je bila v polni meri potrjena gorostasna dompeva llr.i Blooda, da >o smatrali dragonci to deželo za zavojevano sovražno deželo. Culi so razbijanje in preobračanje jioliištva, krike in smehe , brutalnih ljudi Vse to je kazalo, da ni ta lov na puntarje nič druge- j ga kot pretveza za plenjenje in uničevanje. Konečno pa so se naefi- j krat dvignili nad v«e druge glasove presunljivi kriki neke ženske na višku agonije.
Bayne.s se je ustavil ter se obrnil s posinelim obrazom. Raditega mu je jermen, s katerim je bii privezan na streme, iz.podnesel noge i in konj ga je pričel vleči par jardov naprej, dokb*r </a ni ustavil jez- j dec. ki je pričel proklinjati svojega jetnika ter ga udaril parkrat poj glavi s topo strano svoje sablje.
Ko je stopal tako naprej pod jablani, obloženimi s sadjem one- j ga krasnega julijskega jutra, se je zdelo Mr. Boodu, da je človek — in to je že dolgo domneval. — najpodlejše stvarstvo Boga in da se uiore le bedak odločiti, da postane zdravilec vrste bitij, katera bi bilu najboljše iztrebiti.
Tretje poglavje.
LORD NAJVIŠJI SODNIK.
Sele dva meseca pozneje, — dne 19. septembra, če hočete izvedeti za natančni datum, — se je pričela obravnava proti Petru Bloo- j du, ki je bil obtožeu veleizdaje. Mi vemo, da ni bil kriv zločina, ka-j terega so ga dolžili. Ni nam pa treba dvomiti, da je bil v polni meri j zmožen tega zločina do časa. ko je bila dvignjena proti njemu ob-i tožba. Ona dva meseca strašnega bivanja v ječi sta vzbudila v njem hladno, a -mrtnosno sovraštvo do kralja Jamesa in njegovih zastop-, nikov.
Čeprav pa je bil položaj tega popolnoma nedolžnega moža stra-! sen, je imel vendar vzroka biti hvaležen radi dveh stvari. Prva je i bila. da so mu sploh dovolili obravnavo in druga, da se je vršila ob- j ravnava proti njemu ravno navedenega dne. ne pa en dan poprej. V tem zavločenju, ki ga je strašno srdilo, je tičala njegova edina t prilika, da se izogne vislicam, čeprav tega ni vedel.
Ce bi mu ne bila sreča izvanredno ugodna, bi bil on najbrž eden j onih. katere so privlekli z prekipevajoča ječe v Bridgewater in ka-I tere je dal na glavnem trgu mesta sumarično obesiti krvoločni pol- j kovnik Kirkc. Polkovnik regimenta iz Tangierja Iri se najbrž na ta način iznebil vseh onih jetnikov, čeprav so bili številni, če bi ne po-; sredoval na odločen način škof Mews, kar je napravilo konec tem sumaričnim eksekucijain.
V prvem tednu po bitki pri Sdegemoor se je Kirku in Fever-shamu kljub vseiuu temu posrečilo usmrtiti več kot sto mož po obravnavah. ki so bile tako sumariene, da sploh niso bile nikake obravnave. Potrebovala sta namreč -človeško pezo za vislice, s katerimi al a posejala celo pokrajino in malo sta se brigala za to, na kak način sta dobila to breme in koliko nedolžnih življenj sta uničila. Kaj pa pomenja sploh življenje kmetavza? Rablji so bili neprestano zaposleni z ranjkami, sek
i ram i in kotli, polnimi smole. Prihraniti vam hočemo podrobnosti te nagnusne slike. Nas briga v večji meri usoda Peter Blooda kot pa usoda Monmouthovih ustašev.
