Ka* t** prašen sobot. ae predložili protipredlogov. idges in Curran sta sonačel-°dbora za enotnost med narji, kakor tudi reprezen-8 štirih unij CIO in ene ne-unije, katerih člani so ^ali za oklic stavke. Glsv-^teva je skrajšanje delov-■ tedna na 40 ur. ^9.00 por year. Cono oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročeni h člankov s* no vračajo. Rokopisi literarno vsobino (črtico. povesti, drama, pesmi Ud.) M vrnejo pošiljatelju le p slučaju, če )o ptilošil Advertising rates on agraawent.—Manuscripts of com minira Hons and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, pooma, etc.. will bo returned to sender onl-when accompanied by self-addaeaaed and stamped envelope. > Naslov na vso. kar ima stik a listom i PROSVETA W7-5I So. Lawndalo Ave. Chicago. Illinois if Zmaga premogarjev yia&ovL nožih, ncujdtbi Skoraj dvamesečna stavka 400,000 pi emogarjev na mehkem premogovnem polju se je za majnarje in Johna L. Lewisa zaključila uspešno. Lewis se zdaj lahko ponaša s svojo največjo zmago. Danes se lahko cinično smeje vsem onim, ki so sipali nanj ogenj in žveplo in ga figurativno skušali linčati. Zmagal je na vseh točkah — dssi ne v celoti — in majnarjem priboril važne pridobitve. Lewisova strategija je bila sicer groba, arogantna, cinična in izzivalna. Te taktike se je najbrže poslužil, ker so mu te lastnosti v krvi,.na drugi strani pa tudi vsled tega, ker pozna operatorje od A do Z in ve, da bi s svilenimi rokavicami ničesar ne dosegel. Prav tako svoje delodajalce dobro poznajo tudi majnarji, ki so zopet stali solidno za Lewlsom in enostavno ostali doma tudi potem. ko je vlada zasegla premogovnike. Brez te solidarnosti bi ne bili dosegli tega, kar so. Ker je bilo znano tudi gosjjodom v VVashingtonu, da bi vlada niti z bajoneti ne mogla kopati premoga, je končno morala pobotati z Lewisom in v glavnem pristati na vs^j njegove zahteve. * Na podlagi te pogodbe go majnarji dobili enako zvišanje plač kot v skoiaj vseh glavnih industrijah — 18.5 centov na uro. De-lovnik bo trajal devet ur od portala do portala in pet dnf v tednu. Za čezurno delo — več ko 35 ur na teden — bodo prejemali pol-diugo plačo, prav tako tudi za sobotno delo, ki je prostovoljno. Zvišana jim je bila tudi počitniška plača od $75 na $100 na leto. Povsem nova in za majnarje važna pridobitev je ustanovitev blaginjskega sklada, v katerega bodo operatorji plačevali po pet centov od tone premoga. Ustanovitev tega sklada je bila sploh glavna zahteva rudarske unije. To in pa zahteva za boljšo protek-cijo majnarjev pri delu. Lewis sploh ni hotel prej govoriti o zvišanju plač predno je dobil zagotovilo za ustanovitev blaginjskega sklada. Na tej točki sicer ni dobil vsega, kar je zahteval — vsega sploh gotovo ni pričakoval. Kompromis je bil storjen tako glede prispevkov v U sklad kot tudi glede območja in uprave. Prvotno jc zahteval deset centov od tone, pogodil pa se je za pet centov, kar bo zneslo na leto približno $25,000,000. Povprečno to pride okrog f62 na premogarja. Ta denar ne bo šel za hospitalizacijo in za zdravnike, kakor je Lewis prvotno zahteval. * Iz tega sklada se bo plačevala podpora trajno pohabljenim majnarjem, za pogrebne stroške žrtev rudarskih nesreč in katastrof, za podporo osirotelim majnarskim družinam in deloma za penzijski priboljšek. To namreč, ako mi pravilno razumemo namen tega sklada na podlagi površnih časnikarskih poročil. ~ Kompromis je bil storjen tudi glede uprave tega sklada. Lewis je dogmatlčno insistiral. da mora biti ta sklad pod upravo unije S tem je le dal priliko svojim "prijateljem", da so lahko udrihali po njem. Končno je pristal na komisijo treh članov — eden od unije, drugI od vlade (operatorjev), tretjega pa imenujeta ta dva in bo zastopal javnost. Ako bi bil takoj od začetka sugestiral približno tako upravo tega sklada, na kakršno so se končno pogodili in kakor urno na tem mestu napovedali takoj po izbruhu stavke, bi bil ta boj morda piej končan. Možnost vsekskor obstaja, da Lewis tega namenoma ni storil, ker je hotel forsirsti vladno zasego industrije z motivacijo, da l><> z vlado lažje sklenil bolj ugodno pogodbo kot z operatorji sumimi. Ce je imel to v mislih, je lažje razumeti njegovo strategijo. _ _L_^ * Poleg tega blaginjskega sklada je bil ustanovljen tudi nekak zdravniški ali hospitalizacijski sklad« V precejšnjem delu te industrije je že stara navada, da imajo kompanije svoje zdravnike in ds delavcem odteguje zu njih plačevanje od zaslužka — dolar ali več na mesec. Ta sklati bo v bodoče pod unljsko upravo. S tem je Lewis odpravil sistem kompanijskih zdravnikov. V bodoče bodo ti zdravniki v službi delavcev in krajevnih unij, nič več kompanij! Ta reforma je bila zelj> potrebna, kajti pri zdravljenju pobitih rudarjev se je marsiksk zdravnik, ako ne vsi, predvsem oziral na interese kompanij, od katerih je prejemal plačo. Tudi glede zahteve za izboljšanje varnostnih naprav pri delu je bil dosežen važen sporazum. Na podlagi nove pogodbe z vlado bo načelnik zveznega rudniškega biroja v .'10 dneh Izdal umestne (••reasonable") predpise glede inšpekcije rovov In enforslranje In Špektor>kih priporočil Poleg tegs bodo po tej pogodbi tudi kra jevne unije imele svoje varnostne odbore, ki bodo imeli pravico in£picuuti love in poročati o kršitvi varnostnih odredb sli pomanjkljivosti varnostnih napi sv, V primeri, da majnarji »mati ajo kuk )ravnatelj je bil J. p. Vsughan ravnatelj tukajšnjih šol Povedal Je o težkem delu. ki so gs Imeli tukajšnji pionirji pred 40 leti in med temi je bil tudi slavljenec, ki js oral ledino ! Ne smem pota bi ti našega advokata Franka Champo, ki je kot predsednik Trgovske zbornice veliko pripomogel, da so počastili na tem banketu mr. Medveda J m njegovo ženo. Končno pa tudi jaz čestitam rojaku Medvedu In njegovi ženi in jima kličem na mnoge leta! Fri brez sredstev, katera bi potreboval tudi za zdravje, sli kje dobiti sredstva, ne vem. Na roki sem imel operacijo, zato vam pišem z levico, toda slabo. Moj brat Lojze je bil partizan in se še vedno nahaja v Novem mestu. Ima dobro službo, poleg pa se uči za višjega oficirja. Pravi, da se mu godi dobro in bo kar ostal v službi msršala Tita, dočim sem jaz le pol živ in mrtev." Tako mi piše moj nečak. Anten Valentin*!