OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds vol. xxxvi.—leto xxxvl CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 2, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 173 ''AKOB raspor v Oh bolehanju je umrl ^harity bolnišnici Jakob Ras- žit/' let, stanujoč pri dru-Kv na 4502 St. Clair On^f • bil iz Klana, kotar pyvV^^ Velovskem, kjer za-kov^^ sestre in več sorodni-Jak , zapušča bratranca v e t ^ Pogreb se vrši popoldne ob 1.30 uri iz in . zavoda Joseph Žele Sinovi, 6502 St. Clair Ave., na ^^cst pokopališče. ®^Ward branisel veteranski bolnišnici, ^^liajal mesec dni, je lej ^ V ^ - Joseph ; .v.., 6502 St. Clair '^^to sv. Vida ob 9. uri ^ pokopališče Calvary. Hv^""-— JE UMAZANO bili We septembra- 1940^"^ Willkia, ki je k Gpubhkanski pred- S sc jc vrnila v h ta, Aolj ^ 1) J^Gsto, kar jih da je New York an . Willkie je pozva- n - k i> prostovoljno S Rtt i' k storilo v 9'^^' ko je tudi K ^ftosti ■ mestne ulice % tem 'k"* BVni. -je bila Willkie ^ p» nr" pr&oda mamti S aa ali na doma je JUGOSLAVIJA NAJ ANEKTIRA ZONO "B" V ISTRIJH Ameriška časopisna agencija United Press poroča: ju goslavija je sinoči obtožila Italijo, da so njene čete vsto pile danes v jutranjih urah na jugoslovanski teritorij in to demonstrativno. Ta pohod italijanskih čet je v zvezi z vprašanjem Trsta, ki se je trenotno obnovilo. Poročilo iz Beograda pravi, da^' so se italijanski vojaki, oborože- diti v znamenju stanja iz leta ni s puškami in strojnicami, po- 1945, ko je bil Trst v jugoslovan-maknili za 164 korakov v jugo- ski upravi. Toda Jugoslavija ne slovanski teritorij in to na hri- bo uporabila vojaške sile, da do-bih okrog Gorice, kjer so se raz- seže ta cilj. vrstili v frontno pozicijo. Poročilo, ki ne pojasni ali so se Italijani pozneje umaknili, trdi, da se bo izročila italijanski vladi danes protestna nota. Nota protestira zoper zadnje gibanje italijanskih čet, motoriziranih oddelekov in drugih vojaških edinic vzdolž jugoslovanske meje—pravi radio Beograd. Jugoslovanske obdolžitve mečejo polno luč na besedno vojno med obema državama. Vzrok razburjenja je bil v tem, ker so prišla poročila, da Jugoslavija namerava anektirati tisto zono Svobodnega tržaškega ozemlja, ki jo upravlja. Jugoslavija je v tej zoni uvedla svoj režim in ji je spremeniti le še ime. Amerika, Velika Britanija in Francija so po svojih predstavnikih v Beogradu obiskali pod-tajnika v zunanjem ministrstvu Aleša Beblerja, da se informirajo, kaj je resnice na teh vesteh. Še popre je so poslaniki omenjenih treh držav v Rimu zagotovili italijanskega ministrskega predsednika Pello, da bodo zapadni zavezniki smatrali vsako formalno priključitev kakega dela teritorija Svobodnega tržaškega ozemlja kot kršitev mirovne pogodbe z Italijo. Ti di-plomatje da so opozorili Pello, da gre očividno za napačno tolmačenje namenov Jugoslavije. Sicer pa, da bodo postopali v smislu mirovne pogodbe, če bi Jugoslavija to pogodbo kršila. Po pogodbi iz leta 1947 se je končala italijanska oblast nad Trstom, svobodno ozemlje pa se je porazdelilo med angloameri-ško zono "A" in po Jugoslovanih upravljano zono "B." (Tito je imel zaseden Trst z okolico meseca maja do 12. junija 1945, ko so, se jugoslovanske čete na zahtevo angleškega poveljnika v Sredozemlju maršala Alexandra umaknile.) Ob koncu tedna je vstal vihar, ker je jugoslovanska časopisna agencija "Jugopres" objavila vest, ki jo je Rim tolmačil, kakor da jugoslovanska vlada pri pravlja spremembo svoje politike v zoni "B" in možnost anek-sije. Italijanska reakcija je bila hitra in odločna Uradni viri vedo povedati, da bo Italija obdržala svojo oboroženo silo vzdolž severovzhodne obale, dokler maršal Tito ne pojasni položaja, kar se verjetno zgodi prihodnjo nedeljo nekje ob meji, kjer bo imel jugoslovanski predsednik važen govor Tito bo imel govor v času, ko bodo imele jugoslovanske čete velike manevre v bližini Trsta. Četudi Italijanski krizi pripisujejo veliko pozornost, jo Jugoslovani smatrajo za brezpomembno. Jugoslovanski viri nevtralnih prestolicah poudarjajo, da hoče Jugoslavija spraviti s sveta spor radi Trsta na pošten način, namreč s pogajanji z Italijo Poročila iz Beograda javljajo AMERIKANKE ZA DOLGA KRILA V podpetju Jack Heintz so nameščenke izvedle glasovanje o tem, ali naj se oprimejo predloga Francoza Diorja o kratkih ženskih krilih do kolen, ali pa naj se vztraja pi dosedanji no-šnji dolgih kril. Nameščenke so soglasno sklenile, da se ne bodo oprijele nove mode Diorja in da ostane, vsaj pri njih v Cleve-landu, vse pri starem. SODIL IN OBSODIL JE SAM MARTINSVILLE, Va., 1. septembra—Zakonca Eanes sta bila v družinskem sporu. Žena Sarah Eanes se je obrnila na sodnijo, ki je vzela njihov spor tudi v pretres. Po razpravi je Sarah Eanes svojemu možu Rich-ardu prepovedala vrnitev k njej in domov k družini. Richard ni poslušal ne sodnika ne žene, se je vrnil na dom, tam pa vpričo deveterih otrok ustrelil do smrti najprvo ženo, nato pa izvršil s strelom v glavo samomor. Mož in žena sta oba obležala mrtva. DOLARJI SO LE DOBRI NEW YORK, 1. septembra— Žena Ferraras je bila zavarovana zoper nezgode. Nezgoda jo je doletela in zavarovalnica ji je izplačala $950 zavarovalnine. Po mnenju Ferrarasove pa denar ni prinesel srečo k hiši. Od takrat je prišla ob spanje, je slišala čudna bučanja in je valila krivdo na denar. Z možem vred sta spravila $950 v bankovcih po 100 in po 50 dolarjev v zavojček in ga vrgla v reko Hudson. Sedaj sta se premislila in prosila policijo, naj gre po denar v vodo, kar se je zgodilo. NAPOVED NAJ SE NE URESNIČI! Vsak prvi ponedeljek meseca septembra je Delavski dan—praznik dela. praktično to pomeni troje nedelav-nih dni — sobota, nedelja, ponedeljek. Ameriške ceste bodo polne avtomobilov. Prerokuje se, da bo v teh treh dneh ubitih vsled prometnih nesreč 400 Ameri-kancev. Nedvojbeno — popolnoma nepotrebne žrtve. Obstojajo poleg strogih cestno policijski!^ predpisov tudi človeška privila, ki jih narekuje zdrava pamet. Ne vozi prehitro, zlasti ne na križiščih, poglej na levo in na desno ko spremeniš smer! Vožnja po cestah ni tekmovanje, marveč je ali poslovna ali pa namenjena užitku. Končno ve vsakdo, da če postaja zaspan, predvsem za volanom, naj odneha in naj se odpočije oziroma prespi. Tudi Moskva gre z Zapadom? MOSKVA, 1. septembra—Danes se je otvorila gledališka sezona v znanem gledališču, ki nosi ime Bolšoj. Sovjetska vlada je povabila na otvoritev sezone vse zunanje diplomatske zastopnike. Diplomatje pravijo, da gre za prvi slučaj, odkar obstoja Sovjetska zveza, da so k taki prireditvi povabljeni in to brez-izjemno vsi zunanji zastopniki. Poroka V soboto, 5. septembra se poročita v cerkvi Our Lady of Perpetual Help, Miss Josephine Mildred Kožar in Mr. Stanley Louis Cesen. Nevesta je hči poznanih Mr. in Mrs. Martin Kožar, 3822 Richmond Rd., Richmond Heights, O., ki vodita Nottingham Winery na E. 177 St. in Waterloo Rd., ženin je pa sin poznanih Mr. in Mrs. Peter Cesen, ki vodijo gostilno v Barber-ton, O. Nevesta pohaja Kent State univerzo, ženin je pa gra-duiral pred nedavnim iz Case Institute of Technology. Poročna slavnost se vrši zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju! Na obisku' Iz Los Angelesa, Cal.,,so snoči prišli Mr. in Mrs. Paul in Mary Renko z otroci, ki so se lansko leto preselili iz Clevelanda. Paul je sin našega zastopnika Mr. John Renko. Tu bodo ostali teden dni in prijatelji jih lahko obiščejo na domu očeta na 1016 da Jugoslavija želi pogajanja vo- E. 76 St. Dobrodošli! Manj