Ostal je živ toliko časa, da so ga vključili v število onih melanholičnih parov jetnikov, katere so odvedli, vklenjene v verige, i z Bridge water ja v Taunton. One. ki so bili preveč hudo ranjeni, da bi mogli korakati, so odvedli tjakaj na vozovih, katere so brutalno pre-obložili, ne da bi se brigali za rane nesrečnežev, ki so bile že vse gnojne. Nekateri med njimi so brli tako srečni, da so umrli na poti. Ko je Uhtrajal Blood pri svoji pravici ter se hotel poslužiti svoje znanosti, da olajša nekaj tega trpljenja, so mu zapretili z -bičanjem. I*e eno stvar je sedaj obžaloval in sicer, da ni bil z Monmouthom. To je bilo seveda povsem nelogično, a težko je pričakovati logike od človeka v njegovem položaju.
Človek, s katerim je bil vklenjen skupaj na tem žalostnem pohoti«, je bil isti Jeremija Pitt, ki je bil povzročitelj njegove sedanje nesreče. Mladi mornar je ostal njegov najožji tovariš potem, ko sta bila skupaj aretirana. Povsem slučajno so tudi oba vklenili skupaj v prenapolnjeni ječi, kjer sta oba .skoro zadušila vročina in smrad te--kom onih dni v juliju, avgustu in septembru.	*
Iz zunanjega sveta pa so prihajale v ječo sempatam kake novice. Nekater« teh novic so namenoma spustili v ječo. Ena teh j« bila norica o eksekuciji Monmoutha. Ta novica je vzbudila največjo trtoct med onimi, ki so trpeli za vojvodo in za stvar vere, katero je baje zastopal ter bil njen prvoboritolj. Nekateri sploh niso hoteli vr-jeti, da je novica resnična. Pričela je krožiti divja povest, da je o-stal pravi Monmouth živ in da se bo vrnil v slavi in veličanstvu, da m oprosti Zion ter napove vojno Babilonu.
HMk ialhiduM».\	-r"
Iz Slovenije.
- ■ ..
Gotove smrti je reHl
| sin progovnega nadziratelja Adodf
Osolin 251etnega mladeniča Ivana Ropreta iz Bohinjske Bele. Ropre-ta je v Savi-Bohinj ki v tolmunu zgrabil nenadoma kne in je izginil ipod vodo. Kljub teliki nevarnosti pa je Osolin neustrašeno skočil Kar štirikrat v tolmun, premagal končno vrtinec, prinesel že neza-, vestnega Ropreta na breg in mu tako rešil življenje. Vsa čast nje ' govemu junaškemu nastopu in ljubezni do bližnjega 1
>	I
«.	I
Poizkusen samomor.
V Trubarjevem parku poleg ljubljanskega Narodnega doma so| našli v nezavesti bivšega tiskarskega strojnika Bevea, ki je po-f begnil iz preiskovalnega zapora Zastrupil se je z lizolovo kislino. Prepeljali so ga v bolnico.
j	Nesreča pri delu.
f Franea Poredoša, posestnika iz 1 Moravcev, je pri mlatenju žita J/grabil stroj in mu stri desno roko.
I
Žalostne novice is Prekmurja.
Anton Bernjak, lovski čuvaj pri upravi veleposestva grofa Ziehyja j v Beltincih, je že dolgo opazoval, | da mu \ gozdu kradejo nepoznana |zlikovei atcljo in kosijo travo. Te .dni je vzel s seboj puško in med ,gostim vejevjem čakal na tatove.' V lovišču se je nahajal takrat tu-;di drugi love.e Alojzij Premru, ki , je čakal na lisico. Ko je v mraku opazil v grmu neko gibanje, je sprožil in namesto lisice zadel An-;tona Bernjaka, ki je bil težko ranjen in takoj prepeljan v Mursko Soboto v bolnico.
i Janez Uorvat, mlinarski pomoč-inik v Pueoncih, neki strojnik in hlapec Rudolfa Baca so si zaželeli v nedeljo malo zabave. Zato so se j odpeljali z vozom in na potu prid-, no obiskovali gostilne. Močno vi-; njeni so konje tako podili, da se je i na nekem ovinku voz prevrnil in 'pokopal vse tri pod seboj. Horvati I si je pri padcu zlomil obe roki in 'dobil poškodbe tudi po hrbtu, do-j čim je bil strojnik le lahko ranjen.;
1
Vlomi in tatvine.
