PRIMORSKI DNEVNIK j^tnina pl.ičana v goto vin* • Postale 1 grup?* Cena 200 lir Lelo XXXIV. Št. 23 (9935) TRST, sobota. 28. januarja 1978 PRIMorski DNEVNIK Je začel tznajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNTK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenj! Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi I MNOGI že menijo, da je njegov poskus za rešitev krize spodletel j ANDREOTTI PREDLOŽIL PREDSEDNIKU LEONEJU I OBRAČUN SVOJEGA ENOTEDENSKEGA POGAJANJA Poročilo tajnika KPI v centralnem komiteju močno skrčilo njegov manevrski prostor - Zelo ostre reakcije demokristjanov na Berlinguerjevo poročilo - Notranje zdrahe v socialističnih vrstah t, a 5 > t' v o — Andreotti je sinoči poročal predsedniku republike Leone,iu dnj,,1'1'1 svoji!] enotedenskih pogajanj za rešitev vladne krize. Gre za ko ?! obračun, saj je včeraj zjutraj pokazal nekaj pesimizma, drug rekel,- Da on ne bo proti, če bodo sklenili poveriti mandat komu p, *CU'a- Čeprav mu mnogi pripisujejo precejšnje politične zmožnosti, Moa b”? prepričani, da je njegova kandidatura pogorela, še zlasti Hp, je Berlinguer v svojem poročilu izključil možnost, da bi se Zadovoljila s polovičnimi rešitvami. ^ena skrivnost ni . .......- d“ ie An- lU! bj ,.| j fe več dni iskal formulo, ki 1$ Helij' .di' komunistično partijo na i# He u.n;ie*n V večini oziroma, da je ^ . Prisilil^ da gre v opozicijo. «bliL0benem največ, kar bi lahko ka ni demokristjanom glede pote-a,'aljn ji|1 pogajanj. To je sedaj je '?°če, Andreottijeva usoda pa 6» v"°Vn« v r°kali demokristjanske-kater' Stva, ak’ kot zahtevajo ne-’ v rokah skorajšnjega zase- danja vsedržavnega sveta. Andreotti je sicer včeraj skušal izvesti majhen protinapad. Potem ko se je sestal z voditelji enotne sindikalne federacije CGJL-C1SL-UIL je Andreotti izjavil: «Ugotovili smo, da obstaja mnogo podobnih stališč, na katerih bi lahko slonela vladna dejavnost.« Andreotti je s tem hotel reči, da že obstaja obširen načrt, ki pa ga ni mogoče uresničiti zaradi Mt|»M||||||||l||,|,m,|,|||lllll|l|,||||,,1,111,1,(militi,,|lllm|||„|l,|||||||||,|„||,|||,,1,11,Hll|,D,I,,,,!!! Sindikati pri Andreottiju kvi<-u svojih posvetovanj za reši tev vladne krize je Glulio Andreotti i„ j*}) sprejel tudi delegacijo enotne sindikalne federacije GGIL. .,CISL . 'L (spodaj), v kateri so bili Marianetti (rfa sliki, medtem‘ ko dija izjavo),, Lama in Macario , (Telefoto ANSA) znanih problemov političnega okvira. Gre za zmerno verzijo histerične de-niokristjunske reakcije na Berlin-guerjev govor. Značilne so izjave senatorja Bar-tolomeia, ki obtožuje komunistično partijo, da žrtvuje interese države zato, da bi prišla na oblast. KPI bi hotela, nadaljuje Bartolomei, odvzeti oblast parlamentu ter ustanoviti direktorij, ki se ne bi menil zanj. To pa naj bi uresničili z razorožitvijo policije in nadzorstvom nad tiskom, razlaga Bartolomei, ki dramatično poziva socialiste naj zavrnejo tako strategijo, ki bi jim bila pogubna. Pridružujejo se mu Pezzati, za katerega KPI hoče predčasne volitve, kar morajo PSI in laične stranke, pravi, zavrniti. Tudi Silvestri, vtem ko polemizira z Berlinguerjem, poje hvalnice Craxiju, ki se je postavil komunističnemu tajniku po robu. Demokristjanski tednik «La discus-sione« pa trobi, da komunistom ni mogoče zaupati, saj bi prav gotovo kršili vsak sporazum ter poziva vse. naj vzamejo na znanje realistične izjave Craxija. Ob koncu zahteva demokristjanski tednik od Andreottija, naj vsekakor predstavi svojo vlado parlamentu, da bi tako naprtil komunistom odgovornost za morebitne predčasne volitve. Moro in Zaccagnini še vedno podpirata Andreottija in skušata preprečiti, da bi dorotejci, desničarji in Donat Cattin prevladali, Berlin guerjevo poročilo pa je vsekakor močno omejilo njihov manevrski prostor. Komunistični očitki socialističnemu tajniku Craxiju, češ da je vrgel puško v koruzo še pred začetkom vojne, pa najbolj gorečemu pristašu socialističnega voditelja ni bil po godu. Signorilc namreč pravi, da gre za «jalovo polemiko«, saj je PSI še vedno zvesta zamisli o vladi za zasilno stanje, vendar ne za vsako ceno. Socialisti pa imajo tudi v svojih vrstah dokajšnje težave. Potem iio je ' spodletelo posredovanje med strujami, bo 4. kongres, ki bo čez hjesec' dni, potekal na podlagi štirih nasprotujočih resolucij (Craxi -Signonijie, Manca - De Martino, Mancini in Achilli). Notranji spor je za sedaj, kaže nepremostljiv, in zadeva tudi krizo. Manca in Lauricel-la sta včeraj v dolgi izjavi pripisala tajniku Craxiju odgovornost za spor v vrstah levice in za ošibitev politične skupine, ki bi morala pritiskati na krščansko demokracijo. Craxi odgovarja ter obtožuje druge struje, da so odgovorne za notranji razkol. Nekoliko grobo, kot je sicer navada v klerikalnih krogih, je posegla v krizo tudi italijanska škofovska konferenca, ki je objavila dolg dokument, v katerem poudarja sovražnost Cerkve do vsake oblike marksizma. Medtem se je nadaljevala ražpra-va na centralnem ikomiteju KPI, kjer so vsi posegi izzveneli v podporo Berlinguerjevemu poročilu. To je i-zrazil tudi Amendoia, ki je poudaril, da je stališče CK enotno ter je obenem ostro napadel KD, ki je «odgo-vorna. spričo svoje neodločenosti, za prepad, ki je nastal med ljudstvom in državo ter za politično vzdušje, ki je spodbudilo porajanje prevratniškega nasilja.« Omenimo naj tudi poseg Petrosellija, ki je obsodil nezaslišano oprostitev fašistov v Rimu in Milanu in Pecchio-lija, ki je dejal, da ni mogoče misliti, da bi bile za rešitev krize dovolj le nekatere obrobne spremembe, ko bi politični okvir ostal nespremenjen. Danes bo še spregovoril Giancarlo Pajetta, nakar bo Berlinguer povzel zaključke razprave CANDIDA CURZI DELO REDAKCIJSKIH SKUPIN POTEKA IZREDNO POČASI ZASTOJ NA KEVS Le malo možnosti, da bi se beograjska konferenca zaključila do sredine februarja - Doslej niso odobrili niti vrstice sklepnega dokumenta (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Na beograjskem sestanku KEVS so ta teden dosegli le skromen napredek v nekaterih redakcijskih skupinah, tako da na splošno že opozarjajo na težave, ki jih utegne povzročiti pomanjkanje časa. Sestanek naj bi se namreč končal do sredine februarja, v tem času pa morajo udeleženci pripraviti besedilo sklepnega dokumenta in določiti čas in kraj naslednjega sestanka KEVS. V dosedanji razpravi so v glavnem obravnavali postranska in manj pomembna, bolj tehnična vprašanja, medtem ko se z izjemo redakcijskih skupin za gospodarsko sodelovanje in za kontinuiteto KEVS v glavnem sploh niso dotaknili najtežjih političnih in vojaških problemov. Zato je, kakor poudarja Tanjug, težko oceniti, kolikšen je resnični napredek, ki so ga zdaj dosegle delegacije 35 držav Evrope in Severne Amerike. Tudi včerajšnje razpravljanje v redakcijskih skupinah ni obrodilo kakih otipljivih sadov, čeprav so obravnavali razmeroma tehtna in pomembna vprašanja, in sicer premike čet in v zvezi s tem ukrepe za krepitev zaupanja ter sredozemsko razsežnost procesa KEVS. V razpravi sta, zdaj ena zdaj druga, obe blokovski skupini nasprotovali konstruktivnemu delu, tako da niso mogli potrditi niti vrstice sklepnega dokumenta beograjskega sestanka. V. B. PROCES ZARADI ŠKANDALA MONTAŽNIH HIS V MAJANU Kljub nedvomni spretnosti zagovorniki Balba in Bandere niso bili prepričljivi Najbrž že danes razsodba - Časnikarji so zapustili sodno dvorano v znak protesta proti ravnanju predsednika Gattija (iiiiiifiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiimfimiitiiiiiittvimiiiiHimiiitiMiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiimiiaiiiifiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiit PODPISAN PROTOKOL 0 IA SEDANJU MEŠANEGA ODBORA V BEOGRADU Dogovor o intenzivnejšem gospodarskem sodelovanju med Italijo io Jugoslavijo Protokol sta podpisala zunanjetrgovinska ministra dr. Ludviger in Ossola ■ Bolj uravnovesiti trgovinsko izmenjavo • Važnost sodelovanja obmejnih področij BEOGRAD — Italijanski minister za zunanjo trgovino Rinaldo Ossola je včeraj popoldne odpotoval iz Beograda, kjer je vodil italijansko delegacijo na 9. zasedanju mešanega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje med državama. Minister Ossola in njegov gostitelj, zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger, sta pred tem v poslopju zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu podpisala protokol o zasedanju mešanega odbora V njem sta obe strani med drugim naglasili, da je v prihodnjem obdob ju potrebno zmanjšati jugoslovanski deficit v blagovni menjavi, da je treba izboljšati industrijsko sodelo vanje in sodelovanje na tretjih trži ščih ter razširiti sodelovanje na ob mejnem območju. Na zasedanju so jugoslovanski predstavniki dali izčrpne informacije o graditvi avtomobilske ceste ^Bratstvo - enotnost«, pri katere realizicaji 'bi lahko sode lovali tudi partnerji iz Italije.' Poleg tega so na zasedanju opozorili, da bi izboljšanje industrijskega sodelovanja, povečanje prenosa tehnologije in skupnih naložb lahko pripomogli k stabilnejši in bolj uravnoteženi trgovinski menjavi. Zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger je po podpisu protokola izjavil, da so na zasedanju mešanega odbora ugotovili, da se ekonomski odnosi med Jugoslavijo in Italijo uspešno razvijajo in da je bilo leto 1977 leto največjega porasta blagovne me njave, le prt sklepanju pogodbe o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja je bilo opaziti stagnacijo. «Toda dogovorili smo se — je pod- dna konferenca v Rimu ^žel, ?*tookratični red J sestavni del ^tookratičnega /a*v oja JtlM jk'na ~~ Potrebna je «demokra , protiofenziva« proti nasilju f ’ medtem ko mora de- r red postati sestavni del Jo .Mičnega razvoja. To osuov-J^hie 'e razv'1 podpredsednik *6fra 8a oc|bora Lacija Maurizio »% y svojem uvodnem nago-l^tiinp deželni konferenci o demonikg v 'j1 redu. Konferenco, ki po-,etftj ».kongresni ualači v rimski . *n ki se bo Zaključila, odprl predsednik dežel j* otJ^ Violenzio Zianioni, ki ? Se pred nevarnostji. da , šrjj Privadili« terorizmu ter pou-k&teti se mu je treba odločno S 'J'ra. Pa je v svojem govoru I vokatorji. Položaj v Tunisu in drugih 5°*lbj ,ruS'm obsodil nedavni raz- j tunizijskih mestih je bil tudi včeraj ■tohstiii katerima sta rimski sodišči ‘0r(iirip fašiste četrti Tuscolano in f?lti tp, Oho vos, ter dejal da po lo-v tac'- "'odojkov ni bil niti Musso-jka olsR Izvajanja podprednsed-fc'e so sprožila reakcijo . 1Scaii, generalnega pravdnika h*lJii»n k* se .i® očitno počutil dvora,a 'n ie zaPust'l konferenč- R’ko je Ferrara obsodil »porbp ‘°lpe in ugotovil, da je bil M ti11 ve|iomer tuj marksistič-všnkn socialističnim množičnim tti . am ter da so ga Marx, Le-tf°Ško , ,am-sci ocenjevali kot «o-Meu o1ezen»- ''°Sortr,. drugimi je govoril tudi pra- “ TVt i n i». i. — n I-■ PO ČETRTKOVIH NEREDIH MED SPLOŠNO STAVKO KRVAVI INCIDENTI V TUNISU TERJALI NAJMANJ 40 MRTVIH Ranjencev je več kot tristo, na stotine oseb pa so aretirali - Tiskovna konferenca notranjega ministra - Položaj še vedno napet TUNIS — Okrog štirideset mrtvih, 325 ranjenih in na stotine aretiranih: l.) je prvi, nedokončni obračun hudih neredov, ki so v četrtek spremenili ulice tunizijskega glavnega mesta v pravo bojišče. Vlada pripisuje odgovornost za krvave incidente voditeljem sindikata UGTT, ki so oklicali splošno stavko in s tem da.i povod za spopade s policijo. V sindikalnih krogih pa te obtožbe zavračajo in pravijo, da so incidente zanetili pro- šv 7 JMinister Bonifacio, ki, je h'6*1 zna - Mrazil uamisleko glede i ribaril 'd. oprostilnih razsodb ter J 'doloALnujnost spoštovanja ustav-* ki prepoveduje ponovno fašistične stranke. terim ekstremističnih t’oditeljem» UGTT S četitkovo špic*no stavko naj bi ti hoteli dokazati, da so sposobni strmoglaviti režim, kaliti javni red, vsiliti vladi lastno voljo. Pač pa je notranji minister demantiral vesti, da je med aretiranci tudi Habib Achour, glavni tajnik tunizijskega sindikata. Vest o njegovi aretaciji so objavili v Bruslju na sedežu mednarodne sindikalne zveze, kjer so tudi povedali, da naj bi četrtkovi neredi povzročili najmanj sto smrtnih žrtev. Kot smo že omenili, je bil položaj v Tunisu včeraj napet, vendar ni prišlo do hujših incidentov. Po mestnih ulicah je še mogoče videti razbitine avtomobilov. Oklepna vozila in padalci v popolni bojni opremi stražijo železniško postajo, sedeže ministrstev in vladne socialistične stranke, pošlo, pje radiotelevizije in druga javna poslopja. že vedno je v veljavi policijska ura od šestih popoldne do petih zjutraj, (tm) napet, čeprav se spopadi niso ponovili. Zjutraj je sicer prišlo do streljanja v saniem centru Tunisa, Po u-radni verziji pa je šlo za «bandite», ki so skušali oropati neko draguljarno. Prvi uradni obračun četrtkovih incidentov je podal včeraj na tiskovni konferenci notranji minister Hanablia, ki je tudi pokazal številnim časnikarjem zaplenjeno orožje. Minister ni hotel povedati števila aretiranih, češ da ga ne pozna; na vprašanje časnikarjev, ali jih je bilo petsto, pa je z nasmeškov odgovoril: «Morda nekoliko manj...« Vsekakor je minister potrdil, da je med aretiranci tudi Šest članov izvršnega odbora UGTT, med njimi dva poslanca, ter da so 240 o-seb aretirali na sedežu UGTT v Tu-nfsu, 150 pa na sedežp sindikata v Suši. RIM — Preiskovalni sodnik Gion- Na tiskovni konferenci je Hanablia | frida .je tudi včeraj kar 8 ur zasli-naprtil krivdo za nerede ne toliko j ševai bivšega obrambnega ministra sindikatu kot takemu, temveč «neka-1 socialdemokrata Tanassija v zvezi Tanassi se vedno pod drobnogledom sodnika Gionfride z afero o Lockheedovih letalih her-cuies C-130, zasliševanje pa se bo, kot kaže, nadaljevalo tudi v teku današnjega dne. Tanassi jevi zagovorniki so baje hoteli v teku današnjega zasliševanja dokazati, da Ovidio Lcfebvre ni bil, kot je sam trdil; «na obrambnem ministrstvu kot doma«, vsaj ne za časa. ko je obrambni minister bil Tanassi. Le-febvre naj bi bil na obrambnem ministrstvu samo tri ali štirikrat in še takrat samo za nekaj minut, kar pa je odločno premalo, trdijo Tanassi,jevi zagovorniki, da bi mu uspelo podkupiti takega poštenjake kot je Tanassi. Gionfrida je na splošno presenečenje ukazni izvesti grafično analizo nad dokumentom, ki ga je Ovidio Lefebvre poslal sodišču in v katerem je obtožil Tanassija. Domnevajo, da gre za posledici) soočenja med Tanassijem in Le-febvrom. Predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi je medtem sklical za 31. januarja zasedanje 31 sodnikov ki bodo morali soditi o zadevi Lock heed. Prvotno je bilo zasedanje predvideno za 9. februarja. RIM — Mladinski federaciji PSI in EPI ter mladinsko vseafriško gibanje bodo 4. in 5. februarja priredili mednarodno konferenco v podporo ljudstvu Sah'arui in fronti Polisario. - * t / < ; črtal Ludviger — in precizirali, da bomo v prihodnje pospešili in nadaljevali sodelovanje in da si bosta gospodarstvi obeh držav prizadevali za izboljšanje odnosov«. Kakor je iz.,javil italijanski zn-nanjetrgovinski minister Rinaldo Ossola. ima .Jugoslavija zelo po rnembno štabi iizatorsko vlogo med socialističnimi državami in tudi med industrijsko razvitimi in deže lami v razvoju. To vlogo lahko Jugoslavija opravlja zelo učinkovito. ker je evropska, sredozemska in neuvrščena država in predvsem zaradi ugleda predsednika Tita po vsem svetu. Raven blagovne menjave po besedah ministra Ossole ni zadovoljiva «Še bolj si moramo prizadevati za boljšo in bolj uravnoteženo trgovino. Razumljivo je. da trgo-vinsk deficit povzroča skrbi jugo slovanski vladi. Obema državama je v napoto dejstvo, da imata negativno plačilno bilanco s tujino. Poleg tega nam ni naklonjena niti mednarodna konjunktura. Ptav zato morata naši državi najti poti za intenzivnejše sodelovanje. pred vsem industrijsko, in to za daljši čas«, je dejal Ossola. Italijanski minister je posebej naglasil, da sodelovanje obmejnih območij, na meji, ki je najbolj odprta v Evropi, ustvarja vzdušje za napredek celotnega sodelovanja. Ob koncu izjave je minister Ossola povedal, da Jugoslavija ni. zadovoljna z mandatom, ki ga je evropska gospodarska skupnost določila za pogajanja z Jugoslavijo in da si bodo prizadevali, da bi ga razširili, (v. b.) Skupni sindikalni osnutek o panju delovne sile med Italijo in Jugoslavijo RIM — Podtajnik za zunanje za deve posl. Fosehi ,fe v teh dneh sprejel na Famesini predstavnike enotne federacije CGIL-CISL-UIL. Sndikalisti so mu izročili osnutek sporazuma, ki so ga sestavili v sodelovanju s svetom jugoslovanskih sindikatov o gibanju delovne sile med Italijo in Jugoslavijo. Posl. Fosehi je zagotovil, da bodo sporazum pregledali pristojni organi. _________ SINOČI V PORTOROŽU Sprejem ob zaključku seminarja italijanskega jezika in kulture PORTOROŽ — Ob zaključku seminarja italijanskega jezika in kulture je italijanski generalni konzul v Kopru Francesco Labbruzzo priredil sinoči v prostorih restavracije Capris sprejem za udeležence, to je profesorje, učitelje in učence višjih razredov srednjih šol s poukom v italijan ščini na Koprskem in Bujskem ter za predavatelje, profesorje univerzitetnih ustanov iz raznih italijanskih mest, Sprejema s0 se udeležili tudi ugledni predstavniki javnega in kul turnega življenja z obeli strani meje. Med drugimi so bili prisotni predsednica izvršnega sveta skupščine o-balne skupnosti Tatjana Kosovel, predstavniki vseh istrskih občin, član mešane jugoslovansko Italijanske komisije Črtomir Kolenc, predsednik republiške komisije za mednarodne odnose Jože Hartman, predsednik in pod predsednik italijanske unije za Istro in Reko Mario Bonita in Leo Fusilli in številni drugi. Prisotni so bili Uidi ugledni gostje z druge strani meje, med njimi vladni komisar Mario Marrosu in jugoslovanski generalni konzul Ivan Renko. Seminar italijanskega jezika in kulture, ki je letos že sedemnajstič po vrsti, se bo uradno zaključil danes popoldne v Portorožu. \ L. O- (Oti posebnega poročevalca) SAVONA — Pri vsaki pomembne j ši sodni obravnavi so zadnje ure pred razsodbo morda najvažnejše. Neko liko zaradi napetosti, ki vlada v sodni dvorani, nekoliko zaradi utrujenosti, v veliki meri pa tudi zato, ker odvetniki običajno razkrijejo svoje karte v zadnjem trenutku. To velja tudi za proces zaradi izsiljevanja podkupnin v Furlaniji, saj se v teh zadnjih urah vesti stalno prepletajo, kar še pripomore k povečanju napetosti v dvorani. K temu priporno re tudi pisanje krajevnega tiska in pa vzdušje prebivalstva in mesta sploh. Savona, ki je bila za nekaj dni eden izmed protagonistov dogajanj v Italiji, hoče biti moralist za vsako ceno. Tu naj bi se začela moraliza-cija javnega življenja v Furlaniji, kajti sedaj, ob zaključku procesa je jasno, da v Savoni ni mogoče govoriti o <*škandalu», pač pa ie o manjšem primeru. Pravi, resnični škandal, je treba iskati tam, v Furlaniji. Te teze so se oprijeli vsi. Sodniki, ker nočejo poglabljati okoliščin, ki so privedle na zatožno klop Balba in Bandero; prizadeta stranka, ki ji zadostuje odškodnina Od tistih obtožencev. katerim je izročila denar: zagovorniki, ki skušajo dokazati minimalno vlogo, ki naj bi jo odigrala Balbo in Bandera pri vsej zadevi. Ii. končno tisk, ki je odkril v tem «škandalu» dragoceno gradivo, ki polni strani ligurskih dnevnikov. Časopisi tako pišejo o dobavi norveških montažnih hiš. o visoki podpori nekemu industrijskemu obratu, o nabavi (Ječi za montažne hiše. Objavljajo tudi pismo skupine gasilcev, ki so sodelovali pri obnovi Furlanije in tam spoznali župana Bandero ter se sprašujejo, zakaj je prebivalstvo živelo v tako težkih pogojili, župan pa si je dovolil marsikaj. Res edinstvena je osebnost tega župana, demokrščanskega magnata v Furlaniji, osebnega prijatelja in-dustrijca Snaidera, baje prijatelja predsednika vlade Andreottija, «Giu-iia«, kot ga je sam nazival, ko stre ponašal z vplivnim poznanstvom: Na dan potresa. 6. maja zvečer, ga ni bilo v Majanu, vsai našli ga niso. Kmalu po potresu je preje! v dar montažno hišo, a se ni naselil v njej Več mesecev je živel v hotelu in na vseh skrivnostnih (»teh ,fa je spremljal neločljivi «prijatel.j-ček« Roberto Brollo, kateremu je podaril dragocen avto. Požrešnost, nenasitnost. pohotnost: tako ga vsi o- BECKIRAD — Blgiptovski minister za zunanje zadeve dr. Bulros Gali bo jutri doputoval v Beograd in prinesel osebno poslanico egiptovskega predsednika Sadata za predsednika Tita. Pričakovati .je, da bo egiptovskega diplomata spre-;el predsednik Tito. ki je že nekaj časa na oddihu v Igaiu v Boki Ko torski, vendar medtem Opravlja tudi državniške dolžnosti. Kakor napovedujejo v Beogradu, bo imel Butros Gali med dvodnevnim bivanjem v Jugoslaviji tudi razgovore z drugimi funkcionarji. dvoumna izjava: sTudj tukaj manjka še kdo.