ČETRTEK, 24. FEBRUAR 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA jE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 45 (20.177) • CENA 1,20 EUR (10 HRK)

Mag. Franci Pivec, fi-lo-zo-f: "Obžalujem, ker se Drnovškovi nasledniki niso navzeli
Drnovškovega načina 'vladanja', ki ni padel nikoli izpod nivoja. Razen morda enkrat,
ko je izjavil, da se bodo 'poklali za njegovo mesto'. Pa še takrat je imel prav." Stran 5

Hrvaški posrednik pri poslih
z orožjem je potrdil očitke
o vpletenosti Janeza Janše
in Igorja Bavčarja v orožarske
posle in spregovoril o provizijah.
Avstrijski preiskovalni novinar
Richard Schneider, ki je o njih pisal
v knjigi o aferi Hypo na Hrvaškem,
pa za Večer razkriva podrobnosti
o početjih Hypa v Sloveniji

V tihotapljenje orožja na Hrvaško v času mednarod-
nega embarga v 90. letih sta bila vpletena Janez Janša
in Igor Bavčar, hrvaška stran pa je morala sloven-
skim posrednikom izplačati po 250.000 takratnih
mark provizij. Tako je v Parizu živeči Marin Tomu-
lic, hrvaški posrednik pri nezakonitih kupčijah, potr-
dil navedbe avstrijskega preiskovalnega novinarja
Richarda Schneiderja, ki smo jih prvič predstavili
v Večeru. V izjavi za Radio Krka je Tomulic zatrdil,
da je bil prisoten na sestanku med hrvaškim genera-
lom Čermakom ter Bavčarjem in Janšo, ki naj bi se
zgodil deset dni po padcu Vukovarja. Janez Janša je
že ob Večerovem poročanju o Schneiderjevi zgodbi
očitke označil za "čisto izmišljotino".

V Večeru pa ekskluzivno objavljamo pogovor s
Schneiderjem, ki razkriva podrobnosti iz delovanja
razvpite Hypo banke v Sloveniji in govori o preiska-
vi, ki jo izvajajo avstrijski kriminalisti. Med drugim
izpostavi, da je temelj afere Hypo v Sloveniji naveza
te banke in Vegrada, obenem pa predstavlja domne-
ve, da naj bi bil nekdanji šef slovenskega Hypa Boži-
dar Špan solastnik Vegrada, da je ključ do Hypovih
nečednosti pri nas 240 milijonov vreden projekt Ski-
per v Savudriji in da so bili avstrijski kriminalisti
sprva izgubljeni ob Hypovih zgodbah.

Stanovalci enajstih
stanovanj so zaradi
nesreče trenutno
brez bivališča, Prevaljčani
pas poškodovanim
zdravstvenim domom

Silovita- eksplozija-, ki je v torek neka-j
minut po 23. uri odjeknila na Pre-
valjah, je močno stresla številne sta-
novanjske bloke in hiše v središču
kraja. Eksplozija plina se je zgodila v
ga-rsonjeri pred- neka-j leti popolnoma-
obnovljenega bloka na Trgu, kjer ima
prostore tudi prevaljski zdravstveni
dom. Na podlagi ogleda preiskovalne
sodnice, kriminalistov in forenzikov
so na Policijski upravi Slovenj Gradec
zoper 44-letnega Prevaljčana podali
ka-zensko ova-d-b-o za-ra-d-i povzročitve
splošne nevarnosti. Ponesrečenec, ki
je dobil površinske opekline po obra-
zu in rokah ter si poškodoval oči, ni
v življenjski nevarnosti. Zdravniško
pomoč so iskali še trije stanovalci.
Udarni val je bil tako silovit, da je poš-
kodoval tudi šest sosednjih objektov
in štirinajst avtomobilov. Od enajstih
stanovanj jih je poškodovanih šest,
vend-a-r v minu-li noči v b-loku- ni preno-
čil nihče. Ob-čina- Preva-lje je u-sta-novila-
poseb-no komisijo za- od-pra-vo posled-ic
plinske eksplozije, ki je precej poškodo-
vala tudi spodnje prostore zdravstvene-
ga doma, največ škode je v ambulanti
na vzhodni strani objekta in v labora-
toriju-.

V Oslu so sinoči uradno odprli 48.
svetovno prvenstvo v nordijskih
smu-ča-rskih d-isciplina-h. Sloviti Hol-
menkollen prvenstvo gosti že četr-
tič, prvič spet po 29 letih, Norveška
petič. V zib-elki nord-ijskega- smu-ča-nja-
se bo za čim boljši iztržek borila tudi
slovenska odprava, ki jo sestavlja
d-evet teka-čic in teka-čev na- smu-čeh,

milijona evrov znaša višina
odškodninske tožbe, ki sojo
odvisne družbe Pivovarne Laško
vložile zoper družbo Atka-Prima
in njenega lastnika ter
nekdanjega prvega moža
Pivovarne Laško Boška Šrota.

milijarde evrov je v lanskem
decembru znašal primanjkljaj
na tekočem računu plačilne
bilance na območju skupne
evropske valute. To je za 2,8
milijarde več kot novembra.

milijarde evrov tunizijskim ban-
kam dolguje družina strmoglav-
ljenega tunizijskega predsednika
Zina El Abidina Ben Alija.

milijonov evrov namerava letos
na Hrvaškem vložiti Evropska
banka za obnovo in razvoj.

odstotka je znašala lanska rast
cen življenjskih potrebščin
v Sloveniji. Rast je enaka kot
v Evropski uniji.

milijona evrov so lani slovenski
državljani najeli stanovanjskih
posojil. To je kar za 25 odstotkov
več od leta 2008.

Veljavna zako-no-daja,
ki ureja do-datno-
po-ko-jninsko-
zavarovanje, do-lo-ča,
da po- desetih letih
zavarovancem
po-teče vezava
na vlo-žena sredstva

V praksi to pomeni, da
lahko zavarovanci po prete-
ku tega obdobja privarčevana
sredstva v enkratnem znesku
dvignejo še pred upokojitvijo.
Pokojninske družbe so zaradi
te pravice, ki jo zavarovancem
ponuja zakon, seveda pričako-
vale dvigovanje privarčevanih
sredstev. Glede na to, da je zako-
nodaja taka že vse od uvedbe
drugega stebra, je bilo pričako-
vati tudi to, da bodo nekateri za-
varovanci v skladu z omenjeno
možnostjo svoja sredstva dvig-
nili. Iz Prve osebne zavaroval-
nice točnih podatkov, koliko
zahtevkov za izplačilo so preje-
li, niso sporočili, pravijo pa, da
teh zahtev ni veliko. Bolj kon-
kretni so pri mariborski Moji
naložbi, kjer so nam sporočili,
da imajo napovedanih okoli
500 primerov prekinitev zava-
rovanja in dviga sredstev.

Kot pravi Uroš Ornik, direktor
sektorja pokojninskih zavaro-
vanj pri Moji naložbi, sta razlo-
ga za tovrstne odločitve dva.
Prvi je finančna stiska, drugi pa
splošno nezadovoljstvo/nezau-
panje v družbenoekonomski
sistem. Ornik poudarja, da je to-
gost zakonodaje v preteklem de-
setletnem obdobju zavarovance
obvarovala pred izgubami pri-
hrankov v sistemu dodatnega
pokojninskega zavarovanja.
Sredstva so dosegljiva, ohrani-
la so realno vrednost, saj so do-
nosi presegali inflacijo. "Donosi
niso bili nizki in hkrati tudi ne
visoki," pravi Ornik in dodaja,
da vložki niso bili izpostavljeni
izjemnim nihanjem drugih na-
ložb, še posebno delnic.

Glede na izjave njihovih
komitentov se zavarovanci
Moje naložbe za izstop odloči-
jo predvsem zaradi reševanja
težkega finančnega položaja,
v katerega je marsikoga prived-
lo nerealno zadolževanje oziro-
ma pretekla potrošnja. Sredstva
bodo prvenstveno namenili po-
trošnji, zagotavljanju osnovne-
ga preživetja ali nakupu dobrin,
kot so recimo potovanja.

Enako opažajo v Prvi osebni
zavarovalnici. Njen izvršni di-
rektor Miroslav Ekart pravi, da
gre pri enkratnih dvigih predv-
sem za reševanje finančne sti-
ske. Seveda so med zavarovanci,
ki se bodo odločili za dvig, tudi
taki, ki ocenjujejo, da bi lahko
svoja sredstva naložili bolje in
jih bolj donosno upravljali. "Ven-
dar teh ni veliko," pravi Ekart,
zato ocenjuje, da delež sredstev,
ki se bo prelil iz pokojninskih
skladov v alternativne oblike
varčevanj, ne bo visok.

osnovne pokojnine iz obvezne-
ga zavarovanja zagotovili pre-
jemanje dodatne pokojninske
rente," pravi Ornik.

Zaključuje, da smo pred de-
setimi leti sprejeli pokojnin-
sko reformo. Ta je pomembno
zarezala v pravice tistih, ki se
upokojujejo po sedanji zako-
nodaji. Rezultati se kažejo v
pokojninah, ki so velikokrat
prenizke za pričakovano in do-
stojno raven življenja.

Če ste se po letih varčevanja za dodatno pokojnino
upokojili, lahko zdaj pri Moji naložbi vsak mesec prejemate
doživljenjsko pokojninsko rento.

obveznega zavarovanja vedno
nižje. Zato se mora vsak odloči-
ti, ali bo za pokojnino dodatno
varčeval. Kakšne bodo posledi-
ce za celotno družbo, pa je po
njihovem mnenju prezgodaj
predvidevati, saj še ni jasno,
v katero smer se bo sistem po-
kojninskega zavarovanja in
delovne zakonodaje razvijal.
"Vsekakor pa apokaliptičnih
scenarijev ne bo," pravi Miro-
slav Ekart. Pričakuje, da se bo
sistem kmalu konsolidiral in
se normalno izvajal naprej.

Po desetih letih od vključitve
v kolektivni drugi pokojnin-
ski steber letos prvikrat dobiva
pravico do enkratnega dviga
sredstev večje število zavaro-
vancev. Postavlja se jim vpraša-
nje: nadaljevati vplačevanje (če
so še vedno pri istem deloda-
jalcu), ohraniti mirovanje sred-
stev na svojem pokojninskem
računu (če so vmes delodajalca
zamenjali) ali dvigniti denar.
Tisti zavarovanci, ki so že upo-
kojeni, pa so postavljeni pred
dilemo: enkratni dvig ali preje-
manje rente. Zanje namreč ni
smiselno, da po izpolnitvi vseh
pogojev še naprej ostanejo v
"varčevalni fazi" dodatnega po-
kojninskega zavarovanja.

Poglaviten namen drugega
stebra je nadomestiti del izpada
dohodka po upokojitvi z dodat-
no rento iz tega naslova. Da bi
ta cilj država še podkrepila, je
lani, tik pred zdajci, uvedla še
davčno olajšavo in po novem
se bo v davčno osnovo všteva-
la samo polovica dohodka iz
teh rent.

Razlika v neto iztrženem
znesku je zato velika. Enkrat-
ni dvig je obdavčen z akon-
tacijo dohodnine, ki ji lahko
sledi še naknadno doplačilo
davka, če se prejemnik zaradi
tega izplačila premakne v višji
davčni razred. Dodatna neu-
godna posledica tega dohodka
v enkratnem znesku je lahko
tudi poslabšani položaj prejem-
nika pri socialnih transferjih.
To pomeni, da bi lahko bil v
naslednjem letu otroški doda-
tek zaradi tega nižji ali pa cena
vrtca višja.

Renta je zato davčno precej
ugodnejša, vendar bo njena viši-
na odvisna od mnogih drugih
dejavnikov, ki pri enkratnem
dvigu ne igrajo vloge. Namreč,
ali gre za dosmrtno rento (ta
bo nekoliko višja) ali za tako z
zajamčeno dobo izplačevanja
(nižja). Za zdaj, dokler še velja
sedanji zakon ZPIZ-1, moškim
pripadajo višje rente kot žen-
skam, saj je njihova pričakova-
na življenjska doba krajša kot
pri ženskah in je zato pričakova-
ni čas prejemanja rente pri moš-
kih krajši. Novi zakon ZPIZ-2, ki
čaka na referendum, bo to razli-
kovanje med spoloma odpravil.
Seveda vpliva tudi starost ob za-
četku prejemanja rente. Kdor je
starejši, lahko pričakuje višjo
rento kot mlajši. Povrhu se vrste
rent precej razlikujejo tudi med
samimi ponudniki - zavaroval-
nicami in pokojninskimi druž-
bami. Splača se torej pridobiti
več ponudb in jih primerjati,
kajti po odločitvi in podpisu za-
varovalne pogodbe popravnega
izpita ne bo več, saj je odločitev
dokončna in spremembe niso
več mogoče.

Gre torej za zelo pomembno
odločitev, ki je ni dobro spreje-
ti kar tako z levo roko samo na
podlagi tega, kako so se odločili
naši znanci ali prijatelji, ali celo
samo na podlagi člankov v me-
dijih. Kako je najbolj pametno
ravnati, je odvisno od osebnih
okoliščin vsakega posamezni-
ka.

• nujna, neodložljiva potreba
po denarju, ki ga ne moremo
pridobiti drugače,

• slabo zdravstveno stanje zava-
rovanca, zaradi česar ni verjet-
no, da bo še dolgo živel.

Pri mlajših se pojavi vpraša-
nje sposobnosti in discipline,
da pokojninske prihranke sam
upravlja uspešneje kot izvajal-
ci PDPZ. Vendar pa se je treba
zavedati tudi, da bo od vložit-
ve zahtevka do prejema denar-
ja na bančni račun minilo več
mesecev.

Nasprotno pa je trdno zdrav-
je faktor, ki napeljuje k odločit-
vi za rento, saj je potem večja
verjetnost, da bo posameznik
živel še dolgo in tako z rento
skupno prejel bistveno več, kot
je pričakovano. Zanimivo pa je,
da se ženskam, ki bi se odločile
za prejemanje rente in že izpol-
njujejo pogoje zanjo v letu 2011,
splača še nekoliko počakati, do-
kler še obstaja možnost, da bo
sprejeta pokojninska refor-
ma dejansko začela veljati. V
takem primeru bo namreč ver-
jetno ženska, ki bo pogodbo o
renti sklenila po uveljavitvi za-
konskih novosti, vsak mesec
do konca življenja prejemala
opazno več, kot bi, če pogodbo
o renti sklene še pod sedanjimi
pogoji. Kakšno leto potrpežlji-
vosti bi se ji v takem primeru
lahko lepo obrestovalo.

Naložbeni duet je varčevanje, sestavljeno iz depozita
in naložbe v vzajemne sklade KBM Infonda.
Namenjeno je vsem, ki želite z razpršitvijo naložb
prihrankom zagotoviti varnost, hkrati pa odpreti
vrata možnostim donosa.

S prihodom krize se je tak-
šen način oglaševanja umaknil
oglasom, ki predvsem utrjuje-
jo vrednost blagovnih znamk
v očeh vlagateljev, racionalni
oglaševalski apel je zamenjal
čustveni apel po pripadnosti.
Kar ne preseneča, saj so DZU v
času krize beležile padce čiste
vrednosti sredstev skladov in
so z "branding kampanjami", ki
so krepile pripadnost blagovni
znamki, skušale vlagatelje čust-
veno vezati na DZU in tako pre-
prečiti večje odlive iz skladov.
Širše gledano pa se je obseg ogla-
ševanja v času krize prepolovil,
kar je seveda napačna strateška
odločitev. Iz tega izhaja zanimiv
paradoks. Medtem ko so družbe
za upravljanje v času krize vla-
gatelje pozivale, naj izkoristijo
nizke cene in vlagajo na trge,
same niso upoštevale istega nas-
veta in niso oglaševale takrat,
ko bi bilo najbolj smiselno in ko
so bile cene oglaševanja na trgu
najnižje.

Ko zamudiš takšno prilož-
nost, je kasneje težko doseči
zastavljene prodajne cilje s po-
močjo pospeševanja prodaje,
kar se dogaja v zadnjih mese-
cih. Osnovni trženjski prijem za
pospeševanje prodaje so tako v
zadnjem času znižanja vstop-
nih stroškov. Ta pristop bistve-
no bolj podpiramo kot preteklo
prakso oglaševanja visokih do-
nosnosti, saj ima ta pristop ne-
posredno korist za vlagatelja, tj.
nižjo vstopno provizijo.

Iščem pravi sklad zase. Torej pobrskam po tečajnici skladov in
poiščem takšnega, ki je letos dosegel največ donosa. Napaka!
Donos, ki ga gledate, ste že zamudili, ali bo takšen tudi v
prihodnje, vam nihče ne more zagotoviti. Prava odločitev je
splet treh elementov: koliko, kako dolgo in s kakšnim tvega-
njem želim nalagati - tveganje je merilo verjetnosti, da se
pričakovanja ne uresničijo.

Kakšni so torej vaši cilji? Nakup hiše, avtomobila, šolanje otrok,
varčevanje za pokojnino? Za kratkoročne cilje potrebujete
netvegane naložbe, saj si ne želite padca na borzi tik pred
unovčitvijo. Za dolgoročne cilje si lahko privoščite višje tveganje
ob pričakovanju višjega donosa.

Želite vložiti večji znesek v enkratnem pologu ali vsak mesec
nekaj? Za dolgoročne vlagatelje je večkratno ozirom mesečno
vlaganje praviloma dober način. Tečaji naložb na borzah
dnevno nihajo v pozitivno in negativno smer. S postopnimi
vplačili namesto enkratnih lahko vlagatelji dosežejo boljšo
povprečno nabavno ceno enote sklada. Ali ste vedeli, da če deset
let vsak mesec nakažete 50 evrov v vzajemni sklad, ki dosega
povprečno šestodstotno letno donosnost, po osmih letih razpola-
gate z osem tisoč, po 20 letih pa z dobrimi 22 tisoč evri?

Z razpršitvijo naložb znižamo tveganje in povečujemo možnost
za visok donos. Prva razpršitev upošteva tveganje - nekaj
denarja v depozitih na banki, nekaj v nizko tveganih skladih,
nekaj v visoko tveganih. Druga je po regijah oziroma panogah.
Znotraj gospodarskega cikla se vsi borzni segmenti ne gibljejo
enako hitro. Določene regije in panoge rastejo hitreje kot druge.
Z menjavo cikla se menjajo tudi "zmagovalci". Z ustrezno
razpršitvijo lahko, ko potrebujete denar, unovčite tisto naložbo,
ki je za vas najugodnejša.

Šele zdaj, ko že veste, kakšni skladi so primerni za vaš naložbeni
cilj, je čas za pregled donosov. Ne le absolutih donosov, tudi
kako so se obnesli v primerjavi s svojimi primerjalnimi indeksi.
Slednje je lahko veliko boljše merilo uspešnosti kot visok
odstotek v določenem obdobju.

Predvsem pa si zapomnite, daje borza živ organizem, ki je
neprestano v gibanju navzgor in navzdol. Vsak padec tečajev še
ne pomeni borznega zloma. Stopite korak vstran in poglejte cel
gozd. Pa kaj, če nekatera drevesa ne rastejo tako hitro kot druga,
pomembno je, da cel gozd napreduje.

Za koga so naložbena življenjska zavarovanja primerna?

• za osebe, ki imajo koga odvisnega od svojih prihodkov,

• za posameznike z najetimi dolgoročnimi posojili,

• za ljudi, ki ne potrebujejo zelo visokih zavarovalnih kritij za
primer smrti,

• za tiste, ki iščejo davčne ugodnosti tako pri dohodnini kot pri
vlaganju v sklade oziroma pri prestopih med različnimi skla-
di.

Za koga naložbena življenjska zavarovanja niso primerna?

• Za tiste, ki ne potrebujejo življenjskega zavarovanja (otroci,
posamezniki, ki nimajo nikogar odvisnega od svojih prihod-
kov),

• za posameznike z velikimi denarnimi presežki.

Prednosti naložbenih življenjskih zavarovanj:

• davčne ugodnosti (tako pri dohodnini kot pri kapitalskih do-
bičkih pri prenosu sredstev ob morebitni menjavi vzajemnega
sklada ali spremembi naložbene politike),

• delna predčasna izplačila/predujmi,

• dostop do skladov svetovno priznanih upraviteljev, ki zaradi
zakonodaje pri nas nimajo dovoljenja za neposredno trženje.

Slabosti naložbenih življenjskih zavarovanj:

• stroški pri večini naložbenih zavarovanj (sklenitveni, upravni,
administrativni, za zavarovanje ob morebitni smrti ter uprav-
ljavski stroški skladov in stroški menjave slednjih) so netran-
sparentni in visoki;

• večinoma dobi zavarovanec informacije o stanju investiranih
sredstev šele po obvezni dobi vplačevanja.

Posebna

je davčna obravnava_

Naložbena zavarovanja so, kot
rečeno, zavarovalniški pro-
dukt, zato je davčna obravna-
va sredstev v tem segmentu
drugačna kot v drugih naložbe-
nih oblikah (vzajemni skladi,
delnice, obveznice, depoziti in
podobno). Največja prednost
tovrstne davčne olajšave je, da
so vse premije v obdobju, dalj-
šem od desetih let, neobdavč-
ljive. Pri tem opozorimo, da se
periodična vplačila v naložbe-
na zavarovanja obdavčujejo,
kot da bi bila vplačana na začet-
ku. Za primerjavo povejmo, da
so kapitalski dobički obdavčlji-
vi dvajset let, in sicer na začet-
ku z 20 odstotki, kasneje pa se
vsakih pet let obdavčitev zniža
za pet odstotkov.

Naložbena življenjska zava-
rovanja so podvržena dvema
obdavčitvama. Prva je indi-
rektna, pri tem je obdavčena
zavarovalna premija. Zakon o
davku od prometa zavaroval-
nih poslov določa indirektno
obdavčitev. Tako se davek pla-
čuje od opravljenih zavaroval-
nih poslov, torej od sklepanja in
izvrševanja pogodb za življenj-
ska zavarovanja. Do deset let je
za vsa življenjska zavarovanja
obdavčitev 6,5-odstotna. Kot
rečeno, so zavarovalna razmer-
ja, ki trajajo dlje od desetih let,
oproščena plačila davka.

Druga je direktna obdav-
čitev, kamor sodi obdavčitev
dohodka, ki jo določa zakon o
dohodnini. Zakonodaja določa,
da se dohodek iz življenjskih za-
varovanj uvršča med dohodke
iz premoženja. Davčna osnova
je opredeljena kot razlika med
prejetim izplačilom in vplači-
lom. Pri naložbenih življenj-
skih zavarovanjih z enkratnim
vplačilom je razlika med preje-
tim izplačilom in vplačilom eno-
stavno izračunljiva. Drugače je
pri zavarovanjih z obročnim
vplačevanjem. Za davčno osno-
vo se upošteva seštevek vseh
obročnih vplačil. Zavarovanci,
ki sklepajo naložbena zavarova-
nja, naj zelo dobro proučijo zava-
rovanja, ki vsebujejo izplačila na
obroke. Seštevek vseh obročnih
vplačil se namreč enakomerno
porazdeli med obdobja izplače-
vanja. Zakon določa, da se plača
dohodnina od davčne osnove
po 20-odstotni stopnji, razen v
posebnih primerih, ko so plači-
la dohodnine oproščeni dohod-
ki iz življenjskih zavarovanj.

tična kriza Egipta in nekaterih
sosednj-ih držav-, kar se j-e odra-
zilo v- močni korekcij-i delniških
tečaj-ev-, trend prv-ega meseca no-
v-ega leta pa j-e pov-sem obratno
sorazmeren z gibanj-i trgov- v-
letu 2010.

Januarska korekcij-a j-e zni-
žala pov-prečno donosnost v-
prv-em mesecu in pol nov-ega
leta, saj-pov-prečna donosnost
v- tem obdobj-u znaša le dober
odstotek. Naj-bolj-e so se v- tem
času odrezali skladi, ki v-lagaj-o
v- finančni sektor, ki so med 1. ja-
nuarjem in 18. februarj-em letos
dosegli 4,4-odstotno donosnost,
približno tolikšna j-e tudi dono-
snost trgov- v- razv-oj-u.

KLEMEN KONCIUA

VZAJEMCi

V le-tu 2010 smo ne-ga-tiv-no
me-se-č-no donosnost za-zna-li v-
štirih me-se-cih, na-jhujši pa-dci te--
ča-je-v- so se- tudi la-ni pre-gov-orno
(se-ll in ma-y a-nd go a-wa-y - ma-j-a-
proda-j- in druga-m se- poda-j-) do-
ga-j-a-li v- me-se-cu ma-j-u. Na-j-v-išj-e-
donosnosti so bile- sice-r dose-že--
ne- v- ma-rcu.

Tuji skladi lani bolj donosni

Pov-pre-č-na- le-tna- donosnost
v-se-h v-za-j-e-mnih skla-dov- na- slo-
v-e-nske-m trgu j-e- v- le-tu 2010 zna--
ša-la- 12,57 odstotka-, ka-r j-e- pre-ce-j-
na-d pov-pre-č-j-e-m. Tuka-j- smo za--
zna-li pre-ce-j-še-n ra-zkora-k me-d
donosi doma-č-ih in tuj-ih družb
za- upra-v-lj-a-nj-e- (DZU), sa-j- so bile-
pov-pre-č-ne- donosnosti skla-dov-
tuj-ih DZU 14,1-odstotne-, ka-r j-e-
za- skora-j- štiri odstotke- v-e-č- od
pov-pre-č-ne- le-tne- donosnosti
doma-č-ih upra-v-lj-a-v-ce-v- - 10,29
odstotka-. Tre-ba- j-e- pouda-riti, da-
ra-zlika- me-d donosnostj-o tuj-ih
in doma-č-ih DZU ne-posre-dno
ne- odse-v-a- ra-zlike- v- ka-kov-osti
upra-v-lj-a-nj-a-. Ve-de-ti mora-mo, da-
ima-j-o doma-č-i upra-v-lj-a-v-ci pov--
pre-č-no bistv-e-no v-e-č- sre-dste-v-
inv-e-stira-nih na- slov-e-nske-m in
drugih ba-lka-nskih ka-pita-lskih
trgih. Ta-m so bile- la-ni izgube-
v-išj-e- kot v- drugih re-gij-a-h.

V le-tu 2010 j-e- pov-pre-č-na- do-
nosnost v-se-h v-za-j-e-mnih skla--
dov- na- slov-e-nske-m trgu dose-gla-
15,41 odstotka- pri de-lniških in
6,34 odstotka- pri obv-e-zniških.
Za-nimiv-o j-e-, da- so bile- v- le-tu
2010 pov-pre-č-ne- le-tne- donosno-
sti v-se-h me-ša-nih skla-dov- na- slo-
v-e-nske-m trgu 4,74-odstotne- in
so za-osta-le- za- pov-pre-č-no dono-
snostj-o obv-e-zniških v-za-j-e-mce-v-.
Pov-pre-č-na- le-tna- donosnost v-za--
j-e-mnih skla-dov- z ne-ome-j-e-no
ge-ogra-f-sko na-ložbe-no politiko
(ta-ko ime-nov-a-nih globa-lnih
skla-dov-) j-e- bila- 9,54-odstotna-,
v-za-j-e-mnih skla-dov-, ki v-la-ga-j-o
na- trge- v- ra-zv-oj-u, 15,38-, v-za--

Denarni tokovi

Prv-i štirj-e meseci leta 2010 so
domačim v-zaj-emnim skladom
prinesli pozitiv-en neto tok
v-plačil v- v-zaj-emne sklade. Prv-i
mesec neto izplačil smo zaznali
maj-a ob času v-ečj-e korekcij-e te-
čaj-ev- nav-zdol. V drugi polov-ici
leta se j-e sentiment v-lagatelj-ev-
obrnil in smo nav-klj-ub v-isokim
donosom v- drugi polov-ici leta
ugotav-lj-ali šest zaporednih me-
secev- neto odliv-ov-.

Letošnji trendi

Klj-učne težav-e sv-etov-nih kapi-
talskih trgov- še v-edno pov-zro-
čata problematika zadolžev-anj-a
ev-rskega območj-a in rastoči
inflacij-ski pritisk. Ta j-e proble-
matičen predv-sem na trgih v-
razv-oj-u, ki sicer dosegaj-o naj--
v-išj-e gospodarske rasti. Inflacij-
ski pritiski nastanej-o predv-sem
zaradi v-išj-ih cen surov-in in za
zdaj- ne pomenij-o resnej-še grož-
nj-e nadalj-nj-i rasti teh trgov-.

Po drugi strani j-e zaznati
izbolj-šanj-e na trgu držav-nih
obv-eznic v-zhodne Ev-rope, med-
tem ko na trgih v- razv-oj-u Kitaj-
ska poroča o v-isoki gospodarski
rasti v- zadnj-em četrtletj-u 2010,
ki j-e z 9,8 odstotka bistv-eno
presegla pričakov-anj-a analiti-
kov-. Prav- tako se nadalj-uj-e go-
spodarska rast Indij-e, ki j-e sicer
v- j-anuarj-u doživ-ela precej-šnj-o
negativ-no korekcij-o tečaj-ev-, saj-
so se delniški tečaj-i v- pov-preč-
j-u znižali za deset odstotkov-.
Januarska korekcij-a osrednj-ih
trgov- v- razv-oj-u ni presenetlj-iv-a
ob dej-stv-u, da so ti trgi v- letu
2010 zrasli kar za 25 odstotkov-
(donosnost v- ev-rih). Sicer j-e ja-
nuar naj-bolj- zaznamov-ala poli-

Prenova stanovanja
je velik finančni
zalogaj za povprečen
družinski proračun

Zato si morajo mnogi pri tem
pomagati z bančnim kreditom.
Banke za ta namen ponu-jajo
najem namenskih stanovanjskih
kreditov, ki se od potrošniških
razlikujejo predvsem po ročno-
sti in po namenu-, ki ga morajo
kreditojemalci banki posebej do-
kazovati.

Kredit za obnovo stanovanja
sodi v sklop stanovanjskih poso-
jil, za njegovo pridobitev pa ve-
ljajo strožji pogoji kot za najem
potrošniškega. Pri stanovanjskih
kreditih morajo namreč stranke
dokazovati namen porabe, ker
gre praviloma za višje zneske, pa
je pomembna tudi oblika zavaro-
vanja kredita, ki je možna tu-di z
zastavo nepremičnine.

Obrestna mera je za stano-
vanjske kredite praviloma nižja
od onih za nenamenske kredite,
banke pa ponu-jajo še dodatne
u-godnosti. Tako NLB denimo
omogoča izbiro kombinirane
obrestne mere z moratorijem
na začetku-. Nova KBM pa še
nižjo obrestno mero od običaj-
ne pri stanovanjskih kreditih
ponuja strankam, ki se odločijo
za stanovanjski kredit na osno-
vi varčevanj in za stanovanjske
kredite za ekološke naložbe (na
primer za naku-p in vgradnjo
oken in vrat z nizkimi toplotni-
mi izgu-bami, za izvedbo toplot-
ne izolacije stavbe, za naku-p in
vgradnjo čistilnih naprav za ko-
mu-nalne odpadke ...)

Ena bistvenih razlik med po-
trošniškimi in namenskimi sta-
novanjskimi krediti je ročnost,
to je dolžina odplačilne dobe,
ki pri stanovanjskih znaša do
25 ali celo 30 let, medtem ko je
pri potrošniških precej krajša
(na primer Hypo banka 8 let,

Aba-nka- 15 let). Potrošniški kre-
dit ba-nka- izpla-ča- v gotovini,
medtem ko se kredit za- obno-
vo sta-nova-nja- črpa- na-mensko,
gotovina- se izpla-ča- le pod dolo-
čenimi pogoji.

Pogoji za- odobritev kredita- za-
obnovo sta-nova-nja- so strožji
kot pri nena-menskih potrošniš-
kih kreditih, kjer ba-nko za-nima-
le, a-li bo stra-nka- kredit sposob-
na- odpla-ča-ti. Pri sta-nova-njskih
kreditih pa- ba-nke ponu-ja-jo
u-godnejše pogoje (predvsem
nižje obrestne mere), za-to seve-
da- hočejo za-gotovilo, da- bodo
sredstva- res pora-bljena- za- pra-vi
na-men. To stra-nke doka-zu-jejo z
u-strezno doku-menta-cijo, ki se
na-na-ša- na- obna-vlja-jočo se ne-
premičnino (npr. doka-zilo o la-st-
ništvu-, gra-dbeno dovoljenje a-li
loka-cijska- informa-cija-, ka-da-r to
za-hteva- za-kon, to je v primeru-
večjih posegov, predra-ču-ni, po-
godba- z izva-ja-lcem gra-dbenih
del ...). Ba-nka- Ra-iffeisen v pri-
meru-, da- stra-nka- na-ja-me sta-no-
va-njski kredit brez hipoteke in
ga- pora-bi za- prenovo sta-nova--
nja-, polovico zneska- izpla-ča- v
gotovini, za- dru-go polovico pa-
mora- stra-nka- ba-nki predložiti
ra-ču-ne a-li pogodbe z izva-ja-lci
del, ki jim ba-nka- na-to direktno
na-ka-že potrebna- sredstva-.

Nova- LB pa- la-hko omogoči
tu-di 100% izpla-čilo na- kredito-
jema-lčev ra-ču-n, pri čemer mora-
slednji podpisa-ti izja-vo o na-men-
ski pora-bi. Poleg tega- mora-jo
kreditojema-lci seveda- doka-za-ti
svojo kreditno sposobnost (potr-
dilo o za-poslitvi in pla-č-i, odstop-
na- izja-va- in u-pra-vna- izpla-č-ilna-
prepoved, v primeru- za-va-rova--
nja- s poroki izja-va- poroka-) kot
pri vseh dru-gih kreditih.

Glede na- gospoda-rsko krizo se
ka-r sa-mo vsiljuje vpra-ša-nje, a-li
na-j se morda- v č-a-su- za-tegova--
nja- pa-su- ra-je odloč-imo za- obno-
vo sta-rega- sta-nova-nja- kot za-
nakup novega. Izkušnje bank, ti-
stih, ki tovrstno evidenco sploh
vodijo, so precej različne. V De-
želni banki so nam povedali, da
še vedno odobrijo več kreditov
za nakup kot obnovo stanovanj.
V Novi KBM pa vse od začetka
preteklega leta opažajo rast pov-
praševanja po stanovanjskih
kreditih, pri čemer pa ne ugo-
tavljajo razmerja med krediti
za nakup in obnovo. Prav tak-
šen odgovor, namreč da stano-
vanjskih kreditov ne ločujejo
podrobno po namenih in zato
ne morejo komentirati trenda
o porastu kreditov za obnovo,
smo dobili tudi v Novi LB d.d.

Ime banke	Vrednost posojila (EUR)	Ročnost (meseci)	EOM (%)	Stroški odobritve (EUR)	Mesečni obrok (EUR)	Vrednost posojila EUR	Ročnost (meseci)	EOM (%)	Stroški odobritve (EUR)	Mesečni obrok (EUR)
Abanka	10.000 €	60	3,92 %	150,00 €	180,75 €	15.000,00 €	60	3,92 %	225,00 €	271,12 €
Banka Koper, d.d.	10.000 €	60	5,00 %	185,00 €	179,59 €	15.000,00 €	60	4,90 %	245,00 €	269,39 €
Banka Celje, d.d.	10.000 €	60	3,83 %	120,00 €	180,93 €	15.000,00 €	60	3,83 %	180,00 €	271,40 €
Deželna banka Slovenije	10.000,00 €	60	3,81 %	120,00 €	180,81 €	15.000,00 €	60	3,81 %	180,00 €	271,22 €
Hypo Alpe-Adria-Bank, d.d.	10.000,00 €	60	3,83 %	120,00 €	180,75 €	15.000,00 €	60	3,83 %	180,00 €	271,12 €
Nova KBM	10.000,00 €	60	5,11 %	275,00 €	183,50 €	15.000,00 €	60	4,71 %	275,00 €	275,25 €
NLB	10.000,00 €	60	4,02 %	120,00 €	181,74 €	15.000,00 €	60	4,01 %	175,26 €	272,61 €
Raiffeisen banka	10.000 €	60	5,37 %	200,00 €	180,37 €	15.000,00 €	60	4,92 %	300,00 €	270,80 €
UniCredit Bank	10.000 €	60	3,64 %	125,00 €	180,00 €	15.000,00 €	60	3,47 %	125,00 €	270,00 €
PROBANKA, d.d.	10.000 €	60	4,36 %	200,00 €	181,71 €	15.000,00 €	60	4,22 %	251,00 €	272,56 €

V Abanki opažajo, da je
obseg stanovanjskih kreditov v
minulem letu primerljiv z letom
2009, medtem ko je izku-šnja
Hypo banke dru-gačna. Pri njih
namreč pravijo, da se je povpra-
ševanje po kreditih za obnovo
(v primerjavi s krediti za naku-p)
v zadnjem času- povečalo.

Povejmo še, da banke pove-
čini tu-di ne vodijo podrobnih
evidenc, za katere namene pri
prenovi gredo pora-bljena- sred-
stva-. Ali za- prenovo kopa-lnice,
vgra-dnjo novih oken, za-menja--
vo strehe, morda- pridobitev
novih sta-nova-njskih površin
(na- primer v kleti a-li na- pod-
strešju-). Tu-di o ra-zmerju- med
prenova-mi hiš in sta-nova-nj je

ma-lo poda-tkov. Le iz Deželne
ba-nke smo dobili poda-tek, da-
je delež podeljenih kreditov za-
obnovo sta-nova-nj ka-r 90 % in le
10 % gre za- obnovo hiš, v Ba-nki
Koper pa- pra-vijo, da- njihovi kre-
ditojema-lci več-kra-t obna-vlja-jo
hiše kot sta-nova-nja-.

O-b oba-li Ama-lfi na- ju-gu- Ita-lije so na- proda-j trije za-sebni otoki Li
Ga-lli in posestvo Villa- Tre Ville v bližini oba-lnega- mesta- Posita--
no. O-menjene posesti so ocenjene na- sku-pno 195 milijonov evrov.
O-toki z imeni Ga-llo Lu-ngo, Rotonda- in Ca-stelletto so v za-sebni
lasti že skoraj celo stoletje, med bolj znanimi lastniki pa je bil tudi
ruski baletnik Rudolf Nurejev. Na največjem otoku so tri vile in
kamnit stolp s skupno 2500 kvadratnih metrov bivalnih površin,
okoli 1600 kvadratnih metrov teras s pogledom na mondeni otok
Capri in obalno mesto Positano ter pristajališče za helikopterje.

Čisti dobič-ek sku-pine SKB je la-ni zna-ša-l 28,3 milijona- evrov, ka-r
je 36,5 odstotka- več- kot leto prej. Klju-b fina-nč-ni in gospoda-rski
krizi je SKB v za-dnjih petih letih dosega-la- v povpreč-ju- 15-odstot-
ne stopnje ra-sti dobič-ka-. Vodstvo je ob tem pou-da-rilo, da- gre za-
na-jboljše rezu-lta-te ka-da-rkoli za- to ba-nko, ki od leta- 2001 poslu-je
v okviru- fra-ncoske sku-pine Societe Genera-le. SKB ima- ta- č-a-s 875
za-poslenih, 59 poslova-lnic in 227.500 stra-nk. Čisti ba-nč-ni prihod-
ki so se la-ni poveč-a-li za- 7,4 odstotka-, na- 113,9 milijona- evrov, bi-
la-nč-na- vsota- sku-pine pa- se je zma-njša-la- za- 1,9 odstotka- in konec
leta- zna-ša-la- 2,86 milija-rde evrov. V SKB ba-nki sicer opa-ža-jo, da- se
poveč-u-je povpra-ševa-nje po kreditih med izvozniki, medtem ko
je med podjetij, ki delu-jejo na- doma-č-em trgu-, za-nima-nja- za- inve-
stira-nje precej ma-nj.

Portu-ga-lska- je sredi febru-a-rja- na- medna-rodnih fina-nč-nih trgih
proda-la- za- milija-rdo evrov 12-meseč-nih za-kla-dnih menic, ka-r na-j
bi tej globoko za-dolženi drža-vi omogoč-ilo neka-j preda-ha- od priti-
ska- na- trgu-. Vla-ga-telji so portu-ga-lske vrednostne pa-pirje ku-pili
po obrestni meri 3,987 odstotka-, potem ko je več- kot pred dvema-
tednoma- obrestna- mera- zna-ša-la- 3,7 odstotka-, a- ma-nj kot ja-nu-a-r-
skih 4,03 odstotka-. Povpra-ševa-nje je bilo skora-j še enkra-t več-je
od ponu-dbe, več- kot 60 odstotkov izda-je pa- so ku-pili investitorji
v tu-jini. Portu-ga-lska- je v letu- 2010 po prvih izra-č-u-nih na-ciona-l-
nega- sta-tistič-nega- u-ra-da- dosegla- 1,4-odstotno gospoda-rsko ra-st.
A letos na-j bi se obseg bru-to doma-č-ega- proizvoda- (BDP) zma-njša-l
za- 1 do 1,8 odstotka-.

Bru-to doma-č-i proizvod (BDP) na- območ-ju- evra- se je po poda-tkih
E-u-rosta-ta- tu-di v za-dnjem la-nskem trimeseč-ju- v č-etrtletni primer-
ja-vi okrepil za- 0,3 odstotka-, potem ko je območ-je sku-pne va-lu-te
ena-k rezu-lta-t doseglo že v tretjem č-etrtletju-. V celotni E-U je bila-

medtem rast BDP v četrtem trimesečju 0,2-odstotna, potem ko je
bila v tretjem 0,5-odstotna. Na letni ravni se je gospodarstvo evr-
skega območja v zadnjem četrtletju lani okrepilo za 2 odstotka,
v celotni u-niji pa- za- 2,1 odstotka-. Med več-jimi evropskimi gospo-
da-rstvi se je č-etrtletna- ra-st v za-dnjem la-nskem trimeseč-ju- prič-a--
kova-no nekoliko u-poč-a-snila- v Nemč-iji (0,4 odstotka- v primerja-vi
z 0,7 odstotka- v tretjem trimeseč-ju- in celo 2,2 odstotka- v dru-gem
č-etrtletju-). Vseeno pa- je bila- ra-st nemškega- gospoda-rstva- na- letni
ra-vni ka-r štiriodstotna-, ka-r je da-leč- na-jveč- med veliko evropsko
peterico. Fra-ncoski BDP se je na-mreč- na- č-etrtletni ra-vni okrepil
za- 0,3 odstotka-, na- letni pa- za- 1,5 odstotka-, Velika- Brita-nija- je po
neprič-a-kova-nem 0,5-odstotnem skrč-enju- na- č-etrtletni ra-vni (v
veliki meri za-ra-di zimskega- vremena-) na- letni ra-vni za-beležila-
1,7-odstotno ra-st, Ita-lija- je po poda-tkih E-u-rosta-ta- za-beležila- 0,1-
oziroma- 1,3-odstotno ra-st, Špa-nija- pa- 0,2- oziroma- 0,6-odstotno
krepitev BDP. Poda-tkov za- Slovenijo še ni.

Geodetska u-prava Repu-blike Slo-
venije (GURS) spremlja cene rab-
ljenih stanovanj, spletni portal
Slonep.net analizira oglaševane
cene, Statistični u-rad Repu-blike
Slovenije (SURS) pa cene novo-
gradenj.

Cene rabljenih stanovanj v Slo-
veniji so se v zadnjem lanskem
četrtletju- v primerjavi s trime-
sečjem prej v povprečju- ma-
lenkost znižale, v primerjavi z
zadnjim četrtletjem 2009 pa se
niso bistveno spremenile, ka-
žejo danes objavljeni podatki
GURS-a. Promet s stanovanji se
je povečal.

Povprečna cena za kvadrat-
ni meter rabljenega stanovanja
v tržnih transakcijah je v zad-
njem lanskem četrtletju- zna-
šala 1737 evrov, medtem ko
je bila v tretjem četrtletju- pri
1790 evrih, v zadnjem četrtlet-
ju- 2009 pa pri 1732 evrih, je raz-
vidno iz četrtletnega poročila
o cenah nepremičnin v Slove-
niji.

Ob razmeroma majhnem
evidentiranem prometu- in
že značilnem četrtletnem ni-
hanju- koprskih cen je primat
mesta z najdražjimi stanovanji
ponovno prevzela Lju-bljana.
Cena kvadratnega metra rab-
ljenega stanovanja je namreč
presegla mejo 2500 evrov, pod
katero je padla v začetku- leta
2009, na vrhu-ncu- krize slo-
venskega nepremičninskega
trga.

Na območju- Lju-bljane je kva-
dratni meter stanovanja v zad-
njem lanskem četrtletju- stal
2524 evrov, kar je za štiri odstot-
ke več kot v tretjem trimesečju-,
ko je cena kvadratnega metra
znašala 2421 evrov. V zadnjem
četrtletju- 2009 je kvadratni
meter rabljenega stanovanja v
Lju-bljani stal 2454 evrov.

V Kopru- se na letni ravni
cena ni bistveno spremenila,
znižala se je za približno odsto-
tek na 2308 evrov za kvadratni
meter. V tretjem četrtletju- je
kvadratni meter rabljenega sta-
novanja v Kopru- stal precej več,
in sicer 2635 evrov.

GURS je največjo rast pov-
prečne cene rabljenega stanova-
nja v zadnjem četrtletju- zaznal
v Celju- (šestodstotno), ki je med
slovenskimi mesti rekordno
tu-di z desetodstotno letno rast-
jo cen. S tem so se cene rablje-
nih stanovanj v Celju- že precej
odmaknile od tistih v Maribo-
ru-, s katerimi so bile dolgo časa
na približno isti ravni, zdaj
pa jih presegajo že za okoli 18
odstotkov.

V Mariboru- je povprečna cena
padla najbolj; tako v zadnjem
četrtletju- (za pet odstotkov)
kot na letni ravni (za šest odstot-
kov). Cena rabljenih stanovanj
je zrasla še v Kranju-; v zadnjem
četrtletju- za štiri, na letni ravni
pa za šest odstotkov.

Po mrtvilu- v začetku- leta
2009 in hitrem naraščanju- v
dru-gi polovici istega leta je evi-
dentirani promet stanovanjskih
nepremičnin v letu- 2010 iz četr-
tletja v četrtletje nihal, vendar
ostajal na ravneh, ki potrju-jejo
oživitev slovenskega nepremič-
ninskega trga.

V zadnjem četrtletju- se je
število transakcij s stanovanji
na ravni trimesečja povečalo
za devet odstotkov, v primer-
javi s prvim četrtletjem 2009,
ko je bil u-gotovljen najmanjši
promet, pa se je povečalo za 81
odstotkov.

Cene rabljenih stanovanj-
skih hiš (samostojne hiše,
dvojčki in vrstne hiše) so se
v zadnjem četrtletju- znižale.
Povprečna cena v Sloveniji je
znašala 122.615 evrov, kar je
približno za odstotek manj kot
v tretjem četrtletju-. V zadnjem
četrtletju- 2009 so stanovanjske
hiše v povprečju- stale 131.894
evrov.

Po podatkih spletnega portala
Slonep.net so lani oglaševane
cene stanovanj v večini sloven-
skih regij na letni ravni v pov-
prečju- padle. Trend padanja cen
se je začel v začetku- leta 2009,
potem ko so cene leto pred tem
dosegle vrh.

V zadnjem četrtletju- 2010 se
je povprečna oglaševana cena
stanovanj v Lju-bljani znižala za
šest desetink odstotka. Povpreč-
na oglaševana cena garsonjer je
bila nespremenjena, pri enosob-
nih stanovanjih se je znižala za
0,4, pri dvosobnih za 1,4, pri tri-
sobnih za 1,1 in pri štirisobnih
za 0,9 odstotka. Največja stano-
vanja so se v povprečju- podraži-
la za 1,1 odstotka.

V osrednjeslovenski regiji
(brez Lju-bljane) se je povpreč-
na oglaševana cena stanovanj
v zadnjem četrtletju- 2010 zni-
žala za 0,4 odstotka. Povprečna
oglaševana cena garsonjer se je
znižala za 0,7, enosobnih stano-
vanj za 0,8, trisobnih stanovanj
za 2 ter pet- in večsobnih stano-
vanj za 2,6 odstotka. Povpreč-
na oglaševana cena dvosobnih
stanovanj se je dvignila za 0,3
odstotka, štirisobnih pa za 3,9
odstotka.