Velikanski naval in praznično ; razpoloženje prebivalstva v zadnjih dneh, ko je b-ilo vse na ulicah, i so izrabili razni temni elementi, ki so se pritepli v Ljubljano, za vlo-i me in tatvine. Poleg številnih več-1 jih in manjših tatvin je bil izvršen j I vlom v stanovanje Antena Luk-, | mana, kjer so uzmoviči odnesli za; 1150,000 kron zlatnine, vdovi Hra-jer v Mišice v i vojašnici pa 100,000
, kron vredno briljantno brošo •
Poneverba.
j Lastnici hotela "Triglav" v Bohinjski Bistrici je bilo te dni,; ! ko se je vrnila iz Avstrije, pone-
! ver jen o perila za 10.000 K. | ' -
i Nemčija išče posojilo.
Njene marke, v katere so pred letom dni tudi poprej in pozneje investirali velike vsote ameriški inozemski delavci, padajo. Francija gazi po svoji žrtvi naprej. Monarh isti vidijo edino rešitev; Nemčije v obmovitvi monarhije in v ta namen vodijo propagando. in katere bi se celo delavci lahko precej naučili. In res so prišle v svet vesti, da se vrše pregovori med nemškim socialističnimi strankami za skupni nastop v vlado, ki bi bila v slučaju zedi-, njenja vlada nemške socialistične večine toda ne vlada socialistične Nemčije, ker ta še ne pride tako kmalu. Tedaj pa se je iz denarnih središč ^aslišal glas, Via se bo v Nemčiji v marsieen popustilo, tudi posojilo bo dobila —-ako prepreči koalicijsko vlado o-beh socialističnih strank. Ta migljaj so dali diplomatični zastopniki tujih vlad v Berlinu kance-larju Wirthu. Kapitalizem zna solidarno nastopiti, kadar mu pre-ti le malo nevarnosti. Delavstvo še ni dospelo tako daleč, kajti ' četudi im* yeleg vsega enake interese, se-fipfte more zediniti za skupno nastopanje.
t Slabo plačani romunski častniki
V zadnjem času je izstopilo 650 ' lastnikov iz romunske armade, 1 ker niso imeli niti toliko pflače, da bi bila zadostovala ca najnujnejše fivljenrice potrcM&ne. '
Jugoslavia irred8ot& !
Pacenje krajevnih imen. Iz Borita se poroča: O tem pred- , metu se je z naše strani že toliko < pisalo, razpravljalo in protestiralo, da pač ne bi jaz pisal o tem, če ne hi mi slučajno prišel v roke poziv kr. sodnije v Kopru k neki razpravi Evo vam čudesa! Naslov ; ljenec prebiva v Bonštu. V Borštu je tucli podal svoječasao tozadev- j ne podatke o rožni ske.mu brigadirju. Sedaj je pa kr. sodnija poslala poziv v — eujte! — .S Giuseppe di i S. Odorico. Brezdvomno je, da o- j rožniški brigadir ni napisal tega imena. Napisal je Boršt ali pa 5 "Moeeo". Kako more torej taf j slavna kr. sodnija priti do tega da poziv pošilja v S. Giuseppe di. iS. Odorico"! Ti gospodje so res praktični in iznajdljivi. Vsa čast!) Sodni sluga: ki je prinesel ta po-' ziv, bi bil pač zaman iskal naslov- j ljenca v S. Giuseppe di S. Odorico, j toda bil je prej v Ricmanjih, kjer j na slov ljenca osebno poznajo in tako je poziv srečno "prirajžal" na svoje mesto i^edaj pa — pazite — pride najlepše V "Ključu" je napis. ki ga je postavilo italjanskoj planinsko društvo, in tam je Boršt označen s £tS. Antonio iai Selva'*. j C.e greste dalje, kmalu zagledate j na postaji napis, ki vam črno na1 belem kaže, da se ta vas po odre-, šenju imenuje "Mocco". Precej I po zasedbi naših krajev je vojaško poveljstvo dalo napraviti in postaviti po vasi napise "S. Anto-1 nio di Mocco". Pri oddelku fin 'straže v Dolini so do prsd nedav-1 nim rabili označbo fiBošt". Neka ! teri naših ljubih sosedov Italjanovl pišejo San Antonio di Bor&t.. V ; rokah imam plačilni nalog civ. ko-i misariata davčni oddelek v Kopru., Ta rabi označbo S, Antonio di 'Mocco. Sedaj pa nastopa torej se! slavna sodnija iu nas kratkomalo| kr^ti v S. Oiuseppe di S. Odorico.' Tako je dosegla naša vas menda rekord v različnih imenih: Borst.' S. Giuseppe di S. Odorico, S. An-j ;tonio in Selva, Mocco, S. Ajitanio} !di Bost. Prava babilonija! Ko-imentarja, mislim, ni treba pisati;! /le to naj dostavim, da se mi pri- i prosti borštanski vašeajii in va-i Iščanke do tal priklanjamo predi oltarjem nesvete Kolobocije ter jo v svoji balkanski duševnosti .str-i meč občudujemo in kličemo: bra- i vo, bravo, to je praktično in men-i da tudi moderno! — Borstansky.|
i
Porotna razprava v Trstu.