« Tukaj kje, na zatožili klopi? To vprašanje ostane brez odgovora. A razlika med Balbom in Bandero ni samo v tem. Bi.ibo je namreč res mnogo naredil v Furlaniji in prebivalstvo se ga s hvaležnostjo spominja. Tudi videmski nadškjf. ki je sicer zavzel zelo kritična slahšča v zvezi z obnovo Furlanije, je Balbovi ženi pisal, da ne bo pozabil, da je njen mož opravil vrsto dobrih del v Furlanih. K tema dvema likoma je treba dodati tret ega, Renata Carozza. ki, hoče nočeš, igra vlogo maraliza-tot-.iš. Ta vloga mu ne pristoja. saj je Carezro pustolovec, spušča se v vsake igre, pri kateri vidi možnost zaslužka. Njegovih besed ni mogoče jemati brez pridržkov tudi zato, ker je bil že večkrat obsojen, vendar pa je v tem primeru vsaj v glavnih o-brisih govoril resrico. S svojimi i-zjavami je nrisilil Balba in Bandero k priznanju. Vendar pa je Carozza ta popularnost drago stala. Ne samo zato, ker prejema v zadnjem času čedalje manj naročil, ampak tudi zato. ker so pred dnevi neznanci poškodovali njegov avto. poškodovali razstavo njegovih montažnih hjš in mu celo poslali dve grozilni pismi: če ne spremeniš verzije dogodkov te ubijemo I Okoli teh treh oseb se vrti proces v Savoni. Jasno pa je. da škandala ni mogoče osredotočiti na ta primer. Državni tožilec je istovetil Balba in Bandero s šakali, ki brskajo po ruševinah. Morda se ni zmotil. Re=nični. nravi, veliki škandal pa je v Furlaniji, kjer strehe montažnih hiš puščajo, kjer še danes ni pravih načrtov za obnovo, kjer je birokratski aparat stekel z običajno italijansko počasnostjo. V Savoni vsi pričakujejo težko obsodbo. cTežka obsodba za Balba in Bandero: Furlanija bo tako ostala čista,« .je včeraj rekel televizijski komentator. «Morda — pravi Balbov afi£govon>ik Pulmieri — je to resnični namen ljudi, ki so krivi za zamude. za krivici-, ki so doletele furlansko ljudstvo, namen, da na idejo žrtev in io vržejo v areno, sami pa se skrijejo med množico. Če bi jim to uspelo, bi bili človeško dostojanstvo, demokracija, svoboda, pravica, še enkrat noražem,« Reš je, da je v tej t ditvi precej resnice, orav tako pa je na dlani pisuje.io na procesu in ti nazivi mu j poskus, da se prikrije vsai del od- _____ ___: -1 - ; „ : . ! rfrtu/trnnet i in Im i<«nl D .IL„ i prav pristajajo. govornosti. ki io je imel B-lbo pri Povsem drugačen je Giuseppe Bal- i vi'cj zadevi. Odvetnik Palmierj se bo. Umirjen, samozavesten, ne za naša se na nikogar. Niti na Zam-berlettiia, ki ie takoj po njegovi a-retaciji cejo dejal, da ga sploh ne (»zna. Med odmori se rad razgova-rja s časnikarji, a ne pove nič novega. Ali koga ščiti? Na to vprašanje ne odgovarja. Vse kar mu zbe- ori tem ni bal nikogar in n-česar. Ponovil ie, da Balbo ni ihtel nobene pristojnosti, cač na je bil pri-storen za dodelitev del inženir Marini, rime. ki lebdj nad procesom kot črn oblak« Po n-evovih besedah sodeč, ie prav inženir Marini vzdrževal stike z vsemi pcd.pt-i, maj- ži, je rahel nasmešek in stavek: «V I hnimj in velikimi, ki so gradila mon sedanjem o’itičnem trenutku je ita-jtažne hiše (vendar je treba nrirom-lijanski politični razred zelo emoti- niti.'da je Carozza vedno zanikal, da ven.« Trenutek nomisli in dopolni: <'Jaz sem pa birokrat, nisem politik.« še kratek premislek in zadnja BOJAN BREZIGAR (Nadaljevanje na zadnji strani) ŠKANDAL V SICILSKI DOLINI BELICE Preiskovalci bodo v prihodnjih dneh zaslišali 13 aretiranih funkcionarjev Z napihovanjem cen ljudskih stanovanj naj bi nagrabili nad štiri milijarde lir poteze. Tako sta na primer zaporne naloge podpisala že sredi decembra, sporazumno s karabinjerji pa sta počakala z aretacijami vse dokler nista bila gotova, da ne bo nihče od obtoženih ušel roki pravice. Kar zadeva predmet preiskave pa — kot je poudaril Ciaccio Montalto'— sta se omejila na Salemi, najbolj viden ip v nebo vpijoč primer malverzacije. S pomočjo aretiranih funkcionarjev, ki so podprli njegove popravke k prvotnemu načrtu in overovili lažne izračune, je gradbenik Panta-lena nagrabil v nekaj letih štiri- milijarde in pol lir. Stanovanja šo tako stala poprečno nad 60 milijonov lir vsako, kar je dvakrat več od prvotno predvidene cene. In pred štirimi leti 30 milijonov lir za ljudsko stanovanje ni bil majhen denar. Ob tej in drugih podobnih špekulacijah (liberalni poslanec Sam Quil-lerj je pred časom označil Obnovo v dolini Belice kot «največjo tatvino zadnjih let«) je denar, ki ga je država nakazala za obnovo (okrog 600 milijard lir) skopnel kot sneg na soncu, za nau 40.000 prizadetih pa še ni stanovanj, V preiskavi pa se sodnika ne bosta mogla ustaviti'prj aretiranih, ki so neke vrste «birokracija» škandala. Nujno bosta morala vse više, da ugotovita jdgovornosi tistih, ki so na politični ravni krili špekulante. Sele tedaj bo njuno delo zaključeno. Dva od aretiranih funkcionarjev: Stefanu Tedesčo Di Stefan« (levo) In Antonio (Telefoto ANSA) TRAPANI — Po senzacionalnem četrtkovem razpletu preiskave o «ob-novi« prizadetega območja v dolini Belice, ko so karabinjerji v raznih italijanskih mestih aretirali trinajst vidnih funkcionarjev javnega ministrstva in razpuščene ustanove za razvoj ljudskih stanovanj ISES, si bosta sodnika Sciuto in Ciaccio Montalto vzela nekaj časa za premislek. V prihodnjih dneh bosta začela z zasliševanjem aretiranih (le-te sedaj premeščajo v kaznilnico v Tvapani), novih senzacionalnih razpletov pa v kratkem najbrž ne bo. *Ce bi prei- skava zaobjela celotno dolino Beli-ceja — je v razgovoru s časnikarji izjavil Ciaccv- Mo«talto — bi imeli gigantski sodni postopek in ne bi vedeli, kje naj se ga lotimo.« Skratka sodniki bi dvignili veliko prahu, rezultati pa bi izostali. Predvsem pa bi ootoženci, pravi šakali, ki sq se okoristili s tragedi.jo prizadetega prebivalstva, v kratkem svobodni, ne da bi poravnali dolga z družbo. Ravno zaradi tega sta sodnika Sciuto in Ciaccio Montalto doslej počasi in previdno načrtovala lastne PREGLED DELA NA SINOČNJEM OBČNEM ZBORU Uspešna dejavnost in bogati načrti Slovenskega raziskovalnega inštituta Pomoč pri pripravah na manjšinsko konferenco v Vidmu in sodelovanje s posebno komisijo za preučevanje manjšinskih problemov glavni nalogi inštituta v bližnji prihodnosti Grauuer, arh. Darij 'Jagodic, arh. Igor Jogan, prof. Verena Koršič, prof Pavle Merku, Izidor Predan, prof. Marino Qual:zza in dr. Savo Spacal. Obvestilo izletnikom Vse izletnike, ki so se vpisali za potovanje v Egipt, London in na Kitajsko, prosimo naslednje: EGIPT: V ponedeljek, 6., in torek, 7. februarja, poravnajte, prosimo, svoj drugi in zadnji obrok (za obe skupini). Ob tej priložnosti prinesite s sabo tudi potni list in rumeno knjižico o opravljenem cepljenju. LONDON: V dneh 6. in 7. februarja poravnajte drugi obrok. Uspešno delovanje Slovenskega raziskovalnega inštituta lahko pripomore k ugodni rešitvi številnih problemov vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji — tako je med drugim rečeno v poročilu upravnega odbora o delovanju inštituta, ki ga je na včerajšnjem 4. rednem občnem zboru podal predsednik dr. Aljoša Volčič, in ta stavek tudi dokaj zgovorno opredeljuje vlogo in pomen inštituta v naši zamejski stvarnosti. Na sinočnjem občnem zboru v prostorih Narodne in študijske knjižnice je članstvo pregledalo glavne e-lape dokaj uspešno prehojene poti v zadnjem letu in istočasno nakazalo glavne naloge, s katerimi se bo moral SLORI spoprijeti v bližnji prihodnosti. V razpravi in izvajanjih ravnatelja dr. Karla šiškoviča sta se izoblikovala predvsem dva problema: prva važna preizkušnja bo bližnja manjšinska konferenca, ki jo prireja videmska pokrajina. Podružnica inštituta v Čedadu je že prevzela pobudo za pripravo gradiva. Drugi problem je sodelovanje s posebno komisijo za proučevanje vprašanj slovenske manjšine v naši deželi, ki je bila pred kratkim imenovana pri predsedstvu vlade. Dr. šiškovič je v zvezi s tem pozval vse članstvo, n.aj tesno sodeluje s slovenskimi in če je treba tudi italijanskimi člani komisije, da bodo le-ti imeli lahko na razpolago čim bolj izčrpno dokumentacijo o vseji potrebah in zahtevah Slovencev v Italiji. SLORI ima torej dokaj jasno za črtane smernice svojega dela, vendar bo številne zastavljene naloge težko izpolnjevati brez ustrezne finančne podlage. Dosedanje delovanje- inštituta je bilo gmotno skoraj v ce'oti odvisno od kulturnega sklada SKGZ. Vse kaže, da bo inštitut v prihodnje deležen prispevkov za določene raziskave, medtem ko bo mnoro daljša in težja pot finansiranja inštituta kot takega. Pričakuje se seveda predvsem pomoč iz javnih sredstev naše dežele. Naj omenimo še nekatere dosežke Inštituta v razdobju od zadnjega občnega zbora. V Beneški Sloveniji so pričeli z raziskavo o tržišču delovne sile v Italiji in tujini. V beneški občini Sovodnje se je SLORI lotil nove raziskave. Na Goriškem je zaključil raziskavo o Štandrežu in začei zbirati podatke za podobno raziskavo v števerjanski občini. Na Tržaškem se je zaključilo kartira nje ir zbira nje podatkov na območju proste industrijske cone in zaključena je raziskava o Lonjerju, medtem ko je v teku njena analiza. Končana je tudi vzorčna raziskava o naročnikih Primorskega dnevnika in nrdaljuje se zbiranje podatkov o slovenski šoli na Tržaškem in Goriškem. Glede kronike sinočnjega občnega zbora moramo omeniti, da je članstvo počastilo spomin preminulega dr. Angela Kukanje, ki je bil med vtar.ovr :mi člani inštituta. Na koncu ie občni zbor sprejel devet novih član- in je tako število članstva na-rastlo na 66. Sprejeti so bili profesor Karlo Černič, arh. Savina DANES V GOSTILNI KRIŽMAN V REPNU KITAJSKA: V dneh kot zgoraj poravnajte drugi obrok. Čimprej se tudi cepite proti kozam in koleri. Izletnike, ki so se prijavili za izlet v BUDIMPEŠTO in ki nimajo v redu svojih potnih listov, naj poskrbijo, da bodo veljavni potni listi v njihovi posesti do 27. februarja, ko je treba plačati drugi obrok. Ob tej priložnosti prinesite s sabo tudi 2 fotografiji (za vizum), poleg tega pa boste morali OSEBNO podpisati ustrezni formular. Vplačila obrokov dne 6. in 7. februarja se sprejemajo na uphavi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 med 9.30 in 13. uro. Primorski dnevnik PRIHODNJO SREDO OB 18.30 V KULTURNEM DOMU Dr. Vilfan in dr. Velebit o poti do odprte meje V zvezi z razstavo NSK «London 1915 - Osimo 1975» bosta predavatelja obudila spomine na pogajanja v Parizu 1916 in v Londonu leia 1951 Kot smo v četrtek že mimogrede poročali, je predsednik Narodne in študijske knjižnice po predavanju o gledališču v NOB napovedal za prihodnjo sredo, 1. februarja t.l. ob 18.30 predavanje treh jugoslovanskih veleposlanikov pod naslovom «Pot do odprte meje*. Predavanje bo v zvezi z razstavo iLondon 1913 — 0-simo 1975». Včeraj' pa smo v NŠK zvedeli, da je predavanje dokončno določeno za prihodnjo sredo ob 18.30 v Kulturnem domu v Trstu. Predavala bosta bivša veleposlanika dr. Joža Vilfan in dr. Vladimir Velebit, dr. Aleš Bebler pa bo zaradi bolezni predaval šele v mesecu maju. Prvi predavatelj bo obujal spomine na pogajanja v letu 1946 v Parizu, ki so se zaključila s februarsko mirovno pogodbo 1947, ■ HiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniMiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA GHERSI POROČAL 0 RAZGOVORIH ENOTNE DELEGACIJE Z MORLINOM Odobrili so preustroj pokrajinskih služb in osebja - Dogovorjena izvolitev predstavnikov v okrajne šolske svete Na sinočnji seji je predsednik Ghersi seznanil pokrajinski svet z vsebino razgovorov, ki jih je enotna gospodarska delegacija imela te dni vdrugič z ministrom Morlinom. Njegova ocena ostaja le delno pozitivna, saj so sicer prejeli zagotovila o izplačilu do junija prvih 800 milijard državnih naložb za obnovo Furlanije, kar je koristno tudi'za Trst, ker gre za podvojitev pontebske železnice in za avtocesto Videm - Trbiž, kot je tudi pozitivno, da je vlada izdelala prva dva izvršilna dekreta za izvajanje osimskih sporazumov, s katerima je nakazala 185 milijard lir za prometne infrastrukture. Minister pa ni sprejel nobene obveze ,da bi tudi za finančno in upravno preureditev naše luke izdali dekret v okviru izvajanja Osima, zakon o kreditiranju ladjedel-stva je še vedno v pripravi, prav tako še ni izdelan načrt za železarstvo. Vlada je sicer zagotovila, da bo nujno navezala stike z Jugoslavijo za ureditev ribolova v Tržaškem zalivu, Ghersi je pa izrazil dvom, da bi tržaški carini vrnili pooblastilo za izvajanje operacij pri prometu s tekstilom. Pokrajinski svet je, nato odobril vrsto sklepov o preustroju pokrajinskih služb D osebja, prispevku mil.j-skemu karnevalu, oddaji del za nadvoz med miljsko obalno cesto in Korošci, in o študiji o zaposlenosti. S tajnim glasovanjem so še izvolili predstavnike, ki jih zakon dodeljuje pokrajinam, v 3 okrajne šolske svete. Pri tem so politične skupine dosegle predhoden sporazum, na podlagi katerega so kulturnim in skrbstvenim ustanovam priznali več mert, kot jih strogo priznava za- STROKOVNO SREČANJE O KRAŠKIH GOZDOVIH Tržaška pokrajina, gorska skupnost in WWF so povabili na razpravo javne ustanove, sindikate in strokovna združenja Danes bo potekala ves dan v dvorani gostilne Križman v Repnu strokovna razprava o mnogovrstnih vprašanjih vzdrževanja m rojenja kraških gozdov, ki jo priredijo tržaška (»krajinska uprava, Kraška gorska skupnost in Svetovni sklad za zaščito narave (WWF) Namen pobudnikov je zbrati na skupnem diskusijskem srečanju javne upravitelje. strokovnjake, kmečke in delavske sindikate, zadružna organizacije in strokovna združenja, da opravijo pregled sedanjega stanja in možnih posegov za boljšo uporabo kraških gozdov, ki je v interesu tako Kraševcev, kot tudi širše krajevne skupnosti. V ta namen so na srečanje povabili pristojne deželne organe, javne uprave s kraškega območja na Tržaškem in Goriškem, pa tudi sežansko in novogoriško občino. Zavod za pogozdovanje Krasa, jusar-ske »'bore, Slovenske kultumo-gos- Restavracija VOLNIK priredj v soboto, 4. februarja, PUSTNI PLES z večerjo ob zvokih ansambla LOJZETA FURLANA Sprejemamo rezervacije VELIKI REPEN, TEL. 227349 podarsko zvezo, kmetijska in gozdarska nadzorništva ter združenja, ki so strokovno usposobljena, da o tej problematiki spregovorijo. Srečanje bo odprl predsednik gorske skupnosti Miloš Budin, renen-tabrski župan bo prinesel pozdrave občine, razpravo, ki jo bodo uvajali kratki posegi strokovnjakov dr. Poldinija, dr. Brandmayra, dr. Milla, dr. Musija, dr. Corradhuja in dr. Vremca, bo vodil pokrajinski odbornik za kmetijstvo, turizem in javna dela Lucijan Volk. • Danes ob 16. ari, bo v dvorani v Ul. Madonnina 19, javno zborovanje o splavu. Med drugimi bo govorila tudi komunistična senatorka Giglia Tedesco Tato. Na obisku pri sestri umrl za srčno kapjo Včeraj popoldne se je 50-letni Giovanni Gherdevich odpravil na obisk k sestri, ki ima gostilno v Ul. Conti 24. Šel je da bi jo pozdravil, ker bi se moral nato zateči v opensko bolnišnico S. Sarto rio. Pojedel je nekaj malega in se že od nje posloyil, ko se je nenado ma zgrudil na tla. Ker ni dajal nobenega znaka življenja, je sestra nemudoma pokl'cala zdravnika rdečega križa in policijo Po kratkem pregledu je zdravnik ugotovil, da je Gherdevich umrl zaradi infarkta. V trenutku nesreče ni bilo v gostilni nikogar. kon. Odbornik Volk (PSI) se ni udeležil glasovanja o teh imenovanjih iz načelnih razlogov, ker niso ustanovili avtonomnega okraja za slovenske šole in ker dežela ni. upoštevala ustreznega mnenja, ki ga je bil izrazil pokrajinski svet. Svetova lec Iskra (KPI) je pa v glasovalni izjavi pohvalil napore odbora za doseženi dogovor, obžaloval tudi kot slovenski vzgojitelj, da ni bil ustanov'. j en slovenski okraj in poudaril, da bodo morali biti tudi obstoječi okrajni šolski sveti sredstvo za nadaljevanje borbe za pravice slovenske narodnostne skupnosti. Svetovalec SSk Brezigar je bil zaradi služ-Isoten, Na vzdušje v pokrajinskem svetu ni vplivalo stališče, ki ga je predvčerajšnjim objavilo pokrajinsko vodstvo PRI, ki je poživelo levičarski manjšinski pokrajinski odbor k ostavki. V ppsebni noti je pa nanj odgovoril tajnik PSI Carbone, ki ga oceniuie kot prilagoditev krajevnih republikancev usmeritvam državnih voditeljev La Malfe in Biasinija, ki se zavzemata za pristop vse levice, vključno s KPI, k soodgovornosti pri vodenju države. Pokrajinski tajnik PSI b) zato zahteval srečanje z vodstvom tržaške PRI, da preveri pripravljenost okrepiti krajevne uprave z morebitnim razširjenjem sedanjega odbora na pokrajini. bendh dolžnosti ods lilHMIIIIII 111111111 lllllflllllllllllllllllllllllllllltimillilll Hlinil Itll MII IM MII I lili Itll MII mil im ■ lil Ulil lili Hlinili SINOČI V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Začela se je razprava o proračunu za leto 1978 V razpravo posegli svetovalci Chersi in Tdtaizza' (KD) ter Morgntti (KPI) Sinoči se je v tržaškem občinskem svetu začela razprava o proračunu za leto 1978. K razpravi so se prijavili svetovalci Chersi (KD), Morgutti (KPI) in Tomizza (KD). Chersi je obravnaval predvsem poglavji, ki se tičeta šole in telovadnih struktur za mladino. Po njegovem mnenju bi bilo treba zgraditi nove telovadnice, {»praviti šolska poslopja, poskrbeti za zdravstveno varstvo na šolah. Šport .je treba uveljaviti v vseh mestnih četrtih. Morgutti (KPI) je obdelal poglavje proračuna, ki zadeva kulturo. V tem poglavju vidi komunistični svetovalec precej protislovij. Predvsem gre za finansiranje «Krožka za kulturno in umetnost*, ki je bil nekoč kulturno središče mesta, a danes ne pomeni nič. Krizo tega krožka lahko reši le globoka restrukturacija. ki bi ustanovo preobrazila v javno kulturno središče. Morgutti je nato naštel razne pomanjkljivosti, ki so v mestnem muzeju, knjižnici, gledališču «Verdi» in Teatru Stabile. Tudi občinski rekreativni centri za mladino bodo morali postati z ustrezno podporo aktivni. Tomizza (KD) je poudaril, da je letošnji proračun zelo smotrn in ne dopušča brezglavih trošenj. Pred obravnavo o proračunu so bili še odgovori občinskih odbornikov Saia in Abbateja na razne interpelacije svetovalcev, predvsem o zadevi glede prepovedi ribolova. Župan Spaccini pa je poroča! o razgovorih, ki jih je imela tržaška delegacija z ministrom za proračun Morlinom v Rimu. Napadalce še vedno iščejo Zdravstveno stanje duhovnika Maria Vatte, katerega so neznanci v četrtek zjutraj surovo pretepli pred vrati njegovega stanovanja, se naglo izboljšuje. Ni pa še znano, kdo je SLOVENSKI DIJAŠKI DOM priredi v soboto, 4., in torek, 7. februarja 1978 TRADICIONALNO PUSTNO DRUŽABNOST Informacije in vabila dobite v dijaškem domu — tel. 793167 in 722246. Vabimo vas napredovanje v Kulturnem domu v Trstu v sredo, 1.2., ob 18.30 POT DO ODPRTE MEJE: dr. J. VILFAN (1946) in dr. VELEBIT (1954) VSTOP PROST! Odbor NŠK zakrivil ta podli podvig, čeprav so agenti političnega oddelka kvesture takoj sprožili preiskavo. Očitno je bil to nov primer nasilja, ki v zadnjih mesecih pretresa tržaško demokratično javnost. Agenti političnega oddelka so preiskavo usmerili v več strani, saj je bil duhovnik Vatta znan po večstranski družbeni dejavnosti: u- kvarjal se je z emarginiranci, najbolj pa je bil angažiran v boju proti uživanju mamil in njihovih razpečeval- o pogajanjih v Londonu leta 1954, dr. Vladimir Velebit pa bo govoril o pogajanjih v Londonu leta i954, ki so se zaključila istega leta z oktobrskim londonskim memorandumom*, ki nosi tudi njegov podpis. Predavanje cPot do odprte meje* bo torej izredno zanimivo, zato naše bralce že danes opozarjamo nanj. DREVI V BOLJUNCU (as pusta, vesejja.. cas «Oj ti pust, ti čas presneti», je pred več kot sto leti zapisal veliki Prešeren v znani romanci in ti verzi so prav gotovo aktualni tudi za te dni. Obdobje pusta, ki pomeni veselje, razposajenost, burkaštvo, se bliža s hitrimi koraki, naša društva pa bodo ob tej priložnosti -poskrbela za vsakovrstna razvedrila. Med take prireditve spada tudi drevišnji koncert dolinskega pevskega zbora «Valentin Vodnik*, ki bo ob 20.30 v občinskem gledališču *F. Prešeren* v Boljuncu. Dolinski pevci bodo na «Pustnem koncertu* pod taktirko Ignacija Ote zapeli vesele, živahne in šaljive pesmi, ki jih v repertoarju zbora res ne manjka, za to priložnost pa bodo občinstvu posredovali tudi čisto nove, pred kratkim naštudirane skladbe. Torej nov in učinkovit način praznovanja pusta, ki se razlikuje od običajnih plesov in podobnih prireditev, pa mislimo, da ni nič manj učinkovit. Za veselo razpoloženje bosta poskrbela še humorista Vanek in Drejček ter godba na pihala iz Boljunca. • V športni palači v Vidmu bo danes in jutri okrožni kongres verske skupnosti jehovcev. Začetek danes ob 10. uri s temo «Važ.nost krščanskega združenja pri utrjevanju vere*. Poudarjen bo zlasti pomen e-notnosti v družini. OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO TRST Razpis natečaja Občinsko podjetje za elektriko, plin in vodo v Trstu razpisuje dražbo za oddajo del za izkop in zasutje, za zidavo ter ostala dela v zvezd z gradnjo naprav podjetja v mestu in predmestjih (faza 55) za 800.000.000 lir. Dražba se bo izvedla v smislu člena 1, odst. a) zakona štev. 14 z dne 2. 2. 1973 Podjetja, kii bi sodelovala na dražbi, morajo poleg ponudbe predložiti na kolkovanem papirju ob-važnost, da bodo izvedla tudi nekatera podobna dela, ki spadajo v pristojnost konzorcija za prevoze v vrednosti 30.000.000 lir. Prošnje za vabilo na dražbo morajo dospeti na ACEGA v Trstu — Ul. Genova štev. 6 — v roku petnajstih dni od objave razpisa v U-radr.cm vestniku dežele Furlanije Julijske krajine. Prošnje morajo biti na kolkovanem papirju. ACEGA - Trst fiiiiHiiiiiiiiiMmiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiimiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiMiiiiiii Huda prometna nesreča v Rossettijevi ulici Včeraj zjutraj ob 11.Q5 so z re-šilcem rdečega križa prepeljali v tr-tržaško bolnišnico 84-letno Anno Del-pin, stanujočo v Drev. XX. septembra 46. S prognozo 90 dni so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili zlom leve stegnenice in piščali, poleg številnih poškodb po obrazu. Poškodbe je Delpinova -utrpela v prometni nesreči, ki se je pripetila v Ul. Rossetti, v višini Drev. , XX. septembra. Na nedovoljenem fnestu je namreč prečkala ulico, pri čemer jo je podrl avtomobil ford escort, z evidenčno tablico TS 149471, katerega je upravljal 29-letni Rinaldo Cesarat-to, bivajoč v Ul. Sara Davis 164. Pri silovitem trčenju je ponesrečenko najprej vrglo na prednji del avtomobila, nato pa v vetrobran, ki se je pri hudem udarcu zdrobil. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli agenti cestne policije in pa rešilec rdečega križa, ki je Delpinovo takoj odpeljal v bolnišnico. Na prizorišču nesreče pred prihodom rešile« (foto Magajna) V okviru radijske rubrike Dogodki in odmevi, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri na valovih Radia Koper, bo ponovno govori o najvažnejših ustanovah slovenske manjšine v Italiji. Tokrat bo gost oddaje Ennia Opassija predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Stanislav Bole. V glavnem bo govor o pobudah združenja pri izvajanju esimških sporazumov, predvsem pa o sodelovanju Slovencev v prosti industrijski coni na Krasu v okviru predlogov, ki jih bo predstavila dežela Furlanija - Julijska krajina . Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 28. januarja PETER Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05 — Dolžina dneva 9.34 — Luna vzide ob 21.37 in zatone ob 9.16. Jutri, NEDELJA, 29. januarja FRANC Vreme včeraj: Najvišja temperatura 6,6 stopinje, najnižja 4,6, ob 13. uri 6,6 stopinje, zračni tlak 1019,1 mb u-staljen, vlaga 90-odstotna, nebo 4 desetinke pooblačeno s slabo vidljivostjo,, veter jugozahodnik 10 km na uro, morje, mimo, temperatura morja 8,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 26. januarja 1978 so se v Trstu rodili trije otroci, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 57-letni Salvinp Fuss, 82-letni Agostino Godina, 78-letni Francesco Sluga, 68-letni Mario Pa-cor, 63-letni Aiessandro Pieri, - 55-let-m Danilo Grdina, 79-letni Federico Dietrich, 64-letni Mariano Besednjak, 90-letni Matija Settimo, 80-letni Ame-rigo Loffredo, 85-letni Giuliano Ba-bich, 71-letni Giovanni Fermo, 62-letni Enrico Visintin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5. Čampo S. Gia-como 1, Ul. Soncini 179, Ul. Revol-teila 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z. arovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. SatiKs BANCA Dl CREDITO Dl TRI E ST E TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p. A thst - uu'T./' f PIL*' io, ><£,'• ei-fl-as TEČAJI VALUT -V ‘MILANU DNE 27. 1. 1978 Ameriški dolar: debeli 868,50 drobni 840.- Funt šterling 1692.— švicarski frank 436.— Francoski frank 183,50 Belgijski frank 25,75 Nemška marka 408 - Avstrijski šiling 57,50 Kanadski dolar 755.— Holandski florint 380.— Danska krona 145.— Švedska krona 182.- Norveška krona 163.— Drahma: debeli 21.- drobni 19.50 Dinar: debeli 42.- drobni 42,- MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi SLUŽBA V RIMU: Hotel Bled, Roma 00185 via S.C. in Gerusalemme 40, tel. (06) 777102, sprejme v službo sledeče osebe: dekle ali mladeniča za pisarniško delo: zaželeno znanje hotelskega posla in tujih jezikov; dekle ali mladeniča, sposobnega vodenja hotelske restavracije z znanjem jezikov. Ponudbo na gornji naslov, v petek popoldne in soboto tudi na tel. št. (040) 212042. TRGOVINA pohištva išče slovenskega uslužbenca-ko za prodajo in z možnostjo priučitve v poklicnega opremljevalca. Pismene ponudbe na O-glasni oddelek pod šifro pohištvo. TRGOVINA z elektrogospodarskimi stroji išče mladeniča z dokončanim vojaškim rokom, veščega TV aparatov, po možnosti z znanjem srbohrvaščine. Javiti se — CITRUS — Ul. Torrebianca 27. VABIMO študente, dijake in mla'’ delavce, naj se javijo na upravi Primorskega dnevnika. Možnost razširitve a-kviziterske mreže za prodajo knjig. Interesenti, pohitite! Stalno slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom ALDO NICOLAJ STARA GARDA (50. predstava) (tragikomedija v dveh dejanjih) Prevod BORUT TREKMAN Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Režija MARIO URŠIČ Danes, 28.-t.m., ob 20, uri. FINŽGARJEV DOM na Opčinah proslavi danes, 28. januarja 1978, ob 20. uri Stoletnico rojstva O. ŽUPANČIČA SPORED: ♦ Bela krajina v sliki in glasbi ♦ Govor o pesniku ♦ Recitacije ♦ Vokalni tercet Mavrica ♦ Nagradno reševanje ugank in ansambel Rdeči nagelj Prisrčno vabljeni! SPD TABOR - OPČINE Jutri, 29. januarja 1978, ob 16.30 dan slovenske kulture v Župančičevem letu Mladinska dramska skupina CICIBAN, DOBER DAN Nastop moškega pevskega zbora Tabor. PD SLOVENEC - BORŠT vabi jutri, 29. januarja, ob 17. uri v občinsko gledališče «F. Prešeren* v Boljuncu na KULTURNO PRIREDITEV Nastopata pevski zbor in dramska skupina z veseloigro.! Stalno slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Sezona 1977-78 MIROSLAV KOŠUTA VITEZ, NA OBISKU mladinska igra v šestih slikah DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU Scena* » *«< Kostumi Glasba ALEKSANDER VODOPIVEC Režija MARIO URŠIČ Ponovitve: v torek, 3i. t.m., ob 15.30 v sredo, 1. februarja, ob 15.30 S P D T obvešča, da bo REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 30. januarja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 s pričetkom ob 20. uri. DNEVNI RED: — otvoritev — predsedniško poročilo — tajniško poročilo — blagajniško poročilo — poročila načelnikov odsekov — razprava — volitve — razno Vsi člani vabljeni! Stalno slovensko gledališče v Trstu Zasanjaš se, zapreš oči in v hipu čudo se zgodi: kar si verjel, kar si želel, zares pred tabo oživi. .. na OTROŠKEM PUSTNEM RAJANJU v nedeljo, 5. februarja, ob 14.30 v Kulturnem domu Program na odru se prične ob 15. uri. Rezervacija miz od četrtka, 2. februarja dalje od 10.30 do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (telefon 734265). ' - OSMICA BORIS PRIMOŽIČ je odprl osmico pri Magdaleni — Ul. Kobler 17. Toči belo in črno vino. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE VABI na FILMSKI VEČER priznanega tržaškega amaterja Aljoše Žerjala danes, 28. januarja, ob 20. uri v občinski razstavni dvorani «Lo Squero» v Miljah. Gledališča KOSSET'11 , Danes ob 16.00 in 20.30 (kon^J 22.40), «La potenza delle tet®11. L Tolstoja, red II. sobotni. J Od 31. januarja, izven abon8f, Simonijev «Tramonto», igra Salvo done. Za abonente 30 in 20 odst pusta, mladina 1200 lir. Rezerpj pri osrednji blagajni v Pasaži “ AVDITORIJ Danes ob 16.00 in 20.30 (k°nfcj 23.15) «L.iubosumne ženske* V abonmaju: red I- sobotni, v j vitev predstave, ki je odpadla '''j nuarja). Od 1. februarja, izven «Processo Pet' rnagia* Apulej8'1',] Corteja, igra Renzo GiovampietrM abonente 30 in 20 odst. popusta. ‘J ben popust za mladino (dve P J stavi po ceni za eno). RezeriH pri osrednji blagajni v Pasaži D”! VERD! .J Danes ob 18. uri tretja Pr VVolf Ferrarijeve opere »Preboj vdova*. Vstopnice za razpoložljiv'8 sta izven abonmaja pri blagajn1 dališča. Kino Arision 16.00 - 22.00 «Difficil8 A rire*. Režija Umberto Silva. 1“U Porel, Gerardo Amato. PreP°v mladini pod 14. letom. j, Mignon 15.00 «La scarpetta e I* sa». Barvni film. Nazionale 16.15—20.45 «Via to*. Clark Gable, Vivien — Olivia De Havilland, Leslie ward. Barvni film. «| Grattacielo 16.00 «Io sono mia* uJ fania Sandrelli, Maria SchPjSI i trii811' col *? Lei«? m Michele Placido. Prepovedan : pod 14. letom. Excc!sior 16.00 «Indians». John < more, Elliot Sam, Ned R8l,l£ , VVestern film. Fenice 15.30 «MacArthur il «ene,J ribelle*. Gregdry Pečk. Barvni " Eden 15.30 «Vecchia America* A Reynclds in Ryan 0'Neil. film. jJ Ritz 16.00 «La banda del gobbo* mas 'Milian. Prepovedan lD®| pod 14. letom. Barvni film. Eilodrammatico 16.00 «Confe"Lj proibite di una monaea adolesC8, Prepovedan mladini pod. !«•. ‘Jjfj Cristallo 16.00 «Yeti il gigante “OJ secolo*. Phoenix Grant. Ji®',A van, Tomy Kendall. Barvni fjfLI Aurora 15.30 «11 gatto*. Ugo TofA Mariangela Melato. Barvni Capitol 16.30 «La tigre e ancot*J va: Sandokan alla riscossa* v* j Bedi, Barvni film. L Moderno 16.30 «A1 di 15 del del male*. Dominique Sanda, povedan mladini pod 18. leto® vni film. . t Impero 16.30 «007 la spia che ^ mava*. Roger Moore. Barvni ^ Ideale 16.00 «SS lager 5 1'inferno . le dornie*. Prepovedan mladim 18. letom. Barvni film. jj Vittorio Venelo 16.00 «La stanZ8 ^ vesčovo*. Ugo Tognazzi in OJ j). Muti. Prepovedan mladini P8® ■ lčtom.' "BaiVni film. Radio 16.00 «1 tre giomi del Con8 j Robert Redford in Faye Dun8 Barvni film. Astra 16.00 «La grande fuga* ™ Mc Queen. Barvni film. ,,(j Volta (Milje) 17.00 «La gang ^ spider rossa*. David Niven-Disneyev film. Razna obvestili času se bodo na Opčinah d°"^ gostilne razporedile v sledečih .f Ion” 29. KRAŠKI PUST 1978. V predP^ ih vih in vam nudile pristno h81 hrano ob zvokih harmonike: j 30. januarja gostilna Mirella, nuarja Društvena gostilna, L f rja gostilna Simonič, 2. februari8 stilna Valerija in 3. februarja 6°s Veto. p Zavarovalnica goveje živine v zovici sklicuje jutri, 29. t.m., Ju zoviškem domu svoj redni občni , ob 17. uri. Prosimo člane, 88 polnoštevilno udeležijo. Odbor. Razstave isved V prostorih Slovenske Pr°sV jr zveze v Ul. sv. Frančiška 20 88 nes zaključi zgodovinska r8 .. j* «London 19J5 - Osimo 1975», ki F(,i ob priliki 30-letnice svoje usta08^^ I priredila Narodna in študijska kj oh ca v Trstu, Razstava je odpP8 16, do 20, ure. jjj j V Prosvetnem domu razstavil8, s j kar Klavdij Palčič. Razstava. K jr prireja SPD «Tabor», bo odprd* jj, j nes od 18. do 20. ure, in jutri °° do. 12. in od 17. do 20. ure. V galeriji «Rena Vccia« (Ul. ta 20) bo do 10. februarja r8*jjj). ljal svoja dela slikar Boris ‘f. \‘> I Urnik: ob delavnikih od 10. in od 18. do 21. ure, ob PražI1 od 10. do 13. ure. S P D T prireja jutri, 29. w rja, 6. zimski izlet na Kras. lišče je ob 8. uri na glavni a' ^4 ni postaji v Trstu. Odhod avt8%-do Materije je ob 8.10. Pot ho ^ nince vodila na Artviže, povratel' bo preko Rodika na Kozino. , / V počastitev spomina tx>kojne me daruje Srečko Colja z 10.000 lir za PD Ig0 Gruden Sokol ter 10.000 lir za godben0 štvo iz Nabrežine. , J1 V počastitev spomina tete Pe[5V strica Franca Sedmaka dar>JJe (J čak Rado z družino 10.000 h» Skupnost Družina Opčine. , jr V počastitev spomina sestričJLj' grid Kamp ter strica Matije S°° fj ka darujeta Rado in Vera 10.0°“ za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob t Štolfe, dedka sošolca Luke! da?v t* Tea in družina Volk 10.000 ‘F / poimenovanje šole «Karei ŠirffK Ul. Donadoni. I PO PODATKIH LUŠKE USTANOVE Tržaško pristanišče je lani zabeležilo znatno izboljšanje blagovnega prometa Porastel je predvsem promet s kosovnimi pošiljkami in s kontejnerji blagovni v Promet v tržaški luki je rudami in premogom zabeležil 256 •ii. izteklem ielu dosegel skupno "■'»-.694 ton, kar je za 351.761 ton e" odstotek več kot v letu 1776. od r1en c*°l vsega tega prometa ri)j.at'e na dovoz blaga po morju — b|a“v°rili so namreč 33.651.761 ton 3 L?.a; medtem ko .je odvoz znašal na ton. Poudariti je treba, da v cc*°tni razvoj luškega prometa Precejšnji meri vpliva dovoz su Cf petroleja za Čezalpski naf 1„.Uc' Ta dovoz je v preteklem j u znašal 27.610.101 tono, kar pa j, /f. Ce* 0<'Tstotcik manj kot so za-czili predlanskim. To seveda po-v p1, da tokiot ni prvenstveno ' je" IVal dovoz surovega petroleja, ki . . SV. FRANČIŠKA 20 slovenske postrežnice za slovenski vrtec, kljub temu da je didaktični ravnatelj večkrat tudi pismeno izrazil svojo zahtevo. Tako je prišlo z uvedbo refekcije v začetku januarja do absurdne situacije, da so marale matere same pomagati kuharici, če so hotele zagotoviti normalen potek vrtca. Na proteste staršev in ravnatelja je občina končno poslala dve po strežnici, vendar obe Italijanki. Jasno je. da tega nikakor ne moremo rprejeti. Tako ravnanje in odlašanje iz dne va •• dan 'n iz tedna v teden vzbuja med prebivalstvom veliko neraz položenje in slabo voljo. Birokrat ske težave, na katere se odgovorni sklicujejo, nas ne morejo prepričati. kajti poleg tega. da so bili pravočasno opozorjeni, so take kritične situacije v italijanskih vrtcih znrdi rešiti. Drug orimer, ki daje misliti, da ima reševanje problemov italijanskih vrtcev prednost pred slovenskimi. je to, da ie šolsko skirnni-štvo na zahtevo občinske uorave odobrilo odprijc nove italijanske sekcije v vjp- Carsi na Opčinah, medtem ko pa o odprtju slovenske sekcije ni ne duha ne sluha. Tn to k1,ub temu da zahtevamo to sekcijo že tri leta in da nam jo je tudi odborništvo za šolstvo obljubilo. Sorazmerno hitra odobritev nove italijanske sekcije dokazuje. da izgovori o pomanjkanju finančnih sredstev, primernih prostorov itd. ne držijo. Treba je le politične volje, pa sc ti problemi hitro urede. Nočemo se spuščati zdaj v polemiko, ali veliko število italijanskih odklonjeriih otrok u streza dejanskemu stanju. Ne glede na število smo namreč prema čani. da mora biti merilo za slo venske vrtce drugačno, kot za pripadnike večinskega naroda. Zatn ponovno izražamo zahtevo, da pri de v najkrajšem času do ustann vitve tretje sekcije še posebej, ker bo ta problem poslal še bolj akuten prihodnje leto. za katero predvidevamo še večje število vpisanih. Avtomobilisti na Goriškem se bodo prihodnje dni spet nekoliko oddahnili. Trgovinska zbornica je namreč včeraj sporočila, da bodo od L februarja dalje spet razdeljevali nakaznice za gorivo proste cone po znižani ceni. Vsaj za nekaj mesecev bo tako popustila gneča na mejnih prehodih, ki so jo ustvarili, zlasti ob koncu tedna, na varčevanje prisilje ni tukajšnji avtomobilist. Nakaznice bodo razdeljevali od L februarja do vključno 24. marca in bo vsak avtomobilist prejel po šest kvot goriva in olja. V maju in juniju bodo razdelili ostale kvote. Izgleda. da bo glede koriščenja nakaznic letaš precej novosti. Zaenkrat jih bodo delili samo za eno vozilo v družini, medtem ko bodo morebitne kvote za drugo vozilo nakazali kasneje, vsekakor pa, ko bodo razjasnili nekatera ne preveč jasna stališča in predpise. Glede razdeljevanja, sporoča trgovinska zbornica, se avtomobilisti lahko obrnejo na iste urade kakor lani. V Gorici, Krminu, Gradežu in Tržiču do uradov ACI, medtem ko bodo v Gradišču razdeljevali bone v tamkajšnjem uradu avtonomne le-toviščarske ustanove, v Ronkah pa v uradu Pro loco na županstvu. Avtomobilisti, ki so na novo vložili prošnje do 31. decembra lani, bodo nakaznice lahko dvignili po 20. februarju, tisti pa. ki so prošnjo vložili šele te dni, bodo morali poča kati do junija, vsekakor pa, pojasnjuje tiskovno poročilo trgovinske zbornice, ne bodo prikrajšani na kvotah, ki jim pritičejo. Trgovinska zbornica pojasnjuje na dalje, da je do zamude pri razdeljevanju bonov prišlo zaradi finančnih težav, oziroma stroškov za razdeljevanje. Le ti so se namreč zelo povečali in je bilo treba z vodstvom avtomobilskega kluba doseči spora zum glede cene uslug za letošnje razdeljevanje. V zvezi z novico o ponovnem razdeljevanju nakaznic za gorivo, pa so se pojavila tudi ugibanja. kolikšna bo kvota na posameznega voznika, saj je znano, da je upravičencev zmeraj več. kvote pa se zato nižajo. Najbrž pa se bodi te dni tudi spet pogrele polemike v zvezi z lani določeno novo ceno goriva proste cone. ki znaša, kakor znano. 270 lir za liter. • Ravnateljstvo finančne uprave sporoča, da bo žrebanje srečk loterije že ob sobotah ob 12. uri. Vsled tega bodo stave sprejemali ob petkih samo do 12. ure. Do 31. januarja javiti spremembe v kmečkih družinah Patronat INAC, ki deluje v sklopu Kmečke zveze obvešča neposredne obdelovalce, da 31. januarja poteče rok za prijavo vseh sprememb, ki so nastale v teku lanskega leta in ki vplivajo na plačevanje prispevkov za bolniško in socialno zavarovanje. Tako je treba prijaviti rojstvo novih družinskih članov, pri javiti otroke, ki so že dopolnili 14 let in ne obiskujejo šole ter niso zapo- I Drevi, ob 19. uri bo v domu A. sleni v drugih dejavnostih, prijavi- j Gregorčiča v Štandrežu, občni zbor ti smrt družinskih članov, kakor tudi j Kmečke 7a druvvv. Vabljen' so člani druge spremembe, ki vplivajo na vi- društva pa tudi drugi, ki jim je šino prispevkov. I pri srcu ohranitev štandreške zemlje. Sindikalna federacija proti privilegijem pri dodeljevanju stanovanj Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL je prvo letošnjo sejo skoraj v celotj namenilo preučevanju stanovanjske izgradnje. V tem okviru so razpravljali tudi o dodeljevanju sta novanj beguncem in drugim privile giranim kategorijam, s posebnim o-zirom na razpisani konkurz za dodelitev 98 stanovanj zavoda IACP v Škocjanu ob Soči. V zadevo sc je, kakor je znano vmešalo deželno od bormštvo za javna dela in tudi go-riška prefektura, z zahtevo, da se na podlagi zakona št. 137 iz leta 1952, 15 odstotkov stanovanj nameni izključno beguncem in povratnikom. Tajništvo enotne sindikalne federacije, je rečeno v tiskovnem poročilu, protestira proti takim avtorita livnim in enostranskim posegom ter zahteva, da se ponovno razpiše natečaj za celotno število stanovanj, brez kakršnih koli privilegijev za posamezne kategorije državljanov, ki jih omenja zakon izpred 25 let in ki so v tem času skoraj v celoti rešile stanovanjsko vprašanje. VELIK ODZIV OBČINSTVA V PALAČI ATTEMS PREPRIČLJIV KONCERT TRIA LORENZ V GORICI! Izbrana krstna izvedba komorne skladbe Marjana Lipovška Goriška abonmajska koncertna sezona se odvija v polnem umetniškem ritmu. V četrtek zvečer je bil na vrsti četrti letošnji koncert. V palači Attems je namreč nastopil znani Trio Lorenz iz Ljubljane — violina, čelo. klavir, ki pa sestavljajo bratje Tomaž, Frintož in Matija Lorenz. Z njimi je nastopi la tudi mezzosopranistka Marjana Lipovšek. Spored je obsegal ko morna dela Joseja Haydna, V kal da Vrabca, Marjana Lipovška in Franza Schuberta. Koncert je bil v okviru delava nja Glasbene matice ter v sodelovanju Slovenske prosvetne tveze in Zveze slovenske katoliške pro svete. Velik odziv našega občinstva na četrtkovem koncertu je ponoven dokaz, da je med pariškimi ljubitelji glasbe že trdno pognala svoje korenine sicer ne zelo stara koncertna tradicija (vsaj v tern institucionaliziranem abonma;, skem pogledu'. To je vsekakor razveseljivo dejstvo in gotovo porok za nadaljnje umetniške ix>bude in načrte. prispevkov. ....................................................................................* (SREČANJE MALIH ODROV* SE NAGIBA H KONCU Razstava ^Slovenska d ram at i k a> v A r go n a v tih in okrogla miza o igralcu in instituciji Nastop varšavskega Teatra 4 de k U'a l nega dragocen gledališki dogodek Predzadnji dan SREČANJA 78 je minil v znamenju dveh pomembnih dogodkov, ki sodijo v t. i. spremne dogodke prireditve. Najprej je bila ob 16. uri v prostorih hotela «Argo-navti» odprta zanimiva razstava «Slo venska dramatika v knjižnih izda jah», ki jo je pripravila Goriška knjižnica »France Bevk». Po sploš nem mnenju izredno izčrpana, predstavlja slovensko dramatiko od njenih začetkov pa do danes v na moč številnih in podrobnih primerih, ki lepo zaokrožajo nikakor ne skromno tovrstno dejavnost na Slovenskem. Razstava, ki bo s svojo dragocenostjo prav gotovo neposredno vplivala na snovanja slovenskih gledališč llllllllltmillHIIIIIIIIIMtllllltlllllMIMM MIH ttiiMiifiillllllllllMIIHrniHHMHIMIIIIItltlllllllllHIIH ”•11111111111111 OB NAVZOČNOSTI TAJNJM, TROMBETTE —-------------------L. ------ys .k*. *-t" SESTANKI PSI O AKTUALNIH POLITIČNIH VPRAŠANJIH Stališče Krščanske demokracije u sestavi proračunov Prijava oljčnega pridelka V torek, 31. t.in., zapade rok za predložitev na pokrajinsko nadzor-ništvo za prehrano prijav oljčnega pridelka v minulem letu. oziroma prošenj za finančni prispevek. Po tem roku bo nemogoče vložiti prijave, torej zamudniki ne bodo deležni podpore Tisti pridelovalci pa, ki niso še opravili stiskanja oljk, mo rajo prav tako do konca tega meseca vložiti priiavo. medtem ko bo do prošnjo za prispevek vložili naknadno v roku 15 dni po oprav ljenem stiskanju. Pokrajinski tajnik PSI Gianfranco Trombetta je pred dnevi govoril na dveh skupščinah v Krminu in v Mo-ši. Včlanjenim v PSI je predvsem opisal sedanji italijanski politični in gospodarski položaj, kakršnega so a-nalizirali na zadnjem sestanku centralnega komiteja stranke. Trom-betta je predvsem poudaril, da je potrebno spomladi sklicati izredni kongres stranke, na katerem bodo vsebinsko opredelili novo politiko PSI ter določili politiko socialistične alternative. Trombetta je dejal, da je PSI na klonjena politiki sestave zasilne vlade, ki naj omogoči sodelovanje vseh levih in delavskih sil ter odpravi po glavitne težave. V tako kritičnem trenutku je potrebno odgovorno ob našanje vseh demokratičnih politič nih sil in še posebej KD, ki se ne more več skrivati za nesmiselnimi predsodki o razdelitvi vlog ali spra vljati državo v resne spopade s sklicanjem predčasnih volitev. Težavni, predvsem gospodarski problemi, je dejal Trombetta. zahtevajo takojšen odgovor, da se obnovi proizvodnja, zagotovi zaposlenost ter pritegnejo k sodelovanju predstavniki delavcev, Na sestanku v Krminu so govorili tudi o odnosih med PSI in KPl v občinski upravi ter o kulturni politiki v občinski konzultj in v ARCI. Pokrajinsko vodstvo KD pa je raz pravljalo o vprašanju proračunov krajevnih ustanov ter poudarilo pripadnost stališču odprtega soočanja z vsemi demokratičnimi političnimi silami. Potem ko so ugotovili, da je politični položaj na Goriškem za skrblju.joč zaradi krize na pokrajini ter v Tržiču in Gradežu, so sprejeli navodilo za vse skupine v občinskih svetili, na podlagi katerega sc morajo pri sprejemanju proračunov pogovarjati z drugimi političnimi silami in z občani. Prizadevati si morajo. Stalno slovensko gledališče v Trstu JANEZ SVETOKRlšKI EN SREČEN, VESELI IN U TROSTOV POLN DAN VOŠČIM Izbor in priredba Tone Partljič Jezikovno vodstvo Mirko Mahnič Kostumi, scena in režija Iztok Valič Nastopa JOŽE ZUPAN Danes. 