vojnih naročil Federalno trgovinsko tajništvo javlja, da je preklicalo vojnih naročil za enkrat za znesek $400,000,000. V glavnem gre za preklic naročil obrambnega tajništva za prevozna sredstva. Gre za vpliv, ki ga ima vojna na Koreji in njen konec, na drugi strani pa za vpliv federalnega proračuna, ker so se v njem velike postavke črtale. To velja ne samo za ameriške vojaške kredite, marveč tudi za črtane postavke v ameriški vojaški pomoči tujim državam. Trdi se tudi, da je povpraševanje po blagu, ki je na zalogi splošno v upadanju, kar pa naj ne povzroča posebnega razburjenja, ker gre le za manjše pojave v narodnem gospodarstvu. Danes je bila v Washingtonu prva seja komisije za mir na Koreji SEDEŽ KOMISIJE BO ŽENEVA; Z DELOM SE ZAČNE 15, OKTOBRA WASHINGTON, 1. septembra—Položaj glede komisije, ki naj reši politična vprašanja na Koreji, se je dokončno skristaliziral takole: Člani te komisije so zastopniki 16 držav, ki so se aktivno udeleževale vojne na Koreji. Komisija bo razpravljala čisto strankarsko. Na eni strani zastopniki Združenih narodov, na drugi strani napadalci na Koreji. Od severne Koreje in komunistične Kitajske je odvisno ali bo na njihovo stran povabljena tudi Sovjetska zveza. Člani komisije za Korejo so kot zastopniki Združenih narodov imeli danes svoj prvi sestanek. Sestanek se je vršil v Washingtonu na povabilo ameriške vlade. Zdi se, da so krogi Združenih'' narodov z Ameriko na čelu vzeli iniciativo glede politične ureditve Koreje v svoje roke. Iz južne Koreje je prispel južno korejski zunanji minister in se sestal z ameriškim državnim tajnikom John Foster Dullesom. Južna Koreja ni članica Združenih narodov. Od članov komisije, ki predstavljajo 16 držav soudeleženih na Koreji in ki so članice Združenih narodov, naj zavisi, ali bo južna Koreja pripuščena kljub tem zaprekam kot prava članica omenjene komisije. Kakor se je pričakovalo, se je južni Koreji dovolil pristop h komisiji. Vsa politika Amerike do Koreje je bila v tem, da se južna Koreja ne odtuji, da sodeluje pri razpravah in sklepanjih in tako nosi odgovornost za sprejete sklepe. Južna Koreja je obratno od svoje strani vršila na Ameriko pritisk, da je popuščala na ljubo južni Koreji. Pri tem pritisku je grozila, da se sicer ne bo udeležila posvetovanj, če ji Amerika v raznih vprašanjih ne ustreže. ANGLEŽI IMAJO BEL KRUH . LONDON, 1. septembra — Z današnjim dnem so Angleži začeli prvič po 14« letih torej od začetka vojne sem, razdeljevati kruh, ki je pečen iz čisto bele moke. Kruh je za dva do tri cente dražji od običajnega, ki je pečen iz mešane moke. DEŽEVJE V TEXASU Pokrajine južnega Te*asa so obiskane po hudem deževju. Kraj Uvalde, ki šteje 3,000 prebivalcev, je moral izprazniti 40 družin, da jih ni zajela povoden j. Tudi iz ostalih krajev iz sredine in juga države Texas, se poroča o velikih nalivih. FOLIJO V CLEVELANDU število na poli ju obolelih oseb v območju Clevelanda je letos narastlo do sedaj na 188. Lansko leto jih je bilo ob istem času 345. Prav iz Clevelanda iz mesta jih je 80, 66 iz predmestij in 42 od drugod. Če primerjamo številko 188 s 345, lahko ugotovimo, da je poli jo v Clevelandu na vsak način v nazadovanju. vprašanjem kako sprazniti Korejo vseh tujih čet. Šele potem naj pridejo na vrsto strogo politična vprašanja. Za njim se je oglasil tudi predsednik severno korejske vlade, ki je ponovil isto, kar je trdil njegov kolega na Kitajskem. Amerikance in njihove zaveznike je nagnati iz Koreje! Tako je zahteval in dodal, da naj se prepusti Korejcem samim, da bodo oni med se-b|oj rešili vprašanje združene ali deljene Koreje—znak, da bo komisija imela do komunistov precej težko stališče. Države, ki so bile na Koreji Poleg Amerike so se na zavezniški strani udeležile naslednje države vojnih operacij na Koreji: Belgija, Kanada, Colombia, Abesinija, Francija, Grčija, Luxemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Filipini, Siam, Turčija, Južna Afrika in Velika Britanija. Po določilih listine o premirju na Koreji se mora ta komisija sestati in začeti z delom v 90 dneh. Zavezniki so za to, da se ne samo držijo tega roka, marveč da se začne z delom še popre je. Formalno bi se komisija morala sestati najkasneje 28. oktobra, po želji zaveznikov pa naj se sestane že v sredini meseca oktobra. Ker je mesto Ženeva v Švici znano mednarodno mesta, katerega se drži značaj nevtralnega mesta, ki je znano tudi kot sedež bivše Lige narodov, naj bo to mesto po želji zaveznikov tudi stalni sedež komisije. Potem ko se začne z delom, mora ta komisija v nadaljnjih 90 dneh rešiti korejsko politično vprašanje ali deljena, ali zedinjena Koreja. Zveze s komunisti Ker je sestava komisije strankarska, je nastalo vprašanje, kako bodo zavezniki držali zveze s komunisti. Organ za obveščanje enih in drugih sklepov predno komisija začne z delom, naj bi bilo glavno tajništvo Združenih narodov. Politika komunistov Predsednik komunistične vlade v Pekingu je pred nekaj dnevi najavil kitajski program glede Koreje. Prva naloga te komi- se mu ni posrečilo. Njega same-sije naj bi bila ta, da se bavi z ga so rešili gasilci. 50 SMRTI RADI VROČINE V vročinskem valu, ki je zajel Ameriko in jo drži nepretrgoma že šest dni, je umrlo v neposredni zvezi z vročino, do sedaj 50 ljudi. Materialna škoda na poljih znaša 200 milijonov dolarjev. Po nekaterih državah se bojijo za letošnji pridelek koruze. Nastopi pa tudi pomanjkanje vode. Včeraj je doživel Cleveland, zgodovinsko vzeto, najvišjo stopinjo vročine v svoji zgodovini za rtiesec september. Toplomer je kazal 101 stopinjo. Tudi v Clevelandu sta umrla radi vročine dva moška, in sicer Leon Helty, star 42 let, stanujoč na E. 75 St., in Thomas Jones, star 70 let, stanujoč na E. 113 St. V St. Louisu je bila parada ameriških legionarjev. Po paradi sta se zgrudila v smrt dva le-gionarja; Za danes, sredo, in jutri, četrtek, se ne napoveduje bistvenih vremenskih sprememb. Morda nastopi neko olajšanje tekom petka, pravi vremenski napovedovalec. AMERIKA POMAGA IRANU WASHINGTON, 1. septembra—Bela hiša je objavila vsebino spomenice, ki jo je poslal predsednik Eisenhower poglavarju Irana, šahu Pahleviju. Eisenhower obljublja Iranu materialno pomoč. Ameriški poslanik v Iranu, Henderson, vodi pogajanja z iransko vlado, ameriški vladi pa priporoča naj da Iranu 100 milijonov dolarjev pomoči. MATI IN PET OTROK ZGORELO UNITY, Pa., 1. septembra — V družini Krizaniča je prišlo do tragedije, ki je zahtevala smrt žene in matere ter peterih otrok v starosti enega in pol do desetih let. Vseh šest je našlo smrt v plamenih, ko je zgorela domača hiša. Mož in oče Pavel Kriza-nič je poskušal rešiti družino, pa Dvomoštvo radi vojne Ameriški vojaki na Koreji so bili proglašeni mrtvim, pogrešanim in podobno. Tako so se tudi obvestile družine prizadetih. Če so bili ti vojaki poročeni, so žene doma mislile, da so vdove in da se lahko zopet poročijo. Tako se je zgodilo tudi z narednikom Jamesom Cogburnom, doma iz Lexingt^na, Tenn. James Cogburn je bil dne 20. julija 1950 po komunistih ujet. Vojaško poveljstvo je obvestilo njegovo ženo doma, da je mož pogrešan, kasneje pa je bila celo obveščena, da je mrtev. Žena Cogburn se je leta 1952 znova poročila. Iz tega zakona se je rodil otrok, ki je sedaj atar dva meseca. Zadnjo soboto je bil James Cogburn kot vojni ujetnik izročen ameriškim oblastem na Koreji v Panmunjomu; tudi o tem je bila žena obveščena. Kaj ji je storiti ? Cogburnova pravi, da bo obiskala svojega prvega moža, ko se vrne v Ameriko in mu predo-čila ves položaj, to je, da je znova poročena, da živi srečno zakonsko življenje, da ima že enega otroka, torej naj prvi mož James Cogburn pristane na raz-poroko. S svojim prvim možem ima tudi otroka. REKORD V ZRAKU WASHINGTON, 31. avgusta —Ameriški pilot polkpvnik Carl je vzletel v višino 83,235 čevljev ali skoraj 16 milj razdalje med zemljo in nebom. Letel je z brzino več kakor 1,000 milj na uro. Redne seje . Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Ukrepalo se bo o pikniku 13. sept. in bazarju 25. okt. Članice so vabljene, da pridejo. . Nocoj ob osmih se vrši seja društva St. Clair Grove št. 98, WC v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri. Vabi se vse članice, da se gotovo udeleže ker bodo volitve od-bornic za prihodnje leto. Jutri, 3. sept. se vrši redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeležijo, ker bo podano poročilo o zadnjem pikniku in ukrepalo se bo o potovanju v Johnstown, Pa. Posebno se vabi ve-selični odbor, da pride. V četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Članice se vabi na polno-številno udeležbo. Podani bodo računi o zadnjem pikniku in kazalo se bo slike o "kurji ohceti," ki je bila na izletu 19. julija. Članice se obenem opozarja, da naj gotovo prinesejo nazaj vse listke, tikajočih se glasovnic kandidatke za poslanko v staro domovino, vsaj do 12. septembra. Piknik se vrši 13. sept., kjer bodo glasovnice preštete in za listke, ki ne bodo oddani do tedaj, bo vsaka sama odgovorna. K STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #331 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 - 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—r(Za eno leto) For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 - 7.00 . 4.50 Kmered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879. ALI NAJ SE UNIJE ZDRUŽIJO? (1) Ameriško delavstvo se ima zahvaliti za svoj današnji vsekakor visoki standard življenja in socialnega položaja svojim unijam. O tem ni dvoma. Ameriško delavstvo je imelo srečo, da je živel za časa njegovih odločilnih borb Franklin Roosevelt, ki mu je prihranil nadaljnje težke, morda celo krvave boje. Leta 1936 je bilo za ameriško unijsko življenje važno. Bivša stara garda ali da rabimo drug izraz za A.F.L.— elitna unija še je razdelila. John Lewis je izstopil iz A.F.L., prišel v novo ustanovljeno C.I.O., izšel iz C.I.O., prešel zopet k A.F.L. in iz A.F.L. nazaj v samostojnost, to je, da je osnoval posebno unijo rudarjev, ki kot taka še danes obstoja. Razumljivo je, da se vse te spremembe niso dovršile ravno v enem letu. Začelo se je! Začelo pa se je tudi z organiziranjem takrat tako imenovanega nestrokovnega delavstva in je iz tega gibanja nastala pomembna delavska unija C.LO. Slučaj Johna Lewisa smo navedli namenoma, tudi posamezne faze njegovega unijskega orientiran j a in iskanja potov, po katerih bi prišlo delavstvo do največjih uspehov. Slučaj Lewisa se nam zdi važen V tej luči, ali je namreč pričakovati, da bo prišlo do enotne ameriške delavske unije in ali bi bilo za delavstvo koristno, da je organizirano samo v eni uniji^ Pravo organiziranje delavstva v unijah se je v Ameriki začelo ž letom 1885. S tem ne trdimo, da ni bilo poprej e raznih poskusov, ki se dajo primerjati z unijami. Toda moderno unijsko gibanje datira le od tega datuma, ki je obenem tudi rojstvo ameriške unije strojnih delavcev. V zadnjem času opazujemo neke vrste valovanja. Posamezne unije kot unija prevoznikov, tesarjev, delavcev v avtomobilski stroki, se na videz puntajo in pogajajo z drugimi zvezami unij o morebitnem pristopuk tej zvezi. Na drugi strani se čuti splošna potreba, da pridejo vrhovi glavnih unij do ožjega sodelovanja. Morda celo do enotne skupne unijske zveze? To je jedro vprašanja. Uniji A.F.L. in C.LO. ste se dogovorile, da se ne boste napadali, ne konkurirali pri nabiranju članstva, kakor tudi ne pri kolektivnem zastopanju delavstva. Z drugimi besedami, unije' naj za enkrat ostanejo kot so, med njimi pa naj vlada razum, ideja skupnih koristi in ne propagandna strast. Skupna enotna unija je drugo v^irašanje. V anglosaksonskem svetu je v Veliki Britaniji slučaj, ko ima delavska politična stranka za seboj enotno delavsko unijsko gibanje in zveze Trade Unions. V Angliji se liberalci ali sedanji konservativci niso poskušali, da bi uspešno razbili enotni delavski unij ski pokret. Ali bi ne bilo možno, da v vprašanju delavskih unij tudi Amerika posnema Veliko Britanijo? Zopet se pokaže, da je Amerika v vsem svojem družabnem življenju posebni tip. Posebna tvorba zase. Logično se tudi delavske unije kot del ameriškega življenja predstavljajo in pojavljajo kot posebni tip zase, kratko kot ameriška organizacija. V primeri z evropskimi delavskimi unijami so ameriške razmeroma mlade. Vendar pa bi vsaka primera z ev; ropskimi z nekim navodilom, da se ga držijo po delu in po organizaciji tudi ameriške, za ameriške unije ne držala. Mladost ameriških unij se pojavlja v napakah, ki jih sicer zasledujemo tudi v ameriškem upravnem življenju, te napake pa lahko označimo s kratko besedo—birokracija. Da—birokracija je zajela tudi ameriški unijski pokret! Mesto radi mesta, služba radi službe, dohodki radi dohodkov! Le tako nam j.e razumeti, da imajo posamezni voditelji izredno visoke plače, ki s kakim duhom socializma nimajo nobenega opravka. Le tako je razumeti, da mesto radi mesta v birokraciji rbdi slučaje, kot jih ima zaznamovati zopet le Amerika, da namreč vrhovi navzgor ne vedo točno, koliko je članstva navzdol. Gre za odstop članarin, ki jih plačuje vsak organizirani delavei;. Zakaj naj bi se članarine delile, če lahko ostanejo doma? Le tako je razumeti tudi dejstvo, da ne vemo koliko milijonov organiziranega delavstva je v Ameriki. Ali 20, ali 17 in pol, ali 16 milijonov? Ta birokratizem bo tudi v bodoče preprečeval združitev vseh delavskih unij v eno. Sicer pa smo mnenja, da je tudi v delavskem interesu, da obstojajo radi tekme in večje razgibanosti posamezne samostojne unije, ki so vsaka zase še najbolj sposobne, da v danih razmerah nadzorujejo birokracijo. L.C. UREDNIKOVA POSTA POROČILO O PRISPEVKIH V DAR MESTU KOSTANJEVICA CHICAGO, lU,—Ko sem v za- četku avgusta podal kratek obris zgodovine Kostanjevice na Krki, ki praznuje letos 700-let-nico svojega obstanka kot mesto, sem obenem omenil, da so nekateri Kostanjevičanje v Ameriki zaključili spomniti se svojega rojstnega kraja ob tej svečani obletnici z malim darilom. Po objavi omenjenega članka v tem listu, se je oglasilo še nekaj rojakov s svojimi prispevki in podpisani je prejel od njih skupaj znesek $230. Nekaj dni pred 15. avgustom pa sem dobil poziv od sestre Frances Gorshe iz Clevelanda, da naj z odpošiljko denarja počakam še par dni, da je tudi ona nekaj nabrala v Clevelandu in bo poslala. Dne 20. avgusta sem res dobil priporočeno pismo od sestre Gorshe in v njem znesek $101.50 ter seznam oseb, ki so to vsoto darovale. To je bilo res prijetno iznenadenje. Francka se je rodila v bližnji Kočariji pri Kostanjevici. Njeno dekliško ime je bilo Zagorc. Pred mnogimi leti, ko je še i^jen pokojni Erazem pisal zapisnike sej in konvencij bivše Slovenske svobodomiselne podporne zveze, mi je v pogovoru povedala, da sva hodila skupaj v šolo. Nikakor nisem hotel pristati na to. Rekel sem, da morda z mojim bratom ali sestro. Sedaj pa verjamem, da sva menda res hodila skupaj v ljudsko šolo: jaz v prvi razred, ona v zadnjega. Z njenim prispevkom je nabrana vsota poskočila na $331.50 in