*. TO IN ONO Milwaukee, Wis. — Povojni problemi in današnje razmere v tej deželi in ostajem svetu prinašajo človeku čudne misli in občutke; ne moreš jih prezreti, ne moreš mimo njih, ker si sam del njih, mali molekul te mase, ki se giblje in bori za nekakšno eksistenco, za obstanek. Izgleda res kot nekakšnem "show-down"—od kje in kakšen bo končni rezultat? Tudi jaz sem izkusil življenje, grenki kruh premogarjev, štraj-ke, preganajnje, črno listo—vse, kar je v zvezi s to obrtjol Koliko znoja, truda in trpljenja preneseš vsak dan! Koliko prahu požreš, ki ti razjeda telo in pljuča! Kaj pa nevarnost stropa in plina? Poleg tega pa v kočah nobenega komforta, nobene moderne udobnosti, pozimi zmrzuješ, poleti se pečeš, plačaj dvakratno ceno v kompanij ski prodajalni, posebno tam, kjer še ni bil narod organiziran. Tam je bil bos "bordar" in vsi pri hi ši. Živeli smo življenje peonov in kulijev. Socialne pravice? Kdo se je brigal za ubogega "foreignerja," za priseljenca? Zato je bilo veliko nesreč, polomljenih bitij, smrti in eksplozije. Da, taki so bili časi 1. 1907 in še dolgo potem, ko sem jaz začel delati v tistih temnih, zatohlih, nezračnih rovih od Illi-noisa do Kansasa in naprej do Britske Columblje. Treba je bilo veliko borbe, žrtev in agitacije, da se je sistem nekoliko ublažil. Dandanes se menda že večinoma koplje in nalaga stroji. Prišle so izboljšave življenjskem standardu, a še veliko progresivnih metod manjka, ki naj bi olajšale to kruto obrt. Zato pa bi jej o danes pre mogarji ta boj, a propaganda jih slika v drugačni luči, da so uporniki. Res Je že mrzlo, a ne moremo kupiti premoga, da bi greli so be, pa vseeno nisem jezen, kajti imam še vedno v živem spominu dogodke premogarja, ki se bori za potencialne pravice de lavstva. Tukajšnja radio-oddaja WTMJ ima vsako soboto zvečer program "Milwaukee speaks." V soboto so debatirali trije referenti, in sicer en Italijan, Hrvat in Grk. Debatirali so o Trstu, Primorju„ irfH grškem vprašanju. Italijan je govoril prvi in poudarjal, da je Trst italijanski/ da ga je Italija vzela Avstriji in ne Jugoslaviji. Vendar pa je on za najslabši mir prej kot za vojno. Drugi referent je bil Chas. Kovač, po narodnosti Hrvat. Mož ima v resnici velike zmožnosti in mu je naštel italijanske grehe in krivice, ki jih je naredila Italija nad Slovenci in Hrvati v zadnjih 30 letih. Omenil je žrtve Jugoslavije v borbi za svobodo in število prebivalcev na Primorskem in obmejnih krajih, kateri žele priti pod federalno ljudsko republiko Jugoslavijo. Dr. Collier, po narodnosti Grk, je tudi dobro prednesel upravi čene zahteve Grčije v zvezi z Dodekaneškimi otoki. Poudaril je, da politika sile all "power politics" brani malim narodom do njih pravic. Oglasilo se je z vprašanji več poslušalcev, med njimi Fr. Ermenc. Joe Zeman in celo Rado Staut jc vprašal kaj pomeni beseda Trst. toda posre do valeč Je potlačil vprašanje kot indirektno. Oglasila se je tudi gospa Campbell. Vsi ti so govorili v prilog Jugoslavije. Torej rezultat je bil, da je Italijan pogorel in končal z besedami: "Peace at any price is better than war!" Kaj pravit« na to, vi, ki s svo-1 J'm pisanjem in nttZm ustvarjate demorali^1 Jugoslovani? Ali ^ pri srcu kralj m ** lacili narod? Vse drl le Trsta in republike ne tako ste proti Rusiji, ker „ tisti branik med reakciio^ er politics" in svobodo v. je preprostih ljudi, ^ ple, nismo intelektualci |i mo to lastnost, da 1JUL spoštujemo deželo, kjeTJ naša zibelka. Mi vas smtt za intelektualne luči, ki ( veliko vročine od sebe, i malo svetlobe. Narod'v domovini potrebuje več n in moralne podpore. Bod drug, tovariš, a nikar se ne čuj iz besede, ki ima zvifc men! Zadnji teden sem prejel pisma iz stare domovine, J terih se vidi, da je tamka ljudstvo zelo energično nt za zgradbo nove, boljše d« ne. Z veseljem prenaša« no, pozablja na prestanot dijo, samo da je zopet s? no. Ali ni to dovolj globe raz ljudske volje? In ka! veseli tistih paketov, ki sn poslali! Vse jim prav | Torej darujmo, podpirajo rod z navdušenjem in ne bavljanjem, kot4 to delajo i teri. Na koncu pa sporočam,! bil na seji društva 234 1 izvoljen za delegata za U no konvencijo John Vei Anton Ermenc pa za nam ka. Anton Er« PISMO IZ KORITNIC PRI KNEŽAKU NA NOTRAN3KEM Verona. Pa. — Prejeli! pismo od moje svakinje ii ritnic pri Knežaku na No skem, ki se v odlomkih gU Draga Mary! — Spn najlepše pozdrave od nai Danes smo dobili Tvoje in se Ti prisrčno % zahvalji za lepe vrstice. Mi smo ti zdravja, ker smo prestali i strahu. Dne 23. febr. U nas bombardirali z letali, li smo na vse kraje in nt so b^i ubiti, med temi Pusl Ruškova Neža in Klen Micka, ki je zapustila dvt ka, Neža pa šest otrok, i je bilo mnogo ljudi ranjs več hiš porušenih ter pl vanih. Tistega dne so nas bombardirali. Ob 11. dof so metali zažigalne bombi je padla na našo hišo, » užgala, druga pa na supo, zgorela z vsem orodjem vn koj po zlomu Jugoslavije Lahi začeli preganjati in odvedli daleč v Italijo* Bilo je mraz bolj kot pt Tam smo bili H dni, na« se 22. aprila vrnili nazaj, smo dobili vse izropsna 1 li smo veliko, nikdar m* li na posteljah, vedno po r liščih in kotih. V Koritnicah je zorelo zgorelo pa je tudi vec WJ 500 ovac. Jaz sem ranjena, tak« tudi Ma* hujše pa je t-, ker nam strašna vojna vzela n^i letnegs sinčka. Ne^ ". vzeti tudi mojega m«* 1 p. sem jih pro*'!