Leto IX, St. 104 Ljubljana, petek 4. maja 1928 Cena 2 D'n M lili«)« Ob 4. ijrtraj. — Stane mesečno Din <5*—; mm iao> temstro Din 4or— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflora ulica šter. 5/L Telefon it. 207* in >804, ponoči tudi St. 1034. Rokopisi so no vračajo. UpravsOtVO: Uobljan«, t-re*ernors it. 54. — Telefon ftt. 2036. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko __odteMtt LJubljana, Prebarvava ottea St. 4- — Telefon ftt. Podružnici: Maribor, Aleksa ndrora ftt. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub« lana ftt. 11.841 - Praha čiaio 78.180. Wien, Nr. log.**!. Ljubljana, 3. maja. Potovanje notranjega ministra dr. Korošca po Južni Srbiji je bilo za vso javnost naše države velika senzacija. Dokler je javnost samo odlomkoma dobivala poročila o dejanju in nehanju notranjega ministra, se je pripisovalo vse pretirano hvalisanje južnosrbskih razmer gorečnosti poklicnih slaviteljev in vsakdo si je hranil sodbo o uspehih potovanja. dokler ne čuje poročevalca samega. Zdaj je g. minister izpregovoril o svojih dojmih in opažanjih, ki bodo gotovo tvorila temelj za uradno poročilo ministrskemu svetu, Narodni skupščini ali kakršnemukoli drugemu merodajne-mu forumu. Poročilo leži pred nami in je nemilo razblinilo vso senzacijo v nič, obenem pa vzbudilo velikansko presenečenje, o katerem se ne more trditi, da je baš prijetno. Mi se spominjamo časov, ko je osebno glasilo g. Korošca dan na dan prinašalo gorostasne stvari o upravnih metodah, nasilju in škandalih in imelo za nesrečno Macedonijo (tako je «Slove-nec» tedaj dosledno nazival ta del naše države) posebno rubriko, toliko je bilo treba poročati o «balkanskih» razmerah na jugu naše države. Dalje pomnimo, da smo teden za tednom zrli v »Ilustriranem Slovencu* slike tistih «nesreč-nih Slovencev — mučenikov, ki jih je kruti režim premestil iz Slovenije v kulturno zaostalo in v civilizatornem oziru naravnost divjaško deželo.» Tudi še nismo pozabili, kako je glasilo SLS dan za dnevom begalo naše ljudstvo z gorostasnimi vestmi o Macedoniji, kjer izza vsakega grma preži smrt na naše fante-vojaks, ter zahtevalo, da morajo naši vojaki služiti samo v Sloveniji. Vsega tega in še mnogo drugega naša javnost še ni pozabila in znano je, da je panične bojazni naših ljudi pred Macedonijo krivo v prvi vrsti pisanje časopisja, ki izhaja v Jugoslovanski tiskarni. Mi smo že tedaj opozarjali, da je pisava tega pobožnega tiska v glavnem demagoško hujskanje, dasi smo obenem neprestano opozarjali, da na našem jugu ni vse v redu in da je treba energične remedure v vseh delih naše tamošnje uprave. Kolikor nam je znano, se taka radikalna reformacija v Južni Srbiji ni izvedla, ker je ta nesrečna dežela bila vsa ta leta domena policaj-radikalov, katerih trda pest ni dopustila nikake izpremembe, boječ se za svojo moč, ki je bila v veliki meri odvisna od načina tamošnje uprave. Še o priliki verifikacije radikalskih mandatov iz Južne Srbije se je v novoizvoljeni Narodni skupščini ponovno razkrila pred javnostjo naša uprava v Južni Srbiji v vsej svoji koruptni nesposobnosti. Zdaj pa pride minister notranjih zadev dr. Korošec, prevozi v brzem tempu obširno pokrajino iz kraja v kraj in poroča o najidealnejšem miru in redu, ki vlada v tej pokrajini. Ako bi se naša javnost lahko zanesla na to poročilo, potem bi pozdravila to velepomembno soremembo stvari kot enega izmed redkih veselih pojavov v desetih letih obstoja naše države. Na žalost pa nihče ne bo mogel verjeti ministru, ki si je pač vse ogledal, ni pa videl ničesar. In tajenje očividnih hib. ki so nedvomno ugotovljene, gotovo ne služi stvari sanacije ter priča o veliki naivnosti najvišjega šefa notranje državne in javne uprave. Več ko jasno je, da dr. Korošec od ljudstva ni mogel izvedeti objektivne resnice, ako mu je pri sprejemih depu-tacii stal za hrbtom šef javne varnosti g. Žika Lazič, ki ga ljudstvo dobro pozna po njegovih organih. Treba bi bilo poleg velike hrabrosti še velike nepremišljenosti, da bi kak južnosrbski domačin iznesel pritožbo v pričo gospoda Žike Laziča. Ti domačini so nesporno hrabri, so pa tudi nesporno modri in premišljeni ter vedo, da je pojav ministra v Južni Srbiji komet, ki zašije in izgine, gospod Žika in njegovi organi pa ostanejo. Zato dr. Korošec ni slišal besed pritožbe niti v Štipu, niti v Vele-su, niti v Ohridu, niti v Strumici in kjerkoli je še bil. Dr. Korošec samozavestno poroča: o tem sem se prepričal, ono sem ukrenil. to sem videl, ono sem spoznal, pod-vzel sem vse, marsikaj odpravil itd. Vsa zagotovila v prvi osebi, samo pri Izjavi o javni varnosti v Južni Srbiji in o čestih banditskih napadih iz tujine je skromno izpustil svoj subjekt ter izjavil v slovenščini Urše Plut: Ukrenilo se je, da se temu napravi konec. Kakor rečeno, bi bila naša javnost isrečna in zadovoljna, ako bi mogla iskreno verjeti Koroščevemu ekspozeju, toda utemeljena je bojazen, da je doktor Korošec prezrl ali pa namenoma zatajil vse. kar je nezdravega, samo da ne napravi neprilik svojim kumpanom policaj-radikalom, ki so faktični gospodarji Južne Srbije. Kdor pa prezre ali namenoma utaji hibe, je nesposoben Služabnik naroda in države. Letalska nesreča Pariz, 3. mala 8. V Torcyu j« dane« vofaSko lletalo iz vižioe 50 m padlo aa tku Oba pilota lita bila mrtva. Korošcev raj v Južni Srbiji Nepričakovan odmev izjav g. ministra o njegovi ma-cedonski turneji. - Sarkastičen odgovor radikalskega poslanca Beograd, 3. maja p. Z oziram na izjave notranjega ministra dr. Korošca o razmerah v Južni Srbiji in njegovem potovanju po tamošnjih krajih, je radikalni poslanec Vasilije Trbič podal danes novinarjem naslednjo izjavo: »Iz besed g. ministra bi se moglo sklepati, da se cedita v Južni Srbiji med in mleko. Nekatere stvari, o katerih govori dr. Korošec, so točne. Resnica je, da je tamošnji narod globoko vdan svojemu kralju in da goji do njega topla čustva, bre katerih bi bil v takem obupu, da bi ga noben minister ne mogel spraviti iz njega. Za udanost naroda kralju nima nobene zasluge niti dr. Korošec, niti ne njegovo spremstvo. Vzroki te udanosti so globlji, toda to so stvari, na katere se dr. Korošec absolutno ne razume. Resnica je, da je letos pričakovati dobro letino, kakršne v Južni Srbiji že dolgo niso imeli, res pa je tudi, da za ta pojav nimata nobene zasluge dr. Korošec in njegovo spremstvo. Resnica je, da je narod nacijo-nalno zaveden, da ljubi državo in da se pokori oblastem celo tedaj, ko se od njega zahtevajo žrtve, katerih po zakonu nima nihče pravice terjati, kakor tt. pr. dela pri utrdbah, kuluk, čuvanje železniških prog, raznih objektov, obdelovanje orožniških vrtov itd. Vse to je resnica In to vse neprestano trdimo jaz in ostali zastopniki Južne Srbije. Ni pa res, kar trdi g. minister, da vla-daita tamkaj mir in red in da je narod zadovoljen z državnim aparatom v Južni Srbiji in da je posebno zadovoljen s policijskim uradništvom. Res so nekateri s policijskim uradništvom zadovoljni, a ti že vedo, zakaj. Samo zaradi tega so prazni zapori, ker so mnogi zločinci in ubijalci ne som svobodni, temveč so v nekaterih krajih tvorili celo spremstvo g. ministra v sramoto njegovega položaja. Nihče ni napadel vseh uradnikov v Južni Srbiji toda minister dr. Korošec pravi, da niso najslabši, zaradi česar bi bilo dobro, ako bi povedal, kje so najslabši. Ako dr. Korošec ni ničesar več videl, kakor samo to, kar je navedel v javnosti, potem je to velika škoda za narod v Južni Srbiji, kakor tudi za dr. Koroščevo osebo. Njegova turneja po Južni Srbiji spominja na primer povodom vpada Bolgarlv v Rumunijo. V času invazije v Rumuniji so Bolgari ubijali in ropali, v neki vasi, v kateri je ložiral tudi general Kolev. Ko je ta slišal vpitje trpinčenega prebivalstva, je vprašal nekega oficirja, zakaj ljudje kriče. Oficir mu je odgovoril, da prirejajo ovacije bolgarski armadi in njemu, generalu Kolevu. In general je bil ves ponosen in srečen. Tako je bil tudi dr. Korošec v Južni Srbiji obkoljen od ljudi, ki so bili posebej pozvani, naj ga spremljajo; zadaj za njimi je stal narod, ki je širi' roke in se hotel pritožiti ministru nad velikimi nasilstvi, ki jih vrše njegovi organi. Tudi dr. Korošec je vprašal svoje spremstvo, kaj kriče ljudje, ki stoje za orož-niškimi kapami. In odgovorili so mu: Narod se veseli vaše prisotnosti, gospod minister, ter navdušeno pozdravlja vas iz vse oblasti ter prosi, da jih pustite tu še nadalje . . .« Beograd, 3. maja p. Poslanec KDK je odgovoril vašemu dopisniku ni vprašanje, kaj mislijo on in njegovi tovariši o izjavah dr. Korošca glede razmer v. Južni Srbiji: »Sedaj smo izvedeli, da ie najboljši upravni sistem makedonski in po dr. Koroščevi izjavi bo pač najboljša reforma naše administracije, ako prenesemo makedonske metode v druge kraje države, ker vidimo, da je narod v Južni Srbiji silno zadovoljen s svojim političnim uradništvom, celo tako, da ne dopušča, da bi se ga premeščalo.« Beograd, 3. maja p. Nocojšnja »Pravda« se bavi s potovanjem dr. Korošca v Južno Srbijo ter z njegovimi izjavami. »Pravda« očita dr. Korošcu, da ni ničesar storil, da bi rešil Južno Srbijo partizanstva. Dr. Korošec tako sam ubija nade. ki so jih mnogi stavili vanj, da ne bo več dopuščal novih žrtev partizanstva. Zdi se pa, da je dr. Korošcu nemogoče preprečiti partizanstvo v državni upravi v Južni Srbiji. Narodna skupščina ne bo odgodena Uspešen nastop KDK proti nameram vlade. - V skupščinskem delu bo nastopila le pardnevna pavza Beograd, 3. maja, r. Sinočnja intervencija šefov KDK Svetozarja Pribiče-viča in Stjepana Radiča pri podpredsedniku Narodne skupščine zaradi nameravane odgoditve skupščinskih sej je imela popoln uspeh. Zaradi odločnega odpora opozicije in tudi mnogih poslancev vladne večine je vlada opustila svoj prvotni namen in danes je skupščinski podpredsednik g. Agatonovič obvestil predsedstvo KDK. da vlada ne namerava odgoditi Narodne skupščine. Obenem je g. Agatonovič predlagal predsedstvu KDK, naj bi se seje Narodne skupščine po jutrišnji seji vendarle od-godile do srede ali četrtka prihodnjega tedna, da bi mogli med tem posamezni skupščinski odbori dovršiti svoje delo. Zlasti je nagiašal. da bi bilo to potrebno tudi zaradi tega. da se bo mogel na eno ali na dve seji sestati plenu-m zakonodajnega odbora. KDK stoji na stališču, da moTa Narodna skupščina delati. Predvsem for-sira KDK uveljavljenje zakona o državljanstvu. Ker vlada sistematično bojkotira seje Narodne skupščine, zlasti pa predsednik vlade, je KDK pripravila nujen predlog resolucije, o katerem se bo razpravljalo na jutrišnji seji Narodne skupščine. Predlog se glasi: «V smislu členov 61 in 68 skupščinskega poslovnika nam je čast predložiti naslednji predlog resolucije: Poziva se predsednik vlade, naj vzdržuje stalen stik z Narodno skupščino in prisostvuje njenim seja m.» Predlog bo na jutrišnji seji Narodne skupščine utemeljeval Svetozar Pribi-čevič. Medsebojno obračunavanje med radikali Nadaljevanje politične razprave v radikalskem klubu. — Besedna borba med nasprotniki in pristaši g. Vukičeviča Beograd, 3. maja p. Danes dopoldne je radikalni poslanski klub nadaljeval razpravo o političnem položaju, ki se tudi še danes ni zaključila. Jutri bo najbrže govoril Boža Maksimovič. ki je znan kot eden glav nih voditeljev radikalskih nezadovoljnežev proti sedanjemu režimu. Po končani debati bo radikalni klub izvolil odbor, ki bo izdelal resolucijo, o kateri bo klub nato glasoval. Pripravlja se tudi predlog, naj bi se o resoluciji sploh ne glasovalo, češ da bi glasovanje moglo pomeniti razkol kluba. Na današnji seji je bila udeležba večja in so pokazali radikalni poslanci mnogo več zanimanja, kakor je bilo na včerajšnji seji Današnjo debato je otvoril črnogorski poslanec Puniša Račič, ki je predvsem pov-darjal, da je slabost današnje vlade v tem, da jo tvorijo štiri skupine. Posebno ostro je nastopil proti demokratom in zahteval, na.i se izvoli odbor, ki bo kontroliral, kaj demokrati delajo, in skrbel, da položaja ne bodo izrabljali izključno za svoje strankarske namene. Nadalje je posl. Račič napadel tudi Svetozarja Pribičeviča. ker je sklenil koalicijo s Stjepanom Radičem. češ da bi bilo za nie-ga in za državo bolje, ako bi se koaliral z radikali. Veljo Vukičeviča Ih njegov režim je branil dr. Jevremovič, ki ie očital nezadovoljnim radikalom, da rušijo disciplino v klubu in stranki. Tešmafl Nikolič Je obsojal poslance radikalne stranke, keT ne prihajajo tra seje Narodnje skupščine. Zlasti jim je očital, da m pri sveSavljenJu novega d*v$» nega zakona pokazali popolno brezbrižnost. Poslanec Vasilije Trbič se ie zelo neugodno izražal o Velji Vukičeviču in njegovem delu, za tem pa je ostro napadel režim v Južni Srbiji zlasti pa velikega župana Matko-viča, o katerem je dejal, da ni radikal in da dela pTOti radikalnim interesom v Južni Srbiji. Prav tako je kritiziral izjave dr. Korošca, ki jih je podal javnosti o razmerah v Južni Srbiji. Poslanec Nikodiievič Je zavračal Trbičeve trditve, češ da je veliki župan Matkovič eden najodličneiših uradnikov ta dober radikal. Bivši minister ver Dragoljufe Obradovič je v glavnem odgovarjal na včerajšnje napade proti njemu, nakar je govoril še poslanec Živko Sušič. Po njegovem govoru je bila seja ob 9. zaključena. Radikalni klub bo svojo konferenco nadaljeval jutri ob 5. popoldne. Finančni odbor Beograd, 3. maja p. Finančni odbor je danes popoldne nadaljeval razpravo o postopanju komisie za določevanje čistega katastrainega donosa. Danes le obdelal gra divo do čl. 55. ter je podrobno razpravljal o razmerah v Bosni. Državni nodtajnik dr. Letica je pri tej prilik! zavzel stališče, da ie katastralna vrednost boljša, od katastralne-ra hrutto donosa. Za tem Je prefel odbor na ra®wavo razmer v Južni Srbiji; zanimivo je, da se tudi pri tej priliki ni nlljče izmed viadaaii poslancev ©glasil k bestdi. Finančni minister odhaja zopet v inozemstvo Vladni krogi zatrjujejo, da je z inozemskim posojilom vse v redu. — Konferenca in avdijenca vodilnih ministrov Beograd, 3. maja p. Precej pozornosti je vzbudila v političnnih krogih danes konferenca, ki se je vršila med finančnim ministrom, zunanjim ministrom in min. predsednikom. Po konferenci so bili vsi trije ministri sprejeti na dvoru od kralja v avdijenci. Kmalu po avdi-jenci je zunanji minister dr. Marinkovič zopet posetil fin. ministra dr. Bogdana Markoviča. Vašemu dopisniku je zunanji minister izjavil, da so na konferenci govorili o inozemskem posojilu in o zopetnem potovanju fin. ministra v inozemstvo. V vladnih krogih izjavljajo, da bo finančni minister dr. Bogdan Markovič bržkone že pričetkom pri- hodnjega tedna odpotoval v London. Iz okolice fin. ministra zatrjujejo, da niso resnične vesti, da bi nastale kake težave glede zaključitve novega posojila. Finančni minister je že pripravil vse podrobnosti za zaključitev posojila ter bo sedaj izročil zastopnikom inozemskih fin. krogov spisek javnih del, ki jih namerava vlada začeti iz prve tranže inozemskega posojila. Kakšen je ta program, je nemogoče izvedeti, čeprav to politično javnost silno zanima, ker je znano, da se ministrski odbor, ki je razpravljal o razdelitvi prve tranže, ni mogel sporazumeti. Včerajšnja seja Narodne skupščine Seja je bila izredno kratka. —Dnevni red skupščinskih sej za prihodnje dni čine, vendar pa je predsednik odklonil to tolmačenje. S tem je bila seja končana in prihodnja napovedana za jutri dopoldne z Beograd, 3. maja p. Današnja seja Narodne skupščine je bila zelo kratka. Razpravljati bi morali o interpelaciji poslanca Petejana o ureditvi delovnega časa na podlagi osemumega delovnika. Razprava o interpelaciji pa le odpadla, ker Je poslanec Petejan obolel in ni bil navzoč na seji. Po prečitanju zapisnika se Je na zahtevo posl. dr. Pernarja izvršilo pozivanje vseh poslancev. Poslanec Voja Lazič je dokazal, da pri včerajšnjem glasovanju o resoluciji poslanca Dimitrije Vujiča vlada ni imela ve- Hitrejše določevanje pokoj . . jnine Važen uspeh intervencije posl. dr. Kramerja Beograd, 3. maja- r. V smislu svoječasne intervencije poslanca dr. KraTierja je ministrski svet odredil, da se odslej ne more upokojiti noben državni uradnik, dokler se mu vnaprej ne določi pokojnina. Kakor znano, so doslej upokojeni uradniki morali čakati po cele mesece, preden se jim je nakazala pokojnina. Kraljevska rodbina v Topoli Beograd, 3. maja p. Popoldne so kralj in kraljica ter oba princa odpotovali v Topolo kjer ostanejo dalje časa. Vojni minister hoče odstopiti? Beograd, 3. maja p. V javnosti se je razširila vest, da namerava vojni minister podati ostavko. Kolikor se je moglo doznati iz njegove okolice, se vojni minister general Hadžič počuti bolnega in hoče vstopiti v pokoj. Zakon o državi ianstvu Razprava v zakonodajnem odboru Beograd, 3. maja. p. Sekcija zakonodajnega odbora je pričela danes razpravljati o načrtu zakona o državljanstvu. Notranji minister dr. Korošec zopet ni bil prisoten, temveč se je opravičil, da je zadržan zaradi avdijence pri kralju. Na sejo je poslal kot svojega zastopnika pomočnika Milovanovi-ča in načelnika dr. Pirkmajerja. Opozicija je bila mnenja, da bi bilo potrebno, da je navzoč tudi minister sam, končno pa je prevladalo prepričanje, da se more razprava začeti tudi brez ministra, ker minister itak ni poučen o stvari in o njej ničesar ne razum®. Sprejetih je bilo devet členov. Cl. 9. je bil sprejet z izpremembo, da se zahteva kot pogoj za pridobitev državljanstva dobro vedenje in zadostna gmotna sredstva za vzdrževanje. Prihodnja seja sekcije zakonodajnega odbora bo jutri dopoldne. Prihodnji shodi KDK Beograd, 3. maja p. Nocoj se Je vršila seja KDK, na kateri se je določila razporeditev manifestacijskih zborovanj KDK. Dne 20. t. m. se bo vršilo veliko manifestacijsko zborovanje v Vinkovcih. 