Na ju-žnem Primorskem
so se stanovanja lani poceni-
la do 2,6 odstotka. Izjema so
enosobna stanovanja, ki so se
v povprečju- podražila za 0,4
odstotka. Na Gorenjskem so se
stanovanja na letni ravni poce-
nila do 6,3 odstotka z izjemo
garsonjer, ki so se podražile za
desetinko odstotka.

Na severnem Primorskem
so se oglaševane cene v povpreč-
ju- znižale za do 12 odstotkov z
izjemo trisobnih stanovanj, ki
so jim cene zrasle za 7,1 odstot-
ka. V Slonep.net ne vedo, čemu-
pripisati takšen porast.

Na Savinjskem so se cene
znižale za 4,3 odstotka. Izjema
so dvosobna stanovanja, kjer
so zaznali 0,7-odstoten dvig
povprečnih oglaševanih cen
na letni ravni.

Na Dolenjskem so se dvig-
nile cene garsonjer (3,2 odstot-
ka) in trisobnih stanovanj (0,3
odstotka), znižale pa so se cene
enosobnih (8,4 odstotka) in dvo-
sobnih stanovanj (1,2 odstotka).
Na Notranjskem so se stanova-
nja pocenila do 11,2 odstotka.
V Podravju- so se cene garso-
njer znižale za 6,9, enosobnih
stanovanj za 7, dvosobnih za
6,8 in trisobnih za 5,3 odstot-

Povprečna cena
za kvadratni
meter rablje-
nega stanova-
nja v- tržnih
transakcijah
je v- zadnjem
lanskem četrt-
letju znašala
1737 ev-rov-

ka. V Pomu-rju- so se garsonjere
pocenile za 13,1 odstotka, eno-
sobna stanovanja so se podraži-
la za 0,7 odstotka, dvosobna za
4,4 odstotka in trisobna za 1,7
odstotka. Za Koroško, Zasavje
in Posavje sprememb na letni
ravni ni mogoče izraču-nati, saj
so vzorci premajhni.

Cene novozgrajenih stanovanj v
Sloveniji so se po podatkih Stati-
stičnega u-rada Repu-blike Slove-
nije v zadnjem četrtletju- 2010
v primerjavi s prejšnjim četr-
tletjem zvišale za 1,7 odstotka.
Dru-gače pa so se te cene predla-
ni zniževale, lani pa u-stalile. V
zadnji četrtini leta 2010 so bile
za približno 14 odstotkov nižje
kot v tretjem četrtletju- 2008, ko
so dosegle višek, in le za približ-
no tri odstotke višje kot v začet-
ku- leta 2007, ko so začele naglo
naraščati.

Podjetja, ki morajo sporoča-
ti podatke za statistično razisko-
vanje, s katerim SURS spremlja
cene novozgrajenih stanovanj,
so v četrtem četrtletju- 2010 pro-
dala 405 novih stanovanj ali za
približno petino več kot v tret-
jem četrtletju- 2010. Toliko pro-
daj novih stanovanj ni bilo od
prve četrtine leta 2008.

Največ stanovanj je bilo pro-
danih v osrednjeslovenski stati-
stični regiji, in sicer 179, od tega
105 v Lju-bljani. V podravski re-
giji je bilo prodanih 67 stano-
vanj, v gorenjski 40, v goriški
25, v ju-govzhodni Sloveniji 22,
preostala stanovanja pa so bila
prodana v preostalih sedmih
statističnih regijah.

Je Poljska res dežela, kjer se cedita
med in mleko? Po tistem, ko
skušajo na Varšavsko borzo ob
nelikvidni ljubljanski delnici po
skorajšnji dokapitalizaciji uvrstiti v
Novi KBM, v tej smeri pa se
špekulira še vsaj o Gorenju in
predvsem Krki, s katero se opravi
velik del celotnega prometa na
Ljubljanski borzi, bi lahko rekli, da
je tako. Kaj pa pasti? Tečaje delnic
na Varšavski borzi poganja
pokojninska zakonodaja, po kateri
je pretežen del naložb ravno v
delnicah, ki kotirajo na Poljskem, a
odstotek bruto plač posameznikov
za (dodatno) pokojninsko varčeva-
nje naj bi se zniževal, hkrati pa je
vse bolj utemeljen strah pred
borznim balonom, ki smo mu bili
v Sloveniji priča pred štirimi leti.
Vse to zahteva dodatno previdnost
izdajateljev in investitorjev.

Porazna likvidnost na Ljubljanski
borzi, kjer se že dolgo časa ne
obrne niti milijarda evrov letno,
pa daje določene opozorilne
signale. Tega so se očitno zavedeli
tudi v Ljubljanski borzi in pri
njihovih avstrijskih lastnikih
(Dunajska borza). Tako naj bi se že
letos dnevno trgovanje na
Ljubljanski borzi s treh ur in pol
podaljšalo na osem ur, še pomemb-
nejše pa je navzkrižno borzno
članstvo, ko naj bi sto (mednarod-
nih) borznih članov Dunajske
borze imelo neposreden dostop do
prav vseh vrednostnih papirjev na
Ljubljanski borzi. Ali bo ta ideja (in
izvedba) katerega od slovenskih
izdajateljev odvrnila od (vzpored-
ne) kotacije njegovih delnic v
Varšavi, bo pokazala prihodnost, a
nedvomno so, ob predpostavki
dobrega poslovanja slovenskih
borznih družb, možnosti za
izboljšano likvidnost zdaj večje. Ne
nazadnje so zaradi omenjenega že
lani v Ljubljani prešli na trgovalno
platformo Xetra, ki jo uporabljajo
tudi na Dunaju. Predstavniki
Ljubljanske borze in drugi
opozarjajo še na problem individu-
alnega pokojninskega varčevanja
kot tretjega pokojninskega stebra
pa na sprostitev naložbenih
možnosti v drugem pokojninskem
stebru. Neizpodbitno velja, da
bodo mlajše generacije za solidno
dodatno pokojnino morale
varčevati kolektivno in individual-
no, imeti ob tem določene davčne
olajšave, zaradi oddaljenosti
obdobja upokojitve pa posegati
tudi po bolj tveganih (delniških)
naložbah. Prav na slednjem
predstavniki naše edine borze
gradijo upanje, da bo slovenski
kapitalski trg ponovno oživel, kajti
zdaj slovenski pokojninski
izvajalci večinoma kupujejo
obveznice, pa še te v tujini...

Če je v njem res kaj moža,
Borut ne sme več vrni-ti-
ti-sti-h dveh kamel Moa-
merju. Polkovni-k bi-ju
namreč sedaj, ko mu gori-
pod nogami-, lahko zlorabi-l
za juri-š na protestni-ke.

"Hypo je leta 2004 utrpel velikanske
izgube zaradi špekuliranja z devizami,
za skupaj 328 milijonov. To so skušali
skriti v bilancah, ampak leta 2006 so
nepravilnosti le prišle na dan. Avstrij-
ska centralna banka je morala sprožiti
preiskavo v banki. To je bil tudi povod
za končni potop Hypa. Takrat je sicer
še vedno živel Jörg Haider. In čeprav je
državno tožilstvo že takrat predlaga-
lo, da bi morali preiskavo razširiti na
hrvaške posle banke, so to prekinili."

Zakaj se v svoji knjigi o banki Hypo
osredotočate prav na Hrvaško, ome-
njate pa tudi orožarske posle?

"Prepričan sem, da je šel razvoj škan-
dala Hypo v korak z razvojem hrvaš-
ke samostojnosti. V ozadju je teklo
veliko političnih dogovorov med Hr-
vaško in Avstrijo. Vodstvo banke pa
je ugotovilo: 'Hopla, toliko stvari se
dogaja, da sploh nihče ne bo opazil,
če pristavim še svoj zasebni lonček.'
K temu je treba prišteti še njihovo ne-
sposobnost, ob hkratni predrznosti in
oholosti. Provincialna banka je dobila
idejo, da mora čez noč osvojiti polovi-
co jugovzhodne Evrope. Na drugi stra-
ni pa je tudi bilo jasno, s kakšno vrsto
strank se bo banka ukvarjala. Le kdo
pa ima v povojni državi denar. Torej
vojni dobičkarji in člani nekdanjega re-
žima. Na navadne upokojence in varče-
valce banka že ni mogla računati."

Izvir nepravilnosti je torej v nekate-
rih komitentih banke, v hrvaških po-
litikih in kriminalcih?

"Če se s takšnimi ljudmi spustim v
posel, morda celo perem njihov denar,
padem v odnos medsebojne odvisno-
sti. Sploh če me kriminalci vrh vsega
še potunkajo. Domnevam, da je ta
vidik začel prevladovati v banki. Zla-
sti ker je vodstvo banke ostajalo isto,
torej Günter Striedinger in Wolfgang
Kulterer. Seveda pa moram poudari-
ti, da vedno velja domneva nedolžno-
sti."

Hrvaški- posredni-k
v trgovi-ni- z orožjem
je potrdi-l navedbe
avstri-jskega novi-narja
Ri-charda Schnei-derja,
ki- smoji-h ekskluzi-vno
objavi-li- v Večeru: hrvaška
stran naj bi- bi-la Janezu
Janši- i-n Igorju Bavčarju,
plačevala po 250.000
mark provi-zi-j

"Prišli so Janša in Bavčar in special-
na enota slovenske policije, kije zava-
rovala območje. Nato so se Čermak
(hrvaški general, ob izbruhu vojne
odgovoren za nabave orožja, op. p.),
Janša in Bavčar umaknili v neki pro-

Nepravilnosti v slovenskem Hypu so
se začele v istem času kot na Hrvaš-
kem, v devetdesetih?

"Vedno sem slišal, da so bili posli v
Sloveniji na začetku kar umirjeni. To
pa zato, ker se je Hypo v Sloveniji osre-
dotočal predvsem na lizinške posle.
Lizing pa ima po avstrijskih bančnih
zakonih eno veliko prednost. Če posli
potekajo v državah, ki niso članice EU,
avstrijski regulatorji nad njimi nimajo
nadzora. S slovenskim vstopom v EU
to seveda ni več veljajo. Morda je prav
to glavni razlog, da se prej o slovenskih
poslih ni toliko govorilo."

Kateri slovenski posli so, po vaših
informacijah, v središču pozornosti
avstrijskih preiskovalcev?

"Preiskave potekajo v smeri, kako so v
Hypu izkoristili Vegrad kot parkirišče
za hotelski projekt Skiper pri Savudriji.
S tem so svoje bilance očistili za okoli
240 milijonov evrov, kolikor je bil pro-
jekt vreden z obrestmi vred. Hypo pa
je tudi financiral Vegradov nakup Ski-
perja, pri čemer pa denar verjetno ni
nikoli zamenjal lastnika, samo vpise v
bilancah so ustrezno spremenili. Vse je
temeljilo na medsebojnem dogovoru,
toliko je že jasno. Vegrad ni bil samo
lastnik, bil je tudi izvajalec gradbenih
del."

"Olepševanje je še mila beseda. Kar se
izpostavljenosti banke tiče, so te hitro
rasle. Terjatev do Skiperja je bilo za 240
milijonov, sam Vegrad je bil pri Hypu
zadolžen za 100 milijonov, Vladimir Za-
gorec za najmanj 140 milijonov, čeprav
se govori o še višjem znesku. Financi-
rali so tudi hotelske podvige Gorana
Štroka v Zadru, 200 milijonov za pro-
jekt Punta Scala in 100 milijonov za
Borik."

"Na začetku so poskušali krivdo za fi-
nančni polom Skiperja preleviti na
Mira Oblaka. Ampak ta je doslej kar
dokazal, da so bila plačila, ki so pote-
kala prek njega, relativno korektna. Da
je bil torej Vegrad tisti, ki ali ni opravil

stor in nato se je Čermak besen vrnil
in preklinjal. Rekel mi je, da mora vsa-
kič na pokrov motorja ob prevzemu
orožja položiti 250.000 mark."

Tako je v Parizu živeči Marin To-
mulic, organizator nabav orožja za
hrvaško vojsko v času embarga v 90.
letih, za Radio Krka potrdil v Večeru
predstavljene navedbe avstrijskega
preiskovalnega novinarja Richarda
Schneiderja o vpletenosti vidnih slo-
venskih politikov v takratne nezako-
nite posle.

Kot smo poročali, naj bi bil Tomu-
lic orožje kupoval pri najbolj razv-
pitem evropskem trgovcu s smrtjo
Belgijcu Jacquesu Monsieurju, ki je
pred sodnikom priznal nezakonito
prodajo za desetine milijonov evrov
orožja naši južni sosedi, posrednik
med njima pa naj bi bil takratni slo-
venski obrambni minister Janez
Janša. Ta naj bi bil zagotovil ladjam z
orožjem nemoteno raztovarjanje v pri-
stanišču v Kopru in varno pot proti
Hrvaški, za svoje delo pa naj bi bil

Pro-vin-cial-n-a
ban-ka je do-bil-a
idejo-, da mo-ra
čez n-o-č o-svo-jiti
po-l-o-vico-
ju-go-vzho-dn-e
Evro-pe

že plačanih storitev ali pa jih je opravil
tako pomanjkljivo, da so zaradi sanacij
eksplodirali stroški projekta."

"Postopek še teče. Je pa bil Oblak na za-
četku eden izmed prvih treh osumljen-
cev. Vsaj jaz sem vedno bolj prepričan,
da so ga želeli samo uporabiti kot greš-
nega kozla. Na začetku je preiskava
potekala, kot je to navada, proti odgo-
vornim osebam. Prvi poimensko ome-
njeni osumljenci pa so bili Vladimir
Zagorec, Günter Striedinger kot šef
banke na Hrvaškem, tretji pa je bil,
kot rečeno, Miro Oblak. Njega pa so na
seznam dali zaradi dveh prič, ki so ju
kriminalisti najprej zaslišali. Zdaj se je
pokazalo, da sta prav ti priči zelo vple-
teni in zato poskušala krivdo preleviti
na nekoga drugega."

Hrvatom računal 250.000 takratnih
mark za pošiljko, izhaja iz Schneiderje-
ve knjige. "Ne vem, koliko ladij je pri-
spelo iz Izraela v Koper. Prva ladja je v
Koper prispela teden ali deset dni po
padcu Vukovarja," je še zatrdil Tomu-
lic, ki je po lastnih besedah na Hrvaš-
ko prepeljal za 400 milijonov orožja
in se je udeležil enega od sestankov
med hrvaško in slovensko stranjo
(tam naj bi bila tudi Janša in Bavčar).

Tomulicevo pričevanje je prva zu-
nanja potrditev skoraj 20 let starih
očitkov na račun Janše, ki v Sloveniji
nikoli niso doživeli epiloga. Trgovino
z orožjem in zaslužke, ki naj bi se ste-
kali na račune posameznikov, je sicer
poleg policije preiskovalo več parla-
mentarnih komisij, a na slovenski stra-
ni niso nikoli bili razkriti nikakršni
dokumenti na to temo, medtem ko so
Hrvatje, vpleteni v nezakonite posle,
vztrajno molčali. "Hrvaška je Slove-

Kako so lahko vpletene priče tako
močno vplivale na avstrijske krimi-
naliste?

"Problem je bil, da na začetku preisko-
valci res niso nič vedeli. To mi eden od
njih celo priznal, da se mu sanjalo ni, za
kaj pri vsem skupaj gre. Še to ne, kaj naj
priče sploh sprašujejo. Pojma niso imeli
niti o strukturi Hypo banke niti o vrsti
poslov, ki jih banka počne. Če je kdo pri-
šel in kaj razumljivo povedal, so ga pač
upoštevali. Šele kasneje so začeli pre-
verjati. Oblak stoodstotno je prekaljen
podjetnik. Gotovo je s Hypom dobro
zaslužil. Predobro zaslužil, da bi se mu
splačalo spuščati v sumljive posle. Ski-
per je pač njegov projekt, njegov otrok,
in še zdaj mu je hudo, da je vse skupaj
zaradi Hypa padlo v vodo. Pri Vegradu
in Hildi Tovšak pa je zgodba drugačna
in njuna vloga v Skiperju je zdaj je pred-
met preiskave. Ampak kot veste, tudi
tu velja domneva nedolžnosti."

"V Avstriji kroži anonimka, da je bil Bo-
židar Špan, dolgoletni vodja slovenske
podružnice Hypa, solastnik Vegrada.
Danes velja za najbolj sporno posojilo
v višini sedem milijonov evrov, ki ga je
Vegrad dobil leta 2009, ko je torej Hypo
že bil pod bavarskim lastništvom. Poso-
jilo je bilo namenjeno za financiranje
Skiperja. Posebno zanimiv je zapisnik
kreditnega odbora, ki najprej ugoto-
vi, da je treba zaradi Vegrada rezerva-
cije povečati za med 20 in 30 milijoni
evrov. Nekaj odstavkov zatem pa iste-
mu Vegradu odobrijo še dodatnih
sedem milijonov evrov kredita, in to
brez zavarovanj."

niji hvaležna za to pomoč, ampak v
istem času smo bili zelo nezadovolj-
ni. Ne zaradi denarja, pač pa zaradi
načina, saj je bilo treba takoj izplačati
250.000 mark. Sramota je, da so neka-
teri osebno profitirali ob veliki trage-
diji. In to me boli," je še dejal Tomulic.
Janša, danes predsednik največje opo-
zicijske stranke SDS, je sicer dan pred
njegovim razkritjem izrecno zanikal
tovrstno početje s kratkim stavkom:
"Ne. Gre za čisto izmišljotino." Iz SDS
pa so za STA izjavili, da "nimajo več
dodatnih pojasnil v zvezi s tem".

Schneider je v svoji knjigi, ki sicer
govori o nečednih poslih avstrijske
Hypo banke na Hrvaškem, razkril še,
da naj bi bilo trgovanje z orožjem po-
tekalo s tiho privolitvijo francoske
vlade ter njene in ameriške obvešče-
valne službe.

V posle z Janšo naj bi bil vpleten
tudi na Hrvaškem zaprti upokojeni ge-
neral Vladimir Zagorec, ena najbolj
kontroverznih osebnosti iz časa oro-
žarskih poslov.

Vi-dni- pre-dstavni-ki- SDS
so se- vče-raj pri- vprašanju,
ali- še- zaupate- pre-dse-dni-ku
Jane-zu Janši-, zavi-li- v molk.
Ne-koli-ko kri-ti-ke- si-je-
vče-raj na sple-tne-m
omrežju pri-vošči-l samo
Ži-ga Turk, podpre-dse-dni-k
ljubljanske- SDS, ki- pa
zapi-sano že- obžaluje-

Po večjih aferah, ki na kakršenkoli
način prizadenejo katerokoli politično
stranko, se znotraj nje običajno odpre
široka razprava o posledicah te afere
in o vprašanju, kako povrniti ugled.
Običajno se znotraj stranke pojavijo po-
misleki, ali bi morala stranka oziroma
njeno vodstvo ravnati drugače. Kljub
dvema zgodbama, v katere se je ta
teden vpletla SDS (prirejeni dokumen-
ti o Velikovcu in trgovina z orožjem),
pa včeraj znotraj stranke posebne raz-
prave ni bilo. Na tajništvo stranke naj
bi prihajala številna pisma podpore.

Tudi vidnejši člani stranke so se za-
vili v molk. To pa ne pomeni, da ni po-
mislekov o tem, ali vodstvo stranke
ravna smiselno ali ne, samo svojega
razmišljanja nihče ne želi javno pove-
dati. Izjema je samo podpredsednik
ljubljanske SDS Žiga Turk, ki je na svo-
jem internetnem socialnem omrež-
ju ob povezavi na spletno stran SDS
z arhivskimi dokumenti zapisal: "Ta
pdf je zavajajoč. Tako se ne dela. To
je narobe." Turk nam je sicer pojasnil,
da mu je za ta zapis žal: "Ne zato, ker
bi imel zato v stranki težave, ampak
ker me mediji silite v komentiranje za-
deve, za katero se mi zdi škoda časa."
Bolj pomembne teme se mu zdijo go-
spodarski razvoj, pravna država in
"ohranjanje demokratičnih standar-
dov in raziskovalne svobode, ki zahte-
vata odprtost arhivov".

Neuradno pa so nekateri člani pri-
pravljeni priznati, da morda odpiranje
31 let stare zgodbo o atentatu v Veli-
kovcih ni bila najbolj pametna ideja
ali da je bila to celo napačna strategija.
Nekateri celo dopuščajo napako, da so
pri obdelavi arhivskega gradiva nasta-
le malomarnosti. Ti tudi na vprašanje,
ali se je zgodila napaka ali zavestna
manipulacija, odgovorijo z: "Ne vem."
Vsi sogovorniki so prepričani tudi, da
takšne zgodbe stranki ne morejo ško-
dovati. SDS se je skupaj s predsedni-
kom Janezom Janšo v svoji zgodovini
našla že v številnih medijskih zgod-
bah. Zato so vsi, tako tisti bolj kritični
člani kot tisti manj kritični, prepriča-
ni, da še en dodaten medijski zapis kri-
tične razprave v stranki ne bo odprl.
Kot pravijo nekateri sogovorniki, so se
takšne zgodbe in obtožbe vedno pojav-
ljale, na koncu pa za njih nihče ni pri-
nesel nobenega dokaza.

Obstaja pa še en dodatni razlog,
zakaj posebne razprave o delovanju
vodstva znotraj te stranke ne bo.
Seje izvršnega odbora in sveta stran-
ke so namreč planirane za celo leto
vnaprej. Zato bo morebitna razpra-
va morala počakati na naslednjo sejo
organa. Poleg tega pa člani teh orga-
nov opozarjajo, da razprave na točki
"aktualne politične razmere" niko-
li ni. In tudi tokrat je nihče ne priča-
kuje. Samo po sebi se tako postavlja
vprašanje, ali je tako nemogoče, da
bi se znotraj te stranke pojavila neka
kritična masa, ki bi zahtevala določe-
ne odgovore. Bolj kritični upajo, da bi
se to lahko nekoč zgodilo, manj kri-

Ne-u-radno so
ne-kate-ri člani SDS
priprav-lje-ni
priznati, da
odpiranje- 31 le-t
stare- zgodbe-
o dogodkih
v- Ve-likov-cih ni bilo
modra ide-ja

tični ne zaznavajo razlogov, da bi se
to zgodilo, odrinjeni člani pa pravijo,
da so to poskušali in da je to nemogo-
če. Prav s tega vidika je SDS specifična
stranka, saj na videz nima notranjih
težav ali pa te ne prodrejo v javnost.
Redko se sliši tudi kritika na račun
predsednika stranke. Ta pa potem na
vodstvene položaje stranke nastavlja
ljudi, ki jim zaupa. Tisti, ki so kritiko
upali izreči javno, pa so odrinjeni na
rob (na primer Ivo Hvalica in Mirko
Zamernik) ali so že bivši člani stran-
ke (na primer Franc Čebulj, Janez
Cimperman in Franc Pukšič - vsi trije
so potem postali člani SLS). V stranki
je bilo veliko trenj predvsem pred lo-
kalnimi volitvami, ko sta stranko za-
pustila murskosoboški župan Anton
Štihec in del svetnikov v Mariboru,
Murski Soboti in Celju. V Ljubljani se
je zamenjalo celotno vodstvo. Tudi za-
radi takšnih dogodkov večjega pretre-
sa SDS ni doživela.

Uradnih odgovorov, kaj je razlog
za prestavitev srečanja voditeljev, na
katerem naj bi bila v ospredju predv-
sem gospodarska vprašanja in raznih
skupni infrastrukturni projekti, ni.
Toda po naših informacijah bi lahko
bila v ozadju predvsem aktualna zgod-
ba, ki se odvija tudi na relaciji uradna
Zagreb in Beograd. Hrvaška premier-
ka Kosorjeva je po odločitvi sodišča v
Bosni in Hercegovini, da dovoli izroči-
tev vukovarskega branitelja Tihomirja
Purde Srbiji, zahtevala celo sejo sveta
za nacionalno varnost. Med drugim je
dejala tudi, da je Purda žrtev zrežira-
nega procesa, ki ga je sprožil režim po-
kojnega Slobodana Miloševiča. HDZ
je zaradi tega primera kritiziral tudi
predsednika Iva Josipovica, češ da se
s Tadičem ni uspel dogovoriti o rešitvi
tega primera. Zaradi Purde bo v soboto
v Zagrebu tudi protest tistega dela bra-
niteljskih organizacij, ki so blizu skraj-
ni desnici. (mst)

Če-prav se-je-SDS
opravi-či-la za more-bi-tno
malomarnost pri- obde-lavi-
arhi-vski-h dokume-ntov,
be-se-dna vojna me-d SDS
i-n pre-dse-dni-kom re-publi-ke-
te-r SD ne- poje-nja

"Dopuščamo pa možnost, da so bile
glede na (ne)urejenost gradiva SZDL v
Arhivu Slovenije v isto mapo zložene
in nato v datoteko (dokument 5) poske-
nirane tudi strani, ki niso bile priloga
k dopisu z dne 2. 7. 1980," so zapisali
na spletni strani SDS in nadalje: "Če bi
se izkazalo, da je to res, je bila to naša
malomarnost, ker dokumentov nismo
dovolj natančno preverili, in jo obžalu-
jemo ter se bralcem zanjo opravičuje-
mo." V naslednjih dneh bodo v Arhivu
preverili celotno gradivo komisije za
manjšinska vprašanja iz obdobja 1978-
1983, šele potem bodo dali končno
sodbo. Sicer pa včeraj na spletni stra-
ni stranke teh arhivskih dokumentov
nismo več našli.

To pa ne pomeni, da se v SDS opra-
vičujejo tudi predsedniku države Dani-
lu Türku. Še naprej ostajajo prepričani,
da je bil Türk v najožji skupini takrat-
nega republiškega vodstva, ki so ga
obveščali o zadevi Velikovec. Tako
je včeraj Türku pisal vodja poslanske
skupine SDS Jože Tanko, ki ga obtožu-
je, da ne odgovarja na vprašanja okoli
po njegovo nezakonitega onemogoča-
nja dostopa do "javnega in močno osi-
romašenega udbovskega arhivskega
gradiva". Lahko skrivate, lahko še kaj
zakurite ali drugače uničite, neizpod-
bitno dejstvo je, tako Tanko, da ste ve-
deli več in prej, kot so pisali mediji in
kot ste pripravljeni priznati.

"Kdaj se boste za izrečene laži opra-
vičili slovenski javnosti in nenazadnje
tistim, ki so vas volili?" nadalje Tanko
sprašuje Turka. "Enostavno obtožite,
izrečete izmišljeno in lažno obtožbo,
da bi pozornost iz svojih ravnanj in
laži preusmerili drugam. Izmislite si
lažno obtožbo in na podlagi nedokaza-
nih dejstev izrečete sodbo," pa je pod-
predsednik SD Miran Potrč v pismu
očital predsedniku SDS Janezu Janši.
Pri tem mu je vseeno ponudil roko
sprave: "Ali ne bi bilo bolje, da namesto
vedno novih obtožb in prepirov ter raz-
vrednotenja vseh organov oblasti, tudi
predsednika republike, strnemo moči
za uspešno prihodnost Slovenije?"

triletni dodiplomski visokošolski strokovni študijski program
Pravo in management infrastrukture in nepremičnin 1. stopnje,
triletni dodiplomski univerzitetni študijski program Pravo 1. stopnje,
dvoletni magistrski in triletni doktorski študijski program
Pravo 2. in 3. stopnje,

dvoletni magistrski in triletni doktorski študijski program
Pravo in management nepremičnin 2. in 3. stopnje
(razpisni roki za podiplomski študij bodo objavljeni naknadno).

Prijave za vpis v 1. letnik dodiplomskega študija pošljite od 10. februarja do
8. marca na naslov: Visokošolska prijavno-informacijska služba, Univerza v
Ljubljani, p. p. 524,1001 Ljubljana.

Vse informacije v zvezi s prijavami in vpisnimi pogoji
za studijsko leto 2011/2012 najdete na www.evro-pf.si.

Mateja Vraničar, državna sekretarka
v finančnem ministrstvu: "V davčni
upravi bodo odprli posebno ano-
nimno telefonsko številko in ano-
nimen elektronski naslov, prek
katerih bodo lahko upniki brez
grožnje, da bodo razkriti, sporočali
informacije, na podlagi katerih bo
davčni organ ukrepal. Sama nove-
la zakona o DDV torej ne more dati
rešitve, lahko pa prinese orodja, ki
upnikom in nadzornim organom
omogočijo, da z ekonomsko prisilo
ukrepajo proti neupravičeni plačil-
ni nedisciplini." (jz)

Parlamentarna preiskovalna komisija,
ki preiskuje štetje izbrisanih, je spre-
jela koalicijski predlog končnega po-
ročila. V njem piše, da niso ugotovili
politične odgovornosti pri štetju izbri-
sanih. Notranja ministrica Katarina
Kresal je z ugotovitvami zadovoljna,
opozicijski poslanci pa bodo k poroči-
lu priložili ločeno mnenje, pravi pred-
sednik komisije Robert Hrovat (SDS).

Z delno opravljenih zaslišanj prič in
pridobljene dokumentacije izhaja, da
pri pridobivanju podatkov političnim
funkcionarjem in uslužbencem minis-
trstva za notranje zadeve ni mogoče
očitati opravljanja nevestnega dela in
naklepnega prikazovanja višjega števi-
la izbrisanih, še piše v poročilu. Kot so
v sporočilu za javnost na zaprti seji za-
pisali podpredsednik komisije Anton
Anderlič (LDS) in člani Darja Lavti-
žar Bebler (SD), Franco Juri (Zares) in
Anton Urh (DeSUS), je tako zaključeno
sramotno poglavje slovenske zgodovi-
ne. Hrovat pa je po zadnji seji komisi-
je napovedal, da bodo poslanci SDS,
SLS in SNS k poročilu priložili ločeno
mnenje z ugotovitvami, ki jih je Hro-
vat zapisal v svojem predlogu konč-
nega poročila. V njem ministrstvu za
notranje zadeve (MNZ) očita malomar-
nost pri obravnavi človekovih pravic.
Kot poudarja, je prišlo v letu 2009 do
neutemeljenega povečanja števila tako
imenovanih izbrisanih zaradi nestro-
kovnega dela MNZ. Niso namreč upoš-
tevali dejstva, da informacijski sistem
MNZ ni bil usklajen s podatki z uprav-
nih enot, pojasnjuje Hrovat. (sta)

Bo po Ti-ni- Ma-ze i-n Deja-nu-
Za-vcu- še Petra- Ma-jdič posta-la-
svetovna- prva-ki-nja-?

Na-si-lje v druži-ni- tri- leta- po
sprejetju za-kona-, vsa-ka-
druga- ženska- žrtev na-si-lja-

"1928 primerov nasilja v družini, s
2975 žrtvami in 1845 povzročitelji,"
tako se glasi statistika obravnavanih
primerov, ki so jih minulo leto prejeli
centri za socialno delo (CSD) v Slove-
niji. V večini primerov je šlo za psihič-
no nasilje (v 1694 primerih) in fizično
(1460). Največ povzročiteljev je bilo
partnerjev (1802), staršev, otrok in biv-
ših partnerjev. Centri so lani obravna-
vali 860 mladoletnih žrtev nasilja v
družini. Največ žrtev in povzročiteljev
je bilo starih med 26 in 45 leti.

Februarja minevajo tri leta, odkar
je bil sprejet zakon o preprečevanju
nasilja v družini (ZPND). Gre za prvi
zakon, ki jasno opredeljuje vrste nasilja
v družini. Zakon zajema oblike nasilja
nad vsemi družinskimi člani, osredo-
toča se na nasilje nad ženskami, otroki
in starejšimi, ki predstavljajo več kot
85 odstotkov primerov žrtev tovrstne-
ga nasilja. Kot največji prednosti nove-
ga zakona je Darja Kuzmanič Korva,
sekretarka Skupnosti CSD, izpostavila
multidisciplinarni pristop k reševanju
problematike in poenotenje doktrine
sodelovanja centrov in drugih institu-
cij. CSD takoj, ko prejme prijavo o na-
silju v družini, obvesti tudi policijo.
Centri po besedah Korve dobro sode-
lujejo s policijo, šolstvom in nevladni-
mi organizacijami, nekoliko slabše pa
je sodelovanje s sodstvom, kjer so za-
deve precej dolgotrajne. Izziv vidi pri
obravnavanju mladoletnega povzroči-
telja nasilja, saj se točno ne ve, kako
z njim postopati. Želeli bi si tudi več
programov za povzročitelje nasilja v
družini. Da nasilja še vedno ne sprej-
memo kot družbeni problem, temveč
ga vidimo kot zasebnostno težavo, je
izpostavila Dalida Horvat iz Društva
SOS-telefon za ženske in otroke žrtve
nasilja. "Tudi nasilje nad ženskami še
ni zaznano kot strukturni problem," je
dodala. Kot predstavnica nevladnikov
vidi po treh letih sprejetja zakona še
nekaj pomanjkljivosti. "Oblike pomoči
niso dobro razporejene. Ni še sistema-
tičnega sodelovanja med institucijami.
Ponekod je dobro, drugje šepa. Žrtve
tudi slabo poznajo dostop do nekate-
rih nevladnih organizacij. Pogrešamo
tudi medsebojno obveščanje, predv-
sem s strani sodstva, policije, zdrav-

O za-konu o ma-lem delu
ra-zli-č-na- mnenja-, tudi-
neka-teri- strokovnja-ki-,
ki- ga- podpi-ra-jo, vi-di-jo
v njem mi-nuse i-n obra-tno

Desetega aprila bomo odločali o usodi
zakona o malem delu, pred tem bomo
v marcu priča, tako kaže, vroči referen-
dumski kampanji. Predlagatelj zakona
bo skupaj z vlado promoviral zakon z
udeležbo na javnih aktivnostih, name-
njenih razpravi o zakonu in njegovi
vsebini, podporo pa pričakujejo predv-
sem od koalicijskih strank, so nam spo-
ročili z ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve. Kdo vse se bo postavil
na njihovo stran in kdo se jim bo posta-
vil po robu?

Na pristojnem ministrstvu izpo-
stavljajo, da bo zakon prinesel nova
redna delovna mesta in več socialnih
in ekonomskih pravic. "Mi zakon o
malem delu podpiramo že vseskozi,
za to imamo dva razloga. Študentsko
delo je namreč nelojalna konkuren-
ca ostalim oblikam dela, novi zakon
bo omogočal delo tudi upokojencem
stva, šolstva. Pozna se tudi kadrovska
podhranjenost, saj je primerov nasilja
veliko, ljudi in časa pa ni," je povedala
Horvatova in dodala, da pogreša tudi
enotno spremljanje analiz primerov,
enotno bazo podatkov in tudi sistema-
tično izobraževanje kadrov vseh vrst.
Problem kadrovske podhranjenosti je
potrdila tudi sekretarka CSD s podat-
kom, da so od veljave zakone dobili v
vseh centrih le šest dodatnih delavcev,
obseg nalog pa se je povečal.

Ena izmed ranljivih skupin so tudi sta-
rejši, kjer je še vedno potrebno veliko
dela pri ozaveščanju, saj veliko starej-
ših in tudi otrok nasilja sploh ne pre-
pozna. Skupnost centrov je novembra
lani vzpostavila info točko in brezp-
lačni telefon za starejše, kjer so v treh
mesecih prejeli 103 klice. Največkrat
o dogajanjih znotraj družine pokličejo
sosedje in znanci. Angelca Žiberna iz
Zveze društev upokojencev Slovenije
je spomnila na pomembno vlogo patro-
nažne službe, ki velikokrat prva zazna
znake nasilja nad starejšimi. Glede na
to, da je zakon dokaj mlad in je prine-
sel tudi veliko novosti tudi za socialne
delavce in druge vpletene, se še vedno
dogajajo nepravilnosti. Na nekatere je
opozoril direktor socialne inšpekcije
Peter Stefanoski. Lani je inšpekcija
opravila 13 nadzorov, med katerimi
so ugotovili občasno pretirano zago-

in brezposelnim, kar bo dobrodošlo
predvsem izven univerzitetnih sre-
dišč, kjer študentov ni," razlaga izvr-
šna direktorica za socialni dialog pri
Gospodarski zbornici Slovenije Tatja-
na Čerin. Dodaja, da bodo pred refe-
rendumom z različnimi aktivnostmi
državljanom pomagali, da se pravilno
odločijo.

Za podporo so se odločili tudi v
Zvezi društev upokojencev Slovenije,
kjer se večinsko strinjajo z zakonom in
ga bodo podprli tudi v prihajajoči kam-
panji, pravi predsednica združenja
Mateja Kožuh Novak. Razlaga, da so
imeli nekatere pomisleke zaradi delav-
cev, vendar so prepričani, da prihajajo
"novi časi z novimi oblikami zaposli-
tev" in da predlagane spremembe ne
bodo pretirano posegle v trg dela.

Med ekonomisti zakon podpira Bo-
gomir Kovač, ki pravi, da ima več pred-
nosti kot slabosti. "Predlogu lahko
sicer še marsikaj očitamo, vendar rešu-
je problem trga delovne sile," je prepri-
čan Kovač. Nasprotnike zakona vidi
predvsem kot "politične" ali "predstav-
nike kapitala" in manj kot vsebinske
nasprotnike, izpostavlja. Da gre zakon
v pravo smer, je prepričan tudi ekono-
mist Aleksandar Kešeljevic, predv-
sem se mu zdi dober zaradi ureditve
vorništvo ali postavitev na eno stran
iz strani socialnih delavcev ali pa pre-
tirano nevtralnost. Kot pomanjkljivost
je med drugim izpostavil tudi vključe-
nost prevelikega števila strokovnih de-
lavcev. Čeprav veljavni zakon telesno
kaznovanje, ponižujoče ravnanje, za-
nemarjanje obravnava kot nedopust-
no ravnanje, Slovenci še vedno nismo
razvili ničelne tolerance do nasilja in
je za marsikoga klofuta še zmeraj pov-
sem normalna.

In medtem ko so CSD svojo analizo
učinkovitosti zakona o preprečevanju
nasilja v družini že predstavili, anali-
za omenjene zakonodaje pod taktirko
dr. Katje Filipčič na inštitutu za kri-
minalogijo in po naročilu vladnega
urada za enake možnosti, še nastaja.
Predstavljena bo v drugi polovici leta
in je del prve nacionalne raziskave o
nasilju v zasebni sferi in partnerskih
odnosih, katere prvi del je bil predstav-
ljen konec preteklega leta in je pokazal
na skrb zbujajoče podatke. Raziskava,
v katero je bilo vključenih 752 žensk,
je razkrila, da je vsaka druga ženska od
15. leta starosti doživela eno od oblik
nasilja. Najpogosteje so bile anketira-
ne ženske deležne psihičnega nasilja,
sledi fizično, spolno in premoženjsko.
Analiza je še pokazala, da je večina
povzročiteljev moških, kar 90,8 odstot-
ka jih je večinoma bolje izobraženih in

študentskega dela, ki ga imenuje "čisti
eksperiment gole fleksibilnosti". Ke-
šeljevic še dodaja, da je sicer mogoče
pritrditi tudi nekaterim argumentom
nasprotnikov.

Proti zakonu o malem delu bodo
moči usmerili v študentski in dijaški
organizaciji, v Zvezi svobodnih sin-
dikatov Slovenije (ZSSS), prav tako
pa v novonastalem Gibanju za dostoj-
no delo in socialno družbo. "Zagoto-
vo bo ekipa, ki se bo lotila izziva, za
kampanjo porabila manj denarja kot
ministrstvo," je prepričan predsednik
gibanja Marko Funkl. Študenti in dija-
ki bodo aktivno podprli vse organizaci-
je, ki bodo nasprotovale malemu delu,
sami pa bodo v kampanji sodelovali z
vsebinskim osredotočanjem na širšo
študentsko problematiko, so nam spo-
ročili iz Študentske organizacije Slove-
nije. Celovito sliko argumentov bodo
zainteresirani javnosti na enostaven
način prikazali tudi v sindikalnih vr-
stah, razlaga Goran Lukič iz ZSSS. "Že
skozi smo bili vpleteni v ostre debate
s predlagatelji. Zakon ima velike luk-
nje in prinaša negativne učinke," raz-
laga Lukič.

"Sam sem bolj proti kot za. Ideja
zakona je sicer v redu, nekaj je treba
narediti drugače, menim pa, da pred-

so zaposleni za polni delovni čas. Peti-
na jih tudi uživa alkohol. Na drugi stra-
ni se žrtve še vedno redko odločajo, da
bi o nasilju spregovorile ali koga obve-
stile. Med razlogi, da v nasilnem odno-
su vztrajajo, je izstopala ugotovitev, da
je odhod iz nasilnega odnosa "dolg pro-
ces", po drugi strani jih je k odločitvi k
odhodu privedlo spoznanje, da se nasil-
ni partner ni spremenil.

lagane rešitve niso pravilne. Zakon
prinaša kup omejitev in ne bo zaživel
tako, kot bi lahko," je prepričan ekono-
mist Janez Sušteršič. "Ne bo se svet
podrl, če zakon pade in si vlada vzame
čas in pripravi boljšega," razmišlja Šuš-
teršič. Nesmiselno se mu denimo zdi,
da zakon omogoča financiranje inte-
resnih skupin, kot so študenti in upo-
kojenci, saj s tem vlada financira tudi
"nasprotnike zakona", pravi.

Da se je ob prebiranju zakona
tudi nekoliko zabaval, pravi ustavni
pravnik Andraž Teršek, ki meni, da
je zakon "ustavno sporen in politič-
no neodgovoren, v marsičem odraz
ignorance, ki si je politika ne bi smela
dovoliti". Prepričan je še, da država s
tem zakonom vprašanja študija in za-
poslovanja ne bo rešila, temveč zgolj
še poglobila. Med nasprotnike zako-
na se šteje še ekonomist Rado Pezdir,
ki poudarja, da je zakon pospremljen
brez kakršnekoli študije o tem, kakš-
ni bodo vplivi zakona, in "ne rešuje
motivov, ki so pripeljali do sedanjega
stanja". V mislih ima delo na črno, ko
študentsko delo opravljajo neštudenti,
pranje denarja, ko podjetja konec leta
"masivno pretakajo denar", da se izog-
nejo davkom, in velik strošek fiktiv-
nih vpisov.

Pred tremi leti je umrl
dr. Janez Drnovšek.
Se je pogled na njegovo
mesto v slovenski politiki
v tem času spremenil?
Seje z njegovim odhodom
spremenila politika?
Ali njegov glas
kdo pogreša?

"Eden takšnih, da ga ne bomo imeli
nikoli več." S temi besedami je pred
tremi leti pospremil dolgo pričakova-
no vest o smrti predsednika Janeza
Drnovška eden od domačinov v Dr-
novškovem Zagorju. Ne samo tisti od
spodaj, s tem, da je bil dr. Drnovšek
ena največjih osebnosti našega časa,
velik politik, velik državnik in velik
človek, so se ob njegovi smrti strinja-
li celo vsi od zgoraj. "Nezamenljiv
delež" pri postavljanju slovenske dr-
žave na politični zemljevid sveta mu
je ob smrti priznal celo njegov najhuj-
ši kritik Ja-nez Ja-nša-. Kar je Drnovška
po oceni vseh tistih, ki se na slovensko
politiko dovolj dobro poznajo, delalo
zares velikega, so kriteriji politične-
ga delovanja, ki jih je postavil tako
visoko, da jih bodo lahko dosegli in
presegli samo boljši od njega. "Ali jim
imamo?", se je ob slovesu od predsed-
nika pred tremi leti v Večeru vprašal
To-ne Pa-rt-ljič. Se je v tem času pogled
na predsednika, ki na koncu svojega
življenja sam peče kruh in piše misli
o zavedanju, kaj spremenil? Se ga še
sploh kdo spomni? Ali njegov glas "o
miru in dobroti" še kdo pogreša?

Novi mariborski rektor dr. Da-nijel
Rebo-lj pravi, da se je z Drnovškovim
odhodom spremenila tudi sloven-
ska politika. "Razlika je. Predvsem v
obdobju predsedovanja državi je dr.
Drnovšek ne samo v prostor politike,
ampak tudi v Slovenijo vnesel vredno-
te, modrost, ki je v iskanju odgovorov
na kritična vprašanja pomenila tisto
dodano vrednost, tisti presežek, brez
katerega so mnogi problemi nerešlji-
vi. Preprosto: znal je povezati ljudi in
jim vrniti zaupanje. In upanje. Prav to,
kar danes najbolj pogrešamo. In seve-
da altruizem, ki ga je dr. Drnovšek zelo
preprosto izrazil z dvema besedama:
mir in dobro."

Da danes Slovenija pogreša te bese-
de in ta Drnovškov senzibilni glas "kot
Sahara vode", misli tudi mariborski lo-
goped mag. Mla-den Jeličič, za katerega
ostaja Drnovšek največji slovenski po-
litik. Za sociologa dr. Ja-neza- Ko-lenca-
pa je dr. Drnovšek "umetnik kompro-
misa". Raziskovalcu politične kulture
na Slovenskem se je vpisal v spomin
predvsem kot borec za demokracijo in
človekove pravice. Čeprav vsaka doba
zahteva svojevrstne politične akterje,
je doba predsednika Drnovška pomeni-
la velik premik v smeri profesionaliza-
cije politike kot dejavnosti, ki družbi
določa splošne okvire in določa druž-
bene cilje.

"Marsikaj, naj omenim samo izgrad-
njo lokalne samouprave, tudi v Drnovš-
kovi dobi ni potekalo brez napak,"
razmišlja Kolenc. "Vendar pa je bila
splošna smer razvoja veliko bolj jasno
začrtana, kot je danes. Predvsem je
treba reči, da je bil Drnovšek sposoben
integrirati zelo različne pole slovenske
politike, spomnimo se samo obdobja

Da-na-š-nja- po-li-ti-čna-
pra-ksa- i-n da-na-š-nja-
ra-ven po-li-ti-č-nega-
di-a-lo-ga- je o-pusti-la-
ti-ste di-menzi-je
Drno-vš-ko-ve
po-li-ti-ke, ki- so- bi-le
ko-nstrukti-vne
i-n so- zna-le kljub
ra-zli-ka-m na-jti-
reš-i-tve

velike koalicije, in znal je na najmanj-
ši skupni imenovalec, z velikimi tvega-
nji, pridobiti ljudi, ki so mu ideološko
in dnevnopolitično nasprotovali. Torej
je bil predvsem sposoben iskati skup-
ne interese in krmariti med različni-
mi političnimi silami na Slovenskem.
Bil pa je tudi prepoznavna in samo-
stojna oseba, ki je imela veliko orga-
nizacijskih in neposredno političnih
izkušenj. Bil je oseba, ki so jo spoštova-
li tudi nasprotniki. Ker se je zavedal,
da je kultura, torej način življenja ljudi,
tista, ki v zadnji instanci določa tudi
ekonomsko, politično in obče družbe-
no življenje, je organiziral znane razgo-
vore o prihodnosti Slovenije, ki se jih
je udeleževala vsa intelektualna elita.
Zavedal se je, da je vrednotni sistem
družbe, ki se oblikuje znotraj sociali-
zacijskih procesov, tisti, ki vpliva tudi
na uspešnost gospodarjenja, na dialoš-
ko kompetenco ljudi in ki ga je moč
uresničevati le v vsakdanji družbeni
praksi. Kako sicer drugače razumeti
njegov najbolj človečen nastop ob bo-
žiču, ko se je neposredno zavzel za pra-
vice Romov, predvsem pa za rešitev
njihovih humanitarnih težav?"