*- Mji P jo, ker je bil bolan m j no doma Mnogo »J* ljali in mučili ter umor* Vsled vsega sl^' otrok zbolelo n. J bilo prsve hrane v* jedli hrsno brez imo nekako prebil^« končno dočakil' ^^ tako da Slonijo pod ^ čim smo prej _ pod kruto mačeho Naš sin k.h On ■ <" ' stal. kajti trij« ^ dpjg mrli. Pol«* n,<* Aj*t hčerko Kr^ * čkov jc ' , rt0 njo. da so J" .. radostuje u zdravo v vsem frgsveta Draže Mihajloviča (Nadaljevanj«.) POLOM ČETRTE OFENZIVE u četrto ofenzivo proti partizanom v prvi četrti leta je sestavila v Rimu višja italijanska komanda in nemški po- Načrte B,k za jugovzhod general von Lehr. Večje število italijan-liitin, objavljenih v poročilu jugoslovanske komisije za ugo-itev vojnih zločinov, kaže, da je v tej ofenzivi bila oddeljana Draže Mihajloviča "Prvo: Naše čete v Prozoru so odrezane in napadane. Preoej partizanskih formacij je doseglo dolino Neretvo iz doline Drež-niee. Druge formacije napadajo Gorjance in pretijo Mostarju. O-paženih ja bilo 1600 partizanov, ko se pomikajo proti vasi Široki breg. Gorjanci so sedaj še bolj v takojšnji nevarnosti. Drugič: Mobili*iranje prostovoljne antikomunistične milic« (MVAC) je bilo izvršeno 12. t. m. V Mostar je danes dospelo 1000 mož in takoj smo jih razvrstili ob ovinku Neretve. Jutri — o-semnajstega — nam bo na razpolago v Mostarju drugih 1000 mož iz MVAC. Ostalih 3000 mi-ličarjev prostovoljne antikomunistične milice pa prične jutri prihajati v Konjič . '.." Dne 18. februarja 1943 je general Spigo iz XVIII. italijanskega vojaškega korpusa poslal naslednjo depešo komandi II. italijanske armade (Dokument štev. 240): "V zvezi z ustmenim poročilom, ki ga je izročil poveljniku štabne komande, mi je narodni poslanec Jevgjevič povedal tole: PričenŠi s tridesetim dnem tega meseca bo 5000 prostovoljcev MVAC iz Bosne koncentriranih okoli Konjiča ob Neretvi pod Jevgjevičevo in mojo komando. To je storjeno v sporazumu s VI. vojaškim korpusom, da se jena naloga, da preprečijo uanom umik proti jugu pritiskom skupnih nem- italijanskih in ustaških čet, napadale s severa. V teh nalivajo Italijani Četni- i z imenom M. V. A. C i Volontaria Anti-Comu _) gii jih imenujejo Črnogor Hercegovce, nacijonaliste al navadno četnike. Dne 19. januarja 1943 je gene-Roatta, poveljnik II. italijan-vojske, poslal naslednjo de-nemškemu komandantu na aškem (Dokument št. 203): Pooblaščen sem od vrhovne imande, da Vas informiram tku četniskih operacij, ki so le začrtane v Rimu in se prič prve dni prihodnjega mese-Te operacije bodo pod kodo XVIII. vojaškega koipu-i jih bodo izvedle hercegov-formacije. Pričele se bqdo Prozora in imajoč Glamoč za upni cilj. Po dovršenih opera-Ji, o katerih se pričakuje, da o trajale kakih 15 do 20 dni, bodo Hercegovci in Črnogor-vrnili na svoje ozemlje v smi izrecne želje poglavnika." Ta poglavnik je seveda Ante velič, ki je bil, kot izgleda, ipravljen sprejeti jetniško po-, ni pa hotel, da bi njegovi četniški zavezniki ostali teritoriju "Nezavisne" hrvat države. Fotostatični odtis te ne, podpisane od generala tta, je priobčen v poročilu misije. Dne 15. januarja 1943 je gene-1 Roatta poslal depešo povelj-tu XVIII. italijanskega voja-ega korpusa, ki se v odlomkih Bi (Dokument štev. 204): "Neodvisno od operacij, ki jih do izvršile naše čete na teri-riju VI. in XVIII. vojaškega rpusa s sodelovanjem nemih in hrvatskih čet . . . bodo ■tale aktivne (na ozemlju) >d XVIII. in VI. korpusom matije hercegovsko in črno-reke MVAC (Milica Volonta-i Anti-Comunista) . . . Čim £je število naših častnikov >ra biti uvrščenih v te forma-e... da se preprečijo napadi katoliško, nekomunistično fvibalstvo in se tako vzdrži to oblast in naš ugled. Za do-tega namena je treba priti sporazuma z odgovornimi tniškimi voditelji ter jih potiti, da takih prestopkov ne mo trpeli ter da lahko škodi-našim vzajemnim odnošajem todočnosti.. Toda februarja 1943 je postalo »»o. da četrta ofenziva ne bo »Kla svojega namena, ki je Partizane kot vojaško silo Kiti. Odklanjajoč bitko v zato* Bosni in Liki, so partiza-prekoračili Neretvo in dospe-v Hercegovino in Sandjak. Z »dno protiofenzivo so spra-1 italijanski VI. vojaški kor-1 v °Pasen položaj in italijan-divizijo "Murge" raztrgali Jrobnc koščke. General A-* Poveljnik tega korpusa, je Apeliral je za pomoč rnando II italijanske voj-Z , a čete, ki jih je general Roatta poslati, *o I'.1 * nadaljne od i nice Mihaj-četnikov. je bila v naglosU 'a fcpJošna mobilizacija in i poveljstvom *>Jik Jugoslovanske kralje- '»■ Italijani iz-se je razvrstilo |7T J1f " k<* Neretve z nalo- Ln^ n in P^preiijo K 2 kro« njih tesno Italijani, ustali p >i komi m- 1 M.haji, • ilk- rP D.'u, V* . !»• l Arr so pove-'"vičevl najbolj za-Halo Staruiič, ^aiija Ostojič, f in drugi, razvidno tz Italijan-rkln> drkumentov, rvv fw»roethi ko-f'bruarja 1943 l*mla| naaled-^'»dantu II it«. fI>' kument štev. izvedejo operacije proti partizanom, ki prihajajo iz cone Imot-ski-Prozor." Položaj italijanakih čet v dolini Neretve je povzročil velike skrbi v generalnem štabu II. italijanske armade in generala Roatta je kot poveljnik nadomestil general Robotti. Dne 18. februarja 1943 je poslal Robotti talijanski vrhovni kpmandi v Rimu telegram, ki se v odlomkih glasi (Dokument štev. 242): "Prvič: Položaj na ozemlju VI. vojaškega korpusa je postal nenadno težaven . . . Partizanske mase, ocenjene na kakih 12,000 dobro oboroženih mož, so obko-Ue naš« četa v Prozoru. Naše čete ae |e nadalje branijo . . . Drugič: VI. vojaški korpus je pooblaščen porabiti vse sile, ki ao na razpolago, vključivšt edinice prostovoljne antikomunistične milice ... da se položaj popravi . . * Dne 19. februarja je načelnik štaba italijanske II. armade poslal naslednji telegram komandi VI. vojaškega korpusa (Dokument štev. 244): "Hitro sporočite, če se Črnogorce lahko rabi takoj ali v teku par dni, kakor tudi ime kraja, kje se lahko rabijo." Komanda VI. vojaškega korpusa je očividno hotela rabiti četnike takoj, kajti isti dan je general Robotti brzojavil naslednje (Dokument štev. 245): "Dokler se položaj ne popravi, lahko rabite Črnogorce, toda absolutno potrebno je, da ae iim onemogoči škodovati prebival stvu ali ga ropati." Nemci ao morali ustaviti čet-nlško klanje Albancev v Sandja ku. Italijani so morali ustaviti četnlško klanje in ropanje rimo-katoličanov in muslimsnov v Bosni ln Hercegovini! Dne 26. februarja 1943 je Am-brozio, general vrhovne italijanske komande v Rimu, poslsl