28. t.m.. ob 19.30 v Pro svetni dvorani v DOBERDOBU. V sredo. 1 februarja, ob 20.30 v palači Attems v Gorici. da vsebinsko obogatijo preračune, ki jih predstavljajo levičarske uprave, pri tem pa morajo iskati navdihe pri tistih upravah, ki jih vodi KD. To stališče, ki je v skladu s politi-k KD, ne sme povzročati zmede pri določanju odgovornosti tistih, ki vladajo in onih, ki so v opoziciji, se zaključuje tiskovno sporočilo goriške KD. Bogatejša zbirka v muzeju Gospa Marija Del Neri in njena brata Gino in Giuseppe, so goriške-mu muzeju darovali zbirko del i*) Uojnega slikarja Edoarda Del Ne lija. Dela so bila prikazana na nedavni razstavi v palači Attems. in močnejšo naslonitev na nacionalno zakladnico. Po otvoritvi razstave se je priče la v prostorih istega hotela okrogla miza SREČANJA 78 pod naslovom «Igralec in institucija*, ki jo je u vedel znani gledališki igralec Jurij Souček. Z udeležbo vseh gledaliških struktur, da tako rečemo, tako igralskih, upravnih, režiserskih, kultur no političnih, se je z ostro in na srečo odkrito in direktno uvodno bo sedo razvila razprava, ki je dala zelo lepe rezultate. Lepe rezultate v smislu strnjene in složno usmerje ne diskusije, čeprav je šlo za razmišljanje z različnih stališč, mestoma tudi antitetičnih in polemičnih. Tako so se lahko resnično izkristalizirala glavna kritična žarišča sloven skega gledališča, katerih osnova je — preprosto povedano prevelika, nerazumna fin-živ kur škbdljiva kvantiteta člela in proizvodnje.4 Iz tega izhaja praktično vse: odlične predstave »ubijamo*,1 'ker zanje ni vfeč časa in prostora — velika izjema je. če je predstava na programu nekaj sezon. Dalje je premalo časa za štu dij, ker so gledališča obvezana v hi tro pripravljanje novih predstav. Dalje zaradi prevelike obremenjenosti igralcev trpi pravo kolektivno delo in tudi samoupravi-alski procesi — nobeno gledališč si ne more n. pr. privoščiti mesec dni priprav za re perfoar prihodnje sezone z resnično udeležbo vseh igralcev itd. itd. Skratka. odlična razprava z ugotovitvijo nespornih resnic in želio. odpreti slo venskemu gledališču tiste možnosti, kj jih zasluži. Zvečer je nastopila v diskoteki hotela «Argonavti» skupina Teatr A dek\vatny iz Varšave s svojo verzijo znane teme o Sveti Ivani. Občinstvo sredi in okoli dogodka, predstava lo cirana diagonalno v kvadratnem pro štoru, zatemnjena dvora n a osvetlje na zgolj s svečami, prevajanje predstave z dvema prevatalcema, ki sta del občinstva in sodišča — vse to je samo nekaj zunanjih izhodišč, ki so ustvarila poseben gledališki dogodek. Kar pa je bilo najbolj dragoceno, posebna avtentičnost podajanja tako rekoč privaten nastop sod Odnesli so krznen plašč in zlatnino Po nekajdnevnem zatišju, moramo 1 nikov. ki mrmrajo svoje stavke, se zabeležiti tatvino v stanovanju. Neznanci so obiskal: stanovanje Luigi-ne Godina, na Korzu Italia 204 v Gorici ter odnesli, poleg dragocenega kržnenegn plašča tudi precej zlat nine, v skupni vrednosti približno 5 milijonov l r. Tatvino je ugotovila lastnica v četrtek zvečer, okrog 20. ure, ko se je vrnila domov. oblačijo, govorijo vedno bolj glasno dokler se dogajanje ne ojača v kon takt z gledalcem. Kot je bilo mogo če izvedeti na razgovoru po predsta-v.i, vse skupaj zasnovano na improvizaciji, ki pa deluje kot sama resnica. Izredna neposrednost dogod ka. istočasnih vpadanj v besedo vse skupaj v vzdušju neteatralne „....UMU,UMI flllllll IIIIIMIIUIMIII USTANOVITEV GRADBENE ZADRUGE V ŠVICI V PRIHODNJIH DNEH ZAČETEK DEL NA GRADBIŠČU V OGLEJU Prvi primer združevanja dela in sredstev med furlanskimi izseljenci - Pomoč pri obnovi porušenih krajev V prihodnjih dneh bo začela z dejavnostjo gradbena zadruga Edit coop Friuli. l-i so jo lani ustanovili furlanski izseljenci v Švici. Usta novi lev zadruge je nedvomno |x>-memben dogodek, saj je to morda prvič, da se skupina izseljencev od loči za organizirano združevanje dela in sredstev. V zadrugo je (lo zdaj stopilo 44 članov, nad dvajset drugih pa je najavilo svojo odločitev. da se bo v kratkem priključi lo. Upoštevati je namreč treba dej stvo. da je pridobivanje članov pre cej težavna zadeva, kajti raztreseni so po raznih krajih Švice in so stiki med njimi zato bolj redki. Ker gre za Zadrugo, ki je svojo dejavnost usmerila na področje gradenj. predvsem da bi pomagala pri obnovi porušenih krajev, velja posebej omeniti, da so vanjo poleg specrdiziranil. zidarjev vključeni tudi strokovno visoko usposobljeni in štalaterji, ploščičarji, elektrikarji in nasploh obrtniki, katerih dejavnost je tesno povezana z gradbeništvom. Zadruga je dejansko nastala že ma ja lani v Bernu, vendar so pravno uredili vs jutro; 8.32 -sk* P6««*! program; 17.15 Strnjena opereta: 17.45 Zlata doba; 18.35 »Jutro n* vasi*, radijska igra; 19.35 J*2, glasba; 20.20 Zdravnikovi nasveti’ 20.40 XXVIII. festival italijanske popevke; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13-3°’ 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročil«’ 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 SP« mini in dobra glasba; 9.32 «Saj mostanski kovač*, radijska igr*! 10.12 Zabavni program z Gin0® Bramierijem; 11.00 Popevke 2* vsakogar; 12.45 Glasbeni progr*®’ 13.40 Satirična oddaja; 15.00 Soh° ta v New Yorku; 15.45 PogoV°« o glasbi; 16.37 Opereta nekoč.1, danes; 17.25 Izžrebanje loterij«1, {7.55,Gran varieta; 19.50 Satiri® program; 21.00 Simfonični koncem 22.05 Night glasba; 22.45 Franc0' Hi-fi magazin; 9.15 Popevke; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Giovanni Fenati v koncertu; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 - - -----. ------- Glasba po željah; 14.00 O ljudskih Beseda na današnji dan; 8.08 Gl«* navadah in običajih; 14.10 Popev- tena matineja; 9.05 Pionirski t*° ke; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 nik: 9.35 Mladina poje; 10.15 Kd«; Zbori z vsega sveta; 15.40 Zig-zag; kam. kako in po čem?; 10.45 Tur« 1 C A TJ n M . 1 i? /m T~1 1 SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.JJ 11.00, i2.oo, i3.oo, 14.00, is.«0; 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročil*: 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacij ja; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7™ 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz 16.05 Poslušajmo jih skupaj; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni vveek-end; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 10.35 Zabavni program; 11.00 Beethoven in Italija; 11.25 Ena dežela na enkrat: Kampanja; 12.05 Show down; 13.30 Glasbeni program; 14.05 Radijska igra; 14.35 Mnenja o današnji Evropi; 15.05 Velika u-panja, obdobje med obema vojnama; 15.40 Popevke; 16.20 Glasbeni tični napotki; 11.03 Sedem dni ** radiu; 12.10 Godala v ritmu; Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli °°j mači napevi; 13.20 Zabavna gl*8,’ ba; 13.30 Priporočajo vam . • d 14.05 Glasbena abeceda; 14.25... pesmijo in . esedo po JugoslartJ1: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15-, S knjižnega trga: 16.00 »Vrtiljak*' 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Grem0 v kino; 18.45 Orkester Lester b*. nin; 19.20 Zabavna glasba; Lahko poč, otroci!; 19.45 Minute ansamblom Weekend; 20.00 Glas?" ne pozna meja; 21.15 Za prijel?: razvedrilo; 21.30 Oddaja za n*8, izseljence; 23.05 in 00.05 Popul*rj nih dvajset; 1.03 Kalejdoskop 28 bavnih melodij; 3.03 Glasbena skr1' n ja: 4.00 - 4.30 S popevkami v n0" vi dan. ...................."'"""i" """"i""' m..........n....... „ niiiliii, ................i„„iii,ii„i„in„i„i„„l„„„„„„„.......................„„...........„„„„„.......„„„„„iii|" Za bolj čista vina: čistilna sredstva v rabi m. ČISTILNA SREDSTVA V RABI ŽELATINA — Želatina je očiščen klej hrustanca raznih sesalcev, ki se dobi v tenkih listih ali v tablicah. Uporabljamo jo za čiščenje kvalitetnih belih in rdečih vin. Pred uporabo najprej namakamo odmerjeno količino želatine okoli dva dni v mrzli vodi. Nato jo vložimo v primemo posodo, najraje v emajlirano in jo segrejemo na približno 30 stop. C, da se popolnoma raztopi. Posodo postavimo v krop, ne pa direktno na ogenj, da se ne zapeče. Ko je raztopina še topla, jo zlijemo v posodo z vinom in dobro premešamo. Po približno dveh tednih bo želatina opravila svojo nalogo: vino bo postalo čisto! Količina želatine, ki jo potrebujemo, se giblje od 3 do 5 gramov na hektoliter belih vin (revna na taninu) ter od 8 do 12 gramov za rdeča vina. RIBJI LEPEK-LEPILO - Se pripravlja in uporablja prav tako kot prej omenjena želatina. JAJČNI BELJAK - Približno teden dni pred čiščenjem moramo vino pretočiti; torej ne sme biti na drožeh. Rabiti smemo samo beljak svežih kokošjih jajc. Na splošno potrebujemo 2 do 3 jajca za hektoliter vina; rumenjak moramo odstraniti Odmerjeno količino beljaka stepemo v sneg. ga prelijemo v drugo posodo s 4 do 5-kratno količino vina, zlijemo takoj v sod in z mešalcem, dobro premešamo. Čez 14 dni poskusimo, če je vino čisto, če je čiščenje uspelo, Vino pretočimo. Te vrste čiščenje je primerno za navadna vina, ki so Dogata s taninom. ŠPANSKA ZEMLJA - Gre za znano čistilo mineralnega izvora. ■ Illllllllllllllllllliiuilllllllllllllllllllllllllllllil 11111111111^1 IlillllIlimilllllHIIIIMimilllllllllllllllllMIIIIIlllliiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem poslovanju ohranite doslej preizkušene sisteme. Utrdite svoje zveze s sorodniki. BIK (od 21.4. do 20.5.) V premagovanju težav se oprite tudi na svoje sposobnosti. Novica, ki bo odpravila zaskrbljenost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Proučite možnosti za uspeh ambicioznega programa. Pomirite se s prijateljem. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izkoristite svoje diplomatske sposobnosti. Če vam je do ugleda, ne prepuščajte pobude drugim. Horoskop LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte urediti še nerešeno vprašanje. Nekdo goji do vas iskrena čustva. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Čas je, da ugotovite, s čim razpolagate. Ponovno si boste pridobili pomemben položaj. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izognili se boste večji nevarnosti. Nekdo bo do vas zelo plemenit. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Vaši posli se bodo dobro razvijali. V družbenem krogu si boste u-stvarili pomemben položaj. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Če hočete popraviti napake, ne kažite omahljivosti. Bodite bolj previdni. KOZOROG (od 21:12. do 20.1.) Dosegli boste nadpovprečen uspeh. Ne dovolite, da bi vas obvladovala čustva. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo ugoden za tehnike, ne pa za intelektualce. Bodite bolj popustljivi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Da bi pravilno postavili neko svojo zahtevo, se posvetujte s strokovnjakom. Dokažite svojo zvestobo. Je rdečkastosive barve. Sestoji se iz aluminijevega, železnega, magnezijevega in apnenega silikata. Kalcijevega karbonata ne sme vsebovati, ker bi razkisala vino. Odmerjeno količino čistila (100 do 300 gramov na hi vina) stresemo v posodo z vodo. večkrat premešamo in pustimo, da se umiri. Po 24 urah se zemlja sesede, vodo odstranimo in izpiranje ponovimo drugič, da se izločijo vse tuje topljive snovi,. Po drugem sesedanju odlijemo vodo. čistilu dodamo male količine vina. zopet dobro premešamo in dodamo vinu, ki ga nameravamo čistiti. S tem čistilom traja čiščenje dva do tri dni. Španska zemlja je hitro delujoče čistilno sredstvo, ne da bi spremenilo kemijsko sestavo in barvo vina. BENTONIT — Bentonit je mineral, sestavljen iz kompleksnega silikata; aluminija, magnezija, kalcija in nekaj železa, vulkanskega izvora. En gram tega minerala doseže1 površino 50.000 kv.cm, od tod njegova izredna absorb-cijska sposobnost. Bentoniti, ki jih uporabljamo v vinarstvu, ne smejo oddati vinu tujih snovi, zlasti ne železa in alkalij. Največja količina bentonita za čiščenje 1 hi vina je 100 do 150 gramov. Da se ne delajo kepice, odmerjeno količino bentonita presejemo skozi sito in raztopimo v 4 litrih vode, ga pokrijeno in pustimo mirovati kakih 20 ur; nato ga dodamo vinu in večkrat te- meljito premešano. Po nekaj dnf^ je čiščenje oz. absorbcija bel.!*’ kovin končana. Najraje upor*? ljamo bentonit za čiščenje nav«0 nih vin, za bolj kvalitetna c1?, uporabljamo raje organska j. la, kajti bentonit menja kvalit« nim vinom tipične karakteristik«' KATERE SO DOBRE i IN KATERE SLABE STR AR*. FILTRIRANJA IN ČIŠČENJA' FILTRIRANJE - Slaba str*? tega čiščenja je strošek za 118 kup filtra in filtriranega n1*.:, riala. Na vsak način je filter 1 j pa Rossi dokaj ekonomičen. „ Dobra stran filtriranja P* L i ta, da vino ni podvrženo spr«, membam, delo gre hitro od r0lV na uro prečistimo 2 do 10 hi v.. na. če bi se pri filtriranju zč« j vino še prašno, za pospešek j}, 1 triranja dodajmo malo FTLTK* j NA. Ako pa je vino zelo m0HT : ni potrebno dodati pripravka f1 TRINA, ker že sama viseča čistost postane filtrirni materi ■i«l’ ČIŠČENJE - čiščenje ima j* dobro stran, da z malimi strO’* dosežemo dober uspeh. Slabih strani pa je več - čis° nje traja za vsak sod po 15 20 dni. Vino je podvrženo sprem« bam v njegovi sestavi in to 2., radi tega. ker se večina čjst nih sredstev pri svojem učin*f spaja s taninom in ga delo® odvzame. Vinu, ki je revno s,2, ninom, moramo pred čiščenj«., dodati toliko tanina, kolikor čist1 nega sredstva nameravamo uvr rabiti za čiščenje. Dr. IVAN BASA »Leto kmetijstva" V Angoli letos v ospredju obnova gospodarstva — Poudarjena pripadnost neuvrščenosti — Brez tujih oporišč OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, jan. — Angola začenja leto 1978 navzven v znamenju ponovno poudarjene pripadnosti neuvrščenosti, navznoter pa z obnovo gospodarstva pod geslom »Letošnje leto bodi leto kmetijstva«. Nadaljevanje neuvrščene Politike je preosednik republike in predsednik decembra ustanovljene marksistično-le-"mistične partije MPLA dr. Neto poudaril v novoletni Poslanici in v nagovoru diplomatom v Luandi, ki so mu Pr šli voščit novo leto. Predsednik Neto je neuvrščenost označil kot glavno načelo politike LR Angole ob razglasitvi neodvisnosti 11. novembra 1975. V poročilu CK MPLA, ki ga je prejšnij mesec prebral na kongresu, na katerem so MPLA iz gibanja preobrazili v partijo, je Neto opozoril, da je CK MPLA — »po globoki analizi zunanjepolitične problematike« opredelil 15 načel zunanje politike, pri čemer je na tretjem mestu bila »ohranitev politične neodvisnosti in socialistične smeri«, na četrtem pa neuvrščenost: »Politika neuvrščenosti glede na vojaške bloke na svetu, pri čemer je potrebno našo akcijo v okviru gibanja neuvrščenih dežel zasnovati na krepitvi antikolonialistič-ne in antiimperialistične v u-smeritve, za mir, neodvisnost in svobodo narodov in za družbeni napredek.« Na tretjem plenumu so tudi ponovno potrdili, da na angolskem ozemlju ne bodo dovolili tujih vojaških oporišč. Prav tako je značilno, da so za enega temeljnih kamnov zunanjepolitične u-smeritve označili »diverzifika-cijo gospodarskega in znan-stveno-tehničnega sodelovanja.« Popolno besedilo poročila CK, ki ga je prebral Neto, ""javljeno v novoletni številki mozambiškega tednika »Tempo«, je zbudilo pozornost tudi spričo prostora, odmerjenega zahvalam posa- meznim deželam, ki so pomagale angolskemu ljudstvu in MPLA pri dosegi neodvisnosti. Največja zahvala je bila izrečena Sovjetski zvezi (vendar v skopih besedah) in Kubi, pri čemer je kubanska pomoč bila na kongresu deležna zdaleč največje pozornosti Predsednik Neto je na* o pomoči Jugoslavije posvetil več prostora kot zahvali za pomoč Bolgarije, DR Nemčije, DLR Koreje, Madžarske in Romunije skupaj: »Opozoriti moram na vidik, Ki je temeljnega pomena za našo revolucionarno zavest. Gre za trajnost, trdnost in zavzetost, s katero je Socialistična federativna republika Jugoslavija podpi- AGOSTINHO NETO — Politika neuvrščenosti kot vodilo rala naš osvobodilni boj. Čeprav sorazmerno ni bogata dežela, je izredno pomagala MPLA. In prva ladja, ki je izkrcala orožje za MPLA v Luandi še pred neodvisnostjo, je bila jugoslovanska ladja.« Angolska vlada si zdaj v specifičnih razmerah afriškega juga prizadeva kar najšir- še zastaviti sodelovanje z vsemi, ki so voijni spoštovati njeno neodvisnost in neuvrščeno usmeritev. Angola dejavno sodeluje v peterici frontnih držav. Ker Južna Afrika in Zaire dejavno podpirata oboroženi gibanji, naperjeni zoper LR Angolo, Unita in PNLA, tudi nič ne kaže na bližnji umik kubanskih čet. Kuba je glavna nositeljica tehnične pomoči. Po angolskih viadnih podatkih je bilo konec 1977 v tej deželi 3.500 kubanskih tehnikov in delavcev, od tega 1000 v gradbeništvu in 254 pri pridelovanju kave. Veliko je tudi kubanskih zdravnikov in pedagoškega osebja (750 kubanskih profesorjev na srednjih šolah). Da so letošnje leto razgla sili za leto kmetijstva, je prepisati še zmerom pretežno izrazito kmetijskemu značaju gospodarstva, kot tudi pomanjkanju hrane in surovin kmetijskega izvora. Teoretično izhodišče za takšno ravnanje je teza MPLA, da je kmetijstvo temelj, industrija pa gibalna sila razvoja v smeri socializma. V tej širni, a silno redko naseljeni deželi se dobre štiri petine aktivnega prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. Ob tem je bilo ob neodvisnosti 1975. leta devet desetin nepismenih. V letih državljanske vojne 1975 in 1976 je kmetijstvo doživelo velikanski upad, portugalski lastniki plantaž in farm ter redki kmetijski strokovnjaki so iz-večine zapustili deželo. Grozilo je popolno razsulo. Vlada je predvsem skušala zagotoviti spravilo kavne letine, saj je kava mimo nafte glavna izvozna postavka. Podobno so reševali tudi nasade sladkornega trsa. Vzlic temu pa uradni po datki kažejo, da je bil pridelek v letu 1977 precej nižji od tistega, ki so ga dosegli 1973. leta. JOŽE ŠIRCELJ Romunija slavi 60-letnica rojstva in 45-letnica revolucionarnega dela predsednika N. Ceausesca — Samostojna pot graditve socializma BEOGRAD, 26. jan. (Tanjug) — Danes slavi sosednja in prijateljska Romunija 60-Ietnlco rojstva in 45-letnico revolucionarnega dela Nicolaa Cleausescuja. Romunija utira v svetu, ki se sooča z mnogimi nevarnostmi, izvirajočimi iz kriznih žarišč na različnih območjih, pod vodstvom Nicolaa Ceausesca pot lastnemu razvoju, hkrati pa se bojuje za bolj pravične mednarodne politične in ekonomske odnose. Ceausescu se je rodil v vasi Scorni-ce?ti pri Pitestiji in že kot mlad delavec je leta 1933 postal član KP Romunije, nedolgo zatem pa je prevzel dolžnosti vodje protifašističnega gibanja v državi. V letih terorja in preganjanja revolucionarnih in naprednih sil v Rominiji, od 1936 do 1938, so ga večkrat zaprli. Leta 1935 mu je v odsotnosti sodilo vojaško sodišče in izreklo kazen tri leta strogega zapora, leta 1940 pa so ga vnovič aretirali in zaprli v taborišču Tirgu Ziu, kjer je bil štiri leta. Osvoboditev je doživel v Ro- NICOLAE CEAUSESCU: Dva pomembna jubileja muniji in se precej pridružil partijskemu delu. 2e na prvih konferencah je iz delegata napredoval v člana najvišjega organa vodstva KP Romunije. Na 9. partijskem kongresu leta 1965 so ga izvolili *a generalnega sekretarja CK KPR. Medtem je končal akademijo za ekonomske vede v Bukarešti. Dve leti pozneje, 1967. je ljudska skupščina SR Romunije sklenila, da za predsednika državnega sveta izbere Nicolaa Causescuja. Romunijo danes povezujejo s svetom široki mostovi in zavzema se za razvoj sodelovanja in uresničitev učinkovitih ukrepov vojaškega dezangažiranja kot pogoja za popolnejše razoroževanje, brez katerega ni varnosti in miru v Evropi ter drugod po svetu, Romunija, čeprav ni članica gibanja neuvrščenih, razume in odobrava težnje novih držav, ki so prerasle v pomemben dejavnik sil, angažiranih za mir, varnost in pravičnejše odnose v svetu. Romunsko ljudstvo se je v tem letu, ko slavi 45-letnico revolucionarnega dela svojega uglednega državnika, z velikim zanimanjem pridružilo akcijam za učvrstitev miru na vseh kriznih žariščih po svetu. Romunija se tako kot Jugoslavija, s katero zelo tesno sodeluje na več področjih, zavzema za pravično ureditev bližnje-vzhodne krize prek pogajanj in sodelovanja vseh zainteresiranih strani, tudi predstavnikov palestinske osvobodilne organizacije, Izrael pa se mora umakniti z zasedenega arabskega ozemlja, pri čemer je vsekakor mišljena tudi ustanovitev neodvisne palestinske države. Romunska delegacija je na beograjskem sestanku KVSE ena od najbolj aktivnih in si prizadeva za uresničitev kontinuitete dejavnosti v duhu odločitev, sprejetih v Helsinkih. V tem pogledu je jugoslovan-sko-romunsko sodelovanje pomembna spodbuda za uresničevanje tistih idealov, na katere so evropski narodi opozorili na svojem prvem srečanju v finskem glavnem mestu. Vodstvo KPR se v mednarodnem delavskem gibanju zavzema za krepitev enotnosti in odkrit dialog na temelju načel solidarnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih partij ali gibanj, za pravico vsakogar, da neodvisno izbira pot svoje dejavnosti, kot je opozoril Ceausescu na konferenci KP Romunije decembra 1977. Sosednja Romunija je pod Ceausescu-jevim vodstvom dosegla zelo živahno sodelovanje z Jugoslavijo na vseh področjih političnega, družbenega in gospodarskega življenja. To ni sodelovanje, ki temelji na trenutnih potrebah, temveč široka akcija z dolgoročnimi cilji, ki izhajajo iz potreb graditve socializma v obeh sosednjih državah. Dolge tipalke CIA Ameriška obveščevalna agencija že leta poskuša vplivati na mehiško politiko — Nekaznovano kršenje zakonov OD NAŠEGA DOPISNIKA V MEHIKI CIUDAD MEXICO, 24. jan. — Ameriška vlada sl s pomočjo svoje centralne obveščevalne agencije (CIA) že leta prizadeva, da bi vplivala na politiko in odločitve svoje južne sosede. Razen svojih poklicnih agentov je k temu umazanemu delu pritegnila tudi lokalne sodelavce, nekaj jih je tudi med člani mehiške državne in regionalne uprave. To trditev je z vsemi utemeljitvami podal na tiskovni konferenci v VVashingtonu John Manc, bivši visoki funkcionar CIA. Manc je eden izmed avtorjev knjige »CIA in kult obveščevalnega dela«, ki je svojčas dvignila veliko prahu v Ameriki — sodišče jo je prepovedalo in cenzuriralo, še preden so jo natisnili. Te dni se je Manc znova pojavil v javnosti, tokrat s podatki o subverzivnih in prepovedanih dejavnostih CIA v Mehiki. V pogovoru z mehiškimi novinarji je John Marx med drugim dejal tudi tole: »Od vseh držav na ameriški celini je za ZDA najpomembnejša Mehika, tako zaradi državne varnosti kot zarad' naravnih in surovinskih bogastev, s katerimi ZDA računajo v prihodnosti. Združenim državam je veliko do tega, da Mehika ne bi bila sovražno razpoložena do njih, še zlasti Pa si prizadevajo, da na čelo te države ne bi prišla komunistična ali socialistična vlada in celo ne garnitura, ki je usmerjena zmerno v levo. Veliko jim je skratka do tega, da Mehika ne bi postala prob-lem za ZDA, ki želijo mimo mejo z jugom.