Čeprav je imela ob vrsti Drnovško-
vih političnih zamisli in praks resne
pomisleke, socialna antropologinja

dr. Vesna V. Godina danes vidi, da je
bil Drnovšek tip politika, "ki nam je
koristil in ki bi nam danes prišel zelo
prav. S svojim tipom politične prakse,
ki se ji je uspelo vrsto let izogibati naj-
hujšim čerem, s svojim priznavanjem
lastne omejenosti, s svojo kontrolo last-
ne zlorabe politične moči in z neko do-
ločeno 'ljudskostjo' svoje politike je
bil, kljub vrsti zamer, ki sem jih do nje-
gove politike gojila - carstvo, nenačel-
nost, kompromisarstvo, ekonomski
determinizem - utelešenje politične
kulture in politične prakse, ki daleč
presega tisto, čemur smo priča danes.
Današnja politična praksa in današnja
raven političnega dialoga je opustila
tiste dimenzije Drnovškove politike,
ki so bile konstruktivne in ki so znale,
kljub razlikam, političnim bojem in
težavam najti rešitve, ki so predstav-
ljale vsaj nekaj časa trajajoče politične
konsenze. Ti politični konsenzi pa so
omogočali vsaj za silo delujočo politi-
ko, torej politične aktivnosti, ki so ro-
jevale vsaj neke rezultate. V popolni
digresiji današnje politike in politič-
ne prakse, v njeni popolni nezmožno-
sti doseči kakršnokoli politično rešitev
in kakrenkoli politični konsenz, je bila
Drnovškova politika kljub vsemu vsaj
za silo, če že ne profesionalna."

Filozof Fra-nci Pivec se spominja,
da je za Drnovškove slišal prej kot za
Janeza, ker so kot družina pripadali
zagorski Svobodi. Po njegovem mne-
nju je neko specifično društveno spo-
sobnost iz tega potegnil tudi Janez - in
sicer obvladovanje komunikacije in
optimizem, da lahko ljudje dosežejo
marsikaj, če stopijo skupaj. Za Pivca je
Drnovšek bil kot vodilni slovenski poli-
tik dober tandem s Kučanom, "čeprav
se ne eden ne drugi nista potegovala
za to, da bi ju v javnosti dojemali kot
navezo. Toda Slovenija je potrebovala
ideologa, ki bo mozgal o duhu dobe;
in menedžerja, ki si bo naložil breme
vodenja dnevne politike. Ko je sam po-
stal predsednik države, in verjetno
predvsem pod vplivom dramatične
osebne izkušnje, je Drnovšek pokazal
neverjetno veliko volje za premleva-
nje najglobljih vprašanj življenja. Toda
njegov bistveni prispevek k samostoj-
ni Sloveniji je vseeno njegovo dolgolet-
no upravljanje vladnih zadev."

Pivec danes obžaluje, ker se Drnovš-
kovi nasledniki niso navzeli Drnovš-
kovega načina "vladanja", ki ni padel
nikoli izpod nivoja. "Razen morda
enkrat, ko je izjavil, da se bodo 'pokla-
li za moje mesto'. Pa še takrat je imel
prav."

"Oecedejevci, ki jim plačujemo za to, da nam hodijo uničevat državo," so
bili prvo, na kar se je ob tretji obletnici Drnovškove smrti spomnila
kritičarka vsega obstoječega dr. Vesna V. Godina. Če bi Drnovšek bil še živ,
bi jim zagotovo povedal to, kar jim nihče od vladajočih ne upa povedati: da
naj že enkrat spakirajo kufre, ker so s svojimi veleprojekti naredili že
dovolj hudega na tem svetu.

"Princ teme" je bila misel, s katero je spomin na pokojnega predsednika
zaokrožil kolega, ki ga je včeraj navsezgodaj zjutraj vznemirila Janševa
permanentna sla po manipuliranju z arhivskimi dokumenti. S to oznako
se je že hudo bolni Drnovšek odzval na kampanjo, ki jo je Janša zagnal
proti njemu po tem, ko je izbrskal dokumente o letalski karti, ki naj bi jo za
svojega zdravilca new ageevsko navdahnjeni predsednik ne plačal iz
svojega žepa. In pod to lucidno oznako se začne tisti brezupni čas prinčev-
ske vladavine na Slovenskem, ko se celo običajni moški in ženske, ki se za
politiko ne brigajo kaj dosti, zgrozijo nad dejstvom, da je celo človekova
bolezen nekaj, ob čemer lahko Janševa politika dobi krila. Na krilih te
politike so v tistem ambruškem zakotju, kjer je zaradi pregona družine
Strojan na božič stal čisto sam, brez slehernih državniških insignij, z
neverjetno lahkoto pljunili nanj in njegovo delo vsi tisti ljudje, ki so še z
večjo lahkoto preslišali eno njegovih zadnjih vprašanj: "Pa ste ljudje ali kaj
ste?" To vprašanje je lahko postavil mož, ki mu kljub moči in oblasti, s
katero je imel opravka, ni bilo tuje spoznanje, da se človek ne rodiš, temveč
postaneš. Kako? Tako, da delaš mir in dobro.

Ti utrinki morda največ povedo ne samo o dr. Janezu Drnovšku, marveč
tudi o tistem, kar lahko dobrega in pametnega pusti za seboj politika
takrat, ko se iskreno odreče manipuliranju, slepomišenju, taktiziranju.
Distanca, ki jo je imel zmeraj do politike in njenih ceremonialov, ga sicer ni
obvarovala pred političnimi obračuni, toda zaradi nje se je lahko dvignil
nad pritlehne spore, v katere se za vsako malenkost spušča slovenska
politična elita. Morda o izjemnosti politika, ki tudi sicer ni maral proslavar-
stva in zaslugarstva, ki je s svojimi večvrednostnimi kompleksi hitro po
osamosvojitvi začelo razsajati po Sloveniji, govori že preprosto dejstvo, da
se proti edinemu spomeniku, ki so mu ga postavili v domačem Zagorju,
bori še z onega sveta. Kdor ima za cilj "mir in dobro", pač ne potrebuje
spomenikov in kolajn. To, da "takšnega politika, kot je Drnovšek, ne bom
imeli dolgo več", nam je bilo jasno ob njegovi smrti. Tri leta po tem pa
lahko vidimo, kaj se dogaja z državo in družbo, v kateri politiki nekaznova-
no brijejo norce iz ljudi, ki govorijo o dobroti in miru.

Večero-v tehni-čni- ure-dni-k Uro-š Šo-štari-č i-n pre-dse-dni-k vlade Bo-rut Paho-r (STA)

Brezplačnik Žurnal 24 je včeraj podelil nagrade tistim, ki so s pogumnimi de-
janji pomagali sočloveku in s svojimi nesebničnimi dobrimi deli zaznamovali
minulo leto. Glavno nagrado akcije Junak Slovenije 2010 je Ro-k Vo-ri, ki je s svo-
jimi 16 leti onesposobil soseda, ki se je s sekiro spravil nad partnerico in hčerko.
Med junaki minulega leta pa je tudi Večerov tehnični urednik Uro-š Šo-št-a-rič, ki
je julija lani s prijateljem Ra-do-m Pist-o-rjem v Stephensonovi ulici v Mariboru
preprečil poskus posilstva. Za hrabrost, pravilno reagiranje in predvsem nesebič-
no pomoč občanki, ki je sicer sploh nista poznala, sta prejela posebno priznanje
Policije, včeraj pa še čestitke premierja Bo-ru-t-a- Pa-ho-rja-, častnega pokrovitelja
akcije Junak Slovenije.

Premier Pahor je v svojem nagovoru poudaril, da so takšni posamezniki
lahko s svojim pogumnim in srčnim ravnanjem navdih in zgled za druge. "To
plemenitost pogrešamo marsikdaj, ko vidimo ljudi v stiski in bi jim želeli poma-
gati, pa jim ne moremo," je dejal predsednik vlade. Go-ra-n No-vko-vič, odgovorni
urednik Žurnala 24, ki je pobudnik akcije, pa je povedal, da si dejanja, kot je pre-
prečiti umor ali posilstvo, rešiti človeka, ki se utaplja, ali otroka pred smrtjo, za-
služijo največjo pozornost zlasti v času, v katerem živimo. Zato so se v Žurnalu
odločili, da bodo vsako leto zbirali junaška dejanja in izbrali junaka leta. "Najsi
junaki opravljajo svoje delo zavestno kot poklic ali pa priskočijo na pomoč pod-
zavestno, so veliki ljudje in vsi bi jim morali slediti," je še dejal. (ka)

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

srečko KLAPŠ: vodja deska
Matija sTEpIšNIK: notranja politika
sonja PLoj RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GoLoB soKoLovič: Slovenija
vojislav BERCKo: zunanja politika
Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra viDALi: kultura
Aljoša stoJIč: šport
Darko ŠTERBENK: črna kronika
Katarina ŠULEK: reportaže
Dejan PUŠENJAK: V soboto
sašo BizJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com

DoPisNIšTvA:
Ljubljana, Cankarjeval,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova9,
02/749 21 71 (74)
Murska sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ljubljana, Cankarjeva1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 39.950 izvodov. Cenaizvcdaoci ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za februar
2011 znaša 26,58 EUR, zaupokojence in študente 23,78 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Novi kosovski predsednik, gradbe-
ni tajkun Behgjet Pacolli, je včeraj
uradno odstopil z mesta predsednika
stranke Zveza za novo Kosovo (ANK),
s čimer naj bi se izognil usodi, ki je
doletela prejšnjega predsednika Fat-
miija Sejdiuja. Ta naj bi namreč kršil
kosovsko ustavo, ker je kot predsednik
ostal na čelu Demokratske lige Kosova
(LDK).

Pacolli, ki ga je parlament v torek
s tesno večino izvolil na položaj pred-
sednika, se je odpovedal predsedova-
nju ANK, članstvu in vsem nalogam v
stranki zaradi izkušnje prvega predsed-
nika samostojnega Kosova Sejdiuja. V
Prištini se razburjenje zaradi izvolitve
spornega poslovneža in najbogatejše-
ga prebivalca Kosova Pacollija za nove-
ga predsednika še ni poleglo. Nekdanji
minister za promet Fatmir Limaj iz De-
mokratske stranke Kosova (DPK) pre-
miera Hashima Thacija je poudaril, da
so se v torek zgodile najslabše možne
volitve.

Da Pacolli ne uživa podpore pri naj-
večjih opozicijskih strankah, je bilo
znano že prej, premier Thaci pa bo po
mnenju poznavalcev zdaj moral v par-

Organizator prvega protestnega zboro-
vanja Ivan Pernar je prek svetovnega
spleta napovedal nove poskuse protest-
nikov, da pridejo na zagrebški Markov
trg in protestirajo pred poslopjem hr-
vaške vlade. Pernar, ki je prek družab-
nega omrežja Facebook organiziral
torkov protest, je nezadovoljne držav-
ljane spet pozval, naj se mu pridružijo
pri drevišnjem poskusu, da preskoči-
jo policijsko blokado, ki ščiti Banske
dvore oziroma vlado.

Politični analitiki menijo, da prote-
sti prek Facebooka ne morejo zrušiti se-
danje hrvaške vlade in da tudi drevi
ne bo prišlo protestirat več ljudi kot
v torek (okoli 200). Organizacija pro-
testov prek spleta je moden pojav in
se je v nekaterih državah obnesel, na
Hrvaškem pa bi bila protestna akcija

V Prištini se razburjenje zaradi izvolit-
ve najbogatejšega prebivalca Kosova,
spornega gradbenega tajkuna Behgjeta
Pacollija, še ni poleglo.

lamentu računati tudi na močno sku-
pino poslancev znotraj DPK, ki bodo
jasno pokazali svojo nenaklonjenost
sodelovanju z ANK. V to skupino naj
bi poleg Limaja sodil tudi predsednik
parlamenta Jakup Krasniqi.

Kosovski parlament je v torek
poleg novega predsednika izvolil Tha-
cija za drugi mandat na položaju pre-
miera, kljub mednarodnim pritiskom
na bivšega vodjo Osvobodilne vojske
Kosova zaradi suma vpletenosti v trgo-
vino s človeškimi organi. (zur)

V Grčiji stavka ušla izpod nadzora

Ob prvi splošni stavki v Grčiji v tem letu, ki se je sprevrgla v kaos in nasilne de-
monstracije, so se včeraj na ulicah Aten in Soluna policisti spopadli s protestni-
ki. V Atenah so protestniki metali molotovke, kamne in steklenice, policisti pa
so odgovorili s solzivcem. Grške oblasti so takšen odziv najbrž pričakovale, saj
so samo v Atenah mobilizirale več kot 5000 policistov, do spopada s protestniki
pa je prišlo blizu poslopja finančnega ministrstva na trgu Sintagma. Ko so poli-
cisti uporabili solzivec, so jih mladi napadli z zidaki in drugimi pripomočki, ki
so jim prišli pod roke, a se je policija odzvala z novim valom solzivca. Ko je bil
trg prekrit z oblakom plina, so se protestniki razbežali na vse strani.

Sicer pa se protestniki v prestolnici danes niso ustavili le pred poslopjem fi-
nančnega ministrstva. Maskirani mladostniki so namreč v središču Aten poš-
kodovali več postajališč podzemne železnice in mestnih avtobusov, poleg tega
pa so zažgali številne smetnjake. Več sto protestnikov se je po koncu shoda zbra-
lo tudi pred parlamentom, pri čemer so vzklikali gesla zoper vladno politiko.
Mnogi med njimi so prepričani, da jo diktirata EU in Mednarodni denarni sklad
(IMF). Na ulicah več grških mest se je po podatkih grške policije zbralo okoli
36.000 protestnikov, sindikati pa trdijo, da jih je bilo dvakrat toliko samo v Ate-
nah. (zur)

uspešna, če bi jo organizirali bodisi
sindikati ali politične stranke - a se ti
za zdaj ne pojavljajo v takšni vlogi. Pri
tem ne gre pozabiti, da je leto 2011 na
Hrvaškem volilno leto.

Za soboto pa so pohod na Zagreb
napovedala nekatera združenja brani-
teljev iz hrvaške domovinske vojne
1991-95, to pa že zbuja večjo zaskrblje-
nost in negotovost. Premierka Jadran-
ka Kosor je branitelje pred dnevi javno
spomnila, da jim je prav ona zagotovi-
la dobre pokojnine, zato od njih priča-
kuje podporo, ne pa da terjajo njeno
odgovornost. V hrvaški prestolnici
tako v soboto pričakujejo najmanj dve
zborovanji braniteljev: eno organizira
vladajoča stranka HDZ, ker je predsed-
nik ene od krovnih organizacij brani-
teljev poslanec te stranke, drugo pa
nezadovoljneži, ki so prejšnji teden
celo z rožljanjem orožja zahtevali
odstop vlade.

Evropska komisija
je obsodila nasilje
nad civilnim
prebivalstvom v Libiji.
To je zgodovinski trenutek
in mi moramo biti na
pravi strani zgodovine,
o vstaji v arabskem
svetu pravi komisija

"Nedopustno je, da vojska uporablja
silo zoper civilno prebivalstvo, zato je
treba od oblasti v Libiji zahtevati, naj
takoj prenehajo z nasiljem, saj represi-
ja ni rešitev," je predsednik evropske
komisije Jose Manuel Barroso dejal
po razpravi evropskih komisarjev na
redni tedenski seji komisije o razme-
rah v Libiji.

EU je sicer zamrznila pogajanja o
sporazumu o sodelovanju EU z Libijo,
za sankcije se zunanji ministri v pone-
deljek, ko so se sestali v Bruslju, niso
odločili, predvsem zato, ker je temu
ostro nasprotovala Italija. Zunanji mi-
nister Franco Frattini je recimo včeraj
v senatu v Rimu svaril, da bi na vzho-
du Libije lahko nastal islamski emirat,
ki bi bil resna grožnja EU. Ob tem ni
nepomembno, da Italijo skrbijo ener-
getski posli, ki jih ima dogovorjene z
Libijo, pa seveda begunci.

V bojazni-, da bi- arabski-
nemi-ri- lah-ko zajeli- tu-di-
Zi-mbabve, kjer je Mu-gabe
praznoval 87. rojstni- dan,
so tamkajšnje oblasti-
pri-prle nekaj deset lju-di-,
ker so gledali- posnetke
poroči-1 o vstajah- v Tu-ni-zi-ji-
i-n Egi-ptu-

V zaporu se je znašlo 46 študentov,
sindikalistov in političnih aktivistov
zaradi suma, da so se udeležili nezako-
nitega političnega zborovanja, na kate-
rem so gledali videoposnetke, ki naj bi
jih "motivirali za zaroto proti ustavno
izvoljeni vladi". Po trditvah predstav-
nika policije, inšpektorja Jamesa Saba-
uja, je bila tema zborovanja "prevrat v
Tuniziji in Egiptu in nauki, ki bi jih iz
tega lahko potegnili za Zimbabve in
Afriko".

Policiji, ki je del varnostnih sil pod
nadzorom stranke predsednika Rober-
ta Mugabeja Zanu-PF, se je zdela tema
ne samo sporna, temveč tudi kazniva,
čeprav se nedvomno mnogi Zimbab-
vejci sprašujejo, ali bi lahko in kdaj val
demokratične revolucije dosegel tudi
njihovo državo. Podobno kot zrušena
predsednika Tunizije in Egipta je tudi
Mugabe diktator, ki se tudi po treh de-
setletjih vladanja in visoki starosti ne
more niti zamisliti, da bi prepustil va-
jeti komu drugemu. In tudi on se na-
slanja na svoje varnostne sile in tajno
policijo, ki nadzira, preganja, zapira in
muči njegove nasprotnike.

Demokracija je sicer za Zimbabvej-
ce bolj ali manj neotipljiv pojem, kajti
prej kot politične svobode si želijo člo-
veku spodobnega življenja, izhoda iz
strahotne revščine, v katero jih je pah-
nil prav Mugabejev režim z ukrepi, ki
so nekoč bogati Zimbabve spremenili
v eno najrevnejših držav na afriški ce-
lini. Mnogi so razočarani, ker se tudi

"Ne moremo si privoščiti, da bi
bili pasivni gledalci dogodkov, ki so
v mnogih pogledih zgodovinski. Gre
za ljudi, ki zahtevajo svobodo, pravi-
co, dostojanstvo, socialno-ekonomske
priložnosti in demokracijo," je Barro-
so povzel razpravo komisarjev o vsta-
ji v arabskem svetu. Vsak človek ima
enake težnje po svobodi, in to pravkar
dokazujejo mladi v arabskih državah.
"To je zgodovinski trenutek in mi mo-
ramo biti na pravi strani zgodovine.
To je življenjska priložnost, da poma-
gamo tistim, ki zahtevajo svobodo,
pravičnost demokracijo in človeko-
ve pravice," je dejal Barroso. Včasih je
treba sodelovati z vladami, ki nam ne
ustrezajo, če je tako mogoče odpirati

po oblikovanju vlade narodne enotno-
sti med Mugabejevo stranko Zanu-PF
in opozicijskim Gibanjem za demokra-
tične spremembe MDC ni spremenilo
nič na bolje. Vidni pripadniki opoziciji
pa obžalujejo, da jih je njihov voditelj
Morgan Tsvangiraj popeljal v koalici-
jo z Mugabejem.

Predsednik Mugabe je namreč
ob podpori vojske in varnostnih sil
zadržal v rokah vse vzvode oblasti. V
okoliščinah rastočega obupa ne prese-
neča, da so tisti redki nasprotniki Mu-
gabeja, ki imajo dostop do interneta
ali si lahko priskrbijo posnetke poročil
Al Džazire in BBC-ja, začeli ugotavlja-
ti, da moč množic na arabskem severu
Afrike tudi Zimbabvejcem nudi pri-
mer, kako se postaviti po robu avto-
kratu. Toda težko je verjeti, da bi se v
Zimbabveju stvari odvijale tako kot
v Egiptu, kjer se oborožene sile niso
postavile ob bok Hosniju Mubaraku.
Prevladuje prepričanje, da bi Mugabe
tudi najmanjši protest takoj zadušil z
vojaško silo. Še vedno namreč lahko ra-
čuna na zvestobo visokih oficirjev, ki
so kot del njegove vladajoče elite imeli
priložnost, da so si prigrabili posesti
belih farmarjev, ki jih je Mugabe dal
vprašanja, ki se nanašajo na človeko-
ve pravice, je posredno odgovoril na
očitke o sodelovanju EU z diktatorski-
mi režimi in o izogibanju neposredni
navedbi problema kršenja človekovih
pravic v sporazumih o sodelovanju,
kot je to v primeru Libije.

Navi Pillay, visoka komisarka OZN
za človekove pravice, je po srečanju z
Barrosom pozvala k preiskavi, ali so
dejanja oblasti v Libiji zločinska de-
janja. V petek je po njenih besedah
sklicana seja sveta OZN za človekove
pravice, kjer je mesto za razpravo o
tem. Na evropski komisiji pravijo, da
kljub begu Libijcev v sosednje države
še ni mogoče govoriti o humanitarni
krizi.

Bolj kot možnost, da bi Mugabe se-
stopil z oblasti ob morebitnem izbru-
hu javnih protestov, je verjetno, da ga
utegne odnesti bolezen. Po nepotrje-
nih navedbah zahodnih diplomatov
so ga minuli mesec v Maleziji operi-
rali na prostati, ugibanja, da je resno
bolan, pa so sprožila tiho in zagrizeno
bitko za njegovo nasledstvo. V ospred-
ju je obrambni minister Emmerson
Mgangagwa, ki je v zadnjih letih vodil
nasilne akcije proti političnim nasprot-
nikom režima in ki mu pripisujejo glav-
no odgovornost za pokole prebivalcev
Matabelelanda v letih 1983-1987. Nje-
gova tekmica je podpredsednica Joyce
Mujuru, katere mož je bil nekoč povelj-
nik zimbabvejskih oboroženih sil.

Medtem ko Zimbabvejci nemoč-
no in z zavistjo spremljajo dogajanja
v arabskem svetu, se v njihovi domo-
vini vse odvija v smeri, da bi Muga-
bejeva elita obdržala oblast tudi po
Mugabeju. Res pa je, da je v njej zavla-
dal nemir, najnovejše aretacije pa so
ostro svarilo vsem, ki bi jih utegnilo
podžgati revolucionarno vrenje na se-
veru celine.

V Libiji naj bi bilo umrlo
že okoli 1000
protestni kov in
pripadnikov oboroženih
sil, polkovnik Moamer
Gadafi pa vse bolj očitno
izgublja nadzor nad
svojimi ljudmi
in ozemljem, ki ga
zasedajo protestniki

Včeraj je odstopil višji pomočnik vpliv-
nega Gadafijevega sina Saifa, kar je bil
še eden v vrsti odstopov kakega viso-
kega libijskega uradnika, potem ko je
libijski voditelj napovedal, da bo zatrl
upor, ki grozi njegovemu štiridesetlet-
nemu vladanju v tej severnoafriški
državi. Juse Savani je v sporočilu, do-
stavljenem tiskovni agenciji Reuters,
zapisal, da "je v nedeljo zapustil Gada-
fijevo fundacijo, da bi izrazil ogorče-
nost zaradi nasilja". Savani je deloval
kot izvršni direktor fundacije, ki je bila
glavno sredstvo Saifa al Islama za po-
večevanje njegovega vpliva.

Nepopustljivi Moamer Gadafi je v
torek zvečer v dolgem zmedenem
govoru izjavil, da je pripravljen "kot
mučenik" umreti v Libiji, in je svoje
privržence pozval, da (včeraj) pride-
jo na ulice in zatrejo upor, v okviru
katerega se je vzhod Libije po 41 let
osvobodil, hkrati pa so protesti in na-
silni odgovor nanje zajeli tudi prestol-
nico Tripoli. Gadafi, oblečen v rjavo,
je besno govoril na podiju pred svojo
rezidenco, leta 1986 poškodovano v
ameriškem letalskem napadu, katere-
ga cilj ga je bilo ubiti. Ob njem je stal
spomenik - pest, ki je udarila ameriš-
kega lovca.

Gadafi se ni uklonil pozivom neka-
terih svojih ministrov, častnikov in pro-
testnikov, ki nasprotujejo odločnemu
zatrtju protestov. Medtem ko sta ljud-
ski vstaji v libijskih sosedah Tuniziji in
Egiptu odnesli njuna predsednika, pa je
Gadafi menil, da ga upor v samo sedem-
milijonski Libiji, ki sega od Sredozem-
lja do Sahare in je bogata z nafto, ne bo
prisilil odstopiti. "Tu bom vztrajal," je
poudaril Gadafi, ki je tej puščavski dr-
žavi vladal z mešanico populizma in
ostrega nadzora, potem ko je prišel na
oblast po vojaškem puču leta 1969. Pro-
testnike je v 75-minutnem govoru žalji-
vo označil za "podgane in plačance", ki
da si zaslužijo smrtno kazen, in dodal,
da bo svoje privržence pozval, da "Li-
bijo očistijo od hiše do hiše", dokler se
protestniki ne bodo vdali.

V telefonskem pogovoru z itali-
janskim premierom Silviom Berlus-
conijem, h kateremu sta ga pozvali
Amnesty International in italijanska
opozicija, naj bi bil Gadafi zatrdil, da
je v Libiji "vse v redu". V Berlusconije-
vem kabinetu podrobnosti pogovora
niso razkrili, agencija Ansa pa je po-
ročala, da je Berlusconi te navedbe
odločno zanikal. Gadafi je v pogovoru
z Berlusconijem dejal, da so žrtve nasi-
lja večinoma pripadniki libijskih obo-
roženih sil.

Varnostni svet OZN v New Yorku je
obsodil uporabo nasilja zoper libijske
protestnike in zahteval odgovornost
za tiste, ki so ukazali napadati civiliste.
Hkrati so libijski diplomati v OZN in
nekaterih državah pretrgali stike z Ga-
dafijevo oblastjo: Peru je prekinil diplo-
matske odnose z Libijo, libijski notranji
minister Abdel Fatah Junes al Abidi pa
je odstopil, je poročala arabska televi-
zija Al Džazira in predvajala posnetek,
na katerem Abidi bere sporočilo s pozi-
vom vojski, naj podpre ljudi in njihove
"legitimne zahteve". Televizija CNN je
poročala, da so libijske oblasti le nekaj
ur zatem sporočile, da je Abidija ugra-
bila "ulična tolpa".

Poročila o krvavem dušenju pro-
testov so ameriškega predsednika Ba-
ra-cka- Ob-a-mo spodbudila k delovanju.
Ameriški politiki so bili kritični do nje-
govega molka in so ga pozvali k vojaš-
kemu ukrepanju, pri čemer bi lahko
šlo za marsikaj od bombardiranja li-
bijskih letališč do uvedbe nepreletnih
območij. Bela hiša poudarja, da se mo-
rajo svetovne sile na "grozljivo nasilje"
v Libiji enotno odzvati, zunanja minis-
trica Hilla-ry Clinton pa je napovedala,
da bodo ZDA v danem trenutku storile
"primerne korake". Vendar pa ima Was-
hington na Libijo zgolj majhen vpliv.
Ta država je bila večino Gadafijevega
vladanja nasprotnica ZDA, dokler leta
2003 ni privolila v to, da opusti pro-
gram orožja za množično uničevanje
in zadosti zahtevam po bombaškem
napadu na ameriško letalo nad škot-
skim Lockerbiejem.

Nekdanji libijski minister za pra-
vosodje Mu-sta-fa- Ab-del Dža-lil je za
švedski tabloid Expressen dejal, da
je libijski voditelj Gadafi osebno uka-
zal bombni napad nad Lockerbiejem
na Škotskem, v katerem je leta 1988
umrlo 270 ljudi.

Džalil naj bi libijskemu dopisniku
Expressena povedal, da ima dokaz, da
je napad ukazal sam Gadafi, vendar
tega dokaza ni želel opisati.

V torek se je na tripolijskem osred-
njem Zelenem trgu zbralo več sto privr-
žencev Moamerja Gadafija, vzklikalo
"Naš voditelj!" in "Hodimo po tvoji
poti!", mahalo z zelenimi libijskimi
zastavami in držalo kvišku Gadafije-
ve portrete. Neki prebivalec tega dvo-
milijonskega mesta ob Sredozemskem
morju, ključa za nadzor Libije, je za Re-
uters izjavil, da je "na poti v središče
mesta več sto Gadafijevih privržen-
cev, peljejo se z avti, povzročajo veli-
ko hrupa in nosijo njegove portrete".
Glasnik vlade v Tripoliju je tuje medije
obtožil, da razmere v Libiji prikazujejo
preveč zaostrene.

V mestu Sabratah, 80 kilometrov
zahodno od libijske prestolnice, je voj-
ska poslala v akcijo precej vojakov, ker
so protestniki razdejali skoraj vse pisar-
ne varnostnih služb, je na spletu poro-
čal časnik Kurina. Vzhod Libije pa ni
več pod Gadafijevim nadzorom, so
Reutersovemu novinarju v Tobruku
povedali uporniški vojaki. Tobruški
prebivalci pa so izjavili, da je mesto že
tri dni v rokah protestnikov, za dim
nad mestom pa dejali, da se dviga iz
skladišč orožja, ki so ga bombardira-

Washington ima
na Libijo zgolj
majhen vpliv,
saj je bila ta
država do
leta 2003 na
Bushevi osi zla

li vojaki, zvesti enemu od Gadafijevih
sinov. Bivši major Ha-ni Sa-a-d Ma-rja- je
potrdil, da je Gadafi izgubil vsa vzhod-
na območja in da vojska tam sodeluje
z upornim prebivalstvom.

Od začetka protestov proti režimu Ga-
dafija minuli je bilo ubitih 640 ljudi, je
včeraj v Parizu sporočila Mednarodna
federacija za človekove pravice (IFHR).
Ta številka je več kot dvakrat višja od
podatkov, ki so jih objavile libijske
oblasti. Na-ji Ab-u- Grou-s, uradnik libij-
skega notranjega ministrstva, pristo-
jen za stike z javnostjo, je navedel 189
smrtnih žrtev med civilisti in 111 med
vojaki, vendar pa ni dodal, na koliko
dni se ti številki nanašata. Opozicijske
organizacije poročajo o še višji številki
- umrlo naj bi bilo že okoli tisoč civili-
stov in vojakov. Zdravniki iz libijskih
bolnišnic, poroča Guardian, z elektron-
sko pošto obveščajo zahodne medije,
da je v mrtvašnicah na desetine trupel
protestnikov.

Številne države medtem še z leta-
li in ladjami rešujejo svoje državlja-
ne iz Libije. Na letališču v Tripoliju na
evakuacijo čaka več tisoč ljudi. Srbija,
Nizozemska in Kitajska so za evakua-
cijo svojih državljanov v Libijo poslale
svoja letala, druge države, tudi ZDA in
Turčija, pa ladje. Na tisoče Egipčanov
Libijo zapušča čez kopensko mejo.

Agencija OZN za begunce je libij-
ske sosede pozvala, naj dajo zatočišče
tistim beguncem, ki pred nasiljem be-
žijo iz Libije. Več sto Egipčanov jo je
zapustilo s traktorji in tovornjaki, pri
čemer so poročali o grozljivem držav-
nem nasilju in razbojništvu, prve be-
gunce iz Libije pa so sprejeli tudi že v
Tuniziji.

prestopita na stran protestnikov in z
letaloma poletita na Malto. Tam
povesta, da so jima ukazali odvreči
bombe na protestnike.

pretrga stike s
Tripolijem in sporoči, da
zastopa libijske
državljane in ne
Gadafijevega režima.

Po več mesecih se je v Savdsko Arabijo vrnil ostareli in bolehni kralj Ab-du--
la-h in v luči jasminove revolucije, ki je zajela domala ves arabski svet, napo-
vedal številne reforme. V nacionalni razvojni sklad je namenil dodatnih in
domala nepredstavljivih 7,8 milijarde evrov, s čimer "naj bi državljani lažje
prišli do hiš in stanovanj, študirali v tujini, ustanovili podjetje ali se poroči-
li," je včeraj poročal britanski Guardian. Napovedal (in finančno podprl) je
tudi številne ukrepe za zmanjševanje brezposelnosti med mladimi Savdijci.
V tej z nafto bogati monarhiji doslej ni bilo opaziti znamenj revolucije, saj
so oblasti zaprle nekaj posameznikov, ki so želeli ustanoviti prvo politično
stranko v državi, na spletnem družabnem omrežju Facebook pa se je pozivu
k "dnevu jeze" 11. marca, ko naj bi zahtevali politične reforme in reforme za
enakost spolov, odzvalo vsega nekaj sto uporabnikov. Po poročanju Guardia-
na je nemogoče ugotoviti, ali ta peščica uporabnikov Facebooka sploh živi v
Savdski Arabiji. (al)

Potem ko na ulicah bahrajnske prestolnice Manama v torek potekali najmno-
žičnejši protesti doslej, so včeraj iz tamkajšnjih zaporov izpustili 23 šiitskih
zapornikov, ki so bili obtoženi povezav s terorizmom. V jemenski prestolni-
ci Sani so po navedbah očividcev privrženci predsednika Alija- Ab-du-la-ha-
Sa-leha- streljali na mirne protestnike in pri tem ubili dva študenta, enajst pa
so jih ranili. K novim protestom pozivajo tudi v Jordaniji. Močna islamska
opozicija je pozvala k protestom, ki so jih poimenovali dan jeze, zgodili pa
naj bi se jutri. (sta)

Bo že držalo, da se zarečenega kruha
največ poje. Madžarski premier
Viktor Orban je ob uveljavitvi novega
medijskega zakona v začetku
letošnjega leta njegove prve kritike
ostro zavrnil, rekoč: "Zakona ne
bomo spreminjali. To bi bilo značilno
za nesamozavestne države, Madžar-
ska pa ne spada mednje!"

Na februarskem plenarnem zaseda-
nju Evropskega parlamenta v
Strasbourgu je bila ena od točk
dnevnega reda tudi madžarski
medijski zakon. Zoper ta zakon so
največ krika in vika zagnali evropski
poslanci z levega političnega obzorja.
Želeli so, da zakon nujno preveri
Evropska komisija, češ da krati
svobodo govora, da uvaja zoper
medije cenzuro in drakonske kazni
za tiste, ki bi jo obšli, da novinarje
spravlja pod državni nadzor, da
ukinja politično in finančno neodvi-
snost javnega radiotelevizijskega
servisa in še in še. Tudi, da krši
temeljne človekove pravice.

Hm ... Najprej se človek pozanima, ali
ni vse skupaj plod kakšne levičarske
ideološke paranoje. Madžarska vlada
je namreč desna, Orbanova stranka
pa ima v parlamentu po lanskih
volitvah dvotretjinsko večino. Že
zadnji podatek je dokaj vznemirljiv,
ker pač na Madžarskem volijo po
večinskem sistemu. Da pride do tako
popačene razdelitve mest v parlamen-
tu, saj je Fidesz v resnici dobil le
dobro polovico vseh glasov, je
vredno posebnega zamisleka. Fidesz
je veliko glasov tudi dobil, ker so
pred njim vladajoči socialisti s
Ferencem Gyurcsanyem na čelu
zakockali svoje vladanje in se utopili
v lastnih lažeh, predvsem o gospodar-
skem položaju v državi. Tudi v
Sloveniji vladajoča leva koalicija
Boruta Pahorja nekako ne dojema
razsežnosti gospodarske krize in po
malem laže sama sebi. Napovedovala
je, da brezposelnost ne bo presegla
številke 100.000. A je brezposelnih
že 115.000 ljudi. Sedaj se lažno teši s
tem, da jih še ni 140 ali 150.000,
namesto da bi zoper to kaj storila.

No, potem pa pogledate še madžarski
zakon in se prepričate, da so nekateri
členi res čudni. Lahko sicer verjame-
te zatrjevanju premiera Orbana, ki
mi ga je v intervjuju za Večer
nedavno potrdil madžarski veleposla-
nik v Sloveniji Istvan Szaint-Ivanyi.
Namreč, da v tem madžarskem
zakonu ni nič takšnega, česar ne bi v
kakšni od držav članic Evropske
unije že imeli. Ampak vrag je, da so
Madžari na enem mestu res zbrali vse
najslabše možne rešitve iz drugih
držav članic. Zato je njihov zakon še
posebno sporen.

Med razpravo so se levi in desni
evroposlanci najprej skregali o tem,
ali je madžarski zakon sploh sporen
ali ne. Res je bilo videti kot ideološki
spopad in celo kot kulturni boj. Toda
v resnici jih je vseh dvomov odrešila
madžarska vlada sama, ko je isti dan
na pritisk evropske komisarke za
digitalno družbo Neelie Kroes
obljubila, da bo medijski zakon
popravila. Tako je Orban torej le
snedel svoj zarečeni kruh in dano
besedo. Kroesova, izkušena nizozem-
ska političarka, je sporočila, da bosta
madžarska vlada in parlament ekspre-
sno, nekako v dveh tednih, popravila
medijski zakon in, po njenem,
njegove štiri najbolj sporne točke. Te
so: madžarska vlada je obljubila, da
omeji zakonsko zahtevo po uravnote-
ženem poročanju medijev, ukinila bo
sankcije za tuje dopisnike in tuje
medije, če bi madžarski svet za
medije v njih spoznal sovražno
poročanje o Madžarski, ne bo več
obvezne predregistracije medijev in
ne bodo več kar povprek sankcionira-
li domnevnih medijskih razžalitev
posameznikov, manjšin in večine,
temveč bodo preganjali le še
diskriminacijo oziroma ščuvanje k
nestrpnosti.

Lahko se strinjamo z nekaterimi
levimi poslanci, ki so tako kot Tanja
Fajon izrazili nezaupanje do naglega
remonta zakona, ki da bo očitno
kozmetičen ne pa vsebinski. Kajti nič
ni bilo povedanega o tem, ali bo
madžarska vlada tudi odpravila
zasoljene kazni, ali bo ukinila člen, ki
novinarjem zaukazuje izdajanje
virov, nič ni bilo rečeno o tem, ali je
politično neuravnotežena sestava
sveta za medije tudi potrebna
revizije. Spričo tega sveta in predv-
sem spričo njegove predsednice
Annamarie Szalai je namreč veliko
muzanja in zardevanja. Fideszova
nekdanja prvoborka je bila namreč v
devetdesetih letih odgovorna
urednica neke softporno revije. Joške
za moške pač. Ko sem že omenjenega
veleposlanika vprašal, ali je torej
gospa spričo te izkušnje še posebno
poklicana, da načeljuje svetu, ki naj
bi v medijih skrbel za družinske
vrednote, je bil v vidni zadregi. Češ,
od tega je že dvajset let. Je pa nato
sproščujoče rekel, da bi morda lahko
to zanimivo dejstvo komentiral jaz
sam. Pa sem ga takoj prestregel s
protivprašanjem, le kako bi si to upal,
če pa njihov medijski zakon lahko
zadene tudi tuje novinarje, ki bi se
morda rogali temu medijskemu svetu
in njegovi predsednici. Tudi odgovo-
ru na to vprašanje se je izognil, je pa
vsaj bilo objavljeno.

Kakorkoli. Madžari sedaj svoj sporni
zakon, ki se je spravil nad svobodo in
pluralizem medijev, popravljajo. V
Strasbourgu se je s tem v zvezi oglasil
tudi slovenski desni poslanec Milan
Zver, ki je najprej pozdravil odločitev
madžarske vlade, "da dopolni" svoj
medijski zakon. Kljub temu pa je bil
"množični" napad na madžarsko
vlado po njegovem mnenju krivičen
in neutemljen. Argumentacija je bila
predvidljiva, saj smo se je v Sloveniji

Ko se je japonska pisateljica Mitsujo
Kakuta odločila napisati knjigo o
materinstvu, je izbrala nenavaden
pogled nanj: pretreseno žensko, ki v
afektu ugrabi hčerko svojega
poročenega ljubimca in jo vzgaja več
let, vse do aretacije. Drugi del
romana Osmi dan, po katerem so na
Japonskem posneli tudi film, ki bo na
ogled aprila, se osredotoča na
ugrabljeno deklico, ko se je vrnila k
svoji družini. Kot odrasla ženska pri
sebi prepozna paralele z življenjem
ugrabiteljice in se odloči stvar
raziskati.

Pisateljica trdi, da je poskušala na to
temo gledati z vseh možnih zornih
kotov, vključno z japonskim odno-
som do materinstva, ki pomeni
veliko breme za mlade matere.
Večkratna nagrajenka Mitsujo
Kakuto, ki se je rodila leta 1967 in je
izdala že več kot 30 romanov, je idejo
za to knjigo dobila iz incidenta, ki se
je na Japonskem resnično zgodil, ko
je tajnica vdrla v hišo svojega
poročenega ljubimca in zažgala sobo,
v kateri sta spala njegova otroka, oba
sta v požaru tudi umrla. "Spraševala
sem se, zakaj je umorila otroka, ko pa
jo je razočaral ljubimec in sta bila
otroka nedolžna. Ali ni mogla tega
nekako preprečiti? S tem se je nato
pričela moja zgodba. Želela sem
razmisliti, kaj materinstvo pravza-

Nasvet slovenskega
evropskega
poslanca Milana
Zvera evropski
komisarki
Neelie Kroes
je treba sprejeti
z odprtimi rokami

že naposlušali: "Zakon je nastal v
specifičnih razmerah, ki v zahodni
Evropi niso vselej dobro razumljene.
V vseh tranzicijskih državah je bil
medijski prostor v lastniškem, pa
tudi v smislu politične naklonjenosti
zelo asimetričen, neuravnotežen.
Obvladovala ga je levica." Komisarki
je zato dejal: "Držali vas bomo za
besedo, da boste še bolj skrbeli za
urejenost medijske krajine v EU. Tega

prav je. Na Japonskem so pogosti
primeri zlorabe otrok, še posebno
zlorabe mater nad svojimi otroki.
Vsakič ko se kaj takega pojavi v
časopisu, pričnejo novinarji dvomiti
o materinstvu. V številnih prispev-
kih se sprašujejo, kako je lahko mati
sposobna zlorabljati otroka, kljub
temu da je njegova biološka mati. Na
materinstvo gledajo kot na nekaj
naravnega. In to idejo hočejo vsiliti
ženskam, ki so, po mojem mnenju,
zaradi tega vedno bolj pod pritiskom.
In tako sem pričela pisati knjigo."

Ugrabiteljica Kivako ni imela otrok,
vendar je imela močan materinski
nagon. Biološka mati Etsuko pa je
imela otroka, vendar ji materinstvo
ni šlo dobro od rok, saj ni imela
pravih materinskih občutkov. Na
Japonskem veliko pozornosti
namenjajo krvnim vezem, zaradi
česar Mitsujo meni, da se od žensk
pričakuje pretirana materinskost.

"Družba sili ljudi, da se obnašajo na
določen način. Prevladuje prepriča-
nje, da je za ženske dovolj že to, da se
jim zdijo otroci prisrčni. Na osnovi
tega naj bi imele dovolj znanja in
občutka za vzgojo svojih otrok. Kljub
temu pritisku in splošnemu mnenju
strokovnjakov matere včasih čutijo,
da njihovi otroci sploh niso prisrčni
(veliko jokajo), in se zaradi tega
počutijo kot popolne zgube. Mislim,
da veliko žensk čuti tako. Na

(Reuters)
ne boste zmogli le s pregledom
zakonodaje držav članic, ampak bolj
z analizo dejanskih razmer, zlasti v
novih državah članicah, vključno z
mojo Slovenijo."

Zverov nasvet Kroesovi je treba
sprejeti z odprtimi rokami. Kajti tudi
Slovenija ima prav tako sporni
medijski zakon, pa tudi sporni zakon
o RTV, za nameček še sporni kazen-
ski zakon, ki v desetih členih, od 158.
do 168., predvideva celo kazenski
pregon novinarjev po uradni
dolžnosti, če bi morda užalili
kakšnega političnega oziroma
državnega funkcionarja. Ali celo
samo župana. Tudi kazni so drastič-
ne, do treh let zapora. S tem se pri nas
ne ukvarja nihče, kaj šele Evropska
komisija. Pa bi se morda tudi morala.
Torej naj Kroesova pregleda tudi
našo medijsko zakonodajo, od člena
do člena. Naj magari bolj analizira
tudi dejanske razmere. Kako recimo
je ena od političnih struj prišla do
sklepa, da mediji ne morejo biti v
vojni z opcijo, ki je zmagala na
volitvah. In kako so osrednji
slovenski mediji zavoljo domnevne
levičarske usmerjenosti doživeli
nedemokratični kadrovski cunami in
desant pod prejšnjo vlado.

Japonskem ni veliko institucij, kjer bi
lahko ženske poiskale pomoč. Ker so
dandanes tudi družine manj številne
kot nekoč, ženske ob sebi nimajo
starejših žensk, ki bi jih lahko prosile
za pomoč. In ko za nasvet vendarle
poprosijo drugo žensko, slišijo samo
napotke, kako bi moralo biti."
Njena najnovejša knjiga ni namenje-
na obsojanju ljudi. Ko piše, ne
razmišlja, ali je nekdo kriv ali ne, kdo
je žrtev in kdo preganjalec. Ko se
nekaj zgodi, ni povsem kriva samo
ena oseba, ampak so se stvari
verjetno nakopičile.

Tudi zato v nobeni od njenih knjig ni
junakov. Takšni ljudje je ne zanimajo:
dovolj močni so, da lahko lepo živijo
svoje življenje. Njene zgodbe
pripovedujejo o šibkih ljudeh. V
preteklosti, ko so bile zgodbe še
oddaljenega od vsakdanjega življenja,
so po njeni oceni bralce zanimale nev-
sakdanje stvari, ki jih niso poznali.
Danes pa veliko ljudi trdi, da jih
stvari, ki jih ne poznajo, dolgočasijo.
"Zdi se, da si želijo preprostega jezika
in lahkih tem. Čeprav mislim, da je
dobro, da se je književnost približala
vsakdanjemu življenju, mi je po svoje
tudi žal. Trenutno so priljubljene
lahko razumljive zgodbe, ob katerih
se bralec razjoče, ko nekdo zboli in
umre. Mislim, da je to tragično,
ampak čustva ljudi niso vedno tako
preprosta in skrbi me, da branje
izgublja svojo kompleksnost."

Napoved Nove KBM, da se že marca
dokapitalizira in začne ob Ljubljanski
borzi vzporedno kotirati še na Varšav-
ski, je očitno zdramila tudi predstav-
nike Ljubljanske borze, ki sicer skupaj
z borzama v Pragi in Budimpešti sodi
pod okrilje Dunajske borze. Sledile
so tudi špekulacije, da naj bi se (vsaj
z vzporedno kotacijo) na Varšavsko
borzo podali še družbi velenjskega Go-
renja in novomeške Krke, ki sta na Polj-
skem od Nove KBM tudi neprimerno
bolj poznani, saj ima tam Krka tudi
svojo tovarno. Pred časom so o kotaci-
ji v Varšavi razmišljali tudi v kranjski
Savi, ta pa se zdi primerna še vsaj za
Luko Koper, ki je za srednjeevropske
države "morsko okno v svet".

Toda nedavno so z Ljubljanske
borze začele prihajati informacije, da
bodo že kmalu delnice največjih slo-
venskih borznih podjetij na voljo tudi
natanko 100 borznim (mednarodnim)
članom, ki jih premore njihova lastnica
(Dunajska borza), kar naj bi izboljšalo
trenutno skrb zbujajočo nizko likvid-
nost, pa tudi cene delnic. Hkrati naj bi
se borzno trgovanje v Ljubljani podalj-
šalo na časovno obdobje med 9. in 17.
uro (zdaj med 9.30 in 13. uro). Andrej
Šketa, predsednik uprave Ljubljanske
borze, je včeraj potrdil, da je v pripra-
vi vzpostavitev navzkrižnega članstva
med Ljubljansko in Dunajsko borzo, za
uspešno izvedbo le-tega pa je bil eden
od predpogojev poenotenje trgovalne
platforme (od konca preteklega leta
se tudi v Ljubljani trguje na Xetri). Pri
navzkrižnem članstvu, tako pojasnjuje
Šketa, gre za omogočanje enostavnega
dostopa slovenskim borznim članom
do trgovanja na Dunajski borzi, hkra-
ti pa avstrijskim borznim članom do
trgovanja na Ljubljanski borzi in s
tem neposrednega dostopa do prav
vseh slovenskih vrednostnih papir-
jev. "Praktično gre za enak postopek
kot pri sprejemanju tako imenovanih
članov z oddaljenim dostopom, s tem
da je sam postopek še bolj enostaven
in avtomatičen," pojasnjuje prvi mož
Ljubljanske borze.