Te dni se je vršila porotna raz- j prava proti Kristijanu Grattonu ;iz Tržiča (Mcmfalcone), obtoženemu radi poskušenega ubojstva*. j Čin, radi katerega je bil Gratton; pod obtožbo, je Redeči: Obtoženec živi že dalj časa v skupnem gospo-idinjstvu z 381etno vdovo Magda j leno Gabrovic, katera ima iz prejšnjega zakona 181etno hčerko Marijo. Poslednja je imela daljše Iju-jbimsko razmerje z Romeom Samcem, ki jo je pa končno potem, ko jo je zapeljal, zapustil pod ničevo i pretvezo. Gratton, ki ima mlado Marijo Cabrovič Tad kakor lastno (hčerko, je vsled tega dne 28. nov. I lanskega leta ustavil Samca v ul. Faraeto ter ga vprašal, kaj namerava z mlado Maa-ijo, ali jo misli poročiti. Ko je Samec odgovoril, da o tej zvezi noče ničesar slišati, jje potegnil Gratton revolver ter 'dvakrat ustrelil na Samca, ki je ■zadobil rano v lice, radi katere se J je zdravil :} tedne v bolnišnici. Obtoženec priznava svoj čin ter navaja v svojo obrambo, da ga grdo in brezobzirno postopanje Samčevo tako razjarilo, da ni bil več gospodar nad svojo voljo. Po govorih državnega pravdnika ter bran i tel ja in zastopmika civilne stranke je bil obtoženec oproščen obtožbe poizkuženeiga umora, obsojen pa je bil na zapor 3 mesecev in 30 dni zaradi ipnotipostav-
ne nošnje orožja.
_____•
Izgube francoske mornarice v sv*, tovni vojni.
Parišli list "Matin" je objavil podatke o izgubah francoske mornarice ob času vojne, iz katerih je razvidno, da je bilo ubitih, oziroma je izginilo 11,327 mornarjev.
Srebrni rudnik v Pfibramu opuščen-
Tz Prage poročajo, da se bo delo ! v srebrnih rudnikih v PHbramu 1 opustilo. Okoli 500 delavcev bo odpuščenih in deloma vipokojenih. Da bi Pribram ne trpel prevelike Čkode, namerava češka vlada ustanoviti tamkai železniške delavnice.
HI A MBURG I
Xrekta* toživ* z čudovitimi norimi "O" parmlcl Potovanje za g
vse kraje Evrope.
IROPESA......30. Sept.; 4. no v.	5
»RBITA ...... 14 Okt.: 29 nov.: 10 Jan.
>RD«JNA ...... 21 okt.; 20 dec.; 3T Jan. ,
liutTBOtt v Ckterbourf, Southluunpkoa.