« Upoštevaje vse to, Washing-tom, kot ga obtožuje Mara, skuša na vse možne načine vplivati tudi na mehiško politiko do drugih držav. Tako že dolgo pritiskajo na mehiško vlado, da bi omejila gibanje osebja sovjetskega in kubanskega veleposlaništva na svojem ozemlju. V mehiški prestolnici je eden centrov CIA za obveščevalno dejavnost proti Kubi, sovjetsko in druga veleposlaništva v mehiškem glavnem mestu so izpostavljena stalnim »napadam« agentov CIA, kj ne izbirajo sredstev, da bi se dokopali do zaželenih informacij. Kot piše mehiški ugledni dnevnik »Excelsior«, CIA Izvaja te operacije s pomočjo številnih mehiških sodelavcev (domnevajo, da ima vsak agent, ki je prišel s severa, sedem lokalnih pomočnikov). To sodelovanje je »spontano, povezano s koristmi ali prisilno in vanj so vključeni tudi posamezni funkcionarji mehiške vlade«. John Mara, ki je sicer eden članov washingtonskega »centra za proučevanje državne varnosti«, je poudaril, da »prikrite intervencije« in vmešavanje ameriške vlade v mehiške zadeve poteka prek več obveščevalnih organizacij. Njihov vodja in koordinator je CIA, ki vse te operacije izvaja na podlagi posebnega dekreta predsednika ZDA. Razen za tisto, kar smo že omenili, se CIA še posebej zanima za stike in pogajanja med mehiško vlado in drugimi državami, za raziskave in infor-macije o naravnih bogastvih in energetskih virih države, za gospodarski položaj in možnosti vlaganja ameriškega kapitala za razpoloženje in stanje na univerzah, za dejavnost političnih organizacij, gverilskih, terorističnih in tihotapskih skupin. »Pogostokrat se dogaja, da te informacije zbirajo s pomočjo vladnih funkcionarjev«, je dejal Mara na tiskovni kon-ferenci, ki so ji mehiška sredstva obveščanja namenila izjemno pozornost. »To sodelovanje si zagotavljajo bodisi s korupcijo, bodisi z izsiljevanjem in vanj so vključeni tudi posamezni predstavniki oblasti na naj višji ravni«. Mara je tokrat govoril o operacijah v Mehiki, vendar Je omenil, da ZDA s takšnim pritiskom in vmešavanjem v notranje zadeve ne prizanašajo tudi drugim državam v Latinski Ameriki. Ob tej priložnosti je omenil primer Paname. Agenti CIA so namestili prisluškovalne naprave v hiši in kabinetu predsednika Tor-rijosa, kar je, potem ko so odkrili diverzijo, zelo resno ogrozilo pogajanja med državama o Panamskem prekopu. »Mehiški funkcionarji občasno pomagajo agentom CIA pri delu z informacijami o dejavnostih s sovjetskega in drugih veleposlaništev, za kate>~- se agencija zanima, ameriški agenti pa jih v povračilo obveščajo o dogajanjih v posameznih predelih Mehike«, je med drugim izjavil John Mara in ugotovil, da ta »izmenjava« in sodelovanje včasih segata tako daleč, da zavestno (in seveda nekaznovano) kršijo ustavne in zakonske predpise. Agenti CIA, piše o tem »Ex-celsior«, včasih celo zaslišujejo, fotografirajo in jemljejo prstne odtise mehiških ali tujih državljanov, za katere se trenutno iz kakršnihkoli vzrokov zanimajo. Zasliševanja potekajo največkrat na le*ali-ščih, včasih pa tudi v pisarnah vladnih predstavništev ali policijskih postaj. SLOBODAN PAVLOVIČ Bodo terorista izročili ZRN? HAAG, 26. jan (AP) - Nizozemsko sodišče je sklenilo, da naj vlada v Haagu izroči člana »trakcije rdeče armade« Christopha Wacker-nagla in Gerda Schneiderja nemškim oblastem Sporočili so, da so to sklenili na podlagi mednarodnega sporazuma, potem ko je ZR Nemčija zahtevala ekstradicijo. Wackemagel in Schneider sta se pritožila proti sklepu sodišča, tako bo o njuni usodi v kratkem odločalo nizozemsko vrhovno sodišče. 1Vesoljska jedrska kriza Po ameriških ocenah jo je povzročil sovjetski satelit, ki je padel na kanad* ska tla — Politična zmeda v Ottavvi — Mesec dpi skrbno varovana skrivnost OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEW YORK, 25. jan. — Potem, ko je nad severozahodno Kanado razpadel sovjetski vohunski satelit in po ameriških opusih sprožil »prvo vesoljsko jedrsko krizo,« so včeraj v nekaterih svetovnih prestolnicah objavili skrivnost, ki so jo mesec dni skrbno varovali. Satelit, ki je strmoglavil, te bil opremljen z jedrsko "uprave za proizvodnjo elek teike, v njem pa je bilo ka-kih 45 kilogramov visoko ra-teiaktivnega urana 235. Po ''"■eriških virih naj bi bila "altigc. tega satelita ugotavljate položaj in smer plovbe ameriških ladij na oceanih *" o tem poročati sovjetski Postaji na Zemlji. Edinole je-terske naprave lahko omogočijo radarju na takšnem satenu, da dalj časa opravlja te nalogo. Radarska postaja povelj-stea ameriškega letalstva v Sorah Kolorada je pred kakim mesecem opozorila na ""navadno krožnico tega sate-iite, kmalu pa je postalo ja-s"o, da bo strmoglavil. Pred dnevi je Bela hiša prosila Sovjetskega veleposlanika v teashingtonu za informacije o satelitu, tedaj pa so se začeli odvijati razburljivi dogodki v ozadju v nekaterih zahodnih prestolnicah. Orne-"jajo predvsem Ottawo, Borrn in Rim. Sovjetski veleposlanik je večkrat posredo-V"1 zaželene informacije in "ato so začeli računati, kam "o satelit padel. »Dejanski Pomen tega dogodka je v tem, da gre za prvo jedrsko krizo v vesolju, v kate-ri je prišlo do sodelovanja s Sovjeti, ko smo se soočili s potencialno resnim položajem«, pravi funkcionar Bele hiše, ki je včeraj objavil podrobnosti o dogodku.' Po njegovih besedah so se ZDA in Sovjetska zveza »bale, da bi prišlo do resnega mednarodnega incidenta, če bi jedrske naprave razpadle, ostanki pa bi se raztresli v katerem izmed gosteje naseljenih področij na Zemlji«. Satelit je strmoglavil v redko naseljenem območju kanadskega severozahoda blizu jezera Great Slave in meste-ca, ki se, kot da bi šlo za ironijo, imenuje Uranium — City. Čeprav sprva niso vedeli, ali so našli ostanke satelita, so na kraj, kjer je str-moglavil, poslali letala z napravami, ki lahko odkrijejo navzočnost radioaktivnosti. Mnenja o nevarnosti za zdravje ljudi si nasprotujejo. Zbi-gniew Brzezinski, predsednikov svetovalec za državno varnost, pravi, da ne bi rad po nepotrebnem vzbujal strahu, vendar pristavlja, da bi bilo tvegano, če bi satelit razpadel nad naseljenim področjem. Kanadski obrambni minister pa je dejal, da je tveganje enako »tveganju ob udarcu strele«. Strokovnjaki izjavljajo, da lahko ne. posredni stik z odpadki ali dolgotrajnejše izpostavljanje žarčenju teh odpadkov ogroža zdravje. Skrivnost so skrbno varova-11, da bi preprečili paniko. »Nismo hoteli, da bi prišlo do reprize predstave v gledališču Mercury«, pravi funkcionar Bele hiše in s tem namiguje na paniko v New Yorku leta 1938, ko je igralec Orson Wells v radijski oddaji iz tega gledališča sporočil, da so se v sosednjem New Jerseyu izkrcali marsovci. Bonn je baje še posebej vztrajno zahteval molk, no-tranje ministrstvo v Rimu pa je bilo zadnje štiri dni v stanju pripravljenosti, šele včeraj zjutraj je postalo jasno, da bo satelit strmoglavil nad Kanado, ki je sprejela ponudbo ZDA, da ji pošljejo letala in ekipe za boj proti jedrskemu sevanju. Po ameriških virih okrog Zemlje kroži vsaj 15 satelitov opremljenih z jedrskimi napravami — devet ameriških in Sest sovjetskih. Te satelite so izstrelili v zemeljsko krožnico in na višini nad 1000 kilometrov naj bi ostali okoli 600 let, preden se bodo vrnili v atmosfero, čeprav bo po 600 letih uran 235 še vedno radioaktiven. Strokovnjaki trdijo, da bi lahko ta problem rešili tako, da bi bodoče vesoljske postaje potisnile te satelite, ko se bo njihova krožnica začela krajšati. Nekaj podob-nega pa se je Američanom zgodilo že dvakrat, leta 1964 in 1970, ko sta se nad Madagaskarjem in zahodnim Pacifikom po spodleteli izstrelitvi zrušila satelita z napravami s plutonijem. Incident je povzročil politično zmedo v Kanadi in premier Trudeau se je moral braniti pred napadi opozicije. Izjavil je, da bo zahteval poostritev mednarodnih jam-štev za izstreljevanje satelitov. DRAGIŠA BOŠKOVIC Žrtve neredov v Turčiji ANKARA, 26 Jan. (Reuter) — Turški miniter za notra nje zaaeve Irfan Ozaydinh je Izjavil, da Je v političnih neredih v Turčiji po novem letu izgubilo življenje 32 ljudi. V govoru pred parlamentarno komisijo Je dejal, da le bil :> v tem obdobju v skoraj 200 spopadih ranjenih 368 ljudi. Po njegovih bese dah naj bi večino spopadov povzročili levičarski in des ničarski študemje, ki se že lep čas prepirajo, tn so zasedli 'urške univerze ln šole Lani je v podoonih spopadih padlo od 200 do 300 ljudi. Naftni obeti za Grčijo ATENE, 26. Jan. (Tanjug) — Grčija bi že v prvi fazi izkoriščanja naftnih vrelcev v bližini otoka Tasos lahko zadostila vsera svojim potrebam, pozneje pa celo izvaža la nafto v i nhodnoevropske države. Nafte bodo načrpali precej več, kc t so sprva uradno ocenili, in sicer okoli 180 tisoč sodčkov na dan. Postavili bodo močno petrokemično industrijo. Pri raziskavah naftnih nahajališč pod morjem in na kopnem bodo so delovali romunski, francoski in grški strokovni a ki ter za hondonemška družba. Carter priškrnil obveščevalce Reorganizacija obveščevalnih služb — Prepovedani atentati in zarote WASHlNGTON, 26. Jan. (Tanjug) — Predsednik Car-ter je reorganiairal več ameriških obveščevalnih služb in ustanovil poseben koordinacijski odbor, kateremu načeluje Carterjev svetovalec Zbigniew Brzezinski. Namen te reorga nizacije je, odpraviti razne nezakonite in nedovoljene dejavnosti te službe, predvsem med ameriškimi državljani, pa tudi uskladiti in zboljšati delo vseh obveščevalnih organov, ki so v službi ameriške politike. Na obveščevalno službo, posebno še na centralno obveščevalno agencijo (CIA), leti kritika kongresa in javnosti, tako zaradi njenega početja v tujini (spodnašanje tujih vlad, atentati na vidne državnike in osebnosti, zarote in drugo), kakor tudi zaradi njenih ak. cij v državi, ki jih zdaj obsojajo (špijoniranje ameriških državljanov, vtihotapljanje agentov v razne družbene ustanove in skupine, elektronsko kontroliranje in rasna eksperimentiranja, kakor preizkušanje odpornosti proti raznim strupom, ubijanje volje in duha ipd ). Z novim predsednikovim ukazom so izrecno prepovedani atentati na tuje osebnosti in zarote proti tujim vladam, kakor tudi kršenje ustavnih pravic državljanov ter družbenih in drugih organizacij. Nigerijski voiaki -učitelji LAGOS, 26. jan. (Tanjug) — navzlic protestu učiteljskih in profesorskih organizacij c odo vojaki v kratkem začeli poučevati v nigerijskih osno/nih in srednjih šolah. Dolgovi dušijo države v razvoju Znašajo že 180 milijard dolarjev — Priznanje za črtanje dolgov ŽENEVA, 26. jan. (Tanjug) — Zunanji dolgovi držav v razvoju so se povzpeli na astronomsko vsoto 180 milijard dolarjev in čedalje bolj dušijo njihov gospodarski napredek, saj dajejo te države vsako leto piovprečno četrtino deviznih dohodkov za plačilo obrokov in obresti za tuje dolgove. Zaradi tega njihova gospodarska rast v zadnjih sedmih letih m bila večja od 5,1 odst., čeprav je bilo v okviru drugega desetletja razvoja OZN predvideno, da bo znašala povprečna stopna njihove gospodarske rasti najmanj 6 odstotkov. Ti podatki, ki so jih razgrnili na sestanku sveta UNCTAD, pričajo o resnosti tega problema, katerega ureditev je nujna in pomembna ne samo za države v razvoju, ampak tudi za ves svet. Svet UNCTAD, ki zaseda v 2enevi, je razpravlja) o pred logih, ki bodo prišit pred isti forum, ko se bo sešel marca v Ženevi, vendar tedaj na mimstrski ravni z namenom, da poišče rešitev za problem prezadolženosti držav v razvoju. Generalni sekretar UN CTAD Jamani Correa te apeliral na upnike, naj deželam v razvoju brišejo kredite, ki so jih najele pred 10 ali 15 leti, in dolgove spremene v darila. Poudaril je, da so se te države zadolževale v času, ko so bile perspektive za napredek njihovega gospodarstva veliko ugodneuše kot da nes Izjema so dejansko samo države v razvoju, ki v večjih količinah črpa>o nafto V razpravi v svetu UNCTAD' je več predstavnikov držav v razvoju Izreklo pri znanje Švedska, Nizozemski. Švici ln Kanadi. k1 so tzrazi-le pripravljenost., da najmanj razvitim državam črtajo dolgove ali da ublažiio pogoje odplačevanja dolgov. SKOPI PODATKI O SATELITU — Sovjetski tehniki na sliki opremljajo naprave za biološke raziskave, ki so jih vgradili v satelit »Kozmos-939«, preden so ga lani izstrelili v vesolje. »Kozmos-939« spada v isto serijo satelitov kot »Kozmos-954«, ki se je zrušil na kanadsko ozemlje, vendar ni podatkov o tem, ali in v kolikšni meri »ta sd ta dva satelita podobna. Telefoto: TASS Razstava Nandeta Lesjaka ŠOŠTANJ, 25. Jan. — Pretekli petek je bila v domu kulture v Šoštanju odprta nova likovna razstava Tokrat se je z dvajsetimi slikami na svili predstavil sli kar tekstilec Nande Lesjak iz Prebolda. Slikar, ki je bil vrsto let zaposlen v tekstilni tovarni v Preboldu, ima za seboj že šest samostojnih in štiri skupinske razstave širom po Sloveniji. Lesjakova razstava oziroma njegove slike v izredno razgibanem barvnem koloritu so lep prispevek uporab ne umetnosti na področju tekstila, s posebnim poudar kom na uveljavljanju sodobnih likovnih izpovedi. Težave s trgovino Poljska vlada izroča male trgovine zasebnim agentom • Težave s preskrbo - Pomanjkanje osnovnih proizvodov POSEBEJ ZA DELO VARŠAVA, 25. jan. — »Zaprto zaradi pomanjkanja osebja«, »sprejem blaga«, »inventura«, »zaradi bolezni poslovodje trgovine zaprto do konca meseca« — takšne ln podobne napise opazite na vratih vsake četrte ali pete trgovinice v Varšavi. Zaradi občasnih prekinitev, ki jim največkrat botrujeta slaba organizacija del in zapleten sistem osebne odgovornosti prodajalcev, je bilo v lanskem letu ves čas zaprtih približno 2500 trgovin, ki niso mogle dobili delovne sile. Delo v trgovinah ne privablja mladih ljudi, saj je nespodbudno, slabo plačano in pod nenehno kontrolo raznih nadzonvh organov: od sveta potrošnikov do tožilstva in milice. Zaradi pomanjkanja delovne sile in sredstev za modernizacijo trgovine je največje zadružno podjetje »Spo-lem«, ki ima v rokah skoraj vso prodajo živil in artiklov namenjenih za gospodinjstva v mestih, likvidiralo leta 1976 kar 1341 prodajaln, v taistem času pa so odprli samo 522 novih trgovin (večinoma v novih predmestnih naseljih). Tako čaka poljsko vlado poleg pomanjkanja posameznih vrst blaga široke potrošnje še nov problem: kako organizira ti širšo in bolj učinkovito prodajno mrežo, ki bo poka zala več samoiniciative in za interesiranosti, pripravljenosti in skrbi za potrošnike? Konec lanskega leta so sprejeli predlog, zdaj pa še konkretna določila o tem, da izroče male prodajalne v roke zasebnih agentov. Pogoj je, da lahko takšna prodajalna zaposli enega do tri prodajalce, izjemoma štiri, ne glede na živahnost ali vrsto prometa. Zasebni agentje lahko trgujejo z vsemi živili in drugimi artikli, name njenimi za gospodinjstvo, razen z mesom, mesnimi izdel ki, zlatarskimi izdelki in al koholom (nad 18-odstotnim) Glavni kandidati za bodoče »lastnike« malih trgovinic so poslovodje, ki bodo lokale prevzeli v svoje roke po po godbi z državnim podjetjem Poleg tega bodr, imeli pred nost državljani, ki so priprav Ijeni s svojim denarjem postaviti paviljone ali preurediti del stanovanja v lokal Ker gre za »napol zasebne« trgovine, so vsi zasebni agentje dolžni k nazivu lokala zapisati poleg imena državnega podjetja, s katerim so podpi šali pogodbo, še svoje ime in priimek. Na Poljskem je bil, tudi do-slej v praksi agencijski si stem prodaje, pa tudi v gostinstvu je veliko gostišč, klu- bov in restavracij zasebnih, ki imajo svoje »botre« — državne ustanove ah gospodarske organizacije, katerim plačujejo pavšalno odškodnino. A v tem sistemu je še preveč »vrzeli« in agentovo delo velja za zelo negotovo, pa tudi sumljivo, saj je moč po lahki poti obogatiti, če prelisičiš predpise in ubereš stranske poti »čme borze«. Zato Je namen novega sistema čim bolj omejiti špekulacije, delo zasebnega agenta pa naj bi postalo trajen in bolj vabljiv poklic. Pogoje za prehod na nov sistem trgovine na Poljskem izpolnjuje 93.000 prodajaln, ki zaposlujejo po enega ali tri ljudi. Čeprav nanje odpade 5 odstotkov maloprodajne mre-že, so doslej ustvarjale zgolj četrtino vsega prometa pri preskrbi državljanov. Po nekaterih ocenah naj bi do kon- ca leta na nov sistem prešlo 40.000 prodajaln Nov način prodaje odpravlja dosedanji zapletem sistem evidence, ob-računavanja in nabav. Agentje bodo poznali pogoje finančnega poslovanja na daljši rok, najmanj za naslednjih osem let. V prvih treh letih bodo plačali matičnemu pod-jetju pavšalno fiksno nadomestilo za prostore in druge storitve, ne glede na promet, ki ga bodo ustvarili. Naslednjih pet let pa bodo plačevali določen odstotek na promet, ki se ne bo spreminjal, ne oziraje se, kako velika je prodajalna. Na predlog druge državne partijske konference so pri ministrskem svetu ustanovili odbor za vprašanja notranjega tržišča, v katerem so ministri, predstavniki sindikatov, ženskih in mladinskih organizacij itd. Na prvi.seji, ki je bila te dni, Je odbor kritično ocenil razmere na tržišču in opozoril na pomanjkanje nekaterih vrst olaga — rib, sira, konfekcijskih proizvodov ln trikotaže, posode, avtomatskih pralnih strojev in drugega. Ta vladni organ v svojih sklepih izraža pripravljenost, poljskega vodstva, da bi korenito izboljšali razmere, ki vladajo na notranjem tržišču. ILIJA MARINKOVIČ Satelit s teleskopom CAPE CANAVERAL, 26. jan. (UPI, Reuter, APP) -Močna raketa Delta je ponesla nocoj v vesolje skupni satelit NASA, evropske vesoljske agencije (ESA) in britanskega sveta za znanstvena raziskovanja (SRC). Satelit »IUE« (Internacional ultraviolet explorer) je težak 672 kg, na njem pa je nameščen doslej najsodobnejši teleskop za opazovanje ultravijoličnega žarčenja vesoljskih teles. Ta teleskop bo omogočil znanstvenikom 17 dežel, da bolje spoznajo kvazarje, pulsarje in »črne jame« v vesolju. Astronomom na Zemlji bodo na voljo televizijski posnetki v barvah, fotografije in vrsta drugih podatkov, ki jih bo pošiljal novi satelit. Pozne posledice jedrskih poskusov WASHINGTON, 26. Jan. (AP) - Skupina ameriških vojaških osebnosti, ki so bile navzoče pri poskusin z jedrsko bombo, je pred kongresom navedla podatke o slabih zdravstvenih pogojih, v katerih živi. Dva izmed teh sta zbolela za rakom, pri drugih pa so se pojavile drugačne težave: ne morejo več tako kot prej ufKigniti sklefx>v na rokah in nogah, izpadajo jim lasje in zobje, odkar so bili navzoči pri poskusih, pa so neplodni. Jedrske raziskave v Nevadi ln na Pacifiku so trajale od 1946 do 1958 leta in domnevajo, da je samo v Nevadi pri raziskavah sodelovalo okoli 600.000 vojaških osebnosti in okoli 20.000 civilistov, 75 poskusov na Pacifiku pa je ogrozilo zdravje 1000 ljudi. POKLICI Med gre danes „za med“ Čeprav v Sloveniji ni ustrezne šole, se za »službo«« pri Medexu poteguje vedno več čebelarjev — Ne ustvarja dohodka samo med — Zanimanje raste LJUBLJANA, 25. jan. — Odkar pridelek medil ni več osnovno merilo čebelarjenja, postaja čebelarstvo vse bolj mikaven poklic. Čeprav v Sloveniji ni šole, v kateri bi se človek lahko izučil tega poklica, je pri »i\ledexu« zaposlenih 30 čebelarjem V srednjeročnem planu lepa podjetja pa je predvideno, da lahko svoje delo združuje z »Medezom« sto čebelarjev. Dolga leta je malo ljudi vedelo, kako lahko postanejo delavci — čebelarji. Potlej se je malo bolj razvedelo in med čebelarji se je znašel tudi diplomiram pravnik. Prvi čebelar se je zaposlil pred desetimi leti, potlej je število počasi, a vztrajno naraščalo, lani pa se je podvojilo: »Ce bo šlo tako hitro naprej, jih bo 100 še pred letom 1980. Sicer pa, če bo prodaj naraščala, kot sedaj, jih bomo toliko tudi zelo kmalu potrebovali. . . « Odločajo pridelki brez medu Dokler je bil čebelar odvisen od prodaje medu, je bil osebni dohodek kaj dvomljiva reč. Ko pa se je začela širiti uporaba najrazličnejših izdelkov, ki imajo v sebi dragocene sestavine iz panja, matični mleček, cvetni prah in zadelavino, ki jih je več ali manj moč pridobivati tudi takrat, ko iz pan a ni moč natočiti niti kilograma medu, je postal čebelar — delavec »Medexa« veliko bolj zanesljiv poklic, v katerem se povprečni dohodek giblje zelo različno. Ne more biti manjši kot 89 odstotkov slovenskega povprečnega osebnega dohodka. Sicer pa si vsak čebelar svnj dohodek določi sam: »Cim več panjev ima in čim bolj vesten je, toliko večji osebni dohodek si lahko zasluži. Nekateri so dosegli tudi po 6.000 neto osebnega dohodka.