naslednji radiogram poveljniku II. italijanake vojske v Sušaku (Dokument štev. 252): "Njegova ekgelenca Pirzlo Bi-roll ln Njegova ekaelenca Robotti sta naproŠena, ds se udele-žit« seje, kl se bo vršils v ursdu te vrhovne komsnde v sredo zjutraj 3. marca ln na kateri se bodo pregledale zadeve v zvezi z organizacijo Draže Mihajloviča" Kaj se je zgodilo ns tej seji. ksteri Je mor«! prisostvovati tudi sam Muasoiini. ni poročano. znano pa j«, da ao do kapitulacije Italij« četniki Draže Mihaj. loviča operirali pod komando italijanskega generalnega štaba Dne 29. maja 1943 je Luigi Migliorini. major y italijanskem VI. vojaikem korpusu, poaUl sledeče pismo majorju Petru Bačoviču, četniškemu komandantu za vzhodno Bosno in Hercegovino (Dokument štev. 268): "S tem Vam naznanjam, da je danes general Gianuzzi premestil svojo komando v Dubrovnik na povelje VI. vojaškega korpusa. Poveljnik mesta Bileče o stan* polkovnik Josef Falletti, s katerim lahko držite kontakt po načinu, kakor smo se dogovorili. Če imate nujne novica za sporočiti, prosim, pošljite jih naravnost po dr. Peroviču. Ob tej priliki Vam pošiljam svoje iskrene prijateljske pozdrave." Tega istega majorja Bačoviča j« odlikoval kralj Peter z redom Zvezde Karadžordže na priporočilo Draže Mihajloviča (Dokument štev. 538). Medtem pa je kralj Peter v Londonu poročil svojo grško princezlnjo in 12. maja 1944 je poslal generalu Mihajloviču naslednje poročilo (Dokument štev. 644): "V imenu kraljice in svojem imenu Vam izražam svojo zahvalo v položaju ministra jugoslovanske armade v domovini, Centralnem narodnem odboru, Cerkvi in mojemu junaškemu narodu za vaše čestitke ob priliki moje poroke. Bog vas blagoslovi in naj vam da moč, da vzdržite do končne zmage in o-svoboditve!" Ta poslanica je podpisana: "Peter II." in spodaj stoji naslednja pripomba: "Purič, strogo zaupno štev. 189, 12. maja." Purič je bil Petrov ministrski predsednik. Še nikoli ni pojasnil, zakaj je ta zahvalna poslanica bila označena za "strogo zaupno". Ne vsebuje nikakih vojaških tajnosti, vsebuje pa eno politično tajnost. V maju 1944, tri mesece po izjavi britanskega premierja Churchilla pred brit-skim parlamentom, da je angleška vlada zaključila podpirati osvobodilno vojsko maršala Tita, pa jugoslovanski kralj sili Mihajloviča, da "vzdrži do končne zmage" nad isto vojsko maršala Tita , . . (Konec prihodnjič) Tekmovanje delavcev tekstilne industrije v Jaršah Tekstilni delavci tovarne platna v Jaršah so se vsi odzvali prvomajskemu tekmovanju. V tkalnici že delajo na dve izmeni in so dvignili produkcijo za 10 odstotkov. Delavke, ki bodo napravile največ in najlepše blago, bodo dobile na svoj stroj zastavico kot priznanje za delo. Tov. Zanoškar Vera je novinka, pa je že četrti teden obdržala na svojem stroju zastavico. V predilnici so od jsnuarja pa da 28. marca dvignila produkcijo za 13 odstotkov. Do januarja je v mokri predilnici obratovalo le 6 strojev, danes ,pa jih obratuje že enajst. K povišanju produkcije je pripomogel tov. Faidi-ga, delovodja predilnice, kl je iz domače konoplje napravil potrebne surovine, da lahko zdaj Izdelujejo iz njih gasilske cevi, ki prav nič ne zaoatajajo za prejšnjimi, ki ao jih izdelovali iz inozemske konoplje. V predilnici obratuje danes že 80 odstotkov strojev na dva izmeni. i V Avstriji groze stavke Dunaj. — ONA - V zadnjih dneh je obiskalo predsednika Rennerja več delavskih delegacij, ki up grozile s stavkami, ako vlada ne bo skrbela za to, da dobe delavci boljšo prehrano. Karl Wirth, politični svetnik predsednika Rennerja, mi je danes povedal, da ae stavke množe po vsej deželi, posebno pa po njenih vzhodnih predelih, to je, v ruski in angleški okupacijski zoni. V razgovoru z dr. Altmannom, ministrom za gospodarstvo in elektrifikacijo pa sem izvedel, da je delavstvo v splošnem nezadovoljno s politiko vlade. Po njegovem mnenju je avstrijska vlada zagrešila največjo neumnost, ko je odklonila začasno skleniti gosjpodarsko pogodbo s Sovjetsko unijo, ki bi mogla dobavljati mnogo neobhodno po-trebnih surovin. Rusija bi seveda zahtevala, da se Avstrija veže za daljšo dobo, toda to je veljalo tudi za druge dežele, kot Madžarsko, Jugoslavijo, Rumu-nijo in Bolgarijo, ki uživajo velike ugodnosti radi svojih pogodb s Sovjetsko unijo. Avstrija je tudi nesposobns skleniti s svojimi sosedi trgov Vesti iz nove, prerojene Slovenije m Jugoslavije Vloga in naloga ljudskih sodišč Ljubljana. Dve sodni razpravi sta v zadnjem čaau vzbudili pozornoat v širši javnosti: razprava proti bivši upravi DASP-a in razprava proti skupini belogardistlčnlh priganjačev na Vrhniki. Odmev, ki ata ga obe razpravi izzvali v najširših krogih, je dokaz, da ae ljudske množice živo zanimajo za poslovanj« naših ljudskih sodišč. cavedajoč se, da predstavljajo eno izmed važnih pridobitev narodno oavobodilne borbe. Naša ljudska sodišča so mlada ustanova. Poslovati so začela šele pred dobrim pol letom. Zato se morajo boriti Še z raznimi težavami ter se Šele na pod lugi izkušenj postopno oblikujejo. Nič čudnega ni, če se zaradi tega dogajajo še napake, ki ske pogodbe, ker ji balkanske dežele ne zaupajo, da je zarea prelomila s fašizmom, je pouds ril. slovensko-haluanska delegacija v parizu Paris. — ONA. — Iz Julljake Krajine ln Trsta je prispela v Pariz delegacija, v kateri se nahajata slovenski duhovnik in Italijan-ski advokat. Delegacija je prišla zahtevat, da se priključi te kraje Jugoslaviji in upa, da bo sprejeta pred ministrskim svetom dne 15. junija, ko se bodo seje nadaljevale. Rev. Anton Piščanec in signor Pogassi sta v prilog Overseas News Agency objasni-la cilje svoje delegacije in poudarila, da govorita v imenu svojih sodeželanov iz spornegu o zemlja. Rev. Piščanec je povedal, da je v delegaciji skupaj i njim tudi rev. Božo Milanovič, Hrvat, ter da sta oba prekoračila prppoved tržaškega škofa Santina, ki je vsem duhovnikom prepovedal vsako delovanje prid Jugoslaviji. Prepovedano jima jc bilo celo zapustiti Trat in se podati v Pariz. Rev. Piščanec