Hamburg.	^
-aprtt kabin*. Nobenih pmbnUi prlatoJMn- ]
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON & SON INC. AGENTS ,
28 Broadway	New York
117 W. Wuhuxtsi St. Chiui.
- ail katerikoli uarobrodnl agent. —
------4
lad l>i izvedel za MIHAELA
K RESE V K', A X'l ONA RUTI- \ NAR in ANTONA TALENČlC j" doaia iz Sta roda in Pod grada 1 na Primorskem. Prosim jih, da . se oglasijo, ali pa če kdo ve /a kojega, da mi naznani njegov ■ naslov, /a kar boni zelo hvale žen. — Anton Stupar, Box 431. Oakmont. Pa.	(26-27—9 ■
Podpirana želim zvedeti za naslov FRANKA b EDEN K. Pred 4 leti se je nahajal v Chicagi. 111 Prosim ga, da se mi javi ter naznani svoj naslov. Nadalje želim zvedet' za nasloy mojih dveh bratrancev LOUISA in FRAN j K A (iRK<K)RO. Pred več leti) sla nahajala v New York ti j Ker njima imam sporočiti nekaj; važnega, prosim, da s«? mi ogla-j sita. Obenem želim zvedeti za i naslov mojih dveh prijateljic' ANE MARIN in MARIJE j RA.JŠ!, stanujoči tudi v New York 11. T'pain da se mi vsi gori označeni zglasijo, za kar se že vnaprej zahvaljujem. - Mary P.oiter, 2>15 \Ye>it 10. Street Indianapolis, Tnd.
C 25 2G- 9) t
NAZNANILO.
Tužnim srcem naznanjamo ko-rodnikom. prijateljem in znancem žalostno vešt. da je naša ljubljena mati oz. stara mati
ANA GBAŠEK, dne 24. septembra v starosti 71 let v Gospodu zaspala.
Ranjka je bila zadnjih 10 let v New Yorku in se podala v juniju letos domov v Domžale k svojemu soprogu, kjer je po kratkem biva-iiju na svojem domu preminula.
Ranjka zapušča doma svojega soproga in v New Yorku pa tri sinove in 4 omožene hčere ter veči umikov in unukinj. Bila je zelo. prilubljena med rojaki bodisi v rojstnem kraju, kakor tudi v New Yorku. Blag ji spomin!
Žalujoči ostali.
Mihael Grašek. ■139 E. 6th Street, New York.
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
..' — s
t"o nt»i uCi cuu, 'i.i.anuieiia min>k.« štva v Jugoslaviji j« Dankam tam »eda prepovedano Izpta&avani« čekov aH *n a>h nakazil v tujih valutah. Ako tori. >ai!jeta denar v anenkaniKi veljavi. t>c Jiai potom ceka al. nakazila, aa banka v Jugoslaviji na ime izplačati v dolarjih, temvat po dn«vn«m tečaju v domači valuti, to Je v kronah oziroma dinarjih
H sreči ee j* p- prt aeatavl omenjene odreaoe vpo*cevaia cotrsst iz »filjencev v toliko, aa zamoremo za st'ar k«, ki Imajo potovati v A. n err t-o. *vr. iitl ie vedno Izplačila v ameriških dolarjih, vendar pa nakazilo ne ime presegati zneska $250.— za vsakega posameznega potnika. Do te svote pa lahko izplačamo poljubne zneske. Ameriški denar se Izplača le proti predložitvi potnega lista v i/adu Jadranska banka v Mubtjani ali Zagrebu
V AVSTRIJI, ITAUIJ4 In SfASEDE-NEM OZEMLJU pa ia vedno lahko brez ovir Izvrfujemo IzplačMa v am«riiklh d?-terJA.
Na nakaznici ali naroCilnem listu naj be vidno mnaieno. da ee Ima izvrifti izplačila v ameriških dolarjih.
Poleg zneska, ki na I ss izplača v ame rlikem denarju, ee nam mera poslati tudi za poitnino In drugo otroške kakor
eiedl.
Za IzplačHa do • 10^— po SO centov, za Izplačila od • 10.— do I 50.— po t 1.—, za Izplačila, ki presegajo »nosek • 50.— po t centa od vaškega dolarje ali po • 2.— od sto.
