Dopisi. Iz Gradca. (Shod štajarskih učiteljev). G. urednik! Ta shod ste zadnjič sicer omenili v poliličnem ogledu, toda naj še o" njem par vrstic dostavim. Shod v puntigamski dvorani je bil prav dobro obiskan. Prišlo je kacih 1200 učiteljev in učiteljic iz vseh delov Štajarske. Od deželnih poslancev sta prišla samo dva, znani ultranemški profesor Hofmann pl. Wellenhof in Freyrer, od deželnega šolskega svela pa nihče. Predsednikom shoda je bil izbran ravnatelj Petz, glavni govornik pa je bil učitelj Horvatek iz Gussvverka, ki je ta shod sklical. Enoglasno so se vsprejele resolueije, med drugim ona, da naj učitelji ljudskih šol imajo tisto plačo, kakor državni uradniki 11., 10. in 9. plačilnega razreda, oni meščanskih šol pa kakor uradniki 10., 9. in 8. razreda. Kakor se vidi, segajo naši gg. učitelji skoro enkrat višje kakor kranjski, ki terjajo po 600, 700 in 800 gld. letne plače. Od drugih govornikov (od slov. gg. učiteljev ni govoril nobeden) naj omenim samo znanega Resela, ki je vodja štajarski socijalnih deraokratov in urednik list »Arbeitenville«. Ta bivši krojač je poudarjal, da se bode socijaldemokratična stranka kar mogoče krepko potegnila za učiteljstvo. Gg. učitelji so socijalistu burno ploskali. Ali so s stem morda vstopili v njegov tabor? Mislim, da nikakor ne, vendar pa so se gg. zborovalci hudo zamerili udom deželnega šolskega svela. Sedanjega socijalnega vprašanja pač nikdar ne bodo rešili ne liberalci, ne njihovi sinovi, socijalni demokratje, ampak oni, ki se pokorijo božjemu nauku Kristusovemu. Od Velike Nedelje. (Nova štacuna?) Tudi tukajšnji kmelje se čimdalje bolj zavedajo svoje narodnosti in se vsled tega večjidel tudi izogibajo vseh nemškib trgovin. Tako je prav, ako se vse naže ljudstvo oklene gesla »svoji k svojim«, bode pač skoro našim po sili Nemcem pogum upadel! To že čuti tudi tukajšnji trgovec g. Škvorc, ki je sicer rojen domačin, a se vendar rajši druži z največjimi nasprotniki naših kmetov. Sklenil je napraviti na drugem mestu še podružnico ali filijalo, da bi imel potem dve trgovini, čeravno še v eni nima vselej komu prodajati; ker pa mu je na enem kraju spodletelo, sklenil je baje napraviti drugo trgovino v stari šoli. Ker pa ima veliko zalogo druzega blaga v lastni hiši, prišel je torej na imenitno misel, da bo ondi napravil zalogo klopotcev, ker druga drobnjava se itak dobi pri gospodu Goričanu. Kdor torej želi za svoje gorice prislen nemški klopolec, naj se v njegovi novi štacuni oglasi! O položaju »Fajerbera« prihodnjič. Iz Slov. goric. (S pota.) Malo časa za potovanje, vendar včasi se mora po besedah pesnikovih prijeti za »les popotni.« Od Sv. Lenarta sem na svojem potovanju primahal v Zgornje Žrjavce. Tamo pri nekdanjem Pečovniku, sedanjem Purgaju, poleg cesle na desno najdem nov, izvanredno lep napis, ki kaže nekam gor v klanee: »Nach Oberrotschiitzen, St. Anna.« To je pa vendar preneumno, ko vodi velika okrajna cesta k Sv. Ani, zakaj ta kažipot v oni blatni klanec ? Mar se morajo popotniki radi tega bcgaii? Oh, neumnosti za novi odbor, osobito za novega župana! Vidite gospoda, ali se niste mogli ravnati po prejšnjem predstojniku, g. Janezu Sirku, ki je bil mož na pravem mestu in značajen Slovenec, ki se ni ustrašil napraviti slovensko-nemške občinske table, ter še blizu Sv. Lenarta ? Kak6 lepo se bero šicanskega župana g. Franea Wella kažipoti v obojnem jeziku! Enako v Srednjera in Spodnjem Gasteraju, Krembergu itd., kjer županijo vrli možje, kakor: gg. France Kurnik, Dominik Koser in Alojzij Ornik. To so možje, pred katerimi klobuk raz glave! In tam taka pokveka, menda radi tega, da bi nekterim »purgarjem*, ki še iz Prusije čakajo rešitve, »nagodili«. Kolo časa se vrti in čas spreminja zemlje obraz, in ludi to se bo drugače zavrtelo. Ta kažipot obeudujejo posebno bizmarkovci, a oni popolniki pa ne, katere ta kažipot požene tam gor po tistem klaneu v v Ročico k Sv. Ani, kjer morejo večkrat gaziti blizu do kolena po blatu. Vendar pa ne zamerimo onim čudakom, ker mislimo, da so brezdvomno imeli v mislih drugo Sv. Ano, ne ono na Krembergu v Slov. goricah! Iz Zadretja v gornji Savinjski dolini. (O nesreči) naj Vam poročam, ki se je dogodila v Pustem polju pri Mihi Cajnerju pred šestimi tedni. Poprosil je namreč domači hlapec Cajnerjev gospodarja za eno krono; imel je pa zasluženih 30 gld. Hotel je namreč z drugimi fanti v krčmo. Ker mu pa Cajner ni hotel dati krone, sprla sla se nekoliko; in drugo jutro na vse zgodaj so našli pred vrati Cajnerjeve hiše dotičnega hlapca mrtvega z mnogimi ranami na vralu in prsih. Vrat je imel prerezan, rebra razdrobljena. Sum je letel na različne fante, s katerimi je prejšnji večer pil, a dokazalo se je, da so ti nedolžni. Prijeli so pa nato očeta Cajnerja in sina njegovega, ki je star še le 19 let. V preiskovalni ječi sta sedela oče 14 dnij, sin pa 6 tednov. Pri porotnej obravnavi dne 26. raaja je obstal sin, da je sam hlapca umoril. O.