27. t. m. v Dubrov niku, 3. junija pa na Sušaku. Velika železniška nesreča v Bački Subotica, 3. maja n. Davi se je v bližini Sente na postaji Čoka pripetila velika železniška nesreča, pri kateri so bile ubite štiri osebe, 20 pa težko in lahko ranjenih. Lojalni vlak, ki vozi med Čoko in Djalo, je krenil s kolodvora ob 6.25 zjutraj. Takoj pri odhodu s postaje pa se je na kretnici prevrnilo 6 vagonov vlakove kompozicije. Pri tem so bile ubite štiri osebe, ki so stale na stopnišču vagona, lanjenih pa je bilo 20 potnikov, h Subo+ice je prišla na mesto neerode komisija, da bi ugotovila povod nesreče. Kakor se doznava, železniških uslužbencev ne zadene nobena krivda. Najbrže so fciH poškodovani tis* dnevnim redom: 1) predlog zakona o zaščiti industrijske svojine, 2) predlog zakona o aranžmaju za registriranje trgovskih in tvorniških žigov; 3) volitev odbora za zakonski predlog dr. Šečerova in tovarišev o odkupu agrarne zemlje, 4) zakonski predlog o pripojitvi Krka. Kastva in Raba pri-morsko-krajiški oblasti. Odgovor na interpelacijo o Albaniji Beograd, 3. maja. p. Danes ob 6. popoldne se je sestal v ministrski sobi Narodne skupščine zunanji minister dr. Marinkovič s šefi opozicije Svetozarjem Pribičevičem Stjepanom Radičem in Joco Jovanovi^-n. Šlo je za dogovor, kdaj naj pride na dnevni red Narodne skupščine interpelacija na zunanjega ministra o zunanjem položaju, odnosno o italijanskem imperijalizmu v Albaniji. Po konferenci je zunanji minister dT. Marinkovič izjavil, da se je s šefi opozicije sporazumel, da pride njihova interpelacija na dnevni red Narodne skupščine danes teden. Tudi Svetozar Pribičevič ie izjavil, da je zunanji minister obvestil opozicijo u zunanjem položaju in da bo na vloženo interpelacijo odgovoril v četrtek. Mednarodni hmeljarski kongres Beograd, 3. maja p. Dne 8. t. m. se bo v Mo« nakove.ni vršil mednarodni hmeljarski kongres, na katerem bo zastopal interese naših hmeljarjev g. Josip T e r š a n, hmeljarski referent kmetijskega ministrstva. Prihodnji mednarodni hmeljarski kongres se bo vršil v Novem Sadu. Grobnica na Ceru Beograd, 3. maja p. Danes so v Šabac odpotovali predsednik Narodne skupščine dr. Nin-ko Perič, prometni minister Mitosavljevič ifl vojni minister general Hadžič. Posetili so ta-mošnjo poljedelsko šolo, nato pa odšli do Cera, kjer so si ogledali dela pri zgradbi grobnice, v kateri bodo zbrali kosti na Ceru padlih naših vojakov. Nocoj so se vsi trije vrnili v Beograd, Anglija in Bolgarija London, 3. maja. (lo.) V spodnji zborni* ci je stavil danes lord Ne-vvton vprašanje, ako je medzavezniška komisija v Bolgariji priporočila odgoditev prihodnjega repara« cijskega plačila, ki zapade meseca oktobra z ozirom na velike materijalne izgube, ki jih je pretrpela Bolgarija pri zadnji potres* ni katastrofi. Angleški zastopnik pri Dru» štvu narodov lord Chushendun je odgovo« ril, da se to dosedaj ni zgodilo in da tudi vlada ni prejela nobenega zadevnega obve* stila. Ako bi se eventuelno tudi stavil kak sličen predlog, bi se ga moralo staviti re» paracijski komisiji v Parizu in zaradi tega ne pripada odločitev o tej zadevi angleški vladi. Ako bo kdaj v resnici predlagana odgoditev bolgarskih reparacijskih plačil, bo vlada to vprašanje dobrohotno proučila. Težave med Vatikanom in Nemčijo Rim, 3. maja. o. Tu se mudi že par dni msg. Pacelli, apostolski nuncij v Berlinu. Obiskal je papeža in kardinala Gasparrija ter poročal o velikih težavah, na katere je naletel pri pogajanjih za zaključitev kon-kordata z Nemčijo. Msg. Pacelli se najbrže ne bo več vrnil na svoje mesto in bo bržkone imenovan za kardinala na prihodnjem papeškem konzistoriju. Apostolski nuncij msg. Ciriaci je snoči odpotoval v Monako-vo, odkoder se poda na svoje mesto v Pragi. Mussolini o zadnjem atentatu Rim, 3. maja. o. Dopoldne se je pričelo novo zasedanje senata. Predsednik senata Tiitoni se je v krajšem govoru spomnil milanskega atentata ter tolmačil radost zbornice, da je kralj ušel nevarnosti, in njeno sožalje zaradi žrtev. Oglasil se je nato k besedi Mussolini. ki se je pridružil v imenu vlade Tittonijevim besedam. Mussolini je izjavil med drugim: V onem tragičnem dnevu se je sijajno izkazala discipMna naroda. Kar se pa tiče režima, je naravnost nesmiselno domnevati, d« bi ga mogel odstraniti kak *teoia& Italijanska akcija na Madžarskem ' Italijanski fašisti bodo podpirali Rothermereovo akcijo za revizijo trianonske mirovne pogodbe. — Fašisti smatrajo vojno kot edino sredstvo za spremenitev sedanjega položaja. — Italijanski interesi glede vladavine bodočega madžarskega kralja. Budimpešta, 3. maja d. Italijanska deputacija je zapustila Madžarsko. Njeno bivanje na Madžarskem se smatra kot odločilen korak za pridružitev Madžarske fašističnemu sistemu. V posvetovanjih med Italijani in Madžari se je sklenilo skupno delovanje zlasti v treh točkah. Predvsem se je sklenilo, da se bo italijanski zakon glede strokovnih organizacij z gotovimi izpre-membami uvedel tudi na Madžarskem. Poleg tega so italijanski oficirji, ki so fcili v delegaciji, proučili stanje madžarskega oboroževanja ,se posvetovali o načrtu za eventualno vkorakanje v Gradiščansko in na Slovaško. Skupno se je izdelal tudi načrt za manevre, ki se bodo poleti vršili v komitatih, ki mejijo na Češkoslovaško. Dalje se je sklenilo, da bodo italijanski fašisti brez vsakega pridržka podpirali kampanjo lorda Rothermerea za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Vsi govori, ki so jih imeli Italijani na Madžarskem, so bili izrecno šovinistični. Eden glavnih govornikov grof Cippio je v svojem poslovilnem govoru povdarjal, da ni nobenega pomena, če na obronkih Alp v Italiji živijo Nemci, v Karpatih pa Ru-imini in Slovaki. Rumuni in Slovaki se morejo razvijati samo skupno z Madžari. To je mnenje italijanske javnosti o manjšinskem vprašanju. Skupnost naziranja v italijanski in madžarski javnosti pa bo dovedla tudi do skupnih dejanj. Budimpešta, 3. maja d. V klubu narodne edinosti je imel grof Julij An-drassy govor, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja madžarskega kralja. Andrassy je izjavil, da se bi dalo govoriti o tem, da bi madžarski kralj po svojem povratku poleg madžarskega zasedel tudi še kak drug prestol. To pa bi bilo mogoče le tedaj, ako bi bilo znano, da dotična druga država želi tako spojitev in kako stališče bi zavzela Evropa. O zbližanju med podunavski-mi državami je Andrassy dejal, da bi bila taka zveza zaželjena v ravnovesju med evropskimi državami in po interesih vodilnih velesil. Italija je danes politično interesirana. da bi madžarski kralj vladal tudi še drugod. Za italijanske interese je personalna unija med Madžarsko in Avstrijo ugodnejša kakor to, da bi se nemški blok raztezal skoraj do Trsta in Pule ali pa da bi se Avstrija približala Mali antanti. Bela Kun ne bo izročen Madžarom ker ne dovoljujejo avstrijski zakoni. — Nova aretacija Dunaj, 3. maja d. S komu rti stične strani se izve, da je imel nemški sociialno-demo-kratski poslanec Rosenfeld daljši razgovor s preiskovalnim sodnikom dr. Meixnerjem, ki vodi preiskavo proti Bela Kunu. Dalje se }e sestal s pravosodnim ministrom dr. Ding-hoferiem, ki je izjavil, da se Bela Kun po avstrijskih zakonih ne more izročiti Madžarski. Iz gradiva, ki so ga zaplenili pri Bela Kimu, izhaja, da je hotel Kun z Dunaja reaktivirati komunistično propagando na Madžarskem. Dalje je hotel določiti namestnika za pokojnega bivšega ljudskega komisarja in kasnejšega emigrantskega voditelja dr. Landlerja. Po konferenci madžar Alzaški problemi Francija ima ipak težave z «desanek-tirano» Alzacijo ter Loreno. Od leta 1923. dalje se pojavlja v osvobojenem ozemlju, ki je pripadalo od 1. 1871. do 1918. Nemčiji, avtonomistično gibanje. Avtonomisti so pričeli izdajati svoje časopise, osobito važna ie bila adel v morje. Dva tetaJea sta utonila. Fašizem na Krasa Sedaj Je čas za občne zbore kraških fa- šijev, ki se vrše po odredbi tržaške pro-vincijalne fašistične federacije kar drug za drugim in vedno v prisotnosti zaupnika kraškega področja, poročnika Graziolija iz Sežane. Tako se je v torek vršil občni zbor fašija v Senožečah, kjer je tamošnji politični tajnik dr. Giamposcaro najprej omenjal milanski atentat in so vsi navzoči fašisti stoje vzklikali kralju in Duceju Nato je poročal o delovaniu fašistične stranke v senožeškem področju in poudarjal, da se ie fašizem že krepko ukoreninil med dru-gorodnim prebivalstvom. Je pa seveda tudi veliko storil za to prebivalstvo, ko se je potegova' za električno razsvetljavo, telefon. vodovod in druge take stvari. Omenjal je fašistične mladinske organizacij« in navajal, da je v balilovski organizaciji in organizaciji malih Italijank vpisanih že okoli dvesto otrok. Poljedelski fašistični sindikat, ki se še ustanavlja, pa da že sedaj šteje nad petdeset priglašencev. Ko je potem še razvil program delovanja v bodočem letu, je pozval navzoče, da naj za-kličejo svoj »alala« Duceju in fašističnemu vodstvu, kar naj bo njihova slovesna obljuba in obveza za brezpogojno vdanost in absolutno disciplino. Nato je še poročnik Grazioli sporočil zboru pozdrav provinci-jajnega federacijskega tajnika Cobolli-Gi-glija, ki pa se nahaja v Budimpešti z italijanskimi parlamentarci, in ugotovil, da senožeški fašil v polni meri vrši svojo nalogo. Z zborovanja sta se poslali pozdravni brzojavki tržaškemu prefektu in provin-cijalnemu tajniku. Kakor poroča »II Popolo di Trieste«, so bile Senožeče v proslavo tega dne vse v zastavah, zvečer pa svečano razsvetljene in so cerkveni zvonovi nad eno uro zvonili v čast in slavo fašizma, ter dostavlja, da se na tak način vrše občni zbori vseh kraških fašiiev. kakor nekak strogo resen obred, ki kaže trdno voljo za nadaljevanje dosedanjega dela. navdušenja in discipline. V četrtek se le po Istem obredu vršil občni zbor fašija v Divači, v nedeljo dopoldne se bosta vršila občna zbora fašijev v Zgoniku in Repenfabru. popoldne pa v Dutovljah in Tomaju. vsi v prisotnosti nadzornika oziroma zaupnika za kraško področje, sežanskega poročnika Graziolija, duše vsega kraškega fašizma. Iz poljske politike Ko si je poljski parlament izvolil za predsednika socijalista Daszvnskega. dobro se zavedajoč, da se postavlja s tem v odločno nasprotje z jasno izraženo željo vlade. da postane član njene stranke predsednik. se je splošno pričakovalo, da dovede to do konflikta med sejmom in vlado. Ogorčenje vlade je bilo razumljivo, saj je bila njena stranka, ki ji pripada tretjina sejmskih poslancev, vsekakor upravičena reklamirati zase predsedniško mesto, osobito. ko se nobena izmed opozicijonalnih strank ne more primerjati z njo po številu zaveznikov. Ali pričakovanje, da mora afront opozi-cijonalne večine proti vladi v zadevi predsedstva imeti za posledico konflikt med njima ter eventualno razpust sejma ali kaj sličnega. se ni obneslo. Poljski parlament ie pričel delovati in tudi pod predsedstvom Daszynskega ni pokazal nagnjenja, da bi hotel izzivati vlado ter situacijo tirati do preloma. Posebno se ie to dobro pokazalo takoj pričetkom zasedanja, ko le vlada zahtevala od parlamenta odobritev proračunskega provizorija in investicijskega provizorija. Tu je postalo očitno, da si opozicija' ne želi definitivnega konflikta, marveč da želi ohraniti možnost sodelovanja z vlado. Zato je Darlament odobril vladne postavke in s tem stvarno vsekakor pokazal. da ima zaupanje v vlado Pilsudskega. Spričo hudih notranjih nasprotij, kakor so v Poljski. sicer nekoliko nenavadno zaupanje, a zopet zelo razumljivo, ako ne izpustimo izpred oči. da se nahajajo domala v vseh poljskih strankah posamezniki, ki več ali manj očitno simpatizirajo s Pilsudskim. Sicer Da bo imel poljski parlament še često priliko, pokazati svoje pravo razpoloženje do vlade Napovedujejo se možnosti novih konfliktov o priliki proračunskih razprav. V tem pogledu je instrukti-ven potek odnošaiev v proračunskem odboru. Tamkaj ie predsednik član vladnega bloka, ki je zahteval, da se pri tretjem črtanju predloge -riasuje o vseh proračunskih odstavkih obenem. Toda opozicija le bila nasprotnega mnenia in je. ker je v večini, zavrgla vladno zahtevo, nakar je predsednik Bvrk smatral glasovanje za ne-zauonico in odložil svoje funkciie. Toda njegova odločnost ie presenetila najbolj opozicijo samo, ki je takoj poslala del svojih članov iz odbora, da debi tamkaj vladna manjšina večino in da bi se na osnovi tega predsednik vrnil na svoje mesto. Taki primeri bi se mogli ponavljati in z njimi bi se na nekoliko nenavaden način omogočilo vladi nadaljevanje dosedanje politike, hkrati pa varoval videz parlamentarizma. ki bi obstojal v tem. da si sejm obdrži pravico v oolni meri vsak trenutek kritizirati vladne odredbe in jih eventualno — zavreči. Večjo opasnost pa si obetajo v primeru, če bo vlada zahtevala od parlamenta polno-močje za izdajanje dekretov z zakonito veljavnostjo, kakor jej iih ie dovolil prejšnji parlament, ki oa so se s koncem njegove funkcijske dobe iztekla. V tem primeru nastane vprašanje, ali bo mogoče obstoječe principijelno nasprotje premostiti z oportunizmom in stvarnimi kompromisi. Prvi monarhistični obisk v sovjetski Rusiji Moskva, 3. maja g. Afganistanski kralj in kraljica sta danes dopoldne ob 11.20 prispela iz Varšave semkaj. Na ruskih tleh so Ju pozdravili Kalinin, Vorošikrv, Čičerin in Zemasko. V Krem-hi je Kalinin priredil kralju in kraljici svečan zajtrk. Nato se je kraljevska dvojica podala v palačo bivšega sladkornega kralja Kariontenka. kjer bo stano-vala za čas svojega bivanja v Moskvi. Varšava, 3. maja (be.) Afganistanska kraljevska dvojica se Je odpeljala v Rusijo. Za vzpostavitev ožjih odnošajev med emisijskimi bankami Berlin, 3. maja (be.) Iz Pariza Je odpotoval v Berlin predsednik Francoske banke, kjer se sestane s predsednikom nemške državne banke Scbacbtom. Nemški letalci v Newyorku Prekooecanski letalci so prispeli na Fordovem letalu v New-york, kjer so jim priredili velike svečanosti odpeljali v Manhatan, kjer so poeetili veU redakcij in industrijskih podjetij. Nocoj priredi nemški poslanik v gledališču Metropole na čast letalcem svečanost Washington. 