Dsnar nam Je Poslati najbolje po Do-•nestlc Money Order all pa New ^orfc Sank Draft.
Frank Sakser State Bank
V CCTtlandt St.	New York. N. V.
BOJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-NIK V ZDR DRŽAVAH IPI
Brezplačno.
Kflar naraH lak* knHc^ 9*-MUbm mn kojiito«
"NOVA POSTAVA"
sa pwnrrfrnr ddara t Penn-
qrlmlji
dokler^naiP nbp
SLOYENIC FOBUSHINO 00. fimw M N.	I
Kreta nje parntkov - Shipping News
SO. septembra:	t
Rotterdam. Boulogne. 30. septembra:
Pres. Fillmore. Bremen; Oropesa. Cherbourg in Hamburg; La/ayette. Havre;
Homeric. Cherbourg; Lapland. Cherbourg.
2.	oktobra:
Sierra Nevada, Bremen.
3.	oktobra:
Aquitania. Cherbourc; Reliance. Cherbourg in Hamburg.
4.	oktobra:
Pres. Van Buren. Cherbourg: Paris.
Havre.
5.	oktobra:
Cxronia. Cherbourg in Hamburg: Mongolia. Cherbourg In Hamburg; Bayern, Hamburg; Giulio Cesare. Genova. 7. oktobra:
America. Cherbourg in Hamburg: Majestic. Cherbourg; Ryndam, Boulogne. 10. oktobra:
EereT.iTMria. Cherbourg.
1. oktobra:
FYes. Polk. Cherbourg; France. Havre, idnnover, Bremen.
32. oktobra:
Pres. Arthur. Bremen; Mount Caroll. Hamburg; Taormina. Genova.
14. oktobra:
La Lorraine. Havre: Olympic. Cher-b. urg: Pres. R.x>sevelt. Chetbourp in P'emen: Orbita, Cherbourg in Harabnr*: Sasonia.Clierbourg in Hamburg: Fin-
lanJ. Cherbourg, Arabic, Genova; Belvft. dere. Trst.	^
17. oktobra:
MauretaJiia. Cherbourg; Resolute. Cherbourg ;n Hamburg.
Id. oktobra:
J'res. Garfield. Cherbourg.
19. oktobra:
P.ocll anibeau. Havre. 21. oktobra:
Homeric. Cherbourjr; La Savole. Havre;
Zeeland. Cherbourg: Pres. Hardir.g. Cherbourg in Bremen; New Amstedan, Boulogne: Orduna. Cherbourg in Hamburg: j PrerS. "Wilson. Trst.
24.	oktobra:
quitaiiia. Cherbourg.
25.	oktobra:
Pies. Monroe. Ch«^b^.Urg; Torek. Bremen.
£. oktobra:
Tuscania. Genova: America. Genova. 28. cktebra:
I^afayette, Havre; Majestic. Cherbourg; , Kronnalnd. Cherbourg; Xoonhinm. Bouto-sr-.f : Conte Rosso. Genova.
i 31. oktobra:
Eeremrarla.
novembra: Paris. Havre.
' 7. novembra:
Colombo. Genova.
j11, novembra:
Argentina. Trs+.
mo- *Edina prosa na-derni parniki na gm^^^^^^^SSBt^^^^^^^JB ravnost v Dubrov-
Velik izlet naravnost v Dubrovnik.
(z oljem gnanimi parobrodi.)
SCYTHTA — 25. nov.	TUSCAN I A — <j. dec.
Xajvevji moderni parniki, ki plujejo uaravitost v Jugtisluvijo. -_
ltazko^iiost. u'loluuxt. hrana in posirežba nenadkirljive. Vino btvxpla£iio. Privatne kabine. Iletlka prilika, »ia obišoiu- >v».jo ii«imovino na ti-h j.Ju-vajočili palačah, ttnia jm; zmerni t-eni. Izkoristite jo. Takoj si preskr-bite mesto. Vizuma ni treba.
Istotako preko Cherbonrga vsak t<n-i-k.