Torej ne bo le tujim velikim bor-
znim hišam omogočeno enostavno
kupovanje in prodajanje slovenskih
vrednostnih papirjev, ampak tudi slo-
venskim borznim hišam z avstrijski-
mi vrednostnimi papirji. Pričakovati
je, da bo vse to tudi cenejše, kot je bilo
doslej. "Prihodnost Ljubljanske borze
je v čim večji mednarodni integraci-
ji, saj se zavedamo, da si najpomemb-
nejša slovenska podjetja želijo boljše
likvidnosti trga ter tudi boljših mož-
nosti pridobivanja svežih finančnih
sredstev. Del vključevanja v medna-
rodne kapitalske trge je tudi odpiranje
novih možnosti za borzna podjetja in
mislim, da je skupina CEESEG povsem
konkurenčna in za slovenske potrebe
več kot likvidna. Prednost skupine CE-
ESEG je predvsem veliko širša paleta
mednarodnih vlagateljev ob ustrezni
podpori in prepoznavnosti v regiji.
Tako z vsemi podjetji prve kotacije na-
daljujemo z aktivnostmi razvoja slo-
venskega trga in potrudili se bomo, da
bodo v podjetjih razumeli naše pred-
nosti," sklene Šketa in tako posredno
prizna, da jih je k spremembam priteg-
nila konkurenca s Poljske, ki se je pred
leti prav tako zanimala za nakup Ljub-
ljanske borze, sedaj pa očitno skuša k
sebi privabiti največja slovenska bor-
zna podjetja.

Mariborska občina in
Elektro Maribor sta razdrla
namero o nakupu nekda-
nje deponije na Pobrežju,
za kar je elektrodistribu-
ter že plačal pol milijona
evrov varščine. Šef uprave
elektrodistributerja
Kosmačin naj bi tako rešil
svojo glavo

je šef Elektra Maribor Andrej Ko-sma-
čin že oddal ponudbo in ob tem tudi
plačal dobrega pol milijona evrov varš-
čine. Nadzorniki s tem, da kani Kosma-
čin tam graditi sončno elektrarno, niso
bili ustrezno in pravočasno seznanjeni,
tudi Madžarac pa naj bi bil od predsed-
nika uprave to informacijo dobil šele,
ko je občina že izbrala Elektro Maribor
kot najugodnejšega ponudnika za nek-
danjo deponijo, s strani občine pa je že
bila tudi sestavljena in podpisana kupo-
prodajna pogodba. Zato je moral sesto-
piti prvi nadzornik, na muhi za odstrel
pa se je po naših neuradnih informaci-
jah znašel tudi Andrej Kosmačin. Izka-
zalo se je tudi, da je nameraval več kot
šest milijonov evrov odšteti za zem-
ljišče, ki je bilo za njegove načrte prak-
tično neuporabno. Kosmačin naj bi si
po naših informacijah na seji nadzor-
nikov, ki je bila 21. januarja in kjer je
vodenje nadzornikov prevzel Ro-man
Ferenčak, "kupil" nekaj časa, da opravi
dodatne razgovore s predstavniki Jav-
nega sklada za gospodarjenje s stavbni-
mi zemljišči. In ker naj bi bil Kosmačin
uvidel, da je vrag odnesel šalo in v nad-
zornem svetu ni "navdušenja" ne nad
načinom, kako se je posla lotil, ne nad
samo investicijo, mu je uspelo dogovor
o nameravanem nakupu zemljišča pre-
kiniti. Naše neuradne informacije so na
Elektru Maribor potrdili: "Pred dokonč-
nim podpisom pogodbe smo preverili
še vse obstoječe prostorske akte za to
območje. Vprašanja smo naslovili tudi
na Mestno občino Maribor. Ker so bili
z njihove strani izraženi dvomi glede
izgradnje sončnih elektrarn na tem
območju, je bil med Elektrom Maribor
in Javnim podjetjem za gospodarjenje
s stavbnimi zemljišči še pred podpisom
pogodbe sprejet sporazumni dogovor o
ustavitvi postopka."

Zanimivo je, da so o tem začeli raz-
mišljati in se pogovarjati šele po tem,
ko je bila varščina že nakazana. Elek-
tro Maribor jo je sedaj dobil vrnjeno
nazaj. In Kosmačin še naprej vztraja,
da so posel zaznali kot dobro poslovno
priložnost in so zato hitro odreagirali s
prijavo na razpis: "Pogodba je bila pre-
kinjena, ko je bilo v pogovorih z Jav-
nim podjetjem za gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči ugotovljeno, da je
ni mogoče realizirati v skladu z objav-
ljenimi razpisnimi pogoji." Kosmačin
zanika, da je bila njegova soloakcija, v
katero ni šel s soglasjem nadzornikov,
razlog, da se je posel, po katerem bi
občina dobro zaslužila, ustavil.

Evropska komisija je sprožila javno
posvetovanje o obdavčitvi finančne-
ga sektorja, s pomočjo katerega želi
zbrati čim več mnenj o predlogih, ki
jih je objavila oktobra lani in v katerih
je predstavila svoje zamisli o prihodnji
obdavčitvi finančnega sektorja. Posve-
tovanje bo trajalo do 19. aprila, so spo-
ročili iz Bruslja.

Komisijo zanimajo predvsem mne-
nja udeležencev na trgu, regulatorjev,
socialnih partnerjev, nevladnih orga-
nizacij in drugih zainteresiranih stra-
ni o učinku in izvedljivosti različnih
možnih politik in zasnov davka ter o
morebitnih težavah. Mnenja, zbrana
v okviru omenjenega posvetovanja,
bodo skupaj z rezultati analize učin-
ka, ki se trenutno izvaja, pomagala pri
oblikovanju predlogov za obdavčitev
finančnega sektorja, ki bo po pričako-
vanjih objavljen do letošnjega poletja.
Evropska komisija je sporočilu, objav-
ljenem oktobra, podprla uvedbo davka
na finančne transakcije, a le usklaje-
no na svetovni ravni. Na ravni Evrop-
ske unije medtem priporoča uvedbo
davka na finančne dejavnosti. V Brus-
lju so prepričani, da mora finančni
sektor prispevati svoj delež k javnim
financam in da države nujno potrebu-
jejo nove vire prihodka. Na svetovni
ravni komisija podpira usklajeno uved-
bo davka na finančne transakcije, s ka-
terim bi obdavčili vsako transakcijo
glede na njeno vrednost. To bi bil po
oceni komisije primeren način zbira-
nja sredstev, ki so potrebna za financi-
ranje pomembnih globalnih politik.

Na evropski ravni komisija predla-
ga uvedbo davka na finančne dejavno-
sti, s katerim bi obdavčili dobičke in
prejemke družb v finančnem sektorju.
"Na ta način bi dejansko obdavčili go-
spodarske družbe in ne posameznih
akterjev v finančnih transakcijah, kot
velja pri davku na finančne transakci-
je," je oktobra pojasnila komisija. (sta)

Matjaž Madžarac je januarja odstopil
kot predsednik nadzornega sveta Elek-
tra Maribor, ostal pa je njegov član.
Uradno razlogov ni pojasnjeval, neurad-
no pa se je moral posloviti tudi zato, ker
so se nadzorniki s pogodbo o nakupu
200 tisoč kvadratnih metrov velikega
zemljišča na Pobrežju, kjer je bilo odla-
gališče odpadkov, seznanili šele, ko

V ajdovski družbi Fructal so se včeraj sestali predsednik uprave Pivovarne Laško
Du-šan Zorko, Fructala Drago Kavšek ter ajdovski župan Marjan Poljšak s sveto-
valcem za gospodarstvo Petrom Velikonjo. Občina Ajdovščina za Fructal želi
slovenskega lastnika in je v svojem proračunu že rezervirala 30.000 evrov za
ustanovitev konzorcija za nakup Fructala.

Takoj po objavi informacije, da Pivovarna Laško prodaja Fructal, nekdaj
ponos ajdovskega gospodarstva, so se na občini Ajdovščina začeli pogovarjati
o tem, kakšne so možnosti, da bi podjetje odkupili domači podjetniki in obča-
ni. Z namenom pridobitve večjega števila informacij so predstavniki občine s
Poljšakom že obiskali sedanje lastnike Fructala in se z njimi pogovarjali o mož-
nostih nakupa.

Po včerajšnjem sestanku v Fructalu Zorko ni želel dajati izjav, Kavšek pa je
povedal, da so se z županom in njegovim svetovalcem pogovarjali predvsem o
možnostih odkupa, predstavili pa so mu tudi trenutno poslovanje družbe. "Spre-
govorili smo predvsem o začetku procesa iskanja strateškega partnerja za Fruc-
tal. Želimo dobiti partnerja, ki bo imel vizijo, naša naloga pa je, da predvsem
dobro delamo," je povedal Kavšek.

Zgovornejši pa je bil Poljšak. Potrdil je, da na občini razmišljajo o ustanovit-
vi konzorcija, ki naj bi ga sestavljali domači podjetniki, zaposleni in nekdanji
zaposleni v Fructalu ter drugi občani. V ta namen je ajdovska občina v svojem
letošnjem proračunu že rezervirala 30.000 evrov, s katerimi naj bi pokrili stroš-
ke ob ustanovitvi konzorcija in se prijavili na razpis Pivovarne Laško za nakup
družbe Fructal.

Če domačemu konzorciju ne bi uspelo kupiti Fructala, si župan Poljšak želi,
da bi ajdovsko podjetje dobilo slovenskega lastnika. Poznani so mu interesi ne-
katerih italijanskih in nemških koncernov po nakupu, vendar jim odločno nas-
protuje. "Ob nakupu Fructala leta 2001 je Pivovarna Union zanj plačala 25,26
milijona evrov, sedaj pa želi zanj dobiti skoraj še enkrat več," je še povedal Polj-
šak.

"O poslovanju pa nismo govorili prav veliko, več o tem vam lahko pove di-
rektor," je dejal Poljšak. Kljub vsemu je povedal, da Fructal dobro posluje in je v
lanskem poslovnem letu ustvaril dobiček. (sta)

V po-nedeljek se izteče
ro-k, do- katerega mo-rajo-
zavezanci davčni upravi
napo-vedati lanske kapi-
talske do-bičke: iz prodaje
delnic in kupo-no-v ter izve-
denih finančnih instrumen-
tov, in če so- imeli več ko-t
1000 evro-v o-bresti

Tudi zadnji dan za tri napovedi za
odmero lanske dohodnine od obresti,
dobička in prodaje vrednostnih papir-
jev in investicijskih kuponov ter od
dobička pri prodaji izvedenih finanč-
nih instrumentov se letos izteče na
ponedeljek. Vsi, ki so omenjene napo-
vedi dolžni oddati, imajo tako do 28.
februarja za pisanje napovedi še štiri
dni časa.

Z davčne uprave so sporočili, da od
zavezancev pričakujejo, da bodo napo-
vedi vložili pravočasno, in sicer elek-
tronsko ali pa osebno oddali oziroma
poslali po pošti na svoj davčni urad.
Obrazci za napovedi so predpisani in
objavljeni na spletnih straneh davčne
uprave. Tam pa lahko zavezanci naj-
dejo tudi navodila za izpolnjevanje
obrazcev in si preberejo odgovore na
najpogostejša vprašanja, ki si jih zave-
zanci ob teh napovedih postavljajo.

Odmero dohodnine od obresti
mora do konca februarja napovedati
le tisti posameznik, ki so mu lani na
vse denarne vloge izplačali več kot
1000 evrov obresti. V znesku 1000
evrov so torej upoštevane vse lani pre-
jete obresti na denarne vloge pri doma-
čih in tudi pri bankah in hranilnicah
v drugih državah EU. Zavezancem, ki
so jim na vse njihove vloge doma in v
EU banke lani izplačale manj kot 1000
evrov obresti, napovedi ni treba pisati.
Tudi nerezidentom je ni treba oddati,
niti če so z obrestmi lani zaslužili več
kot 1000 evrov.

Davčna uprava je odgovorila zave-
zancu, ki je v dveh slovenskih bankah
lani dobil 1047 evrov obresti in ga je
zanimalo, ali mora v obrazec vpisati
celoten znesek ali le znesek, ki prese-
ga 1000 evrov, da mora vpisati celot-
ne obresti. Davek - na obresti znaša
20 odstotkov od davčne osnove in je
dokončni davek, torej se ne poračuna-
va z ostalo dohodnino - mu bodo seve-
da odmerili le od 47 evrov, saj obresti
do 1000 evrov niso obdavčene. Koliko
obresti so lani dosegli, so zavezancem
slovenske banke in hranilnice tako
kot minula leta sporočile v obvestilih,
ki so jih morale zavezancem in seveda
tudi davčni upravi poslati do 31. janu-
arja. Odločbo o odmeri dohodnine od
obresti bodo zavezanci prejeli najpo-
zneje konec aprila.

Podobno izčrpne odgovore lahko
najdejo zavezanci na spletnih straneh
davkarije tudi o drugih dveh napove-
dih, za njuno vložitev pa se rok izteče
prihodnji ponedeljek. Le da v davčni
upravi sporočajo tistim zavezancem,
ki so lani opravili več kot deset obdavč-
ljivih odsvojitev vrednostnih papirjev
in drugih deležev ter investicijskih ku-
ponov, da morajo napoved oddati elek-
tronsko prek sistema e-davki. Le če so
imeli manj kot deset obdavčljivih pro-
daj, lahko vložijo napoved tudi na pred-
pisanem obrazcu v pisni obliki.

Enako pravilo velja za zavezance,
ki bodo oddajali napoved za odmero
davka od dobička, ki so ga lani dose-
gli z odsvojitvijo izvedenih finančnih
instrumentov, seveda od tistih, ki so
jih pridobili 15. 7. 2008 ali pozneje.

Info: 40.000,00 €, anuiteta: 391,58 €, doba: 120 mes., 6M euribor + 1,90 %,
skupni znesek: 47.539,60 €, EOM na dan 22. 2. 2011 znaša 3,65 %

IFB in Ve-nturia- sta- skupa-j
ra-zvila- po-slo-vni mo-de-l,
s ka-te-rim bo-do-
zna-nstve-no- zna-nje-
na- po-dro-čju mo-le-kula-rne-
mikro-bio-lo-gije- pre-ne-sli
na- glo-ba-lni trg

Od ideje, razvoja izdelka, trženja, iska-
nja finančnih sredstev in ustreznih ka-
drov do prihodka je dolga in tvegana
pot. Zato sta Inštitut za fizikalno biolo-
gijo (IFB), ki se ukvarja z raziskavami
na področju molekularne mikrobio-
logije in nanotehnologije, in podjetje
Venturia, ki se ukvarja s svetovanjem
na področju razvoja novih izdelkov
in storitev, stopila skupaj in razvila po-
slovni model razvoja in trženja visoko-
tehnoloških izdelkov za svetovni trg.
Te dni sta novo poslovno priložnost
predstavnika IFB, direktor Ro-bert Rav-
ni-har in vodja prodaje dr. Alexis Zri-
mec, tudi podrobneje predstavila na
Fakulteti za naravoslovje in matema-
tiko v Mariboru.

"Gre za poslovni model, pri kate-
rem želimo združiti ekonomska in
znanstvena znanja, da bi iz ideje in

Slovenska izvozna in razvojna banka
(SID banka) je lani ustvarila 7,3 milijo-
na evrov dobička pred obdavčitvijo,
medtem ko je leto prej ta znašal 1,2 mi-
lijona evrov. Čiste obresti so porasle z
21,5 milijona na 40,1 milijona evrov,
bilančna vsota banke pa se je glede na
leto 2009 povečala za 28,8 odstotka na
okoli 3,9 milijarde evrov. Kot je razvid-
no iz nerevidiranih podatkov o poslo-
platforme razvili konkretne aplikaci-
je in z njimi uspeli na globalnih trgih.
Ker pa za uspeh na tem trgu ni dovolj
zgolj dober produkt, moramo razviti
tudi uspešna podjetja," pojasnjuje Rav-
nihar. Zato so v zadnjih štirih letih
med 170 idejami razvili pet odceplje-
nih podjetij oziroma spin-offov na
področju prehranskih dodatkov, mo-
lekularnih orodij, laboratorijskih na-
prav, izboljšav in dodatkov za qPCR
ter aptamerov. "Prihodnost vidimo v
molekularni mikrobiologiji, saj ima
ta največji potencial za rast na global-
nih trgih. Na tem področju je še veliko
neraziskanega in zato nastajajo nove
poslovne priložnosti," razlaga Ravni-
har in poudarja, da se bodo osredoto-
čili na svetovni trg, saj v Sloveniji ta
še ni razvit: "Globalno je biotehnolo-
gija najhitreje rastoča panoga, gre za
večmilijonski trg, v Sloveniji pa tega
praktično ni."

Oba partnerja bosta v vseh fazah
razvoja izdelkov in razvoja podje-
tij morala tesno sodelovati, saj je za
uspeh nujen preplet znanstveno-teh-
nološkega dela inštituta in poslovne-
ga dela Venturie, pravi Ravnihar. So
pa razvoj produkta razdelili v štiri
faze, od bazičnega razvoja, poslovne
priložnosti, aplikacije do industriali-
zacije. Razvoj podjetja pa bo v petih
fazah. Najprej bodo pregledali znanja

vanju za lansko leto, ki jih je SID banka
objavila na spletni strani Ljubljanske
borze, je banka lani ustvarila 5,86 mili-
jona evrov čistega dobička, medtem ko
je leto prej ta znašal 948.000 evrov. Sku-
pina SID banka, v konsolidirane izkaze
katere so vključene matičnaSID banka
in SID - Prva kreditna zavarovalnica
ter sorazmerno tudi skupina Prvi fak-
tor, je ustvarila 11,3 milijona evrov či-
in izbor idej, nato izbrali 8 do 12 sode-
lavcev za posamezni spin-off, obliko-
vali ekipe, naredili izbor ekip, nato
pa sledi rast podjetja. Ker so odcep-
ljena podjetja že ustanovljena, potre-
bujejo še možgane, roke, pridnost,
zavzetost in pripravljenost za poslov-
no tveganje, nadaljuje Ravnihar: "Tre-
nutno nas čaka, da naberemo kritično
maso ljudi, torej ekipo, ki bo sposob-
na v podpori znanja strokovnjakov v
IFB in Venturii postaviti posamezna
odcepljena podjetja na noge, zgraditi
aplikacijo, prepričati investitorje, uspe-
ti na evropskem trgu in nato še na glo-
balnem. Ena od metod, da zberemo
ekipo, so takšna predavanja po različ-
nih fakultetah po Sloveniji. Imeli smo
jih že v Ljubljani, zdaj v Mariboru, sle-
dijo še v Kopru in Celju." Ker pa ne gre
le za znanstveno raziskovanje, želijo
nabrati strokovnjake na naravoslov-
nem področju kot tudi ekonomiste,
izbrani študentje, inovatorji, razisko-
valci in podjetniki naj bi v podjetja
stopili kot partnerji in ne le delavci.
Že v roku treh let pa, vsaj tako ugotav-
lja Ravnihar, naj bi izdelki začeli nosi-
ti prihodke: "Pri investitorjih bomo
iskali okoli 80 tisoč do milijon dvesto
tisoč evrov na posamezno odceplje-
no podjetje, da bi razvili konkretne
izdelke. Podjetja pa bodo v treh letih
že imela prve prihodke."

Skupina je dobiček pred davki s
predlanskih 6,5 milijona lani zvišala
na 14,6 milijona evrov. Bilančna vsota
skupine je konec leta 2010 znašala 4,09
milijarde evrov, kar je 27,1 odstotka
več kot leto prej. Čiste obresti so lani
znašale 44,9 milijona evrov, leta 2009
pa 28,5 milijona evrov. (sta)

Avstrijska energetska
družba je v zadnjem
lanskem četrtletju ostala
za pričakovanji, zato jih
skrbi, kako bo letos, saj
negotovosti pri cenah
nafte še naprej ostajajo

Čeprav je avstrijska energetska druž-
ba OMV lani ustvarila 921 milijonov
evrov čistega dobička, kar je bilo 61
odstotkov več kot leto prej, pretirane-
ga zadovoljstva ni ne v družbi ne med
lastniki, rezultati pa so razočarali tudi
analitike. Nezadovoljstvo nad rezulta-
ti, ki jih je na videokonferenci razgr-
nil finančni direktor David C. Davies,
je predvsem posledica rezultatov v
zadnjem lanskem četrtletju, ko je bil
poslovni izid družbe celo nižji v pri-
merjavi z enakim obdobjem prejšnje-
ga leta.

Vodstvo OMV je za slabše rezulta-
te v zadnjem četrtletju imelo pojasni-
lo: nanje so vplivali zvišani stroški,
povezani s prevzemom turške družbe
Petrol Ofisi. Vodstvo OMV nakup zago-
varja, saj si obeta, da bo prevzem ene
vodilnih turških trgovskih naftnih
družb pomenil, da bo Turčija v prihod-
nje tretje prodajno vozlišče (ob Avstriji
in Romuniji).

Med dejavniki, ki so v zadnjem lan-
skem četrtletju pozitivno vplivali na
poslovanje OMV, so omenili višje cene
nafte, višje prodajne marže in ugod-

Politična kriza v Afriki in na Bliž-
njem vzhodu na poslovanje druž-
be Geoplin in oskrbo njenih kupcev
nima vpliva, so včeraj sporočili iz
Geoplina. Družba Geoplin ima
sklenjenih več dolgoročnih nabav-
nih pogodb, vendar med njimi ni
libijskih proizvajalcev zemeljskega
plina. Dobave zemeljskega plina s
strani alžirskega partnerja potekajo
skladno s pogodbenimi zavezami,
prav tako ni nikakršnih najav o mo-
rebitnih motnjah dobave iz tega na-
bavnega vira. V primeru zmanjšane
dobave ali popolne prekinitve doba-
ve iz Alžirije družbi Geoplin ostali
nabavni viri omogočajo nemoteno
izpolnjevanje vseh pogodbenih
obveznosti do kupcev ob pričako-
vanih februarskih in marčevskih
temperaturah. Skladišča, kijih ima
Geoplin zakupljena, so zaradi spreje-
tih poslovnih odločitev kljub koncu
zimske sezone sorazmerno polna in
skladna s poslovnimi načrti druž-
be. "Poudariti je treba, da smo v
preteklosti že bili priča političnim
krizam na tem območju, vendar te
niso nikdar vplivale na izpolnjeva-
nje pogodbenih obveznosti glede
dobav zemeljskega plina iz omenje-
nega vira," pravi predsednik uprave
Geoplina mag. Alojz Stana. (gr)

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji se
je februarja znižalo; kazalec zaupanja
potrošnikov se je v primerjavi z janu-
arjem znižal za dve odstotni točki.
Padec zaupanja je posledica bolj pesi-
mističnih napovedi potrošnikov glede
finančnega stanja v gospodinjstvu v
prihodnjih 12 mesecih.

Vrednost kazalca finančnega stanja
v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mese-
cih se je v primerjavi z mesecem prej
februarja znižala za osem odstotnih
točk, je sporočil statistični urad. Vred-
nost kazalca zaupanja potrošnikov je
na gibanja menjalnih tečajev. Sem gre
šteti tudi boljše poslovanje romunske
naftne družbe Petrom, katere 51-od-
stotni lastnik je OMV. Poslovni izid
pred davki in obrestmi je v zadnjem
četrtletju znašal 582 milijonov evrov, v
celotnem lanskem letu pa 2,1 milijarde
evrov, kar je 66 odstotkov več kot leto
prej. K izboljšanju poslovnega izida je
največ prispevalo izboljšano poslova-
nje pri proizvodnji nafte in plina, v zad-
njem četrtletju pa se je poslovni izid
kljub visokim cenam nafte zmanjšal
za desetino. Napovedi za letošnje leto

bila februarja v primerjavi z lanskim
februarjem nižja za pet odstotnih
točk, hkrati pa je bila za tri odstotne
točke nižja od povprečja prejšnjega
leta. Vrednost kazalca je od junija 2009
le enkrat dosegla tako nizko vrednost
kot februarja letos.

Potrošniki imajo slabše mnenje
glede spremembe cen v preteklih 12
mesecih. Vrednost tega kazalca se je fe-
bruarja v primerjavi z januarjem zviša-
la najbolj, in sicer za 19 odstotnih točk,
kar pomeni poslabšanje. Hkrati je bila
za 31 odstotnih točk višja kot febru-
so še naprej precej negotove, v družbi
optimistično pričakujejo, da se bo cena
severnomorske nafte gibala med 80 in
100 dolarji za 159-litrski sod. Negoto-
vost se nadaljuje tudi na valutnih trgih.
V OMV pričakujejo, da bo letošnja pro-
izvodnja nafte in plina ostala na lanski
ravni, generalni direktor in predsednik
izvršnega odbora Wolfgang Rutten-
storfer pa napoveduje izrazito poveča-
nje obsega prenosnega omrežja za plin
in zaključek pogajanj s severnoazijski-
mi državami, ki naj bi dobavljale plin
za plinovod Nabucco.

arja lani in za 28 odstotnih točk višja
od povprečja leta 2010. Na vprašanje,
kako so se spremenile današnje cene
v primerjavi s tistimi pred 12 meseci,
je 41 odstotkov anketiranih odgovori-
lo, da so zelo narasle, 41 odstotkov jih
pravi, da so nekoliko narasle, 10 odstot-
kov, da so rahlo narasle, osem odstot-
kov pa, da so ostale približno enake.

Delež tistih, ki so bili mnenja, da
so cene rahlo padle, in delež tistih, ki
na vprašanje niso znali oziroma niso
želeli odgovoriti, je bil zanemarljiv, še
navaja statistični urad. (sta)

Pravičnost, zmernost, pre-
vidnost in pogum so bili
v še ne preveč oddaljeni
preteklosti obravnavani
kot vrednote slabičev, a
prihaja čas, ko bodo spet
zaželene in bodo vodile k
poslovnemu uspehu

Zavod Ypsilon, ki združuje v Sloveni-
ji blizu 150 mladih in perspektivnih
ljudi, starih od 20 do 30 let, je pred
časom na Poslovni šoli Bled gostil
znana in ugledna poslovna imena, kot
so Riccardo Illy, namestnik predsedni-
ka upravnega odbora podjetja Illycaffe
in nekdanji tržaški župan, zdaj pa tudi
član nadzornega sveta blejske poslov-
ne šole, mag. Tone Strnad, ki je gene-
ralni direktor družbe Medis in eden
najbogatejših slovenskih državljanov,
Mar-jan Batagelj, direktor družbe Po-
stojnska jama (prej Turizem Kras), ter
dr-. Japec Jakopin, soustanovitelj druž-
be Seaway Group.

Riccardo Illy je bil dejaven v italijanski
politiki od leta 1993 do 2008 in je svoj
vstop v politiko pojasnil s tem, da je
njegova družina v 60. letih delovanja
veliko dobila od lokalnega okolja in
mu je z vstopom enega od članov dru-
žine v (lokalno) politiko hotela nekaj
vrniti. Svojo dveletno izkušnjo poslan-
ca v 630-članskem italijanskem parla-
mentu je opisal kot grozno, četudi je
nasploh določene pozitivne lastnosti
iz politike, recimo da je treba (politič-
ne) projekte podkrepiti z razlogi, ka-
sneje prenesel na podjetje. Poslovno
sodelovanje med podjetjema Illycaffe
in Coca-Cola je ocenil kot dobro izkuš-
njo, četudi je bila za njihovo podjetje
na Japonskem dokaj boleča, ter bodo
zaradi napačnega (cenovnega) pozici-
oniranja in embalaže izdelkov šele po
letu 2012 sanirali položaj zaradi tam-
kajšnjih izgub. Ga je pa izučilo, da je
treba slediti lastnemu občutku, saj vsi
člani družine niso bili za širitev poslo-
vanja na Japonsko.

Predstavnik Seawaya, Japec Jako-
pin, ki se je namenil študirati matema-
tiko, a so ga starši prepričali o študiju
medicine, je menil, da se je slovenska
država v 20 letih obstoja odrezala so-
lidno, četudi bi si vsi želeli, da bi bili
še boljši, da pa zdaj po krizi prihaja čas
priložnosti, ki nam je kot majhni in pri-
lagodljivi državi bolj pisan na kožo.
Je pa Jakopin pripomnil, da bi pravič-
nost, zmernost, previdnost in pogum
morale biti vrednote, a so bili tisti, ki
so jih upoštevali, v bližnji preteklosti
obravnavani kot neke vrste slabiči. Po
njegovem bomo v prihodnje rast meri-
li s tem, kaj bo podjetje svetu in okolju
prispevalo, in ne le s poslovnimi šte-
vilkami. V luči aktualne pokojninske
reforme je pozval k medgeneracijski
solidarnosti, češ da mladi in starejši
potrebujemo drug drugega, v šolskem
sistemu pa se mu zdi problematično,
ker predavateljem ne uspe slediti mla-
dim, ki so zelo aktivni in vedoželjni.
Mladim je svetoval, naj poslušajo svoje
srce in v življenju počnejo tisto, kar jih
veseli, sam pa je vesel, ker je njegova
ljubezen do jadrnic postala tudi nje-
gov poklic.

"Etičnost je izjemno pomembna, in
farmacevti, ne glede na to, kar si kdo
misli o nas, smo etični, saj želimo po-
magati drugim," je dejal prvi mož Me-
disa Tone Strnad. Ta etičnost, resda v
nekoliko spremenjenih okoliščinah, se
bo morala vrniti, sicer pa je Strnad pre-
pričan, da tudi ljudje drugih poklicev,
kot so pravniki in zdravniki, morajo
upoštevati etičnost, saj se sicer ljudje
ne bi vračali k njim. Se je pa Strnad
strinjal, da sta pri nas politika, s kate-
ro se on ne ukvarja, in gospodarstvo
vse preveč prepletena. Ko je ustanovil
podjetje Medis, je zapustil dobro pla-
čano službo v Leku, pri čemer Strnad
meni, da mu je uspelo z veliko etike,
dela in znanja, pa niti ne prevelikim
odrekanjem, da ima podjetje danes ob
250 zaposlenih, od tega okrog 100 v
Sloveniji, približno 50 milijonov evrov
letnega prometa. Za svoj uspeh, pravi
Strnad, pa ni potreboval nobenega po-
litičnega botra. On in njegovo podjetje
sodita tudi med poslovne angele, torej
tiste, ki finančno pomagajo ljudem z
zanimivimi idejami na začetku pod-
jetniške poti, a priznava, da so do zdaj
bolj pomagali, kot da bi od takšnih pro-
jektov imeli velike koristi.

Svoj recept o tem, kako uspeti, je
podal tudi Marjan Batagelj. "Pred 20
leti se je bilo treba odločiti za začetek
prodaje sesalnikov in enega tudi paten-
tirati. Ko se ni več dalo konkurirati Ki-
tajcem, se je bilo treba še pred krizo
podati v nepremičninske vode in zgra-
jene objekte pravočasno iztržiti, pred
samo gospodarsko krizo pa pobegni-
ti in se skriti v Postojnsko jamo," se je
pošalil Batagelj in dodal, da je imel na
svoji poslovni poti veliko sreče, da je
dosegel tak uspeh. Da bo nekoč uprav-
ljal Postojnsko jamo, so bile sprva nje-
gove otroške sanje, potem pa tudi
poslovna priložnost, ki se jo je odločil
izkoristiti, saj zanj druge alternative
ni bilo. Hkrati je v lastništvo podjet-
ja s 25 odstotki in eno delnico povabil
postojnsko občino, saj želi, da bi vsi
Postojnčani kaj imeli od svoje narav-
ne znamenitosti, si pa ne z lokalno in
ne z državno politiko, ki se tudi nista
vmešavali v njegov nakup podjetja, ki
upravlja Postojnsko jamo in Predjam-
ski grad, ne beli glave.

Boxmark za zdaj ne bo kupil
Preventove hale v Radljah

Konec februarja se bo iztekla polletna najemna pogodba, sklenjena s podjet-
jem Boxmark v okviru stečajnih postopkov Preventa Global in Preventa Avto-
mobilski deli za najem poslovnih prostorov in opreme v proizvodnih obratih
v Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu. Po informacijah stečajnega upravitelja
Preventa Global Bor-isa Kastivnika je najemnik izrazil interes za podaljšanje
najemne pogodbe.

V najemni pogodbi so namreč opredelili, da je podaljšanje pogodbe po pre-
teku šestih mesecev mogoče skladno z določili stečajne zakonodaje še za dodat-
no polletno obdobje in največ do enega leta. Sicer ima najemnik Boxmark tudi
predkupno pravico, a se vsaj po prvih cenitvah premoženja zaradi visoke cene
še ni odločil za nakup radeljske hale, v kateri poteka proizvodnja s približno 300
šiviljami. Cena za radeljsko halo znaša po neuradnih podatkih okoli 2,8 milijona
evrov, kar za potencialnega kupca, ki sicer do jeseni napoveduje dodatne zapo-
slitve, ni sprejemljivo. Je pa po prvem neuspelem poskusu prodaje v okviru ste-
čajnega postopka Preventa Avtomobilski deli znova na prodaj hala z zemljišči
v Mežici. Tokrat je izhodiščna cena v primerjavi s prvim zbiranjem zavezujočih
ponudb nižja za dobrih sto tisoč evrov in znaša 606 tisoč evrov. Na teh nepremič-
ninah je vknjižena hipoteka v korist upnika frankfurtske banke LHB. Prevent
Avtomobilski deli v stečaju pa v Radljah prodaja zalogo rezervnih delov, ki jo
bo skušal prodati na podlagi ponudb, prispelih do 21. marca. (plt)

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek
spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša po-
nudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe;
OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

AGOG

APAG

APOG

ATPG

CETG

CICG

DATR

FINR

GHUG

GORG

GSBG

HDOG

IELG

IHPG

INRG

JPIG

JTKG

KDHP

KDHR

KSFR

MAHR

MAPG

MKIR

MKOG

MLHR

MPLR

MR0R

MR1R

NALN

NF2R

POPG

PPDG

SING

SKDR

SLLG

ST1R

TEAG

TKMG

TR1R

TRSG

VHDR

VLJG

ZDDG

ZV2R

ZVHR

ALTA GOLD
ALTA HEALTHCARE
ALTA HIGH YIELD BOND
ALTA INDIA
ALTA INTERNATIONAL
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PLUS

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD Azija/Oceanija
NFD Energija

NLB Skladi - Naravni Viri delniški
NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi
NLB Skladi - Obvezniški EUR
NLB Skladi - Slovenija delniški
NLB Skladi - Svetovni razviti trgi delniški

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
Perspektiva: BalkanStox
Perspektiva: EmergingStox
Perspektiva: EurAsiaStox
Perspektiva: ResourceStox
Perspektiva: SpecialOpportunities
Perspektiva: WorldMix
Perspektiva: WorldStox

Allianz RCM BRIC Equity
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
Allianz RCM Europe Equity Growth
Allianz RCM Global Agricultural Trends

Allianz RCM Global EcoTrends
Allianz RCM Global Equity
Allianz RCM Growing Markets Protect

TOP-Fonds II Der Flexible
TOP-Fonds III Der Aktive
EEF Bond EUR Long Term (R)
EEF Bond EUR Medium Term (R)
EEF Bond EUR Short Term (R)

POD 12

v % v %
1,59 0,73

2,01 6,51

0,98 -0,41

0,60 3,68
1,29 W

0,17 26,11

1,54 5,96

1,86 11,07

0,00 1,17

0,29 5,63

0,06 1,74

0,52 4,25

2,29 10,63

2.17 8,57

0,38 -3,43

0,26 -13,39

0,02 2,74

1,50 -1,48
0,03 W
1,80 9,23

1,71 9,90

2,05 14,41
0,00 W

0,34 2,23

1,99 5,11

2,14 10,48
0,11 W
0,07 7,56
1,77 W

1,35 9,78

1,22 6,71

v %
-37,83

-1,48

-31,98

-7,62

-12,30

-2,97

5,84

-17,47

9,27

-13,32

-9,39

-4,92

-58,49

-67,12

7.06

2,23

-12,29

-17,73

18.47

-13,72

-11,23

-39,79

5,84

-38,32

-25,69

16,55

-0,15

-0,34

-18,06

-1,33

-6,90

-20,35

-15,02

3,10

-35,42

-9,61

-17,16

-25,80

13,54

-32,71

-1,64

-26,76

-15,86

-27,57

-19,81

15,95

1,82

-61,09

1,09

-43,59

7,96

-44,09

4,61

1,25

-49,18

11,14

-4,14

12,85

18,38

-9,85

-0,32

-2,87

12,36

-20,33

10.48

-20,01

-5,33

-26,79

9,76

-2,14

11,32

-15,61

10,60

-7,58

4.07

-20,33

-1,35

-2,47

-4,98

12,78

-66,57

-0,64

18,10

8,22

-56,57

-5,58

-20,09

-9,57

-33,50

-8,48

-3,86

-25,92

-0,84

4,80

8,71

-5,96

-13,86

0,87

-16,91

-9,40

-14,62

-43,93

-3,18

-5,39

0,75

-8,10

-16,21

-24,65

-3,37

-7,73

VEP

4.46

3.66
13,55
11,23
44,74

41.27
0,33

3,22

44,14

4,02

7,30

4,30

5.73

1,17
0,87
21,40

0,58

5.67
1,28
5,28

5.51

56,04
0,99
1,00

47.53

0,54

1,70

1,00

1,11

1,06

307,80

1.79

4.80

41.90

1,17

33,14

9.68
125,68

10,82

6,36

6.76

5,56

5,64

3.74

5,07

5.72

9,82

3.56

0,50

7.11

12,59

22.46

2,24

4,79

13,99

4.19

10.09

32,74

12,79

11,08

2.54

13,21

1,33

0,86

8.57

1,50

1.52

50.47

0,69

5.77

5,56

19,18

3.73

5.05

5.07

1.12

1,38

8.08

20.10

25.91

15,79

22.54

65.69

4.35

3,52

4,66

2,33

4,10

4.98

4.77

3,00

11,34

5,09

4.36

3,96

15,01

3.99

4,99

5,35

22,29

5,16

2.75

4.78

4,35

5.74

1,66

12.28

11,17

7.47

9.06

5.79

2,72

9,21

1,49

4,35

24,66

16,38

1.07

55.70

6.37

1.20

4,26

0,76

5.00

9,43

0,82

3.90

3,62

5.01

4,20

4,82

4,88

11,21

18,57

3.91

3.55

v %
4,72

-17,98

28,55

-30,62

-7,32

5,38

25,24

14,96

12,87

14,55

8,42

27,52

-50,81

-9,68

2,52

-40,45

5,52

-2,51

-2,40

9,77

8,91

7,03

4,10

7,46

-1,22

0,10

3,80

-6,58

-8,85

-9,23

-16,95

-22,65

-31,56

12,20

92,90

105,92

127,84

102,62

66,15

6,20

106,58

90,39

100,77

106,57

80,89

123,81

146,11

149,43

145,94

122,03

132,24

4,56

194,91

7,82

76,23

111,86

123,89

117.36

125.96

398,42

71,13

89,79

97,72

91.62

81,01

157.37

292,81

135,89

110.97

94,52

88,05

152,41

153,27

153,07

90,44

91,51

86.63

50,85

51,58

3,0

5,0

0,0

5,0

4,0

5,0

3,8

3,5

4,0

5,0

4,0

2,5

3,5

4,0

Legenda: * = opomba; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote
premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci;
36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka reda-
kcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so nave-
deni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je
manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP trgovanje
že tretji dan zapored končal v rdečih številkah. Indeks je skle-
nil pri vrednosti 830,28 točke, kar je 2,70 točke oziroma 0,32
odstotka manj kot v torek. Najbolj so se pocenile delnice Tele-
koma Slovenije, edine delnice v indeksu, ki so zabeležile rast,
pa so delnice Mercatorja. Vlagatelji so opravili za 1,49 milijona
evrov prometa. Največ zanimanja so znova pokazali za delni-
ce Krke. Z njimi so opravili za 757.180 evrov poslov, pri čimer
je zaključni tečaj teh delnic malenkost izgubil. Navzdol je šel
za 0,03 odstotka na 61,48 evra.

Najbolj se je sicer znižal zaključni tečaj delnic Telekoma Slo-
venije (82.410 evrov). Zdrsnil je za 1,14 odstotka na 87 evrov. Za
skoraj odstotek oziroma za 0,94 odstotka so se pocenile tudi del-
nice Petrola (81.220 evrov), ki so končale pri 252 evrih. Delnice
Gorenja (59.170 evrov) so šle navzdol za 0,48 odstotka na 12,49
evra, med blue chipi pa so padec zabeležile še delnice NKBM.
Njihov zaključni tečaj se je pri prometu 61.350 evrov znižal za
0,19 odstotka na 10,30 evra.

V zelenem so trgovanje sklenile le delnice Mercatorja
(63.990 evrov), ki so se okrepile za 0,31 odstotka in se obliko-
vale pri 160,60 evra.

Na drugi strani so se delnice Intereurope (7510 evrov), ki
prav tako spadajo v prvo kotacijo, podražile za 4,32 odstotka na
3,60 evra, zaključni tečaj delnic Luke Koper (14.700 evrov) pa se
glede na torek ni spremenil in je ostal pri 15 evrih.

V standardni kotaciji so vlagatelji največ zanimanja pokaza-
li za delnice Zavarovalnice Triglav (18,250 evrov; -1,16 odstot-
ka na 17,405 evra) in za delnice Pozavarovalnice Sava (18.120
evrov; -0,04 odstotka na 7,997 evra). V tej kotaciji so sicer največ-
ji padec zabeležile delnice Save (6790 evrov; -2,52 odstotka na
83 evrov), edine, ki so sklenile pozitivno, pa so delnice Pivovar-
ne Laško (860 evrov; +0,77 odstotka na 13,10 evra). (sta)

19,75

3.57

5,93

-8,10

-3,03

-33,51

10,70

8,14

-4,24

13.27

-5,46

6,97

-2,67

2,23

6,27

-1,52

-0,98

14,48

13,32

5,04

4,43

19.28

16,57

-2,74

-4,84

-14,88

-16,96

37.65

24,01

34,35

26,75

12,25

24,86

-6,79

-19,11

-8,19

5.70

58,91

45.66

42.97

55.64

-0,30

-2,52

-2,68

-1,28

8.58

8,68

7,13

9.63

-56,38

-40,79

-22,87

-2,47

4,43

-18,73

19,55

13.98

-11,36

-10,69

18,75

12,77

-24,03

34,21

11,55

-0,02

-0,92

6.71

23,70

-14,93

-6,72

13,62

-1,83

4,97

44,93

-4,06

-5,80

8,96

4,01

22,44

1,03

-2,22

18.65

-3,14

-4,13

10,98

8,09

-4,69

14,31

18.43

6.64

-11,92

17.44

4,34

-4,37

5,80

4,32

4,29

8,64

24,11

Na Univerzi v Mariboru
so o nastajajočem
nacionalnem programu
spregovorili poznavalci
razmer, dekani,
profesorji in študentje

Društvo univerzitetnih profesorjev
Univerze v Mariboru je ob sprejema-
nju novega Nacionalnega programa
visokega šolstva (VŠ) v torek pripra-
vilo okroglo mizo. Na njej je o viso-
košolskem prostoru razmišljal tudi
predsednik sveta za VŠ Franci Pivec,
ki je sodeloval pri pripravi programa
in se na javno sceno vrnil po skoraj
dveh desetletjih premora. Kot je dejal,
danes poteka globalna komercializaci-
ja visokega šolstva, ki je oblika nove
kolonizacije. Prepričanje, da je znanje
javno skupno dobro, pa je bodisi upor
proti globalnim tendencam globaliza-
cije znanja bodisi nezavedanje spreme-
njenih razmer ali pa gre po njegovem
za navidezno skupno dobro pod krin-
ko privatizacije. Ena od značilnosti raz-
voja sodobnega VŠ je tudi nastajanje
nadnacionalne regulacije. "Samo do-
mišljamo si, da bomo sami zregulirali
VŠ. Lahko že jutri pričakujemo tožbo
mednarodne trgovinske organizacije,
OECD, EU," upoštevanje dokumentov
teh in mnogih drugih organizacij tudi
pri pisanju najbolj osnovnih zadev v
akademskem polju izpostavlja Pivec.
Dodatna težava je, ker je pri snovanju
nadnacionalnih dokumentov prisot-
nih zelo malo slovenskih strokovnja-
kov, kar pa denimo ne velja za manjše
narode, kot so Čehi, Avstrijci, Madža-
ri, Danci.

Predstavil je tudi napovedi OECD
oziroma njegovega Centra za izobraže-
valno raziskovanje in inovacije (CERI),
ki je denimo predvidel, da bo do leta
2030 število študentov še nadalje raslo,
ženske bodo postale očitna večina štu-
dentske populacije, slednja bo tudi ve-
liko bolj heterogena, akademski poklic
na drugi strani bo postal bolj internaci-
onalen in mobilen, obdržala pa se bo
selekcija učiteljev na nacionalni ravni,
njihovo zaposlovanje bo bolj fleksibil-
no, pojavil se bo tudi postopen odmik
od tradicionalne samoupravne aka-
demske skupnosti. V družbenem oko-
lju pa bo po predvidevanjih CERI kar
polovica populacije imela visokošol-
sko izobrazbo, višji delež diplomantov
naj bi prinesel tudi večjo družbeno bla-
ginjo in ekonomsko rast.

Med drugim se je opredelil tudi do
zasebnega visokega šolstva, ki se ga na-
cionalni program komajda dotakne,
četudi je v Sloveniji desetina visokega
šolstva privatnega. "Zasebno šolstvo
prevzema glavnino bremena nihanj
pri povpraševanju po določenih profi-
lih, za kar bi mu moral biti javni sektor
hvaležen," je Pivec citiral enega od po-
dročnih teoretikov. Dejal je še, da se v
svetu vse pogosteje pod površjem jav-
nega šolstva skriva privatni interes.

Organizacija za gospodarsko sodelo-
vanje in razvoj (OECD) pri 15-letnikih
preverja njihovo vednost o osebnih fi-
nancah in sposobnost njene uporabe
pri njihovih finančnih težavah. Gre za
prvo obsežno mednarodno raziskavo
o finančni pismenosti mladostnikov,
njene ugotovitve pa bo vključevala
naslednja študija PISA, objavljena leta
2013.

V tem testu PISA, ki se bo osredinil
na preverjanje matematične pismeno-
sti, sodeluje 65 držav ali območij, od
tega se bodo učenci iz 19 držav spopa-
dali z vprašanji finančne pismenosti.
Te države so Albanija, Avstralija, Bel-
gija, Brazilija, Šanghaj -Kitajska, Ko-
lumbija, Hrvaška, Češka republika,
Estonija, Francija, Izrael, Italija, Latvi-
"Grozdi privatnih firm se lepijo na uni-
verze. Tega se moramo zavedati tudi
pri nas in ob poznavanju tega dejstva
začeti pisati visokošolsko in raziskoval-
no zakonodajo," je še opozoril.

V nadaljevanju se je razvila debata o
konkretnih točkah nacionalnega pro-
grama, ki je trenutno v medresorskem
usklajevanju, nakar ga čaka še obravna-
va v parlamentu.

Četudi so imeli na univerzah do
predloga programa precej zadržkov,
pomeni po Pivčevi oceni po letih za-
tišja debatiranja o viziji VŠ predlaga-
ni dokument kritičen presek znanja
in je pomemben dosežek, četudi gre
za, v množici različnih mnenj in inte-
resov, kompromis, katerega vsebina
bo še bolj okrnjena v težki parlamen-
tarni razpravi. "Najbolj važno je, da se
oddaljimo od politiziranja o VŠ in se
zavedamo, daje to zelo zahtevno stro-
kovno področje. Dialog se je začel in
ne sme se končati," je dejal ter se vpra-
šal, ali lahko pri nas sploh še govori-
mo o sistemu visokega šolstva ali gre
zgolj za neurejen skupek visokošol-
skih organizacij. Da program prinaša
pozitivne vzvode, ki lahko zagotovi-
jo večjo kakovost, je menil tudi bodo-
či rektor Danijel Rebolj. Z možnostjo
izstopa iz sistema javnih uslužbencev
denimo vidi pogoje bolj stimulativne-
ga modela za oblikovanje plač. Ker naj
bi imele fakultete v prihodnosti v do-
ločeni meri same možnost obnavljati
in prilagajati študijske programe real-
nim potrebam, vidi dobro možnost za
povečanje avtonomije fakultet oziro-
ma univerz.