j« predstavnik Prosvetne zveze, slovenske kulturne organizacije na Primorskem. Dej si je, da je versks svoboda pod upravo jugoslovan-ake vlade zajamčena, ter da je maršal Tito podaril 3,000,000 lir za vzdrževanje seminarja v Julijski Krajini. Trat, Iatra in Julijska Krajina morejo živeti v blagostanju le, dokler so spojeni z jugoalovan Tudi prosvetni odsek sindikalne podružnice tekmuje. Podružnica je priredila dramo "Hlapci", ki jo je ponovila v Mengšu. Prihodnjo nedeljo bodo otvorill knjižnico. Za 1. maj bo podružnica razvila sindikalni prapor. Bladina je do danes napravila že 4000 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem je mladina lz predilnice delala 2421 ur, Iz tkalnice 1379 ur, 4 vajenci pa so sami napravili 200 delovnih ur. skim zaledjem, je naglasil ln dodal, du žive Slovenci, Hrvati in Italijani v teh krajih srečno in brez težav skupaj, ne da bi se prepirali med seboj, Pogassi se je strinjal z izjavami rev. Piščanca in je dejal, da je prepričan, da bo oaebna svoboda najbolje zajamčena, ako postune Trst avtonomna repub lika v federativni Jugoslaviji Povedal je, da Je delegacija pri spela prepozno, da bi mogla videti zunanje ministre pred pre-kinjenjem konference, in izrez! upanje, da bo sprejeta po 15. ju niju. Namestnik francoskega zunanjega mlniatra jim je baje obljubil, da jih bo apravll v zve zo s francoskim zunanjim ml nlstrom Bidautom. Filip Mose ly, član ameriške delegacije, pa jim je obetal, da jih bo predstavil Jameau Dunnu, in morda tudi ministru Byrnesu." Nemci so rev. Piščanca aretirali v februarju 1944 ln ga poslali za 16 mesecev v Dachau. Poudaril je, da živi v Jugoslaviji mnogo narodov Slovenci, Hrvati, Srbi, Macedoncl, Alban cl, Madžari ln Italijani — ln al cer v prijateljskih odnošajih. Vsi smejo obdržati svoje nsrod nostne posebnosti in običsje v federalni Jugoslaviji. Dejal je, da J« tr«ba upati, da bodo veliki štirje omogočili, d« bo Trat podkrepil stabilnost ta demokratične zveze. \ iT % v i ^ "T«0 day" sli kampanjo aa sMr«nle prftepeekev ae ju«oeloeeeeki rellf v New York« j« II. Meje etvertl bivši «everner in bivši aeAeialk UNRRA lehmta s govorom pred vhode« v vladno se klada Uro. Bil Je prvi cuetomer" la od filnake Igralke J lax f« Ikenfeerg |e prvi prejel aeek "I Gave", ed K or dlje Mlloešchev« (v krvaiaki nasedal mM pa šopek reiaaerta« te f«rtre*e. upravičeno izzivajo kritiko. Ne ie pravilno, marveč nujno po trebno j«, d« se vsi nedostatkl, ki se še opažajo, javno pribije-jo, kajti le tako bomo ob sodelovanju najširših ljudskih množic ustvarili resnično ljudsko sodstvo, kl bo odgovarjalo Času. Glavne težave, s katerimi ae morajo boriti naša ljudska sodišča so pomanjkanj« Izvežbanega kadra, tako v pogledu šolanth juristov kakor glede ljudskih sodnikov; Škodljiv formalizem, Izvirajoč iz starega birokratskega protlljudskega sistema; Še nezadostna ljudska zakonodaja ter premala povezanost z množičnimi organizacijami. Še vedno se v marsikaterem pogledu občuti stari način poslovanja iz dobe protiljudskih režimov in na podlagi zaatarelih protiljudskih zakonov, Priznati pa moramo, da se je v tem pogledu že marsikaj izboljšalo ter da postajajo naša ljudska sodišča v skladu s ljudsko oblastjo vedno bolj o rodje ljudske volje ter si prizadevajo, da poslujejo točno, hitro ln v korist ljudstva. Ker imamo še malo pisanih ljudskih zakonov, jd tem bolj važno, kako se naša ljudska ao^ dlšča uveljavljajo. Pravna za konodaja ln na njej sloneče sod stvo mora biti veren odraz novih družbenih odnosov. Večina aodnlh jurlatov ln ljudaklh sod nlkov se tega zaveda, dogajajo pa ae še tu in tam primeri, ko ae posamezniki ne morejo utre« stri stare miselnosti, Izvirajoče iz dobe, ko je neznatns manjšina smatrala sodstvo zs sredstvo, s katerim lahko uveljavi svojo oblast nad ljudstvom, ko je bilo sodstvo, pri katerem ljudstvo nI sodelovalo, vseskozi protlljud-ako. Danes, ko Je prevzelo ljudatvo vao oblast v svoje roke, ima tudi sodstvo drugačno funkcijo. V našem novem, demokratičnem družbenem uatroju mora biti aodstvo temeljna zaščita ljudskih koristi. Sodišča so In morajo biti orožje v rokah ljuditva za utrditev ljudske oblustl in za obrambo pridobitev narodno o-svobod 11 ne borbe. Naši ljudakl sodniki se morejo vselej zaveds-ti, da so sodiščs pri izrekanju sodbe alcer popolnoma neodvisna, da pa ao po svoji funkciji le del lludake oblasti. Poalovanje naših ljudakih sodišč Je poleg prsvne zaščite tudi ogromnega vzgojnega pome na. Njihovo delo zaaledujejo najširše ljudake množice, kar se očituja po udeležbi pri vaeh važnejših razpravah. Na ta način ae pri ljudakih množicah vzga ja nov pravni čut, temelječ na oanovah ljudake demokracije. V tem pogledu Je delo ljudakih so e mnogo primerov, d« ao ljudj« po isročeni sodbi z docel« drugačnim prepričanjem in gledanjem odhajali domov, kakor pa prišli na razpravo. Mnogo krat j« bilo slišat! kritike, črnk, fx» nedolžnem preganjajo tega našega dobrotnika. Ko pa so •ledil! razpravi (n naposled slišali sodbo, so ae prepričali, d« le tlet! "dobrotnik" ln "nedolžni človek" v resnic! prevejen špe kulant. al! izrazit reakcionarni tip. ki ao mu Itudske koristi, koristi »kupnoMi. d«vet« brta«, d« ie mi«lll vedno le rta avoj nro fit »n hl'nil "ljubezen do Ijiid-atva," d« bi g« pognal v glad In b«do ter g« še nadalje i/mm eaval in aj kopičil bogastvo iz ljudakih žuljev. Sodna razprava pred ljudski- mi sodišči niso zgolj suhoparna dejanja prsvn« zaščit«, marveč so živa slika procesa, kl se razvija v naši družbi, v njenih ekonomskih temeljih. Na njih se lahko vsakdo prepriča, kako delajo neprijateljl ljudake oblasti, kskšnega načina borbe se poslužujejo, da bi jI škodovali. Na sodnih razpravah se široke množice najlažje prepričajo o potre bi organizirane borbe ln nauče razlikovanja med prijateljem in sovražnikom ljudstva. Spričo iega pa je nujno potrebno, da se odločno napravi konec praksi, kl jo je opažati v zadnjem čaau, da se na razprave natepe vsa Žlahta obtoženih in njihovi politični aomišljenlki, ki