3. maja. g. Nemški poslanik je sporočil javnosti, da prekooceanskim letalcem ne bo mogoče odzvati se velikemu številu povabil. 8. maja bolo startali h okrožnemu poletu na letalu , in sicei v mesta Filadelfija, Chicago in Millwauk» St. Louis, Detroit in Boston. Drugi nemški prekooceanski polet Rudolfstadt, 3. maja. g. Pogajanja gledo drugega nemškega prekooceanskega pole« ta, ki ga namerava podvzeti dunajska igral« ka Dillenz z jugoslovenskim pilotom Ri» stičem, so končana. Kot drugi pilot se bo udeležil poleta najbrže pilot Bader. Naj« prej bodo leteli do letališča v Baldonellu, odkoder se bo nadaljeval polet do New» yOTka. WashingtOB, 3. maja. s. Prekooceanski letalci so 6e danes podali na oacijonalno pokopališče, kjer so položili venec na grob neznanega vojaka, in sicer s trakovi v nemških in irskih barvah. Nato so odšli v senat, kjer jih je podpredsednik Dawes predstavil senatorjem. Za tem so se podali v reprezentančno zbornico. Ob njihovem prihodu se je seja takoj prekinila. Govornik zbornice jih je v kratkem govoru prisrčno pozdravil. Vsa zbornica jim je priredila velike ovacije. Zvečer se je na nemškem poslaništvu vršil banket na čast KShlu in Hfinefeldu, na irskem poslaništvu pa na čast Fitzmauriceu. Washington. 3. maja. g. Prekooceanski letalci so davi na letalu oldne se je čilala obtožnica. Razpravna dvorana ni bila baš dobro zasedena. Mihalko se je obnašal zelo drzno Govoril in smejal se je naglas, tako da ga je moral predsednik dvakrat opominjati, da se nahaja v sodni dvorani in ne v gostilni. Ostala dva obtoženca, zlasti dr. Klepetar, sta bila zelo potrta in bleda. Med porotniki sta dve ženski. Porotniki so zelo neradi sprejeli svoje funkcije, na eni strani, ker bo razprava trajala zelo dolgo in bo zelo mučna, na drugi strani pa, ker je predmet razprave zelo razburljiv. Listi zelo ostro konkurirajo med seboj v svojih poročilih. Današnja jutranja izdaja cPrager Presse* je bila zaplenjena, ker je objavila obtožnico. Tudi skoraj vsi ostali listi so bili konfiscirani, nekateri celo trikrat zaporedoma. Istotako je bila zaplenjena brošura, ki je objavila vsebino obtožnice. Kljub temu so skoraj vsi listi priredili tri do štiri :zdaje. Jutri se bo začelo zasliševanje obtožencev in bo jutrišnja razprava vsekakor bolj zanimiva, kot današnja. Po prečitaniu obtožnice je državni pravdnik razširil obtožbo proti Mihalku zaradi razžaljenja sodišča, ker je izjavil Mihalko preiskovalnemu sodniku, da ni izpolnil svoje dolžnosti. Povratek dr. Baxe v Prago Praga, 3. maja h. Primator dr Baxa se je danes vrnil v Prago in bo že predsedoval jutrišnji seji mestnega sveta. Tragedija poljskega vojaškega letalca Vilno, 3. maja. h. Pri mestu Lida se je danes dogodila velika letalska nesreča. Znani poljski vojaški pilot nadporočnik Zi» chotski je prišel v višini 2 tisoč metrov v vihar. Zichotski se je skušal rešiti na tak način, da je s padobranom skočil iz letala. Padobran pa se ni odprl in pilot je padel na tla, kjer je ostal mrtev. Letalo je bilo popolnoma razdejano. Zichotski je bil eden najboljših poljskih pilotov. Krvava majniška proslava Varšava, 3. maja s. Po poročilu lista »Naš Przegled« je bilo pri spopadih 1. maia med so-cijalnkni demokrati in komunisti ranjenih 600 oseb, med temi 500 Židov. Dempsey v zakonu Pariz, 3. maja g. Bivši svetovni boksarski prvak Dempsey je izjavil v »Chicago Tribuni«, da bo opustil svoj boksarski poklic. Konkurz rumunske banke Bukarešta, 3. maja s. Na ministrskem svetu je sporočii pravosodni minister, da je Zadružna banka v Kološu s 150 milijoni lejev pasiv prišla v konkurz. Incident v spodnji zbornici London, 3. maja (be.) Med debato v Sipodnft zbornici o davku na avtomobile se je neki starejši gospod nenadoma tako razburil, da je vrgel klobuk na konservativne poslance in jih pozval, naj mirujejo. Končno je bil gospod, potem ko so mu vrnili klobuk, izgnan iz zbornice. Smrt nemškega diplomata Vratlslava, 3. maja h. »Schlesische Zertungv poroča, da Je danes v kopališču Nauheim umrl nemški poslanik v Petrogradu pričetkom svetovne vojne grof Pourtales. Izrodki političnega sovraštva Generalni guverner irske ljudovlade Mac Neill se je moral podati na zdravljenje v londonsko westminstersko bolnišnico. Angleška kriminalna policija pa je odkrila široko zasnovan komplot de Valerovih pristašev, ki so hoteli Mac Neilla med .njegovim bivanjem v bolnišnici z bombami spraviti s sveta. Baje jih je v tej nakani podpirala Moskva z orožjem. Irska vročekrvnost je sposobna tudi takšnih nečloveških delik-tov, saj so se dogajale še hujše stvari v času, ko so se Irci pod de Valerom na eni strani in Mac Neillom na drugi pobijali med sabo zaradi oblike, ki bi jo naj dali mladi drŽavi. Policija je storila vse. da bi preprečila atentat na bolnega Mac Neilla. Ves westminsterski okraj je zastražila s trikratnim številom uniformiranih agentov in z najboljšimi tajnimi detektivi. V bolnišnici straži poseben policijski oddelek. Poslednja pot dr. Radoslava Pipuša Maribor, 3. mata. Danes popoldne so položili v pomladansko domačo zemljo, kar je bilo njenega na pokojnem dr. Radoslavu Pi-pušu, možu, čigar smrt je sklonila glave vsemu Mariboru in ki je trpko odjeknila po vsej naši ožji domovini. 2e celo uro pred napovedanim žalnim sprevo- dom so se zbirale množice meščanov pred stanovanjem pokojnika v Sodni ulici. Ko so bili ob 16. zbrani mnogoštevilni predstavniki naših oblasti, društev in korporacij, se je pripeljala duhovščina frančiškanske župnije, ki je opravila obredne molitve, katerim je sledila žalostinka «Spomladi vse se veseli«, ki so jo zapeli člani mariborskih pevskih društev, po večini «Drave», Nato se je razvil med sto in sto gla-vim špalirjem občinstva po mariborskih ulicah pogrebni sprevod proti Pobrežju. Blagopokojnega dr. Pipuša so spremljali na zadnji poti razen njegove potrte rodbine in sorodnikov veliki župan dr. Schaubach z okrajnim glavarjem doktor Ipavcem in drugimi uradniki, predsednik oblastnega odbora dr. Leskovar z oblastnim odbornikom dr. Vebletom, župan dr. Juvan ter podžupan dr. Li-pold z več občinskimi svetniki, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher in podpredsednik dr. Pichler ter mnogo svetnikov, sodnikov, sodnih uradnikov, prvi državni pravdnik dr. Jančič vsi državni pravdniki, višji ravnatelj kaznilnice Vrabel ter skoro vsi pokojnikovi tovariši mariborski odvetniki, med katerimi sta zastopala odvetniško zbornico v Ljubljani dr. Kukovec in dr. Koderman, predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Weixl z odborniki, predsednik Slo- Pečat sramote XX. stoletja /e javna hiša v Rio de Janeiro. Zato si oglejte takoj greha (Frauenhaus von Rio) Grozna obrt, ki ubija dušo in telo. — Prostitucija. — Dekle« ta v rokah trgovcev z belim blagom. Izvrstni igralci. Izborna godba —- Danes zadnjikrat! —■ Mladini preoovedano. Predstave ob: 4., pol 8. in 9. Tel. 2124 Elitni Kino Matica. venskega trgovskega društva g. Šošta-rič z odborniki itd. Otvorila je sprevod godba «Omladi-ne», ki so ji sledili slivniški gasilci in delavci opekarne, potem hvaležni dijaki, ki uživajo dobrote raznih dobrodelnih društev, ki jih je podpiral pokojnik, železničarska godba «Drave», zastopstva raznih trgovskih in humanitarnih društev itd. Pred štirivprežnim vozom s krsto pokojnika je vozil do zadnjega prostorčka obložen posebni voz vence, darovane od mnogih žalujočh posameznikov in društev. Ko se je sprevod ustavil pred Narodnim domom, kjer ga je pričakovala četa Sokolov v krojih s praporom, je spregovoril pokojnemu predsedniku Posojilnice v slovo odbornik dr. Katz. v imenu zbornice TOI ter Zveze industrij-cev na slovenskem ozemlju ravnatelj Krejči iz Ruš ter za sokolsko župo starosta dr. Boštjančič, nakar so pevci zapeli «Vigred». Na Glavnem trgu se je pridružilo sprevodu še več občinstva, mnogo pa so jih pripeljali na pokopališče tudi mestni avtobusi. Pred grobom je najprej govoril župnik p. Valerijan Landergot, spominjajoč se dobrega značaja dr. Pipuša. ki je storil nešteto dobrot svojim bližnjim. V imenu odvetnikov se je poslovil od svojega tovariša minister v p. dr. Kukovec, za najrazličnejša narodna in druga društva pa je govoril odvetnik dr. Reis-man. Obilna udeležba je pokazala, koliko priljubljenosti je užival pokojnik med mariborskim občinstvom. Regulirajte celjske vode! Celje, 3. maja Celjska okolica |e doživela zopet malo poplavo. Zaradi trajnega deževja so izstopili vsi dotoki Savinje razen Voglajne. Ložnica, Suinica in Koprivnica se poplavile polja lk travnike na severovzhodni strani Celja. Savinja sama je v noči od 30. aprila do 1. maja rapidno naraščala ln dosegla višino 2 m 80 cm. Le dejstva, da je za nekaj časa prenehalo deževati, je pripisati, da je »toliko odtekla, da je imela voda prihodnjega naliva zopet dovolj prostora v strugi. V sredo in danes dopoldne so bili le kratki nalivi, a kopičenje oblakov, sopara in neznosen pritisk ne pomenjata nič dobrega. Danes popoldne je začelo grmeti in bliskati in sledili so zopet močni nalivi. Povodnji napravijo vsako leto Celju ln okolici obilo škode. 2e dolgo se debatira na vse strani o prepotrebni regulaciji Savinje i/n dotokov. Do sedaj smo £uli še vedno samo lepe besede, dejanj pa prav nič. Dve leti že imamo oblastno skupščino in odbor, ki .sta poklicana skupno z ministrstvom za poljedelstvo in vode ter s prizadetimi občinami storiti energične ukrepe. Regulacija je nujno potrebna! Vse prerivanje aktov in načrtov od oblasti do oblasti ne pomaga nič. Le dejanja, nujna dejanja lahko kaj zaležejo in obvarujejo prebivalstvo pred neprestano škodo. Iz ljubljanske tobačne tovarne Poročajo nam: »Slovenčevo« poročanje o zadnjem shodu tobačnega delavstva mrgoli samih neresnic in poročevalec je utajil bistvene stvari, ki so se razpravljale na shodu in ki jih je »Jutro« vestno zabeležilo. Pri ogromnih dohodkih, ki jih ima monopolska uprava, bi se bilo pač lahko odtrgalo nekaj drobtinic za delavce In upokojence, ako bi gospodje od SLS imeli kaj smisla za potrebe delavstva, kar tako radi povdarjajo, kadar rabijo njihove kroglice. SLS pa ni za delavce storila fličesar, zato so ti močno radovedni, kdo je izposloval poldrugi milijon nagrade raznim osebam. »Slovenčev« poročevalec pravi, da je poslanec Petejan v Beogradu sam, mi pa le želimo, da bi v bodoče bilo tam mesto 20 klerikalcev več takih poslancev, ki imajo srce za delavca. Poslanci KDK so pri proračunski debati predlagali zvišanje pokojnine upokojenim tobačnim delavcem, poslanci SLS niso hoteli glasovati za predlog. Vodsitvo Strokovne zveze in nje zaupnico Urško Katavarjevo, ki Je na shodu na Kulturni pregled Ljubljanska drama Začetek ob 20. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: Zaprto. Nedelja, 6.: < Herman Celjski>. Premijera. Abonma. Ponedeljek, 7.: . B. Sobota, 5.: . Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 6. ob 3. popoldne: cGrofica Marica». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: cJesenski manever*. C. Kuponi. Nedelja, 6.: cDobri vojak Švejk*. Kuponi. Šentjakobski gledališki oder Petek, 4.: «Pred poroko*. Iz ljubljanske gledališke pisarne. V nedeljo, 6. t. m. zvečer bo v drami premijera Novačanovega cHermana Celjskega*. — Danes v petek, 4. maja se poje v operi moderna opereta za red B. — V soboto je na sporedu Flotova opera cMarta*. — Nameravani koncert na korist žrtev beograjskega potresa je preložen na sredo pri- hodnjega tedna. Ob tej priliki nastopi tudi zbor Glasbene Matice z nekaterimi točkami, ki so se izvajale na zadnji turneji. Dunajska Državna opera T Parizu. Dunaj,ska Državna Opera se je te dni odpeljala na gostovanje v Pariz. Ansambel šteje 40 renomiranih solistov, 52 koristov in koristk, 91 orkestrantov, 8 baletk in plesalcev in 16 oseb tehnične stroke. Osobje je odpotovalo s posebnim vlakom. Gostovanje se začne 16. maja. Otvori se z Beethovnovim or kiparju Ren-diču. Oblastni odbor zagrebške oblasti ie na svoji zadnii seji sklenil, da slovitemu hrvatskemu kiparju Ivanu Rendiču. ki v slabih gmotnih razmerah živi na otoku Bra-ču, povodom njegove šestdesetletnice podeli letno podporo v znesku 3000 Dim. * Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl bivši uradnik delegacije finančnega ministrstva g Rafael Oblak, rodom iz Novega mesta Pokojnik je bil zaradi svojega simpatičnega kremenitega značaja splošno prilubljen. Pogreb bo danes ob 16.30 uri iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Gorniem gradu je umri po dolgi fn mučni bolezni g Alojz M i k u š, posestnik in gostilničar Bi! je ve-leugleden gospodar, znan daleč okrog po Štajerskem in splošno priljubljen zaradi svojega prikupnega značaja. Pogreb se je vršil včeraj. — Pokojnikoma blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie! * Sreskl učiteljski društvi Krani in Radovljica zborujeta v soboto zaradi nastalih zaprek ne v šolskem poslopju, ampak ob isti uri v dvorani »Sokolskega doma«. — Odbor. * Slovenska Matica naznanja, da so fe-tosnje knjige dotiskane. Razpošiljanje knjig poverjenikom in zunanjim članom, ki niso podeželskih poverjeništvih, se začne takoj. Ljubljanski člani lahko pridejo po knjige osebno od ponedeljka, 7. t. m. dalje vsak delavnik od 9 do 12 ure dopoldne in od 3. do 5 ure popoldne v društveno pisarno na Kongresnem trgu št. 7 Kdor želi. da se mu knjige pošljejo na dom, naj to, če še ni. naznani po dopisnici. Kdor ne prevzame knjig do 1. junija t. 1., temu se pošljejo na dom proti pristojbini Din 2 — Člani, ki pla fujejo na obroke, naj članarino poravnaj« do prevzema knjig; 333 * Nov ustanovitelj slovenske 2kademijt znanosti in umetnosti in narodne galerije. Prva izmed denarnih zavodov je naklonila Kmeiska posojilnica ljubljanske okolice znesek lOO.UOu Din fondu za akademijo znanosti in umetnosti in za naiodno gaierijo ter je storila ta svoj zgodovinski sklep na občnem zboru dne 26. aprila. * Organizacija jugoslovanskih emigrantov (Orjem) Ljubljana. Iz Dalmacije nam pišejo: «Že pred par meseci sem čital v za* grebških «Novostih», da se je v Ljubljani osnovala Organizacija jugosloveriskih emi* grantov, ki ima zastopati vse interese nas, ubogih beguncev iz Trsta, Istre in Goriške kakor tudi Koroške etc. Zelo mi je drago da se je ustanovila ta organizacija in iskre* no želim, da se slična organizacija ali vsaj podružnica ustanovi tudi v S. in D. iz upravičenega razloga, ker se razen v Slo* veniji posebno v Dalmaciji nahaja mnogo emigrantov, ki še niso dobili pravic, kakor jih imajo ostali državljani SHS Samo v našem okraju jih je mnogo ki še vedno ne» strpno čakajalo na rešitev državljanstva. Zadnji čas je bil, da smo se zavedli nače» la samopomoči Dolžnost vsakega emigran* ta je, da pristopi in tako podpre našo stvar zavedajoč se, da je le v skupnosti moč. Storil bom vse, kar bo v moji moči, da bo naša ideja dobila ugodna tla tudi v naši Dalmaciji. Želim da bi se organizacija raz* predla po vsej državi, da bi objela vse slo* je naših emigrantov. V delu je rešitev!