« pravijo na »Mede-xu« in razlagam, da je za osnovo potrebnih 60 panjev, volja do dela, nekaj znanja (več ga je mogoče pridobili v posebnih tečajih ob »Mede-xovem« panju v okolici Ljubljane) in seveda pogodba, po kateri se delavec — čebelar, k- ima status kot vsak drug delavec (toda ne kmečki delavec, čeprav sodi čebelarjenje med kmečka opravila) ob-vezu e. da bo iz vsakega pa n a pobral in prodal podjetju, v katerem združuje delo. 200 gramov matičnega mlečka. 3 kilograme cvetnega prahu in 100 gramov zadelavine. Med pa sploh ni trdna obveznost, sai lahko natoči iz panja 50 kilogramov na leto ali pa — nič. Po izkušnjah je 100 panjev dovolj, da si čebelar ustvari mesečni neto dohodek tak, kakršen je povprečni republiški osebn) dohodek. Delavec — čebelar je poklic le v Sloveni H . Pravzaprav je to le poklic pri slo- venskem podjetju, sicer pa ima »Medex« delavce — čebelarje tudi drugje: »Pogoji so takšn), kakršne pač zmoremo,« pravijo pri »Medexu« in navajajo nekatere prednosti, ki jih nudi ta poklic. Predvsem poudarjajo, da je to primeren zaslužek za odročnejše kraje, kjer je teže najti delo, narava pa je nedotaknjena in tako kakovost vseh čebeljih, pridelkov najboljša. Opozarjam, da je med uči nkovina, s katero so si med NOB pomagali uspešno v mnogih kritičnih zdravstvenih trenutkih, da po Evropi narašča zanimanje za naravno zdravljeni in se s tem veča tudi povpraševanje po matičnem mlečku, cvetnem prahu in zadelavini, da prihajajo iz laboratorijev (za raziskave investira »Medex« letno 4 milijone cjia^rjev) vse več spoznanj o veliki an-tivirusm in bakterieidni vrednosti propolisa. Na pragu so spoznanja o učinkovanju čebeljega strupa .. . Skratka, vrednost čebeljih pridelkov je vse večja in potrošnja skokovito raste: »Kot kaže prodaja sedaj, bomo letos dvignili proizvodnjo za tretjino, 33 odstotkov, toda ker prihajamo na trg z nekaterimi novimi izdelki, me ne bi preveč presenetilo, če bi se povečala za 50 ali pa celo 100 odstotkov, čeprav so te številke izredno visoke. Toda ljudje matični mleček, cvetni prah in zadelavino vse bolj cenijo, mešanice teh pridelkov pa so že zelo znane • ODKUPNE CENE ČEBELJIH PRIDELKOV med od 28 do 38 din za kilogram matični mleček 6.300 din j za kilogram zadelavina (propolis) od 700 do 1.300 din za kilogram cvetni prah od 120 do 220 din za kilogram med v satju 56 din za kilogram in jih ljudje zaradi znanega učinkovanja vse bolj kupujejo. Veliko novega je večini povedal film »Krilati farmacevti« na televiziji. Da gre za zelo resne in uspešne učinkovine pa kaže tudi vse večje zanimanje farmacevtske industrije. Vse to daje kruh vedno večjemu številu čebelar- jev, ki iz panjev spravljajo poleg medu predvsem zadelavino, matični mleček in Cvetni prah . . .« pravi direktor Aleš Mižjgoj in poudarja, da imajo ti delavci povsem enake pravice in dolžnosti kot vsi delavci v združenem delu. »Pogodbeno se obvežejo, koliko i^ kaj ,nam bodo dali. Na osnovi tega je določen osebni dohodek, ne glede na količino pa dobijo tudi brezobrestno posojilo za sladkor, dobijo 10-letno posojilo s 4-odstotnimi obrestmi za širitev ali obnovo panjev, konec leta pa so glede na svoj pri- spevek deležni tudi končnega obračuna. So v delavskem svetu . .. »Proizvajalna sredstva« imajo v svoji lasti n bi jiim lahko rekli, da so delavci na domu. Veterinarske usluge so brezplačne. Pogoji so takšni, da se zanimanje, predvsem v Halozah, Slovenskih goricah, na Dolenjskem, Gorenjskem, v Beli krajini, na Primorskem, pa tudi drugod veča in število čebelarjev skokovito narašča. Oglašajo se možje, ki imajo okrog 35 let in se jim zdi natančno delo okoli čebelnjakov privlačno .. .« »Odkupimo vse .. .« »Medex« najprej poračuna s svojimi delavci na domu. Tem odkupi vse, kar pridelajo. Potlej je na vrsti vseh 700 kooperantov. In če tudi ti do konca ne napolnijo vseh skladišč, odkupuje »Medex« tudi od vseh drugih čebelarjev: »Včasih se česa nabere preveč. Prednost prodaje imajo seveda tisti, ki se s tern pre- življajo, naši delavci ... « pravijo na »Medexu« in omenjajo števliko 1000 kot končno število kooperantov v srednjeročnem planu. A dodajajo, da se bo pri tako hitri potrošnji lahko število kooperantov hitro dvigalo. Njih dolžnost pa je seveda mnogo manjša kot je dolžnost delavcev. Kooperantske pogoje, ki so malce drugačni kot za delavca v združenem delu, narekuje le letna količina medu — 300 kilogramov ... Toliko ga morajo prodati »Me-dexu«. JOŽE VETROVEC n m RAZVOJNI ODDELEK »MEDEXA« — Paleta izdelkov, za katere zagotavljajo surovine čebele, postaja vse pestrejša. Zanimanje tržišča narekuje vedno nove raziskave. Foto: J. V. DOMOV ČEZ TUJE OZEMLJE Pozabljeni kraji ob meji Predstavniki obmejnih krajevnih skupnosti v mariborski občini že dlje časa opozarjajo na probleme, ki pestijo ljudi ob meji. Zadnji tak pogovor v Zgornji Kungoti je pokazal, da se nekateri problemi vlečejo že več let skozi seje sestankov SZDL in organov krajevne samouprave. Prevladata je ocena, da je oskrba z zdravo pitno vodo eden od najbolj perečih problemov. Ali si lahko predstavljamo težave občanov v Pesnici, Jakobskem dolu. Zgornji Kungoti, Svečini in v drugiji krajih, ki že leta in leta zlasti v sušnih mesecih dovažajo pitno vodo iz Maribora z gasilskimi cisternami? Pri tem nastajajo visoki stroški, saj so na primer samo gasilci Gasilskega društva Pesnica pripeljali lani k posameznim hišam več kot 4 milijone litrov vode. Ali smo lahko mirni, če vemo, da še šest hiš v krajevni skupnosti Svečina nima elektrike? Tudi v drugih krajevnih skupnostih so ljudje, ki nimajo elektrike. Nekateri kmetje ob meji životarijo in ne zmorejo davkov in drugih bremen. Po drugi strani pa se povečuje število črnogradenj vikendov. V mariborski občini so se odločili, da bodo proti črnograditeljem vikendov ostro ukrepali. V kolikor bo šlo za širše družbene interese pri gradnji cest in raznih drugih objektov, bodo takšne vikende tudi porušili. Pri lastnikih teh vikendov namreč ne gre za kakšne socialne probleme. kot je to primer pri nekaterih črnogradnjah stanovanjskih hiš. Zamisliti se velja tudi nad ugotovitvijo. da je v mariborski občini okoli 3000 ha opuščenih ali neuporabljanih zemljišč. Tudi prt oskrbi prebivalstva z živili se pojavljajo težave. saj trgovske delovne organizacije niso zainteresirane. da bi na teh področjih zaradi rentabilnostnega računa odprle svoje večje prodajalne in jih ustrezno založile. V razpravi smo slišali tudi misel, da bi kazalo v nekaterih težje dostopnih krajih, v katerih družbena trgovina ne kaže zanimanja, odpreti vrata zasebnikom in jim omogočiti, da se ukvarjajo s trgovino. Ob ustrezni davčni politiki ni nevarnosti, da bi takšni zasebniki pri tem delu obogateli. Ali nismo dolžni, da posameznim kmetom ob naši meji zagotovimo dohod do kmetije čez naše ozemlje? Čudno je slišati, vendar se še vedno dogaja, da morajo nekateri naši kmetje ob meji prek avstrijskega ozemlja hoditi na svoje domove. Ali smo pozabili, da samo živa in naseljena meja lahko zagotavlja uresničevanje vseh nalog, ki so povezane s konceptom splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Prav bi bilo, če bi se nekdo na mariborski občinski skupščini posebej ukvarjal s problematiko obmejnih krajevnih skupnosti. Vprašanje je tudi. ali so v mariborski občini storili vse, da bi tudi nekatere delovne organizacije zgradile na obmejnem področju svoje manjše obrate in zagotovile zaposlitev ljudem, ki živijo ob meji. Zaradi starosti kmetov in odhoda mladih v Maribor in 'druga mesta lahko ugotavljamo precejšnje odseljevanje ljudi iz teh krajev. Vsekakor je jasno, da smo temu področju v zadnjih letih posvečali premalo pozornosti. Prav zaradi tega danes nihče ne more pričakovati, da bomo nakopičnene probleme rešili v enem ali dveh letih, lahko pa jim posvetimo več pozornosti, določimo prioritetni vrstni red in jih upoštevamo pri načrtovanju in izvajanju del. MARJAN KOS Kosovsko vino zori v Slovinovih kleteh — Skupne naložbe in sodelovanje ljubljanskih in kosovskih vinarjev LJUBLJANA. 24. jan. — Zakoreninjeno je prepričanje, da Imajo Nemci pretanjen okus za pivo In vino in najboljšega sami naredijo. Zlepa ne bo nikomur uspelo, da bo tja uvozil svoje pivo, a tudi pri vinu je zaliodnoncniški trg izbirčen kot le malokateri. »Amselfclder« (po nemško: vino s Kosovega polja) je ena od redkih znamk, ki ji je uspelo preskočiti carinske barikade in vdreti v trdnjavo renskih in drugih tamkajšnjih vin. Nemci popijejo na leto do tri tisoč vagonov jugoslovanskega »Amselfelderja«. »Amselfelder« pa je tudi eden od stebrov mosta, ki povezuje ljubljanski Slovin s kosovskimi vinarji. Dokajšen del kosovskega vina, namenjenega izvozu, dobi odlike, ki jih potrebuje na zahtevnih tržiščih. v Slovinovih kleteh. Sodelovanje Slovina in kosovskih vinarjev sodi v koncept delitve dela na jugoslo. vanskem trgu in razvoja manj razvitih območij, ki ga obe strani že dolga leta uspešno izpolnjujeta. Stiki kosovskih in ljubljanskih enologov so oplodili tudi več naložb. Najpomembnejše med njimi so tovarne brezalkoholnih pijač Schweppes, Jupi in pred meseci še polnilnica Coca-oo-le v Lipnju blizu Prištine. Slovin je pričel tesneje sodelovati s kosovskimi kmetij-skimi kombinati pred več kot pol ducata let in sodelovanje je kasneje preraslo ozke ko- mercialne okvire ter se razširilo v poslovno tehnično sodelovanje. Tako je pred leti i skupaj z Navipom nekdanje Slovenija vino prevzelo skrb za prodajo vinarske proizvodnje z novih vinogradniških plantaž prizrenskega kmetijskega kombinata Progres Slovin in Navip sta s svojimi poslovnimi stiki in ugledom kosovskim vinarjem med drugim omogočila tudi tuje vire sredstev za uresničevanje programa razvoja vinogradniške proizvodnje. S svojimi investicijami Je postal Slovin ena od najbolj »jugoslovanskih« gospodar skih organizacij v republiki Slovin ima svoje TOZD v vseh republikah in obeh pokraji nah. Od skupaj 20 temeljnih organizacij jih je ducat dni. god v državi, od poltisoča de lavcev jih je polovica zapo- ViAA/’'/V'yWV\AA/'/WWWVy\/V/W«/VWyWVWWW' BERITE REVIJO ji slenih v drugih republikah. K temu pa je treba dodati še nekaj tisoč kmetov kooperan-tov, ki zlasti v Srbiji in Makedoniji združujejo delo in sredstva z ljubljansko tovarno. Naslednja, višja stopnja sodelovanja Slovina in kosovskih vinarjev je vlaganje v skupno obnovo treh tisočev hektarjev kosovskih vinogradov. »šele skupne naložbe bodo lahko trajneje učvrstile in poglobile sodelovanje obeh strani,« pojasnjuje direktor Slovina Rado Dvoršak. »A pogovori o skupnih naložbah na Kosovu bodo do zoreli šele tedaj, ko bosta obe strani našli pot pri združevanju 20 odstotkov sredstev posojila za manj razvite, ki jih je moč izkoristiti v obliki združevanja sredstev in dela.« Po določilih zakona o skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin, morajo skupne naložbe pomeniti zasuk tudi pri pos-lovnem sodelovanju Slovina in kosovskih vinarjev. Pred tem pa bo treba rešiti še nekaj vprašanj. Delitev poslovnega tveganja s kosovskimi proizvajalci in spreminjanje kupoprodajnih v dohodkovne odnose ni v ničemer spema, menijo v Slovinu. Zato pa se bo treba še dogovoriti za točno mesto proizvajalcev obeh strani v medsebojni delitvi dela. Tako na primer še vedno preostaja vprašanje, katera stopnja predelave bo v sodelovanju pripadla Slovinu, in v kakšnih količinah se bo kosovski- vino šolalo v kleteh ljubljanske tovarne. DUŠAN SNOJ IZBRANA FOTOGRAFI ia Pravi mojster za pravo sekiro RUŠE, 25. jan. — Albin Jug je eden listih redkih mojstrov, ki še zna ročno skaliti sekiro, da dobi ta pravo trdnost. »Toliko časa jo je treba kaliti, da dobi pravo barvo,« med delom pove mojster, ki to opravilo ponovi štiristokrat na dan. Albin že trideset let dela v tovarni »Jeklo« iz Ruš. V poslopju, kjer dela. je bila nekoč Pogačnikova žaga, staro pa je 135 let. Ob žagi so nekoč postavili kovačijo, jedro sedanje tovarne. V Rušah je, pravijo, električna svetilka zasvetila že leta 1908 — sedem let prej kot v Mariboru. Foto: Bogo Čerin NOVI PRIKLJUČKI Komu brni telefon Aprila neposredna zveza z Evropo — Tudi iz javne govorilnice v svet — Če bo zanimanje, tudi telefon v avtu LJUBLJANA, 24. jan. — Čez dobra dva do tri mesece, ko bo z dveletno zamudo začela v Ljubljani delati nova tranzitna telefonska centrala, bomo tudi neposredno od doma, lahko poklicali in priklicali kateregakoli telefonskega naročnika v domala vsej Evropi, nam je za spodbuden uvod v današnje stanje telefonije v Sloveniji in Jugoslaviji povedal Josip Novak. pomočnik glavnega direktorja Združene PTT organizacije Slovenije. Serija 13 novih tranzitnih telefonskih central kranjske Iskre, od katerih jih 11 že deluje — zadnji dve v Novem Sadu in Ljubljani bosta začeli aprila — bo zamenjala 17 starih in zasičenih tranzitnih central v državi ter vzpostavilo novo kakovostnejše telefonsko omrežje v vsej Jugoslaviji. Število medrepubliških zvez se bo povečalo za dvainpol-krat, zveze Ljubljane z Beogradom pa z današnjih 200 na 300 plus 80 mednarodnih. Od doma v tujino Nova centrala bo poleg kakovostnejših in hitrejših telefonskih pogovorov omogočila, da bomo postopoma — takoj ko se bo poskusno utekla — s kateregakoli telefona v Sloveniji neposredno lahko poklicali Avstrijo, Italijo, ZR Nemčijo, skratka, veliko večino evropskih držav, s katerimi imamo pogodbe o PTT storitvah. Jutri oziroma pojutrišnjem, ko bodo poštarji v Sloveniji zamenjali okoli 300 te. lefonskih aparatov, v javnih govorilnicah, bomo tudi iz njih lahko priklicali kateregakoli telefonskega naročnika doma ali v tujini. Tudi te telefone bo izdelala Iskra. V Sloveniji i maniji danes 117.270 telefonskih naročnikov, v naslednjih treh letih se bo ta številka, kakor predvideva srednjeročni program združene PTT organizacije Slovenije, povzpela na blizu 200.000, kar pomeni, da se bo število naročnikov skoraj podvojilo. Kar zadeva novo ljubljansko tranzitno telefonsko centralo, ki jo dobivamo dve leti kasneje, kot so načrtovali, pravijo poštarji, da gre pri tem za enoletno objektivno in enoletno pričakovano zamudo, saj so zmogljivosti Iskre omejene. Odgovor, zakaj smo med zadnjimi v državi, je na dlani: kovačeva kobila je zme-raj bosa! fi" Ce je reš, da je razvoj telefonije po svetu, ki je na tem polju daleč pred nami, saj smo po številu telefonskih priključkov na evropskem repu, soodvisna od gospodarske rasti države, potem je telefon pri nas precej zadaj. Navkljub tej resnici ga bomo v naslednjih treh mesecih in treh letih vendarle nekoliko dohiteli. Za boljšo ilustracijo naj povemo. da je imela Ljubljana z Beogradom pred vojno komaj 15 zvez, danes jih ima 200, jutri jih ho imela 380. Gradnje novega telefonskega omrežja smo se zares lotili šele po letu 60. Ko smo v letih 64/69 dobili sistem 17 tranzitnih . central po vsej državi, so bile le-te spričo zdaleč nepredvidenih potreb že zastarele in preskromne. Nepričakovan razmah telefonskega prometa nas je torej presenetil in prehitel na las podobno kot av-tomobilski, če si lahko privoščimo to primerjavo. Vzrokov za slabo razvito telefonijo je seveda še cel kup, vendar je posebej zanimivo da sicer izdelano financiranje modernizacije telefonskega omrežja pri nas še zdaleč ni poglavitno vprašanje, temveč so to le bolj preskromna predvidevanja razvoja, škrat-ka načrtovanja, pomanjkanje strokovnjakov, ki beže v industrijo, in podobni problemi. Cokla so urbanisti V novih mestnih soseskah je tako težko priti do telefona zaradi tega, kot pravi Josip Novak, ker smo si takoj v laseh z urbanisti, kakšna in kje sme biti telefonska centrala. Švedi na primer zanje uporabljajo stare hiše ali zgradbe »neugledne« bunkerje, pri nas pa si kaj takega ne smemo privoščiti. Naslednje je vprašanje gradnje novega telefonskega omrežja (kablov), ki tudi nekaj stane, vendar zanj nihče ni pripravljen zares seči v žep. Naš nesporen cilj in želja je, da bi sleherno gospodinj, stvo v Sloveniji imelo svoj telefonski priključek, poudarjajo poštarji. Kdaj bodo oziroma bomo dosegli ta cilj, je danes seveda še težko reči. V najkrajšem času se bomo soočili s predlagano podražitvijo cen za telefonski Impulz z 0,55 din na 0,60 din pri hišnih aparatih in na 1 dinar v javnih govorilnicah — za lokalne pogovore, s čimer bomo S&fno IžŠilkčtti tarifo, ki ' je po dfiigtti republikah že v veljavi. To seveda pomeni, da se bo osnovna telefonska naročnina, ki zdaj v lokalnem prometu zares ni visoka, bistveno dvignila — In konec koncev bržčas omogočila tudi hitrejše prik'jučevanje novih telefonskih naročnikov. Ker bo staro ljubljansko telefonsko centralo v kratkem zamenjala nova elektronska, si lahko tudi v mestnem telefonskem prometu obetamo bistveno boljše čase in ne več zvonjenja v prazno oziroma na napačno številko. In, kar zadeva čestokrat Izredno slabe lokalne zveze, menijo prizadeti, da so poleg objektivnih vzrokov v veliki meri kri. vi zanje tudi nenaravnani telefonski aparati, predvsem pa zastarele in prezasedene hišne centrale a množico priključkov. NIKO LAPAJNE Anketa o novatorstvu na Koroškem Pripravljajo jo GZS in občinske raziskovalne skupnosti DRAVOGRAD, 26. jan. — Prizadevanja za razvoj raziskovalne dejavnosti in uveljavitev novatorstva na Koroškem so bila doslej zelo šibka, čeprav so si pri medobčinskem odboru gospodarske zbornice Slovenije prizadevali spodbuditi novatorstvo v gospodarstvu z več akcijami. Razen železarne Ravne, kjer je novatorstvo sorazme-roma uspešno in je iznajdb ah izboljšav delovnih procesov še največ, tej dejavnosti drugod niso posvečali skorajda nikakršne pozornosti. Občinske raziskovalne skupnosti in odbor za novatorstvo pri medobčinskem odboru gospodarske zbornice Slovenije so pripravili novo akcijo, katere namen je razkriti vzroke za takšno stanje v gospodarstvu. Pripravili so obsežno anketo, s katero bodo obiskali vse temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije ter se pozanimali za kadrovsko strukturo, morebitno inventivno dejavnost, srednjeročni razvojni načrt, za delo razvojnih raziskovalnih služb (če jih sploh imajo), morebitno poklicno inventivno dejavnost itd. Poseben poudarek v anketi so dali ugotavljanju, kako so v tozdih in delovnih organizacijah. ~š' samoupravnimi akti opredelili novatorstvo, kako (če sploh) vrednotijo delo novatorjev, s kakšnimi ukrepi ga mislijo pospešiti itd. Na podlagi rezultatov ankete. za katere že zdaj menijo, da bodo odraz »novator-ske revščine«, bodo kasneje zastavili novo akcijo za uveljavitev inventivne dejavnosti. Akcijo bodo vodili odbor za inovacije in občinske raziskovalne skupnosti. I. P. OBLEKA IZ LANU? Modno narodopisje Velenjski načrti: obleke iz lanu, konoplje in bombaža na »slovenski način« — interesa več LJUBLJANA, 24. jan. — Marsikateri modni kreator se je že opiral na slovensko narodopisje in poskušal ustvariti obleko za vsak dan po znanih slovenskih motivih. V »Modnem salonu Velenje« (poznajo ga predvsem mladi in športniki, nedavno so slovenski hokejski reprezentanci poklonili obleko za nastope v Kanadi in za svetovno prvenstvo v Beogradu), pa so trdno prepričani, da hodo s slovensko modo osvojili Slovenijo in Evropo. Ne zgledujejo se po obliki, slovensko modo so naslonili na material. Letošnjo kolekcijo so izdelali iz ročno tkanega belokranjskega blaga, mešanice lana, bombaža in konoplje ... »O tem, da bi ustvarili slovensko modo, smo se že nekaj časa pogovarjali in mislim, da smo jo začeli uresničevati pet minut pred dvanajsto,« pravi Marjan Gaberšek, direktor »Modnega salona Velenje«, kolektiva, ki je lani prvi ponudil safari, ki že nekaj let odvrača del kupcev Trstu in Gorici in ponuja doma krojen jeans, kolektiva, ki šteje le 200 članov, a še ti so v povprečju stari komaj 22,5 let. »Letos, ko se evropska moda obrača k naravnim materialom in naravnim barvam, smo se spopadli z lanom. Iskali smo ga po vsej Sloveniji, prečesali smo vse belokranjske vasi, tudi vasi onkraj meje in pobrali ne lanske, marveč predlanske zaloge. Lani nihče ni več sejal lana ...« pravijo v »Modnem salonu Velenje« in ne skrivajo svojih prizadevanj, da bi vsaj nekaj časa ostali vodilni na »slovenskem področju«. V vsej Sloveniji so našli le pet žensk, ki še znajo tkati blago iz katerega lahko kroje obleke. To je zadnja generacija »deklet« znanega slovenskega učitelja, danes Poletnega Boža Račiča, ki je med učiteljevanjem po Beli krajini organiziral spoznava- nje vrednot slovenskega ljudskega izročila. V tem duhu je mlada dekleta naučil ljubiti lan, konopljo in bombaž ter jih spravil nazaj, pred že opuščene statve. Po treh desetletjih, kar je prizadevni učitelj prenehal vplivati na ljudi ob Kolpi, so skoraj vse statve zaprašene. »Modni salon Velenje« je prepričal tri od petih žensk, ki jim delo na statvah ni tuje, da so spet začele tkati, hkrati pa se je z njimi domenil, da bodo to staro obrt prenesle na mlado generacijo. »Veste, saj tudi za tkati ni dovolj,« poudarjajo v Velenju in pripovedujejo, od kje so znosili v Belo krajino lan, da bodo statve pele vsaj to zimo. Za nadaljevanje svojega programa se pogovarjajo s kmečko zadrugo, s kmeti, ki naj bi na novo zasejali njive, ki so nekdaj dajale bogate letine lanu in konoplje: »Vse, kar bodo pridelali, bomo odkupih, vse kar bodo stkale, bomo odkupili, saj sedaj že vemo, da smo na pravi poti,« pravi direktor Marjan Gaberšek in ne skriva ponosa, da kolekcija, ki so jo predstavili pred dnevi v Ljubljani, uživa velik ugled In da si Jo želi veliko ljudi. kot lanu in tkalk »Veliko posameznikov si želi naših novih modelov' in vse skrbi, ali bomo to našo modo, obleke iz ročno tkano mešanice lana. bombaža in konoplje, tudi prodajali. Seveda jo bomo m vsem smo zagotovili, da se lahko, če je ne bodo našli drugje, oglasijo v naši velenjski trgovini. Vsem bomo naredili. Pač pa nismo mogli ustreči italijanskim kupcem, ki bi radi pokupili vse, kar iz tega materiala naredimo. Prišli so že tudi nemški kupci. Z njimi se pogovarjamo, toda vsega ne moremo prodati ne enim ne drugim, pač pa bomo v i kratkem predstavili svojo kolekcijo v M;tinchnu ...