ploskajo obtožencem in njihovim advokatom in skušajo celo sodno dvorano zlorabljati za propagando reakcije. Taki poskusi s« morajo v kali zadušiti ln take Izzivače je treba na licu meata poučiti, da ljudska ao-dlšča nlao več organi za zaščito privilegijev posameznikov. Prav zaradi tega ja potreben še tesnejši atik naših ljudskih sodišč s ljudskimi množicami na eni strani In na drugI strani je treba, da ae ljudske množice seznanjajo s novo ljudsko zakonodajo, s čemer se bo najhitreje izoblikoval pravilen ljudakl pravni čut, obenem pa tudi zavest moči na&e ljudake oblasti in ljudske države. Tesna poveza-noat ljudakih aodllč z ljudskimi množicami, z njihovimi organi-racijami je latočaano najboljše iamatvo pravilnega ljudskega aodstva. (S. P.) (n spet je prisopihal vlak na tela pri Otovcu • • • Obnova belokranjske železniška proge ja v polnem razmahu. Januarja je pripeljal vlak do SemiČa, 2. marca pa ža na Sala pri Otovcu. Ljudstvo j« sprejelo prvi vlak, ki je po letu 1943 a pet pripeljal na Sela, z nepopisnim navdušenjem. O sprejemu prvega vlaka nam j« poslal Ja'-noz Orešnlk, načelnik pionirjev 4, razreda oanovne šole daljše poročilo. V njem nam piše: "Naplaal sem n«kaj besed o sprejemu prvegu vlaka na Se-lah, da budo ljudje drugod izvedeli, kako napreduje gospodsr-aks obnova Bel« Krajine. Zdaj, ko Je koneo vojna, popravljajo povsod žclexnlčarjl porušen« železnice, Tudi belokrajlnako progo ao že precej obnovili, V Januarju 1946 je speljal vlak do železniške postnja Semič, a 2. marca pa ja prisopihal do Sel pri Otovcu. Ljudje Iz okolice Sel ln Črnomlja so šli po*dravit prvi vlak. Tudi mi šolarji smo sa zbrali In v lepem sončnem pomladanakem dnevu odšli na Sela Med potjo amo videli veliki otovškl most, ki gs delavci zdaj pridno popravljajo. Z zelenjem In z«stsvic«mi smo prišli ns postajo Sol«, kjer Je še bilo abr«nlh mnogo ljudi. Po-ataja J« bila okrašena s cvetjem In zelenj«m t«r zastavami, M«d vzklikanjem in mahanjem Je prisopihal vlak. Bili smo ga ne-neizrecno veseli. Ko so pozdravili prvi vlak predstavniki ljudake oblaati, aem tud! Jaz v Imenu najmlajših Belokrajnccv spregovoril nekaj besed. Načelnik sekcije za vzdrževanje proge tov. inž, Bufon nam je najmlajšim dovolil, da se smemo peljati t vlakom v Semič in naša j. Povabilo amo navdušeno aprejell, Takoj amo ae skobacali v vlak ln ae med vriskanjem odpeljali v Hemič, kjer amo o-atali eno uro, Potem amo a« odpeljali nazaj na S«la, Da Imamo že obnovljeno polovico belo-kranjake proge, a« moramo aa-hvalit! našim pridnim d«l«vcem in ž«l«aničarj«m, ki ao v hudi zimi delali ln obnavljali progo." Prva kmetijaka sadruga sa obdelovanje polja v krtiievtkem okrožju Veleposestniku v Ha/nu ao pri agrarni leformi odvzel! 126 h«, k Umu pride še 200 ha zemlje, ki ao jo pr«b!v«lci okoliških v«ei obdelovali kot dnevnlčerji In ao jo aedaj dobil! v avojo laat. Sedal ao ustanovili avojo zadrugo, v katero ae j« vpisalo 29 članov, od tega jih Je 20 lx vas! Čubura in Raina. 6 Is Boclona ln trija pripeljal domov na Nižavo. Ravno isti čas mu je bila žena—moja mati—umrla. Ali to ga ni prehudo zadalo. Čudno pa je bilo, kako je ljubil sina svoje sestra! Mene je puščal letati ves božji dan po kostanjevih gozdih in če sem bil bolan, malokdaj je prišel k postelji. Ernesta pa je nosil na rokah, mu gladil mehke lase ter ga imel vedno na svoji strani. In tako je ostalo do tedaj, ko sva z Ernestom dorastla in prišla v šolo, na gimnazijo v Lukovec. Kar je piaal, je pisal le Ernestu in po meni je samo povpraševal. Pri takih razmerah ni bilo čuda, ako mi je proti očetu okamenelo srce. Bil sem tihega, podanega značaja. Pa aaj je bil ta Ernest človek, ki ga je moral vsakdo rad imeti. Prečudne moška krasote, je imel tudi zmožnost priljubiti in prisladkati se v srce, da malo kdo tako. Prišla je Gregorju Lesoveju nekdaj zadnja ura. In tedaj sva stala z Ernes tom pri postelji njegovi. Tega je prijel za roko in Jemal slovo od njega. Ali mena, sin moj, mene je komaj videl! Milo se mi je storilo In sklonil sem ae pri znižju njegovega ležišča ter pričel glasno plakati. Počasi se ja vzdignil bolnik. "Vid!" je dejal. "Ubožec!" Tako mi je govoril oče na smrtni postelji. "Ubožec! Zakaj tudi ti nisi tak, kakor je moj Ernest!" In ko sem le plakal, je še pristavil: "Nikar ne jokaj! Saj sem mislil na te v svojem testamentu!" Se je govoril z Emeatom, potem je pa umrl— in name je mislil v svojem testamentu! Gregor Lesovej je umrl, in ko so odpečatili oporoko njegovo—ja bil Ernest gospodar bogate Nižave z njivami, vinogradi in hišami v Lukovcu. Jaz sem dobil Višavo in vsa prekrasna gozdove starega koatanja okrog in okrog nje. Pričel sem takoj čediti svojo posest, prodal sem nekaj lasa, nekaj vina. Kmalu sam si bil v srečnih špekulacijah namnožil svoje imetja. Ernest pa je bil največji gospod. Jezdaril je konje in se vozil v kočijah, igral s kvartarni in živel je sploh lahkomiselno. Včasih je prišel k meni na Višavo, ali aem pa jaz šal doli na Niža- , vo. Pila sva vino in se rada imela. Kazal mi Je svoje konje, vozove in drugo ropotijo, vlekel me tudi v Lukovec, in ondi sva hodila od hiše do hiše. Ernest se je sladkal okrog mladih deklet, jaz pa sem tičal pri materah, pil z njimi kavo in govoril resne reči. Saj ja moralo tako biti pri tem mladem človeku, ki ja pil življenje z radostnimi požirki. Nekdaj sva šla peš iz Lu-kovca domov proti Višavi. Pri nekem sorodniku—Sodar ju (morda Ša prideš z njim v dotlko) sva bila, in Ernest ja bil ukazal prinesti francoskega vina. In ko sva šla proti domu, so ga bile omamile vinske moči. In tedaj je bilo, da sem mu dejal: "Ernest, jaz se bom ženil!" "Ženil!" (Dalja prihodnjič) K. GORNIK DOLINSKI a pismo prijatelju v tujini (Nadaljevanje) Okupatorji pa so zlasti medtem, sicer pa skozi vso vojno poti gsli, ropali, razbijali, pobijali. Blokade celih mest, celih mestnih okrajev, trgov in vaai so se vršile nenehno. Tovorni avtomobili so švigsli po cele dneve, na njih pa so bili natrpani prebivalci bres ozira na spol, starost In