« Priobčujemo gornje pismo, ki priča o ve» liki potrebi naše organizacije. Ne samo iz Slovenije, nego iz vseh delov države se oglašajo naši ljudje in vsi izražajo željo, da bi organizacija postala močna in da bi bila glasnik naših teženj in potreb. Glavno tajništvo, Masarykovr 1. * Voj2ški nabori v ljublj. vojnem okrožju V območju komande ljubljanskega vojnega okruga bodo letošnji vojaški nabori kakor sledi: V Novem mestu: 14., 15. 16., 17. in 18. maja. V Trebnjem: 19. maja V Žužemberku: 21. in 22. maja V Kočevju: 23., 24., 25. in 26 maja. V Sodražiei- 29 in 30 maja V Vel. Laščah: 31. maja in 1. jun. V Ložu 2. in 4. jun. V Cerknici 5. in 6. jun. V Logat-ju 8, 9. in 11. jun. Na Vrhniki 12. 13. jun. V Lukovici; 15. in 16 junija. V Kamniku: 18.. 19.. 20., 21., 22. in 23. junija. V Kranju: 25., 26., 27., 28., 29. in 30. junija. Na Jesenicah: 2., 3. in 4. julija. V Radovljici: 5., 6. in 7. julija. V škofji Loki: 9., 10., 11. in 12. julija. V Ljubljani za mestni magistrat: 13., Pride NOČ LJUBAVI Jus primae noetis. Velefilm kakršnega še ni bilo! Vilma Banky Ronald Coiman ELITNI KINO MATICA 14., 16., 17. in 18. julija V Ljubljani za okolico: 19,20,21,23.24.25.26 in 27 tuli ja, izvzemši one, ki bodo šli na Vrhniko. * Občni zbor ljubljanske sekcije JNU se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. v Laškem * Promet nedeljskih vlakov. V nedeljo dne 6. in 13. maja t. 1. vozi aa progi Ljubljana gl. k. — Bistrica Boh. jez nedeljski vlak, odhod iz Ljubljane ob 5. uri '23 min., prihod v Bistrico Boh. jez. ob 8. uri 43 min Odhod iz Bistrice ob 19. uri 2 min. in prihod v Ljubljano ob 22 uri 10 min Nadalje vozi na progi Jesenice — Planina nedeljski vlak z odhodom iz Jesenic ob 7 uri 25 min (zveza na ljubljanski nedeljski vlak) in s po vratkom na Jesenice ob 9. uri 6 min. ter na progi Ljubljana gl. kol. — Kamnik nedeljski vlak z odhodom iz Ljubljane ob 5 uri 30 min. in prihodom v Kamnik ob 6 uri 44 min. Vozni redi teh vlakov so razvidni na stenskih voznih redih na vseh postajah. * Franjo Novak: »Jovo Omišanin u Ro-gaškoj Slatini«. V zalogi avtora v Rogaški Slatini Tisk Jugoslovanske tiskarne. Ljub* Ijana 1928., form. 8°. Pod tem naslovom je izšla knjiga, ki je po vsebini zelo za» bavna in poučna. V devetih poglavjih se opisuje neobičajno srečna zgodovina na« šega Jovana Omišanina, človeka svoje vr% ste, ki je še nedavno bil siromašen ribič, pustolovec, preživel grozote svetovne voj* ne, a se zaradi svoje izredne sposobnosti in marljivosti povspel v kratkem času na pošten način do zavidljivega položaja in bajnega bogastva. Prepotoval je sedem* krat malone ves svet, proučil čud in nevo* Ijo ljudstva, ostal pa kljub temu še vedno pravi pravcati našinec, ki mu je domovina nadvse mila in draga. Od silnih poslov in brige telesno in duševno pobit, se je zate* kel končno v Rogaško Slatino, kjer je po* polnoma ozdravel. Knjigo krasi 26 lepih slik, naslovna slika pa je delo znanega akad slikarja Mauroviča. Nedvomno je ta knjiga, ki je prva te vrste, velikega pome» na za naš tujski promet in trgovino vobče, še posebej pa za našo Rogaško Slatino, ker ie s tem dana prilika, da se tudi širša jav* nost, kateri je bila dosedaj Rogaška Sla* tina, žalibog, še tuja, seznani z zdravilno močjo in s prirodnimi krasotami tega od* ličnega zdravilišča. 859 O BLEKE letne in spomladanske plašče v veliki izberi, najnovejši modeli kupite najugodneje P. MAGDlC, LJUBLJANA. _Oglejte si izložbe!_ * Rodbinska tragedija v Beogradu. Velika rodbinska tragedija se ie v torek odigrala v Beogradu v ulici kralja Milana. V hiši bivšega šefa beograjske policije je nastanjena gospa Tina Kelhar pri svoji sestri. Dna Kelhar je že dalj časa ločena od svojega moža Frana Kelharja, natakarja v Nišu Neprestano jo je nagovarjal, naj bi se zopet vrnila k njemu, kar pa je ona odklanjala. Tako tudi prošli torek. V razburjenosti je mož po kratkem prepiru potegnil revolver ter streljal na svojo ženo. katero je krogla zadela v levo stran prsi nad srcem Potem pa si je še sam pognal v glavo dve krogli Oba sta bila prepeljana v bolnico, vendar ni upanja, da bi ostala pri življenju. * V ribniku utonil. V Osjeku se je predvčerajšnjim šestletni Ivo Gregorič igral pri ribniku svojega očeta Ker se ie deček preveč približal ribniku, je pade! v vodo in utonil Vsi napori zdravnika, da ga zopet obudi k življenju, so ostali brez usneha ITO — zobna pasta najboljša. * Pri slabem teku, slabem želodcu, leni prebavi, zaprtju, kožnih izpuščajih odstrani uporaba »Franz-Josef« grenčice vse slabe in strupene snovi, ki se nabirajo v telesu. Že stari mojstri zdravilne vede so pripo-znali, da je grenčica »Franz-Josef« izbor-no odvajalno sredstvo Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Niti najmanjše motenje prebave se ne sme zanemariti! Malo nerazpoloženje od danes lahko že jutri postane huda bolezen. To je razlog, zaradi katerega morate vzeti eno malo žlico praška MAGNA na pol kozarca vode, čim občutite nerazpoloženje v želodcu. Prašek MAGNA odstranjuje pre-višek kisline, ki je vzrok tolikim boleznim. Prašek MAGNA blaži nežne membrane želodca, odstranjuje kolcanje in naoihavanje ter učinkuje tako, da želodec in čeva funkcionirajo v popolnem redu. * Dečva. Prvo dečvino blago je v prodaji in v izložbah naslednjih ljubljanskih tvrdk: Urbane, Mayer in Miklauc. Vzorec je izredno posrečen in pravilno starinsko naroden. Barve kakor čujemo zajamčeno trajne. 874 * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. V gledališču, na predavanju a "'*.'• Iz Novega mesta n— Akcija za Akademijo znanosti in umetnosti. Kakor smo že javili, bo priredil tukajšnji pokroviteljski in akcijski odbor za Akademijo znanosti in umetnosti v so* boto 5. t. m. slavnostno akademijo v Na* rodnem domu z zelo izbranim sporedom. Akademija je zamišljena kot uvod v po* drobno akcijo, ki naj bi zainteresirala naj* širše sloje prebivalstva za naš najvišji kul* turni institut. Iz posebne prijaznosti bo Bodelovala operna pevka gdč Zora Ropa* sova, ki jo bo spremljala na klavirju gdč. Kastelčeva. Sodelovala bosta še pevski zbor tukajšnje Glasbene Matice in pevski zbor «Gorjanci». Akademijo bo otvoril mestni župan dr. Režek, ki bo tudi imel govor o pomenu akcije. Pričakujemo, da se bo na* rodno občinstvo udeležilo akademije v naj* obilnejšem številu in tako dokumentiralo, da si hoče ustanoviti svoj najvišji znanst* veni in umetnostni institut. n— Kmetijska šola na Grmu ima za go= gpodarske praktikante le še par mest pro* stih; za večino mest so že vložene prošnje. Reflektante opozarjamo, naj nemudoma rlož. prošnje pri ravnateljstvu šole. Rok je nepreklicno do 5. t. m. n— Porotno zasedanje v Novem mestu se bo pričelo 21. t. m. n— Poslovilni večer je imel snoči v kro* f;u svojih ožjih prijateljev g. Bogomir Du* ar, trgovec v Toulouse v Franciji, član obraničkega suda Saveza izseljenika kra* Ijevine SHS v Zagrebu. G Dular odpotu* je na Holandsko in od tam v svojo novo domovino Francijo. Želimo mu srečno pot in obilo uspehov! n— Dražba zapadlega orožja pri okrožs nem sodišču v Novem mestu, ki bi se ime* la vršiti v ponedeljek 7. t. m., je preložena zaradi nepričakovanih ovir na nedoločen čas. Iz Tržiča č— Koncert «Grafike» v Tržiču in na Golniku. V soboto, dne 19. maja t. 1. se bo vršil koncert «Grafike» v Tržiču, drugi dan, v nedeljo, pa na Golniku. č— Dela na kolodvorski cesti napredu* jejo zaradi slabega vremena skrajno po* časi. Sedaj so napravili obcestni betonski zid na desni strani ceste mimo Kozinove tovarne in pri koloniji Preska. Pri delu so zaposleni večinoma Prekmurci. Hodnik za pešce bo 1 meter širok in posut z drob* nim peskom. Da dobe zanj potreben pro* štor, odstranjujejo na dveh mestih hrib. č— Razstavo risarskih izdelkov obrtno> nadaljevalne šole je posetilo v nedeljo ve* liko število občinstva. Razstavo je otvoril v imenu mestne občine podžupan g. Snoj. Izrekel je vsem činiteljem, ki so pripomogli da se vrši pouk na obrtni šoli redno in z vso vnemo, najiskrenejšo zahvalo. Nato je razdelil 11 nagrad «Zadruge rokodelskih obrti za Tržič in okolico» za najboljše iz* delke iz kovinarske in lesne stroke. Čev* Ijarska zadruga je podelila trem vajencem čevljarske stroke denarne nagrade, Obrt* na zveza za Tržič pa tri v obliki hranilnih kniižic. Dalje je dobil krojaški vajenec Arh »Knjigo krojaštva«, ki jo je poklonil g. A. Kune, oblačilni industrijalec iz Ljub* Ijane. Za dvoje nagrad Obrtne banke je šola predlagala sporazumno z zadrugami vajenca Nadislava Salbergerjeva in Jože* fo Primožičevo. č— Odhodnica g. Žabkarja je pokazala, kako velike simpatije je užival odhajajoči v Tržiču. V imenu občine se je poslovil od njega g. Lončar, v imenu stanovskih tovarišev g. Rooss, v imenu Sokola g. Vid* mar. v imenu učiteljstva g. Lajovic, v ime* nu požarne brambe g. Bocak. č— Materinski dan bo priredila podruž* niča Kola jugoslovenskih sester 13. t. m. Dopoldne bo v telovadnici meščanske šo* le predavanje z deklamacijami osnovno in meščansko šolske mladine, na trgu pa se bodo pobirali prispevki za društvene na» mene. č— Velik pevski koncert «Grafike» iz Ljubljane se bo vršil v soboto 19. t. m. č— Žalosten konec nadebudnega mlades niča. $ofer pri tvrdki Glanzmann & Gass* ner v Tržiču si je v ponedeljek zvečer kon« čal svoje mlado življenje s kroglo iz sa* mokresa v sence. Nezavestnega so naložili na nosilnice in ga hoteli odpeljati domov doli v Naklo, odnosno še dalje v ljubMan* sko bolnico. Toda med potom ie izdihnil in tako se je prevoz vrnil v Tržič, kjer so truplo položili v mrtvašnico. To, kar je pognalo mladega, prav simpatičnega mla* deniča, ki je dopolnil komaj 22 leto, v smrt, je prav vsakdanja storija rivalitete in pa prevelike občutljivosti. Kosič je imel svojo izvoljenko iz srca rad. Pa je prišel vmes drug človek in mu nalil pelina v ku* po veselja. Nastal je prepir in celo tepež. Stvar naj bi se obravnavala pred sodiščem. Nikoli še Kosič ni imel s sodiščem oprav* ka in kakor si je domišljal, bi bil zaradi te afere izgubil celo službo. V nedeljo popol* dne je šel s svojo izvoljenko še celo na izprehod na Brezje in se vrn;1 popolnoma miren v svoje stanovanje v Trajbah. Ves ponedeljek je bržčas premišljeval svoj po« ložaj. In ko se je Tržič pripravljal na pr» vomajsko slavnost, si je Kosič upihnil luč mladega življenja. Kar završalo je po sicer tako idilično mirnem Tržiču, ko se je raz* nesla vest o žalostni smrti in vse proslave prvega majnika so se končale pod dojmom tužnega dogodka, ki je vlil v srca vseh, ki so Kosiča poznali in radi imeli, žalostno razpoloženje. Iz Litije i— Sokolska akademija. V nedeljo je pri redilo sokolsko društvo telovadno akade* mijo. Publika, ki je napolnila prostorno dvorano do zadnjega kotička je živahno aklamiTala vse oddelke. i— Na Ostrež! V nedeljo bo vodil od* bornik litijskega SPD turiste na Ostrež, ki je prav sedaj v najlepšem pomladan* skem cvetju (avrikelni i. dr.). Odhod z za* gorske postaje čez Košco na Ostrež, od* tam na Polšnik, kjer bo kosilo in odmor. Sestop čez Dolgo brdo in Jablanico v Li* tijo. Vabljeni vsi prijatelji planin! i— Zbirka za žrtve potresa na Bolgar* skem. Našemu uredništvu je poslal učitelj g. Jože Župančič 50 Din, ki jih je nabral na litijski osnovni soli. Darovali so: gdč. Kalinova 10 Din, gdč. Habjanova 8 Din, gdč. Krapševa 5 Din, g. Horn 5 Din. učenci IV. razreda 10 Din, g. Župančič 12 Din. Srčna hvala! h Trboveli t— Potresni sunek. V sredo zvečer, ne* kaj minut pred 23 so prebivalci Trbovelj in Zagorja čutili močan potresni sunek, ki je trajal samo neka' sekund, spremljalo pa ga je močno bobnenje. t— Kolesarska nadloga. Tudi pri nas se je razpasla grda navada, da divjajo neka* teri kolesarji, ki so večinoma mladi fantje, kakor brez uma. Včeraj je neki kolesar povozil šolsko učenko, k sreči brez večje poškodbe. t— Z novim tržnim prostorom na Vodah je ustvaril občinski svet res nekaj moder* nega in lepega, česar nimajo niti manjša mesta. Tržni dnevi, so močno obiskani, in to ne samo ob sredah in sobotah, temveč vse dni v tednu. Pomirjeni so lahko tudi oni. ki so se bali, da se denar, ki ga je vložila občina v ta tržni prostor, ne bo obrestoval. Že danes, ko nove takse za tržni prostor še niso odobrene, se kapital imenitno obrestuje. Šikane pri obmejnem prometu na Notranjskem Poročajo nam: Dočim se poljedelci v notranjosti države nemoteno posvečajo obdelovanju svojih zemljišč, ne more naše notranjsko obmejno prebivalstvo izvršiti niti najnujnejših pomladanskih del. Deset let po sklenitvi miru, po neštetih pogodbah in dogovorih še nima naš obmejni kmet zasigur.inega prostega dostopa na svoje zemljišče. Oviranje prehoda dvolastnikov je na dnevnem redu. Zadnje tedne pa je zlo prikipelo do vrhunca. Ko se je no dolgotrajnem deževju vreme malo zboljšalo, hiti vse na polje, da nadomesti že itak zamujeno pomladansko delo. Toda ne: prehod preko meje je zaprt! Na meji se kopičijo vozovi, naloženi s plugi, branami, semenom, gnniem, vozički z narezanim krompirjem, ljudstvo zahteva prost prehod, nastane vriše, prepir, preklinjanje — toda vse zastonj: Lah se ne da preprositi in s ciničnim zasmehom zavrača razburjeno ljudstvo, ki se mora vrniti. Neobdelana zemlja tam preko čaka. da bi sprejela vase seme iz pridnih rok gospodarjevih, a ta obuouje in krči pes»i v onemogli jezi. Ti naši kmetje, ki jim je krivična meja že itak odvzela vsako možnost gospodarskega razvoja, so na papirju sicer polnopravni jugoslovenski državljani, v resnici pa so brezpravna raja., nemočna igrača v rokah laških kvestorjev in komisarjev, ki imajo po vsej priliki direktive od zgoraj, da nagaja jo jugoslovenski m dvolastniknm tako dolgo, da bodo slednjič orimorani prodati svoja zemljišča preko meje, za katera so seveda že pripravljeni kupci — italijanski kolonisti. Tipičen zgled obmejnega prometa kažejo razmere v Hotedršici, mali obmejni vasi s približno 600 prebivalci, od katerih jih mora imeti 350 obmeine prehodn'ne. kar jasno kaže, kako brezobzirno je začrtana meja Mrcvarenje dvolastnikov te vasi ie javnosti že znano in traja že več let. Prošlo leto n. pr. je potrebovala goriška kvestnra za vidiranje 80 dvolastninskih legitimacij nič manj kakor 7 (reci in beri: sedem) mesecev. Letos, tekom januarja in februarja, je prejela omenjena kvestura preko 300 pre hodnic iz iste občine, a do danes jih ie *ele neznaten del v rokah nr^ilcev, ostale na čakajo rešenja v predp.lih gosp kvestorja. Pa tudi ako imajo dvolastnik in njegovi rodbinski člani prebodnice že v rokah, so še vedno izpostavljeni najrazličnejšim šika-nam. Prehod preko meje ie dovoljen samo na gotovih točkah, kar nikakor ne zadostil je. Čas prehoda je v letnem času prekratek; Italijani ga dovoljujejo namreč samo od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer: ob košnji se pa v jutranjih in večernih urah naj-intenzivneje dela, ker se podnevi zaradi prevelike vročine ne more. Obmejno ljudstvo se zaveda, da vse te ovire izvirajo na italijanski strani, kajti naše oblasti funkcijonirajo v tem ožini brezhibno. Vendar se čuti zapuščeno, ker naša vlada ne nastopi energično proti briskiraniu podpisanih dogovorov po italijanskih oblastih. Pričakujemo takojšnjih odločnih ukrepov. ki bodo zagotovili obmejnemu kmetu, da bo res ena svoji zemlji svoj gospod». Vremensko poroč lo Meteorološki » Mubliani 3. maja 1928. ViSina barometra ni Kraf Čas opazovanja i s 23 S a S v H Bl O/ ® _ Smei vetra in brzina v metrib Ljubliana . Maribor , . Zagreb . . , Beograd « . Sarajevo . . Skopi ie . . . Dubrovnik . Split . . . 8. '55 4 54*7 '.c4 7 /53-8 754-1 54 7 '55-3 753 8 la 15 15 16 16 15 15 94 99 96 49 74 72 69 mirno mirno mirno mirno mirno mimo mirno mirno 3 •5- fJ Padavine Vrsta » sins 4o 1 or* 10 10 10 10 10 8 0 4 dež dež dež dež 80 I 0 5.0 1.0 Gospodarstvo Solnce vzhaja ob 4.47, zahaja ob 19.7, luna vzhaja ob 17.53, zahaja ob 4.27. Danes je bila v Ljubljani temperatura najvišja 18.0 C, najnižja 11.0 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Jasno, ponoči hladno. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo izpremen-ljivo, nevihta; temperatura od 12 do 18 stopinj. Morje mirna Delovanje Zveze trgovskih gremijev Pretekli petek se je vršila v Ljubljani seja načeistva Zveze trgovskih gremijev, na kateri se je razpravljalo o delovanju zveze, o poslovanju konsumov in nabavljalnih^ zadrug, o stabilizaciji naše valute, o obenem zboru in o važnih aktualnih trgovskih vprašanjih. Seji je prisostvovalo poleg predsednika g. V. Weixla, podpredsednikov Josipa I. Kavčiča in R. Stermeckega še 24 odbornikov. Zvezni tajnik je referiral o poslovanju Zveze v zadnjih dveh meseiih. Zveza je protestirala proti nameri obveznega nalaganja javnega in pupilarnega denarja v Državno hipotekarno banko ter zaprosila Zbornico za TOI, da ukrene vse potrebne korake, da ostane ta denar še nadalje naložen v aaših zavodih, da bo mogel služiti procvitu našega lastnega gospodarstva. Dalje je zaprosila oblastni odbor ljubljanske oblasti, da prične s pobiranjem oblastne doklade k državni trošarini na opojne pijače s 4. marcem t. 1. ter predlagala spremembo pravilnika za izvrševanje tozadevne uredbe v toliko, da trgovci ne bi bili primorani voditi posebnih knjig o nabavi in prodaji opojnih pijač ter končno prosilo, da se omeji orosta žganje-kuha. Na Zbornico za TOI je naslovila prošnjo, naj stremi za tem, da pridemo čim prej do izenačenja državnih trošarin in do revizije taksnega zakona. Ostro je protestirala tudi proli zastavi davka na poslovni promet, ki bi se moral po prvotnih obljubah že davno ukiniti. V zadevi tihotapstva blaga preko meje pri Mureku in Radgoni je intervenirala pri carinskem inšpektoratu in dosegla potrebne remedure. Zveza je dalje brzojavno protestirala pri poštnem ministrstvu proti odredbi, ki ukinja pavšaliranje ab nentov za telefonske pogovore v bližnjem medkrajevnem prometu (do 25 km) in istočasno prosila za intervencijo poslanski klub KDK in Jugoslovanski klub. V poštnem ministrstvu se izdeluje baje nov tak pravilnik. Na pobudo novomeškega gremija je Zveza zaprosila oblastni odbor, da ne bi bili z raz-pečavanjem modre galiee s strani oblastnega odbora oškodovani interesi poklicne trgovine. Končno je intervenirala pri upravi državnih monopolov v Beogradu v zadevi razprodaje obstoječih zalog vžigalic, pri finančnem ministrstvu glede izdaje davčnih knjižic za uslužbeme v slovenskem jeziku ter pri pošlni direkciji v Ljubljani, da dobi Murska Sobota, kot gospodarsko središče P rek mu rja, potrebno telefonsko zvezo z inozemstvom. Zveza je vodila akcijo za ustanovitev gremija trgovcev metliškega in Črnomaljskega sodnega okraja, ki sta edina okraja v Sloveniji, kjer so trgovci organizirani še v kolektivnih zadrugah z obrtniki. Vprašanje ustanovitve še ni rešeno zaradi odpora metliških trgovcev glede predvidenega sedeža gremija v Črnomlju. V zvezi s poročilom gosp. Stergarja o intervencijah v Beogradu v zadevi ukinjenja točilnih pravic trgovcev je bilo sklenjeno, da bo Zveza ponovno intervenirala in po-krenila akcijo, da se rok za ukinjenje podaljša do 81. decembra, če ne bo v dogled-nem času izdan nov pravilnik. Obširneje se je razpravljalo o poslovanj« konsumov in nabavi jalnih zadrug, ki stalno greše proti predpisom glede delokroga poslovanja in vodijo nelojalno konkurenco napram poklicnemu trgovstvu, ki ne uživa istih davčnih ugodnosti kakor konsumi. Tr-govstvo mora energično nastopati proti nedovoljenemu kupčevanju raznih zadrug in naznaniti konkretne primere sodišču, ki bo izreklo kazensko obsodbo, na oodlagi katere more oblastvo ukiniti dotično zadrugo. V tem pogledu bo Zveza dala našemu trgovstvu točna navodila. Zvezni tajnik je tudi obširneje referiral o stabilizaciji dinarja, ki bo gotovo imela za gospodarstvo koristne poshvdice. Omogočila bo sigurne kalkulacije, inozemstvo pa bo dobilo zaupanje V naše gospodarstvo, ker bo zopet vedelo, kolika bo trajna mednarodna vrednost naše valute. Pri četrti točki dnevnega reda je bilo določeno, da se bo letošnji občni zbor Zveze vršil 10. junija v Novem mestu. Pri raznoterostih je poročal podnačelnik gosp. Josip I. Kavčič o poostreni praksi glede pobiranja davka na poslovni promet. KeT je mnogo trgovcev dobilo pozive, da predložijo svoje knjige v pregled davčnim oblastvom. je pretekli teden posredovala večja deputacija Zbornice za TOI, Zveze trgovskih gremijev in ljubljanskega gremija pri finančnem delegatu dr. Rupniku v tem smislu, da bi se davčna oblastva zadovoljila samo s formalno kontrolo knjige opravljenega prometa. Gosp. finančni delegat je obljubil, da bo po svojih močeh ustregel upravičenim željam našega trgovstva. Nova protestna zborovanja proti davku na poslovni promet v Beogradu m Novem Sadu Včeraj se ie vršilo v Beogradu veliko protestno zborovanje privrednikov proti davku na poslovni promet. Udeležba na zborovanju, ki ga je sklicalo 68 beograjskih gospodarskih organizacij, je bila ogromna. Z zborovanja je bila odjjoslana pozdravna brzojavka kralju, v kateri izrekajo zborovalci svojo globoko vdanost kraljevi rodbini. Po govorih gg. Radenkoviča, Jovanoviča - Re-savca in Ginoviča je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da zahteva pravilno pojmovanje potreb naroda in države razbremenitev našega mladega in izčrpanega gospodarstva. Prvi korak v tem pogledu mora biti ukinjenje davka na poslovni promet, ker ta davčna oblika ni samo nepravična in škodljiva, temveč predstavlja tudi strahovito breme za skupno naše gospodarstvo. Ako se bodo dohodki na poslovni promet zastavili za državno posojilo, bodo poklicani či-nitelji napravili težak greh r.apram našemu narodnemu gospodarstvu. Zato gospodarski krogi v Beogradu energično protestirajo proti tej nameri in odločno zahtevajo, da se davek na poslovni promet takoj ukine. Gospodarstvu naj se posveča večja skrb. v državni upravi pa naj se uvede najobširnejše štedenje. To zahtevajo v interesu celokupnega našega gospodarstva, naroda in države. Na zborovanju določeni delegati so po-setili predsednika vlade Veljo Vukičeviča in mu izročili sprejeto resolucijo, jutri pa bodo posetili tudi poslanske klube ter jim izročili svoje zahteve. Kakor v Beogradu se je danes vršilo protestno zborovanje gospodarskih krogov proti davku na poslovni promet ludi v Novem Sadu, kjer so zborovalci sprejeli enako glasečo se resolucijo, ki zahteva ukinjenje davka na poslovni promet. Za časa zborovanja so bile vse trgovine zaprte. Po številnih predstavkah in protestnih zborovanjih, ki so se v zadnjem času vršila po vseh večjih krajih Srbije. Bosne in Hercegovine ter Vojvodine, nam včerajšnje zborovanje v Beogradu in Novem Sadu ponovno dokazuje, kako odločen odpor je izzvala namera vlade, zastaviti dohodke davka na poslovni promet za zunanje posojilo. Nerazumljivo nam je. da so se gospodarske organizacije v Hrvatski in Sloveniji zadovoljile s formalnimi protesti, ko je vendar znano, da baš ti dve pokraiini nosita največji del bremen, ki izvirajo iz tega davka Pri nobeni davčni obliki ni obremenitev za Slovenijo in Hrvatsko tako nepravična kakor pri davku na poslovni promet. Slovenija plača povprečno na osebo petkrat toliko na račun tega davka kakor Srbiia. Lani je n. pr. Zagreb sam plačal tega davka 25 milijonov Din. Beograd pa le 2 milijona Din. Seveda je odpor proti davku na poslovni nromet v Srbiji deloma v zvezi z nameravanim strožjim iztirjevanjem. vendar pa ni v našem interesu, da le od strani zasledujemo odločen boj srbskih vojvodinskih 'n bosanskih gospodarskih krogov, ko gre vendar za vprašanje, ali naj se ta davek v dogl*>dnem času ukine, ali pa nai se v dosedanji obliki obdrži -ja nadaljnjih 50 let, v katerih naj služi kot garanc:ja za zunanje posojilo. = Sklicanje tarifnega odbora. Pomočnik prometnega ministra ie v svojstvu predsednika tarifnega odbora sklical za 11. t. m. olenum tega odbora na prvo zasedanje v tekočem letu ki bo istočasno prvi sestanek nedavno nanovo imenovanih članov. Na seji se bo razpravljalo o vprašanju otvoritve bazena Thaon de Revel glede na promet ostalih naših luk in na ves naš trgovski promel. dalje o tarifah za opeko v lokalnem notranjem prometu ter o efektu povečanih taks za skladišča v lukah glede na promet v lukah in na zunanji trgovinski promet. Dan pred prvim sestankom tarifnega odbora bodo imeli člani tarifnega >dbora, ki zastopajo gospodarske kroge, pred konferenco. na kateri bodo razpravljali o gornjih vprašanjih. = Ustanovitev sekcije izvoznikov jajc, perutnine in divjačine pod okriljem Udrnžc-nia izvoznikov kraljevine SHS. Kakor smo že poročali, se je v nedeljo 22. aprila vršil v Beogradu občni zbor Udruženja izvoznikov kraljevine SHS. V soboto pred občnim zborom Udruženja se je vršilo «kupno zborovanje izvoznikov jajc, perutnine in divjačine iz vse države, na katerem je bila ustanovljena njih stanovska organizacija kot samostojna sekcija pod okriljem Udruženja izvoznikov. Za častnega predsednika sekciie je bil izvoljen senjor izvoznikov gosp. A. Himmler, Maribor, za poslevodečega predsednika gosp. E. Suopanz. Pristava; za podpredsednika gosp. Teo Klefic, Jagodina; za tajnika gosp. Milko Senčar. Ptuj m 6 članov odbora (po eden iz Zagreba. Daruvarja, Beograda, Somborja, Odžancev in Novega Sada). Pri občnem zboru Udruženja so bili poleg starih odbornikov izvoljeni v glavno upravo Udruženja tudi trije zastopniki novoustanovljene sekcije. = Znižanje cene tobačnemu ekstraktn. Na iniciiativo ministrstva za kmetijstvo je monopolska uprava znižala ceno tobačnemu ekstraktu v svrho čim boljšega zatiranja rastlinskih škodliivrev. To velja le izjemoma do 31. decembra t. 1. Tobačni ekstrakt se dobiva po ceni 5 Din za kg v originalnih pločevinastih posodah pri tobačni tovarni v Ljubljani. = Stanje Narodne banke 22. t. m. (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike napram stanju od 15. t. m.) Aktive: kovinska podlaga 369.6 (— 9.9), saldo raznih računov 526.8 (— 0.4), posojila na menice 1264.4 (— 48.4), lombard 261.4 (_ 8.2); pasiva: obtok bankovcev 5264.3 (— 166), državne terjatve 211.3 (-f 88.4), obveznosti po žiru 625.4 (+ 21.8), po raznih računih 236 (- 9.1). — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8 t. m. ponudbe glede dobave 30.500 kg portlandskega cementa. Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 9 t. m. ponudbe glede dobave 1 vagona pše- j nične moke. do 15 t. m. pa glede dobave zobatih koles. Uprava intendantskega skladišča vojne mornarice v Tivtu sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobav® železnih sodov. Direkcija državnega rudnika v Zabu-kovci pri Celju sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave raznega električnega mate-rijala (izolatorji in uvodnice iz porrelana, cevni oklepi, razvodne doze, varovalne pa-trone. stropne armature za svetilike. bakrena žica, žarnice itd). Direkcija državnih rudarskih podjetij v .Sarajevu sprejema do 19 t. m. ponudbe glede dobave ocniegasne-ga orodja. Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: 8. t. m. pri komandi mesta v Čakovcu glede dobave 260000 kg sena; 9. j t. m. pri komandi vojnega okruga v Varaž- i dinu glede dobave 18^000 kg sena; 12. t. m. pri intendanturi savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 570.000 kg sena; 12. j t m. pri intendanturi 3. armiiske oblasti v j Skoplju glede dobave 20.000 kg petroleja; 19. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave bencina, strojnih olj in mazil. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ivan Bizovičsr vrtnarsko Dodietie LJUBLJANA. KOLEZ1JSKA ULICA 16 priporoča si. občinstvu svoje boeato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence. Šopke in trakove za razne orilike. Od marca naprei bodo na razpolago tudi sadike naižlahtneiših cvetlic in ze-lenjadi vsake vrste. Izposojevanie dekoraeliskib dreves »Lorberiev« za dvorane Priporoča se tudi za nasaditev vrtov ln balkonov z naifineišimi cvetlicami. Naročila na deželo koda 435 — 436, kasa 435 - 436. za maj 437.5 do 439.5, za december 465 — 466, investicijsko 91.5 — 91.75. agrarne 57 — 58; bančne vrednote: Kreditna 85 — 90. Hipo 58.5 do 59, Jugo 87 — 88, Ljubljanska kreditna 130 — 0. Narodna 6650 _ 6700. Praštediona 810 — 812.5. Srpska 135 — 136, Zemaljska 144 — 148, Poljo 16.25 — 0; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 19. Mlinska 18 — 0, Našieka 1780 — 0. Gutmann 205 — 210, Slaveks 115 — 0. Slavonija 11 do 13, Danica 135 — 145. Drava 0 — 375, Šečerana Osijek 510 — 555. Drava 0 — 375, nov 85 — 0, Vevče 105 — 115, Dubrovačka 445 — 0, Trbovlje 526 — 530. Beograd. Vojna škoda 433 — 434, investi cijsko 91.5 — 92. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (3. t. m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon bukovih, neob-robljenih plohov, suhih, 40, 60. 80 mm, večina 4.5 m dolžine, od 18 cm naprej, fco vagon meja po 530; 1 vagon remeljnov. smreka, jelka, ostrorobih, 96/96, 66/66. 5—6 m dolž., I., II., III. monte, fco vagon meja po 585. 1 vagon tramov, merkantilnih, 6, 7. 9 in 11, dolž. 5—10 m, fco vagon meja po 285. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Cene pšenici, turščici in moki so nekoliko popustile Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 410—412.5, slavonska, promptna po 397.5 — 400: turščica (slov. oo-staja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 345 — 347.5, za maj 350 do 352.5. činkvantin. promptni po 350 — 355; % ajda: zdrava, rešetana, plač. 30 dni po 295; moka: '0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 555 — 565. Eksekutivna prodaja: 200 kg domače detelje in 1000 kg lucerne, po vzorcu, plombirane, odprema in plačilo takoj, fco skladišče Ljubljana po 15. Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Cena pšenici in moki se je zopet dvignila, prav tako in še v večji meri pa cena turščici. Promet; 38f-* vagona pšenire, 24 vagonov turščice in 6 vagonov moke. Pšenica: baška. 77/78 kg 362.5 - 365: baška. 78/79 kg 365 — 367.5; banaška. 78/79 kg 357.5 — 360. Ječmen: baški in sremski. 64/65 kg 297.5 — 302.5. Turščica: baška in sremska 295—300; za maj 300 — 305; za iunij 305 — 307.5: banaška 292.5 — 295. Moka: baška <0g> in <0gg» 487.5 — 497-5; 350 do 360; «8» 240 — 245. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 232.5 — 237.5; banaški 230 — 235. Dunajski svinjski sejem (3. t. m.) Dogon 19.653 komadov, od tega 1434 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu so se orvovrstne pitane svinje podražile za 5 grošev. ostale vrste pa so popustile za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.15 do 2.20. angleške križane 1.65 — 1.90, kmetske 1.80 — 2.15, stare 1.75 — 1.85, mesne 1.50 do 1.90. Dunajska borza za kmetijske proizvode (3. t. m.) Na svetovnih žitnih tržiščih se je tendenca v toliko preokrenila. da ie razpoloženje postalo mirnejše in da tečaji nagibajo k popuščanju. Na budimpeštanski borzi so zaradi ugodnejši poročil o stanju posevkov terminski tečaji nazadovali. Na dunajski borzi je povpraševanje i>o pšenici in rži malenkostno, pa tudi ponudba je slaba. Jugoslovenska pšenic Tisa (77 kg) se nudi po 1.98 K5 ex šlep Dunaj. Oves se je ponovno podražil in tudi v turščici je tendenca čvrsta. Uradno notirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine: pšenica: domača 44.75 — 45.75. madžarska Tisa 485 do 49.5; rž: marchfeldska 44.75 — 45-5; turščica: 37 — 37.5: oves: domači 39 do 39.5, madžarski 40.25 — 41.25. » «JUTRO» St. 104 6 Petek 4. V. 1928 9 L g 1 i i 1 »Leteči spalni voz« Dražba »Deatsche Lufthansa« Je zgradila veliko letalo za potniški promet med Berlinom In Parizom, Id ga Je krstila po svojem znamenitem pilotu na Ime »Hermann Kohl«. Letalo Je opremljeno z 18 separatnimi posteljami in Ima tudi svojo restavracijo. Moderna cerkev V Frankfurtu na Odri so odprli te dni novo cerkev, posvečeno sv. Juriju, ki Je zgrajena v popolnoma modernem stilu. Notranjost ji je čisto okrogla, za altarjem so orgle, a na obeh straneh altarja kori. Tudi na zunaj se drži nje zgradba moderne linije. Jože Krapš: Najbednejši (Slika iz primorske šole.) Jutro je. Solnce se dviga više in vi* Se nad Čavnom. V vasi pod goro bije ura. Pol osmih. Pročelje šole je kakor na novo pobeljeno, žarki se upirajo v okna, da se iskre. Šolski vrt je poln rož. Na prag stopi gospod upravitelj in se nasloni ob podboje. Prižiga ci* gareto. Ves je oblečen v črno. Njegov obraz, ki se tako malo odraža od oble« ke, se smehlja. Po cesti prihaja prva gruča otrok. Zavijejo proti šoli, prekoračijo vrt — oh, na pragu je gospod upravitelj ... Otroci pozdravijo laški: «Dobro ju* tro!» Roke se jim, kakor privajeno, mehanično, dvignejo kvišku. Gospod se smehlja in odzdravlja prav tako. Truma za trumo prihaja, pozdravlja, gospod pa se smehlja. Bog si ga vedi zakaj! Ura bije osem, v veži zapoje zvonec Gospod se obrne in odide v razred... Za katedrom sedi učiteljica. Majhna Je in črna. Na tabli visi slika: črka L Učiteljica govori, razlaga. Njen glas je rezek, cvileč. Citajo črko. Eden in za njim drugi, po vrsti, vsi. Potem zlo« ge, besede, stavke. Učiteljica vstane, stopi pred klopi: «Zdaj smo prečitali, kar je napisano na sliki. Pa še nekaj drugega. Ponav* Ijajte za menoj, otroci!» «Io — —.» «1—o.» «Sono — —» Otroci ponove. «Italiano!» Otroci govore za njo, enkrat, dvakrat, desetkrat. Znaš povedati sam, Tonček?« «Io — sono — Italiano!» «Dobro! Ti!» * Poldne je. Tonček hiti iz šole domov. V hišici za vasjo živita z mamico. Oče« ta nima več. Umrl ie v vojski, so mu dostikrat pravili mati. Tonček ima svojo mamico rad. Ona njega tudi. Najde jo pri ognjišču. Pravkar meša po» lento. «Že doma, Tonč-k? Si bil priden?« Deček pokima. Torbo položi na klop, pa hiti praviti: «Veste, mamica, kaj smo se učili da* nes? O črki i, pa še nekaj drugega!® Pred prvim poletom v svetovni prostor Oplove delavnice v Riisselsheimu pripravljajo nove poskusne vožnje z raketnim avtomobilom. Novi voz je že pripravljen in bo startal najbrže 18. tega meseca, za prvi poskus še na omejeni progi in z omejeno brzino. Če poide vse po sreči, ga uporabijo kmalu nato za dosego novega avtomobilskega svetovnega rekorda. Avto bo krmaril sam vodja Oplovih delavnic Fritz von Opel. V kratkem času bodo dovršili istotam «No, pa povej!« «Io sono Italiano!«--Kaj pa se to pravi, mamica, po naše, po slo« vensko?« «Ne vem.« odgovori mati. «Si že pri« den, Tonček, le pridno se uči!« Pa ve mamica, kaj se to pravi po slovensko. Ko je bila še mlada, je slu« žila v Trstu pa se je priučila jeziku. Objame dečka in na njegovo glavico pade solza in še ena. Otrok ne vidi solz v mamičinih očeh. Srečen in bla* žen je v objemu matere. Na razume in ne vidi bolesti in gorja, ki razjeda ma* mici dušo. * «Mamica,» pravi Tonček nekoč, go* spodična nam je rekla, da moramo ju« tri prinesti v šolo 10 lir. Rekla je, da bomo dobili potem srajčke, črne sraj* čke. Kajne, mamica, da boste dali, dru* ffače bom kregan, če ne tepen. Gospo* dična je huda, zelo huda. Šimonov Ivan je danes dejal, da ne bo prinesel denar* ja, ker g* mati nimajo, pa je bil tepen. Zelo je bila huda gospodična. Le pf* skusi naj priti v šolo brez denarja, je dejala. Jaz se je zelo bojim. Saj boste dali, mamica?« «Bom,» je dahnila mati. Gledala je sinčka, ubožčka, v njeni notranjosti pa se je oglasilo: «Tudi to? Kie je naš greh. Gospod? Sama; nikoga nima, da bi se opirala nanj. Težko si služi de* nar. Za silo, skrajno silo ga je. Toliko, da živi in oblači sebe in Tončka. In sedaj naj da denar sinu, za srajco, črno srajco. In Tonček bo to, kar so oni, ki jim požigajo domove ... «Pa zakaj bomo nosili črne srajce, mamica? Ali niso lepše bele? Kovači imajo črne, ker so umazani in imajo črne roke. Mi smo pa učenci in pravijo, da se moramo umivati, biti čisti in po* česani!« «Ne vem,« je rekla, kakor zadnjič, ko ji je pravil o črki i in stavku, ki so se ga učili... ★ V soboto opoldne je stopil v četrti razred gospod upravitelj. Danes, otro* ci, bomo pozdravili zastavo. Jože! Ti si največji, pojdi z menoj!« Dolg, suh fant zapustil svoj pro* stor v klopi in šel za njim. Gospod je prinesel zastavo in jo pre* Hal Jožetu. «Semkaj se postavi in drži jo viso« ko!« Šolski zvonec je naznanil konec po* uka. Prihajali so iz razredov. Najprej iz onega v pritličju, najmanjši. Male kodraste glavice, za njimi oni iz višjih. Ustavil; so se pred Jožetom, gospod upravitelj pa je dvignil roko: «Pozdravite!» Dvignili so roke in korakali mimo Jožeta in zastave. Med prvimi, ki so šli mimo, je bil Tonček. Malo ročico je iztezal proti zastavi. Srajca mu je bila prevelika in ohlapna, ovratnik preši» rok. Plašno so zrle njegove male, žive oči vse to. V mladi njegovi dušici se je rodilo vprašanje: čemu vse to? Tonček je prišel domov k mamicL Pripovedoval ji je o vsem, kar je videL Mati ga je poslušala. Ko je dokončal, je dejala: «Sleci srajčko, Tonček! Oblečeš jo pojutrišnjem, ko pojdeš spet v šolo. Za d anes ti dam belo, takšno, kakof ei jo imel vsak dan!« Ubogal je mamico, razumel pa ni, zakaj hoče tako. Ubožček! Smrt Jakoba Schneiderja V Beaulieu na Francoskem je umrl te dni Jakob Schneider, bivši družabnik Creuzotovih tvornic, mož, ki je ustanovil znani Schneideriev pokal, namenjen tistemu aeronavtu, ki doseže vsako leto največjo brzino s hidroplanom v spiralah. Jakob Schneider je bil industrijalec ter je dosegel svetoven sloves bas po svojem pokalu, katerega je poklonil tekmujoči avijatiki. Zadnje čase se je govorilo mnogo o tem, da je obubožal in da ne razpolaga več z denarnimi sredstvi, ki bi mu dovoljevala razkošno življenje. V koliko so te navedbe resnične, ni mogoče ugotoviti, res pa je, da je Schneider zadnje čase pred svojo smrtjo živel zelo daieč od ljudi in da se ni brigal za nobeno stvar, izvzemši za aeronav-tiko in svoj pokal. Ta pokal je tudi nesel Schneiderjevo slavo nele po celi Evropi in širom Amerike. Trikrat ie že prepotoval Ocean, večkrat je bil v posesti Angležev, ki so ga lansko leto iztrgali Italijanom. Letos bo tekma za pokal zopet na Angleškem, kajti pravilnik veleva, da se mora vršiti vsako leto tekma za pokal v deželi tistega zmagovalca, ki si je priboril pokal pri zadnjem tekmovanju. Princ Karel na Angleškem Bivši rumunski prestolonaslednik princ Karel je prispel te dni v London. Nastanil se je pri Barbeu Jonescuu, sorodniku bivšega rumunskega premijer-ja Takea Jonescua. Barbe Jonescu ima svoja posestva v Dakhurstu Courtu blizu naselbine South Godstone, ki leži kakih 10 km daleč od Croydona. znanega londonskega letališča. Princa, ki je seveda v spremstvu gospe Lupescu, so začeli takoj oblegati novinski reporterji in Karel je izjavil dopisniku «Daily Telegrapha», da namerava ostati na Angleškem več mesecev. Politika ga ne zanima; živeti hoče strogo zasebno življenje. Anglija mu je tem ljubša, kar angleško ljudstvo razume vsakogar in mu da mir, če ve, da si želi samote. V drugi vrsti se hoče princ Karel po lastnih besedah posvetiti zanimanju za angleško industrijo in novim športnim panogam, ki so sedaj aktualne. Na vprašanje, kakšne stike vzdržuje s svojo družino na Rumunskem, je Karel izjavil, da je zelo ponosen na svojega sina. kralja Mihajla ki mu neprestano pošilja svoje fotografije in da se počuti srečnega ob misli, da pride njegov sin na Angleško, kjer ga bodo vzgajali. Glede Rumunije je Karel izjavil, da jo bo vedno smatral za svojo domovino. Njegov povratek pa ne zavisi od njegove volje. On vztraja čvrsto na tem, kar je izjavil lani. Rumuniji ostane zvest in je ne bo nikoli pozabil. Karel se je tudi dotaknil vprašanja ineognita ter je izjavil, da mu taka potovanja niso všeč; zato potuje pod svojim pravim imenom. Tudi se pred nikomur ne skriva, ker nima vzroka za to. Princ obiskuje zelo marljivo londonska gledališča ter mu je dopuščeno, da prisostvuje predstavam v loži angleškega kralja in njegove družine. Francois de Curel, član Francoske akademije In eden najboljših naturalističnih dramatikov, je umrl. Lindberghov polet okoli sveta Londonski «Exchange Telegraph» javlja, da namerava Lindbergh meseca junija poleteti od Nove Fundlandije v Evropo, v Evropi pa nastopiti nov polet in obiskati vse evropske prestolnice. Ko bo to končano, ga povede zračna pot v Vzhodno Azijo. Na tem poletu se bo posluževal Lindbergh trimotornega aeroplana Fordovega izdelka. Na poletu ga bo spremljal major Thomas Lahier. Oceanski polet bo razdeljen na tri etape. Lindbergh se bo ustavil najprej na Gronlandiji. potem pa na Islandu. Na letališču v Croy-donu se dvigne Lindbergh na polet okoli Evrope. Pot ga povede skozi Indijo ali Rusijo v Azijo. Iz Evrope se vrne v Ameriko čez Tihi ocean. V ta namen študira že sedaj pota prekooceanskih ladij. Polet bo financirala Fordova zrako-plovna družba, zaradi česar bo podjetje razglašeno v javnosti šele po Fordovem povratku iz Evrope v Ameriko. Prekomorski letalci v Ameriki Prvo navdušenje za posadko «Bre-mena» v Ameriki se je poleglo. Koehl, Hiinefeld in Fitzmaurice ter soprogi prvega in zadnjega se sedaj pridno razgledujejo po newyorških avenijah. Seveda spremlja ameriško občinstvo vsak njihov korak ter jih pozdravlja na vsakem vidnejšem mestu. Oceanski letalci so v spremstvu new-yorškega župana Walkerja prisostvovali neki reviji v Greewich Vilage Fo-liesu. Ko so se pojavili v gledališču in jih je občinstvo opazilo, se je vzdignilo tako navdušenje, da se je morala predstava prekiniti. Koehl, Hiinefeld in Fitzmaurice so morali govoriti. Sele potem je publika zopet potolažena sedela na svoja mesta. Nadalje so letalci obiskali boksarsko produkcijo med Sharkeyem in Delane-yem. pri kateri je slednji podlegel. Ko je množica izvedela, da pridejo v areno prekomorski letalci, se je prostor na-polnil do zadnjega kotička. Zbralo se je nad 12.000 ljudi. Boksarja sta stopila v kolo skoro neopažena. Občinstvo se je bore malo zmenilo zanje, pač pa je ves čas prežalo na zmagovalce Oceana in ko so se pojavili v areni Koehl. Hiinefeld in Fitzmaurice, je izbruhnilo nepopisno navdušenje. Nato so gledalci zahtevali, da stopijo junaki pred njihove oči. Boksarja sta morala izginiti s po-zornice in v kolo so vstopili Koehl. Hiinefeld in Fitzmaurice. Vstal je vihar ploskanja, ki je trajal več minut in le s težavo so se junaki Oceana prerinili skozi vrste aplavdirajočega občinstva, ki je drlo za njimi kakor hudournik ter v par sekundah popolnoma izpraznilo dvorano. prvo veliko raketo, ki bo zletela v svetovni prostor. Že tedne sem so se javljale podjetju stotine in stotine ljudi, ki bi se tega epohalnega poleta udeležili prav radi kot pasažirji. Celo dame so med njimi. Oplove delavnice so se odločile, da sprejmejo ponudbo znanega letalca Raaba in so podpisale z njim tudi že pogodbo. Raab bo prvi človek, ki ga izstrelijo z raketno silo v stratosfero! Ženske in orožje Fašistične ženske zveze pripravljajo v Rimu telovadno prireditev, pri kateri bodo nastopile tudi članice z orožjem; med drugim se bodo producirale s streljanjem. K tej prireditvi objavlja vatikansko glasilo «Osservatore Romano» naslednji komentar: «Celo pogani si niso mogli predstavljati oborožene ženske. Stari rimski zakoni, ki jih danes tako radi proučujejo, so torej v odkritem nasprotju z današnjimi navadami, ki grešijo tudi proti krščanski kulturi. Poziv po'odras;im dekletom «naj dvignejo puške proti nebu Italije® se sklada s pozivom mladeničem. «naj držijo bodalo med zobmi». Ta dva izraza vzgajata k nasilnosti, ne pa h krščanstvu in k resnični moči.» «Osservatore Romano* ne pove. da je pomaga'o ustvarjati takšne razmere tudi koketiranje vatikanskih krogov s fašizmom in to v času, ko je izvrševal svoja najhujša nasilstva. ____ Preveč kadim in sedaj me boli glava pa slabo mi je. Pa vzamem Aspirin tablete ki me hitro in zanesljivo oproste teh bolečin. Pri tem so pa popolnoma neškodljive. Zahtevajte pa vedno_ originalni zamot ki se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znamki. Angleški finančni minister Churchill je izjavil v spodnji zbornici, da bo porabil 355 milijonov funtov letno za odplačevanje državnega dolga z obrestmi vred. V 50 letih meni, da bo Angleška po tem sistemu prosta vseh notranjih in zunanjih dolgov. Hrast šestletnega kralja Iz Bukarešte poročajo, da so v rumunski kraljevski rodbini te dni z velikimi svečanostmi obhajali prvo obletnico kraljevanja 6 letnega kralja Mihaila. Mladi kralj res še ne opravlja težkih vladarskih poslov — njegovi vojaki so iz svinca, njegovi avtomobili imajo bolj značaj igrače kakor vozila — a vendar se je ta obletnica proslavila zelo hrupno in šumno. V parku kraljevske palače v besarab-skem Kišinjevu je namreč 6 letni kralj zasadil hrast, ki bo ostal znamenit po zgodovinskem dnevu, ko se ie to zgodilo. To dejanje pa ima dvojen pomen: prvič bo spominjalo rumunski narod na prvo obletnico mladega kra'ja, drugič pa bo drevo govorilo, da je bilo vsajeno ob 10 obletnici aneksije Besarabije po rumunski kraljevini. Mulatska plesalka Josephina Baker-jeva se mudi sedaj v Budimpešti, kjer prebiva v hotelu «Bristoi», nastope ima pa v gledališču «Royai-Orpheum». Plesalka je inoraia najprej pristati moralno preizkušnjo pred posebnim odborom madžarskega notranjega ministrstva. Ki je štel 33 članov. Ta komisija je pregledala vse plesalkine obleke, cenzurirala program mulatkinih nastopov ter izjavila, da nima nič proti njenemu gostovanju. Kljub temu pa ni minil prvi nastop brez incidenta. Nastopna predstava je bila popolnoma razprodana. Navzoč je bil tudi francoski poslanik pri madžarski viadi. In ko se je mulatka pojavila na deskah, je zagrmelo v gledališču. Ploskanju ni hotelo biti konca in kraja, toda kmalu ie padla s prve galerije na parket smrdljiva bomba, ki je občinstvo tako vznemirila, da je začelo protestirati. Podoba je, da se Bakerjeva v Budimpešti počuti čisto dobro. Poleg drugega spremstva jo čuvajo tudi štirje njeni zvesti psi, s katerimi prebije vsak dan po nekaj ur. Ena izmed teh živali je po prihodu v Budimpešto zbolela. Baker-jevo je obšla zavoljo tega tolika skrb in žalost, da si je prepovedala vse po-sete in obiske. Ker pa ostane plesalka v Budimpešti mesec dni, upajo Madžari, da bo v tem času le pes ozdravel in da bo vsaj temu ali onemu reporterju dana sreča obiskati plesalko v njenih apartmanih ter popisati njeno budimpe-štansko «pasje» življenje. V modernem času »Toda, gospodična! Zvezali ste me napačno. Hotel sem govoriti s Severno Ameriko, ne z Južno Ameriko!« Moderna lirika na Japonskem Japonski cesar vsako leto razpiše tekmo vsem poetom svoje države in jim da tudi temo za pesem, ki sme imeti samo štiri vrstice. Posebna komisija pregleda došle pesmi in osem najboljših pesnikov doživi srečo, da se njihovi proizvodi čitajo pred cesarjem in njegovim dvorom. Letošnje tekme se je udeležilo 30.000 pesnikov na temo: «Ce-prav blestijo se gore v prelestnih barvah.