^eta so izpustili, sin pa je obsojen na 3 leta težke ječe. Očeta je sicer gosposka spoznala za nedolžnega, toda pred večnim Bogom bode bržčas drugače, ko bodo stariši morali oster odgovor dajati od svojih otrok. Od Sv. Barbare pri Vurbergu. (Pojasnilo.) G. urednik ! Resnici na Ijubo objavite sledeče: Spisatelj dopisa v 22. št. je slabo zvedel, kajti marsikaj ni resnično poročano. Gospod nadučitelj Fr. Krajnc je dobro vodil celo volitev. Po volitvi se je novo izvolieni župan Janez Krajnc tej službi odpovedal z opravičevanjem, da te nikakor ne prevzame na noben način vsled tega ne, ker je že čez 6 let prvi obč. svetovalec in ker mu žena ne pripusti vsled njegovega zdravja itd. Na to je pa najstarejši odbornik Ignac Bezjak rekel, danes sem jaz predsednik, skupaj smo Se vsi, pa v drugič volimo, prve uradne reči pa raztrgajmo, ker se prej nismo dosta pomenili. G. nadučitelj se temu skoro enoglasnemu sklepu ni mogel zoperstavljati, misleč si, ako sedaj tem ne izpolni želje, si nakoplje sovraštvo vsega odbora, in tako se je druga volitev vršila. Povemo Vam pa, g. dopisovatelj, ako bi stokrat bila volitev pri tem odboru za župana, izpadlo bi, kakor je sedaj. Izmed 18 volilcev je bilo 14 naklonjenih g. Markušu in čuda bi bila, ako bi on ne bil postal župan. Gospodu nadučitelju se pa lepo zahvaljujemo, da so nam pisali, čeravno niso niti prvič, niti v drugič dali svojega glasu g. Markušu. Iz Istre. (O naših razmerah). Gudno je marsikaj na svetu, tudi v Istri. Mnogi tujci mislijo, da se pri nas vsaj večjidel vse stvari razvijajo normalno, a to ni tako. Gospodarska drušlva v Istri niso v najboljem stanju. Istina je, v Poreču je od vlade podpirano italijansko gospodarsko društvo, pa slovenski poslanci tožijo, da deželi ubogo malo koristi. Razun tega so še nekatere kmetijske podružnice, pa sami Italijani priznavajo, da nikakor ne cvetb. Slovanskim podružnieam pa noče nikdo pomagati, kakor le domačini. Italijani in Slovani enoglasno sodijo, da te slovanske gospodarske zadruge, kakor na Kastavščini in na Krku daleko bolje prospevajo, kakor slične italijanske. Slovanski vinarski zadrugi v Pulju Italijani polena pod noge mečejo. Od ministra v Beču prašani poreški Italijani, ali se ji naj podeli kaka podpora, so se enoglasno izrazili, da nikakor ne. A ko je ipak ministerstvo zadrugi enkrat dalo nekaj podpore, izrazili so se Italijani: »Čemu pa nas prašate, če se nočeti po naših svetih ravnati?« A vkljub vsem protivnikom ta zadruga dobiva čim dalje več častnega priznanja, kakor zadnjič na razstavi v Pragi. Le včasi kaka zlobnost pokvarja naše dobro pristno istrsko vino. Italijan je bil onikrat kriv, ko je po pravici »Domoljub« ožigosal kupčijo s ponarejenim istrijancem. Zato isterski Slovani Slovence in inostrane kupce lepo prosijo, naj pri Slovanih kupujejo pošteno kapljico, kakor jo je Bog dal. — Isterska železnica ni bila zidana po ljudnatih krajih, nego je speljana ob robu gorfi. Sedaj hočejo železnico izpeljati najprvo od Trsta skoz Poreč do Kanlanara, da bo bližja zveza s Puljem, torej po zapadu Istre za Italjane; naša — če smemo reči, slovanska — iz Lupoglave ali iz Vodnjana proti Reki bo še dolgo spala, in vendar bi bila za revne slov. Istrane zveza z Reko uprav velike koristi. — Vožnja s parobrodi je prikladua bolj Italijanom, tudi le italijansko govore uradniki na brodovih ler se hrvaški mornarji silijo, naj se potujčijo. Sicer je pa tudi vožnja zlasli avstrijskega, od žuljev ljudstva podpiranega Lloyda ob hrvaški obali najpočasniša v Evropi. Za obalno vožnjo revnih Slovanov izdaje vsakovrsLna vlada to in ono stran Litve preklemano malo, akoprem jo narod vsako leto tako iskreno prosi. — Italijanski ribarji, »chioggiotti«, love ribe na svoji in slovanski obali morja, da, oni hnajo večje pravice pri nas, ko domačini. Nikdar ne bo našinec pravice dobil, ker se vlada ne upa prekolužnim Italijanom zameriti. 0 ne, upitja siromašnega slovanskega naroda vlada v Beču ne čuje; zato hodi naš narod v Brazilijo i>o smrt. (Dalje prih.)