zaposlitev. Čim so na avto natrpali prebivalce hiše, so hišo zažgali, živina je pa žalostno mukala v gorečih hlevih. Velikokrat so pa taki polni avtomobili zavozi-li na samoten kraj; par strašnih krikov, rafal is strojnic, grobns tišina—in prazen avto Je zopet drvel po nove žrtve. Nočne ra> cije so bile najstrašnejša. Kdor ae je poalavljal« nikdar ni vedel, ali se poslavlja le začaano, ali za vedno; vedel je, da odhaja v negotovost, v temo, ni pa vedel, kam. Vojaštvu je bilo na prosto voljo dsno, kje In koga odstrs-ni. Če kdo vsiljivcem ni takoj na stežaj odprl vseh vrat od ahrsmb, sli jim ni nametal v nenasitne želodce dovoljnth količin jedače in pijače, se je znašel v avtomobilu. Večkrat pa je bil vojaštvu tudi izdan nalog, da se mors toliko in toliko ljudi zbrati t Kot so nekdaj po amfiteetrih zahtevali kruha in iger. tako so med vojno zahtevali "komuni atov in benditov"; če sfanatlzl* rana fašistična druhal nI doblls tega "kruha." ni bila alta. Pri ^bičajnih blokadah ao nabrane ljudi nagnali v vojašnice. "Komuniste" in "bandite" se je zbiralo kar po obrazu, ali po tem, kako hitro Je kdo odakočil, če mu je po glavi zažvižgal paaji bič, ali če Je "dobrotljivl" vsiljivec udaril koga s puškinim kopitom. Drugi način določanja krivcev je bil ta, da so vsi ti soči in tisoči morali poaamično stopati mimo oficirja, ki je krivce od nedolžnih ločil samo z migljajem prsta. Oficir je sUl namreč pred Improvizirano ate no, za katero so stali domači izdajalci. Ko je žrtev prihajala k oficirju, so mu izdajalci s trkanjem dajali znake ali je žrtev nedoUna sli krivs. Priložnosti za osebna obračunavanja ni manjkalo, zlasti ker je vsak izdajalec hotel dokazati, da čim bolj temeljito pozna svojo okolico. Veliko število teh nesrečnih irtev ni videlo nikdar več svojih domačih, svojegs doma. I Pičeno od teh blokad in aretacij so pa delovala vsepovsod še vojna sodišča, ki so namišlje ne "puntarje** brezobzirno eodi la in obsojala, bodisi na ustreli tav, ali večletne ječe. LJubljana in nekatera druga mesta so postala velika, akupna taborišča Sovražnik jih Je obdal z bodečo žico in s sistemom betonskih bunkerjev. Iz teh mast se prebivalstvo ni smelo oddaljiti. Med temi žičnimi o-grajami je živelo, stradalo, tr pelo, prelivalo kri, se mučilo po zaporih—istočasno pa zbiralo vse, kar se je v teh taboriščih našlo primernega za partizane in to odpošiljalo ipo svojih "ka nalih" borcem za svobodo. Prebivalstvo samo nI imelo dovol hrane in kljub temu se je hra na odpošiljala v gore; isto Je bi lo z obleko, obutvijo, perilom denarnimi sredstvi, sanitetnim materialom in ostalim. Inten-dantje vseh mogpčih odborov so imeli posla čez glavo. Od 1. 1042 dalje so bile okrog LJubljane stalne praske s partizanskimi dinicami. italijanska artilerija P* J« iz ljubljanakega gradu sUlno pošiljala hrabrim borcem *a svobodo svoje neprijazne po zdrave v obliki granat In Irap-nelov. e Na osvobojenem ozemlju se Je oživotvorlla novoprihajajoča do ba, izvajati se Je začela oblast slovenskegs ljudstva, razpisane so bile prve svobodne volitve v vse ljudske odbore. Naatoplla Je druga perioda, ki •e Je pričela s kapitulacijo Itali Ja in Je trajala do velike nem- PHP8VETA ške oktobrske odnosno novem brske ofenzive. Da Nemčija ni partizanskih odredov napadla takoj pri njenem prihodu v Ljubljano, sta bila dva razloga: nemška stiska, ki sa je radi italijanske kapitu ladje trenotno pojavila v vsem evropskem prostoru in nemška zavest, da narodno osvobodilno gibanje predstavlja močne, povezane in odporne civilne in vojaške formacije, ki se jih ne sme podcenjevati. Najvišjo politično manifestacijo v tem času predstavlja prvo zasedanje AVNOJa v Biha-ču 1. 1042, Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda, ki se je vršil v Kočevju od 1. do 3. oktobra 1043. To je bil v zgodovini Slovencev prvi zbor res svobodno izbranih delegatov. Temu zborovanju je sledilo drugo zasedanje AVNOJa v mesecu novembru 1043 v Jajcu, zborovanja v Črnomlju dne 10. in 20. februarja 1044, svečana seja SNOSa dne 5. maja 1045 v Ajdovščini in—svoboda. To so sami mejniki, neomajni in neporušljivi temeljni kameni nove zgradba, nove Titove Jugoslavije,, nova Jtfdrič-Kardeljeve Slovenija- Vse, kar je nato sledilo in kar se sedaj dogaja in se bo še vršilo v bodoče, vsa to so le logifčne posledice prece-denčnih vzrokov. Pri vsakem od teh temeljnih kananev ta moramo nekoliko, vsaj bežno pomuditi, da bomo pravilno mogli vrednotiti sedanje naša razmere. K prvemu zasedanju AVNOJa v Bihaču 1. 1042: Tovariš maršal Tito je v svojem referatu na drugem zasedanju dejal tele besede: "Razvoj partizanskih odredov narodno oavobodilne vojske in narodno osvobodilnih odborov, razvoj celokupnega narodno o-svobodilnega boja, je nujno zahteval postavitev enotnega političnega narodnega organa, ki bi bil centralni, organ in ki bi združeval vsa že obstoječe in orga niziral nove narodno osvobodilna odbore. "Sklicana je bila zgodovinska skupščina protifašističnega sveta narodna osvoboditve Jugoslavije v Bihaču. Na tej skupščini •o bili sprajati veliki in važni sklepi. PoaUvljen je bil, prvič po okupaciji naše domovine, centralni politični organ, sestavljen iz predstavnikov vseh narodov Jugoalavije. Prvič ae je seatavilo tako narodno predstav nlštvo, ki je izšlo iz ljudstva in to v najtežjih urah njegove zgodovine in pred katerim je vrhovni štab lahko položil račune za svoje dotedanje delo. Vzpostavitev protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije je bil eden najvažnejših u-spehov naše dotakratne narod no-oavobodilne borbe. Zgrajeni so bili temelji, na katerih se je začela graditi nova, pravičnejša ureditev v vseh deželah Jugosla vije, postavljeni temelji, na katerih sa gradi resnično bratstvo in enakopravnost vseh narodov Jugoslavije«, temelji resni&e ljudske oblasti. "Z vz poeta vi t vi j o Zemaljakog antifašističkog veča Hrvatske, še pred tem z ustanovitvijo Osvobodilne fronte slovenskega naroda In njenega. Iz vršnega od bora, ao se lačela v praksi iz