ta znesek je bil v čeku odposlan v Kostanjevico dne 24. avgusta (po zračni pošti). Zraven sem priložil seznam vseh prispevateljev in tega celotno objavljam tudi v tem dopisu. Kako bo mestna občina Kostanjevica porabila ta denar, prepuščam njeni razsodnosti. Glavno je, da so se njeni fantje irj dekleta in njihovi prijatelji v Ameriki spomnili svojega rojstnega kraja ne le z lepimi želja mi, temveč tudi z dolarji. Če hočejo lepo opremiti svoj novi Zadružni dom, plačati za spomenik partizanskim žrtvam, nabaviti kinematograf itd., tedaj bo poslana vsota krila le majhen del celotnih stroškov. Prepričan pa ism, da bodo denar z veseljem sprejeli ter ga porabili za najboljše koristi večine svojih ljudi. Prispevali so sledeči: Lojze Kuntarič, Gary, Ind., $25; Mirko Kuhel, Chicago, 111., $20; Jože in Lavra Zrimec (Ma-rešič), Detroit, Mich., $10; Louis in Francka Marn (Marelic), Detroit, Mich., $10; Frank in Pavla Kovačič (Kuhelj), Chicago, 111., $10; Antonija Štiber-nik (Winter), Chicago, 111., $10; Ladislav Kuhel, Chicago, 111., $10; John Skavič, Fontana, Cal., $10; Mary Camalick (Kovačič), Chicago, 111., $10; Paul Rudman (Milakovičev iz Zavod), Chicago, 111., $10; Mary Kuhel (Ko-šič—Malenska), Venice, Cal., $10; Anica Romberg (Kovačič), De Tour, Mich., $10; Pepca Yu-ratovich (Dovjakova), Hammond, Ind., $10; Angelca Klanč-nik (Kuhel), Glenview, 111., $10. Mary Kuhel, Chicago, 111., $5; Anica Božič (Kuhel), St. Petersburg, Fla., $5; Ana Konic (Baje iz Oštrca), Chicago, 111., $5; Joseph F. Zrimec, ml., Detroit, Mich., $5; Frances Ilostnik (hči Lavre Zrimec-Ma-lešič), Detroit, Mich. $5; Jože in Mary Jereb (Jordanova), Bessemer, Pa., $5; John Lustig, Chicago, 111., $5; Emil Kuhel, Chicago, 111., $5; Jože Medvešek (sin pokojne Jožefe Joidan-Medvešek i^Dob), Euclid, Ohio, $5; Frank Colarič (rojen na Slinovcha), Pittsburgh, Pa., $5; John in Darinka Ceferin (Kuhel), Chicago, 111., $5. Louis in Ivanka Košele (Kuhel), Chicago, 111., $3; Elizabeta Hiti (Marešič), Detroit, Mich., $2.50; Anna Wiskara (rojena Hiti), Detroit, Mich., $2.50; John Jereb (mož pokojne Marije, rojene Vodopivec—Mihato-ve), Clarendon Hills, 111., $2. Skupaj nabral podpisani $230.00. 50. V Clevelandu je pa nabrala zavedna rojakinja Frances Gorshe (rojena Zagorc iz Kočarije), znesek $101.50, katerega so darovali naslednji: Progresivne Slovenke, krožek št. 2 $10; August Kollander $10. Po $5: Rezka Černelič (Matjašič), Frances Gorshe (Zagorc) in Mary Mila-vec (rojena Butkovič-Colarič) Po $3: Urška Mule j, Joseph in Joyce Plemel (Gorshe), Anna Belle (Butkovič-Colarič), Louis Mrhar, Angela Žibert (Rajer), Cecilia Šubel, Urška in John Turk, Joseph Babnik in žena. Po $2: Josephine Zakrajšek, Zofia Čebul (rojena Colarič), Marie Zakrajšek, Anton Eppich in žena, Joseph Kodrič in žena, Frank Plut in žena, Andy Gor-janc in žena, John Zakrajšek in žena, Josephine Tratnik, Theresa Zdešar, Josephine Stwan, Marion Bashel, Vivian Gorshe in Tone čftalič. Po $1: Anna Grill, Karolina Penca (Koprivnik), Helena De-bevec, Frances Spik, Joseph Matjašič in žena, Joseph Cvel bar in žena, Josephine Mežnar šič, Anna Ažman, Zofija Colarič, Frances Oblak, Helena Mi-kuš, Mary Zaverl, M. Tancek in Frances« Turk. Po 50 centov: Rose Retar. Skupaj nabrala Frances Gorshe $101.50, celotno nabrano $331.50. Vsem prispevateljem se v imenu mestne občine Kostanjevica iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje ter za njihovo darežljivost. Obenem se zahvaljujem našim naprednim slovenskim listom v Združenih državah, ki so objavili opis zgodovine tega zanimivega kraja na Dolenjskem. Kakor hitro dobim potrdilo o prejemu denarja, bom tudi tega poslal listom v obja vo. Stroški v zvezi z to akcijo niso bili veliki in sem jih pokril sam. Zahvalim se tudi vsem onim, ki so se pobrigali ter opozorili druge Kostanjevičanje na 700-letnico ter na našo akcijo, posebno še gre zahvala sestri Gorshe, ki ni iznenadila le podpisanega, temveč tudi vse rojake v Ko^anjevici. Mirko G. Kuhel. Važna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk EUCLID, Ohio—V sredo, 2. sept. se vrši redna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk v A. J. C. na Recher Ave. v navadnih prostorih. Pričetek seje ob 7.30 uri zvečer. Na dndvnem redu je piknik, ki se vrši 13. septembra in naš bazar, ki bo na 25. oktobra. Prosi se vse članice, da gotovo vrnete knjižice, ker na dan piknika bodo listki šteti. Prosi se tudi, da vsaka prinese kaj, bodisi kvačkanje ali šivanje ali karkoli za naš bazar, na prihodnjo sejo, 7. oktobra. Še enkrat, prinesite nazaj knjižice! Tajnica. Oglatojte v - " Enakopravnosti Piknik Mladinskega zbora Spet pripravlja se mladina, da v naravo pohiti. Vsak kdor zanjo se zanima, naj se le pridruži ji. CLEVELAND, Ohio—Izletniški časi tega poletja se bližajo koncu. Toda še vedno je dovolj časa in toplih dni, da pohitimo v naravo, kjer se navžijemo čistega zraka v zadovoljstvu in veseli družbi ter pozabimo za nekaj časa na zatohlo tovarniško življenje. Vsak izletniški odbor pa vabi na splošno vse občinstvo, da se jim pridruži na njihovem izletu in se kolikor mogoče najboljše zabava in veseli. Tudi mladinski pevski zbor priredi svoj prijazen izlet na SNPJ prostoru na Chardon & Heath Rd. v nedeljo, 6. sept. Kaj vse bo na izletu, ni potrebno opisg,-vati ker vsak že dobro ve kaj in kako je na izletu. In kakor drugi, tudi Mladinski zbor vabi vse občinstvo, da pride na njihov izlet, v njihovo veselo družbo vživati krasoto narave. S tem se pomaga tudi zboru za nadaljno življenje, ako je občinstvo za to, da ta zbor še živi. J. Tomšič. Piknik Progresivnih Slovenk EUCLID, Ohio—Zabeležite si v spomin 13. september. To bo dan zmage za eno članico kot poslanka dobre volje za Jugoslavijo. Bitka je ostra. Krožki se kosajo med seboj, da si izvolijo poslanko iz svoje srede. Krožek št. 3 je pridno na delu in upamo, da bo naša članica Frances Gorjanc tista, katera bo odnesla venec zmage. Obilo sreče, Frances! Sedaj pa malo o pikniku, o katerem je že poročala gl. tajnica Josie Zakrajšek. Čim več ogla šanja, tem bolje. Izletniški prostorih SNPJ so že sami na sebe privlačni, poleg tega pa vam bodo Progresivne postregle z dobrotami za želod-ček in s prijaznostjo za razpoloženje. Kuharice bodo pripravile jedi, vse dobre in okusne, tudi krofov ne bo manjkalo—bodo sveži, kajti Mrs. Kobal in njene pomočnice jih bodo pripravile kar tam na prostoru. Ob eni uri popoldne se prične balincarska tekma med krožki. Za zmagovalke so določene male nagrade. Za ples igra Grabner, kateri radi dobre godbe in vesele narave privabi ljudstvo od blizu in daleč. Pridite, vabimo prijatelje Progresivnih tudi iz sosednjih kra-jev.