Z dikcijo večje avtonomije pa se ni
strinjal Andrej Predin, dekan Fakulte-
te za energetiko, saj bo akreditacijska
komisija nacionalne agencije za kako-
vost (Nakvis) po njegovem mnenju
"pregledovala vsako vejico". Državni se-
kretar z ministrstva za visoko šolstvo,
znanost in tehnologijo Jozsef Gyorkos
je odvrnil, da se bo akreditacijska ko-
misija postopoma iz popravljavcev
vejic vendarle prelevila v usmerjeval-
ce konceptualnih zadev, da akademi-
ki tega instituta ne smejo obravnavati

Pomagati mladim razumeti finanč-
na vprašanja je pomembna stvar, saj se
bodo mlajše generacije verjetno sooča-
le z vse bolj zapletenimi finančnimi
izdelki in storitvami. Poleg tega bodo
sedanji mladostniki najverjetneje kot
odrasli imeli opraviti z več finančni-
mi tveganji kot njihovi starši, zlasti
pri varčevanju, načrtovanju pokojnine
in zadovoljevanju potreb zdravstvene
oskrbe. V mnogih državah se mladi,
stari od 15 do 18 let, soočijo z eno naj-
pomembnejših finančnih odločitev,
namreč o tem, ali se odločiti za viso-
košolsko izobraževanje oziroma vla-
gati zanj. Razkorak v plačah tistih z
visoko izobrazbo in tistih drugih se je
kot nasprotno stran in še, da naj bi po
zagotovilih trenutno zastala akredi-
tacija drugostopenjskih programov
stekla še pred vpisom v naslednje štu-
dijsko leto.

V preteklosti je sicer veliko razburjenja
povzročila predlagana (institucional-
na) binarnost, ki bi postavila ločnico
med univerzitetnimi in višješolskimi
programi. Gyorkos je včeraj znova po-
udaril, da je formulacija sedaj ublaže-
na in gre zgolj "za priporočilo o ločitvi
univerzitetnega in strokovnega študi-
ja z možnostjo vzpostavitve tudi insti-
tucionalnih razlik". "Danes imamo 80
odstotkov generacije vpisane na univer-
zo, in če vsem zastavimo cilj, da bodo
na koncu postali kvalificirani razisko-
valci, magistri in doktorji, smo prag
postavili previsoko. Že sedaj imamo
samo 35-odstotno uspešnost na dodip-
lomski ravni. Ponudbo programov je
treba oblikovati na različnih ravneh
sposobnosti, motivacije študentov, to
rešuje binarni sistem. Kako jo bomo
institucionalno reševali, se še lahko do-
govarjamo," je argumentiral še Pivec.
Rebolj na drugi strani namesto binar-
nosti bolj podpira t. i. unarni sistem,
torej enotno prvo stopnjo študija.

Razpravljalci se tudi niso mogli
izogniti financiraju VŠ. "Zaradi nesi-
stemskih rešitev v zadnjih osmih letih
smo prišli do tega, da se univerze uba-
dajo s tem, kako bodo finančno preži-
vele, namesto kako se bodo razvijale,
da bodo konkurirale svetovnemu raz-
voju," je opozoril profesor s FERI Zdrav-
ko Kačič. Pivec je večkrat poudaril, da
je VŠ v danih gospodarskih razmerah
v popolni defenzivi. Tudi državni se-
kretar je dejal, daje trenutna zamrzni-
tev sredstev v razmerah, ko se skoraj
vsem dejavnostim zmanjšujejo sred-
stva, kljub vsemu dosežek. Kot je nave-
del, pa je dobra novica, da vse univerze
v slovenskem prostoru za predsednika
vlade pripravljajo memorandum za do-
datna sredstva. Obenem je študentom
znova jasno povedal tudi, da šolnin,
kot jih je predlagala OECD, ne bo, da pa
razmišljajo o vrnitvi denarja za tiste,
ki bodo študirali neuspešno.

v mnogih državah povečal, hkrati pa
v številnih državah rastejo šolnine za
univerzitetni študij. Številke, ki so jih
marca lani objavili v Londonu, dovo-
ljujejo sklep, da bo polovica vseh bri-
tanskih študentov univerzo zapustila
z dolgom okoli 22 tisoč evrov. Primer-
java ravni finančne pismenosti po dr-
žavah bo omogočila ugotoviti, katere
od držav so v tem pogledu najboljše in
katere nacionalne strategije in dobre
prakse so najbolj učinkovite. Preverja-
nje finančne pismenosti bo vključevalo
delo z bančnimi računi in kreditnimi/
plačilnimi karticami, načrtovanje in
upravljanje financ, razumevanje dav-
kov in varčevanja, tveganje in nagrade,
pravice potrošnikov in odgovornosti v
finančnih pogodbah. (znr)

Del-o-vna skupi-na za
učbeni-ke je predl-agal-a dva
mo-del-a o-skrbe z učbeni-ki-,
prvi- predvi-deva o-dkup
učnega ko-mpl-eta za
po-sameznega učenca

Delovna skupina za učbenike, obliko-
vali so jo predstavniki založnikov, mi-
nistrstva za šolstvo in šport ter zavoda
za šolstvo, je končala z delom. Že lani
so začeli s pogovori o najboljši možni
rešitvi oskrbe šolarjev z učbeniki in de-
lovnimi zvezki. Pristojnemu ministru
Igorju Lukšiču so predlagali dva različ-
na modela, vendar zanje ministrstvo
nima posluha, saj denarja za realizacijo
nobenega izmed modelov ni, pravijo.

Ministrstvo je doslej za financira-
nje učbenikov v učbeniških skladih
namenjalo tri milijone evrov proračun-
skega denarja letno. V učbeniških skla-
dih so si šolarji v povprečju izposodili
okoli sedem učbenikov, za kar so starši
porabili približno 17 evrov na otroka,
razlaga direktor direktorata za vrtce in
osnovno šolstvo in predsednik delov-
ne skupine za učbenike Boris Černi-
lec. "Cene učbenikov so v knjigarnah
previsoke, cena je lani zrasla še za 92
centov, učbenikov je zelo veliko. Želeli
smo narediti primerjavo oskrbe učbe-
nikov v posameznih šolskih sistemih
v tujini in ugotoviti, kakšne so možno-
sti za sodelovanje z založniki pri nas,"
Černilec spregovori o nalogah delovne
skupine. Na včerajšnji novinarski kon-
ferenci ministrstva, prisostvovali so ji
tudi založniki, nanjo pa niso bili vab-
ljeni, je Černilec predstavil oba mode-
la, ki so ju v pogovorih izoblikovali. V
prvem predlogu predvidevajo odkup
učnega kompleta za posameznega šo-
larja v celoti. Država predpiše najvišji
možni strošek za učni komplet v posa-
meznem razredu, njegova višina se do-
loči po pogajanjih z založniki, nato pa
šole na trgu izberejo učbenike in druga
učna gradiva za posameznega učenca,
učenec dobi vsa učna gradiva v trajno
last.

Strošek take oskrbe z učbeniki bi
po ocenah delovne skupine znašal
okoli 22 milijonov evrov, cene komp-
leta bi se gibale od 65 do 222 evrov,
pri čemer bi od dvajset do trideset
odstotkov denarja za komplet mora-
li prispevati starši. Založniki so ceno
v tem primeru pripravljeni znižati še
za pet do deset odstotkov, razlaga Čer-
nilec. Če bi se model uveljavil, bi se-
danjo ceno učbenikov lahko znižali
za četrtino, delovnih zvezkov pa sko-
raj za polovico. Drugi model predstav-
lja kombinacijo sedanjega in prvega
predlaganega modela, kjer bi učenci
dobili učbenike v kompletu le za ne-
katere predmete, druge pa bi še zme-
raj bilo treba kupiti. Ministrstvo bi za
prvi model moralo nameniti 18 mili-
jonov, za drugega pa deset milijonov
evrov. "Takšna oblika sofinanciranja
je sedaj nesprejemljiva in nemogoča za
izvedbo," pravi Černilec in dodaja, da
je minister takšen model zavrnil. Na
ministrstvu bodo zato poskušali učbe-
niški trg za zdaj urediti s pravilnikom
o potrjevanju učbenikov, kjer bi lahko
"z nekaterimi spremembami dosegli
dodatno kvaliteto". Černilec ni želel
povedati več, dodal je le, da se bodo
zavzemali, da bi bili recenzenti učbeni-
kov neodvisni, ne tako kot do sedaj, ko
recenzente učbenikov izbirajo založni-
ki sami. Na ministrstvu razmišljajo še
o raziskavi o tem, kako učbeniki vpli-
vajo na znanje otrok v osnovni šoli.

Založniki, ki so bili po včerajšnji ti-
skovni konferenci vidno razočarani,
menijo, da denar, ki bi ga ministrstvo
porabilo za podporo enega izmed mo-
delov, predstavlja odstotek sedanjega
proračuna ministrstva. Profesor s Filo-
zofske fakultete v Ljubljani in založnik
Miha Kovač pravi, da naš sistem oskr-
be z učbeniki ni primerljiv s tistim v
razvitih državah. Otroci iz socialno
šibkejših družin se bodo tako primo-
rani učiti iz "starih, zašpehanih" učbe-
nikov, medtem ko bodo bolje situirani
starši lahko svojim otrokom privošči-
li nove, je prepričan Kovač. Opozarja,
da je država tista, ki mora poskrbeti,
da so učbeniki vsem enako dostopni.
"Politika ministra je precej kratkovid-
na. V koalicijskem programu piše, da
se bodo zavzemali za brezplačne učbe-
nike," pravi Kovač in dodaja, da bi vpe-
ljava modela vzela vsaj šest let.

Potem, ko so na strokovnem svetu
za splošno izobraževanje pred krat-
kim obravnavali in potrdili še drugo
polovico prenovljenih učnih načrtov
za osnovno šolo, za katere se je izkaza-
lo, da so le nekoliko pregledani načrti
še iz časa ministrovanja Milana Zvera,
založniki pred tiskanjem novih učbeni-
kov in delovnih zvezkov čakajo še na
Lukšičevo potrditev le teh.

Letošnji festival Choregie
aka Choregie bo prinesel
staro glasbo v konfronta-
ciji in soredju z novo

Te dni so sklenili v Mariboru prvo med-
narodno tekmovanje novoglasbenega
gledališča Choregie. Na tekmovanju so
lahko sodelovale predstave, profesio-
nalno predstavljene kjerkoli po svetu
od januarja 2009. S pojmom "novoglas-
beno gledališče" so mišljene predstave,
ki predstavljalo nov razvoj v umetnost-
ni obliki glasbenega gledališča, ko to
ni opera, opereta ali muzikal. Ta novi
razvoj je razviden iz partiture, libreta
ali uprizoritve. Na tekmovanje so se
prijavile predstave iz Nemčije, Norveš-
ke, Srbije, Slovenije, Velike Britanije in
Češke.

Žirija v zasedbi Aldo Kumar (skla-
datelj), Jernej Lorenci (režiser), Giovan-
nino Raffanelli (pevec) in Karmina
Šilec (dirigentka) se je odločila, da
ne podeli ne prve ne druge nagrade.
Najvišje, tretje mesto pa je nameni-
la predstavama Ex aequo Orlando in
Piece touchée No 2. Orlando v izved-
bi gledališča Cryptic iz Velike Britani-
je režiserke Cathie Boyd in skladatelja
Cariga Armstronga prinaša mitsko
temo zahodne Evrope in največ stavi
na vizualno (scenografija, svetloba,
video) ter prinaša hipnotično popoto-
vanje po "časih". Prisotna je vizualiza-
cija zvoka. Predstava Piece touchée No
2, režiserja in avtorja koncepta Kenji-
ja Ouelleta, je uspela, navkljub svoji
skromnosti, enostavnosti in navide-
zni neambicioznosti, najceloviteje in
najgloblje slediti lastni uprizoritveni
ideji. Predstavo, katere produkcijo je
podprl Canada Council for the arts
odlikuje relativno inventiven avtor-
ski angažma, jasna uprizoritvena za-
misel, raziskovalni pristop, izjemna
pozornost, zbranost in usklajenost
uprizoriteljev, nenavadna globina in

Med osebnostmi, ki so soustvarjale
zgodovino Narodne galerije, so imeli
poleg ustanoviteljev in nekdanjih di-
rektorjev pomembno mesto odborni-
ki Narodne galerije. Fran Windischer
je bil predsednik društva Narodna ga-
lerija od leta 1929 do leta 1964. V gale-
riji so pripravili razstavo, posvečeno
njegovemu življenju in delu. Odprli jo
bodo nocoj.

Fran Windischer je skupaj z drugi-
mi zaslužnimi odborniki in z direk-
torjem Ivom Zormanom vodil smelo,
daljnosežno politiko ustvarjanja zbir-
ke, ki je temelj ne le Narodne galerije,
ampak tudi Moderne galerije. Darila,
ki jih je v nacionalno zbirko prispeval
osebno, ga opredeljujejo kot največje-
ga posamičnega donatorja v zgodovi-
ni ustanove. Poleg darežljivosti ga je
odlikovala tudi pogajalska spretnost,
saj je za Narodno galerijo izposloval
sredstva za odkupe ali dolgoročna po-
sojila za mnoge umetnine, je v uvodu v
razstavnem katalogu zapisala direkto-
rica Narodne galerije Barbara Jaki.

V članku novinarke Petre Zemljič z naslo-
vom Problem centra je odsotnost vsebin
smo 22. februarja 2011 prebrali navedbo
izjave sodelavca zavoda Maribor 2012,
ki v zvezi s Ključi mesta pravi, da kino
nedvomen uprizoritveni učinek. Tek-
movanje je prineslo zelo raznolike
predstave, a težko bi rekli, da so bile
glasbeno na vznemirljivi ravni. Glas-
beni del, ki naj bi v glasbenem gleda-
lišču vendarle imel vidno vlogo, je
skorajda praviloma poenostavljen ali
pa potisnjen v spremljavo vizualnega
dogajanja. Tako da bi težko govorili
o predstavah, ki jih "vodi" glasba, je
med drugim utemeljila žirija.

Prvi mednarodni festival Choregie aka
Choregie, izveden v SNG Maribor maja
2010, je postregel z lastno produkcijo
ter z vabljenimi predstavami iz tujine
in Slovenije.

V pripravah letošnje edicije festi-
vala Choregie aka Choregie so se spra-
ševali, ali je morda tudi stara glasba
lahko nova? Na sporedu bo glasbo
srednjega veka, renesanse, baroka, po-

stojni. Obiskoval je klasično gimnazi-
jo v Ljubljani. Leta 1896 se je vpisal na
pravno fakulteto na univerzi na Duna-
ju, od drugega semestra pa je nadalje-
val študij prava na univerzi v Gradcu,
kjer je leta 1901 promoviral.

Predsednik društva Narodna galeri-
ja je bil do leta 1946, ko je bilo društvo
z odločbo ministrstva za notranje za-
deve LRS razpuščeno. Vlada LRS je iste-
ga leta ustanovila državni zavod s tem
imenom. Kot predsednik Umetnost-
nozgodovinskega društva v Ljubljani
od leta 1937 do 1948 je Windischer
združeval svoje upravne sposobnosti
z zanimanjem in ljubeznijo do zgodo-
vine likovne umetnosti.

Še posebej se je posvetil zbiranju,
odkupovanju in doniranju slik, kipov
in grafik Narodni galeriji. Zlasti ga je
zanimala življenjska in profesional-
na pot sodobnih slovenskih likovnih
umetnikov, katerih dela so z njegovo
finančno pomočjo prav tako našla pot
v nastajajočo zbirko tedanje Narodne
galerije in v zbirko po drugi svetovni
vojni nastale Moderne galerije. Bil je
tudi eden glavnih pobudnikov za spo-

Partizan ne bo zaživel kot novo prizoriš-
če jazz koncertov, ker se je Mestna obči-
na Maribor odločila, da bo prostor dala
drugi kulturni instituciji. Informacija je
napačna, saj Mestna občina Maribor ni
lastnica kina Partizan, temveč z obema
kino dvoranama (Partizan in Udarnik)
upravlja DSU, družba za svetovanje in
upravljanje, d.o.o., ki je bila ustanovljena
leta 2001 v okviru postopkov preobliko-
vanja in prenehanja Slovenske razvojne
družbe. Zainteresirani izvajalci progra-
vezana z umetnostjo našega časa. Pobr-
skali so za skladateljskimi imeni, ki jih
sploh še ne poznamo, a izhajajo iz na-
šega prostora, nekaj glasbenih del na
novo preoblekli, v soredje postavili
zvoke oddaljene stoletja, konfrotirali
zgodnje in sodobne instrumente ter
glasbo pospremili z izbrano besedo in
vizualnimi elementi.

Na festivalu Choregie aka Choregie
2011 bomo prisluhnil zboru Carmina
Slovenica, violončelistki Karmen
Pečar, saksofonistu Vasku- At-anasov-
skemu-, ansamblu IKebataolal, harmo-
nikarju Marku- Hat-l-aku-, skladatelju
Marjanu- Šijancu-, zasedbi Musica Cubi-
cularis in drugim. Prizorišče bo dvora-
na Union, ki bo v nekoliko drugačni
ureditvi letošnje domovanje festivala
Choregie aka Choregie. Festival dopol-
njuje tudi predstavitev prvega medna-
rodnega tekmovanja novoglasbenega
gledališča in predstavitve letošnjih tek-
mujočih predstav. (mh)

menico o ustanovitvi Akademije zna-
nosti in umetnosti ter Akademije za
upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Po
drugi svetovni vojni je kot predsednik
Narodne galerije sodeloval pri preob-
likovanju Narodne galerije v državni
zavod. Po dolgoletnem mandatu pred-
sednika Umetnostnozgodovinskega
društva se je posvetil obdelavi fotote-
ke negativov, kartoteke del slovenskih
umetnikov in slovenskih umetnostnih
spomenikov v Zavodu za spomeniško
varstvo LRS v Ljubljani. Umrl je leta
1955 v Ljubljani.

V sklopu predstavitev osebnosti,
ki so soustvarjale zgodovino Narod-
ne galerije, javnosti, so v galeriji že pri-
pravili razstavo, posvečeno drugem
direktorju galerije Karlu Dobidi. V
pripravi je tudi že razstava, ki bo pos-
večena prvemu direktorju Narodne
galerije Ivu Zormanu, tudi predsed-
niku društva Narodna galerija pred
Windischerjem. Razstavo, posveče-
no Windischerju, in publikacijo, ki jo
spremlja, je vsebinsko zasnoval Alek-
sander Bassin v sodelovanju z bratom
Petrom Bassinom. (sta)

mov so pogovore vodili s predstavniki
omenjene družbe. Tako je v letu 2010
zavod Udarnik pričel z uporabo kino
dvorane Udarnik, zavod Pokrajinski
muzej Maribor pa že dlje časa načrtuje
izvajanje dela svojega programa v kinu
Partizan. Morebitno najemno razmerje
za kino Partizan bo torej sklenjeno med
DSU d.o.o. in najemnikom.

Za dva oskarja nominirana
moreča življenjska drama
o smrti, Ču do vi to
Mehičana Alejanda
Gonzaleza Inarrituja
s javierjem Bardemom

Vse prej kot moreče osredotočenje na
smrt bi mogoče bilo pričakovati vsaj
sodeč po skoraj dobesedno čudovi-
tem naslovu Ču do vi to, kot je
naslovljena v kinih pri nas aktualna,
hvaljena in nagrajevanja ter za dva
oskarja, konkretno, za najboljši
tujejezični film in glavno vlogo
slovitega 41-letnega Španca Javierja
Bardema na skorajšnji 83. oskarjevski
podelitvi (to nedeljo, 27. februarja)
nominirana mehiško-španska drama
(2010), za zdaj zadnja celovečerna
stvaritev cenjenega 47-letnega
mehiškega avtorja Al-ejanda Gonzal-e-
za Inarrit-u-ja (leta 2006 opevani
multikulturni Babilon ...).

Vendar je ob naslovu v našem
prevodu, namreč ob presledkih med
zlogi, vseeno že mogoče slutiti, da bo
potencialno pričakovano čudovito
imelo določeno "napako", s tem da je
izvirni filmski naslov Biutiful itak
neprevedljiv, saj se nanaša na
očetovsko razlago Bardemovega
glavnega dramskega lika njegovi
osnovnošolski hčerki, kako se napiše
čudovito v angleščini (beautiful), češ
da se tako, kot se izgovori (biutiful).
A sicer je tudi ob poznavanju
Inarritujevega ostalega, večinoma
pesimistično morečega ustvarjanja
(vključno z Babilonom) mogoče
domnevati že pred ogledom, da bo
Ču do vi to vsebinsko vse prej kot
čudovito.

Toda, težko je pričakovati, da bo tako
skrajno pesimistično moreče. Je
namreč epsko razsežna, skoraj dve in
pol urna ter zlasti glede na pesimistič-

V perspektivni družbi novincev med
kandidati za oskarje je tudi 51-letni
ameriški igralec ter glasbenik John
Hawkes, nominiran prvič in za naj-
boljšo stransko vlogo, sicer pa z zavid-
ljivim četrtstoletnim opusom (od leta
1985 dalje) že več kot sto filmskih in te-
levizijskih nastopov ter dober znanec
občinstva tudi pri nas iz številnih ne-
pozabnih filmov, recimo, iz hvaljenih
dramskih kriminalk Ameriški gang-
ster (American Gangster, 2007) slovi-
tega Ridl-eyja Scot-t-a in Miami Vice
(2006) cenjenega Michael-a Manna pa
iz misteriozne multiplo-osebnostne
grozljivke Identiteta (Identity, 2003)
ter ne nazadnje iz dveh filmov s slav-
nim Georgeem Cl-ooneyjem: pomor-
ske drame Vihar vseh viharjev (The
Perfect Storm, 2000) in akcijske groz-
ljivke Od mraka do zore (From Dusk
Till Dawn, 1996).

nost morda le malce preobsežna
pripoved o bednem manjšem
kriminalcu Uxbalu (Bardem), ki je
tako ali drugače dejaven na multikul-
turnem barcelonskem črnem trgu in
povrh tega sposoben komunikacije z
nedavno umrlimi, kar mu sicer skoraj
ne koristi, predvsem pa je požrtvoval-
ni oče samohranilec dveh otrok,
poleg omenjene hčerke še mlajšega
sina, in obremenjen z družinskimi
težavami posebej na račun težavne,
vendar še vedno ljubljene bivše žene
ter zlasti zaznamovan z usodno
zdravstveno težavo, da naj bi namreč
zelo kmalu zaradi raka umrl, zato
želi prej še kolikor toliko urediti vse
nujne zadeve in se spraviti z življe-
njem.

Umiranje pa, četudi je gibalo
Uxbalovega početja in pravzaprav
kar vsega dogajanja, zdaleč ni edino v
filmu, temveč bodisi simbolno ali
dejansko, celo množično zaznamuje
situacije, v katerih se znajde Uxbal in
v katerih večinoma vse, kar le lahko,
gre narobe, recimo, od simbolnega
umiranja črnega trga zaradi ne dovolj
podkupljene skorumpirane policije
do ne nazadnje z zastrupitvijo s
plinom povzročene množične smrti
kitajskih delavcev, ki jim je Uxbal
priskrbel delo na črno.

Pohvaliti je treba v Uxbalovi
tragičnosti izjemno minimalistično
sugestivnega Bardema (mimogrede,
že pred tremi leti oskarjevca za
stransko vlogo psihopatskega
poklicnega morilca v srhljivi
ameriški drami Ni prostora za starce
/ No Country for Old Men v avtor-
stvu kultnega tandema Et-hana in
Joel-a Coena) na čelu nasploh skrajno
pristne igralske zasedbe ter seveda
glavnega avtorja Inarrituja, ki ga
multikulturnost tako problemsko kot
vizualno očitno izziva in navdihuje
še zlasti v svetovno perečem smislu
eksistence ljudi na robu multikultur-
ne družbe, torej daleč od iskanega
čudovitega sveta.

tako odlični in nagrajevani 20-letni
rojakinji Jennifer Lawrence, nomini-
rani prvič celo za glavno vlogo, v na-
grajevani ameriški realistični drami
Na sledi očetu (Winter's Bone, 2010)
režiserke in soscenaristke Debre Gra-
nik, nominirani za najboljši film in
prirejeni scenarij (po literarni predlo-
gi). Drama je o podeželski najstnici,
ki na revnem družinskem posestvu
sredi hribovitih prostranstev skrbi za
duševno bolno mamo ter mlajša brat-
ca in sestrico, nakar je prisiljena med
odtujenim in tudi nevarnim podežel-
skim sorodstvom izslediti izginulega
očeta, dotlej živečega že onstran zako-
na. Hawkes pa je očetov brat, torej njen
stric, zanikrn in sprva grozeč, a napo-
sled bistveno v pomoč.

Nocoj bo v Umetnostni galeriji Ma-
ribor (UGM) otvoritev razstave z na-
slovom Ausstellung - Laibach Kunst
- Perspektive 1980-2011. Kot je na vče-
rajšnji predstavitvi razstave, ko ta še ni
bila do konca postavljena, povedala ku-
stosinja Simona Vidmar, s to celostno
zapolnitvijo prostorov UGM odpira
razstavno leto 2011. Seveda se je poja-
vilo vprašanje, zakaj velika razstava o
verjetno največjem slovenskem kultur-
nem tržnem artiklu v Evropi in svetu
ne v letu 2012, ko bomo evropska pre-
stolnica kulture. Sploh, ker je usoda
novih prostorov galerije nepredvid-
ljiva in morajo verjetno še staviti na
večje razstave v starih prostorih. Ku-
stosinja in član skupine Laibach Ivan
Novak sta ponudila na vprašanje podo-
ben odgovor: Maribor ne živi samo za
leto 2012, imel je že in bo še imel velike
kulturne dogodke. Laibach bo morda
vključen tudi v kak projekt naslednje
leto, ampak takrat bo tukaj tako veli-
ka družba, je prepričan Novak, in ni
potrebe po gneči. Ob tem pa še odgo-
vor na letošnjo koncentracijo Laibacha
v Mariboru: ta je naključna, dogovori
za razstavo so potekali prej in bili že
tudi terminsko zafiksirani, ko se je
šele prišla ponudba za pretežno ad hoc
projekt Evropa danes.

Kaj torej pomeni retrospektivno-
perspektivna razstava skupine Lai-
bach v tem trenutku in na tem mestu?
Po mnenju Vidmarjeve se zdi takšna
razstava "naravna", "samoumevna", se-
veda pa se postavlja vprašanje, zakaj
Laibacha 30 let ni bilo "med nami v
muzejih". Laibach je svojo pot namreč
začel z razstavami, ki so dale "vizu-
alno osnovo" celemu kasnejšemu gi-
banju. Novak razloži: "coming out"
skupine Laibach leta 1980 v Trbovljah
je bila razstava. Razstavo in zvok so
hoteli postaviti v isti prostor, tudi za-
radi sterilnosti razstavnih prostorov.
Takrat je bila popularna kultura v
svetu v pomembni razvojni fazi, zato
so hoteli tudi sami združiti ta dva seg-
menta. Mešanico je bilo težko obvla-
dati in realizirati, a na začetku jim je
uspevalo, do leta 1983 so se vrstili raz-
stavno-koncertni dogodki po Sloveni-
ji in Jugoslaviji. Prepoved leta 1983 je
pripravila skupino k umiku, "poteg-
nili so se nazaj" in ustanovili NSK -
Neue Slowenische Kunst, "razširjeni
Laibach", ki se je specializiral po me-
dijih (IRWIN, gledališče Dragana Živa-
dinova, Peter Mlakar...). Laibach se je
usmeril v popularno kulturo in zaživel
predvsem izven Slovenije. V osemdese-
tih letih so bile skupine še povezane,
pozneje se je vez razrahljala. Tudi zara-
di ponovne povezave je najbrž nastal
projekt države NSK - brez ozemlja in s
precej državljani, "vključena je skoraj
polovica Nigerije," pravi Novak. Ven-
dar se je Laibach tudi od države precej
distanciral, saj se noče "obnašati kot
Gadafi". Sploh vzdržujejo distanco -
do pop kulture, do umetnosti, do sebe.
Jemljejo se resno, vendar si ne verjame-

SI-GI-C - Slo-ven-ski
glasben-o-in-fo-r-macijski
cen-ter- pr-en-avj-a
in- n-ad-gr-aju-je svoje
d-ejavn-o-sti in- po-slan-stvo-

Slovenski glasbenoinformacijski cen-
ter- SIGIC s temeljnim poslanstvom
"afirmacije slovenske glasbe in glasbe-
nikov doma in v tujini" pod vodstvom
predsednika Zorana Krstulovica in
generalne sekretarke Barbare Švrlju-
ga je prenovil in nadgradil spletni
portal www.sigic.si ter zasnoval novo
spletno revijo o glasbi Odzven. Novi
portal vsebuje informacijski sklop (po-
datki o glasbenih dogodkih, razpisih,
novice), obogateno bazo slovenskih
glasbenikov, glasbenih skupin, glasbe-
nih del in institucij, dodatne storitve
(recimo male oglase) ter novo spletno
revijo o glasbi Odzven. Posodobljen
SIGIC-ev portal prinaša preglednejše
informacije o glasbenih dogodkih po
Sloveniji in bogato bazo podatkov o
slovenskih glasbenikih, glasbenih za-
sedbah in ustanovah. Na portalu so
aktualne in preverjene informacije
o glasbenih dogodkih, novostih, na-
tečajih.

Nova spletna revija Odzven, kot pravi-
jo njeni snovalci, je odgovor na kronič-
no podhranjenost tukajšnje glasbene
kulture z glasbeno publicistiko. Pri-
naša novice o aktualnem glasbenem
dogajanju doma in v tujini, poudarek
pa je na domači ustvarjalnosti, poust-
varjalnosti in produkciji. Refleksije
in misel o glasbi poglabljajo s temat-
skimi članki in eseji, intervjuji, ko-
lumnami in recenzijami koncertov,
plošč ter glasbene literature. Uredni-
ka revije Odzven sta Mario Batelic in
Primož Trdan.

Nagovarjati skušajo najrazličnej-
še profile - glasbenike in glasbene
strokovnjake, pedagoge, učence in
študente, ljubitelje glasbe. Odzven je
zasnovan široko in bo odprt za raz-
lične glasbe in različne poglede. Kot
pravita urednika, glasbene ustvarjal-
nosti in poustvarjalnosti ne gre pos-
pravljati v različne predale ali, še
slabše, deliti v nasprotujoče si tabo-
re. Vredna glasba, ne glede na to, ka-
teri zvrsti, žanru, sceni, alternativni
ali morda elitni, pripada, potrebuje
in si zasluži razumevajočih poslu-
šalcev, poglobljenega in argumenti-
ranega premisleka, kakovostnega
diskurza ter tudi podporo in promo-
cijo. V tem trenutku, ki ga živimo, je
glasba najverjetneje še najbolj priljub-
ljena, razširjena in razpršena kultur-
no-umetniška dejavnost, in tudi zato
še bolj kot kadarkoli doslej potrebuje
osredotočenost in občutljiva ter odpr-
ta ušesa. Odzven hoče biti platforma
za komunikacijo različnih o različ-
nem, si želijo pri SIGIC-u.

Društvo v javnem interesu SIGIC - Slo-
venski glasbenoinformacijski center
je bilo ustanovljeno leta 2004. Izbrano
je bilo na razpisu za izbor izvajalca za
vzpostavitev Glasbenoinformacijske-
ga centra Slovenije, ki sta ga razpisala
Ministrstvo za kulturo RS in Ministr-
stvo za informacijsko družbo RS. SIGIC
predstavlja ta čas osrednjo informacij-
sko točko za dostop do informacij o
glasbenikih, glasbenih teoretikih in
publicistih, glasbenih delih in dedišči-
ni ter aktualnih dejavnostih na vseh
področjih povezanih z glasbo na Slo-
venskem.

Ob informacijski dejavnosti je ena
od pomembnejših nalog SIGIC-a pro-
mocija slovenske glasbe in glasbenikov
doma in v tujini. V ta namen se pove-
zuje s številnimi glasbenimi institucija-
mi v Sloveniji in po svetu. Od leta 2006
je SIGIC polnopravni član mednarod-
ne zveze glasbenoinformacijskih cen-
trov IAMIC (International Association
of Music Information Centres), s po-
močjo katere je ustvaril bogato mrežo
stikov tudi v tujini. Med številnimi pro-
mocijskimi akcijami in udeleževanjem
SIGIC-a na mednarodnih glasbenih
sejmih je posebej odmevna predstavi-
tev slovenske glasbene ustvarjalnosti
na največjem svetovnem glasbenem
sejmu MIDEM leta 2008. V okviru te
ugledne prireditve je SIGIC organizi-
ral tako imenovani slovenski dan, v
sklopu katerega so se najširši svetovni
glasbeni strokovni javnosti predstavi-
li vrhunski slovenski glasbeniki različ-
nih žanrov. Ob tej priliki je SIGIC izdal
publikacijo Play Slovenia: Discover The
Music Cultures of Slovenia, v kateri je
predstavljena pestrost glasbenega živ-
ljenja v Sloveniji.

Prednostni cilji in naloge SIGIC-a
so ustvarjanje in zagotavljanje dostop-
nosti do podatkovnih zbirk o glasbi na
Slovenskem vseh žanrov in vseh časov-
nih obdobij, do podatkovnih zbirk o
slovenskih glasbenikih vseh žanrov
in vseh časovnih obdobij, do podat-
kovnih zbirk o slovenskih institucijah
in nevladnih organizacijah, ki profesi-
onalno ali ljubiteljsko delujejo na po-
dročju glasbe, in do podatkovnih zbirk
o slovenski ljudski glasbi in glasbeni
dediščini na Slovenskem. Njegove na-
loge so tudi izdajanje nosilcev zvoka,
tiskovin, knjig in drugih publikacij s
področja glasbene dejavnosti, promovi-
ranje slovenske glasbe in glasbenikov
v domači in v mednarodni javnosti,or-
ganiziranje strokovnih posvetov, sre-
čanj in simpozijev na teme povezane
z glasbo, delovanje po sistemu odprtih
vrat za vso zainteresirano javnost (po-
sredovanje informacij preko spletnih
strani ter fizične dostopnosti centra
in njegovih strokovnih sodelavcev)
pa tudi programsko in poslovno sode-
lovanje z vsemi nosilci in ustvarjalci
slovenskega glasbenega življenja. Vpliv
in pomen SIGIC-a ter njegovih dodat-
nih dejvanostih bomo lahko preverjali
skozi čas pri glasbenikih vseh profilov,
žanrov in usmeritev.

Da noht ni enak nohtu in da
tudi ena profesionalna "noht-
na" procedura ni enaka drugi,
so preverili in ponovno uspeš-
no dokazali na že osmem med-
narodnem tekmovanju Nail
(art) design 2011 v Celju. Na
dvodnevnem tekmovanju, ki
je na hitri pogled spominja-
lo na tekmovanje v šahu, so
se prvi med seboj pomerili di-
jaki. Mo-jca- Ja-neži-č, kot se za
organizatorko tovrstnih tek-
movanj najverjetneje spodobi,
dolgih, rožnatih, poslikanih in
nenavadno zašiljenih nohtov,
je pojasnila: "Srednješolci sode-
lujejo zadnja tri leta. Tokrat so
začeli tekmovanje v urejanju
naravnih nohtov, nadaljevali
s podaljševanjem nohtov in z
delom na modelu, za katerega
so morali izdelati celotno vizu-
alno zamisel: obleko, frizuro in
nohte. Tudi tokrat tekmujejo le
slovenski dijaki, kar pa zaradi
interesa iz tujine, predvsem
naših sosedov iz Hrvaške, od
naslednjega leta naprej želimo
spremeniti in vpeljati v dijaški
del mednarodno konkurenco."
In kako lahko slovenski dijak
poskuša loviti nohtne zvezde?
"Dijake pošljejo mentorice šol,
ko med vsemi izberejo tiste, za
katere menijo, da so dovolj na-
darjeni in spretni, da se lahko
pomerijo s srednješolsko noht-
no smetano z drugih šol," razlo-
ži Janežičeva.

Pa pravila edinega nohtnotek-
movalskega dogodka pri nas?
Janežičeva, sicer tudi sama
mednarodna sodnica, za kar se
mora redno udeleževati izobra-
ževanj v tujini, razsvetli: "Na to-
kratnem tekmovanju sodelujejo
sodnice iz Anglije in Švice. Ena
sodnica je zmeraj krožna in nad-
zoruje tekmovalno areno med
tekmovanjem ter si beleži, ali
imajo tekmovalci ves pribor
in ali delajo čisto, pravilno. Tri
sodnice pa si po zaključku tek-
movanja za ocenjevalno steno
skozi linice ogledajo nohte mo-
delov, tako da vidijo le njihove
roke. Zato eno izmed pravil mo-
delom prepoveduje nošnjo na-
kita, da jih sodnice ne morejo
prepoznati. Prav tako pa je va-
rovalka tudi v treh sodnicah,
ki ocenjujejo šest različnih po-
zicij, preden točke seštejemo.
Če namreč pri seštevanju točk
opazimo, da je katera od sod-
nic ocenjevala sumljivo, lahko
rezultate primerjamo in ocenje-
vanje ponovimo."

Angleška sodnica, ki je hkra-
ti nekakšna mama slovenskega
nohtnega tekmovanja, saj je pri-
pomogla k razvoju tovrstnega
tekmovalnega izziva pri nas,
sicer po rodu Slovenka, je Zla-t-
ka- Bro-di-e. S tako melodičnim
angleškim pridihom slovenšči-
ne, ob katerem se sogovorniku
za trenutek zdi, da je vseeno,
kaj govori, samo da ne preneha,
pripoveduje: "Ideja tekmovanja
je, da tekmovalci ne pridejo le
tekmovat in se pokazat, ampak
da jim je najpomembneje tek-
movati s samim seboj. Le tako
se lahko izpopolnijo v stroki,
vidijo, kako delajo njihovi nas-
protniki, in dosežejo višji nivo.
Torej: ne šteje zmaga, šteje uče-
nje."

Slovenska Angležinja nadaljuje:
"Pri ocenjevanju se mi zdi najpo-
membneje, da tekmovalke upo-
rabljajo varen postopek in da je
njihov delovni prostor urejen,
čist, pa tudi da imajo izdelke
deklarirane in izbirajo pravil-
ni postopek dela. Z letošnjimi
dijaškimi udeleženkami sem
zelo zadovoljna. Njihov nivo
je v primerjavi s prejšnjimi leti
nedvomno narasel. Kljub temu
pa so še zmeraj točke, o katerih
se moram pogovoriti z njihovi-
mi srednješolskimi mentorji.
Predvsem o tem, katera med-
narodna pravila še lahko dose-
žejo. Včasih namreč ne morem
upoštevati vseh pravil, ki jih
uporabljamo v Veliki Britaniji,
če niso vpeljana v prakso slo-
venskega šolskega sistema in
če jih ne poznajo niti učitelji.
Z mojim ozaveščanjem in s pri-
pravljenostjo učiteljev lahko
s skupnimi močmi povišamo
raven tega slovenskega posla."
In potem preseneti: "Zaposlena
sem na manchestrskem kolid-
žu, ki ima pogodbo s tamkajšnji-
mi zapori. Poučujem torej tudi
zapornice. Kar je vedno znova
izjemno zanimiva izkušnja, saj
gre za način rehabilitacije in je
privilegij zapornic, da dosežejo
neko kvalifikacijo za življenje
po prestani zaporni kazni. Pred
časom je namreč britanski par-
lament sprejel odločitev, da se
mora vsem zapornicam ponudi-
ti možnost izobraževanja iz obli-
kovanja nohtov." So zapornice
dobre učenke? "Priznam, da je
učiti zapornice lažje kot na ko-
lidžu, saj so zmeraj pri učnih
urah in se tudi manj izogibajo
delu. Prav zato imam veliko
večje veselje učiti v zaporih, saj
vidim, da niso prišle le prestajat
kazen, ampak da se hkrati opti-
mistično pripravljajo tudi na
novo življenje na prostosti."

Najbolj razvite države pri obli-
kovanju nohtov so Anglija,
Japonska in Amerika. In v Ame-
riko je pripeljal oblikovalski
talent Kamničanko La-ro- Ko--
ri-tnik: "Tekmujem že osem let
- od začetka tekmovanj na Slo-
venskem. Zadnja tri leta sem
v samem vrhu." Tudi tokrat je
zmagala. Zaupa: "Komaj čakam
na dobro konkurenco, da me ka-
tera izmed tekmovalk prehiti,
saj mi bo to predstavljalo veli-
kanski izziv. Čeprav sem pred
nekaj leti z eno izmed tehnik
zmagala, vsako leto namenoma
uporabim drugo. Želim namreč
napredovati in izboljšati svoj
način dela prav z vsemi tehnika-
mi. In tovrstna tekmovanja mi
pomagajo, saj dobim povratno
informacijo, kaj moram popra-
viti in izboljšati. Ocenjevalni
listi sodnikov so namreč zelo
pregledni, tako da je razlog za
oceno dobro pojasnjen, pa tudi
sodniki so odprti za kakšno do-
datno pojasnilo."

Nežna Koritnikova zase
trdi, da je klasična nohtna sa-
moukinja. "Ker nisem imela
svojega mentorja, sem se kot sa-
mouk že takoj, ko sem se zače-
la ukvarjati z nohti, prijavila na
tekmovanje. Svojo tehniko sem
razvila kar sama in je še danes
drugačna od tistih, ki jih je moč
najti na številnih internetnih
posnetkih. Že prvo leto, po le
treh mesecih oblikovanja noh-
tov, sem dosegla tretje mesto.
In sodniki so mi dali natanč-
na navodila, kaj vse še izbolj-
šati. Ko sem leta 2007 končno
zmagala, je bila to zame ogrom-
na potrditev." Nekoč je imela
salon, a ga je lani zaradi selitve
v Ameriko zaprla: "V Ameriki
preizkušam svoj uspeh, saj slo-
venski trg za to ni dovolj velik.
Že lep čas sodelujem z medna-
rodnim podjetjem, kjer so mi
dali tudi iztočnico poslovne-
ga začetka na Floridi. Tam si
želim ustvariti svojo blagovno
znamko." Pravi, da se Američa-
ni pomembno razlikujejo od Slo-
vencev: "Ne zanima jih, kakšne
papirje imaš, temveč izključno,
kar znaš. Ko jim pokažeš svoje
znanje in če v tebi vidijo poten-
cial, te želijo iztržiti. Za to so te
pripravljeni podpreti na vseh
možnih koncih, saj se zaveda-
jo, da če si uspešen, bodo s tvojo
pomočjo uspešni tudi oni." Pa
ameriški zaslužek? "Tam je ve-
liko tujcev. Korejci, Vietnamci
in Tajvanci oblikujejo nohte za
zelo nizko ceno, tako da v Ame-
riki veliko zaslužiti z nohti brez
podpore podjetij ne moreš, ker
si zmeraj dražji od azijske kon-
kurence."

Matija izhaja iz latinskega
imena Mathias, to pa prek
grških oblik Mathias in Mat-
haios iz hebrejskega imena
Matitjahu. Hebrejsko ime
je sestavljeno iz hebrejskih
besed matt, "človek", in
jahon, "bog", torej pomeni
"božji človek".

1525 - V bitki pri Pavii v Ita-
liji je španska vojska prema-
gala francosko-švicarsko.
Špancem so odločilno po-
magale muškete, ki so jih
prvič množično uporabili.
1582 - Papež Gregor je uve-
del gregorijanski koledar, ki
je zamenjal dotedanjega juli-
janskega.

1619 - Rodil se je francoski
slikar Charles La Brun, glav-
ni ustvarjalec sloga Ludvi-
ka XIV.

1786 - Rodil se je Wilhelm
Carl Grimm, skupaj z bra-
tom Jacobom Ludwigom
Carlom Grimmom je izdal
zbirko Otroške in domače
pravljice bratov Grimm.
Umrl je leta 1859.
1897 - Rodil se je slovenski
skladatelj Matija Bravničar
(umrl leta 1977).
1903 - Rodil se je slovenski
pisatelj Vladimir Bartol.
Pisal je novele, drame in ro-
mane (Alamut, Tržaške hu-
moreske).

1969 - Proti Marsu izstrelijo
ameriško sondo Mariner 6.
1991 - V Zalivu se začne za-
vezniška kopenska ofen-
ziva.

Ne bodite tako zaletavi in
poslušajte bolj izkušene, ne
solite jim pameti in se raje
umaknite.

Sreča vas bo spremljala na
čustvenem področju in v
okoliščinah, ki se vam bodo
zdele na začetku še breziz-
hodne.

Imeli boste sposobnosti
izražanja, zato boste spret-
no obrnili besede v svoj
prid.
RAK

Pri denarju bodite nekoliko
previdnejši kot sicer in vedi-
te, da prijateljstva z njim ni
mogoče kupiti.

Potrebovali boste veliko
energije, ko se boste le mo-
rali potruditi, da bi si odprli
pot do nekega srca.
DEVICA

Naredite lahko nekaj odlič-
nih potez, ki se bodo poka-
zale kasneje, dober občutek
pa vas bo spravil v dobro
voljo.

Oddaljili se boste od ljub-
ljene osebe. Potrudite se in
ostanite na realnih tleh, ko
se odločate o denarnih za-
devah.

Razgiban dan je pred vami.
Veliko ljudi bo okrog vas.
Sprostili se boste in pozabi-
li na težave.

Problemi na delovnem
mestu se bodo rešili. Na
čustvenem področju bodo
zapihali mirnejši vetrovi.

Neodločnost in nizek ener-
getski potencial bosta
odraz vašega slabega počut-
ja. Več časa namenite sebi.

Zavestno se izogibajte stre-
snim situacijam. Dan pos-
vetite sebi. Obveznosti
preložite.
RIBI

Resnica se je razkrila sama
po sebi. Bodite pripravlje-
ni na manjša nesoglasja pri
sklepanju dogovorov.

Novi zakon o duševnem zdravju med
drugim prinaša tudi novost: zastopni-
ka ljudi, ki imajo težave z duševnim
zdravjem. Nanj se tako lahko obr-
nejo tisti, ki so na zaprtih oddelkih
psihiatričnih bolnišnic in posebnih so-
cialnih zavodov oziroma živijo na va-
rovanih oddelkih domov za ostarele,
kadar menijo, da jim je kršena katera
od njihovih pravic. V Sloveniji jih je tre-
nutno 19, ki so delo pričeli decembra
lani. "Zastopniki se na klic odzovemo
praviloma v 24 urah," pravi Edo Pa-va-o
Be-la-k, eden od štirih zastopnikov, ki
jih lahko pokličejo pacienti maribor-
ske psihiatrije.

Kakšna je sploh vloga zastopnikov?
"Naše delo je, da preverimo, ali se je
domnevna kršitev zgodila. Pri upora-
bi posebnih varnostnih ukrepov je
denimo pravilo, da je lahko pacient
privezan na posteljo štiri ure, nato ga
morajo odvezati, in če še obstaja potre-
ba po ukrepu, ga lahko znova uporabi-
jo - a vsakič je treba pacientovo stanje
po štirih urah preveriti. Zadnjič sem
se odzval na klic pacienta, ki se mu je
zdelo, da je bil privezan skupaj 28 ur.
To bi bila velika kršitev. Izkazalo se je,
da je bil privezan trikrat, a zapovrstjo
v zakonitem roku. Ko sem mu to po-
jasnil, je rekel: 'Pa tako dolgo se mi je
zdelo.' Njegova zaznava je bila takšna
- si mislim, da če si privezan na poste-
ljo in se ne moreš niti obrniti, je vsaka
minuta dolga," pravi Belak.