« Med osmimi nagrajenimi pesniki je tudi eden, ki je dopolnil cesarjevo temo sledeče: «Vendar ne moremo razumeti postopanja naše državne upra-ve.» Pesem bi znala veljati tudi za naše razmere. Šport Gradec — Ljubljana Ljubljana se ne more pritoževati, da ni videla že marsikaterega dobrega zunanjega moštva. To je bilo v nekdanjih dobrih ča* lih, ko smo tudi v Ljubljani lahko govorili O nekaki nogometni konjunkturi. Toda to bo bila po večini gostovanja tujih klubov, ki jih je organizirala v prvi vrsti Ilirija Reprezentanc pa nismo imeli bogve koliko v gosteh. Vsaj močnih ne. V zadnjih letih so izostala tudi gostovanja klubov boljše marke, tako da sme bili v Ljubljani v glavnem obsojeni na posečanje in gledanje nogometa domačega proizvoda, kar ni nu» dilo — odkrito povedano — posebnega užitka. Morda se bo z gostovanjem graške re* prezentance dal zabeležiti preokret na bolj» Še. Na vsak način je pohvale vredno pri* zadevanje vodstva LNP, ki stremi za tem, da nudi domači publiki tudi nogomet bolj* še vrste. V nedeljo bo gostovalo eno gra* ško moštvo proti Ljubljani, drugo proti Mariboru. Ta dogodek bo zlasti za ljub* ljansko publiko, ki je prestala z zadnjimi prvenstvenimi borbami znatno živčno na* petost, ugodna sprememba. Po dolgem ča« 6u bo lahko videla prvorazreden nogomet, dvoje izbranih moštev v prijateljski tekmi. Graško moštvo nastopi v najmočnejši Jjostavi, ki je minulo nedeljo zmagalo nad zagrebško izbrano enajstorico. Torej bo na vsak način uvaževanja vreden nasprotnik. Pa tudi Ljubljana premore enajstorico, ki ji lahko zaupamo nelahko nalogo, da zasto* a barve našega mesta. Od podsaveznega apetana pričakujemo, da bo znal zbrati *»aše najboljše moči. I Gradec — Maribor Mariborskemu medklubskemu odboru LNPa se je posrečilo pogoditi se z Grad* čani za medmestno tekmo Gradec : Mari* bor, ki se bo v nedeljo 6. t. m. prvič od* igrala, in sicer na mariborskih tleh. Čeprav nastopi istega dne prva garnitura Gradca v medmestni tekmi v Ljubljani, bo mari« borska tekma gotovo ena najboljših v le* tošnji nogometni sezoni. Velik napredek mariborskega nogometa tekom zadnjega leta nam je porok, da bo pokazala nedelj* eka mednarodna tekma Maribor : Gradec tako lep šport kakor tudi časten uspeh Mariborčanov. V Maribor pride naslednja enajstorica: Kraus Max (Hakoah); Stanek (Strassen* bahn), Terk (Sturm); Fiirst (Hakoah), Sta* ny (GAK), Kahr (Strsb.); Riedner (Strsb.); Reiter (GAK), Kowanda, Steinkogler II., Stanek (vsi Strassen bahn). Najštevilnejše je torej zastopan Strassenbahn, najnevar* nejši tekmec GAK*u za prvenstvo Štajer* ske. Za Maribor stopijo na zeleno polje naj* boljši igralci prvih dveh klubov «ISSK Ma* ribora» in «Rapida». Obrambo postavijo Pelko (v golu), Barlovič (oba od Rapida) in Unterreiter (ISSK Maribor), krilce: Hre* ščak Justi, Kirbiš in Prevolnik (vsi ISSK Maribor) in napad: Stare (Mb.), Venko (Rp.), Paulin (Rp.), Paulin (Mb.), Berton* celj (Mb.). Obramba in krilska vrsta sta nedvomno nad vse solidna. Upamo pa, da bo tudi napad storil svojo dolžnost. Za čisti šport «Društvena politika«, ki zastruplja naš Bport, zveni tudi že iz poročil, ki se ob* javljajo. Ta izrastek je nedvomno bolj škodljiv in opasen, kakor v afektu izrečeni medklici, pa če so še tako nekvalificirani. Občinstvo mora biti objektivno informi« rano. Novine same nimajo povoda, da bi imele favorite med društvi. Nasprotno, v interesu športa in tega, kar naj šport po* meni, torej tudi v interesu novinstva je, da delamo na očiščenje športa od kvarnih primesi. Pogoj je absolutna objektivnost. Nedeljska tekma Primorje : Slovan je bila tipičen dogodek našega športa in je pokazal dokaj nedostatkov. Od obeh na prvenstvu interesiranih strani so se preje stavile ponudbe v bolj ali manj sramežlji* vi obliki. «Kjer se tepeta dva, tretji do* biček ima». Dobičkanosne ponudbe je »tretji« odklonil, tudi formalno sklenil, da nastopi zgolj športno, da se doseže realen rezultat, kakor ga more pač donesti igra na polju. To je edino korektno, edino eportsko stališče. Nedeljska tekma naj bi bila pokazala, v koliko se takšen realen re* zultat sploh da doseči. Da se je pojavil zagrebški sodnik mesto domačega, je zato zlasti «Slovan» pozdravil z veseljem, brez ozira na oba rivala, kojih eden je menda forsiral Zagrebčana, drugi pa domačina. Zagrebški sodnik žal ni bil na mestu kot oseba. Opazoval sem njegovo obnašanje in smem trditi: Zagrebčan je meril z dvojno mero. Odobravam naziranje ponedeljske* ga poročila, da naj sodnik vsako «foulanje» prepreči in takoj ustavi igro ob vsakem konkretnem slučaju, toda to mora veljati za obe strani, ali pa za nobeno. Široko* grudnost samo na eno stran je pristranost. Sodnik gotovo večkrat prezre tudi važ* najboljše, najtra.ineiše zato najcenejše! nejše stvari. Ne sme pa prezreti skoraj vsega. Prvi gol je v nedeljo padel tako, da si je igralec Erman žogo «udesil» z roko in še le na to ž njo ušel Cela vrsta gle* dalcev iz publike je to videla, a ne sod* nik in ne poročevalec. Tretji gol je gla* som poročil bil zabit z glavo, dasi smo razločno videli, da je bil zabit z roko (Er* manovo) in je sodnik v splošnem trušču svoje nepriznanje celo raztolmačil, dotič* no igralčevo gesto je namreč sodnik po* novil in demonstriral, da je bil to haze* naški in ne nogometni gol. Tudi tega po* ročevalci niso zapazili, n. pr. aNarodov», — «Slovencev» ga sploh ni omeniL Napadi publike na sodnika so res ne* sportski, niso bili pa neutemeljeni, ker se je sodnikova dvojna mera vso igro občut* no poznala in opazila. Po prvem polčasu že mi je javil «Slovanov» kapetan, da mo* štvo občuti sodnikovo nenaklonjenost, ker je vsak foul, zagrešen zoper «Slovana», pri sodniku ostal neopažen, vsak njegov zoper «Primorje» pa takoj grajan. Moštvo, ki občuti zoper sebe takšno tak* tiko, se čuti handicapirano, oškodovano, — tembolj, ker so igralci «Primorja», (igralci, ne gledalci!) med igro igralce «Slo* vana» psovali, po igri pa se pridružili glas« ni publiki in očitali (po krivem) igralcem «Slovana», da so prejeli od «Ihrije» nagra* de! To sem slišal na lastna ušesa. Priznavam, da ni bilo športno, da je <'Slovan» v drugi tretjini drugega polčasa nalašč zavlačeval. Nesportno obnašanje sodnika in nesportno obnašanje nasprotnih igralcev in nesportno obnašanje velikega dela publike pa je bilo takšno, da se «Slo* vanovim» igralcem mora njihov nastop opravičiti ali se da vsaj razumeti. Dr. V. K. Službene objave LNP. (Iz seje posl. odbora dne 2. V. 1928.) Medmestna tekma Graz : Ljubljana se vrši v nedeljo ob 16 uri na igrišču Ilirije. Kot predtekmo se odobri prijateljsko tek* mo Reka : Primorje rez., ki se vrši ob 14.30 uri, in sicer le ob ugodnem vremenu in su* hem terenu. Služba: blagajna g. Kovač in SK Ilirija; rediteljstvo gg. Ček in Simonič, ter po trije reditelji klubov Ilirija, Pri* morje in Reka, za čas trajanja obeh tekem. Nastop službe ob 14. — Prvenstvena tekma SK Javornik : SK Slivnica se vrši 6. t. m. na Rakeku na igrišču SK Javornika in si« cer ob 16.30. Prireditelj tekme je SK Ja* vornik. Za izvedbo tekme veljajo sicer do* ločila, ki sta jih prejela oba kluoa z dopi« som od 4. oktobra 1927. K tekmi se dele* gira kot službujoči odbornik LNPa g. Vik« tor Cimperman. — Prvenstvena tekma SK Elan : SK Disk se vrši dne 6. t. m. na igri* šču SK Elana v Novem mestu. Oba kluba sta prejela pismeno vsa potrebna navodi* la. — Kot službujočega odbornika se de* legira sav. sodnik g. Kramaršič. Verificira se s pravom nastopa dne 6. t. m. za SK Disk: Cazay Vitomir; dalje s pravom nastopa dne 11 aprila 1928. za ŽSK Ilermes: Starman Adolf; za SD Rapid: \Vinterhalter Josip, Krapfenbauer Rudolf; za SK Javornik: Toplak Martin; dalje se verificirata s pravom nastopa dne 4. no* vembra 1928 za SK Železničar: Mernik Maks in Konrad Josip. Slednjima se dovoli na podlagi prošnje v smislu § 10 o. p. ta* kojšen nastop v prijateljskih tekmah za SK Železničar. — Verifikacija igr. Koše* nine Ivana (SK Ilirija), objavljena dne 10. XII. 1927., se popravlja tako. da ima pravo nastopa dne 10. junija 1928. — SK Elan od« javlja igr. Zupana Ivana. Kazenskemu odboru se predajo igr.: Ef* ferl Roman, Sinkovič Franc, Mernik Maks, Konrad Josip, Oman Miroslav radi nedo* voljenega nastopa pri tekmi dne 22 aprila v tujem klubu (SK Maribor oziroma SK Železničar. Vsem navedenim se izreka za* brana igranja do odločitve kaz. odbora. Dalje se preda kaz. odboru igr. Mernik Ivan (SK Železničar) zaradi nedovoljenega nastopa pri tekmi proti Čakovečki SK dne 29. aprila t. L — M o. v Mariboru se na* prosa, da sporoči LNPu v roku 8 dni, na kakšni podlagi je gostoval pri isti tekmi igr. Paulin (SD Rapid) v moštvu SK Že* lezničar. Za primer, da se bo prvnstvena tekma Ilirija : Primorje ponovila, se klubi Ilirija. Primorje in Maribor opozarjajo, da se bo vršila tekma Ilirija : Primorje v nedeljo, dne 13. t. m., finale za podsavezno prven* stvo pa se preloži v tem primeru od 13. t. m. na praznik dne 17. t. m. Gg. odborniki LNP. ki so kot službujoči odborniki prejeli znake (kokarde) in jih še niso vrnili, se pozivajo, da iste vrnejo v kuverti na naslov podsaveza pri blagajni kavarne Evropa najkasneje do sobote ob 18. — Tajnik II. Službeno iz LNP. Seja kazenskega od* bora se vrši danes, v petek, ob 20.30 v po* sebni sobi kavarne Evropa. K seji se vabi sav. sodnik g. Ahčan. — Zaradi važnega dnevnega reda je potrebna polnoštevilna prisotnost vseh odbornikov. — Tajnik II. SK Ilirija (nogometna sekcija). Trening I. moštva se vrši danes, v petek ob 17.30 ob vsakem vremenu. Ob ugodnem vremenu se vrši istočasno trening skupine II. • ASK Primorje (hazenska sekcija). Da» nes ob lepem vremenu ob 6 trening vseh hazenašic na igrišču. — Trener. Primorje (nogom sekcija). Jutri v soboto ob 16. sestanek rezerve na igri* šču. — Načelnik. ŽSK Hermes. Pozivam prvo moštvo in rezervo na važen sestanek v soboto ob 20. uri v klubskem lokalu. — Načelnik. Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru priredi v nedeljo ob 14. na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru kakor vsako leto tu* di letos spomladansko konjsko dirko z enovprežno dirko za triletne konje, eno* vprežno dirko za štiri* do dvanajstletne konje in dvovprežno dirko za triletne in starejše konje. Prijavljenih je precejšnje število konj zlasti triletnih, zmagovalci do* bijo lepe nagrade. Dopisi RADOVLJICA. TukaJSnJ« Soko-Isko druStvo priredi tudi letos veliko efektno tombolo. Glavni dobitJci so: spalna oprava, krava, šivalni stroj in moško kolo. Tombolske tablice so že v razprodaji Tombola se bo vršila nepreklicno dne 3. junija t. L na letnem telo-vadišču pri Sokolskem domu. 873 BRASLOVČE. Na splošno željo občinstva bo ponovil Sokol v Braslovčah v nedeljo 6. t. m. veseloigro s petjem >Čevljar bairoa«. Začetek ob 3. uri popoldne. Izra je izredno zabavna, zato je ne zamudite! DEV. M. V POLJU. (Poštni direkciji v Ljubljani.) Od 1. aprila se nam dostavlja pošta samo trikrat tedensko, akoravno smo skoro na periferiji Ljubljane. V najzakotnejši hribovski vasi se pošta raznaša trikrat tedensko, jato smo upravičeni zahtevati raznašamje pošte enkrat dnevno kakor je bilo pred redukcijo ene moči na pošti. Pripominjamo, da trpe pridobitveni krogi veliko škodo, ker morajo za vsako pošiljko, ki jo prejmejo po železnici, plačati ležarino zaradi prepozno dostavljenega obvestila o prispelem blagu. Apeliramo na poštno direkcijo v Ljubljani, da ta kričeči nedostatek čimprej odpravi ter nas obvaruje škode, ki bi nastala zaradi sedanjega načina dostavljanja pošte. — Prizadeti. VIČ. Redni letni občni zbor Narodno strokovne zveze Vič-GUnce-Rožna dolina se bo vršil v nedeljo ob 10. dopoldne v društvenem lokalu na Strelišču pod Rožnikom. Na binkoštni ponedeljek bo izlet k Sv. Trojici nad Lazami. Opozarjamo tem potom na letno veselico, ki se bo vršila 3. Junija na Strelišču pod Rožnikom. RIMSKE TOPLICE. Sokolski odsek Rimske toplice - Šmarjeta priredi v nedeljo majniški izlet v Rim. toplice, združen s telovadnim nastopom vseh oddelkov br. mat. sokolskega društva Laško. Pričetek telov. nastopa je ob 16 na vrtu hotela »Nova pošta«, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Mladini do 14. leta Je vstop k telov. nastopu prost, a ostalo občinstvo gotovo ne bo štedilo z malenkostno vstopnino v korist marljivemu mlademu odseku. Zdravo! BEGUNJE (Gorenjsko). Gasilno društvo, ki ie nameravalo prirediti veliko tombolo v nedelje 6. maja. je isto prestavilo na nedeljo. dne 10. iunija. 872 SODRAŽICA. Prva se otranteal. od Din 20 000 —3S.01M) i Fiat 501 Šport. 4 - sed?ž"n. brezh* ben. ?ume skora' nove. Din 40.000 l Fiat 503. odprti, 5 - sedežen, izvrs* no ohranjen, mat« »ožen. Din 55.000 I ftala. idprtl 4-se dsžen. modema ty pa, v dobrem sta njo, Din 25.000 l S. A. M. dvosetL-ž nI, poldirkalni. Din 25.000 i Ford. 1926, dobr< ohranjen Din 15.000 l Itala, tovorni, trl-tonskl, polne snrm Din 17.000 Pengeot Šport, 4 se dežen, tipa 26, do bro ohranjen. Cena Din 35.000 Prf i & I mi h to. LJUBLJANA Dunajska cesta 12. T«1 fon 22-92. KUPI SE: & B 1 event. 2 stacionarni PARNI LOKOMOTIVI, rabljeni, vsaka po 230/280 HP. Reflekfrra se samo na dobro ohranjene stroje najnovejše konstrukcije. PRODA SEs B 1 pogonski PARNI STROJ s 50 HP (Airfrfebsdampf- I masehine) rabljen, izdelek Brertf. & Dančk, po jako g ugodni ceni. Ponudbe za oboje na oglasni oddelek h «Jutra» pod «Para DDD». | ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■i Efl Specijalna **d8tsM trrovina vozičkov in koles V zalogi kolesne opreme In IsraCc za otroke Renovlranje koles, vozičkov in šivalnih strojev ZEHELROK OTON Lastna tovarna: Tržaška cesta - Glince. Prodajalna i Lfnbljan«, Mariji« trg it. 8. Mag. št. 16.136/28 ref. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo naprave nizkotlačne centralne kurjave za novo palačo Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni razpisni pripomočki in podatki se dobe počenši s 5. majem 1928 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št . 2 II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 12. maja 1928 do 11. dopoldne v imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. maja 1928. 9©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© Poziv. Trgovino Josipa Toplak z železarno v Dolnji Lendavi so moji klijenti odkupili, vsled tega poživljam vse one, ki imajo kaj zahtevati, da tekom osmih dni prijavijo svoje zahteve pri podpisanem, sicer po poteku tega roka neprijavljeni zahtevki ne pridejo v poštev,- Dr. Armfn Strassen odvetnik v Dolnji Lendavi - i.-.-"v '•;■ -'vi!:'- C..i,'» -- - • . -v: -i-•«.<•-••» jk ti-b*. ' !-••' v t - m Hm mm. m m Mestni pogrebni zavod V najgloblji žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nadvse ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod Rafael ■ -..-i t •• vit bivši uradnik del. min. fin. v sredo, dne 2. maja po dolgi, mučni bolezni v najlepši dobi življenja mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 4. maja 1928 ob pol 5. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Ljubljana - Novo mesto, dne 2. maja 1928. Žalujoči rodbini: OBLAK in Dr. TILLER. BES 1 m*..*- •'i.-'- ■ ' . - v Razširjajte ,.Ponedeljek" reditni zavod za trgovino in industrijo = LJUBLIAIMA, Prešernova ulica 50 lastnem poslopju). Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih paplriev de-viz In valut, borzna naročila, oreduiml in krediti vsake vrste, eskomot In In-kaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo safe • f^nosits itd. itd. Brzojavke: Kredit. Ljnhljana — Telefon St 2040 2457 ?M8 inlerurb.in 2706 280fi --«JUTRO* št. 104 3 Petek 4. V. 1928 Staniey Weyman: leča 10 kokarda Roman. «Omalovažujoče!:* sem ponovil, čuteč, kako mi prekipeva gnev. (Med svojim razgovorom sta bila kakor sporazumno odstopita od vrat in zapičrla drug drugemu oči v oči.) »In kdo je kriv, da se je to zgodilo? Kdo je kriv, gospod? DaK ste mi na izbero... Ne, vsilili ste mi, da se odločim za eno ali za drugo: ali za to, da razžalim vašo sestro, ali pa za to, da zatajim svoje prepričanje in nazore, ki so mi dragi in v katerih sem vzgojen in ki...« »Prepričanja! Nazore!