Želimo vas videti vse na tem pikniku. Na svidenje, 13. septembra na prostoru SNPJ. Elizabeth Matko MESTO POD ŠOTORI DVA LETALA ZGORELA PARIZ, 1. septembra—Iz Pariza je odletelo v Indoklno potniško letalo, ki je imelo na krovu 41 oseb. Kmalu ko je doseglo francoske alpe, je strmoglavilo v plamenih. Trdi se, da je vseh 41 potnikov, v to število je vključena tudi posadka, našlo smrt. Med potniki je bil francoski violinist, znani Ghipand, ki bi moral prirejati koncerte po Japonskem. Nad Washingtonom je danes strmoglavilo ameriško vojaško letalo, in to v bližini Portlanda. Na krovu je bilo 21 vojakov. Računa se, da so vsi mrtvi. Jedrene, — Izredno stanje obmejnem mestu Jedrene (oddaljenem samo 18 km od bolgarske meje) tokrat ni nastalo zaradi običajnih incidentov na reki Marici in njenem otoku Gama. Bolgarske patrulje in njihovi nekoč čedalje pogostejši streli zdaj niso povzročili med prebivalstvom tega mesta strahu in ga napotili, da je svoje domove zapustilo. Zamolklemu bobnenju, ki se je začelo 18. junija ob 7.45 zjutraj, sta sledili dve sekundi močnega potresa. To je zadostovalo, da je mesto prevzel splošen strah in da je utrpelo veliko gmotno škodo, podobno škodi po hudem bombardiranju. Prebivalstvo je prevzela silna panika, toda tudi tu kakor ob večini drugih potresov v Turčiji, je nastala srečna okoliščina: zemlja se je tresla zjutraj. Ljudje so bili večinoma že vstali in ko so začutili bobnenje in tresljaje, so odhiteli na vrtove in ulice. Mrtvih ni bilo, pač pa je bilo kakih 50 prebivalcev bolj ali manj ranjenih. Neko sedemnajstletno dekle je opazilo, da zavese v njeni sobi padajo, da se omare prevračajo in da stene pokajo. Ustrašila se je tako, da je v paniki skočila skozi okno prvega nadstropja in se nevarno poškodovala. Ko smo šest dni po potresu obiskali to staro prestolnico Turčije, smo že od od daleč opazili, kako se beli. Belile pa se niso bele palače, marveč šotori. Na dvorišču vilajeta smo pod šotorom naleteli na jedrenskega župana Emina Akendžija, ki je zamišljeno sedel v svoji nenavadni pisarni in počasi prebiral akte. Po telefonu poleg sebe je dobival poročila o položaju v posameznih krajih (tisto noč so potres v mestu znova čutili) in o delu komisije, ki je vsak hip prosila za dovoljenje, naj neutego-ma porušijo ta ali oni zid ali vse poslopje, ki je zaradi potresa ogražalo življenje prebivalcev. Ko je župan zvedel, da se novinar iz Beograda zanima za nesrečo, ki je zadelo mesto, je bil zelo vesel in rade volje mi je omogočil, da sem si mesto in porušene hiše ogledal. "To je prvi hud potres, ki je nastal v našem mestu po dolgih 40 letih. Poškodoval je kakih 65% hiš, v 12% pa ljudje sploh nc bodo mogli več stanovati. Trpela so slasti javna poslopja in uradi. Odredil sem, naj se vse ustanove, šole in bolnišnice preselijo v šotore. Treba je nadaljevati redno jelo in preprečiti sleherno morebitno novo nevarnost. Utrpeli smo zelo veliko gmotno škodo." To se je zdelo županu potrebno povedati v zvezi z nesrečo, ki je zadela njegovo mesto. Tudi ob tem potresu se je v Jedrenah pokazalo, da so najbolj trpele iz opeke, kamna in betona zgrajene hiše, bodisi nove ali stare. Večina starih lesenih hiš je tudi tokrat ostala nepoškodovana. Elastičnost njihove konstrukcije jih dobro ščiti Dred potresom. To je bil vzrok, ja je nekoč v Turčiji veljala narcdba, da je treba graditi izključno lesene hiše. Poštarji in železničarji so po v{jem svetu znani kot požrtvovalni in marljivi, pri delu zelo vestni. Jedrenska pošta jc imela prostore v starem poslo])ju, ki ga je potres v dveh sekundah do polovice porušil. V tistem trenutku se je z&čcl tudi največji naval telefonskih pozivov, kar jih je letos imela jedrenska pošta. Oblasti in vojska so klicale Istambul in Ankaro, zaskrbljene družine iz Istambula in drugih krajev pa so klicale Jedrene ali pa so se hoteli meščani tele-fonično ali brzojavno javiti Kvojcem v raznih krajih Turčije. Z ometom posuti telefonisti so vlekli centralo iz razvalin. Na dvorišču pošte so v nekaj urah telefon vzpostavili in nobene zveze nikomur niso odrekli, kakor zdaj z zadovoljstvom pripo-veduje ravnatelj pošte. Zgradili so začasne barake, kamor so pK" nesli telefonsko centralo in brzo-jav. Nekaj korakov od tod sW osnovna šola "Ismed Ineni. nji so se porušile stopnice, & sada in del strehe tako, da f' kakor bi na poslopje padla boffl ba. V bližini sta dve ki sta tudi močno porušeni, prve je odpadel del strehe. 8° so prav te dni pouk zakljuc in izpite imajo kar pod šotorj' Ker pa tudi šotorov ni morajo profesorji poprav pismene naloge svojih dija kar na prostem ali v senci r ves Dijaki-internisti staM^ pod šotori na dvorišču posloPjl^ Ravnatelji pravijo, da ješe sj ča, da je nastal potres po ; Tako bodo utegnih šolska F® _ ja med počitnicami obnoviti-mo za popravilo teh dveh zij bodo potrebovali 400,()00 ških lir. Izmed treh bolnišnic^ ena hudo poškodovana ^ ke so spravili pod šotore,^ jih dala Rdeči polmesec m oka. \ _ J Mnoge izmed 50 jedr ižamij so poraščene % travo in plevelom, ker ^ ^ iet vanje nihče ne tako majhno mesto jc preveč). Potres je nje konec. Minaret stare ^ Larin se je porušil pri J® (balkon, s katerega muezin ^ molitev), kakor da ga ge-Lop. Minaret džamije sult^ tri je ostal brez polovice se Pri vrhu pa je razpa ® jj gračka iz kock. Enaka ^ je doletela tudi džamijo Bedretin in mnoge druge. /seh za sultanov zgrajeni nij bo ta potres preživela polovica, minarete lizno ]JUXWV1V/CA.> *--------^ _ •pa bodo morali podreti. jamo minareti in džamije, ^ /eč tudi zidovi okrog nji , oodrli na ulice in zavrli pr^. kakor da v svojem Protest« atevajo, naj se jih pre Jnim razpadom in pozabo lijo sedanji prebivalci Je 'ci so jih že zdavnaj zapus V mestu pod šotori niren in nedotaknjen ^0' Kemala Ataturka. Pred j, jenim pogledom refori« in čuvarja Turčije so razp ^ 1^500 belih šotorov jjlji' Rdečega polmeseca, ki ^g. teli prebivalstvu na %ialovi nasledniki bodo -nesto ter dokončno in porušili zidove in ^!. j,re2 starinskih majhnih zgodovinske vrednosti, -ieVi ;kih fanatikov in reakcio Ja bi znova videli katero^ iaf^ sredstva za obno- veka v vwj k- o i.p , '»ja ^Pociro^ zakono- Gaštcv, se zače- (r\L T\ kodificiranih C ir""'««'- ° tisku. p«. > vsemi temi *0 L. ^ Haii^ vsemi temi J'! tisti, ki »prejeti ;oncil^ V. pokrajin so V kq. ponatisnje- ®ti ki "sku neizogibna popularizirajo "kr- ščansko doktrino v časopisih in drugih publikacijah," opravljajo resničen apostolat, pa milanski koncil takoj pristavlja, da je že papež Pij XI. na presenetljiv način pokazal, "kako je treba delati." In sedaj pride takoj na vrsto navajanje besed Pija XI. Tukaj je citatologija sploh izredno neverjetno negovana navada. Že v naslednjem paragrafu, v katerem škofovski koncilij v Milanu opozarja na "nevarnost nekatoliškega tiska," so navedene podobne "presenetljive" besede papeža Leona XIII. Zanimivo je, da katoliška Cerkev lic usmerja svoje osti toliko pro-a nekatoličanom ali protikleri-kalnemu, kolikor proti te vrste Lisku, ki ga uradno imenuje 'nevtralni" tisk. Dalje vsebujejo tudi ti kodi-cicirani cerkveni predpisi po-irobna navodila za delo katoliških založniških podjetij, direktorjev in urednikov časopisov in listov. Na koncu je rečeno tole: Da bi se katoličani držali teh predpisov, vztraja Koncilij na :em, da sleherni list zajamči sodelovanje enega duhovnika ali /ernika, ki bi s svojimi modrini nasveti sodeloval v vodstvu. Kar zadeva dolžnosti pisate--jev, je tu dobesedno določeno tole: "Na temelju zakona 1386, pa-r-agraf 2, z dekretom št. 233 iV. Pokrajinskega koncila v Milanu se določa, da bo veljal .udi za nevtralne liste predpis, po katerem katoliški laiki ne morejo brez upravičenega raz-oga, ki so ga sprejele oblasti, zavestno sodelovati v listih, časopisih in brošurah, ki pravilo-ina nabadajo katoliško vero in iobre navade . . . Sodelovanje pri nevtralnih publikacijah je hud greh ..." Podobni predpisi veljajo tudi 2a prodajalce časopisov in listov, ia roditelje, vzgojitelje, duhov-•like itd. Toda vsemogočno "študijsko središče za apostolat in predikacijo" se ne zadovoljuje samo s tem, da svoje podvržene organe n vernike opozarja na doktrino n zakonske predpise o tisku. Posebno poglavje letopisa—to pa je tudi njegova glavna vsebina —je podrobna politična klasifi-cacija, ki zajema 2249 belgijskih in 534 tujih listov in časopisov. Vsi ti