V psihiatričnih ustanovah drugih po-
sebnih ukrepov sicer več ni. "Mreže se
več ne uporabljajo, terapija z elektrošo-
ki (elektro-konvulzivna terapija) samo
v izjemnih primerih v skladu z določili
zakona o duševnem zdravju," razlaga
Belak. Zastopniki preverjajo tudi druge
stvari. V nekaterih bolnišnicah paci-
entom denimo odvzamejo mobitele.
"Moje izkušnje z mariborsko psihiatri-
jo o tem so zelo dobre, saj imajo paci-
enti telefone ves čas pri sebi, razen pri
določeni motnji (ko človek nenehno
telefonira in gre to v njegovo škodo).
Praviloma morajo imeti pacienti tudi
zagotovljeno prosto gibanje v mejah
zaprtega oddelka, le izjemoma in za
omejen čas se to lahko omeji na samo
en prostor. V glavnem se klicatelji pri-
tožujejo nad tem, da so predolgo zaprti
in da ni razloga za to," pravi Belak, ki
je doslej prejel devet klicev.

"Neki pacient, sprejet na psihiatri-
jo 17. decembra, 31. decembra me je
poklical, ker je menil, da je predolgo v
bolnici, in ko sem se 2. januarja oglasil,
še vedno ni bilo sklepa sodišča o prisil-
ni hospitalizaciji, četudi bi moral biti
ta izdan v 48 urah. Za primer prisilne
hospitalizacije namreč zakon določa,
da psihiatrija o njej obvesti sodišče,
ki potem določi izvedenca, ki preveri,
ali je bil ukrep prisilne hospitalizacije
upravičen. Po preverjanju se je izkaza-
lo, da je bolnišnica pravilno ukrepala
- takoj je obvestila sodišče, tam pa se je
zataknilo, ker da nimajo izvedenca. Če-
prav izvedencev manjka, to ne bi smel
biti izgovor. V konkretnem primeru
se je stvar razrešila tako, da je pacient
sprejel zdravljenje, ki ga je predlagal
zdravnik, in potem so ga lahko odpu-
stili iz bolnice."

Kršitev doslej Belak ni ugotovil, četu-
di imajo pacienti občutek, da nepravil-
nosti so. "Obravnaval sem primer, ko
je oseba sama prišla v psihiatrično bol-
nišnico, zdravljenje se je pričelo, nato
pa je prišlo do zelo različnega videnja
situacije med njo in lečečim zdravni-
kom. Po razgovoru s pacientom, zdrav-
nikom in po skupnem razgovoru sem
predlagal, da se hospitalizacija prijavi

Edo Pavao Belak: "Naše delo je, da preve-
rimo, ali se je domnevna kršitev zgodila."

na sodišče. Kajti: oseba lahko prosto-
voljno pride na psihiatrijo, potem pa
si premisli in ne bi bila več tam, a če
psihiater misli, da še ni čas, da bi za-
pustila zaprti oddelek in mu njegova
moralno-etična dolžnost veleva, da
jo zadrži, pride do kolizije. Zato sem
predlagal, naj hospitalizacijo prijavijo
na sodišče in naj izvedenec, torej tretja
oseba, potrdi - ali pa ne - odločitev leče-
čega zdravnika," razlaga Belak. Zastop-
nik je lahko, če pacient to želi, tudi na
sestanku s psihiatrom. "To je krepitev
moči - smo v podporo pacientu, za nje-
govo večjo samozavest, ne posegamo
pa v razpravo. Naša vloga je zelo jasna:
ne odločamo v imenu osebe, nismo sve-
tovalci in ne posredniki."

Kaj pa pacienti mislijo, da je za-
stopnikova pristojnost, čeprav ni?
"Eden me je zamenjal za odvetnika.
Pojasnil sem mu vlogo zastopnika in
ugotovila sva, da na zaprtem oddelku
ne doživlja kršitev. Drugi me je pokli-
cal, da bi posredoval pri svojcih - tudi
to ni naša vloga." Belak meni, da so
prve izkušnje zelo pozitivne. "Pacien-
ti imajo občutek, da imajo nekoga, ki
jim stoji ob strani, tudi strokovni delav-
ci so začutili, da jim je zastopnik lahko
v pomoč. Se mi pa zdi, da smo profil
definirali preozko. Ko gre pacient na
odprti oddelek, zastopnik izgubi stik z
njim. Smiselno bi zato bilo, da bi se za-
stopnik spremenil v zagovornika tiste-
ga, ki ima težave v duševnem zdravju:
potem bi lahko bolnika spremljal tudi
na odprtem oddelku in morda kaj zanj
naredil še potem, ko zapusti psihiatrič-
no bolnišnico."

Zaposleni v Tovarni vozil Maribor (TVM) včeraj niso dočakali obiska novega
lastnika. Napoved večinskega lastnika, podjetja Viator & Vektor, s konca minu-
lega tedna, da so našli strateškega kupca, ki naj bi si TVM v sredo tudi ogledal,
se torej ni uresničila. Obisk je prestavljen na jutri oziroma na ponedeljek. Novi
lastnik naj bi po naših informacijah bilo podjetje v lasti švicarskega državljana
srbskega porekla Jovice- Ga-jica- , vendar pa informacij o njem ni mogoče najti
nikjer, v Švici sta po naših podatkih na ime Gajic registrirani le kemična čistil-
nica in manjše prevozno podjetje. Prav tako neuradno smo izvedeli, da naj bi
Viator & Vektor še naprej iskal kupca za TVM, kar na sporočilo, da so svoj delež
v TVM prodali, meče nenavadno luč. Viator smo včeraj zaprosili za dodatna po-
jasnila, a odgovora nismo dočakali.

Zaposleni v TVM sicer stavkajo še naprej, prav tako še vodijo tudi aktivnosti
za vložitev predloga za stečaj podjetja, kar bodo storili, tudi če se z morebitnim
novim lastnikom ne bodo mogli dogovoriti o poplačilu zaostalih obveznosti.
Predviden datum vložitve stečajnega predloga s strani zaposlenih je 7. marec, o
čemer je bila včeraj pisno seznanjena tudi uprava Viator & Vektorja. (i-se)

Cestno podjetje Maribor (CPM) je od včeraj v stečaju. Potem ko je vodstvo pod-
jetja minuli petek predlagalo stečaj podjetja, v torek pa še umaknilo predlog
za začetek stečajnega postopka, je Okrožno sodišče v Mariboru včeraj objavilo
sklep o ustavitvi postopka prisilne poravnave in začetek stečajnega postopka
nad tem podjetjem, ki bo - po podatkih vodstva - na cesto poslalo 669 delavcev.
Za stečajnega upravitelja je sodišče, po pričakovanju, imenovalo Silva- Zorca-, ki
je od 12. januarja v CPM že vodil prisilno poravnavo. Sodišče je evidentiralo več
kot 370 terjatev, ki so jih upniki CPM v postopku prisilne poravnave prijavili v
roku, do 14. februarja. V stečajnem postopku, ki teče od včeraj, imajo upniki še
do 23. maja čas, da prijavijo svoje terjatve do CPM. (lf)

Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6, vabi v soboto, 26. februarja,
ob 10. uri na arhitekturno ustvarjalnico Otroška soba, ki jo bo vodila arhitektka
Va-nja- Ska-licky. Udeležba je brezplačna, prehodna najava ni potrebna. (mbk)

Občina Duplek in Društvo Melisa Korena vabita na predavanje Miše- Puše-nja-k,
specialistke za zelenjadarstvo in okrasne rastline, z naslovom Kako kolobariti
na vrtu in kako lahko kolobar popestrijo nove rastline na slovenskem trgu. Pre-
davanje iz ciklusa zimskih predavanj bo v soboto, 26. februarja, ob 17. uri v dvo-
rani v Spodnjem Dupleku. (gt)

Ptujski mestni svetnik Miro Vamber-
ger, ki se s svojim psom redno spreha-
ja ob Ptujskem jezeru, je prepričan, da
bi se mestna oblast morala odločneje
zavzeti za hitro in učinkovito čiščenje
mulja iz jezera.

"Za začetek bi bilo treba poskrbe-
ti za brežino ob jezeru, po kateri ho-
dijo sprehajalci, saj ta ni urejena in
je zato velika nevarnost, da se komu
kaj zgodi. Pozvati je treba tudi Drav-
ske elektrarne Maribor, da iz jezera
odstranijo mulj. Tako kot delajo zdaj,
jezero še desetletja ne bo očiščeno. V
preteklih treh desetletjih se je na dnu
jezera nabralo že za več kot štiri milijo-
ne kubičnih metrov bolj ali manj stru-
penega mulja. Tega bi bilo treba kar
se da hitro odstraniti iz vode in poskr-
beti za celovito revitalizacijo jezera,
za katerega pravimo, da je ena od po-
membnejših turistično-rekreativnih
območij našega mesta. Z zdajšnjim tem-
pom odlaganja tega mulja ne bomo
prišli prav daleč. Pri več kot desetih
kilometrih nasipa je 200 metrov ure-
ditve kaj majhen del in tudi 150 tisoč
kubičnih metrov mulja, kolikor naj bi
ga iz jezera odstranili v prihodnjih me-
secih in odložili ob nasip pri vsem tem
mulju, ne pomeni kaj dosti," je prepri-
čan Vamberger, ki županu predlaga,
da naj Dravske elektrarne pozove k hi-
trejšemu ukrepanju.

Da gre za etapno odstranjevanje
mulja, je v odgovoru povedal župan
Štefan Čelan in dodal, da se predvi-
deva renaturacija celotnega jezera in
njegove nabrežine. "Občine smo vča-
sih dobivale kar velik denar na račun

izgradnje jezera, vendar je bil pred
leti sprejeti sklep, ki je državi dodelil
40 odstotkov prej naše koncesnine,
ostalih 60 odstotkov si delimo obdrav-
ske občine in ptujska mestna občine
dobi zdaj le petino nekdanjega denar-
ja," je razlagal Čelan in dodal, da pri
vsem skupaj ostaja odprto vprašanje,
ali je to namenski denar, ki bi ga bilo
treba uporabiti v točno določene na-
mene, najverjetneje povezane z jeze-
rom in reko Dravo. Še preden bodo
svoje dodali na Dravskih elektrar-
nah Maribor, pa že lahko zapišemo,
da o kaki namenski rabi koncesnine,
ki bi šla v dobro revitalizacije jezera,
v preteklosti pač (še) ni bilo mogoče
govoriti.

V Pe-tišovcih je- dr. Milko
Mikola pre-dstavil knjigo
z naslovom Dokume-nti in
priče-vanja o povojnih izgo-
nih pre-bivalstva vSIove-niji

"Zame to ni neka običajna predstavi-
tev knjige, saj so bili tudi moji stari
starši med tistimi, ki so jih po drugi
svetovni vojni izselili iz Petišovcev,"
je v tamkajšnji dvorani vaško-gasil-
skega doma uvodoma poudarila Lili
Kepe, direktorica Zavoda za kulturo
madžarske narodnosti, ki je skupaj s
Študijskim centrom za narodno spra-
vo, izpostavo Inštituta za narodnostna
vprašanja v Lendavi in KS ter KD Horv-
ath Jozsef Petišovci pripravil predstavi-
tev knjige dr. Milka Mikole z naslovom
Dokumenti in pričevanja o povojnih
izgonih prebivalstva v Sloveniji.

Dr. Attila Kovacs z Inštituta za na-
rodnostna vprašanja je pojasnil, da so
bili pripadniki madžarske manjšine iz
Prekmurja že takoj po drugi svetovni
vojni žrtve izgona. Takoj naj bi bilo iz
18 vasi z madžarskim prebivalstvom
v koncentracijski taborišči Hrastovec
in Strnišče pri Ptuju ter v zapore julija
1945 odpeljanih 225 madžarskih dru-
žin, med 558 pregnanci pa je bilo 185
otrok. V taboriščih so ostali do jeseni
istega leta, ko so jih skupaj z drugimi
interniranci izpustili in so se lahko vr-
nili na svoje domove. "Vse do leta 1990
oziroma do spremembe političnega si-
stema se ta problematika, torej izgon
prebivalstva, ni smela raziskovati. Po
demokratičnih spremembah se je situa-
cija izboljšala, čeprav je število publi-
kacij, ki obravnavajo to tematiko, zelo
majhno. Če na to pogledamo s perspek-
tive Madžarov v Prekmurju, vidimo,
da je poznejši izgon prizadel le eno na-
selje, a to drastično, in sicer Petišovce,
saj so bili prebivalci te vasi med letoma
1948 in 1949 izgnani z domov in so se
nanje lahko vrnili šele čez nekaj let," je
izpostavil Kovacs in dodal, da je prvič
o usodi sokrajanov nekoliko več v Len-
davskih zvezkih leta 1990 zapisal do-
mačin Štefan Vida, nato je leta 2001 v
tedniku Nepujsag razpredal o tem, ali
so prebivalci Petišovcev upravičeni do
odškodnine. Zdaj pa se je te teme lotil
dr. Milko Mikola v svoji knjigi, v kate-
ri je poleg dokumentov in pričevanj o
usodi izgnanih pripadnikov nemške
narodne manjšine po drugi svetovni
vojni opisana tudi usoda izgnanih pre-
bivalcev z obmejnega pasu z Avstrijo
ter izgon prebivalcev vasi Petišovci.

"Ko sem začel pregledovati vloge,
ki so jih pošiljali ljudje, žrtve komu-
nističnega nasilja, so se me te stvari
dotaknile. Ob prebiranju, kaj so ljud-
je doživljali, ne moreš ostati ravno-
dušen," je povedal dr. Milko Mikola
in pojasnil, da se je s to problemati-
ko obširneje začel ukvarjati, ko je po-
stal član komisije za izvajanje zakona
o popravi krivic, ki ga je državni zbor
sprejel leta 1996. V svoji najnovejši pub-
likaciji je opisal tudi pot 215 petišov-
skih madžarskih družin, izgnanih v
dveh etapah, decembra 1948 in apri-
la 1949.

"Njihov izgon je oblast prikazovala
kot nujen preventivni ukrep, s katerim
naj bi prebivalce obvarovala pred ne-
varnostjo morebitne eksplozije in po-
žara na tamkajšnjih naftnih vrelcih,"
je obrazložil dr. Mikola in omenil, da
so izgnane družine s kamioni odpelja-
li v različne, predvsem okoliške kraje.
"Le redki izgnanci so si našli kolikor
toliko ustrezne prostore za bivanje pri
sorodnikih in prijateljih, večina pa je
prebivala v povsem neustreznih in te-
snih prostorih, v vinskih kleteh, hle-
vih in celo kokošnjakih," je še razložil
zgodovinar. Prvi izgnanci so se v do-
mačo vas začeli vračati šele leta 1951,
toda še prej so morali podpisati poseb-
no izjavo, s katero so se obvezali, da ne
bodo zahtevali odškodnine. Mnogi se
v vas niso več vrnili, saj so bile njiho-
ve hiše porušene, krivico, ki jim je bila
storjena, pa je slovenska oblast prizna-
la in delno popravila šele pred leti.

Sto gaziranih opic je naslov še ene knjige znanega Ormožana Davorina Bešvirja,
ki bo izšla pri Subkulturnem azilu, zavodu za umetniško produkcijo in založništ-
vo iz Maribora. Knjiga po napovedih založnika prinaša predstavitev Bešvirjeve-
ga 30-letnega dela in ustvarjanjaoziroma "144 strani napetega branja, 100 pesmi
cvetočega komunizma Gnilih duš iz obdobja 1979-1983 in pesmi gnilega kapita-
lizma Pridigarjev od leta 1987 dalje, 50 mastnih štosov debelega patra Luka, ki
so nastajali skozi vse obdobje." Vse to je opremljeno z Ali Babo in 40 ilustracija-
mi mojstrov morbidnosti, groze in absurda. Avtorji ilustracij so Said Bešlagic,
Romeo Štrakl, Vitomir Kaučič in Igor Muršič. Knjiga pa vsebuje tudi dokumen-
te ali "neizpodbitne dokaze" obstoja in delovanja vseh omenjenih akterjev.

Seštevek vseh prispevkov kar sam po sebi ponuja naslov 100 gaziranih opic,
v katerem si bo, kot pravi avtor,"vsak bolnik lahko poiskal zdravilo za svojo bo-
lezen". V zbirki najdete pesmi absurda, družbeno kritične, fanatične ali pobož-
ne, mračnjaške in nazadnjaške in osebnoizpovedne. Predstavitev knjige bo v
soboto ob 15. uri v avtentičnem sto let starem okolju Vinsko-turistične kmetije
Puklavec v Zasavcih v Jeruzalemskih goricah. (dlž)

Aktivnost ne poteka v prodajalnah M Tehnika, M Gradnja, M Pohištvo. Nakupi s kartico Mercator Pite in unovčenje
zbranih bonitetnih pik vam lahko v določenem obdobju prinese dodatni 3- do 6-odstotni popust na vso ponudbo.
Nakup s kartico Mercator Pika na dan dvojnih pik vam prinaša dvojni popust. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih
mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.
mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080.

Lansko leto je bilo v znamenju pomo-
či delavcem Vegrada, Gradisa in še ne-
katerih propadlih podjetij, v začetku
tega leta so se razmere nekoliko umi-
rile, pravijo v Škofijski karitas Celje.
Nihče sicer ne ve, kaj bo leto še prine-
slo, dovolj zgovorne so številke, ki so
se od takrat, ko se je začela kriza, bist-
veno povišale.

Predvsem narašča število ljudi, ki
ne morejo plačati položnic. Samo lani
je Škofijska karitas v Celju poravnala
položnice v višini 92.000 evrov, zneski
za pomoč tudi v zadnjem času meseč-
no znašalo od 5000 do 6000 evrov.

"Ljudje ne morejo plačevati elektrike,
vode, najemnine, tudi ne nekaterih
zdravstvenih storitev," razlaga Ma-tej
Pir-na-t, generalni tajnik Škofijske kari-
tas v Celju. Vse pogosteje se med pro-
silci za pomoč pri plačevanju položnic
pojavljajo takšni, ki so se preprosto za-
kreditirali. Ti ljudje imajo navadno
tudi večje dohodke, zato je treba zelo
tenkočutno oceniti, kdo takšno pomoč
res potrebuje. Sicer pa pri karitas oseba
lahko dobi za plačilo dolgov največ
250 evrov.

Leta 2008 so imeli na seznamu
8000 posameznikov in družin, ki so
redno prejemali njihove pakete po-
moči z živili in potrebščinami za oseb-
no higieno. Lani je to pomoč prejelo
25.000 ljudi, začetek leta ne kaže, da
bi se to število bistveno povečalo. "Ni-
mamo tipskih paketov kot denimo RK.
Mi sestavimo pakete glede na potre-
be. Damo tisto, kar imamo, imamo pa
vedno nekaj na zalogi, da lahko vsak
trenutek priskočimo na pomoč. Letos
pričakujemo iz Evrope večje količine
riža, zato ga ne kupujemo. Solidarni so
tudi občani in pridno polnijo košarice
v nakupovalnih centrih," pravi Pirnat.
Večje je tudi povpraševanje po oblači-
lih in obutvi, vendar imajo tudi veliko
darovalcev, tako da lahko pokrijejo te
potrebe. A vse oddajo sproti.

Pohištva in gospodinjske opreme
nimajo kje skladiščiti, vendar so vzpo-
stavili uspešno posredovanje med ti-
stimi, ki kaj oddajo, in tistimi, ki to
potrebujejo.

Dobro je zaživela izposoja opreme za
invalide, ki kroži med uporabniki. "Od-
dali smo vse električne postelje, sobna
in kopalniška dvigala. Veseli me, da pri
tem lepo sodelujemo s patronažnimi
službami in zdravstvenimi delavci."

Vsak petek na treh lokacijah v Celju
razdelijo okoli 250 kilogramov kruha.
Ko so pred dvema letoma začeli to
akcijo, je bilo dovolj 120 kilogramov
kruha. Redno se s kruhom na ta način
oskrbuje od 80 do 90 družin.

Več kot podvojile so se v tem šol-
skem letu potrebe po šolskih potrebš-
činah, dobilo jih je okoli 1800 šolarjev.
Nekaterim šolarjem karitas plača tudi
malice in kosila, pomagajo tudi dija-
kom in študentom, ki se pogosto znaj-
dejo v stiski in jim zmanjka denarja
za plačilo dijaškega ali študentskega
doma.

Zaradi večje brezposelnosti je vse
večja potreba po učni pomoči osnov-
nošolcem. Starši, ki so ostali brez dela,
težko pokrijejo še ta strošek. Učno
pomoč izvajajo dijaki in študentje pro-

stovoljci. "To je lepa priložnost, da se
razvijata medsebojna pomoč in solidar-
nost med mladimi," ocenjuje Pirnat.

Tudi Škofijsko karitas je močno priza-
dela ukinitev javnih del. Lani so imeli
prek javnih del štiri zaposlene, vsaj to-
liko bi jih potrebovali tudi sedaj. "Na
srečo se je eden od teh odločil, da bo
delal pri nas kot prostovoljec. Pomaga-
mo si tudi z osebami, ki kazen prestaja-

Škofijska karitas se uspešno povezuje pri reševanju takšnih in drugačnih stisk
ljudi tudi s centrom za socialno delo ter drugimi pristojnimi organizacijami
in službami. Kar uspešni so denimo pri iskanju rešitev za dolžnike za nepro-
fitna stanovanja celjske družbe Nepremičnine. Tudi v Elektru Celje se odzo-
vejo na njihovo posredovanje in počakajo, da dolžnik poravna račun. Sicer
pa so pri odklopih elektrike zelo ažurni. "Ko zaznamo problem, stopimo v
stik s celotno mrežo vseh, ki bi lahko pomagali pri reševanju," pravi Matej
Pirnat in dodaja, da ta mreža v Celju dobro deluje.

jo z opravljanjem družbeno koristnega
dela. Z njimi imamo zelo dobre izkuš-
nje, žal pa so pri nas premalo časa, da
bi jih lahko vključili v svoje letne načr-
te," pravi Pirnat in dodaja, da komaj ča-
kajo na novi razpis za javna dela.

Lani so obiskali 140 družin z do-
jenčki. Ugotavljajo, da s takšnimi obi-
ski ponovno oživljajo socialno mrežo,
ki celo na podeželju ne deluje več tako
kot nekoč. Najbolj drastično se to izra-
ža pri starih ljudeh. Mnogi živijo sami

hamu polaskal tudi ravenski župan
Toma-ž Rožen. Koroški oktet zdaj se-
stavljajo Ma-rja-n Obreta-n in Nejc Po-
lenik (prva tenorista), Mirko Gerdej
(drugi tenorist), Ma-rja-n Dirntiš in
Dra-go Bec (baritonista), Florja-n Hov-
nik in Edva-rd Osojnik (basista) ter
Jože Plohl (drugi tenorist). Umetniš-
ki vodja je zadnja tri leta Ja-nez Kole-
rič, prej pa so oktet umetniško vodili
Ta-nja- Krivec, Tone Iva-rtnik, Jože Le-
skova-r, Josip Petrun in Viktor Krivec.
Koroški oktet je izdal tri zgoščenke
ljudskih pesmi, leta 2001 zgoščenko
in kaseto z naslovom Dečva nabira
brančur, leta 2006 zgoščenko z naslo-
vom Mojcej in februarja letos zgoščen-
ko z 18 ljudskimi pesmimi z naslovom

Čeprav so oktetu na slovesnosti
podelili priznanji domače občine in
območne izpostave Javnega sklada za
kulturne dejavnosti, pevci pa so dobi-
li jubilejne častne Gallusove značke,
je bil večer v znamenju pesmi. Koroš-
ki oktet je v počastitev 61. obletnice
smrti Lovra Kuharja - Prežihovega Vo-
ranca zapel tudi pisateljevo najljubšo
koroško ljudsko pesem Z nobenim pur-
garjem. Poslušalce so navdušili tudi
glasbeni gostje, pevci slovitega Sloven-
skega okteta, ki so sodelovali že na
proslavljanju oktetove 45-letnice. Na
koncu slavnostnega koncerta, upravi-
čeno poimenovanega An liep večier,
sta okteta zapela še skupaj. (ačk)

In kako gre prodaja obstoječih
objektov? "Opravljeni sta bili že dve
dražbi in za nakup - prodajalo se je po
realni ceni, po cenitvi zapriseženega ce-
nilca - ni bilo interesa," pove Franc Sla-
vinec, bivši predsednik mestne četrti
Studenci in član odbora za izgradnjo
novega Doma mestne četrti. "Zato je
padel predlog, da bi se sklenila direkt-
na pogodba po cenitveni ceni z izbra-
nim izvajalcem gradbenih del. Že v
razpisu bi bilo določeno, da bi moral
izvajalec v račun vzeti oba objekta,
razliko pa bi pokrila občina iz prora-
čunskih sredstev letos in prihodnje
leto," še pove Slavinec. Ali bo tak sce-
narij obveljal in ali bo uspešen, bo po-
kazal čas.

Na vprašanje o prodaji omenjenih
objektov (do kdaj naj bi bila izpeljana
in kakšna rešitev je predvidena za pri-
mer, da bi ne bila uspešna) so na Mest-
ni občini Maribor odgovorili, da so
"objekti MČ Studenci ponovno zajeti
v predlogu programa prodaje za leto
2011. Program se predlaga v sprejem
na mestnem svetu skupaj s predlogom
proračuna za leto 2011. Ko bo proračun
sprejet, bo možno znova nadaljevati po-
stopke prodaje." Kakorkoli, na Studen-
cih si želijo, da bi se gradnja pričela še
letos in se, če bo to le mogoče, tudi do-
končala, tako kot predvideva tudi ter-
minski plan.

Da- bi pridobili
sofina-ncerska- sredstva-
za- hišo, ki je pričeva-lec
nekda-nje va-ške
a-rhitekture, mora- biti
ra-zgla-šena- za- spomenik

Družina Kovačič iz Laznice želi, da bi
staro hišo na njihovi domačiji razglasi-
li za kulturnozgodovinski spomenik.
Potem se bodo namreč lahko na razpi-
su ministrstva za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano potegovali za sredstva
iz naslova ohranjanja in izboljševanja
dediščine podeželja. Eden od pogojev
razpisa namreč je, da je objekt razgla-
šen za kulturni spomenik. S tem bi si
torej nekoliko pomagali, saj obnova
hiše ne bo majhen finančni zalogaj.

se vrednosti in pomena hiše. Takšno
še redko kje najdeš," dodaja. Pristojni
Zavod za varstvo kulturne dediščine
Maribor je po strokovni presoji pred-
log lastnikov že označil za utemelje-
nega in soglašal, da se hišo razglasi za
spomenik lokalnega pomena. Mestni
občini Maribor so že predlagali, da se
odlok o razglasitvi kulturnih spome-
nikov dopolni z navedeno nepremič-
nino. Tudi strokovne službe občine so
za mestni svet že pripravile spremem-
bo odloka, kar bodo v potrjevanje ta
ponedeljek dobili še mestni svetniki.

Omenjena preužitkarska hiša (glav-
na hiša kmetije je nekoč stala zraven
te) je sedanjo zunanjo podobo dobila
v drugi polovici 19. stoletja, kar izpri-
čuje tudi letnica 1870, oblikovana kot
kovana mreža nad glavnim vhodom.
Dominanten del zidane nadkletne stav-
be je vhodno stopnišče s poudarjeno
stebriščno lopo in kovano ograjo. Stop-
nišče se zaključi s trikotnim čelom, v
katerem so ostanki poslikave nabož-
nega značaja. Fasado po oceni zavoda
odlikuje za lokalne razmere izjemno
bogata stenska profilacija (maltaste,
profilirane okenske obrobe, podstreš-
ni in mejni venci, šivani robovi...).

Tudi stavbno pohištvo je še ohranje-
no v originalu: masivna dekorativno
izrezljana dvokrilna vhodna vrata,
dvojna dvokrilna okna, deljena v šest
polj, enostavne kovinske mreže, lese-
ne dvokrilne gibljive lamelne naokni-
ce, ohranjene le na nekaterih oknih. V
notranjosti je ohranjen del originalne-
ga vratnega pohištva s širokimi pod-
boji. "Hiša je kvalitetna, ambiciozno
zasnovana vaška arhitektura in mate-
rialni dokaz tradicionalnega načina
življenja na kmetih," so med drugim
v svojem mnenju še zapisali v zavodu
za varstvo kulturne dediščine.

V hiši sedaj živi 88-letna Marija
Robič, teta Kovačičeve soproge, ka-
tera je na domačiji praktično že vse
življenje. Z veseljem je predstavila
svoje prebivališče, v katerem pa je
bilo treba precej postoriti predvsem
za "udobje". "V hiši ni bilo elektrike,
kopalnice, stranišča. Uredili smo cen-
tralno kurjavo," našteva Kovačič. Da
so lahko uredili kopalnico, so zazida-
li stopnice v klet. V hiši sta namreč
poleg kuhinje z obokanim stropom le
dve majhni sobici, ki sta se prej ogre-
vali s krušno pečjo.

Tla na Grajskem trgu v Mariboru že nekaj časa niso takšna, kot bi morala biti. Po-
hodne plošče so namreč na več mestih trga tako dotrajane, da so že ob najmanjši
neprevidnosti nevarne, saj se v njih ob vsakem dežju nabira voda, ponekod so
tudi popolnoma uničene in polomljene. Tatjana Štelcer iz službe za odnose z jav-
nostmi na mariborski občini je dejala, da ker je Grajski trg v območju za pešce, je
bila njegova ureditev načrtovana v skladu s predvidenimi obremenitvami. "Po
veljavnem odloku lahko v območje za pešce zapeljejo samo vozila do največje
dovoljene mase petih ton, kar bi morale plošče prenesti. Žal pa gre občasno tudi
za območje, v katerem obnavljajo hiše in so prireditve, katerih izvedbo je veliko-
krat mogoče zagotoviti samo z vozili, ki presegajo dovoljeno maso. V takšnem
primeru mora vlagatelj vloge za uvoz v območje za pešce plačati prevoznino, ki
gre v občinski proračun, iz katerega se kasneje plačuje tudi sanacija vseh povr-
šin v sklopu rednega vzdrževanja," je pojasnila Štelcerjeva in naslednjo sanacijo
napovedala za pomlad oziroma po koncu zimske službe. (gt)

Kdo bo določil usodo nekda-nje Sla-vije? Za- en da-n jo prevza--
mem ja-z, zda-j si končno la-hko privoščim in prespim v hote-
lu, ki je vsa-k nekda-j bil nobel. Pa- še vstopim la-hko brez te-
ža-v - skozi polomljena- okna- v pritličju.

Če-prav so Ptujčani prete-
klo le-to pre-žive-li v dokaj
mirne-m okolju, je- skupno
pre-ve-ntivno ukrepanje-
tre-ba nadalje-vati. Že-
prihodnji, pustni dne-vi
bodo pokazali, v kakš-ne-m
me-stu in me-d kakšnimi
ljudmi živimo

Da so Ptujčani preteklo leto preživeli
v dokaj varnem okolju in bodo veliko
pozornost tukajšnji policisti skupaj z
mestnimi redarji tudi to leto name-
nili preventivni dejavnosti, je bilo
slišati na prvi letošnji seji ptujskega
varnostnega sosveta. Je pa pred oboji-
mi najbolj delovno obdobje v letu, saj
je pustni čas na Ptuju in njegovi oko-
lici zagotovo med obdobji, ko prihaja
do večjega števila kršitev javnega reda
in miru.

"V prihodnjih dneh bomo poostri-
li svoje delo, okrepili ekipe na terenu
in upamo, da tudi v teh najbolj norih
dneh leta ne bo večjih kršitev javnega
reda in miru. Še posebej pozorni bomo
na dogajanja v številnih mestnih loka-
lih, ki so dobili dovoljenje za podaljša-
nje obratovalnega časa vse tja do jutra,
a če se ne bodo držala postavljenih pra-
vil, bomo ta dovoljenja tudi preklicali,"
napovedujejo redarji, ki skupaj s polici-
sti upajo, da se bodo ljudje, domačini
in obiskovalci mesta, vendarle zabava-
li v dovoljenih mejah. "Izkušnje kaže-
jo, da do kršitev javnega reda in miru
prihaja največkrat zaradi vinjenosti,
zato bomo prav temu namenili še po-
sebno pozornost, pričakujemo pa tudi
od vseh, ki nam pri tem lahko pomaga-
jo, da bodo spoštovali sprejete ukrepe,
kar pomeni, da mladoletnim in že alko-
holiziranim alkohola ni dovoljeno pro-
dajati. Skupaj lahko naredimo veliko,"
je prepričan Robert Munda, komandir
ptujske policijske postaje.

Člani ptujskega varnostnega sosveta,
ta se običajno sestane trikrat letno,
so izpostavili problematiko vandaliz-
ma med mladimi in njihovega pijanče-
vanja na različnih, ljudem vsaj malo
odmaknjenih krajih mesta. Tako je
mlade s pijačo v rokah že zjutraj sre-
čati pod ptujsko avtobusno postajo,
zbirajo se na železniški postaji, kjer se
pogosto zaradi svoje nepremišljeno-
sti znajdejo v nevarnih situacijah, ko
brezglavo tekajo čez železniške tire,
mlade, ki popivajo in kadijo, je srečati
tudi v zavetju mestnih garaž, na poti
na grad, zadnje čase pa so se preselili
celo na mestno tržnico, kjer ob koncih
tedna praznujejo rojstne dneve. "Kako
ukrepati, da bi mladi sami spoznali
vse stranpoti svojega početja?" so se
sredi tedna spraševali člani varnost-
nega sosveta in menili, da bo edino
skupno načrtovano preventivno rav-
nanje vseh, ki mladim lahko pomaga-
jo, morda rodilo sadove. "Starši se vse
prevečkrat umaknejo, šolniki ne vedo
več, kaj narediti, mladi pa počnejo, kar
je njim ljubo," je komentiral eden od
članov ptujskega varnostnega sosveta
in spomnil, da se že od sprejetja proti-
kadilskega zakona na Ptuju dajejo tudi
s vprašanjem kajenja pred Šolskim cen-
trom Ptuj. Bližnji sosedje so, kot kaže,
že obupali, saj mladih s pločnika čez
cesto pri šoli kar ni mogoče pregnati.
"Pred šolskim centrom Ptuj smo priče
vsakodnevnega pljuvanja in kajenja,
ki se konča z odmetavanjem ogorkov
vse naokrog. Naši pozivi, naj vendarle
skrbijo za svojo okolico, med mladimi
ne zaležejo. Zdaj celo razmišljamo, da
bi jih preusmerili na malo odmaknje-
no zemljišče ob parkirnih prostoru,
tam postavili smetnjake, a se bojim,
da bodo mladi spet šli po svoje, to je
tja, kjer postavajo že sedaj in kjer je
mogoče v daljših odmorih tudi kupiti
kaj za malico," razlaga Robert Brkič,
ptujski mestni redar, ki dodaja, da
skupne rešitve iščejo tudi z direktor-
jem ptujskega šolskega centra. Da so
najbolj kritični dnevi v mestu petki,
je prepričan Franc Kozel, predsednik
ptujskega sveta za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu, ki meni, da bi
bilo mogoče z še večjo budnostjo odgo-
vornih za red v mestu vendarle še kaj
narediti. "Prisluhniti je treba tudi ti-
stim, ki jih moti (pre)glasna glasba iz
gostinskih lokalov, zdaj so ti del svoje
dejavnosti preselili, zaradi kadilcev,
dobesedno na cesto, in verjamem,
da glasba sredi noči moti naše ljudi,"
pravi Kozel. Člani varnostnega sosve-
ta so obenem skupaj ugotavljali, da
po ograditvi ptujskih vrtcev zdaj tam
vandalizma več ni, veliko manj kot
v preteklosti je tovrstnih dogajanj v
mestnem parku, kjer se, odkar je tam
urejeno otroško igrišče, v večjem števi-
lu zbirajo tudi starejši ljudje, ki v park
spremljajo svoje otroke.

Ptujske mestne ulice, ki že vse od lanskega decembra svojo podobo počasi spre-
minjajo v pustno naličje, so v preteklih dneh zasijale kot se za predpustni čas
spodobi. Otroci iz vrtcev, osnovnošolci in dijaki ter številna društva in organi-
zacije, ki se ukvarjajo z ustvarjalnostjo svojih članov, so poskrbele za okrasitev
izložb v starem delu mesta. Tako zdaj skoraj ni videti, koliko trgovskih lokalov
med letom sameva, pač pa ti kar vabijo, da obiskovalci Ptuja ob njih postojijo
in si ogledajo bogato paleto mlade ustvarjalnosti.

Da bi mestne ulice, izložbe v opustelih trgovinah pa še posebej, ponujale pri-
jazno podobo tudi med letom, predlaga mestni svetnik Miro Vamberger (Zares),
ki je prepričan, da bi ptujska mestna občina zdaj že morala sprejeti odlok o ure-
ditvi izložb, ki so zdaj prazne in nič kaj "lepo videti". (ps)

Na dan zaljubljenih, 14. februarja, je rojstni dan praznovala najstarejša občan-
ka Podlehnika Frančiška Pajnkihar, po domače Fana. Rodila se je pred 97 leti
v Kočicah pri Žetalah, z danes že pokojnim možem Antonom pa sta se v začet-
ku druge svetovne vojne preselila v Rodni Vrh, kjer prebiva še danes. V zakonu
so se ji rodili štirje otroci, Tonček, Anica, Dušan in I-da, ima sedem vnukov in
enajst pravnukov. Frančiška je vesela, da je Dušan z družino ostal na domačiji
in obdeluje težko prigarano domačo zemljo, ki jo je nekoč (mož je bil zaposlen)
večinoma obdelovala sama. V zadnjih letih ji zdravje sicer ne služi več najbolje,
vendar je ob obisku občinske delegacije, Milana Vidoviča, Stojana Kojca in Aloj-
za Novaka, le sedla z njimi za mizo in poklepetala. (ug)

Velenjska občina želi po
poskusnem obdobju vzpo-
staviti trajnejši sistem jav-
nega potniškega prometa

V Velenju že vse od 1. septembra 2008
poskusno izvajajo brezplačni javni
mestni potniški promet, to dejavnost
bi radi na osnovi javno-zasebnega
partnerstva uredili trajno. Tako so na
zadnji seji mestnega sveta, ko so ocenje-
vali delovanje Lokalca, spregovorili že
tudi o delovnem gradivu o organizaciji
in načinu izvajanja gospodarske javne
službe urejanja mestnega avtobusnega
prometa. S sprejemom tega odloka ne
bodo hiteli, ampak bodo o njem teme-
ljito razpravljali, da bi našli najboljše
rešitve.

Pri trajnejši rešitvi mestnega avtobu-
snega prometa jim bodo vsekakor v
korist dosedanje izkušnje poskusnega
izvajanja brezplačnega javnega mestne-
ga potniškega prometa. Velenjčani so
tak način prevoza "vzeli za svojega", še
posebno, ker so ta čas tudi ljudem vse
bolj prilagajali proge mestnega avtobu-
sa, zato bi radi, da ga obdržijo. Letno
se število potnikov povečuje za pet
do šest tisoč, lani se je z Lokalcem pe-
ljalo že skoraj 290 tisoč ljudi. To je raz-
veseljiva številka, saj pomeni, da se je
zmanjšala uporaba osebnih vozil, da
je zato manj onesnaževanja okolja, da
so tudi manj obremenjene denarnice
predvsem nekaterih skupin ljudi, res
pa je tudi, da je zaradi tega vse bolj
obremenjen občinski proračun. Lani
so brezplačni prevozi stali 540 tisoč
evrov. Brez nekaterih podjetij, ki tudi
prispevajo denar za brezplačni mest-
ni promet, občina vsega bremena ne
bi zmogla. In vprašanje je, ali ga še bo,
saj je zaradi krize vse večji pritisk na
proračun.

Z zdru-žit-vijo
finančno-računovodske
službe bosta občini
skupaj prihranili slabih
50 tisoč evrov

S 1. julijem naj bi občini Vojnik in Vita-
nje poleg medobčinskega inšpektora-
ta (vanj je združenih celo osem občin)
imeli še eno skupno službo, tokrat ra-
čunovodsko. Ideja za takšno sodelova-
nje se je porodila iz prakse. V vitanjski
občini so imeli konec leta zaradi daljše
bolniške odsotnosti svetovalke za pro-
račun in računovodstvo velike težave,
zato so za pomoč pri sestavljanju prora-
čuna in zaključnega računa prosili so-
sednjo, vojniško občino.

"Tako smo prišli na idejo, da bi po-
dobno lahko delovali tudi naprej," je
pojasnil vojniški župan Beno Poder-
gajs. "Ugotovili smo, da imamo s tem
oboji koristi, saj lahko na ta način po-
lovico stroškov za plače dobimo od dr-

Do sprejema občinskega
proraču-na za letošnje
let-o - t-a naj bi bil sprejet-
najkasneje maja -
svet-niki pot-rdili začasno
financiranje občine
Šent-ju-r

Na svoji četrti redni seji so se v torek
zbrali šentjurski svetniki, ki so tokrat
kot osrednjo točko obravnavali spre-
membe statuta in poslovnika občine.
Ob tem so ob koncu sprejeli sklep o po-
daljšanju začasnega financiranja obči-
ne Šentjur v letošnjem letu do sprejetja
proračuna, ki naj bi ga po napovedih
sprejeli na seji v aprilu oziroma najka-
sneje v maju.

Glede na to, da župan Marko Diaci
nima večine v občinskem svetu, se ure-
sničujejo napovedi o tem, da bo zara-
di nasprotovanja vodilne stranke v
občinskem svetu, stranke SDS, ki ima
tretjino vseh svetnikov, le stežka ure-
sničeval svoje zamisli. Tudi tokrat se
je zadeva ponovila, in sicer pri spreje-
žave, pa še pri zaposlitvah bi se lahko
oboji obnašali še bolj racionalno."

V Vitanju je za finance in računo-
vodstvo skrbela le ena oseba, saj si
občina glede na svojo velikost več
ljudi na tem področju ni mogla privoš-
čiti. "Sam sploh ne vem, kaj bi v takem
primeru storil. 'One man banda' si za
proračun ne bi upal imeti, saj to služ-
bo vsak dan potrebuješ," razmišlja
Podergajs, ki na področju računovod-
stva trenutno zaposluje tri delavke. Po
združitvi bosta občini imeli štiri zapo-
slene delavke, od tega bo ena zaposle-
na zgolj za polovični delovni čas. Letni
stroški dela za uslužbenke računovod-
stva se bodo v vojniški občini s seda-
njih 80.500 evrov znižali na dobrih 69
tisoč, v vitanjski pa s 34 tisoč na nekaj
več kot 25 tisoč evrov. Če bodo prido-
bili tudi refundacijo države, se bodo
stroški še prepolovili.

"Za našo občino je to zelo dobra
poteza, zato so s predlagano združitvi-
jo svetniki soglašali. Na še boljšem pa
bodo v Vitanju, saj ne bodo več odvi-
sni od zgolj ene osebe," je dodal Poder-
gajs.

V Šoš-ta-nju 75 ti-soč evrov
za- športne programe

Do torka, 15. marca, točno opoldne, imajo športna društva, zveze športnih druš-
tev ter zavodi, gospodarske družbe, zasebne in druge organizacije, ki so regis-
trirane za opravljanje športne dejavnosti iz občine Šoštanj čas, da se prijavijo
na javni razpis za sofinanciranje letnih programov športa v občini Šoštanj za
letošnje leto. Letos ta občina za programe športa namenja skoraj 75 tisoč evrov
oziroma natančno 74.450 evrov.

Največ, 47 odstotkov, je namenjeno kakovostnemu športu, dobrih 20 odstot-
kov pa športni vzgoji otrok, mladine in študentov. Delovanju društev in šport-
ne zveze je namenjenih 9,4 odstotka omenjene vsote, športni rekreaciji dobrih
osem odstotkov, skoraj sedem velikim mednarodnim, državnim in ostalim
športnim prireditvam na nižji ravni, skoraj štiri odstotke tudi izobraževanju,
usposabljanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov. Denar namenjajo še špor-
tu invalidov, založniški dejavnosti s področja športa ter informacijskemu siste-
mu. Občina Šoštanj bo letos sofinancirala programe v skupni višini največ 80
odstotkov zneska prihodkov posameznega društva iz leta 2010.

Prijave bo obravnavala občinska komisija za šport, ki jo je imenoval župan
Darko Menih. Sestavljajo jo predsednik Janko Zacirkovnik, člani pa so Bernard-
ka Bolha, A-leksander Kavč-nik, Slobodan Kneževič-, Janez Ku-gonič-, Polonca
Menih in Tjaša Rehar. Vsi, ki se bodo na razpis prijavili, bodo o dodeljenih sred-
stvih obveščeni do konca aprila. (fk)

Šentjurski svetniki o poslovniku
in statutu občine po rednem postopku

Že pred sejo je tiskovno konferenco
na to temo sklicala šentjurska svetniš-
ka skupina SDS, predsednik občinske-
ga odbora stranke Jože Korže pa je ob
tem povedal: "Župan je v tem manda-
tu pričel s spremembami občinskega
poslovnika in statuta in pri tem pred-
lagal več sprememb. V naši poslanski
skupini smo nekaterim spremembam
nasprotovali. Ena takih točk je bila, da
je želel uzakoniti v statutu, da bi imel
le enega župana, mi pa smo želeli, da
se zapiše najmanj eden. Zaradi zmanj-
šanja stroškov, povezanih s sejninami,
je želel tudi zmanjšati število delovnih
teles s 13 na štiri. Na koncu je bil spre-
jet s strani svetnikov predlog o šestih
delovnih telesih. Ob tem smo tudi do-
segli, da se bo o sprejemanju statuta
in poslovnika odločalo po rednem po-
stopku in ne po skrajšanjem, ko je bila
to želja župana." Vse to so svetniki po
usklajevanju vseh svetniških skupin
tudi soglasno sprejeli na torkovi seji.
Ob tem je treba dodati, da je župan
Marko Diaci ob koncu seje že za po-
nedeljek napovedal izredno sejo šent-
jurskih svetnikov z eno samo točko
dnevnega reda, dokončnim spreje-
mom statuta in poslovnika občine.

Od prijave projektov
na razpise do izplačil
zaradi dolgih
postopkov izbire
in nato kontrol
nemalokrat mine več
let; v proračun
mariborske občine
se je doslej vrnilo
17 milijonov evrov

Da se je Mestna občina Mari-
bor (MOM) od leta 2006, odkar
obstaja možnost črpanja evrop-
skih sredstev, zanje potegovala
s skupno 43 projekti, ki so sku-
paj vredni dobrih 166 milijo-
nov evrov, od tega pa je delež
evropskih sredstev 122,5 mi-
lijona evrov, je slišati narav-
nost fantastično. Toda dejanski
izplen kaže povsem drugačno
sliko. Prilivov, ki so se namreč
doslej stekli nazaj v proračun
mesta, je za zdaj "le" za 17 mili-
jonov evrov.

Monika Kirbiš, vodja službe
za razvojne projekte in investici-
je - projektne pisarne, ki je bila
z reorganizacijo mestne uprave
ustanovljena leta 2007, sama pa
vodstveni stolček zaseda od juli-
ja 2009, pravi, da je treba upoš-
tevati, da prilivi nikoli ne bodo
realizirani v celotni vrednosti
projektov, ker zlasti v neinve-
sticijskih projektih sodeluje
več partnerjev, delež Maribora
pa je temu sorazmeren. Deni-
mo v projektu PIMMS transfer
(gre za izmenjavo izkušenj pri
učinkovitem načrtovanju jav-
nega potniškega prometa) je
vključenih 15 partnerjev iz 15
držav. Skupaj je vreden 3,3 mili-
jona evrov, od tega je delež EU
2,6 milijona evrov, na Maribor
odpade 168.519 evrov. "Doda-
na vrednost tovrstnih projek-
tov je zlasti v prenosu dobrih
praks med državami EU, ne le
v finančnem deležu, ki odpa-
de na posameznega partnerja.
V Mariboru smo v okviru takš-
nih projektov pripravili že šte-
vilne pravne podlage in druge
dokumente ter pilotne projek-
te, ki bi jih sicer drago plačali
na trgu," še pojasnjujejo v pro-
jekti pisarni.