« Njegov glas je postajal trd. »Kakšni so prav za prav vaši nazori? Oprostite, gospod, čutim, da sem vam nadležen. A jaz nisem filozof kakor vi, jaz nisem bil na Angleškem in ne morem razumeti...« »Da bi kdo kaj žrtvoval za svoje nazore!« sem vzklikni] z okruitmim smehom. »Da, gospod, brez težave razumem, da vam to ne gre v glavo! Kdor se ne postavi za svojega prijatelja, se navadno tudi ne postavi za svoje nazore. Da človek stori 'karkoli izmed tega dvojega, bodi prvo, bodi drugo, je najprej treba, da ni strahopetec.« Preblede! je in me čudno pogledal. »Dovolj, gospod!« je rekel nehote — vsaj meni se je zdelo tako. In mišice njegovega obraza so vzdrgetale kakor od bolesti. Toda jaz sem biil od togote ves iz uma. »Da, strahopetec!« sem ponovil. »Ali ste me razumela, gospod grof, ali pa morda želite, da stopim v dvorec im ponovim to besedo vpričo skupščine?« Naspala- tn, ujo, (JLopoza ličcKAsJO, fruihA- oglOAf0i>. ja, poslan. tujsOgburusod, cUUk -Jutra,', Lubl^avvco Tal. it. triurna* j »Tega na potreba,« je odvrni in zardel prav tako, kakor je bil preje p re bledel. »Da, bogme ne,« sem porogljivo nadailjeval. »Ali naj razumem to tako, da se vidiva takoj po seji?« Molče je prikimal; in tisti mah, šele trsti mah sem začuti v njegovi molčečnosti in njegovem vedenju nekaj neopredefjdvega, kar je predrlo oklep mojega gneva; ledena tegoba mi je zalila srce. Toda bilo je prepozno; izrekel sem bil besedo, ki je nikoli ne bi bil smeh izreči. Spomin na njegovo dobroto m potrpežljivost me je obšel šefe kazneje. Priklonil sem se mu po predpisih in on se je prikloni! meni; nato sem se srdito obrnil proti vratom. Toda ni mi bito še usojeno, da bi bil stopil v dvorec. Baš sem bil prijel za kljuko in pritisnil nanjo, ko me je tuja roka tako silovito potegnila nazaj, da je kljuka ropotale skočila v prejšnjo lego. Besno se mse ozrl. V svoje brezmejno začudenje sem spe-t spoznal Louisa, toda njegov obraz je bil zdaj ves iz-premenjen i;n je razodeval čudno razburjenost. »Ne,« s-e mu je utrgalo iizmed zob. »Imenovali ste me strahopetca, fospod vikonit; žalitev je krvava in jaz ne morem čakati zadoščenja. Niti ure ne! Zahtevam, da se bije v a takoj. Za dvorcem je trata, kj»r ...« Toda fcm bolj se je on razburjal, tem bolj se je meni vračala hiladnokrvHost. »Na te Hi misliti,« sem mu segel v besedo. »Po seji...« Te d* j je vzdignil roko in me je premišljeno udaril z rokavico po obrazu. Nehote sem odskočiil. »Nu, kako, ali se daste pregovoriti?« je vprašal. »Po tem, kar sem storil, se morate biti z menoj, če ste plemič. Za dvorcem je trata in eez deset minut...« »Če« deset minut utegne biti seia že končana.« m »Ne bom vas tako dolgo zadržal,« je odvrnil z resnim glasmun »Pojdiva, gospod. Ali naj vas še enkrat oklofutam?« »Dobro, pojdem.« sem -odgovoril. »Za vami, gospod.« TRETJE POGLAVJE. Na skupščini. Udarec v obraz in pretnja z novim udarcem sta za neKaj fcre-notkov udušila moj kes. A naj je bila pot od vrat do vrat še tako kratka, vendar mi je dala trohico časa za premislek. Ta človek je bil vkljub vsemu Louis: čeprav sem mu imel dovolj očitati in čeprav sem sumil, da služi drugim za orodje, vendaT si nisem mogel utajiti, da se je bil pokazal mojega najboljšega prijatelja, ko se je toliko trudil, da bi potolaži! moj gnev; njegovo prizadevanje, da bi me odvrnil od brezumnega koraka, je bilo nedvomno plemenito in pošteno. V nenadni ganjenosti, ki me je obšla, sem z gro:zo pomislil na to, da je moje ravnanje na i g rja nehvaležnosf za tako dober namen. Z eno besedo, preden sva prišla do vnanjih vrat, sem biil že spet ves skesan. Ko jih je vratar odprl, sem mu zdajci mignil, naj jih zapre; nato sem rekel Louisu nekaj nerazumljivega in jadrno od hitel, ne meneč se za njegovo osuplost Preden je utegnil vzklikniti, sem bil že na drugem kcaicu veže in nekaj trenutkov nato sem odprl vrata v skupščinsko dvorano. Še tisti mah — najbrže nisem bil dovolj tiho pritisnil na kljuko — sem zagledal pred seboj vrste presenečenih obrazov, ki so se vsi obračali proti meni. Med ogorčenim mrmranjem in smehom, ki se je oglašal vmes, sem se prerij na svoje mesto. Toda nasprotje med pravkaršnijim polglasnim prepirom in med svetlobo iin življenjem, ki sta me obdala v tej dvorani, je bilo tolikšno, da sem se ves omamljen zrušil na sedež in sem v prvem trenutku komai še pomnil, čemu sem prišel. JLoLl, ogla^ri, ht- jIu. ijjo o pasrx>cLc*saJsL* isv roctjJxL hm, ruzjruuiA. oocuurlua,. usaJza bo~ Va^rtofbiJia. ta rtfrx> Dul aviomobiilsta. Medičarski pomoči* iT -ajncstojen delavec, iS6r n t* r-t a u, takoj. t)upi>e po-f '.načko »Me-liiarski po ■aoftatfc« aa oglasi odt. •Jutra«. 1744>< Bivši trgovec že.li mesta po-lovodje. skli diščnika, potnika, ali pa vzamem v najem dobro ido&o gostilno aH vinotoč Kavcije zmožen. Ponu dbe .na oglasni odd. »Jutra« značko »Nastop ta-17555 ..... V pod icoj-. Blagajno Wertheim) « pod. in na-tavkom orodam Naslov v oglasnem odd. »Jutra« — 17394i Biljard Seifert. skoraj no* 1! peli«. 3 krogle. prodam Naslov t ogl odd »Jutra« 17Š94 Posteljo •»-"O, pernic*-, blaži«« m več drugih stvari, predaji Naslov v oelasnem • M»i-•iu »Jutrac 17iM if iW«%fiil iifil f Prostovoll. gasilno društvo priredi dne 6 maja ob 3. liri na vrtu ? Ivana O^rina rip Laverci velik veselico 8 si' 'ečim sporedom: sr" 5o-lov, Šaljiva pošta, godba, j/its, prosta zabava. 17575 Str.okin^ Kostume čviU-ne plašCe in športne obleke Za d::me in ofroke izdeluje točno m nair-ene-jir Muršič Ljubljana Mastni trg 25-11 17476 Motorno ^olo Bian'-hi 3 in pol, model J»?7 » elek Bo-eh svet. 3 m in *o<':ii» sedojt-m kot 1 tvo. prodam Naslov o«ri očd »Jutra« 17889 BSA motocikelj Ea:novfj5i modeli 1B28 >o do^r^h Zabfpvaife npnj>o o I za^top^tva »Automobile? Motocy'de^» Mtribor. Trg Svobode 6 Za ljubljansko obla=t- Pavel Štele. Ljub-];nTia. Pc!'in-ka cesta ft 3 Telefon 2942. 12380 :<■: 'f'!' rii 'Jt ITlinca ki je vajen konj. sprejm° Ivan Perdan nasledniki. Krekov trg 11. 17477 Zastopnika zanesljivega in -protnesra s stalnim dohodkom sprejme domača zavarovalnica m me^to Ptuj in okolico Ponudbe pod »Spreten — 174« na oglasni odd »Ju tra«. 17-124 Kuharico za gostilno, za vsa dela, i^fem Naslov v ogl odd. »Jutra«. 1757! Brivskega pomočn^"« mMjšfga. kateri je tudi dolier onduler. sprejmem 15. maja Plača po dogovo ru. Ivan Torčič. brivec. — Bohinjska Bistrica. 17390 Prodajalko zmožno tudi pisarniških del. pprejmemo za stalno mesto v Ljubljani Pismene ponudbe z navedbo doseda njili službenih mest. izobrazbe in zahtev na ogl lelck «Jutra» pod šifro »Rosna ln zanesljiva« 17276 Briv. pomočnika starejšega, takoj sprejmem. R. Grobelnik. gledališki frizer za dame in go=po'e, Celje, Glavni trg. 17414 Zastopnika za Slovenijo mladega, energičnega človeka. iščem Prednost ima oni z znanjem francoščine Ponudbe o^ 12 do 14. Iv-kovič. soba 39, hctel Union tu. 17564 Prodajalko zanesljivo in agiino vajeno tudi trgovine ua ipMu in fivent pisarniških del. -prejme tovarna dežnikov v Ljubljani Pigment ponudbe i. v-pini podatki na oglas oddelek «Jutra» pod šifro »Stalno Ljubljana* 17275 Mizarskega vajenca iz boljše hiš3. sprejme L Bareis i F. Votava, Karlo-vac. 1707(3 Mlado natakarico pošteno prijazno in veščo nekoliko šivanja, takoj — sprejmem. Na-lov , oglasnem odd. »Jutra«. 17396 Prodajalec mlad, agilen, pošten, stanujoč pri starših v Ljubljani, dobi mesto v večji modni trgovini. Pismene ponudbe pod značkr. »Agilen 70« na ogl. odd. »Jutra«. 17559 Vajenca ^a mehaniko, brez hrtne in -tanovanja. sprejmem Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 17577 Šteparico starejšo, iščem za otroRte vozičke Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 17579 Prodajalko meša.ne stroke, z znanjem slovenščine in nemščine. =preimem. Ponudbe pod »Poštena moč« na oglasni odd. »Jutra«. 17514 Trg. vajenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom, boljše rodbine. nastop takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra« 17516 iehmuu ctavršenos? vmz rezerv* sik TSea! slabe ceste! C„ScfcvMmpchse" Trgovina « »«*««t» »l-ifum i» ■iMi *». lPOPo-avje» na oglasni »k «Jutra» adke upi", sni tdL 174*4 Trg. poslovodja ki voui l usiieliom že ve« let zelo obsežuo trgovino t mešan blagom na deželi popolnoma samostojno — želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 17142 Tra sotrudnica t dobrimi spr Sevali, zmož na manufakture ali š^cer!-je, želi spremeniti -I-jžbo. Nastop lahko takoj ali a 15. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17553 5—6 vinskih sodov od 40 litrov ntprej, pro lam Naslov v ogi odd ►Jutra«. 17561 Nov pod odprta šupa 9X12 m. radi postavitve večje, po lastni cena na prodaj. Fran Šuštar, lesna industrija. — Ljubljana, Dolenjska cesta 12. 17578 Otroški voziček rabljen, prodam. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 17544 Mesto šoferja iš?em. Sem trezen, zane«-ljiv. zmožen tudi popravil grem tudi v Srbijo — Ponudbe na oglas odlelek »Jutra« pod »Zanesljiv So fer 1325«. 1751* Inteligentna gdč. rešSa v vsem gospodinj, stvu ter z daljšo praft^r. o higijenski negi dojenč. kov, želi takoj primerno službo v boljši hiši Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubezen do otrok«. 17413 Inteligentno gospodično simpatično družalmico. solidno. v »rednjih letih, veščo gospodinjstva. z dobrimi »prič 'vali. išče za takoj samostojna gospa. — Nemško pisane nonudbe na go. Ireno Bali, Karlov.ic. 17526 Klepar, vaienca •■nreimem proti dogovora. Stanko Kezele, Bohoričeva ulica 3, Ljubljana. 17538 Lokalne zastomrke iščemo za Kranj. Jesenice, Litijo, Trbovlie ter druge kraje proti fiksni me^eifni T)lači ali dobri proviziji fpo dogovoru). Prednost Imajo oni, ki so verzirani v no-slovnnju s privatnimi strankami. korektnega nastooa ter earancije zmožni. Za,-osebne ponudbe naslov pri oglasnem odde'ku »Jutra«. Z3 pi=mene ponudbe wa5-ka »BT.AOO« na «gla«ni odd. »Jutra«. 1753S Prodajalka mešane «troke želi službo spremeniti Nastop lahko takoj ali pozneje Oenj po nudbe na oglasni odd kupite najceneje ioiarni Mehanična vrvarn-Šinkovce Grosuplje V< Najlepša drva tebin. Wolfova ulica l/I) 11 Kompletna postelja omara. umivalnik. miza nočna omara, stoli, Broek hausov leksikon v Ljubljani, na prodaj škofja ulica 15. pritličje. 17495 OtročJ« posteljice leseno, snažno in dobro ohranjeno, prodam za 120 Din Poizve se pri Adamle, Stari trg 2, IIII. 17423 Ca. 300 m tira • i *arf'r'čfc prodam M* frifrumn v kakm ]*• w t»*r«trtSr» r«wo zelo ugodni ce. ii prodam Vpraša se pri nglasnem odd. »Jutra«. — 17515 La Pavoni ftbrrj za kuhanje kave — 'fcepret, Popolnoma «»v. :elo pripraven za kavarn«, gostilne. okrepčevalnice, na železniških postajah, delikatesne trgovine it^d. po »»emi ceni na prodni. — ['•Vprašati v «lašffiŠB»ii T Eržen. Ljubljana, K»a-fresni trg. 17584 Krompirja pcfrebuj°m več vagonov, belega, prebranega Sukce-;ivna dobava. plačil« pri prevzemu Naj skrajnejše fnj hudbe 'ii oglas odd »ju tra« pod »Beli krom>ir« 17401 Med ajdov, točen. 70 kg, po 15 Din. prodam skupno v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17537 Zaslanjalo (Taravent), večdelno. dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod »Prilika 100« na egl. odd. »Jutra«. 17547 Žensko kolo doTro ohranjeno, kupin. — Ponudbe pod »Kolo« ia. oglasni odd. »Jutra«. 17517 Razpisujemo drtiTO 1 kom aparat ri Trizerski damsk} salon • centru Ljubljane p»d — ngodnimi pogoji takoj na rodaj. Dopise na oglasni iddelek »Jutra« pod »Ugo-'ni pogoji«. 17541 fVTjir/ Delikates. trgovino ;ia prouietn. mestu v Celju odstopim onemu, ki prevzame inventar za ceno 4000 D Najemnin j nizka Ponudbe ■ a oglasni oddelek »Jutra« iod značko »Nizka najemnina« 17557 3 gospodične sprejmem na hrano ia stanovanje v sredini mesta. N-jslov pove ogl. oddelek »Jutra« , 17510 Opremljene sebe 1»TW. s posebni* vhsomladan-ke izpreho-de. Dopise na oglasni od »Jutra« pod »Mariborčiti« 17524 Nesrečna Dragi, ker si tako potrt! Re.ši. prosim, to ubijajoče negotovost — vrnem - ori srčnostjo in zaupanjem 175*9 Družabnika t 1WI — 150 0(10 1'marjl •prejme mia^t agile« trre-»»leg farne cerkve, v ■"•^•m trfn n Dol»»^ sk»» Tlfevina t matufak »oecerijfkim Wago» t»r oridelki. v l»flK kiti. je že dohro vpeljana — Družabnik se -pr«jme radi preobilne za |HiSl«nostl Predpogoj: samski. pešten in vnet za pro-«j» »anufakture Ponudbe J »fl edd. »Jutra« pod »Dolenj " stare in mla'1e kupi Ivan Magušar. Vrhnika 16822 Ulmska doga poldrugo leto stara, lepa in krotka (samec), po ugodni ceni na prodaj NaMov pove oglasni o-dd. »Jutra« 17542 Psičke čiste volčje pasme proda K odela, upokojen orožnik, Žetale. Rogatec Naslov v •*1 edd. »Jutra«. 175S6 BasaaaBaagsgaBBBEBBi Na|oo^@ to par šk® medel© damsMIia če^lfev v vseh barvah in vzorcih po najnižji brezkonkurenčni ceni nudi samo tvrdka » D O K O « — IV. ČARMAN Ljubljana. Prešernova ul. 9 (dvorišče) •njsko« 17560 2500 Dl; posojila nnjno išče gospa — Vrnem T še«tih mesecih 3000 Din. Cenjene ponudbe na oglasni odd »Jutra« pod značko »Pomoč v sili«. — 17554 Pozor! se je mlad DO-■BTMAN. ki čuje na ime »Jtizvan«, pasja znamka št SBfl Naj se ga pripelje proti primerni nagrabi Sv Pe^ tra nasip št. 27. 17549 Trgovino t mešanim blagom dobro vpeljano — na prom tnem kraji) tik farne cerkve r vsliki* ire*eč.n'w premete« eorabo kuhinje 1» kopal-»ic«. v novj vili Pod-rožsiku. eddam »ft^ — Sohe zrnčne. solnčne in oarketirane elektr raz«vet-ijava Naslov oove oglasni oddelek »Jutra« 1749? Oosood?čna sprejmem kot sostanovalki, s hrano event brez nrane Naslov v ogl odd «Jutr»» 17467 1 ali 2 sobi opremljeni a.Ii prazni, od-Hpm v bližini glavne pošte. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 17576 Iščem sobo z vhodom iz stopnjišča. — Ponudbe pod »Parter« na ogl. odd. »Jutra«. 17576 Sobo z vso oskrbo, za enega ali dva gospoda, oddam takoi. V Zalogu št 19, pri Liiib-ljani. 17543 Opremljeno sobo s postrežbo, v prvem nad-•tropju. s posebnim vho-Hom takoj oddam. Cena Din 250 Poizve se v Kolodvorski ulici 26, trgovina •rehek. 17546 Šivilja M J« «1 »4«rtea. išče preproste sebico even-fciel»» gre tudi kot *#«t»-N.«l»ri uj M •flanrt 'SKb iWis Bve stanovanji • (» ! sobana. kuhinj, ppitiklinami sonj^raho ko Ml*ice in vrtom, o^ Dn *«jsk( e«sti Btnjf »1 '.» takei Pok(»j«:*5k' w to* v Ljubljani, AI^Im* trova eesta 12. l?h i Note za gitaro-solo !ugas;cvenske. tuje. klasične in moderne komade razpošilja po naiočilu Rudolf Ferman. Beograd, Bitoljska ulica 59. 17256 Pianino ali kratek klavir, dohro ohranjen, kupim ali vzamem na posojilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pori »Pianino«. 171il2 gVJUU'KBB -»>2iL prt m® m ka m % ia i iiparipii U #,118111 I Kil na palači De avsdroce najhoilS« m najcenejša pri H M A S T E R L tovarna žime -tražišd* pri Kranju GOSPODINJE poskusite idealno sredstvo za podil-ganje drv in premoga — Zahtevajte Plamen ori Va-5»n» trffovcn 121 Trb. ppemsB telefon 2059 Pofainik iehorfčevi afTce K. €3J >o ■ v C3 >x SJ • m — > rt V •5 K «J 3 • O v o c cS KO V sz o t— CJ >SJ O o >G rt "C ršj * "c rt L. o. a "3 želi O. o o o "O C c r- rt ■a — • v— o rj -a C u. bC rt C/j a> c rt -t-. O f— X 5— K rt C "M O > o u. zj C cn cs j=> -J: "rt >s: veščega, iščemo za livarno. Nastop takoj. Pismene ponudbe na: Osječku Ljevaonicu že!.ieza i tvornicu strojeva d. d Osijek. cs > yy> tn p M <> g - » j 11 zalogi/ irasnih brzošivalnil strojev najnovejše iznajdbe m oder d t tehnike Na i* stro šivati pojMjInoma «nu-tavno vsa kovrstnv Olago našitke 'j iipke i eikcafe živom. ve lete vezenin^, gumbe 111 »ntnhnire Pouk » r«ienju brezplačen — Prodaje tud' aa obroke Oniki franko »Irihuim F B L Ljub Ijiit. Karlovtka •••ti 4 4? 61 D. D. Zagreb, tog 14/\ Teleton 42-26. Liubljana: J. Kraker, ^oiiauska o. lei. 29-4i \laribor: R. Pe ikan, Kralja t^etra 5. Tel.4£i deograd: Ferrum d. d.,