listi so razvrščeni v štiri kategorije: katohški tisk, je treba biti "rezerviran," in naposled nedovoljeni tisk. Sleherna zmed teh kategorij ima natanko določene norme in kriterije. KATOLIŠKI TISK: to so listi n časopisi z "imprimatur" in tisk, ki ga izdajajo katoliške in krščanske organizacije, ki so jih "odobrile cerkvene oblasti." DOVOLJENI TISK: "krščanski listi in časopisi, ki jih ne ladzirajo cerkvene oblasti; listi, ti jih izdaja javna oblast; Usti, ki obravnavajo strokovno tehnična vprašanja in niso odvisni )d neke nevtralne organizacije." ' TI^K, DO KATEREGA JE TREBA BITI REZERVIRAN: 'to so predvsem strokovni listi" 'nevtralnih organizacij," listi^ ki 'zastopajo nevtralnost," dalje isti, ki "sprejemajo krščansko dejo, toda omalovažujejo cerkveno disciplino," listi "katoli-'ikih mladinskih skupin, ki nimajo zapovednika" itd. Podrobno je določeno celo, kateri so ti 'isti, ki "pridigajo' nevtralnost." To so vsi tisti listi, ki "bodisi brez razlike objavljajo laž in resnico; bodisi da pogostokrat vzbujajo pri bralcih nezdravo adovednost; bodisi da v moralnem, pravnem ali socialnem pogledu uveljavljajo sodobne ideje." PREPOVEDANI TISK: Kriterij za to kategorijo je mogo-že vnaprej ugotoviti. To so "listi z levičarskimi težnjami, za temi listi, ki jih izdajajo so-calistične, liberalne in komunistične stranke, pa tudi izdaje iz komunističnih držav." Semkaj prav tako sodijo tudi izdaje nekatoliških šol in drugih veroizpovedi in vse "pornografske pubUkacije." Vsekakor je zanimivo, kakšen je kriterij pri znanih tujih časopisih. Medtem bo "Osserva-tore Romano," pariški "Figaro," "Aurore" in "Croix" sodijo seveda v prvo kategorijo, pa znani francoski časopis "Esprit," ki ga izdaja skupina krščanskih socialistov, sodi seveda v. "dovoljeni tisk." Londonski "Times" in "Observer" in ameriški "New York Times" in "New York Herald Tribune" so uvrščeni v kategorijo št. 3. To pomeni, da je treba biti do njih* oprezen in rezerviran., kajti le-ti "ne razlikujejo resnice od laži," saj vzbujajo nezdravo radovednost, vrh tega pa uveljavljajo tudi "sodobne ideje." V famozno četrto kategorijo — levičarsko — socialistično — pronografsko, prepovedano, izobčeno in prekleto, katere bralci bodo neizogibno prišli naravnost v. pekel, sodijo med ostalimi hudičevimi pomočniki tudi londonski "Sunday Pictorial," pariški "Information Radical Socialist," "Populaire," "Franc Tireur" ter največji francoski dnevnik "France soir" in celo newyorški "News Week." Z vsake strani, iz vsake vrstice, iz vsake besede tega "Letopisa katoliškega tiska" se dviga in nas grabi za grlo mračni, izmaličeni srednji vek s svojimi dogmami, vešali, grmadami in inkvizicijo. Toda avtorji te knjige, niso neodgovorni katoliški skrajneži ki so po naključju prišli na krmilo neke klerikalne ustanove. Ne, gre za najbolj uradni podvig, organiziran na najbolj uradnem mestu. Da je tako, nam priča kratki slovesni uvodnik glavarja belgijske katoliške Cerkve, kardinala Van Rva. —M. Vitorovič (Po "Ljudski pravici") Zemlja postaja vsak dan težja Naša Zemlja je čedalje težja. Kozmični prah, ki prihaja iz stratosfere in ogromnih prostranstev vesoljstva, pada na Zemljo in jo vsak dan obteži za 3000 ali na leto za kaka dva milijona ton. Zemlja je sicer za naše pojme precej velika, vendar pa se nam zde te številke na prvi pogled fantastične. V celoti vzeto pa te kozmične padavine ne pomenijo mnogo. Na kvadratni kilometer jih pade vsako leto kake 4 kg ali 40 g na hektar. Profesor univerze v Javi Warren Thomson je preživel lani več mesecev v marljivem delu. Zbiral je kozmični prah in ga pod mikroskopom natanko proučeval. Kozmični praR se razUkuje od prahu na Zemlji že po obliki; to so drobne^." kroglice malone povsem pravilne oblike s premerom stotinke milimetra, v večini primerov magnetizirane, sestavljene v glavnem iz železa, silicija in kisika. Človek bi mislil, da izvil-ajo iz drobnih kapljic neke raztopljene gmote, ki se je odtrgala od meteorja. Meteorji, te blodeče zvezde, ki ko strele švigajo po mračnem nebesu, pa niso vključeni v to statistiko. Vzlic velikemu številu in silnemu siju na poti skozi ozračje okrog naše Zemlje ne bi mogli pojasniti, kako nastane vsak dan na Zemlji tenka plast kozmič-nega prahu. Naša Zemlja postaja vsak dan težja že tisoče in tisoče let. Izsledki znanstvenikov so pokazali, da je stara že 3 milijarde let in da je ves ta čas na njeni poti okrog Sonca padlo nanjo več ni-lijonov ton kozmičnega prahu. V vesoljstvu so zvezdoslovci nedavno odkrili zanimiv pojav. Do najnovejšega času so mislili, da je nad ozračjem okrog naše Zemlje velikanski prazen prostor, zdaj pa so ugotovili, da to ne drži. Blodeče zvezde dokazujejo, da je medplanetarni prostor poln drobnih delcev kovin, kamenja in drugih snovi, katerih delci so majhni ko glavica bucik, drugi pa težki po več ton. Več milijonov teh odpadkov se vsak dan razbije ob Zemljo, toda večina jih od silnega trenja med naglim padanjem skozi zgornje plasti ozračja zažari in razpade, ko se dotakne Zemlje, oziroma že nad njo, in se spremeni v plin in prah. Zvezdoslovci so že zdavnaj ugotovili, da so med žarečimi zvezdami na nebesu mračna prostranstva, iz katerih ne prihaja nobena svetloba. Ta prostranstva so videti mračna zato, ker v njih plavajoči delci zakrivajo svetlobo zvezd, da ne pride do ZIDAN BUNGALOW star 4 leta, se proda. Ima kame-nito ognjišče, veliko kuhinjo, obed-nico, sprejemno sobo, 2 veliki spalnici in kopalnico spodaj. Ena zgo-to vi j ena soba je zgoraj. Klet pod vso hišo, gorkota na plin, bakrene cevi vse skozi. Garaža in pol. Pokličite lastnika RE 1-4031 PREDELUJEM IN PRENAVLJAM kuhinje in kopalnice ler napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles). Dobro, zadovoljivo delo @o zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE. KE 1-6597 Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokličite A.GRDINA^J'SONS Funeral directors ttOU -Klmmmm Hi99 DELO DOBIJO MOŠKI nas. Gre pravzaprav za velikanske dele hladnih plinov in prahu, ki se še zmeraj niso strnili v bleščeče zvezde. Zvezdoslovci so izračunali, da je v vesoljstvu najmanj toliko raztresenih delcev raznih gmot, kolikor je gmote vseh zvezd skupaj. (Po "Ljudski pravici") DELO DOBIJO MOŠKI B. J. RADIO SERVICE SOUND SYSTEM indoor — outdoor Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno 1363 E. 45 St. — HE 1-3028 Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113 FREIGHT HANDLERS Nickle Plate Freight House V starosti 18-50 Plača $1.64 na uro ' 5 dni v tednu čas in pol za delo nad 8 ur in nad 40 ur Zglasite se pri A. P. PHIPPS NICKEL PLATE R.R. CO. EAST 9th & BROADWAY HIŠE NAPRODAJ HIŠA NAPRODAJ Na E. 84 St. od Superior Ave. Za eno družino, 8 sob, fornez na plin. Preproge. Cena $9,500. Dajte vašo ponudbo. Za podrobnosti pokličite RA 1-3186 ŽENSKA DOBI DELO V KUHINJI V RESTAVRACIJI. Vpraša se po 7. uri zvečer na 6737 ST. CLAIR AVE. EN 1-9426 DELO DOBIJO MOŠKI Hiše naprodaj v fari Marije Vnebovzete od Holmes Ave. Hiša s'7 lepimi sobami; 4 spalnice. Blizu Lake Shore Blvd.—Se lahko takoj vselite. Za eno družino, 6 sob, vse velike. Garaža za 2 avta. Gorkota na plin. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 ZAVAROVALNINO PROTI Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811 SEDAJ JE ČAS ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. Vršimo vsa, v kleparsko stroko spadajoča dela. Naše delo je poznano kot prve vrste, je zanesljivo in jamčeno. Cene so zmerne. — Se priporočamo v naklonjenost. Lahko pišete na ta naslov: FRANK K'URE R. F. D. 1, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: Newbury 823 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 1-0583 Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: «52 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 TAPCO Coit Road Works IMA DEL A. NA RAZPOLAGO ZA Machine Repair Men Besly Grinder Milling Machine Men General Platers Assemblers Miscellaneous Machinery Morato biti pripravljeni delati katerikoli šift; dobre delovne razmere, visoka plača od ure; prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Uposljevalni urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop. THOMPSON PRODUCTS, INC. 12818 COIT RD. C.T.S. BUS ŠT. 36 u ►Tf/tg <6oase pBfnt ufth (fiuc^n OMitonl z 3 4 Dutch Boy applies smoothly, covers beautifully — makes your home look like new. Dutch Boy is famous for its good coverage — a gallon averages 600 square feet. Dutch Boy is ruggedprotects your home in any weather, gives you months of extra wear. Dutch Boy gives long-lasting'beauty. Bright White renews itself, rain-washes clean. Ready-mixed tints stay fresh and colorful. Why hot brighten your home with Dutch Boy House Paint? Come in, choose yours today at GRDSNA HARDWARE CO J. PEISKO & E. MARCH 6127 St. Clair Ave. - UT 1-3750 TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN AND MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St. MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 EAST 152nd ST. FORD MOTOR CO. Clevelandska tovarna sprejema prošnje za delo od . NOVIH AMERIKANCEY ki so zmožni govoriti nekaj angleščine. To podjetje nudi visoko plačo, izvrstne delovne razmere, in sekuri-teto za bodočnost. Sedaj intervui-ramo kvalificirane moške za vsakovrstna dela. Prosimo, zglasite se osebno v našemu uposljevalnemu uradu na Engle Road, južno od Brookpprka. Prebivalci izven mesta so prošeni, da pišejo na FORD MOTOR CO. 17601 Brookpark Rd. CLEVELAND, OHIO TAPCO sedaj izbira IZKUŠENE MOŠKE ' ZA Toolmakers Experimental Work Building Jigs and Fixtures Izbrano Toolroom Delo Arc In Heliarc Varilce Maintenance Tinsmith Machine Repairmen če boste kvalificirali, vas izučimo na delu za Production ' Bench Inspection Hand Trucking Miscellaneous Machining Uposljevalni urad odprt: od ponedeljka do petka 8. zj. do 4.30 pop. ob sobotah in nedeljah 8. zj. do 3.30 pop. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Morate biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Thompson Products, Inc. 23555 Euclid Ave. (C.T.S. Bus 28) STRAN i ^ ENAKOPRAVNOST JANKO KERSNIK GOSPOD JAOTZ NOVELA (Nadaljevanje) Vrana je vse to malo zanimalo; pušil je lahkodušno baronove smotke in posegel včasi v razgovor, kolikor je bilo baš treba. Pozneje so šli na kratek sprehod na bližnjo pristavo in po so; sednem gostem bukovem gozdu. Vrnivši se, priskakal je na vrtu, ki je obdajal grad od treh strani, velik pes z glasnim tuljenjem naproti: "O — Nero, Nero! Tu mora biti baronica blizu!" omenil je Mildejev svak. "Gotovo!" pritrdil je baron. In res so gospodje ugledali, prišedši do visoke in prostorne gabrove lope, dve dami, katerih ena jim je stopila naglo naproti. Bila je Helena. Zvedela je malo prej, kdo je obiskal danes Rudnik, in prišla je na vrt, da pozdravi gosta. Zardela je na lahko v lice, ko ji je soprog predstavil sodnika. "Včeraj ste bili v kopeli!" dejala je in za trenutek uprla pogled v Vrana, kateri ni umaknil svojih oči z njenega lica. Odgovoril je nekaj, česar sam ni umel; a drugi niso pazili na to! Tudi baronova sestra je pristopila in vsa družba se je sprehajala potem po vrtu. Župnik, baron in njegov svak so zabredli zopet v politiko, a sedaj globoke je nego prej; Vran pa je šel z gospema. Tu je največ govorila baronova sestra, a onadva sta stopala drug poleg drugega, kakor bi bilo obema nositi neznosna bremena. Helena se je kmalu ohrabrila. "Krasna dežela je to," dejala je nadaljuje svakinjo opazko o prijetnem bivanju na Rudniku; "tujka sem, a vendar sem se je tako privadila, kakor bi mi bila rodna." "Koliko let bivate že tukaj?" vprašal je sodnik. "Tri so že minila!" "Prej ste bili v Nemcih?" "Bila — v renski provinci! A ondotno posestvo je baron prodal." Vranu je bil ta govor mučen, kajti v svesti si ni bil, da ne izda s kako opomnjo svojo in Helenino skrivnost. Kajti to je spoznal, da je vsa njuna nekdanja razmera še skrivnost vsem drugim. Obenem pa mu je bilo le to še v mislih, kako bi mogel S Heleno — samo govoriti. Slučaj mu je pomagal. Svakinja je odšla v grad, da preskrbi majhen obed, drugi gospodje so bili zavili z vrta navzdol na drugo stran griča in sodnik in Helena sta ostala sama pred košato gabrovo lopo, kjer sta se bila malo prej prvič pozdravila. "Utrujena sem," omenila je ona ter sela v naslanjač v lopi; "včerajšnji izlet menda---" Umolknila je, ker se Peter ni ganil s svojega mesta pred vhodom lope. "Sedite vendar!" deje baronica veleč in pokaže stol poleg sebe. Vran je ubogal molče kakor otrok. Sedela sta tiho nekoliko trenutkov in sodnik je s svojo paličico brskal po gladkem prodcu, s katerim so bila tla na debelo posuta. Vsa energija ga je bila minila. Hipno se obrne baronica naglo k njemu. "Hvala vam — gospod Vran— tisočerna hvala, da ste prišli k nam, k — meni!" Glas se ji je na lahko tresel, a tem melidioz-neje je zvenel sodniku v uho; to je bil znani ljubki glas, katerega je bil zadnjič čul daleč, daleč tam na goratem bregu mogočne nemške reke; in zopet se mu je zaz"-delo, kakor bi se bilo vse ono (Stoprav sinoči godilo. Toda ozreti se ni mogel v njo "Hvala vam!" ponovila je ona potihoma. "Zakaj, čemu?" govoril je polglasno in skoraj hripavo. "Zakaj, čemu? Ker sem včeraj, ko sem vas srečala tam v gozdu nad kopeljo — ker sem včeraj in še danes do trenutka, ko ste došli sem — vedno mislila, da me zaničujete; da me zaničujete tako — kakor — kakor — kakor sem brala včeraj z vašega lica---" "In kdo vam trdi, da vas ne?" deje on in vstane. "Ne — ne tako!" ustavi mu ona govor ter stopi poleg njega. "Vi me obsojate, a ne zaničujete me. In ko bi vi vedeli — oh —" Solze so ji zalile oči. Po pesku zunaj lope so zahre-ščali težki koraki; vrtnik je šel mimo. Baronica si je otrla oči ter plaho zrla za mimogredočim; a ta se ni menil zanju. "Pojdiva! Pojdiva za onimi!" dejala je vznemirjena. A pri izhodu lope se je obrnila zopet nazaj k sodniku in mu burno ponudila majhno roko svojo. Ta jo je prijel in stiskal; zmračilo se mu je pred očmi in v svoji razburjenosti je hotel Heleno objeti in Naznanilo in zahvala Žalostnih src naznanjamo vsem, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in brat JOHN KOBAL Zatisnil je svoje oči dne 9. julija 1953. Njegovo truplo smo vpepelili dne 11. julija v Casper Rd. krema-toriju. Rojen je bil v Gornjem Logatcu 1885 leta. Naša želja je, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti, in vsem, ki so darovali za družino. Hvala vsem, ki so prišli se poslovit od njega in ga sprejmili na njegovi zadnji poti. Zahvalo izrekamo nosilcem krste. Ponovna hvala vsem za vse. Sedaj si tam, kjer ni solz, in spremenil si se v prah, iz katerega si izšel. Žalujoči ostali: - MARY, soproga HARRY, ALPHONSE in LEON, sinovi VERA DENNISON, hčerka MARY LAUTER, sestra vnuki in sorodniki Cleveland, Ohio, dne 2. septembra'1953. reči ji, da ljubezen do nje še ni ugasnila v njegovem srcu in da plameni sedaj bolj nego nekdaj - in da je vse drugo pozabljeno —pozabljeno. — A ona je stala že zunaj na široki peščeni poti in izza visoke, s cvetočimi georginami obra-ščene gredice jima je zvenel pogovor prihajajočih gospodov naproti.