vajati načela o enakopravnosti narodov Jugoalavije, začele so se uresničevati tisočletne težnje poaameznlh narodov, da si vladajo sami." Tako tovariš Tito o prvem zasedanju AVNOJa v Bihaču. Kočevski zbor se je vršil od 1. do 3. oktobra 1043. Tu je IOOF predložil svobodno Izbranim zastopnikom račun o pre teklem delu ln podal načrte /a bodočnost. Najvažnejše dejstvo, ki se je izvršilo na tem zboru, ja osnovanje demokratične narodne oblasti na slovenskih tleh, katero je zbor uzakonil in katera je bila pozneje uzakonje na za celo drŽavo z zgodovinskimi sklepi drugegs zasedanja AVNOJa. Kočevskega zbora se je ude ležilo 572 Izvoljenih poslancev, ki jih je ljudstvo volilo v času med 20 In 25. septembrom in 7H drugih delegatov. Zgodovinski pomen tega zbora za sloven ski narod Je v tom. da je bil ta zbor v slovenski narodni zgodovini orvl res demokratično Iz voheni zbor. ki Je izrazil eno dušno voljo slovenskegs naroda, ds prenese vse napore ln vse rtve v borbi za navoboditev in trn srečo bodočih slovenskih — i 1a . . Zbor je zahteval neizprosno borbo proti okupatorju do končne zmage in je zato obsodil modro in belo gardo z zahtevo, naj ju slovenski narod iztrebi. Vsi zastopniki so izrazili pri pravljenost, podpreti narodno o-svobodllno vojsko z vsemi raz položljivlmi silami, izrazili so vdanost slovenskih množic tovarišu Titu in se izrekli za novo, demokratično, 'na narodni e-nakopravnosti zgrajeno Jugoslavijo. Zbor je proglasil samo OFSN za slovensko narodno osvobodilno gibanje in ugotovil ter določil, da se je OFSN razvila v slovensko ljudsko oblast. Delegati so določili, da so in da bodo terenski in ostali odbori OF o-snovni organi ljudske oblasti, da je plenum OFSN s svojim 10 vrhovno vodstvo OFSN. Edini zakoniti predstavnik slovenskega naroda na slovenskem ozemlju je OFSN, čigar plenum izvršuje v okvirju Jugoslavije in splošnih sklepov AVNOJa kot njenega predstavništva zakonodajno in izvršno oblast slovenskega naroda s pravico, postavljati vse potrebne organe ljudske oblasti slovenskega naroda. Zaradi obrambe domovine pred nemškim fašizmom je zbor Sklenil mobilizirati vse ljudske sile slovenskega naroda in vsa gmotna sredstva. Naglasil je, da nima begunska londonska vlada nobenih pravic več, govoriti v imenu slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov. Glede generala Leo Rupnika je ugotovil, da je ta narodni izdajalec. Zbor je dalje ugotovil u-pravičeno zahtevo, naj že enkrat nastopi druga fronta na zapadu, ki naj pomaga skrajšati vojno in omejiti žrtve narodov. Končno se je izjavil za priključitev vsega Primorja in beneške Slovenije k združeni Sloveniji. (Se nadaljuje.) Razni mali oglasi (COUPLE—White; cook, usual housework, occasional outside work; occupy 2 rooms; private bath; only adults in family; West suburb; good transportation; refs. Hinsdale 991 Sunday, Har. 4010 week days GIRL TO TAKE COMPLICE CHARGE OF TWO CHILDREN Own room & bath. Radio Stay. Top salary. FOREST 6028 COOK and GENERAL HOUSEWORK Adults. Permanent position. Good home, pleasant surroundings Top wages BUCK 3236 COOK $40.00 a week. Experienced. Refer ences required. No other duties Other help employed. Own room Every Thursday off. Near North side. Phone: Superior 3722. AU GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija lasa takih prilik SOLDERll WANTED TO RENT Apartments or House* for Ward Executives WILL LEASE OR OCCUPY ON MONTH-TO-MONTH BASIS These high-type officials of our Company are willing and able to pay top rentals and will give excellent care to your property. Call or Write W. A. BROWN REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555 SIGHTS AND SUNDAYS PARK RIDGE 1216 Montgomery Ward 619 W. Chicago Ave. - Chicago 7, tt želimo dobiti v najem stanovanja apartmente in hise za Wardove izvršne uradnike Vzamemo "Lease" ali pa najamem« na podlagi od meseca do meiec* TI viije vrste uradniki naie druibe *> pri vo£ in zmotni platati najvišjo najemnino in o«" ekselentno pazili na vaie po»«tvo. Pokličite-ali pa pišite W. A, BROWN ^ j • REAL ESTATE DEPT. SUPERIOR 6200, EXT. 3555^ ZVEČER IN OB NEDELJAH r* PARK RIDGE 1216 h Montgomery Ward 619 We Chicago Are. - Process Operators Razni mali oglasi CAPABLE RELIABLE GENERAL MAID Other help - Good wages Own room and bath South Side LAKEVIEW 6754 WOMAN for general housework in a lovely suburban home. Own private room and bath $30.00 weekly __Phone—STATE 7065 AUTO WRECKERS Must be sble to use acetylene cutting torch Apply ILLINOIS AUTO PARTS CO. 1819 - 23 S. State Street COUPLE—WHITE Cook - Usual housework. Occasional outside work. Occupy two rooms. Private bath. Adults only In family. West suburb. Good transportation. Reference. Hinsdale 991 Sunders, Harrison 4010 weekdays. EXPERIENCED Polishers and Buffi For Light Aluminum Castings Day or Piece Rate PROFESSIONAL MFG. CO. 1322 W. Monroe 8L Coal Tar Chemical and Roofipg Plant Good Starting Rates Excellent Opportunity for Promotion _ The Barret Division ASSEMBLERS Immediate openings Permanent Lion Mfg. Co ! 2640 W. BELMONT A' Washtenaw Ave. entri (Allied Chemical & Dye Corp.) NURSE TO TAKE CARE OF INFANT 2 weeks service. Stay South Side Apt. Hotel FAIRFAX 0200 _Apartment 201_ PANTRY WOMEN Experienced Good salary Small hotel dining rootA BITTERSWEET 2300 _Dining Room _ GENERAL MAIDS AND COOK 2 in family. No laundry Exclusive living quarters and location Call FRANKLIN 0500 MISS PARSONS better die.*. new Singer maehm«^/* ditions in daylight employment with very S' 11,1 cation for tran,^*! Apply Fred A. Block w1 265, Merchandise Mart' B0YS OK^^Si For iceing donuts & bkZT similar work. No exDeri^? «ary. Apply penence RYTINA baking ca 4629 s. Hermitage ^ GljEs~&~WOMBT Experienced Cable Wla^ Steady jobs Excellent working conditio PIONEER COIN machine _ 2634 N. Laramie GENERAL HOUSEWOH AND COOKING Experienced. Own room and h radio. No windows, no laundry. | Phone SUNNYSIDE 5604 AUTO WRECKERS Must be able to use acetylene k , Apply ILLINOIS AUTO PARTS 1819-23 So. State St.