Zaradi dolgotrajnih administra-
tivnih postopkov in strogih kon-
trolnih pregledov se torej tudi
na povračila čaka precej časa. S
tem pa zneski, ki si jih sicer obe-
tajo iz skladov, dolgo obreme-
njujejo proračune prijaviteljic
na projekte, saj morajo zalaga-
ti svoj denar. "Bila sem zaposle-
na še na Službi vlade za lokalno
samoupravo in regionalno poli-
tiko (SVLR), ko je MOM septem-
bra leta 2008 prijavila projekT
City Network Maribor-Gradec.
Prvi priliv pa je prišel šele de-
cembra lani," na konkretnem
primeru ponazarja Kirbiševa.
Poudarja torej, da je praktično
nemogoče pričakovati prilive
evropskih sredstev v istem letu,
kot so bili odhodki iz proraču-
na. Zato je treba načrtovati, na
katere projekte se prijaviti, ra-
čunati, ali bo dovolj denarja za
zalaganje. "V proračunu zato
projekte beležimo na odhod-
kovni strani, na prihodkovni
strani pa kolikor se da realno,"
dodaja vodja pisarne.

A kdaj se zalomi še pri tako
realnem pričakovanju povračil.
Med MOM in SVLR na primer še
zmeraj teče tožba za skupno sko-
raj dva milijona evra povračil.
In sicer za gradnjo krožišča C4
na Tržaški cesti in obnovo nek-
danje kaznilnice Karantena.
MOM se je poleg tega pritožila
še na evropsko komisijo. "Na
vladni službi nam niso prizna-
li niti evra. Mi smo predlagali
finančno korekcijo, saj pravila
dopuščajo, da lahko določen
odstotek odbijejo, vsekakor pa
ne vseh 100. Na to niso pristali,
ampak so denar zadržali v celo-
ti," je pojasnila. Spomnimo, da
so se prav zaradi tega, ker so
priliv načrtovali, nato na obči-
ni znašli v finančnih težavah in
bili v začetku leta 2009 prisilje-
ni vzeti premostitveni kredit za
izplačilo plač.

Kako pa se sploh odloča, s
katerim projektom se bo obči-
na prijavila, kako se tehtajo
učinki vloženega? Med projekti
je na primer namreč projekt Via
urbium, v katerem so oblikova-
li spletni portal, ki ponuja uskla-
jen program turistične ponudbe
treh mest: Maribora, madžarske-
ga Szombathelyja in Varaždina
na Hrvaškem. Vrednost projek-
ta je bila 302 tisoč evrov, od
česar pa je Maribor denimo pri-
speval kar okoli 220 tisoč evrov,
medtem ko je evropskih sred-
stev bilo le za dobrih 16 tisoč
evrov. Kirbiševa pojasnjuje, da
pri projektih, ki jih prijavljajo
v zadnjem času, gledajo predv-
sem na to, da je delež evropskih
sredstev čim višji: "Pri investici-
jah je to običajno vsaj 85 odstot-
kov, pri mehkih projektih pa 95
odstotkov, občina torej v prvem
primeru zagotovi 15, v drugem
pa 5 odstotkov sredstev." Doda-
ja, da se za prijavo odločajo od
primera do primera. Pobude
dobivajo tudi od kakšnih druš-
tev in drugih institucij, tudi od
mestnega sveta. "Potem se uskla-
dimo z vodstvom občine in po-
sameznimi uradi, ki sodelujejo
pri oblikovanju vsebine. Seveda
ne gremo v vsak projekt. Mar-
sikdaj ponudbe zavrnemo, ker
nimamo sredstev, in tudi pre-
prosto ne moremo vsega prija-
viti, kar nam pride na misel in
ni trenutna vsebinska priorite-
ta občine."

Po izkušnjah Kirbiševe je tačas
v EU za črpanje na voljo predv-
sem denar za področja ener-
getske učinkovitosti, varstva
okolja, trajnostne mobilnosti,
informacijsko-komunikacij-
skih tehnologij. Ne pa toliko za
kulturo, kar bi si v MOM žele-
li predvsem zaradi prihajajoče
Evropske prestolnice kulture
(EPK). "Država je sredstva iz
operativnih programov za kul-
turo, ki jih niti ni veliko, že
v glavnem porabila. Zato mi-
nistrica za kulturo in vodstvo
občine iščeta rešitve. Dogovar-
jamo se tudi, da bi SVLR MOM
odobrila še nekaj dodatnih sred-
stev iz naslova razvoja regij, ker
smo našo kvoto sicer že počrpa-
li. Večkrat rečem, da od drža-
ve za EPK nismo dobili še niti
evra. Edina realna sredstva, ki
jih lahko pričakujemo, so po-
godbe za evropske projekte, s
katerimi smo kandidirali kot
vsi ostali prijavitelji na redkih
razpisih, ostalih sredstev pa na
računu občine še nimamo," raz-
laga Kirbiševa.

Za UGM imajo sedaj sicer iz dr-
žavnega proračun a obljublje-
nih 10 milijonov evrov, prav
toliko tudi za Knjižnico Rotovž.
Razmišljajo še, da bi denar pri-
dobili tudi s krediti Evropske
investicijske banke. "Osebno
menim, da gre za dolgoročne
projekte, ki bodo prispevali k
razvoju Maribora, tudi če ne
bo vse dokončno zgrajeno v
letu 2012," še poudarja vodja
projektne pisarne. Ker je torej
časa za dokončanje teh investi-
cijskih projektov do EPK malo,
finančne konstrukcije pa še ne-
dorečene, vzporedno že načrtu-
jejo, kako mesto urediti, kakšen
program izpeljati, če določene
zgradbe do začetka EPK ne bo.
V zadnjem času so prijavili dva-
najst projektov, za katere pa
še nimajo sklepov. "Iščemo re-
šitve. V okvirjih, ki so nam na
voljo, bomo dali maksimalno
od sebe," dodaja.

Približno sto let stari objekt
krajevne skupnosti Fram, kjer
imajo prostor različne obrtne
in društvene dejavnosti, naj bi
še letos zaživel v novi podobi.
Občina Rače-Fram namerava v
obnovo fasade, zamenjavo streš-
ne kritine, vrat, oken in ureditve
okolja investirati 235.715 evrov,
pri čemer računa, da bo okoli 70
odstotkov pridobila iz nepovrat-
nih sredstev ministrstva za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Občinski svetniki so na februar-
ski seji potrdili dokument identi-
fikacije investicijskega projekta.
Javni razpis in izbor izvajalca del
bo predvidoma marca ali aprila.
Sanacija naj bi se začela v maju,
zaključila pa najmanj šest mese-
cev kasneje. (na-)

"Bila sem še
na SVLR, ko je
MOM septem-
bra 2008
prijavila projekt
City Network
Maribor-Gra-
dec. Prvi priliv
pa je prišel šele
decembra lani"

Po finančni teži največja projekta, pri katerih sodeluje MOM,
sta izgradnja manjkajoče komunalne infrastrukture (kanali-
zacije in malih čistilnih naprav, pri čemer sodelujejo še občine
Miklavž na Dravskem polju, Hoče-Slivnica in Duplek), ta pro-
jekt je vreden 36 milijonov evrov, in 35 milijonov evrov vreden
projekt celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo
(poleg MOM sodelujejo še občine Selnica ob Dravi, Hoče-Slivni-
ca in Miklavž na Dravskem polju). Za oba naj bi v celoti dobili
denar iz Evrope. A zaradi obsežnosti in zahtevnosti projektov
se zadeve od administracije h konkretni izvedbi še niso pre-
maknile. V projektni pisarni mariborske občine so povedali,
da je vsebina prvega projekta sedaj dokončno usklajena z mi-
nistrstvom za okolje in prostor, čakajo še, da projekt z odločbo
potrdi še SVLR. Pri projektu oskrbe SV Slovenije s pitno vodo
je bil javni razpis za izbiro izdelovalca vloge zaradi pritožbe ne-
izbranega izvajalca ponovno razveljavljen. (beb)

gosta: Maya Azucena (USA), Urban
DVORANA TABOR MARIBOR
petek, 4.3., ob 20.00 uri

prodajna mesta
hiša vstopnic guropark • dvorana tabor • petrol • kompas
bigbang • ostala prodajna mesta eventima • www.eventim.si

Iznajdljivost in kreativnost
krasi otroške pustne delav-
nice na ptujskem gradu

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož med
zimskimi počitnicami na ptujskem
gradu organizira brezplačne ustvar-
jalne delavnice za otroke, do osmega
leta. Priporočajo prisotnost odraslih.
V torek so med 10. in 12. uro izdelo-
vali papirnate kurentove maske, vče-
raj so bile na vrsti lasulje iz plastičnih
vrečk, danes se bodo prepustili domiš-
ljiji pri ustvarjanju obraznih mask iz
blaga. "Danes recikliramo prospekte,
jutri bomo plastične vrečke," nam je v
torek povedala muzejska pedagoginja
Metka Stergar. Na delavnicah običaj-
no ustvarjajo iz odpadnih materialov,
ostankov blaga, volne, potiskanega pa-
pirja in drugega, da so izdelki čim bolj
pestri. Pripravijo jih večkrat na leto,
nekatere - kot je primer pustna - finan-
cirajo sami, druge s pomočjo razpisov
kulturnega ministrstva. Tematiko izbe-
rejo glede na letni čas, dogodke, kot so
kulturni prazniki, muzejski dnevi, no-
voletni prazniki in podobno. Zelo za-
dovoljni so bili z obiskom 8. februarja,
ko je kar 160 otrok in staršev po gradu
iskalo skrite otroške ljudske pesmice.
Nanje so izdelali nekaj ilustracij in jih
razstavili na grajskem dvorišču.

Otrok tudi tokrat ni manjkalo, saj
je bila pedagoška soba praktično polna
in pisana, torej primerna pustnemu
času. Petletna Eva Ivan-čič se je delav-
nice udeležila z babico Marijo. Poveda-
li sta, da večkrat prideta in da imata
radi pustni čas. Babica je izrezovala
oči, nos, jezik in ostalo, kar pač gre na
masko, vnukinja pa je koščke skrbno
sestavljala v mozaik. "Kurentov se ne
bojim, ker so prijazni," je dejala, ko je
ustvarjala demonsko podobo in doda-

Tik pred nami je najbolj zabaven, nor-
čav in veseljaški karnevalski čas. Ptuj
je upravičeno slovenska prestolnica
karnevalov, saj se nanj ljudje priprav-
ljajo z vsem srcem, si mesece vnaprej
šivajo kostume in mnogi si, da ne bi
zamudili katerega od pomembnih do-
godkov (in da bi lahko po preplesanih
nočeh spali dolgo v dan) celo vzamejo
deset karnevalskih dni dopusta.

Več kot očitno je, da se Ptujčani
in okoličani zelo radi šemimo. Predv-
sem zato, ker se radi dobro zabavamo
in z maskami je vse skupaj še boljše.
Maske so kot opitost; s pomočjo obeh
smo manj konvencionalni, resni, vsak-
danji. Iztrgamo se iz togosti družbenih
konvencij in v sebi obudimo otroka, ki
se rad igra socialne vloge. Maskiranje
pa ima tudi katarzične vidike. Maske
so kot vrata, ki nam omogočijo pove-
zavo s sobami naših sanjarij, frustra-
cij, ambicij, strasti, strahov, perverzij.
Naenkrat nam jih ni treba več skriva-
ti, ampak jih lahko v posebnih okoliš-
činah, torej na karnevalskih zabavah,
celo ponosno postavimo vsem na
ogled.

Ne dvomimo, da si meščani in vaš-
čani ptujskega območja že dolgo krei-
rajo karnevalske kreacije. Kljub temu
jim ponujamo še nekaj modnih karne-
valskih nasvetov in namigov. Idej je ve-
liko, izbrali smo jih le nekaj.

Pa pričnimo pri glavi; pri ptuj-
skem županu. Št-efan-a Čelan-a sicer v
tem času običajno vidimo v vlogi ju-
naško plešočega kurenta. Pa ga raje
povežimo z njegovo veliko ambici-
jo - selitvijo arheološke zbirke iz Do-
minikanskega samostana v sosednjo
la: "Letos so že bili na obisku v vrtcu
in smo jih dali robčke." Izdelke si otro-
ci odnesejo domov, Eva bo masko po-
stavila na omaro poleg vseh ostalih
likov, ki se pridno nabirajo. Ena takih
je na primer zmaj, s katerim z babico
celo prirejata gledališke igre. Osemlet-
ni Matic Kramberger je na grad pripe-
ljal tri leta mlajšega brata Jureta Luko.
Tudi onadva se delavnic redno udele-
žujeta. Čeprav nam nista želela razkri-
ti, v kaj se bosta sama našemila, sta že
v naslednji sapi izdala, da sta že več let
kurenta. A maske, ki so jih izdelovali,
niso takšne, da bi se jih dalo povezni-
ti na glavo. "Moja je celo večja in težja
kot dedkova," je pristavil Matic.

S koncem počitnic v pokrajinskem
muzeju ne bodo zaključili s pustni-
mi delavnicami. Le preselili jih bodo.
Na pustno nedeljo, 6. marca, bodo
"malim" obiskovalcem in njihovim
staršem ponudili možnost ustvarja-
nja v Salonu umetnosti. Tja bodo pre-
selili glavne like kurentovanja, piceke,
vile, ruso in seveda kurenta. "V Salonu

stavbo nekdanjega Kmetijskega kombi-
nata Ptuj. Če ne bo šlo drugače, je dejal,
bomo pač pljunili v roke in kamne zvo-
zili s "šajtrgami". Zato predlagamo, da
se skupaj s svojo občinsko upravo naše-
mi v težaške delavce s samokolnicami.
Da pa lahko hkrati vadijo zahtevno se-
litev dragocenega in izredno težkega
arheološkega gradiva, naj v samokol-
nicah po Ptuju vozijo betonske bloke
nepravilnih oblik, težke vsaj 200 kilo-
gramov. Podobno skupinsko masko
predlagamo haloškim županom, le da
naj, oblečeni v bosanske cestne delav-
ce, gradijo dolgo pričakovano avtoce-
sto od Dražencev do Gruškovja.

V mislih imamo še kar nekaj sku-
pinskih mask. Dr. Roman-Glaser, direk-
tor Perutnine Ptuj, naj bo seveda ata
petelin, Nada Krajn-c mama koklja, vsi
ostali podrejeni pa piceki. Mag. Danilo
Toplek, direktor Taluma, naj bo šef Plo-
čevinko v stilu Čarovnika iz Oza, odeti
v pločevino naj mu sledijo vsi njegovi
podrejeni in nadzorniki, kar se da škri-
pajoče, da bi s tem ponazorili podjetje,
ki v tem trenutku tudi samo prav gla-
sno škripa. Prisrčna Melan-i Cen-t-rih,
stasita ravnateljica ptujske gimnazije,
naj se omedi v mater medvedko, ljub-
ko naj ji sledijo njeni mali medvedki
gimnazijci. Miroslav Lu-ci, predsed-
nik ptujskih SDS, se je v lanski župan-
ski kampanji ukvarjal z evolucijo, zato
naj sedaj seže v njeno preteklost in se
skupaj s strankarskimi tovariši odene
v katerega od človekovih najbližjih so-
rodnikov.

Iskrena prijatelja dr. Aleš Gačnik in
Fran-c Mlakar sta pogosto videna, kako
družno in nekoliko zarotniško vleče-
ta cigare in pri tem uživaško spuščata
oblake dima v svoje okolje. Zato jima

Metka Stergar: "V pustnem času bomo
prekršili eno od glavnih pravil ogleda mu-
zeja." (Uroš Gramc)

umetnosti bomo sicer ves pustni čas.
Prekršili bomo eno glavnih pravil
ogleda muzeja, ki pravi, da se zbirk ne
smemo dotikati. Maske, le nekatere so
delo mojih rok, bodo otroci lahko pri-
jeli in jih pomerili. Tako bodo lahko
za nekaj trenutkov občutili, kaj na pri-
mer pomeni biti kurent," je dejala Ster-
garjeva.

predlagamo, da si nadeneta uniforme
kubanskih revolucionarjev in predstav-
ljata Cheja Guevaro in Fidela Castra.

Če bi bil Fidel za slednjega, ki je ven-
darle izpričan konzervativni desničar,
le preveč skrajna maska, mu svetujemo
prelevitev v odrešenika. Prosvetitelj-
sko vlogo v vlogi koordinatorja ptujske-
ga projekta EPK 2012 namreč uspešno
igra skozi vse leto, zato naj si za bolj-
ši vtis pusti rasti brado, razčeše svojo
skrbno urejeno pričesko, polo majico
pa zamenja za togo. V pustni povorki
se lahko sprehodi z Mir-an-om- Šicem-,
predsednikom Humane Slovenije, ki
se je ravno te dni javno razglasil kar
za odrešenika slovenskega naroda.

Pa sezimo še v vedno hvaležni
Hollywood. Spričo podobnosti predla-
gamo, da se Du-šan- Belšak in An-dr-ej Vi-
dovič, simpatična ptujska podjetnika,
ki jih pogosto srečujemo, kako druž-
no hitita čez mesto novim izzivom na-
proti, prelevita v Batmana in Robina,
Tadej Toš in Nen-ad Tokalič - Nešo v
Foresta Gumpa in Borata, Fr-an-c Pu-k-
šič, župan in poslanec, pa naj bo zaradi
svoje ljubke postave kar hobit iz Gospo-
darja prstanov.

Tu so še strahovi in sovraštva. Mag.
Mat-jaž Neu-dau-er-, direktor Knjižnice
Ivana Potrča Ptuj, naj se prelevi v svo-
jega največjega sovražnika - knjižne-
ga molja, in naj v to masko prepriča še
svoje pridne knjižničarje, ptujski goz-
darji z An-dr-ejem- Kovačičem- na čelu v
lubadarje, ptujski politiki v ptujske no-
vinarje, vinogradniki v peronosporo,
ptujski lovci pa v lisice in begajoče pse,
ki jim delajo konkurenco v loviščih.

Kaj pa mi novinarji; morda bi se
prelevili v svoje nasprotje in se naše-
mili v naivne, srčkane angelčke.

Na potopisnem srečanju ptujskega društva Potuj so svoje doživljanje Maroka predsta-
vile Aljana Jocif, Bojana Jesih, Vera Avšič in Nevenka Dobljekar.

Novinarke Bojana Jesih, Katja Roš, Neva Blazetič, Vera Avšič, Darja Mihalič,
Aljana Jocif in Nevenka Dobljekar poleg poklicne radovednosti druži želja po
potovanju. Skupaj so si ogledale že precejšen del Evrope, eno od potovanj zunaj
evropskih meja, po Maroku, pa so predstavile tudi na potopisnem predavanju
društva Potuj v ptujskem Muzikafeju. Druženje s pregovorno zgovornimi žen-
skami je bilo polno iskrivih spominjanj na popotovanje, ki jih je preteklo leto
vodilo med maroškimi znamenitostmi in k ljudem, ki so jih navdušili s svojo
preprostostjo in domačnostjo. Nas, ki smo novinarkam prisluhnili, je navduši-
lo tudi njihovo radoživo spoznavanje neznanega, ki se je kdaj končalo tudi z na-
kupom "krave, ki se smeji", (ps)

Tudi te dni potekajo v Centru interesnih dejavnosti Ptuj Zimske počitniške
ustvarjalnice vsak dan od 10. do 13. ure. Namenjene so osnovnošolcem, udelež-
ba je brezplačna. Danes (v četrtek) se bodo udeleženci lotili ustvarjanja malih
in velikih beneških mask ter izdelave pingvinov in modelirnih balonov, jutri
pa pustne poslikave obraza in izdelave obraznih mask. Nudili jim bodo tudi raz-
lične igre, kot je denimo vožnja z avtomobili na nožni pogon, (sip)

Tudi v teh počitnicah je mladinski center Ormož poskrbel, da počitnikarjem ne
bo dolgčas. Od ponedeljka v sejni sobi mladinskega centra v Ormožu vsak dan
od 10. do 12. ure počitniške ustvarjalne delavnice za osnovnošolce.

Pripravili jih bodo na vse počitniške dni. Le jutri, v sredo, jih bodo namesto
v centru pripravili v ormoški knjižnici. Otroci lahko ustvarjajo izdelke iz raz-
ličnih materialov, se pogovarjajo o zanimivih temah in čas preživljajo ob dru-
žabnih igrah. (dlž)

Svetovanje potrošnikom poteka preko brezplačne telefonske številke 080 88
99, po elektronski pošti na naslovu svetovanje.uvpŽgov.si vsak delavnik med
8. in 16. uro, osebno ali po pošti pa tudi v pisarni zavoda PIP v Mariboru, Go-
sposvetska ulica 83. (rk)

Da bi povečali turistično prepoznav-
nost Šmartinskega jezera, je začela
delovati nova spletna stran www.
smartinsko-jezero.com. Kot je poveda-
la Jerneja Kolar iz zavoda Celeia, so se
za zasnovo spletne strani odločili, ker
želijo obiskovalcem predstaviti narav-
ni biser Celja.

"Zasnova in postavitev spletne
strani sta namreč nadaljevanje aktiv-
nosti, ki smo jih začeli v lanskem letu,
ko smo v sodelovanju z mestno obči-
no Celje in Srednjo šolo za gostinstvo
in turizem Celje izdali knjigo Kulina-
rični izzivi Šmartinskega jezera," je de-
jala Kolarjeva. Vzporedno s knjigo so
pripravljali tudi celostno podobo za
to območje, ki so jo sedaj vpeli tudi v
nove spletne strani.

Na spletni strani med drugim ponu-
jajo zgodbo o nastanku tega 113 hektar-
jev velikega jezera, ki velja za največje
slovensko umetno jezero. Zgradili so
ga namreč leta 1970, da bi Celje zaščiti-
li pred poplavami.

Največ spletnih klikov je pričakova-
ti v zavihku ponudba, kjer so naštete
aktivnosti, ki jih ponuja Šmartinsko
jezero. Med vodnimi aktivnostmi je
zanimiva vožnja z ladjico Jezerska kra-
ljica, s toplimi dnevi pa bo zaživela
tudi izposoja čolnov. Od nekdaj je ob
jezeru aktualen ribolov, tistim najbolj

Med ponudbo kulinarike in piknikov trenutno najdemo osem možnosti. Obči-
na računa predvsem na veliko aktivnost tamkajšnjih prebivalcev, ki bodo s
svojo ponudbo pomagali turistično oživiti to območje. Občina naj bi sicer še
letos usposobila tamkajšnje skakalnice, sicer pa se z investitorji pogovarja-
jo tudi o avtokampu. Začasno golf igrišče naj bi sčasoma preraslo v klubski
objekt, uredili bodo vsaj tri luknje, na katerih bi bilo možno organizirati manj-
še turnirje in tekme za otroke.

sta tudi začasno golf igrišče in zelo pri-
ljubljena adrenalinska dogodivščina

jo tudi nove pešpoti, ki privabljajo Ce- - spust z ogromno zračno žogo - zor-
ljane in obiskovalce območja. Na voljo bom.

Če človek kjerkoli na Velenjskem izusti, da se tod koplje naš lignit, je stvar
razumljena nedvoumno. To je res! Vsi (naš podžupan bi rekel vseh 41.659
članov šaleškega lobija) natančno vemo, da je to naš lignit.

Od nas iz Šaleške doline in naj si nikar nihče iz drugih koncev Slovenije, še
najmanj iz Ljubljane (da o čudežni deželi Zares sploh ne govorimo), ne misli,
da naš lignit ni naš! Kaj in kako bomo počeli z njim, je naša stvar! Mi smo zanj
potili naš gorki pot, potapljali naše vasi in našo rodovitno prst. Dihali naše
žveplo in naš pepel, zidali naše radioaktivne hiše, v katerih zdaj bivamo! To je
naše in tega nam ne bo nihče jemal! Iz nagrmadenega sarkazma ni težko
ugotoviti, kam je ta uperjen. Jasno je, da lignit ni v lasti Velenjčanov, ne
velenjskih knapov, ne vodstev Premogovnika, elektrarne ali Holdinga
Slovenske elektrarne.

Ni ne od rdečih, ne zelenih, ne oranžnih, ne črnih. Zato zapišimo, kar je
logično in uzakonjeno. Premoga si ne sme nihče lastiti. "Naš" premog je
mineralna surovina oziroma rudno bogastvo, ki je naravni vir in v lasti
Republike Slovenije. Izhajajoč iz tega, povejmo, da imamo pri nas dvoje vrst
elektrarn. Na eni strani sta to nuklearka in plinska brez domače pogonske
"surovine", na drugi strani so vse druge elektrarne z viri, ki so del našega
nacionalnega bogastva. Zato je trditev posameznikov iz Šaleške doline, da se
šesti blok ne tiče preostalega dela Slovenije, v svojem bistvu zelo sebična. Ne
gre namreč za to, iz katerega žepa bo priklapljal denar za odplačilo njegovih
kreditov. Iz davkoplačevalskih ali porabnikov elektrike? Gre za to, da naše
zaloge lignita še zdaleč niso neskončne. Pokuriti ali ne pokuriti, sploh ni
vprašanje. Vprašanje je, kdaj in na kakšen način! Če bi šlo (na primer) za
preživetje nacije, nobena cena ne more biti previsoka!

A odmislimo takšne apokaliptične dimenzije. Lepo bi bilo v teh silnih
prepirih o nas in onih (v katere je vgrajenih precej zaigranih čustev nekaterih
naših na visokih položajih) včasih pomisliti na naslednjo generacijo šaleškega
lobija. Tisto, ki še ni rojena. Kakšno dediščino ji bomo pustili? Bo čez 50 let
tod najti še kaj drugega razen dobrega ducata zapuščenih trgovskih mastodon-
tov in na stotine praznih parkirnih in garažnih prostorov?

Poglejmo raje na "naš" lignit kot na arhivsko vino. Bogati smo, dokler ga
imamo. Če ga bomo prehitro požrli, bo ostal samo - glavobol.

Pevec, maneken, ilustrator, novinar,
organizator modnih revij, študent,
predvsem pa velik ljubitelj živali - to je
Simon Cirkulan z Ljubečne pri Celju.
Mladenič je že kot najstnik izstopal,
predvsem po svoji zbirki živali, ki se
"množi" že od njegovega desetega leta.
"Nikakor mi ne uspe priti pod število
dvajset," na vprašanje, koliko živalic še
ima na svojem domu, odgovori Simon.
"Še vedno imam goske, mini koze, di-
hurja, rakunji parček, papige, ptičje
pajke, paličnjake, gekona, ameriške
rege, tenreka, afriškega ježka," se kar
ne ustavi. "Zdaj mi je končno uspelo do-
biti mlad želvji zarod," ponosno doda.
Doma vzgojeni želvji mladički kopen-
skih želv so bili namreč njegova dolgo-
letna želja.

Ker obiskuje tretji letnik Biotehniš-
ke fakultete v Ljubljani, mora skrb za
domače živali velikokrat prevzeti nje-
gov oče. Krmljenje "enostavnih" vrst
še gre, bolj težko je zadovoljiti gekona,
ki obožuje čričke, črve mokarje. "Zdaj
se je že navadil, saj čričke in mokarje
gojim doma (drugače se mi finančno
ne bi izšlo). Ptičji pajki tako ali tako
jedo na vsakih 14 dni, tako da z njimi
nima večjega dela." Kljub oddaljeno-
sti od doma živalske družbe v Ljublja-
ni ne pogreša, saj vsako prosto urico
preživi v živalskem vrtu. Tam je delal
že skorajda vse - bil je skrbnik, vodič,
zadnje čase pa skrbi predvsem za žival-
ske aranžmaje in dekoracije. Poslikani
hlev za slonico je njegovo delo, izpod
njegovih rok so prišle tudi ilustracije za
otroški vodnik po živalskem vrtu Zoo-
skop. Likovna umetnost je namreč še
ena izmed njegovih strasti oziroma ta-
lentov. Trenutno riše ilustracije za razi-
skovalno nalogo s področja psihologije
otroka, z Mladinsko knjigo pa se dogo-
varja o izdaji svoje prve pobarvanke.

Zgoraj naštete dejavnosti spadajo
med manj znana dejstva o Simonu Cir-
kulanu. Večina ga namreč pozna kot
samozavestnega mladeniča, ki nasto-
pa v različnih reklamnih oglasih, ki
pozdravlja s plakatov, ki se ne ustraši
izziva pred televizijskimi kamerami in
pred celotno Slovenijo poskuša pokaza-
ti svoj pevski (in igralski) talent. Postati
pevec je pravzaprav edina stvar, v kate-
ri se še ni dokazal. Kmalu bo drugače,
saj naj bi kmalu posnel svoj prvi "singl".
"Če bom posnel tudi videospot, bodo v
njem gotovo nastopale živali, v skladbi
bi rad uporabil tudi živalske zvoke," se
Simon znova vrne k svoji "prvobitni"
strasti. Tudi modni reviji, ki ju je pri-
pravil, sta bili povezani z živalmi. Zad-
njo in hkrati skorajda eno največjih v
Sloveniji (nastopilo je 25 manekenk in
manekenov) je organiziral kar v žival-
skem vrtu. "V modi veliko idej črpamo
prav od živali, zato je modna revija kar
sodila v ta prostor. Sploh pa umetnost
in živali gredo z roko v roki," nadaljuje
umetnik. "Pajkova mreža, na primer, je
čudovita umetnost. Vse v naravi je fas-
cinantno, mene tudi njene majhne stva-
ri navdihujejo."

Simon si je za svoje poslanstvo
izbral varovanje narave in živali. "Rad
bi, da bi ljudje spremenili svoj odnos do
narave in živali." Zato ni čudno, da se je
na novico o odstrelu dvanajstih volkov
odzval. Pripravil je medijsko kampanjo
Ohranimo slovenskega volka in k njej
povabil znane slovenske estradnike. "O
volku kroži veliko neresnic. Zdi se, da
ljudje še vedno verjamejo v zgodbe o
Rdeči kapici. Odstrel dokazano ne bo
pripomogel k zmanjšanju škode, ki jo
imajo kmetje. Bo pa volka, če ne bomo
ukrepali, pripeljal na rob izumrtja."
Akcija, ki se je začela v začetku mese-
ca, je po dobri slovenski navadi pri ne-
katerih sprožila tudi kritike. Na srečo
se Simon zanje ne zmeni prav dosti. "Že
od malih nog izstopam, zato je moja
koža postala dovolj debela."

Vrtnarstvo Celje spet
le s težavo praska denar
za plače in se drži tik
nad vodo

"Danes ali najkasneje jutri naj bi 56
zaposlenih v Vrtnarstvu Celje dobilo
decembrsko plačo. To je včeraj zatr-
dil direktor Franc Zdolšek. Del denar-
ja naj bi posodila banka, del pa naj bi
dobili s prodajo stanovanja." Povsem
enaka zgodba, kot smo jo opisali janu-
arja, se odvija danes, le da zdaj delav-
ci čakajo na januarske plače. Delavci
ponovno grozijo, da bodo zahtevali v
uvedbo stečaja, saj nimajo denarja za
prevoz na delo, direktor pa znova po-
ziva ljudi, naj še malo potrpijo in tako
tudi sami "pokažejo dobro voljo". So
pa še nekaj dobre volje pokazali nad-
zorniki, ki so minuli teden upravi
dali še 14 dni časa, da priskrbi denar.

"Seznanili smo se z aktivnostmi upra-
ve, ki poskuša dobiti posle in posoji-
la. Bolj jasna bo slika čez dober teden
dni. Upravi smo tako dali še zadnji po-
daljšek. Če ji uspe, gre podjetje naprej,
sicer se bo znašlo v resnih težavah. To-
liko lahko za zdaj povem," je pojasnil
predsednik nadzornega sveta Vojko
Kokoravec.

Kot je neuradno slišati, se Vrtnar-
stvo Celje poteguje za posel v Rimskih
termah, kjer je treba urediti še okoli-
co. Če jim bo uspelo, bodo lahko pri
banki izprosili del likvidnostnih sred-
stev, ki jih potrebujejo za plače. Še bolj
napeto bo v podjetju prihodnji mesec,
ko se izteče rok, do katerega morajo
poravnati odložena plačila prispevkov
za zaposlene. Delna rešitev bi bila pro-
daja (tokrat zadnjega) stanovanja, ki
pa ga lahko zato, ker je naseljeno, pro-
dajo zgolj celjskim Nepremičninam.
Želja vodstva je sicer bila, da bi pro-
dali tudi počitniški objekt ob hrvaški
obali, vendar nadzorniki tega (še) ne
dovolijo.

ci deležen kar nekaj kritik. Razočarani
so bili nad ne dovolj pestro ponudbo,
pogrešali so predvsem izdelke doma-
če obrti. Razlog za odsotnost maribor-
skih rokodelcev torej ne tiči toliko v
nezanimanju obrtnikov, da bi se pred-
stavili in svoje izdelke ponudili v pro-
dajo na sejmu, temveč v (pre)visokih
najemninah.

Organizacija minulega sejma je bila
pod okriljem Tržnice Maribor, pred
tem je sejem sodil pod okrilje Zavo-
da za turizem Maribor. "Podjetje je
samo izrazilo željo, da prevzame orga-
nizacijo in izvedbo, saj je za takšno
dejavnost, v nasprotju z Zavodom za
turizem, tudi registrirano, usposoblje-
no in v projekt vključuje nove razstav-
ljavce," pravi Vasja Samec, odgovoren
za prireditve v okviru zavoda. Leta
2009, ko je zavod postavil nove lese-
ne hiške, so po Samčevih podatkih
mojstri domače in umetnostne obrti
s certifikatom obrtne zbornice Slove-
nije za najemnino morali odšteti med
200 in 300 evri. Z novim prirediteljem
pa je veljala tudi nova, višja cena naje-
ma hišic. Tega zneska nam nekdanje

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem naro-
čila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do 22.
ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko uporab-
niki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetozarev-
ski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure, ne-
delja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so ob
petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21 zapr-
te. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena služ-
ba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Voš-
njakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjenega
19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo
počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20.
ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429.
Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje vsak
dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetoval-
nico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske karitas
Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdravnik
je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od
10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah pa tudi od 15.
ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na kr-
vodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v kleti
stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več infor-
macij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski
ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo zdra-
vila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Eva Matejek dečka (3600 g,
52 cm), Alenka Golčer dečka (3430 g, 52 cm), Simona Krejač deklico (3080 g,
49 cm), Lucija Holc dečka (4160 g, 53,5 cm) in Irena Šlebnik deklico (3350 g,
51,5 cm). Čestitamo.

Zadnje slovo - Pogrebi v Mariboru, danes, v četrtek, 24. februarja:
Pokopališče Pobrežje: Janez Cimerman ob 12.15, Terezija Škof ob 13.45 in Sava
Vojnovic ob 14.30.

Društvo upokojencev Ruše vabi 1. marca na kopanje v Zdravilišču Radenci in
8. marca na praznovanje dneva žena ter pustovanje. Sprejemajo tudi prijave za
letovanje v izolskem hotelu Delfin. (gt)

V večnamenski dvorani v Staršah bo to soboto, 26. februarja, ob 19. uri premie-
ra komedije Vin-ka Moderndorferja Riba za tri, ki jo bo izvedlo Kulturno društ-
vo Urška iz Prepolj. Ponovitev komedije bo dan za tem, v nedeljo, 27. februarja,
prav tako ob 19. uri in v isti dvorani. (mbk)

Samo tokrat naj se še spotikam po Trgu Leona Štuklja,
lepo prosim, potem bom nehala, ker je tako ali tako bob
ob steno.

Po mojem prejšnjem ošvrku nemogočih granitnih kock
sem dobila nekaj odzivov. Po elektronski pošti denimo
tega: "Buljim v tla in zaradi varnosti 'centriram' korak,
spregledam znance in sem vsa srečna, pa tudi utrujena,
ko stopim na ravno površino." Starejši gospod se jezi:
"Tudi moški težko hodimo po mariborski coni za pešce.
Me nič ne briga, če je tako tudi v tujini! Granitne kocke
so bile za konjske vprege, da se ni prašilo in da se niso
pogrezali v blato. Niti za avtomobile niso primerne,
zato so jih zamenjali z gladkim asfaltom, samo za ljudi
so dobre." Znanka, ki vse svoje obiske pelje pogledat
staro trto, pa mi je svetovala, naj si ogledam, kako
svinjsko grdo je pokockan Splavarski prehod, ki vodi do
nje. Pa tudi do novega kulturnega hrama na Lentu in do
poslovnih prostorov Univerzijade. (O, tega pa dobro
poznam, pogosto ga prehodim po prstih, in če ne bi
vedela, da so Lent nekje v osemdesetih prenovili, bi
mislila, da so kocke še iz srednjega veka.) Pravzaprav
vodita tja dva prehoda, poleg Splavarskega še Žički.
Kateri je slabši? No, slednji je prej videti kot hudourniš-
ka struga kot pa mestna ulica, a ga zato gotovo čaka
prenova pred eksplozijo kulture, medtem ko je Splavar-
ski "urejen". Dolgo sem upala, da bo to ignoranco do
ljudi opazil kdo od "odločujočih faktorjev" in bodo kaj
popravili, a mi je po videnem v novi coni za pešce jasno,
da se jim žvižga. Da smo pešci v coni za pešce le nergači,
ko so pa iz letala trgi s temi vzorci videti krasno. Tako pr-
vinsko! Kaj mislite, zakaj se pred trgovinami razprostira-
jo razni itisoni? Jasno, ker si izložbe ogledujejo predv-
sem ženske, ki jim je na neravnih kockah vsaj
neudobno, da ne rečem, da tudi nevarno, zlasti če
poledenijo, in jim prijazne trgovine pogrnejo itisone.

Grajski trg je pokockan ravno pred izložbami. No, zdaj
mi pa že iz oči gledajo kocke, kot Tomu, ki mu je Jerry
nametal v glavo granitne kocke.

V Mariboru bo zaradi stečaja Cestnega podjetja Maribor
naenkrat skoraj 670 ljudi ostalo brez službe. Tudi vame
se zaleze strah, ko to prebiram, zazebe me do kosti.
Neštetokrat se spomnim najbolj grozne budnice v
življenju - protestnega sprevoda modrih kombinezonov
Tamovih delavcev v lepem majskem jutru leta 1988.
Kdo ve, kako bi se obrnilo kolo zgodovine, če bi tedaj
vedeli, kaj šele prihaja.

Kadar danes pogledam okrog sedmih zjutraj skozi okno,
je še vse tiho, medtem ko je nekoč vse vrvelo že veliko
prej. Pred peto uro se je začelo, saj so v nekaterih
tovarnah začenjali ob petih, povečini so se službe
začenjale ob šestih, le v uradih bolj gosposko, ob
sedmih. Tudi trgovine so se odpirale ob sedmih, zgodaj
zjutraj je bilo življenje že v polnem teku. Tisti, ki so
začeli delati ob šestih, so končali ob dveh, drugi ob treh,
tako da so bili popoldnevi res njihovi, za družino, za
šport. A smo se pritoževali, da je kruto začeti delati tako
rekoč sredi noči, da je to v nasprotju s človeškim
bioritmom, da je dvakrat kruto, da tako zgodaj zbujamo
otroke in jih še speče nosimo v vrtec, da bi bilo treba
nekaj spremeniti ... Pa smo spremenili in stvari so se kar
same uglasile z našim bioritmom. Tovarne so se
zapirale, kot bi podiral domine, v tistih, ki so še ostale,
pa delavci sicer res ne začenjajo kruto zgodaj, zato pa s
strahom čakajo, kdaj bo konec njihove pravljice "še
imam delo". Kljub demokraciji nihče niti ne pisne, kako
kruto je, da prihajajo iz službe šele proti večeru, da
otrok skorajda ne vidijo, saj je najpomembneje, da imajo
delo. Kruh.

P. S. Naletela sem na sijajno misel (avtorja ne poznam):
Noben režim ni dober za vse, a če moram izbirati med
vero, nacionalnostjo in kruhom, izberem - kruh.

Spretnosti aranžiranja daril za različne priložnosti bi se rada naučila naša
članica.

Napotke o gojenju različnih vrst gob želi pridobiti gospod iz Haloz.
Okraševanja keramike v tehniki raku in pit bi se rad naučil naš član.

Izdelave in okraševanja medenega peciva, lectarstva, vas nauči gospa iz Ma-
ribora.

BORZA ZNANJA Maribor deluje pri DOBI v Prešernovi ulici 1, elektronski na-
slov je maribor@borzaznanja.si. Obiščete nas lahko od ponedeljka do petka
med 9. in 15. uro ali pa nas pokličete po telefonu 02/228 38 55.

"Ne moramo mimo dejstva, da kriza
na področju prašičereje traja že pet let.
To pomeni, da je v tem obdobju bila
vedno vprašljiva ekonomika reje pra-
šičev. Zaradi tega se vsako leto znižuje
stalež prašičev v Sloveniji. To je nekako
tudi dokaz neekonomičnosti reje. Če
pogledamo samo v našo bližino, smo
lahko priča, da se počasi zapirajo hlevi.
Čeprav naj bi reja prašičev predstavlja-
la neko dodano vrednost na kmetiji,
trenutno reja prašičev predstavlja izgu-
bo na kmetiji," je na rednem občnem
zboru Prleškega združenja rejcev kva-
litetnih prašičev prleški prašič debato
o krizi v prašičereji načel predsednik
združenja Aleš Va-upo-tič.

Po predstavljenih podatkih je bilo
leta 2006 v Sloveniji zaklanih okoli 409
tisoč prašičev, leta 2010 pa le še 250
tisoč. "Ta padec je posledica visokih
cen surovin, soje in žit, in nizkih cen
prašičev glede na proizvodne stroške,
tako da se trenutni proizvodni stroški
pokrivajo le 65-odstotno. Tako nizka
samooskrba slabi slovenskega kmeta
kot tudi živilskopredelovalno industri-
jo," meni Vaupotič, ki je poudaril, da so
v Sloveniji posebni pogoji pri kmetova-
nju in reji prašičev. Večji del prašičerej-
skih kmetij je namreč znotraj naselij,
kar onemogoča širitve, "če pa bi hoteli
povečati konkurenčnost, bi bile inve-
sticije v posodobitve širitve nujno po-
trebne". Vaupotič vidi rešitev v sanaciji
prašičereje, s katero bi zmanjšali padec
števila prašičev in posledično samoos-
krbo s prašičjim mesom. "Zelo težko
bomo vplivali na končno ceno mesa
pri tako majhni samooskrbi s prašič-
jim mesom. Zato je treba pristopiti k
pogovorom z vsemi proizvajalci proiz-
vodnje in z živilsko industrijo ter najti
ključ, kako skoncentrirati proizvodnjo
na območju Pomurja in s tem zmanjša-
ti proizvodne stroške, zboljšati proiz-
vodne rezultate, obenem pa zagotoviti
zadostne količine prašičev. Obenem pa
moramo prepričati slovenskega potroš-
nika, da je domača proizvodnja hrane
varna in kvalitetna ter dosega visoke
standarde," je Vaupotič navrgel predlo-
ge za izboljšanje stanja v prašičereji.

"Brez dobrega plemenskega materia-
la ni dobre reje," je svoj nagovor članom
združenja pričel predsednik Priznane
rejske organizacije v prašičereji Matija
Galunder, ki vidi težavo v tem, da kmet-
je vlagajo v mehanizacijo, v plemenski
material pa ne. "Testi, ki so opravljeni,
kažejo, da smo primerljivi z razvitejši-
mi evropskimi državami, zato je treba
zaupati slovenski reji," je dodal Galun-
der. "Dejstvo je, da smo vsi skupaj na
stomilijonskem trgu in se moramo
vsak dan dokazovati. In prašičereja ni
nobena izjema. Vprašanje je le, katera
panoga je bolj in katera manj uspešna,
vse pa imajo zelo velike probleme ozi-

roma vsi skupaj v kmetijstvu se posku-
šamo reševati na določene načine," je
dejal direktor Kmetijsko-gozdarskega
zavoda Murska Sobota Fra-nc Režo-nja-,
ki meni, da naša država na dolgi rok po-
trebuje vse kmete, ne samo tiste največ-
je. Režonja je prepričan, da je kmetijski
minister Deja-n Žida-n "potegnil pravo
potezo", ko je dal v proceduro zakon o
kmetijskih zemljiščih, ker je treba sub-
strat zaščititi, "če želimo sami preživeti
in želimo jutri tistim, ki bodo prišli za
nami, omogočiti, da bodo lahko živeli
od svojega dela".

"Mrzlično iščemo rešitve, kako bi
panogi pomagali, da ne bi do konca
zapravili trga plemenskih svinj. De-
jansko smo na meji razpada sistema,"
je razpravo pričel predsednik Zveze
združenj prašičev Slovenije Veko-sla-v
Černel, ki je pozval kmete in zadruge
kot organizatorje proizvodnje k ponov-
nemu združevanju in sodelovanju, ki
je bilo utečeno v preteklosti. "Kmetje
morate z zadružniškimi sveti in vod-
stvi zadrug ponovno poiskati oblike
organiziranja rejcev plemenskih svinj.
Cena pujskov ni tako slaba, da se ne bi
dalo pri plemenskih svinjah preživeti.
Naše plemenske svinje niso tako zanič,
da ne bi mogli delati dobrih pujskov,"
je zaključil Černel. Jernej Sla-vič, direk-
tor kmetijske zadruge Kmetovalec Lju-
tomer, je dejal, da so v zadnjih letih
promet s prašiči dvignili za 30 odstot-
kov, povišuje pa se tudi uvoz prašičev
iz Avstrije, s katerimi se "servisira"
naše rejce. "Dobri rejci imajo absolut-
no primerljivo klavnost s klavnostjo
avstrijskih prašičev," je dodal Slavič,
ki podpira idejo, da postanejo zadru-
ge organizator proizvodnje, vendar
pričakuje, da interes pokažejo rejci.
Osnovni problem v prašičereji, kot ga
vidi direktor kmetijske zadruge Klas
Križevci Jože Štuhec, je v uvozu tujega
mesa na slovenske trgovske police. Kot
je dejal, bi o tem morali razmišljati že
pred vstopom v Evropsko unijo.

Kot zadnji je spregovoril še Albert
Smo-dič, direktor družbe Panvita - Pra-
šičereja Nemščak, ki je opozoril na ne-
varnost, da bo prašičereja, če se bodo
trendi nadaljevali, kot panoga iz živino-
reje izginila. Pred vstopom v Evropsko
unijo je imela Slovenija 80-odstotno sa-
mooskrbo s slovenskim mesom, "po
vstopu v Evropsko unijo pa smo se mo-
rali podrediti načelom mačehe". "Mi ne
smemo od države in ministra pričako-
vati, da nam dasta tisto, kar Evropa ne
dovoli. In Evropa za prašičerejsko pro-
izvodnjo ne pozna instrumenta sub-
vencij. Ne za plemenske živali ne za
kakšno koli drugo prašičerejsko proiz-
vodnjo," je opozoril Smodič in dodal,
da okoli 60 odstotkov hlevov za rejo
prašičev ne bo ustrezalo rigorozni za-
konodaji in predpisanim pogojem. Eko-
nomski položaj ne bo omogočil, da bi
uredili hleve, je še dejal Smodič.

V petek ob 18. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih
predstavitev nove pesniške zbirke Štefa-na- Tita-na- Sprehod skozi
vrt spominov.

Titan, javnosti znan kot bioenergetik, se ukvarja tudi s pisa-
njem poezije in slikanjem, svoj pesniški prvenec z naslovom In
zdaj dani se v moji duši pa je izdal leta 2008.

Novo zbirko pesmi bo z avtorjem predstavil Nino- Flisa-r , ured-
nik pri mariborski Založbi Pivec, pri kateri je knjiga tudi izšla. Na
predstavitvi bosta nastopili še pevski skupini Iskrice in Prekmur-
ci, pesmi pa bodo recitirali člani KUD Tišina Anton To-nček Oma-r,
Berna-rda- Avguštin in Deja-n Kerčma-r. (ng)

V vrtcu Ljutomer že vrsto let izvajajo zanimivo dejavnost s področ-
ja jezika, to je predšolsko bralno značko oziroma bralnega Ostr-
žka. "Predšolsko obdobje je zelo pomembno za razvoj govora in
sploh jezikovnih zmožnosti.