— Prijatelja sta pozno ostavila grad. "Obiščite nas vendar večkrat, gospod sodnik! Iz Križa ni tako daleč, da bi se s tem izgovarjali!" dejal je baron Milde pri slovesu. "Da, res, pridite k nam!" pristavi Helena z običajno ljubeznivostjo in Vran je čutil, ko ji je poljubal roko, da mu je njegovo na lahko stisnila. "Pridem, gotovo pridem!" obljubil je nekako ognjeno, da se je župnik nehote ozrl vanj. VI Čež štirinajst dni je sprejel Vran po pošti kratko pisemce, katerega vsebina ni bilo druge nego lakonične besede: Zakaj Vas ni blizu? Podpisa ni bilo, a sodnik je brez istega spoznal pisavo Helenino. Posloval je že v Križu. Iz Grma je bil odšel drugega dne po svojem pohodu pri Mildejevih in od onega časa ni bil čul o svojih ta-mošnjih znancih in prijateljih. Obilo dela je imel in zato mu tudi misli niso uhajale premnogo-krat tja na — Rudnik. A to pismo ga je zopet razvnelo. Bilo je zjutraj, ko mu je došlo, in malo potem je prisopihal tudi gra-sčak Ivanič v urad. "To je neumno! To je neumno! Kdo ve — kdo ve!" kričal je že pri vratih; "pa da me ne boste zaprli — kdo ve, kdo ve!" "I, kaj vam pa ni po volji?" "Da natakov dan določite mojo obravnavo! Rajši bi pustil te uboge goldinarčke — nego prihajal danes pravdat se!" "Kaj pa je danes?" "Lov, velik lov v Jablanici! Tam je še nekaj srnjakov in zvečer — zadnja gonja — huj! — izvrstno vino, klasična jed, kdo ve, kdo ve! Pa k zadnji gonji pojdem! Ali vi niste lovec?" ' "Ne!" "Skoda! Gospod Janez, prijatelj vaš bo tudi tam in baron Milde in vsi sosedje; Mildejeve-ga svaka pa ni več tu —" "Je li odšel?" vprašal je sodnik naglo. "Da, da— pred par dnevi!" Vranov ukrep je bil. gotov! Boljše prilike ni imel iti na Rudnik, nego danes. Janeza ni doma — tam torje pusti lahko svpj voz z izgovorom, da je hotel obiskati župnika, in potem pojde peš v grad k Heleni; saj barona in svaka in sestre danes tudi ni tam. In" kakor je bil sklenil, tako je tudi storil. Okoli treh popoldne je bil že v Grmu in*tam mu je Urša obžaluje naznanila, da je župnik na velikem lovu v Jablanici. Peter je igral svojo vlogo prav dobro. Pomudil se je nekoliko pri župnikov! sestri, a potem ji dejal, da gre na sprehod. Odšel je po znani poti na Rudnik. Gosto listje mu je šumelo pod nogami, ko je stopal po klancu proti gradu ter skozi vejevje visokih kostanjev upiral svoj pogled v majhna, v večernem soncu blesteča se okna. Za trenutek se mu je dozdelo, da vidi v enem — Heleno, in vsa kri mu je silila k srcu. Toda zmotil se je bil. Pred gradom ga je pozdravil Nero z glasnim lajanjem in stari vrtnik se je prikazal izza ogla. Povedal je, da gospoda ni doma. Sodnik ge skoraj ni drznil, po drugih vprašati; toda oni je sam pristavil: "Gospa baronica pa so gori!" "Torej, oglasite me!" "I, saj ni treba," menil je vrtnik dobrovoljno. "Pri prvih vratih na mostovžu potrkajte." Vran se je nasmehnil in šel. kamor mu je bilo svetovano. Stopil je v sobo, v katero ju je bil z Janezom privel baron Milde pri prvem njunem pohodu; pa tu ni bilo nikogar; iz sosedne sobe se je čula godba na klavirju. Nero, ki je bil šel za sodnikom, tekel je tja in vtem je že prenehala igralka — Helena. "Kaj pa je — Nero ? Od kod si pa ti prišel?" dejala je ter osupla vstala, čuvši korak v prednji sobi. Toda v vratih je že stal sodnik. "Vi, li ste?" vzkliknila je baronica in temna rdečica ji je silila v lice. "Ubogal sem vas!" dejal je Vran v vidni zadregi, a takoj ga je bilo sram teh afektiranih besed. "Pridite, pridite," hitela je ona ter šla pred njim skozi drugi dve sobi v mali svoj salon. Ta je bil v južnem oglu grada in zahajajoče sonce ga je razsvetljevalo s svojimi rdečimi žarki. Iz okna pa se je videlo po dolini na dolgo, belo cesto. Sem prišedši, se je obrnila Helena zopet k sodniku; obraz njen je kazal navaden vesel izraz in tudi prejšnja rdečica je bila izginila. Molče je ponudila z roko sodniku nizek naslanjač, sama pa je sela k oknu. "Naj se li izgovarjam?" dejala. je potem hlastno. "Pa saj me niste krivo umeli ali — celo sodili po mojem pismu?" "Jaz sem si tolmačil vrstice tako -— da želite govoriti z menoj .. ." zavrnil je Vran s posku-šano hladnokrvnostjo. "Tako je! Govoriti hočem, mo-lam z vami; — zadnjič to ni bilo mogoče." Igrala se je s svilenim svojim robcem ter zrla na pol v stran skozi okno. Vran ni vedel besedice na to. Dvakrat, trikrat si je obrisal pot s čela in ni se drznil ozreti v lepo ženo. Vse drugo, še skoraj radost se ga je lastila, a vsa nekdanja bolest bila je pozabljena. "Ali smem govoriti o — nek-danjosti?" vprašala je ona po kratkem molku in uprla vanj svoje velike, temne oči; roki pa je pritisnila sklenjeni k prsim. "O nekdanjosti?" ponovil je sodnik mehanično ter zrl na tla. "Da, da," hitela je baronica, "ločila sva se — ločila sem se od vas tako, da me spomin na to boli in peče, odkar se je ono zgodilo. Kaj ne; da sem odkritosrčna?" Peter se je pikro asmehnil, ali ona ni pazila na to. "Oj, jaz sem bila že kaznovana za vse to, prehudo kaznovana; v naši hiši ni sreče! Na videz, da, da—smo srečni in imamo, česar si želimo, pa vendar . . ." Solzo ni bilo v njenem očesu, toda glas se ji je tresel in Petru je segal globoko v srce. "Kaj hočete?" vprašal je pol-glasno. Mislil si je, da ga bode vprašala, ji li odpušča nezvestobo. Pritrdil bi bil iz vsega srca, saj mu je bila vzplamtela zopet vroča ljubezen do nje, taka, ki vso odpušča in ki vse pozabi — tudi poštenje svoje. Pa tega ona ni vprašala. "Ste li pozabili name?" zaše-petala je ter zakrila obraz z rokama. "Nikdar, nikdar — Helena!" vzklikne on, stopi burno pred njo in ji sname roki z lica. In ona mu je pfustila. Potegne jo na lahko k sebi, objame in poljublja jo kakor pred leti, ko je bila še nevesta njegova, ko je daleč tam slovo jemal od nje, v nemški njeni domovini. Pa sedaj ni mislil na to, da je ona —žena drugega. Poznate skrite lepote Gorjancev? Lepote dolenjske zemlje so marsikomu, ki je ponosen na svoje dobro poznanstvo s slovenskimi in tujimi gorskimi vršaci, še vedno deveta dežela. In vendar nam ležijo tako blizu! Iz Novega mesta, Šentjerneja, Kostanjevice, Brežic, Metlike, Črnomlja ali Semiča imamo v Gorjance komaj nekaj uric hoda— pa smo sredi čudovite gozdnate pokrajine. Posebno lepa je pot, ki pelje iz Novega mesta skozi Žabjo vas do Janšic in Hrušice, od koder si kmalu v Gabrju in na prvih gorjanskih košenicah. V dobrih dveh in pol urah pa lahko že počivaš v gostoljubni in dobro oskrbovani planinski koči narodnega heroja Vinka Pader-šiča—Batreje pri bajeslovnem izvirku Gospodične (822 metrov) . Trdinov vrh (1181 m) je najvišja točka v Gorjancih. Z njega je prelep razgled do Julijcev, na Kamniško sedlo, Kum, zagrebško Sleme, Klek, Rog v kočevskem pogorju, na Mirno goro in na vse osrednje dolenjske gričevje, ki leži kakor na dlani, skozi dolino' gradov pa si utira pot proti Savi zelena Krka. Za 180 dinarjev (za član PD s sindikalnim popustom), za nečlane društva pa za 210 dinarjev vam nudi prijazen planinski dom vse, kar si človek poželi v umirjajoči lepoti gorjanskih gozdov in košenic. (Po "Ljudski pravici") ov)R ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in poducno č+ivo priljubljene povesti ^ world pOpD CtJAQLeS awce, TOCCOA. OtafiOIA IM) THITFIIXT wedding CAkfES ia/f/?£ MADE By BRioBs TO sHowoFf THEIR cuLimisy skill but FRENCH CHEFS MEKE THE FieST TO t^Ak'E THE CLASSIC WE DOING CAKE OPCN-I'ACE SAMOWICHESAHE OlFFEQCNTAm OEIICIOUS. SPREAD )?CAL MAYOlMAISEOH r