« Ideja o doma tkanem blagu pravzaprav ni povsem nova. V srbski vasici Sirogojno so pred leti organizirali, da so vaščanke ponovno vzele v roke pletilke, kot nekdaj na paši. In nastala jfe moda, ki je že zdavnaj prešla meje Srbije, Jugoslavije in že tudi meje Evrope. »Seveda je naš namen prav tak. Letos je začetek. V krajih, ki so nekdaj sloveli po lanu, življenje ne teče prav hitro. Tem ljudem bi radi zagotovili eksistenco ali vsaj dopolnilo k zaslužku. Voljni so delati, nekateri še znajo in po naših načrtih bo na njivah spet ponosno vela stara kultura — lan. Dokler ne bo stekla proizvodnja ročno tkanih blag tu, bomo preskrbeli blago od drugod,« pravijo in zagotavljajo, da izdelkov, ki bi bili narejeni iz ročno tkanega blaga, ne bo v ogromnih serijah: JOŽE VETROVEC gP^OMET NAŠE EKIPE PRED LIGAŠKIMI NASTOPI Primorje potrebuje obe točki varnejše mesto na lestvici V 2. AL bodo imele skoraj vse naše enajsterice zelo nevarne nasprotnike 1. jn ,,Vlru nogometnega prvenstva idigrar' arna^erske lige bodo jutri ;ola ,! Pai'e tretjega povratnega ' M.v ^etji odigral; amaterski ligi pa bo- wla. pare prvega povratnega J' amaterska LIGA - S. CANZIAN lelc pr°,tnik Primorja pride na Pro-lato dvek zaporednih porazih in ti^akor razum'i'v°. d0 S. Canzian i°ma , ne namerava tretjič zapore-!e UnJ?z točke z igrišča, posebno j9?10 dejstvo, da je na hsokn m de'u lestvice in meri na li med Uvrswtitev. Ta enajsterica so-itva k m°enejše ekipe tega prven Na) ar dokazujejo izidi sami. Dc 50 Predstavniki S. Canziana tativnij , dva na P6* Porazov, od katerih kar na domačih tleh. tv”*"8 ' hiter lR*v-a ‘ Juventus L«li«1CerZa ' Verona Mii« " Genna Na« "i," Piorentina SS • Pescara As' • Roma San 1 " Avcllino Sambenedett. Chi'!ari • Lecce Spezia ■ Salernitana X 2 ni, da je imel dve točki že v žepu. S tem komisija ni le -oškodovala Brežane, marveč ni niti ščitila varnost sodnikov, saj če je bil Bazec diskvalificiran je jasno, da je udaril sodnika. Sedaj imajo torej nogometaši tudi možnost, da udarijo sodnika in če ta po pravilniku prekine tekmo, izgleda da nima prav? Torej se obetajo sodnikom res trdi časi! Razumljivo je, da je to precej vplivalo na' nogometaše Brega, ki imajo sedaj na lestvici dve točki manj, to je 12 točk. 7ato smo prepričani, da bodo jutri proti Flami-niu odločno reagirali in odnesli obe točki. CAMPANELLE - PRIMOREC Težko gostovanje Primorca, ki bi se v tekmi proti Campanellam prav gotovo zadovoljil z delitvijo točk. Predstavniki Campanell so trenutno na prvem mestu, skupno z Liberta-som in ker ne nameravajo prekiniti stika s Tržačani, odločno startajo na obe točki. GAJA — S. MARCO Gajevci sprejemajo v goste nevarnega nasprotnika, saj so se predstavniki S. Marca pa zadnjih uspehih povzpeli do zgornjega dela lestvice. Ekipa S. Marca razpolaga z dobrim napadom, obramba pa je precej ranljiva in to dokazuje, da je do sedaj prejela kar 22 golov. Bodo B. Grgič in tovariši to znali izkoristiti in s tem odnesti dve dragoceni točki? OPICINA — ZARJA Po lepi zmagi nad Flaminiom čaka Zarjo naporno gostovanje. Opici-na se je v zadnjih nastopih izkazala za zelo uigrano in homogeno. V štirih mesecih so Openci doživeli le i '" Prvi ! 2 drugi Prvi 3 druSi " Prvi ( drugi '" Prvi 5 dr«gi '" Prvi 6 dr>igi " Prvi drugi j ne I,kot izgleda naloga Primor-tj“m P8 'ahka. Vendar je po zad-***rir» azu P°'°že.i pro^eške enaj-k z . Postal nekoliko kritičen in PPago bi se lahko Primorje ®hi0 ,V?tavi)o bolj na varno. Kot ..'deli pa nasprotnik ne mara "ster h^’ Z8t0 se obeta na Proseku Jja b0p -Za kčke- Naj omenimo še, lilici? Hrirnorje igralo brez diskva-"5ravi'nik govori, da so tudi °d8°vorna za nešportno ob-Jiso ^ ?vojih nogometašev. Zakaj P‘rist n'1 t^kme registrirali z 2:0 v v>inij{? Brp°a w 1 1 X 2 X X 2 X 1 2 1 2 Tud' Sovodenjci so favoriti s Pie-dimontejem, čeprav so v nedeljo nezasluženo kloni1' v Vrbovijanu. So-vodenjci bodo tokrat le z malo športne sreče lahko odnesli celoten izkupiček. Tudi v prvem srečanju so bili Sovodenjci uspešni in so tudi osvojili obe točki. F. G. AVTOMOBILIZEM Velika nagrada Brazilije RIO DE JANEIRO — Na poskusnih vožnjah za veliko avtomobilsko nagrado Brazilije so dosegli te najboljše čase: 1. Andrefti (Lotus) 1’41”14 2. Hunt (melaren) 1’41”27 3. Fittdpaldi (copersucar) 1’41”50 4. Reutemann (ferrari) 1’41”70 5. Villenueve (ferrari) 1’41”74 Breg (na sliki med tekmo z AGI) čaka jutri v Trevisu težka naloga DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 28. januarja 1978 ' NAMIZNI TENIS DEŽELNO EKIPNO TEKMOVANJE 15.30 v Gorici Nastopajo tudi naraščajniki Krasa ATLETIKA KROS ZA KATINARSKE UČENCE 15.00 na Katinari Prireja ŠD Adria KOŠARKA KADETI 19.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor - Servolana • 41 * 18.30 v Trstu, Miramarski drev. Fcrroviario B - Breg NARAŠČAJNIKI 18.00 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor - Ricreatori 44 44 4» 16.45 v Gorici, na Rojcah Arte - Dom «PROPAGANDA» 16.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco A - Sokol 15.00 v Gorici, na Rojcah Dom - Pagnossin A MINIBASKET 15.00 v Dolini Breg - Ricreatori 44 44 * 15.30 v Trstu, Športna palača Don Bosco A - Kontovel ODBOJKA MOŠKA B LIGA 21.15 v Raveni Portuali - Bur - ŽENSKA B LIGA 20.30 v Dolini Bor - Sokol ŽENSKA C LIGA 18.00 pri Banih Sloga - Don Bosco Padova 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.15 v Nabrežini Kras - PAV Despar Videm 44 44 44 18.00 v Gorici 01ympia - ASFJR Čedad 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 na Proseku Kontovel - Maianese 2. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Gorici - Ločnik Dom - AGI niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii^iHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniioiiiMiiiiiiiiUHiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiminoiiiiiiiiiinoiiiiiiiiiiioiioioiiiiiiiniiiiiiiomimii V ŽENSKI B LIGI KOŠARKA V promocijskem prvenstvu Bor pred težko mio go «Plavi» bodo jutri igrali v Dolini proti močni ekipi CUS PROMOCIJSKO PRVENSTVO Do konca prvega dela tega prvenstva nas ločijo še tri kola. Borovci bodo jutri v Dolini igrali dokaj važno tekmo proti tržaški peterki CUS, ki je skupno z De Bortolijem na vrhu lestvice. «Plavi» so CUS že premagali na turnirju, ki ga je priredilo vseučili- en sam poraz. Zato bi jutri na Op-1 šk0 društvo. Bila je to dramatična "‘«?rwga’ kot Predvldeva Pra" davili p1 Kov or je (vsaj na podlagi k Wii -ko dati, kajti izgleda, da S J:?1-18 našla v pravilih pose-y*ltio VTu Vek (kakšne?) in ni pra-!ahlt0 krePala. In končno kako se le J)raviči ta ponovitev tekme, Nut f° konca manjkalo le nekaj činah ena točka gotovo zadovoljila Bazovce. B. R. JUVENTINA - VILLESSE V drugem povratnem kolu prvenstva druge amaterske lige bo : :an drežka Juventina sprejela v goste izredno solidno enajsterico iz Vileš. Srečanje bo po našem mnenju izredno izenačeno, saj sta obe ekipi v zadovoljivi formi. Villesse je v nedeijo doma remiziral z odlično e-najsterico San Marca iz Gradišča, Juventina pa je osvojila celoten izkupiček na račun zadnje na lestvici, ekipe iz Margliana. Seveda je morala v štandreškem taboru na višku, poleg tega imajo Štandrežc: jjcedr-ost, da nastopajo pred lastnimi gledalci: zato menimo, da bo Juventina osvojila vsaj točko. F. G. 3. AMATERSKA LIGA Po oddihu in zaostalih tekmah se ho prvenstvo vendarle nadaljevalo s povratnim delom. Vesna gre v goste k nemočni ekipi Afi - Siat, ki je sicer v Križu zadala Vesni prvi prvenstveni poraz. Tokrat pa smo prepričani, da, ne bo tako in bo Vesna prišla domov z obema točkama. Kras sprejme v goste žilavo ekipo Roianeseja, ki bo brez dvoma delala velike preglavice Kraševcem. Če računamo, da je Kras že v zimskem delu prvenstva prisilil Roianese k remiju je upati, da bo tudi tokrat uspelo Kraševcem priti do točke. 3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM Tokrat bo kolo za naši goriški predstavnici relativno lažje, saj bodo Sovodr.je sprejele v goste enajsterico iz Podgore, ki ima na lestvici deset točk, kot Sovodenjci, doberdebska Mladost pa skromno e-najsterico Rrazzaneseja, ki je trenutno zadnja na lestvici, saj je v petnajstih tekmah zbrala le borih pet točk. Mladost je v prejšnjem kolu zaigrala zelo dobro in tudi v gosteh premagala tretjeuvrščeno ekipo iz Fogliana. Seveda so doberdobski i-gralci in navijači navdušeni nad to zmago in tnislimd, da jim niti tokrat zmaga ne bo ušla. V prvem delu prvenstva je srečanje med Brazzanesejem in Mladostjo • osvojila doberdobska ekipa. postavo, saj je večina standardnih igralcev na obveznem šolskem smu«. Čanju. tekma, v kateri so borovci slavili tesno zmago in so s tem tudi osvojili prvo mesto na turnirju. Nakar se je začelo promocijsko prvenstvo. Borovci so startali skoraj ..atastrofalno in so se opomogli le v minulih dveh kolih, CUS pa je nizal zmage za zmago in je tako prvi na razpredelnici. Bor bo torej jutri pred izredno težko nalogo. «Pla-vi» pa bodo morali zaigrati kot v nedeljo v Gorici, če mislijo odpraviti tega nasprotnika. Igrati morajo značajno v obrambi, v napadu pa hitro ter obenem sproščeno. Mislimo, da le s hitrim tempom bodo naši zastopniki lahko ukrotili, sicer starejše nasprotnike. KADETI Oba naša zastopnika bosta igrala že danes. Borovci bodo zopet igrali doma, tokrat proti Servolani. V minulem kolu so zamudili edinstveno priložnost. da bi osvojili prvi prvenstveni par točk na račun Don Bosca. Jim bo to uspelo danes v srečanju s Servolano, ki je doslej zbrala le dve točki več od «plavih»? Brežani pa bodo gostovali pri drugi ekipi Feriroviaria. Po katastrofalnem' poraz«.! s Ferroviariom A je upati, da bodo Bregovi košarkarji drevi le pokazali kaj več. NARAŠČAJNIKI Medtem ko bor' borovci zaposleni že danes z dokaj močno peterko Ricreatorija, pa bodo poletovci jutri jurišali na prvo prvenstveno zmago. Openci se bodo'namreč jutri doma sooprijeli z Italsidrom, ki je kot Polet na zadnjem mestu brez točke. Kontovel pa bo jutri v gosteh skušal premagati Inter 1904 in se tako sam usidrati na četrto mesto lestvice. Tako Inter 1904 kot Kontovel imata namreč po 8 točk. «PROPAGAN DA» Tudi v drugem kolu bosta naša zastopnika pred nepremostljivo o-viro. Sokol bo namreč danes popoldne gostoval pri Don Boscu A, ki je v prvem kolu visoko odpravil Bor. Brežani pa bodo jutri opravili krstni nastop v tem prvenstvu. Žal pa bodo Bregovi košarkarji v tem srečanju igrali z dokaj okrnjeno ODBOJKA FINALE MLADINCEV Kontovel jutri doma proti Tržičanom še se ni na Kontovelu poleglo veliko navdušenje ob vstopu v filiale mladinskega košarkarskega prvenstva, pa je košarkarska /veza že sporočila spored tega finala. Po zmagi nad Poletom v zaostali tekmi bodo torej Kontovelci jutri, doma, ob 11. uri, igrali prvo kolo. Za nasprotnika bodo imeli tržiško ekipo Italmonfalcone. Ne glede na jutrišnji izid (Italmonfalcone je namreč dokaj močno moštvo) pa je za Kontovel in za vso slovensko zamejsko košarko velik uspeh že to, da so se Starčevi varovanci sploh uvrstili v finale. Kontovelci bodo torej igrali v skupini najboljših pokrajinskih mladinskih ekip, v kateri so še Italmonfalcone iz Tržiča, Pagnossin A iz Gorice, Hurlingham in Inter 1904 iz Trsta. Skratka, Kontovelci nas vsako sezono prijetno presenečajo. ATLETIKA DANES NA KATINARI Kros za domače učence \ Danes organizira ŠD Adria na Katinari kros za učence katinarske osnovne in nižje srednje šole. To bo prvi od treh krosov, ki jih bo priredilo lonjersko društvo v prihodnjih dveh mesecih za šolsko mladino. Medtem ko bosta prva dva na Katinari, bo tretji in zadnji v Lo-njerju, kjer bo nato tudi nagrajevanje najboljših v vseh treh tekih čez drn in strn. Dečki in deklice bodo razdeljeni v naslednje kategorije: — učenci L, 2. in 3. razreda o- snovne šole bodo tekli na progi 400 m ' ■■■' učenci 4. in 5. razreda na 800 m — učenči nižje srednje šole na 1.200 m — učenke osnovne šole na 600 m — učenke nižje srednje šole na 1.000 m Zbor tekmovalcev bo ob 14.30, pričetek tekmovanja pa ob 15. uri. Ruzzier DANES MED BOROM IN SOKOLOM DERBI, KI OBETA BORBENO IGRO V dveh dosedanjih letošnjih medsebojnih srečanjih je vsaka ekipa slavila po eno zmago ŽENSKA B LIGA Med številnimi nastopi naših šesteric bo slej ko prej najbolj zanimiv slovenski derbi v Dolini med Borom in Sokolom. Glede na zadnja zmagovita nastopa obeh zastopnikov ni treba posebej poudarjati, da sta pred tem letošnjim tretjim neposrednim obračunom oba tabora izredno optimistično razpoložena. V preteklih dveh letošnjih srečanjih je v Dolini zmagal Sokol šele po petih setih igre, v Nabrežini pa Bor dokaj prepričljivo. Rahla prednost je to pot na strani Bora, ki (vsaj na papirju) igra doma. Prav gotovo bo tekma izredno borbena, ker sta to pot točki zelo važni. MOŠKA B LIGA Zastopniki Bora bodo igrali drevi; vem srečanju prepričljivo zmagale, v Raveni z ekipo Portuale, ki je po *• v tesni, domači dvorani ter igrajo v Gorici. To pomeni, da igrajo vedno v gosteh. Po prvem uspešnem nastopu so bile dvakrat poražene. Jutrišnja tekma z Rivignanom iz S. Vita bo glede moči dokaj izenačena, kar pomeni, da lahko Hrast drugič zmaga. NARAŠČAJNICE Mlade odbojkarice Sloge in prve postave Bora bodo drevi z drugim medsebojnim obračunom pričele povratni del prvenstva. Prvič so prepričljivo slavile Tržačanke in so tudi to pot (pa čeprav igrajo v gosteh) nesporne favoritinje. Srečanje med Kontovelom in OMA B se bo prav gotovo končalo v korist slovenskih zastopnic, ki so tudi v pr- 6. Ferst (ZRN) 2’06”47 7. Podborski (Kan.) 2'06”49 8. Veith' (ZRN) 2'06”68 9. Vesti (Švi.) 2’96"84 10. Walcher (Av.) ŽENSKE 2 07 ”34 1. Moser - Prol' (Av.) 1’51”04 2. Habersatter (Av.) 1’52”58 3. Ellmer (Av.) 1’53”25 4. Nadig (Švi.) 1’53”63 5. Creiner (Kari.) 1'53”87 6. Mittermaier (ZRN) 1’54”13 Danes Kras v Gorici Danes popoldne bo ob 15.30 v Gorici deželno naraščajniško ekpno tekmovanje na katerem bo nastopila tudi ekipa Krasa, ki jo bodo sestavljali Jan Bitežnik, Igor in Luciano Colja. dveh odigranih tekmah še vedno, kot Tržačani, brez točk. Tudi odbojkarji- Portualeja so le bleda senca svojih predhodnikov, ki so igrali celo v prvi ligi. Če bodo «plavi» le enkrat zaigrali tako kot znajo njso brez možnosti za uspeh. ŽENSKA C LIGA Zastopnicam Sloge se drevi ponuja enkratna priložnost, da pospravijo prvi par točk. šesterica Don Bosca iz Padove je prav tako, kot slo-gašice, v prvih dveh nastopih potegnila krajši konec. Našo dfugo e-kipo v tej konkurenci — Breg — pa čaka jutri dopoldne v Trevisu izredno težka, če ne pretežka naloga. Domači Treviso je bil dvakrat zaporedoma uspešen in nedvomno sodi v ozek krog favoritov za napredovanje. 1. MOŠKA DIVIZIJA Slej ko prej ne bo zmogel zaustaviti zmagovite poti Krasa niti poprečni PAV Despšr iz Vidma. Že sam podatek, da so bili Videmčani kar trikrat zaporedoma poraženi, najbolj zgovorno pove, da je PAV Despar vsaj za dva razreda slabši od Zgoničanov. Lepa priložnost se ponuja tudi goriški Oiympii, da se pred domačimi gledalci oddolži za nezaslužen poraz pred tednom v Trstu. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Tako kontovel kot tudi Maianese sta še vedno nraznih rok. Ni treba posebej poudarjati, da se naši c' ipi to pot ponuja enkratna priložnost za osvojitev prvega para točk. Kon-toveike bodo prav gotovo igrale vsako tekmo bolje, ker redno trenirajo. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Mlade odbojkarice Hrasta resnično zaslužijo v?o pohvalo. Trenirajo Danes start Doma Danes prične s prvenstvenimi tekmami 2. moške divizije ekipa Doma fz Gorice. V prvem kolu se bo Dom spoprii ’ v goriškem derbiju z ekipo AGI. Moška ekipa AGI sodi med pov prečne ekipe goriške pokrajine, čeprav odbojkarski klub AGI zaseda pravzaprav prvo mesto v goriškem odbojkarskem svetu, atov glavnem po zaslugi in tradiciji ženskih ekip. Dom je v pripravah na letošnje prvenstvo že opravil prijateljsko trening tekmo z AGI, katero je osvo jil brez velikih težav s 3:1. Toda te<*a rezultata ne smemo v tem trenutku upoštevati, saj je treba razlikovati prijateljske od prvenstvenih tekem. Tekma Dom — AGI bo v občinski telovadnici v Ločniku (srednja šola Ul. Venier) s pričetkom ob 20. uri I. K. SMUČANJE Klammerju ne gre GARMISCH-PARTENKIRCHEN -Pre-’. začetkom svetovnega smučar skega prvenstva so v Garmisch -Partenkirchnu opravili danes poskusne vožnje v moškem in ženskem smuku. Medtem ko je pri ženskah Moser - Prollova izpolnila pričakovanja in je dosegla daleč najboljši čas, je bil glavni favorit Klammer šele tretii. Lestvici sta bili taki: MOŠKI 1. Sberhard (Av.) 2’04"38 T. Muller (Švi.) 2’05"42 3. Klammer in Grissmann (Av.) 2’05”92 5. Pead (Kan.) 2’06”32 OBVESTILA SPDT sklicuje v ponedeljek, 30. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev 2. predsedniško poročilo 3. tajniško poročilo 4. blagajniško poročilo 5. poročila načelnikov raznih odsekov 6. razprava 7. volitev novega odbora 8. razno Vabljeni! • • • ŠD POLET vabi svoje člane na redni letni obč ni zbor, ki bo danes, 28. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dru gem sklicanju. SNEŽNE RAZMERE TRBIŽ 70 cm VIŠARJE 250 cm ŽABNICE 70 cm NEVEJSKO SEDLO 150 cm KOČA GILBERTI 350 cm MATAJUR 60 cm MOKRINJE (Pramollo) 160 cm PIANCAVALLO 150-300 cm RAVASCLETTO 60 cm ZONCOLAN 200 cm FORNI Dl SOPRA 100 cm SAPPADA 85-150 cm SAURIS 150 cm KRANJSKA GORA 100 cm VRŠIČ 75 cm VOGEL 250 cm KANIN 310 cm ZATRNIK 100 cm POKLJUKA 130 cm KRVAVEC 110 cm VELIKA PLANINA 125 cm ČRNI VRH 45 cm KAL1Č 15 cm NARAŠČAJNICE 16.00 pri Banih ^ Sloga - Bor A NOGOMET NAJMLAJŠI 15.30 pri Domju Domio - Primorje ZAČETNIKI 1130 pri Domju Domio - Primorje KADETI 15.00 na Opčinah Opicina Supercaffe - Primorec * « 15.00 v Trstu, Ul. Flavia Čampi Elisi - Breg 44 * # 15.00 na Proseku Primorje - Penziona CICIBANI 15.30 na Proseku Primorje - S. Andrea JUTRI NEDELJA. 29. januarja 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - CUS Trst NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah Polet - Italsider » * » • 12.45 v Trstu. Ul. della Valle Inter 1904 - Kontovel «PROPAGANDA» 9.00 v Miljah Inter Milje - Breg MLADINCI 11.00 na Kontovelu Kontovel - Italmonfalcone NOGOMET t. AMATERSKA LIGA 14.30 na Proseku Primer,je - S. Canzian 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Sv, Sergij Flaminio - Breg # * 4» 14.30 v Trstu, Campanelle Campanclle - Primorec 44 44 44 14.30 na Padričah Gaja - S. Marco 44 44 • 14.30 na Opčinah Opicina - Zarja 44 44 4» 14.30 v Sovodnjah \ Juventina - Villesse 3. AMATERSKA LIGA 14..30 v Doberdobu Mladost - Brazzanese 44 * # 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Piedimonte 44 44 4* 11.00 v Križu Kras - Roianese • 44 • 14.30 na Opčinah AFI - SIAT - Vesna NAJMLAJŠI 10:30 v Bazovici Zarja - Inter SS ZAČETNIKI 10.30 na Padričah Gaja - Chiarbola B 44 44 44 11.45 v Trstu, stadion «1. maj» Soncini A - Kras KOLESARSTVO DEŽ. PRVENSTVO V C1KLOKROSU 14.00 v Magredisu Nastopa tudi Adria SMUČANJE MARCIALONGA 9.00 v Moeni Sodeluje tudi SK Devin 44 44 # TROFEJA CIAOCREAM 900 na Piancavallu Nastopa tudi SK Devin ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 11.00 v Trevisu Treviso - Breg 2. ŽENSKA LIGA 10.00 v Gorici, Largo Culiat Hrast - Rivignano NARAŠČAJNICE 10.30 v Trstu, ličej Petrarca OMA B - Kontovel POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 30. januarja 1978 MINIBASKET 16.00 v Gorici, telovadnica CONI Arte C - Dom JANEZ VIPOTNIK RODNA JETm p aške hiše so bile posejane po pobočju in jih ni bilo ma-is se je vijugala okrog griča in do vrha, do trga. Ko-1 ni poznal vasi. Tako so jo opisali na sestankih, ko so jj.opravljali na napad. Kakšni so ljudje v vasi? Bržkone lihni kakor povsod tu naokrog. Nekaj je naših, nekaj ls ' .Morda je naših več. Odvisno je od tega, kdo vodi Vg Ce jo vodi župnik ali kakšen kralj na Betajnovi, bo j a v©čina na oni strani. Če pa so terenci sposobni sho ftVn* vPl'vn8’ P°tem )e vas n&ša. No, kmalu bo vse ^ p Podatkih obveščevalcev so zelo utrjeni v obeh stav-x ' spopad ne ,bo preprost. Spet bodo. žrtve. Toda bolje, 'U& ^ skvareh ne razmišlja. Bolje je, da mu misli sežejo jg ain- Kamorkoli. V čas pred vojno. Domov. V šolo. Na j^etno igrišče. Kje je patrulja? Kaj dela Jurič ta tre--tok ? dolgo mečka. Zagotovo vohlja okrog samih *eriev. Enkrat j0 bo skupil. Preveč tvega. V boju je Cit, i6 brezskrben. Po nepotrebnem jo bo staknil. e Pravi, (da strašno veliko papirja porabi pri pouku. ore pisati majhnih črk, prste ima predebele. «Ah-ha,» je zazehal, poslušal, buljil v noč. V sedeči vrsti je nekdo vlekel dreto. -Zbudi ga!» je vzkliknil. Da le ne bi bilo mrtvih. Vsakogar je neprecenljivo škoda. Nenadomestljivi so! Kdo je prvi mrlič, ki se ga spominja? Zabavškov France. Da, ta je bil prvi. Sosed. Osemdeset metrov globoko je padel v jašek. To se je zgodilo proti jutru.'Strašno vest so zvedeli dopoldne. Takrat še ni hodil v šolo. Poletje je bilo in koprive so rastle pred hišo in sosedove češnje so bile zrele Ko je Zabavšca zvedela novico o sinovi nesreči, je ponorela od bolečine. Koliko otrok je bilo pri hiši? Osem, ne, devet. France je bil najstarejši. Najstarejši in najboljši, je vedno rekla Zabavšca. Bila je velika, močna, široka ženska, zmerom ohomotana s številnimi cunjami, zmerom prijazna, kakor da bi ii revščina, s katero se je neusmiljeno otepala, dobro dela. Več kot deset metrov od hiše ni nikoli šla. Na nogi je imela veliko odprto rano, ki se ni in ni hotela zaceliti. Povito je imela v žakljevino, prepojeno z domačimi zdravili, da jo je nenehoma obdajal cel oblak težkega zadaha. Noga i0 bila debela in ko se je prestopila, si imel občutek, kakor bi gledal stope, ki phajo ječmen. Ko so ji povedali, da se je sin ubil v jami, je zarjula. Zarjula je, da je sosedom zadrhtelo srce v nemi grozi. Vpila je: < •rednistvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFR,J„^i®vilka 3,00 din' ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI Za SFRJ Oglasi sožalja 300 Ob krajine v Italiji pri SPI, žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče Hi/ll. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (o>.. . oi„ v .a. 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseo_ s DZS * 61000 Ljubljani (šlr. 1 st., vlš. 43 ^ Stran 8 28. januarja 1978 ii|u ouu m z-vj umu viomu v oiiiiii i oiuiuuu, iviuii uyiuoi i uu ni . Iatij praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JiiHF ne se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih H Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska I ZTT I Trst član italijanski zveze časopisnih: založnikov FIEG PO PISANJU AMERIŠKEGA USTA, KI SE SKLICUJE NA URADNE VIRE Egipt in Izrael na pragu načelnega sporazuma o celoviti rešitvi krize Prihodnji teden obnovitev vojaških pogajanj - Arafat: Priznanje Izraela v zameno za ustanovitev palestinske države na območjih Cisjordanije in Gaze NEVV YORK — Sklicujoč se na govorice v krogih washingtonske u prave p se «New York Times*, da bosta Egipt in Izrael že v najkraj šem dosegla načelni sporazum o globalni rešitvi bliinjevzhodne krize. Kraja in datuma obnovitve političnih pogajanj, ki jih je razbil pred 18 dnevi Sadat, list ne navaja, pripominja pa, da bosta egiptovski ter izraelski predsednik februarja ločeno potovala v ZDA, kjer naj bi seznanTa Carterja z vsebino načelnega, sporazuma. Sadat in Beri i naj bi ameriškemu predsedniku .Dodatna preiskava o pokolu v Kmečki banki Milanski sodnik zaslišal gen. Malettija V ospredju preiskave je primer bivšega vohuna SID Guida Giannettini ja MILAN — Javni tožilec Emi-lio Alessandrini, ki vodi dodatno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana (v ospredju je vprašanje, kdo je kril bivšega časnikarja in vohuna Gnida Giannet-tinija) je včeraj dopoldne zaslišal v Milanu generala Gian Adelia Malettija, častnika, ki je do pred dvema letoma vodil oddelek D obveščevalne službe in ki .je na catanzarskem procesu obtožen, da je omogočil beg v Španijo fašistu Marcu Pozzanu. O rezultatih dolgega zasliševanja. ki je trajalo skoraj pet ur, ni bilo mogoče zvedeti veliko spričo molčečnosti Malettija in javnega tožilca Alcssan-drinija. Sodeč po govoricah iz dobro obveščenih krogov pa je dr. Alessandrini skušal poglobiti nekatere okoliščine, o katerih je bil govor na procesu v Catauzaru, Šlo naj bi predvsem za vprašanje, čc je bil bivši vodja SID gen. Miceli seznanjen z dejansko vlogo Guida Giaunctliniju (ta je bil obenem agent obveščevalne službe In prijatelj vodij prevratniške celice v Venetu). Maletti trdi, da jc nekdanjemu šefu predočil vse plati primera Giannettini, Miceli pa, ki je v Catauzaru glavna obremenilna priča proti Ma-lettiju, pa je te izjave odločno pobil. V okviru preiskave je dr. Alessandrini doslej poleg Ma-leltija zaslišal polkovnika Giur-g>a Genovcsija. ki ,je na procesu zaradi Bcrghesejevega spodletelega poskusa državnega u-dara ostro napadel nekdanjega predstojnika. Zaenkrat milanski pravdnik n! še podpisal nobenega sodnega sporoči'«, možno pa je, da se bo odločil za ta korak, ko bo preveril pričevanji Malettija in Genovescja. Povod za Alessandrini jevo preiskavo je bilo pričevanje bivšega ministrskega predsednika Mariami Humorja v Ca-tanzaru. Humor je na vsa vprašanja sodnikov odgovoril s kopico «ne vem*. »ne spominjam se», spozabil sem*, tako da je ob koncu obravnave javni tožilec Lombardi zahteval zapisnik za morebitni postopek proti demokrščanskemu voditelju zaradi lažnega pričevanja. Postopek si je nato prilastil glavni pravdnik Chilihcrti, ki jc po daljšem oklevanju poslal gradivo milanskim kolegom, češ da so teritorialno pristojni za preiskavo. Sodnik Alessandrini bo v okviri, preiskave moral razčleniti tudi sklep obveščevalne službe, ki je poleti lela 1973 s privoljenjem politikov zamolčala sodniku D’Ambresiu dejansko Giaunettinljevo vloga. Je šlo za neke vrsto dajanja potuhe prevratniku? lu v tem primeru. kdo jr odgovoren za protizakonito ravnanje? Morda bo Alessandriniju tokrat uspelo to, kar je njemu in Gerardu D’Am-brosiju pred nekaj leti preprečilo kasaeijsko sodišče: odkriti tiste, ki so naročili pokol v Kmečki banki, (vt) ob tej priliki predočila problem bo dočih pošiljk orožja iz ZDA prot: Egiptu i i Izraelu. Omenjeni sporazum — nadaljuje «New York Times* — bo v bistvu slonel na glavnih točkah dokumenta o B iž,n,jem vzhodu, ki ga je iznesel Carter med nedavnim oriskom v A suanu. Predsednik ZDA je tedaj poudaril. da se mirovne pogodbe med Izra dom in njegovimi sosedi ne sme jo omejiti zgolj na stanje pomiritve, ampak morajo predvidevat trajen mir: opozoril jc na resolucijo var nostnega sveta o potrebi po umiku izraelskih če* z zasedenih ozemelj (ni sicer pojasnil, če naj gre r.a po poln ali pa le delen um k), nazad nje pa naglasil, da si marajo o svoji »rihidnosti Pa’estinci sami Izreči. Poslednja točka je, kot znano, naj bolj sporna ali, če hočemo, temeljni pj‘ 'i za izhod iz krize. Izraelski po litiču. krogi niso v tem pogledu op- timistični: obnovitev egiptovsko-izra-eiških političnih pogajanj je po njihovem mnenju mogoča samo, če bo odstranjena zapreka, ki jo postavlja formulacija paragrafa o palestinskem problemu. Egipčani zahtevajo izrecno omembo »zakonitih pravic* palestinskega ljudstva, Izraelci pa se temu upirajo in trmasto vztrajajo na »pravici Palestincev, da soodločajo o svoji bodočnosti*. Sicer pa bi bržkone kazalo povprašati za mnenje tudi neposredno prizadete. Vodja PLO Arafat je včeraj dovolj 'asno raztolmačil svoje misli : Palestinci so pripravljeni priznati izraelski državi pravico do obstoja. v zameno pa zahtevajo ustanovitev palestinske države na območji i Cisjordanije in Gaze. Z druge strani tudi še ne gre pozabiti, da bo prihodnji teden v Alžiru sestanek predstavnikov tako imenovane "fronte trdnosti*, ki jo sestavljajo Irak Sirija, Južni Jemen. Libija in Alžirija in ki ostro nasprotujejo e-nostranski pobudi egiptovskega predsednika za rešitev krize na podlagi neposrednega dogovarjanja s tela-vivsko vlado. V resnici se doslej ta pobuda ni izkazala kot kdo ve kako posrečena, (dg) Izrael razpolaga z jedrskim orožjem WASHINGTON — Ameriška obveščevalna služba CIA je včeraj sporočila, da Izrael že štiri leta pro izvaja jedrsko orožje z uranom, ki naj bi ga pridobil skrivaj in vsekakor s kršitvijo mednarodnih sporazumov. Gradivo obveščevalne službe, ki je bilo objavljeno na osnovi zakona «o svobodi obveščanja* je prvo a-meriško priznanje, da Izrael razpolaga z jedrskim orožjem. Dejstvo, da so omenjeni dokumenti na razpolago javnosti — pa čeprav kaže, ds objava ni bila namerna — že vzbuja znatne polemike. Glasnik CIA je v tem pogledu izjavil, da je bila objava gradiva «groba napaka*, saj naj bi nekateri dokumenti morali ostati tajni. Izraelsko veleposlaništvo v Washingtonu pa je s svoje strani — kot vedno doslej — demantiralo vse vesti. Sodeč po informacijah, ki jih je zbrala ameriška obveščevalna služba, naj bi Tajvan in Južna Afrika začeli lahko že takoj s proizvodnjo jedrskega orožja. Španija, Iran, Pakistan, Egipt in Brazilija pa naj ne 1 i bile sposobne proizvesti atomske bombe pred 1984. letom. Pf*.. Proces proti Balbu in Banderi # (Nadaljevanje s 1. strani) L; 7. ameriškega vesoljskega oporišča Cape Canaverat s0 včeraj izstrelili 7. britanskimi in evropskimi vesoljskimi ustanovami in sicer v sodelovanju (Telefoto ANSA) ISKANJE RAZBITIN KOZMOSA 954 Potrjena vest o radioaktivnem sevanju v kanadskem Severozahodnem teritoriju Nevarnost naj bi bila omejena le na območje, kjer je strmoglavil satelit OTTAWA — Po četrtkovem odkritju radioaktivnega sevanja nad območjem, kjer naj bi strmoglavil sovjetski umetni satelit I ozmos 954, se nadaljuje mrzlično iskanje, toliko bolj, ker so bili nadaljnji poleti iz-vidniških letal neuspešna Glasnik kanads’ erir obrambnega ministrstva je o tem neuspehu dal kar se da logično razlago in sicer: radioaktivni vir se je pri padcu pogreznil v tla, zato naj bi se jedrsko sc anje širilo v obliko stožca z vrhom pri tleh, kar zmanjšuje verjetnost odkritja, če je kurz izvidniških letal nižji. Vsekakor pa strokovnjaki izključujejo možnost naravnega sevanja, saj je jakost žarkov gama tolikšna, da io lahko povzroča samo objekt, ki ga je človek izdelal. Za sedaj so tiiiiiiiiMMiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiHniiimiitiiimifiimiimiiiMiHjiiiiHiiiiHiiiiiiHiimiiiiMiitiiiiufiHiiiMtiiii •• - «'T "lir"'. •*% ^ « ■, UVOZNIKI OGOLJUFALI EGS ZA 15 MILIJARD LIR Italija na zatožni klopi zaradi masla Neverjetni triki tudi pri uvozu mesa in jajc RIM — funkcionarji k indijskega zunanjega :n pravosodnega ministr- stva vneto zbirajo podatke o tako imenovanem «maslenem škandalu*, ki (aliko stane državno blagajno 15 n 'lijard lir. Za toliko so namreč tukajšnji uvozniki marin (ca tudi mesa in jajc) ogoljufali Evropsko gospodarsko skupnost s tern, da niso plačeval: ustreznih carin. ljenosti carinikov, sicer goljufijam ne bo konca, (dg) BARI — Zaradi uhajanja plina ponoči je v Molfettj nastala družinska tragedija: dva otroka sta umrla, tri osebe pa ležijo v obupnem stanju v bolnišnici. prekinili izvidniške polete, nadaljuje se pa iskanje pri tleh. To pa je do skrajnosti zamudno, saj morajo prerešetati ozemeljski pravokotnik 700 km dolg in 50 km širok. Obenem je to iskanje tudi nevarno in se stopnjuje, kolikor dlje so ljudje izpostavljeni sevanju. Izvedenci upajo, da je žarčenje omejeno na majhen prostor, ker bi bil v takem primeru možen dostop strokovnjakov v »osebnih kombinezonih in za svinčenimi ščiti. To bi bilo vsekakor zamudno, trajalo bi lahko več mesecev predno h' bite razbitine koz-i-iosa na varnem v svinčenih posodah. neve, tako nemški strokovnjaki zagovarjajo možnost, da je bil na krovu satelita laserski top. (voc) Neva lost torej ni še mimo v mrzlih ' predeiih ‘ severozahodne Kanade, «1 de Evrope pa so vesti po mirjujoče. Dosedanja predvidevanja so ' vštevala najbolj pesimistično možnost in sicer oblak z radioaktivnimi delci, ki bi se skupaj z dru gim' zračnimi masami pomikal proti vzhodu v smeri Evrope v višini 5.000 m. Meri strokovnjaki pa se daj prevladuje prepričanje, da je prišlo do eksplozije in razpršitve v stratosferi, radioaktivni prah »a naj bi dosegel troposfero in nato tla šele, ko bi nekajkrat obšel Zemljo. Kljub temu številne države, med njimi tudi Italija, nadzirajo jakost sevanja z meteorološkimi baloni. Strokovnjaki pa pripominjajo, da ni nobene nevarnosti za letalski promet, saj je bila v obdobju 1961-62 radioaktivnost v ozračju precej več j ia zaradi jedrskih eksplozij in ni bilo nobenih nevšečnosti. Kanads' a vlada je še vedno ne zadevo!'-' s podatki, ki jih je prejela od Sovjetov in zahteva nadaljnja oojasnila. Negotovost o nalogi kozmosa 954 pa omogoča najrazličnejše, večkrat kar fantastične dom- PodaCke mora rimska vlada posredovati proračunskemu komisarju EGS Tugendhatu, ki jo je »Ismeno opozoril, da bo skupnost prijavila Italijo 'azsodišču deveterice od obtožba tihotapljenja omenjenega blaga. To seveda le v primeru, da bi pristojni dejavnik’ v Bruslju ne bili zadovoljni z italijansko dokumentacijo (prvo so odklonili v smislu člena 169 rimske pogodbe). Postopek proti rimski \ ladi je EGS surožila na podlagi velikanske goljufije, ki je bila razkrita v com-ski carinarnic' Za kaj gre? Tovornjake TIR. ki dovažajo blago italijanskim ivozrikom, so v Rotterdamu r.atovarjah z novozelandskim in ameriškim maslom po svetovni tržni ceni dolarja ali 870-890 lir za kg. Na tamkajšnji carini so izprosili do kumente za tranzit preko Italije, češ da jc tovor dejansko namenjen v to i.:i ono tretjo državo: po predpi-j sili EGS o »tranzitu na območju skup-' nosti pa za tevor ni treba plačati j carine, riti v Rotterdamu niti ne v Comu. V Italiji so iste dokumen- J te ponaredili, tako da je bilo iz njih j razviden kot prejem lik tovora itili- I jansk’ podjetrik.' Maslo so tedaj! predajali po 2.200 - 2.400 tir za kri | ton i po trikrat višji ceni od na ipi.e in tak« prištedili čistih 1.3093 do 1.500 lir pri kilogramu. Doslej j ic bilo zaznamovanih 250 1 kili uri- j nrirov. Pripisati velja še to: vsak j tovornjak TTR je lahko naložen z \ 250-300 stotov masla, brez carine pa i po-ajner: o vozilo «ne?e» 50 milijo nov nezakonitega zaslužka. Pr' uvozu mesa je trk sledeč: to vo; * ‘vejeva mesa pokriješ s svinj stom kosi, vse skupaj na prijaviš1 kot pošiljko prašičjega mesa; gle j de na to, da znaša davek IVA > govedino 18 ir' sto. na svinino pa' mn kot polovico, je mJiiardni za-' služck na dri n Podobno je. če pro-cHa'; jajca iz hridfrie naprave kot svež«: prva stanejo 10. drvga na 40: lir. Ne samo. prva morajo obvezno biti ustrezno žigosano, če niso. pla čaš lo 100.000 lir globe, a jih kljub temu lahko prodaš kot sveža in spra viš v žep razliko | Vsi. to narekuje potrebo po - io-' str tvi carinskega nadzorstva, kot , tudi po izdatnejši strokovni jisposob 1 NAVIGAZIONE ALT0 ADRIATICU S. p. A. TRST - Gl. E. Venezian 2 Tel. 750616 - 60273 mmmtm---- Urnik veljaven od 15. januarja 1978 Z 1^ M/n «EDRA» Odhod: Pon. Torek Sreda Petek Sob. Ned. Trst od. 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 8.00 Koper pr. 8.35 8.35 8.35 8,35 8.35 8.35 Izola pr. 9.20 9.20 — — * 9.20 9.20 Piran pr 9.50 9.50 9.40 9.40 9.50 9.50 U mag pr. 10.35 10.35 10.30 1' — 10.35 10.35 Novigrad pr. — — 11.25 — — Pulj pr. < —' 13.29 — 13.00 — — Povratek: Pulj od, — 14.30 — 15.00 — — Novigrad od. — — 14.10 — — — »nag pr. 10.35 10.35 10.35 — 10.35 10.35 Piran od. 15.50 18.15 1550 18.15 15.50 15.50 Dola od 16.20 18.45 — — 16.20 16.20 Koper od 17.00 19.25 17.00 19.25 17.00 17.00 Trst pr 17.35 20.00 17.35 20.00 17.35 17.35 Z 12-urulm predhodnim naročilom Istro s samo osebno izkaznico. i je možen enodnevni izlet v M/n «DIONEA» Odhodi Iz Trsta v Milje Odhodi iz Milj v Trsi 9.30 10.00 12.15 15.25 CENE Trst — Koper Trst — Izoia Trst — Piran Trst Umag Trst. Novigrad Trst Pulj ”Yst - Milje Odhodi Prihodi Lir 550 Din 10.5 Lir 700 Din 13.5 Lir 825 Din 18.0 Ur i.300 Din 28.0 Lir 1.800 Din 37.5 Lir 2.250 Din 52.5 Lir 100 Lir 100 MARGHERA — V znak protesta proti napovedanim odpustitvam 1.500 delavcev podjetij, ki imajo v zakupu vzdrževanje proizvodnih naprav v tovarnah Montedison v Margheri, so včeraj dopoldne delavci beneškega industrijskega središča prekinili delo za tri ure. Iz tovarn so se v sprevodu podali do petrokemij-skega obrata, kjer so se na skupščini odločili za brezpogojno podporo ogroženim delavcem. Zvečer je minister za delo Ansel* mi izjavila, da je bil sklep o odpustih preklican, jn to pa sestanku, k;i gaje imela s predstavništvi Monte-disona, podjetništva in sindikatov. govorice o skorajšnjem odstopu obrambnega ministra ZRN BONN — Glasnik zahodnonemške vlade Bblling' je zanikal govorice, po katerih naj bi notranji minister Georg Leber nameraval v najkrajšem času odstopiti. Kljub temu pa skoraj ves zahodnonernški tisk vztraja v prepričanju, da bo I.eber kmalu zapustil ministrstvo, nad katerim naj bi »izgubil nadzorstvo*. Lebcrju, ki ga je demokrščanska opozicija silovito napadla in zahtevala njegov odstop, očitajo, da ni sporočil vesti o telefonskem prisluškovanju na račun neke tajnice v obrambnem ministrstvu. RIM — Notranje ministrstvo bo moralo znova zaposliti policijske agente, ki so bili odpuščeni, ker so marca lani po smrti koiega Claudia Graziosija (agenta je ubil napist Lo Muscio) uprizorili protestno demonstracijo pred palačo Virhinala. Državni svet je namreč včeraj potrdil razsodbo deželnega upravnega sodišča in zavrnil priziv ministrstva, ki je trdilo, da policistov ne more znova zaposliti, češ da se , bi bil kdajkoli govoril z Marini jem). Palmieri pa .je šel še dlje in je začel raziskovati Marinijevo osebno življenje ter' zašel, kot ga je vljudno opozoril državni tožilec, na področje, ki bi riiorda sodilo v drugo preiskavo, ne pa na proces o izsiljevanju podjetja Precasa. Končno pa je odvetnik Palmieri opozoril na vlogo prof. Nota, univerzitetnega docenta in visokega funkcionarja pii-nistrstva za znanstveno raziskovanje, ki naj bi imel opravka s številnimi podjetji in ki ga je sam Zamberletti «odstranil». Odvetnik je tako zaključil svoj poseg z zahtevo po delni oprostitvi Balba («če kdo sprejme v dar 14 milijonov lir ne gre za izsiljevanje!»)'; sodišče naj bj obtožbo spremenilo v podkupovanje, priznalo Balbu splošne olajševalne okoliščine in ga obsodilo na najmanjšo možno kazen, kar pomeni dve leti zapora s pogojno izpu stitvijo na prostost. Če lahko trdimo, -da delo Balbovih zagovornikov ni bilo lahko, so pa i-meli Banderovi zagovorniki še mnogo težjo nalogo. O dejavnosti bivšega župana občine Majano sc je na* mreč nabralo toliko dokazov, da ni skoraj nobene možnosti, da bi sod niki lahko spremenili obtožbo izsiljevanja v podkupovanje. Ti dokazi se nanašajo predvsem na županovo dejavnost potem, ko je že prejel prvih 14 milijonov lir, a je zahteval še in še. Tukaj ga ne obtožuje le Carozzo, ampak številne priče, ki so v raznih okoliščinah prisostvovale niegovi požrešnosti. Kljub tem okoliščinam so zagovorniki vztrajali pri trditvi, da je šlo le za podkupovanje in zahtevali najnižjo možno kazen: sicer pa bo glavni Banderov zagovornik odv. Monteverde govoril še danes. Kar pa zadeva ostale tri obtožence, naj poudarimo le, da so1 se zagovorniki borili za popolno oprostitev. Oprostitev je zahteval tudi tožilec in zato bi pri razsodbi ne smelo biti posebnih dvomov. Presenečenje je seveda možno, zlasti kar zadeva odvetnika Pastrenga. Prav zato sta se njegova zagovornika zadržala dlje pri vseh okoliščinah, ki jih vsebuje obtožnica, Omeniti je treba še neljubi dogodek, do katerega je prišlo na včerajšnji dopoldanski razpravi. Pisali smo že. da ima predsednik Gatti čudne odnose do časnikarjev, ld sledijo procesu. Višek je dosegel v zadnjih dveh dneh, ko je prepovedal dopisnikom nekaterih popoldnevnikov in tiskovnih agencij, da občasnop, puščajo dvorano, ker morajo rij sproti poročati. Prisotni časni*jri so mu zato poslali protestno pF" ^ v katerem so ga opozorili na te 1 vzdržne odnose: Gatti je pismo F bral v dvorani in v komentarji),!«« cenil vlogo fotografov in tele^ri) skih operaterjev kot «radovedi>os)i kar je neresno za sodno dvoran0*' motenju razprave pa je dejal, W to «oškodovalo upravljanje pravi” Časnikarji, za katere je bil odj nesprejemljiv, so iz protesta zaf li sodno dvorano, v kateri je kronista nekega krajevnega list*!] stal samo dopisnik videmskega d*1' nika. Proces se nadaljuje danes s pojt zadnjih zagovornikov; sodniki predvidoma izrekli razsodbo v nih urah. Nocoj peldesftfi (Nadaljevanje s 4. struni) P da je igra izredno lepo spr°J tudi mladina.» - . JB Jožko Lukeš: Moram reči. F zelo rad igram svojo vlago «Stari gardh. Vloga Luigifl paglie ki je prisrčna podoba tem se sreča z let, ki se prav tako. kot on, ol proti osamelosti starega člat’°"j ki je tildi potisnjen v kot do1 od vsega, čemur bi lahko Kf-fZ Idi. življenje. Delo se mi zdi “ kakšna tiha, a vendar dot' zgovorna obsodba vseh. k' *li jo stare ljudi odriniti nekam kot. prav tako kot radi odrin^ ali zmečemo v kot stare. oW Ijehe reči. Ta igra tfos torej m in ja na to. da imamo s človekom, ne pa z mrtvimi 1* s. mi. Pri gledalcih to dramsko 0 | lo želi vzbudili tisto, čemur r„ vimo vest ali tudi ljubezen sočloveka. To misel izpovedb to dramsko' delo in zaradi misli je bilo tudi tako prisdr sprejeto pri vseh dosedanjih . prizoritvah, kakor tudi v ski in televizijski izvedbi. I" 'j. misel bo verjetno spremljala hf zoritev še v bodoče, pri vseh 1 daljnjih ponovitvah.» Danes zvečer bo na odru *”.. U * i* škega Kulturnega doma petde**^ ponovitev tega dela. Upamo, bodo tej ponovitvi sledile še % ge. »Stara garda* že po tem«11 zasluži, da si jo ogleda čim''0 število obiskovalcev. Da bi telefonsko mrežo razširili In jo redno vzdrževali, znašajo letne naložbe 1.200 milijard oziroma 4 milijarde na dan. 1 Ko je očka na potovanju, je dovolj en sam telefonski pogovor, da se vsa družina zbere in počuti bolj povezano. Zato je telefon pomemben. Da bi vsi živeli bolj povezani in bolje. S amo v Italiji je v službi telefona nad 300.000 ljudi, 80 milijonov kilometrov telefonskih linij, na stotin^ radijskih vez, 4.500 raziskovalcev in na tisoče milijard naložb. Kajti tvoj glas je važen in mora prispeti povsod. 1 Kc teflon. JmjqloA *