BERENGARIA, AQUITANIA, M AU RET A XIA
Zamorete hiti v 9. dneh v Jugoslaviji.
Za karte in drugo vprašajte pri vašem bližnjem agentu.
Hitra služba v Jugoslavijo.} I
PARIS ............................4. Okt.
CHICAGO ........................5. Okt.
LA TOURAINE ........................11. okt |
FRANCE..................11. okt. U
Izborne udobnosti — kabine za d v«, y »tiri in šest oseb, umivalnica In tekoča voda v vsakem prostoru — Je- 3 dilnica, kadilnica, bara. brivnlca, od- | prt, pokrit krov. slavna francoska I kuhinja, vino In pivo brezplačro, ■ i godba, ples. Postrežnikl govore s<o> j vensko in srbsko.
Najstarejša kompanija. ki prevala | (ugoslovanske potnika.
Posebni parniškl vlak vzame pot> nike in prtljago do določenega kraja, preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo.
Ne vlaku iz Havre v Jugoslavijo Je kompanijskl tolmač, ki govori vaš jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh.
Za navoaila se oalasfte pri lokalnem : French Line agentu ali v
KOM PAN IJSKI PISARNI
19 State Street : New York City |j
; ' '
DELO SE DOBI
delati drva. Dfbra plača, dober gozd. Plača se po $2.25 od kor-U ali na šilit po $2.50 L:i hrano. Potrebuje se 15 in več mož. — Dekoga Company, Jos. Cimpriz Camp, Kinzua. Pa. (26-28—9)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cen j. naročnikom Glasa Naroda v Pennsylvani.ii ]>oročanio tem potom, da jih bo obiskal na« potovalni zastopnik	]
Mr. JOSEPH ČERNE, kateri je pooblaščen nabirati na ročnino za na£ list; zaterej prosimo rojake, da mn bodo kolikor1 mogoče naklonjeni.
Slovenic Publishing Co.
TESNA ZVEZA Z
JUGOSLAVIJO Y Red Star Line
New York do Cherbourg In Amtweiren Lapland — 30 sept.; i nov.; !> dec. Gothland <3. razred) 7. ulit. ^am«
v Antverp.) Finland — 14 r.kt.: 2 dec.; « Jan. Zeeland — 21 okt.; 25 nov.; 30 dec.
V Hamburjr in Gdansk. Krohland — 28. okt.; 23 Ut-c ; 2T. Jan. Samland — (3. razred) oktoora.
^ American Line
Iz New orka do Plvmoutha, Cherbourpa in Hamburpa. »Mongolia — 5. okl.; i>. nov.; 11. tleč Minnekahda (3. razred) 12 okt. 16 nov. ♦ Manchuria — 26 ok«.; 3o nov.; 4 jan. •Nove preuredbe 3 razreda z vsem modernimi udobnostmi
i* white Star
New York do Cherbourg. Southampton Homeric — 30 sept.: 21 okt.; 11 nov. Majestic — 7 okt.; 28 okt.: "3 nov.
(Največji p^mik sveta.) Olympic — 14. okt : 4. nov ; 2. dec. Prlvedite Jih Iz Evrope na naših I udobnih parnlklh. Dobra brana, iao.-tl prostori. Udobna sta.novanja. Uljudnl služabniki.
Udobne vnaprej plafane vožnje. Vprašajte pri:
PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway,	New York
all pri lokalnih ajrontlh.
0Bk Ml vas borno na-ueiH briveke J^f obrti in manlkuriranja. mag»-rjop«. r-- s,e hromi, da imate na vsaki roki samo tri prste ter ste brez ene ali obeh noc-
tll poučujemo tudi ienske. fJossokoffs
nternatlonal Barber School, 1202 Penn kve., Pittsburgh. Pa.
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvomiika zasaiXs rsg, v pst. as. Zdx. dr.
Prljatel) v Potrebi
i *
Praktični Računar
Priročna žepna knjižica, ki ima YBe kar je y kupčiji potrebno, ie natančno izračnnjeno, kakor tudi aa izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
75c
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlaxidt Street : New York