Otrok v družiniskem okolju in v vrtcu dobiva govorno-jezikov-
ne izkušnje. Starši otrokom prebirajo pravljice, pesmice in izšte-
vanke, otroci pa kasneje v vrtcu pripovedujejo vsebino pravljice,
povedo pesmico, izštevanko. Ob branju pravljic in pripovedovanju
se bogatijo medsebojni odnosi, ustvarjajo prijetna doživetja in obli-
kuje odnos do knjige," je na zaključni prireditvi, ki so jo pripravili
v Domu kulture v Ljutomeru, povedala ravnateljica ljutomerskega
vrtca Ma-rija- Pušenja-k.

Na zaključni prireditvi so otroci prikazali del vrtčevske dejav-
nosti, vsi so v spomin prejeli knjigo, ilustratorka Ka-rmen Smo-diš
pa je razstavila del svojih ilustracij in otrokom predstavila, kako
te nastajajo. (mš)

prodajna mesta
hiša vstopnic guropark • dvorana tabor • pgtrol • kompas
bigbang • ostala prodajna mesta eventima • www.eventim.si

Vprašljive posledice
stečaja Cestnega
podjetja Maribor
za koroško hčerinsko
družbo in za rudarski
muzej Podzemlje
Pece

Ob stečaju Cestnega podjetja
Maribor (CPM) je med drugim
negotova usoda koroške hčerin-
ske družbe CPM Gradbeni mate-
riali Žerjav, ki je v stoodstotni
lasti CPM, d.d., posledično pa
tudi Podzemlja Pece, turistič-
nega rudnika in muzeja, ki je
v lasti Gradbenih materialov.
Tako v Podzemlju Pece kot v lo-
kalnih skupnostih, zlasti občini
Mežica, si bodo prizadevali za
posebno obravnavo muzejskega
dela podjetja s ciljem ohranitve
muzeja, ki varuje rudarsko de-
diščino in nadgrajuje svoje delo-
vanje tudi z znanim čezmejnim
projektom Geopark.

Kakšne posledice bo imel
stečaj krovne družbe za nadalj-
njo verigo podjetij, v kateri so
tudi žerjavski Gradbeni mate-
riali in Podzemlje Pece, je za
zdaj težko napovedati. Direktor
CPM Gradbeni materiali Vasja
Grmek pričakuje, da se bo po
sklepu sodišča o stečaju in ime-
novanju stečajnega upravitelja
z upraviteljem lahko čim prej
sestal, predvidoma še v prihod-
njem tednu, ko bo skušal izve-
deti, kakšne namene bo imel
stečajni upravitelj z njihovo
hčerinsko družbo. Stečaj CPM
bo v vsakem primeru imel po-
sledice za žerjavsko družbo, če-
prav po ocenah Grmka stečaj
matere nujno ne pomeni, da bi
morali Gradbeni materiali kar
avtomatično v stečaj. Vseka-
kor bo podjetje postalo del ste-
čajne mase, torej bi načeloma
lahko bilo v relativno hitrem
času naprodaj in bi skušalo do-
biti novega lastnika. "Dejstvo
je, da je CPM, d.d., veliko mate-
riala jemal pri nas in da se soo-
čamo z izgubo trga. K temu je
treba dodati še krizo v gradbe-
ništvu in trenutno mrtvo sezo-
no," je o negativnih dejavnikih,
ki okvirjajo njihovo poslovanje,
dejal Grmek. Svoje terjatve do
matere so Gradbeni materiali
prijavili že v postopku prisilne
poravnave CPM. Po drugi stra-
ni Grmek upa, da bi podjetje
lahko preživelo in da bo zmo-
glo poslovati naprej, tudi v ne-
katerih povezavah s partnerji
iz tujine, ki se kažejo na trgu. V
CPM Gradbenih materialih je
21 zaposlenih in v Podzemlju
Pece šest, zaposlene pa je direk-
tor, kot je pojasnil, že seznanil
z možnimi scenariji razvoja do-
godkov.

Posebno poglavje je muzej-
ski del žerjavske družbe, ki ga
je CPM od države kupil jeseni
2007 skupaj z Gradbenimi ma-
teriali, tedaj imenovanimi še
Rudnik svinca in cinka v zapi-
ranju (RSCM) - Gradbeni mate-
riali. Pozneje je CPM Gradbeni
materiali Podzemlje Pece ločil
od gradbenega dela podjetja in
ustanovil samostojno družbo,
občinam Mežiške doline pa
nedavno predlagal ustanovi-
tev javnega zavoda, pri čemer
bi svoj vložek dodalo tudi Pod-
zemlje Pece. Prvenstveni inte-
res za javni zavod je ves čaz
izkazovala sedežna občina
Mežica, načeloma bi, odvisno
od projekcij poslovanja, k usta-
novitvi pristopili tudi občini
Črna in Ravne, medtem ko obči-
na Prevalje ni izrazila zanima-
nja. Kot je dejal mežiški župan
Dušan Krebel, si v teh dneh
aktivno prizadevajo dobiti ter-
min sestanka na gospodarskem
ministrstvu, kjer bodo skušali
doseči, da bi muzej glede na
svoj pomen varovanja rudar-
ske dediščine znova prešel pod
državno okrilje.

bo trga. K temu t* '
je treba dodati še krizo v gradbe-
ništvu in trenutno mrtvo sezono."

materiali kot preostanek me-
žiškega rudnika v državni lasti
jeseni leta 2007 družbi CPM pro-
dalo gospodarsko ministrstvo
in da je kupec sprejel določene
pogodbene obveznosti, ki bi
utegnile biti postavljene pod
vprašaj. Izpolnjevanje obvezno-
sti bi se sicer glede na določila
pogodbe ugotavljalo po petih
letih od prodaje, torej v času, ki
za zdaj niti še ni potekel. Kupec
se je v prodajni pogodbi zavezal
k dodatnim vlaganjem in širitvi
trga, za zavarovanje izpolnitve
obveznosti za izvedbo naložb je
prodajalcu izročil nepreklicno

CPM Gradbeni materiali - bo podjetje, ki gaje družbi CPM prodalo
gospodarsko ministrstvo, izpolnilo vse zaveze iz prodajne pogodbe?

Direktorica Podzemlja Pece Suzana Fajmut Štrucl upa, da bo mu-
zejski del rudnika ne glede na predlagani stečaj CPM deloval na-
prej, potem ko bodo razrešili lastniška vprašanja. Računa, da jim
bo v sodelovanju z župani občin Mežiške doline uspelo urediti
status muzeja, s tem pa tudi nemoteno nadaljevati mednarodni
projekt Geopark, ki je ključen za nadaljnje varovanje in promoci-
jo rudarske dediščine. Stališča, da bi morala država muzejski del
rudnika ločiti od podjetja in da bi kulturnozgodovinska dediš-
čina pravzaprav sodila pod taktirko države, so sicer v lokalnih
skupnostih v preteklih letih že večkrat izpostavili, vendar je pri
prodaji preostanka rudnika nato obveljala prodaja v celoti.

bančno garancijo v višini načr-
tovanih naložb, kar je znašalo
dober milijon evrov, za zava-
rovanje izpolnitve obveznosti
za dodatna vlaganja v družbo
v obliki denarnih sredstev pa
je izročil garancijo v višini 521
tisoč evrov. Če kupec obvezno-
sti ne bi izpolnil do konca leta
2012, bi lahko ministrstvo po
določilih pogodbe garanciji
unovčilo. CPM se je tudi zavezal

Javni razpis za zbiranje predlo-
gov za podelitev priznanj obči-
ne Ravne na Koroškem v letu
2011 se bo iztekel v ponede-
ljek, 28. februarja. Komisija za
mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja in priznanja zbira
predloge za nagrado občine
Ravne na Koroškem, za plaketo
občine Ravne na Koroškem, za
veliko plaketo občine Ravne na
Koroškem, za Prežihovo plake-
to, za veliko Prežihovo plaketo,
za Klančnikovo plaketo in za ve-
liko Klančnikovo plaketo. Pred-
loge za podelitev naziva častni
občan in za podelitev domicila
oziroma domicilnega statusa v
občini Ravne na Koroškem pa
zbira komisija vse leto. Predla-
gatelji kandidatov za priznanja
občine Ravne na Koroškem so
lahko politične stranke, podjet-
ja, zavodi, druge organizacije
in skupnosti, društva, skupine
ljudi in posamezniki.

Predlog za podelitev pri-
znanj mora biti podan v pisni
obliki. Dodatne informacije so
na voljo pri Vojku Mocni-ku iz
občinske uprave po telefonu
(02) 821 6013 ali 051 334 624.
(ačk)

V Knjižnici Radlje ob Dravi
bo danes, v četrtek, ob 18. uri
Stane Sevcnikar predstavil
svojo knjigo Zdrava sol. Avtor
bo tudi odgovarjal na vpraša-
nja: kje je mesto soli v sodobni
skrbi za zdravje in dobro počut-
je ter kaj lahko v svoji prehrani
izboljšamo. (jma)

PRODAJNA MESTA
HIŠA VSTOPNIC GUROPARK • DVORANA TABOR • PGTROL • KOMPAS
BIGBANG • OSTALA PRODAJNA MESTA 6V6NTIMA • WWW.eVGNTIM.SI

in usposabljanje iz prve pomo-
či. Aktivnosti potekajo tudi v
podružničnih šolah. Občina
Prevalje je učencem omogočila
brezplačno smučanje na smu-
čiščih Rimski vrelec, Poseka in
Ošven ter na Ravnah plavanje v
bazenu in drsanje. (ačk)

V Kompleksu na Ravnah na Koroškem se bo danes, v četrtek, ob
20. uri začelo predavanje Ivane Pajenk z naslovom S tovorno ladjo
proti horizontu. Popotnica je s 190-metrsko tovorno ladjo z nosil-
nostjo 56.600 ton razsutega tovora tri mesece potovala iz Kitajske
do Indije ter "doživela nepopisno moč narave, božanske zarje ter
pravljične sončne zahode".

V drugem delu bo predavateljica predstavila Tajsko, še poseb-
no pleme Long Neck in nacionalni park Khao Sok. Vstopnine ne
bo. (a-čk)

Družina Tompa, ki ima na Stari Cesti v ljutomerski občini turizem na podeželju,
se je domislila zanimivega tematskega večera "Iz prleškega protrola (pečice) in
pučla (soda)". Ob tradicionalni prleški kulinariki in pristni vinski kapljici je te-
matski večer na svoj izvirni način povezoval pisec hudomušnih besedil v prleš-
kem jeziku Mar-ko Kočar-, s pesmijo in zvokom harmonike pa ga je dopolnjeval
16-letni domačin Bojan Še-r-u-ga. Tompovi so gostom ponudili narezek iz tunke,
tlačenko z bučnim oljem, gobovo juho, svinjsko pečenko, ocvrtega piščanca, kr-
vavice, kislo zelje, ajdov krapec, koruzno zlevanko in pečeno medeno jabolko,
Kočar pa je iz svojih štirih pesniških zbirk, v katerih se najde več kot sto prleš-
kih pesmi, izbral najprimernejše, ki so obiskovalce tokratnega tematskega ve-
čera, ki ga bodo Tompovi še ponovili, nasmejale do solz. (mš)

Območno združenje Rdečega križa Ljutomer se je pred kratkim preselilo v nove
prostore, v nekdanjo Mercatorjevo trgovino v Ljutomeru. V stavbi imajo dovolj
prostora za izvajanje tečajev prve pomoči za delovne organizacije in zasebni-
ke ter pri njih zaposlene delavce. V tem tednu so tečaj, ki ga je treba obnavljati
vsakih pet let, opravljali zaposleni na osnovni šoli Križevci in frizerji, člani lju-
tomerske območne obrtno-podjetniške zbornice. Pod vodstvom Dam-jana Bog-
dana, predavatelja z licenco, so v teoretičnem in praktične delu obnovili svoje
znanje prve pomoči, ki zadošča za oskrbo ponesrečenca do prihoda nujne me-
dicinske pomoči. (mš)

V Zavodu Naprej si prizade-
vajo, da bi lahko svoje
storitve nudili večjemu
številu uporabnikov

Naprej - Zavod za varstvo, rehabilita-
cijo in kvaliteto življenja po poškodbi
glave bo v začetku marca praznoval
prvo leto delovanja svoje delovne
enote v Murski Soboti, ki jo vodi Maja
Če-h. Storitev dolgotrajne rehabili-
tacije za osebe po možganskih poš-
kodbah nudijo trenutno dvanajstim
uporabnikom in ta je zanje brezplač-
na. Uporabniki so osebe s pridoblje-
nimi možganskimi poškodbami, pri
večini gre za posledice nesreč, pa tudi
kapi in tumorjev ter še nekaterih bole-
zenskih stanj.

Število uporabnikov želijo v mur-
skosoboški enoti povečati in pridobiti
koncesijo še za dodatnih osem, ven-
dar bo na razpis najbrž treba čakati
do jeseni, je povedala direktorica Za-
voda Naprej, psihologinja Jasna Ve-šli-
gaj Dam-iš. Prostora je dovolj, dodaja,
kadrovsko pa bi se ustrezno okrepili.
Standardi in normativi za to področ-
je sicer še niso opredeljeni najbolje,
vendar upajo na spremembe v novi za-
konodaji, zlasti v smeri, da bi jim pripa-
dalo več strokovnega kadra - socialnih
delavcev, psihologov, fizioterapevtov.
Javnega delavca, ki bi pomagal osmim
zaposlenim, za murskosoboško enoto
letos niso dobili, medtem ko imajo v
mariborski enoti dva. Del zaposlenih
dela na socialnem področju, drugi del
na zdravstvenem. Tudi koncesiji imajo
glede na svoj program dve - eno s stra-
ni ministrstva za delo, družino in soci-
alne zadeve, drugo s strani Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Zavod Naprej je začel delovati leta
2008 (štiri leta po ustanovitvi) v Mari-
boru, ustanovila sta ga Jasna Vešligaj
Damiš in Jože- Dam-iš. "Na pobudo ko-
legov z Inštituta za rehabilitacijo, ker
je bila potreba po tovrstni storitvi," po-
jasnjuje soustanoviteljica. Za primarno
rehabilitacijo je pri nas kar dobro pos-
krbljeno, dodaja, slabše pa za dolgotraj-
no rehabilitacijo tistih, ki se ne morejo
več vrniti v svoje službe, šole in podob-
no. Pred začetkom delovanja Zavoda
Naprej, ki ima sedaj enoti v Mariboru
in Murski Soboti, v severovzhodni Slo-
veniji na tem področju ni bilo ponud-
be, pravi Vešligaj Damiševa, medtem
ko so bile nekatere druge regije že po-
krite s podobnimi zavodi.

Storitev je za uporabnike plačlji-
va le v nadstandardnem delu, na pri-
mer letovanja, zimovanja, izleti in
podobno. Za prevoz večine uporabni-
kov skrbi Zavod z dvema kombijema,
eden od teh je bil zagotovljen z dona-
cijo iz Švice. Zavod je odprt ob delov-
nih dneh od 7. do 15. ure, v tem času
se odvijajo različni rehabilitacijski pro-
grami, na primer delovnoterapevtska
obravnava, usposabljanje za življenje,
programi zaposlitve pod posebnimi
pogoji, varstvo, zdravstvena nega. Gre
za kombinirano in zelo strukturirano
multidisciplinarno obravnavo s ciljem
pomagati uporabnikom pri vsakodnev-
nem življenju. Program seveda prilago-
dijo posameznikovim zmožnostim.
"Gre tudi za to, da posameznik občuti,
da je ponovno aktivni del naše družbe
in življenja. Po takšnih težkih poškod-
bah se zgodi, da mora oseba popolno-
ma spremeniti način življenja," pravi
Vešligaj Damiševa. Po poškodbi je na-
predek največji v prvih dveh letih. Ko
pa pride posameznik k njim, ki pred-
stavljajo zadnjo točko rehabilitacije,
je stanje že stabilizirano, zato ni več
poudarka na telesnem napredku, tem-
več na vsakodnevnem bivanju, zado-
voljstvu in doseganju majhnih ciljev,
samostojnosti in krepitvi socialnih
stikov, tudi slednje namreč mnogi po
hudi poškodbi izgubijo.

Le-opold Ške-r-lak je vključen v
murskosoboško enoto Zavoda Naprej
od oktobra. Dan se začne s telovad-
bo, potem se ukvarjajo z različnimi
ročnimi spretnostmi, na primer obli-
kovanjem gline, gibanje se nadalju-
je tudi kasneje, na primer s plesom,
opiše Škerlak dan v zavodu. Eden od

uporabnikov rad zaigra na harmoni-
ko in drugi mu z veseljem prisluhne-
jo ter zapojejo zraven. "Zelo lepo je
tu, družba je odlična, vodstvo tudi,
hrana izvrstna," pravi Škerlak. Od
začetka delovanja enote jo obiskuje
Bor-u-t Lipove-c. "Zaposleni so fenome-
nalni in tudi uporabniki smo, mislim,
v redu. Hvaležen sem, da lahko hodim
sem. Tu se učimo za novo življenje, tu
dobim potrebno energijo," pravi Lipo-
vec. "Trudijo se z nami in tudi mi se
trudimo," doda. "Zelo prijetno je dru-
ženje tukaj. Zjutraj se pozdravimo in
pogovorimo, nato telovadimo, zatem
se razpršimo v delavnice, nekateri so
v zgornjih prostorih, drugi v pritličju,
sledi skupno kosilo. Veliko je gibanja,
in to mi je všeč, občasno gremo tudi
na plavanje v hotel Diana," pove upo-
rabnica Maja Kole-r-.

V Murski Soboti ima Zavod Naprej
najete prostore v Obrtni ulici, ki so jih
nekoliko prilagodili potrebam uporab-
nikov, še letos želijo urediti tudi dviga-
lo, saj so prostori v dveh nadstropjih,
so pa z njimi zelo zadovoljni, pravi di-
rektorica. Pri opremljanju prostorov so
jim pomagali tudi donatorji.

Letno v Sloveniji po nekaterih po-
datkih utrpi travmatske poškodbe
okrog štiri tisoč ljudi, od tega jih pet
odstotkov sodi med najtežje, podobno
je tudi število kapi, približno četrtina
oseb ostane invalidna, tu so še druga
bolezenska stanja, tako da je potenci-
alnih uporabnikov storitev, kakršne
nudi Zavod Naprej, zelo veliko. Naj-
pogosteje so ti ljudje doma in dosti-
krat sploh niso seznanjeni s tem, da se
imajo možnost vključiti v podaljšano
rehabilitacijo. Večina uporabnikov Za-
voda Naprej je stara približno 40 let,
najmlajši jih ima 22, najstarejši 70.

Med zimskimi počitnicami si otroci na različne načine krajšajo prosti čas. V
športno-izobraževalnem centru v Ljutomeru je od ponedeljka na sodobni umet-
ni steni začetna šola športnega plezanja. Saša Žu-m-an in Jošt Slavič, ki imata
opravljene izpite za poučevanje športnega plezanja, sta na štiridnevnem tečaju
izbrala pet osnovnošolskih otrok. "Gre za spoznavanje osnov športnega pleza-
nja. Najprej so otroci spoznali ogrevanje. Razgibavanje mišic pred plezanjem
je zelo pomembno, saj smo pri tem športu izpostavljeni poškodbam, če nismo
dovolj ogreti. Spoznali so tudi opremo, nato pa so se preizkusili v plezanju po
umetni steni," je o novosti na področju športa v Ljutomeru povedal Žuman, ki
sicer skupaj s še nekaterimi plezalci enkrat tedensko preizkuša umetno steno,
ki je bila postavljena v novi ljutomerski dvorani. (mš)

Naročniki lahko knjigo naročite ob delovnih dneh po telefonu 02 23 53 326 ali e-pošti
knjiga@vecer.com ali na spletnem naslovu trgovina.vecer.com.

Med prvimi plesalkami FS Gozdar sta v soboto zaplesali tudi Ida Polovšak in Metka
Kogelnik. (Karin Repotočnik)

"Marljivi plesalci so se pred 30 leti hitro naučili splet plesov 'Prvi rej', s katerim
so nastopili na sindikalnem občnem zboru v Črni," je ob 30-letnici folklorne sku-
pine (FS) Kulturnega društva (KD) Gozdar zapisal njen umetniški vodja Peter
Šu-mn-ik. Ob okrogli obletnici so sedanji plesalci povabili prve plesalke in plesal-
ce ter prve pevce KD Gozdar, ki so pravzaprav ustanovili to društvo. Na njihovo
povabilo se je odzvalo sedem plesalk in plesalcev. Kot je v šali povedala zdajšnja
plesalka Du-ša Komprej, so si prve plesalke zaželele plesati z mladimi "pobi" in
prvi plesalci z mladimi "d'čvami", zato so naredili mešane pare, prvotni plesalci
pa so svoje nekdanje plesne veščine osvežili na posebnih plesnih vajah. Poseb-
ne pevske vaje so imeli tudi prvi pevci moškega pevskega zbora, pod vodstvom
Simona Potočnika so v črnjanskem kulturnem domu zapeli več pesmi. Od biv-
ših folklornih "muzikantov" se je odzval le Zoran Pol-en-ik. Kot gostje so na pri-
reditvi nastopili plesalci FS Sveta Ana iz Slovenskih goric, ob koncu pa so darila
črnjanskim folkloristom izročili predstavniki številnih koroških in drugih fol-
klornih skupin, med drugim tudi FS iz Železne Kaple, ki je Črnjanom prijazno
priskočila na pomoč tudi pri njihovem prvem nastopu pred 30 leti, ko so jim po-
sodili narodne noše. V galeriji Kulturnega doma v Črni je do 4. marca vsak dan
med 16. in 19. uro na ogled razstava o prvih 30 letih FS Gozdar. (jb)

Dijaška sekcija Kluba koroških študentov vabi dijake koroških srednjih šol na
predavanje z naslovom Kam pa sedaj, ki bo danes, v četrtek, z začetkom ob 9.30
v KMKC Kompleks na Ravnah na Koroškem. Predstavniki Regijske razvojne
agencije Koroška bodo predstavili regijsko štipendijsko shemo, dijaki bodo do-
bili informacije tudi o projektu Arena znanja. Sledil bo ogled podjetja Sistemska
tehnika. Cilj projekta je pomagati dijakom pri odločitvi o nadaljnjem študiju in
jim predstaviti možnosti štipendiranja. (ačk)

Premalo koncesij za redni
študij na Koroškem - dislo-
kacija magistrskega štu-
dija Kovivisa v Ljubljani?

Koroško višje- in visokošolsko središče
(Kovivis) ima trenutno le en redni viso-
košolski program - program s koncesi-
jo, in sicer Visoko šolo za tehnologijo
polimerov za študijski program prve
stopnje tehnologija polimerov. Še letos
naj bi sicer ministrstvo za visoko šol-
stvo, znanost in tehnologijo podelilo
nekaj koncesij, a koliko od teh na Ko-
roško, še ni znano. Po besedah Sil-ve
Roncelli Vau-pot, direktorice Koroške-
ga višje- in visokošolskega središča, naj
bi koncesijo pridobili vsaj za področje
zdravstva in en tehniški program. Za-
nimanje za redni študij zdravstvene
nege je izredno velik. "Vsako leto Sred-
njo zdravstveno šolo, ki že več kot tri
desetletja deluje v Slovenj Gradcu, zak-
ljuči od 90 do 100 dijakov. Več kot 80
odstotkov jih nadaljuje s študijem, ve-
čina zunaj regije. Po diplomi se redko
vrnejo in zaposlijo v regiji," je problem
bega možganov strnila Roncelli Vaupo-
tova. Zaposleni pri Kovivisu menijo,
da je mladim nujno omogočiti redni
študij bliže domu in s tem tudi zmanj-
šati stroške šolanja.

Tehnologija polimerov, redni štu-
dij, se zaključuje, prihodnje leto bodo
prvi diplomanti na trgu dela oziroma
bodo lahko študij nadaljevali na ma-
gistrski stopnji. Letos so magisterij
zastavili, poteka prvo leto izobraževa-
nja, splošni program. Kot je povedala
direktorica Kovivisa, je letos na ma-
gistrski študij vpisanih devet študen-
tov. Delo je naravnano v sodelovanju
z gospodarstvom. Študenti se aktiv-
no vključujejo v projekte, preko pro-
fesorjev imajo stik z gospodarstvom,

V kriznih časih vsesplošnih trendov racionalizacije se tudi ravenski svetniki
sprašujejo, kako prihraniti kakšen evro v občinski proračunski blagajni in kako
vanjo kakšnega še primakniti. Spodbujeni z nasveti nadzornega odbora obči-
ne so zadnjič razmišljali, kako bi priškrnili kak evro javnim zavodom in kako
naj ti bolj varčujejo kot doslej. Podžupanu Mil-anu- Škafarju- se je porodila ideja
o združevanju javnih zavodov po principu "en direktor, en fikus, ena tajnica",
medtem ko bi mladi svetnik SD Aljaž Verhovn-ik ukrepal še bolj drastično. Di-
rektorjem namreč niti fikusa več ne bi privoščil. "Je pa lep," se je fikusu v bran
v odziv na Verhovnikovo razmišljanje o ukinjanju fikusov v direktorskih pisar-
nah postavil župan Tomaž Rožen, čeprav je tudi on postal vse bolj dovzeten za
varčevalne predloge. Z racionalizacijo v mislih so svetniki razpravljali tudi o
letnem programu kulture, kjer jih je med drugim zanimal obisk kulturnih pri-
reditev. Sami svetniki, razen redkih izjem, k obisku kulturnih dogodkov sicer
v povprečju ne prispevajo prav veliko. Dopuščamo sicer možnost, da so varčni
in racionalni tudi v tem pogledu.

So pa včasih kulturne prireditve lahko tudi težko razumljive, zlasti so nedo-
jemljivi koncepti kulturnih projektov, zapisani v luči prijav za evropska sred-
stva. Enrika Pl-evnika je zbodla opredelitev cilja mednarodnega kulturnega
projekta, imenovanega Brezmejnost, in sicer citat, da je "temeljni cilj projek-
ta podpiranje regionalne identifikacije, evropske integracije in nadregionalna
prisotnost regije, ki vključuje tudi stranske učinke za turizem". Kaj za vraga po-
meni nadregionalna prisotnost regije, je resnično težko razvozlati. Nekako bi
še lahko razumeli del o turizmu, čeprav bolj velja, da se sam turizem na Koroš-
kem prvenstveno pojavlja kot stranski učinek.

Brezdanji nemir, ki so ga čutile in opisovale že najstarejše garde poetov, se
stopnjuje ob sestankih oblikovalcev ponudbe dogajanja Evropske prestolnice
kulture 2012. Zdi se, da bliže ko je dan presvetal razcveta severovzhodne kohezij-
ske regije, dlje smo od konkretnih imen izvajalcev na odrih, ki naj bi nas ponesli
v anale evropske kulturne zgodovine. Medtem ko v Talinu namesto receptov za
zdravila ljudem s psihičnimi težavami in motnjami podarjajo brezplačne karte
za obisk dogodkov EPK v njihovem mestu, ki jih bodo odrešili bremen stresa
sodobnega sveta, v Slovenj Gradcu na sestanke za oblikovanje dogodkov vabijo
kar novinarje dopisnike in si od nas želijo nežnega sočustvovanja ob "tako rekoč
prostovoljnem delu" sedanje ekipe, ki si na vse kriplje in celo za lastna sredstva
prizadevazapolniti do sedaj nezapolnjene praznine EPK 2012. Kdo naj komu in
čemu ter zakaj podari kakšno brezplačno karto in za kam, se bo v tem primeru
še pokazalo ali na kratko in po domače: komu se bo prvemu zmešalo, pardon,
kaj se je zamešalo? Zagotovo pa lahko iz dopisništva rubrike Pod pokrvavko za
zdaj ponudimo le te cinične besede in morda kak antihistaminik, če se katere-
mu od snovalcev velikega dogodka v prihodnje razvije kakšna alergija (antihi-
staminik bo iz lastne zaloge - da bomo vedeli, kdo pije in kdo plača).

P. S.: Ali ste vedeli, da imamo na Koroškem dobre informacije o libijskem Ga-
dafiju? Poznavalci tamkajšnje scene, stari orožarji, vedo povedati, da je imel v
preteklosti vodja z brezhibno delujočimi kamelami tisoč tankov, pa nobeden
ni vžgal. (plt, krp)

Dobro sta svoj nastop opravila oba
koroška jadralna padalca. Lanski zma-
govalec svetovnega pokala Ravenčan
Matjja-ž Ferarič in Prevaljčan Rafael-
Kerin sta bila po svojih nastopih v
težkih tekmovalnih razmerah zado-
voljna z uvrstitvijo, saj sta si razdelila
peto mesto s šestimi kazenskimi cen-

Naročniki lahko knjigo naročite ob delovnih dneh po telefonu 02 23 53 326 ali e-pošti
knjiga@vecer.com ali na spletnem naslovu trgovina.vecer.com.

Cestno podjetje Maribor (CPM) je od
včeraj v stečaju. Potem ko je vodstvo
podjetja minuli petek predlagalo ste-
čaj podjetja, v torek pa še umaknilo
predlog za začetek stečajnega postop-
ka, je Okrožno sodišče v Mariboru vče-
raj objavilo sklep o ustavitvi postopka
prisilne poravnave in začetek stečajne-
ga postopka nad tem podjetjem, ki bo -
po podatkih vodstva - na cesto poslalo
669 delavcev. Za stečajnega upravitelja
je sodišče, po pričakovanju, imenovalo
Silva Zor-ca, ki je od 12. januarja v CPM
že vodil prisilno poravnavo. Sodišče je
evidentiralo več kot 370 terjatev, ki so
jih upniki CPM v postopku prisilne po-
ravnave prijavili v roku, do 14. febru-
arja. V stečajnem postopku, ki teče od
včeraj, imajo upniki še do 23. maja čas,
da prijavijo svoje terjatve do CPM. (lf)

V projekt, ki ga v celoti
financira ministrstvo za
javno upravo, bo vključe-
nih 15 javnih uslužbencev

Da bi pridobili sofinancer-
ska sredstva za hišo, ki je
pričevalec nekdanje vaške
arhitekture, mora biti
razglašena za spomenik

BRANKA BEZJAK

Zavedajo se pomena_

A tudi s tem ne bo enostavno zagoto-
viti denarja, saj ga je treba najprej v ce-
loti priskrbeti, šele po opravljenem se
sofinancerska sredstva povrnejo, se za-
veda lastnik Silvo Kovačič. "Zavedamo
se vrednosti in pomena hiše. Takšno
še redko kje najdeš," dodaja. Pristojni
Zavod za varstvo kulturne dediščine
Maribor je po strokovni presoji pred-
log lastnikov že označil za utemelje-
nega in soglašal, da se hišo razglasi za
spomenik lokalnega pomena. Mestni
občini Maribor so že predlagali, da se
odlok o razglasitvi kulturnih spome-
nikov dopolni z navedeno nepremič-
nino. Tudi strokovne službe občine so
za mestni svet že pripravile spremem-
bo odloka, kar bodo v potrjevanje ta
ponedeljek dobili še mestni svetniki.

Društvo za pomoč in samopomoč na
področju zasvojenosti Zdrava pot (v SV
Sloveniji izvajajo programe zmanjševa-
nja škode zaradi uporabe nedovoljenih
drog) bo začelo maja izvajati nov pro-
jekt za ozaveščanje javnih uslužbencev
o delu nevladnih organizacij (NVO).
Opažajo namreč, da na območjih, kjer
izvajajo terensko delo, včasih težko
pridejo do sogovornikov na lokalni
ravni tudi zaradi premajhne seznanje-
nosti javnih uslužbencev (da ti delajo
v občinskih službah ali v centrih za so-
cialno delo, zdravstvenih domovih,
policiji in drugod) z delom nevladnih
organizacij, prešibkega poznavanja si-
stemske ureditve nevladnih organiza-
cij in posameznih področij delovanja
nevladnih organizacij.

"Mi smo to zaznali na področju
problematike drog. Težko, denimo,
pridemo do sogovornikov o tem, da
bi tudi na Koroškem ali v Prekmurju
vzpostavili dnevni center ali kakšno
drugo obliko pomoči za aktivne užival-
ce drog," pravi vodja društva Zdrava
pot Jadr-anka Bar-bar-ic. Druge nevlad-
ne organizacije to zaznavajo na drugih
področjih, pač tam, kjer so dejavne.

Da bi to presegli, so prijavili projekt
Znanje za sodelovanje in promocijo pro-
stovoljstva. Izbran je bil lani novembra
na razpisu ministrstva za javno upravo,
ki ga tudi v celoti financira. V projekt
bo vključeno po pet javnih uslužbencev
iz različnih javnih ustanov iz Podravja,
Prekmurja in Koroške. "Cilj je ozavešča-
ti jih o našem delu, pomenu le-tega za
lokalno skupnost, da bi potem lahko v
svojih okoljih in službah nudili podpo-
ro in opolnomočenje predstavnikom
nevladnih organizacij," pravi Barbari-
ceva. V nevladnih organizacijah tudi
opažajo, da nekateri javni uslužbenci
premalo poznajo razliko med članski-
mi društvi, v katera se ljudje združuje-
jo zaradi interesa (na primer planinska
društva), in pa društvi, ki izvajajo pro-
grame za določeno populacijo oziroma
skupino ljudi (na primer Zdrava pot
izvaja socialnovarstveni program na
področju problematike drog), zato bo
tudi to del splošnih informacij o NVO,
programih, ki jih izvajajo, in kompeten-
cah, pa tudi prostovoljstvu in kodeksu
etičnih načel.

Etnološko društvo Ložnica vabi na
ogled veseloigre Sedmica, ki bo v nede-
ljo, 27. februarja, ob 17. uri v KTC Oplot-
nica. Vstopnice prodajajo v Cvetličarni
Julijane Vodovnik (od ponedeljka do
petka od 9. do 17. ure, v soboto od 8. do
13. ure), na dan predstave pa od 16. ure
dalje tudi pri blagajni KTC. (mbk)

Pisatelj Stefan Zweig je kasneje
zapisal, da so podložniki Franca
Ferdinanda začutili povezanost
in pripadnost, kakršno bi bili
morali čutiti že v miru. Podob-
no je v zadnjih dneh bivanja na
Dunaju, preden je odšel v nev-
tralno Švico, opazil Lev Davido-
vič Trocki. "Množice ljudi, ki so
zapolnile Ringstrasse, so bile
polne novega upanja."

Mobilizacija in vojna pa
sta zahtevali imenovanje no-
vega medvojnega vrhovnega
poveljnika avstro-ogrske arma-
de (Armee-Oberkommando,
AOK), prej je položaj zasedal
Franc Ferdinand. Cesar je na
to mesto imenoval svojega ose-
minpetdesetletnega bratranca,
nadvojvodo Friderika. Ta je bil
že od samega začetka vrhovni
poveljnik le po imenu. Conradu
je namreč pustil povsem proste
roke pri poveljevanju oboro-
ženim silam. Ker sta se moža
med seboj spoštovala in cenila,
sta ostala velika prijatelja vse
do razrešitve obeh čez dve leti
in pol. V Avstriji je civilno vod-
stvo vso oblast predalo vojski.
Začasno do konca predvidoma
kratke vojne je odpravilo celo
Reichsrat in tudi poslanci so se
podredili vojnemu pravu. Po be-
sedah Holgerja Herwiga je imel
AOK tako široka pooblastila,
"da je Conrad von Hotzendorf
praktično postal vladar avstrij-
ske polovice cesarstva".

Nikakor pa to ni veljalo za
Madžarsko. Tisza je pustil vlado
delovati, v njej pa obdržal kar
največ civilnih voditeljev. Del
cesarstva, kjer je imel Conrad
najmanj oblasti, je bila Bosna.
Potiorek je iz Sarajeva vodil
svojo vojno proti Srbiji in je bil
le formalno pod poveljstvom
AOK, vsa ostala bojišča pa so
bila neposredno pod Conrado-
vim poveljstvom.

Knjiga je pri založbi Orbis izšla
v zbirki Vera in politika, cena
je 29,75 evra, za bralce Večera
velja 10-odstotni popust.
Naročila na brezplačni telefon:
080 20 14; www.orbis.si.

Po dnevu in pol vožnje je
vlak s člani AOK prispel v Pr-
zemyl. Takrat so že potekale
manjše vojaške operacije. Con-
rad je 15. avgusta desetim ko-
njeniškim divizijam ukazal
operacijo, s katero naj bi "očisti-
li" 400 kilometrov fronte zahod-
no od Vistule. S tem bi posegli
približno 150 kilometrov globo-
ko na rusko ozemlje. Avstro-ogr-
ski konjeniki pa so na poti na
fronto naleteli na ruske enote.
V bitki z vkopano pehoto in ko-
njenico so utrpeli hude izgube.
Na tisoče konj, morda polovica
vseh, je poginilo v enotedenski
operaciji. Do edine prave konje-
niške bitke je prišlo 21. avgusta
vzhodno od Lvova na črti Jaro-
slavice-Wolczkowce. Udarili sta
se ruska 10. in avstro-ogrska 4.
konjeniška divizija, ki je vključe-
vala 15. polk dragoncev, v kate-
rem je bil tudi Herbert Conrad.
To je bila največja konjeniška
bitka 1. svetovne vojne. Spopad
se je končal slabo za obe strani.
Le nekaj enotam je uspelo pro-
dreti skozi ščit ruske konjeni-
ce, zbrati podatke ali vplivati
na razporeditev ruskih enot pa
jim ni uspelo. Po nepotrebnem
so bile uničene enote, ki bi jih
lahko koristneje uporabili ob
začetku spopadov. Poseg dese-
tih divizij konjenice je bil tako
le spektakel, zastarel način voj-
skovanja. Nenavadno je, da ga
je ukazal sam poveljnik gene-
ralštaba, sicer velik nasprotnik
spektaklov. Pravzaprav je Con-
rad v tistih dneh bolj obžaloval
izgubo letal kot konjev. "Letal-
ci odlično opravljajo svoje delo,
vendar pa imamo premalo
letal. Več kot 50 % jih je sestre-
ljenih. Ko sem pred vojno dejal,
da vojska potrebuje 1200 letal,
so me imeli za norega. Zdaj vidi-
jo, kako prav sem imel."

Poročila o polomu konjeni-
ce so - bolj kot zaskrbljenost
zaradi hudih izgub - vzbudila
spoštovanje do mož, ki so po-
gumno žrtvovali svoja življe-
nja. Redlich, ki je kot sodelavec
zunanjega ministrstva prispel v
Przemyl dan po bitki pri Jarosla-
vicah, je pripomnil, da so konje-
niki tako hrabri, da se bo kdo

"Ko sem dejal,
da vojska
potrebuje
1200 letal, so
me imeli za
norega. Zdaj
vidijo, kako
prav sem imel"

gotovo spotaknil obnje. "Sliši
se neverjetno, toda naši ulani
in huzarji so napadli okope in
jih kljub hudim izgubam tudi
zavzeli." Conrad je povedal, da
sta se njegova sinova Erwin in
Herbert bojevala v prvih vrstah
in da je bila Erwinova divizija
hudo potolčena. "Predstavljaj
si, kako sem se počutil, ko sem
včeraj (21. avgusta) bral, da je
njegovo divizijo zasulo štiride-
set ruskih topov," je dejal.

V pogovoru z Redlichom se
je Conrada znova loteval pesimi-
zem. Govoril je o Gini, "o edini
svetli točki njegovega življenja".
Kakorkoli že, Redlich je kasne-
je dejal, da je bil Conrad precej
bolj živčen kot osemnajst dni
prej na Dunaju, ko se mu je zdel
miren in dobro razpoložen. Con-
rada je na fronti obiskal tudi
Paul Schultz, ki mu je prinesel
Ginino darilo: medaljon z gravu-
ro starejšega Moltkeja. Conrad
ga je pripel na verižico in si ga
nadel okoli vratu. Obiski prijate-
ljev in misli na Gino so ga sicer
motili, vendar pa so vsaj malo
omilili špartansko življenje na
fronti. Za razliko od udobja, ki
so ga člani AOK uživali kasneje,
je bilo bivanje v Przemylu zelo
neprijetno. Conrad je spal kar
na slami, skupaj z ostalimi vo-
jaki. Ko je začel poveljevati iz
Przemyla, se je soočil s težkim
strateškim položajem. Konjeni-
ca je bila izčrpana, enote druge
armade pa še vedno niso prispe-
le iz Srbije. Ruska prva armada
je 20. avgusta zmagala v bitki
pri Gumbinah v Litvi (takrat
Gumbinnen) in s tem prisili-
la Nemce v obrambo vzhodne
Prusije. Vseeno pa se je Conrad
odločil za napad vzdolž celotne
ruske fronte. Ker je že od nek-
daj verjel, da obramba vodi v
poraz, kaj drugega tudi ni bilo
pričakovati. Želel si je odločilne
začetne zmage, ki bi dvignila
moralo mož in tako nadomesti-
la številčno podrejenost. Nemš-
ki predstavnik v AOK, general
Hugo von Freytag-Loringho-
ven, je ofenzivo spodbujal, saj
je želel Ruse potisniti stran od
vzhodne Prusije. Prva armada
se je napotila proti severu, četr-
ta na severovzhod in tretja na
vzhod. Tako so ustvarili lok, ki
naj bi se z vsakim dnem bojev
daljšal in ožil. Prva armada pod
poveljstvom Dankla je pri Kra-
niku med 23. in 26. avgustom
obšla rusko četrto armado in jo
prisilila k umiku. Auffenbergo-
va četrta armada pa je pri Koma-
rowu med 26. in 31. avgustom
obkolila rusko peto armado.
Prizadela ji je 40-odstotne izgu-
be, zajela 20.000 mož in zapleni-
la na stotine kosov orožja. Obe
bitki sta bili čelna spopada, po-
dobna tistim, ki so jih simulira-
li na Conradovih manevrih, le
da je tokrat sodelovalo precej
večje število mož, v boje je bilo
namreč vpletenih kar 350.000
vojakov. Generala sta postala
prva avstro-ogrska vojna he-
roja in seveda so ju za to tudi
primerno nagradili: imenova-
na sta bila Dankl von Kranik
in Auffenberg von Komarow.
Redlich je kasneje dejal, da so
zajeti ruski častniki avstro-ogr-
ske vojake opisali kot precej
bolj napadalne od Japoncev v
rusko-japonski vojni. Conradu
so takšne besede godile. Zanj
je bil to dokaz, da imajo možje
"voljo do zmage", ki jo je tako
opeval v svojem pisanju.

"Ti ne ... hg ... razumeš," je otrok ječe stresal glavo. "Tam leži ... Tudi
angeli umrejo ... hg ... Nihče ne more ... očku vrniti ... hg ...noge ...
Angeli umrejo ... Moja krila... ne pomagajo ..."

V očeh ga je silovito zaščemelo, kakor da je slišal obsodbo. Nje-
gov mali brat odrašča. To je največ, kar je zmogel kdor koli od
njih.

Zjutraj je v razvezanih bulerjih, z obeskom micene okrasne pik-
sne v luknji za šnerance stala sredi oljnate mavrice na mokrem
asfaltu. Pred bližnjim bifejem je natakarica čepe z vrtno cevjo
med koleni s previdnim curkom izmivala posledice noči. Urin,
koščki izbruhane hrane in napol zasušeni izpljuvki so se odvrtin-
čili v smrdljiv, počasen rumenkast potoček. Vijugal je navzdol po
pločniku, proti rešetkam kanalizacije in s sabo odnašal še ostan-
ke nočnih raztelešenj žužkov, odlepljenih vešč, scvrknjenih od raz-
žarjene obljube neonk, strgano vezalko, zasvaljkano svetlo modro
nitko brez tampona, kupon kinovstopnice in nekaj papirčkov.

Zdaj ko se je vračala iz šole, so bila tla suha, onstran betonskih
cvetličnih korit je bilo parkiranih nekaj avtomobilov, iz rezervo-
arja nacankano olje se je pod enim zbiralo v črno, lesketavo zeni-
co. Pri edini zasedeni mizi na vrtu se je hihitala dolgolasa punca.
Fant jo je fotografiral z mobitelom.

Jutranji curek iz vrtne cevi ni mogel izmiti njenega nasmeha.
Skušala ga je zamaskirati v grimaso. Mu odvzeti jakost, milino.
Toda ustni kotički so se ji proti volji vihali navzgor. Rada bi jih skri-
la pod kapuco, a so ji uhajali. Njene micene tabletke za srečo. Ka-
puco je zadnje čase vsak dan sproti brisala, vso, do zadnje proge.
Včasih si jo je še zarisala kar iz megle, iz izpušnih plinov, iz vseh
rahlo zamotanih slučajev, ki jim ni bila kos. Ampak potem ji je
bilo preveč hudo zaradi vsake črte kapuce, ki je šla Jonu čez oko
kot drog rešetke. In si je spet sramežljivo razgalila obraz. Zaljubi-
la se je. Ni bilo tako kot v knjigah, ki jih je našla v knjižnici. Čas se
ni ustavil. Nasprotno, podivjal je okrog nje, vsako jutro se je zbuja-
la sredi mavričnih krožnic. Nenadoma si je domišljala, da ve, kje
leži skrivnost vesolja. In po svoje je imela prav. Odnašalo jo je v
romantične sanjarije. Zato je bilo pred drugimi toliko težje vzdr-
ževati staro držo navidezne odsotnosti. Šele hladen marmor ma-
mine postelje je spet zarezal tja, kjer je bolelo. In vendar. Kadar
je s pogledom, z besedo vanjo naložil svoj ritem brez veznikov,
je vedno znova začutila, da je šele z njegovim deležem njen dan
ZARES dopolnjen. Zaloge je plačevala z iskrivimi nasmehi, edino
mamino zapuščino. Kazalo je, da za enkrat vžge. Kljub temu jo je
skrbelo, da njegovega ritma ne bi zmedla negotova prihodnost bra-
tove bolezni. Daleč od tega, da ji za tamalega ne bi bilo mar, toda
novih občutij se je oklepala z otroško sebičnostjo, nikomur jih ne
bi dala pokusiti niti koščka.

V nahrbtničku je imela šatuljo, v katero je spravila lesenega
angelčka s sintetičnimi krilci.

Ro-man je izšel pri zalo-ž-bi Miš. Naro-čite ga lahko- po- elektronski po-šti
info@zalozbamis.com, po telefonu 01/7214 540 ali preko www.za-
lozbamis.com.

Vedno v istem košu s podvodnim ho-
kejem je 11. novembra 2009 pisalo
v Dnevniku. Izračun Direktorata za
šport je prinesel nogometu razvrsti-
tev v zadnji razred športnih panog,
in sicer po Pravilniku o merilih, spre-
jetih na ministrstvu. Sledila je uvrsti-
tev na SP!

Med strokovnjaki Vlade RS, ki so
sprejeli to razvrščanje, je bil tudi bivši
predsednik NZS. Zveza je bila prikraj-
šana za plače trenerjev, nogometaši
za štipendiranje in pripravništva, za
zaposlovanje v državni upravi, pripra-
ve ... Zveza dobi vsaj nekaj. Klubi pa so
obremenjeni s čedalje večjimi zahteva-
mi licenciranja in druge "papirologije",
čedalje večjimi sodniškimi, varnostni-
mi in delegatskimi stroški, odvzetimi
igrišči, sedaj pa plačujejo najemnino,
ker ni bilo dokazil za volontersko delo
in vlaganja v preteklosti ...

Fundacija sredstva deli skladno s
Pravilnikom o merilih za razporeditev
sredstev. Nogomet kot tudi rokomet,
košarka in hokej so razvrščeni v prvi
razred športnih panog. Toda, ali so na
primer dosežki v plesu, kegljanju ...
enakovredni dosežkom v nogometu?
Ali so dosežki kadetskih reprezentanc
res več vredni od dosežkov v članski
kategoriji? Kdo je torej kriv ponižanja,
ki ga je nogomet doživljal v Sloveniji?
Pa vendar nočem pisati o Ministrstvu
za šolstvo in šport ali Olimpijskem ko-
miteju Slovenije, kategorizaciji, pravi-
lih ... Spreminjanje je treba začeti pri
sebi. Predstavniki klubov ne pridejo
neposredno v stik z vodstvom NZS, saj
je pretrgan stik (volitve) klubov z vod-
stvom z medobčinskimi zvezami.

"Dotik" s politiko je samo ob uspe-
hih na večjih tekmovanjih in sofinanci-
ranju prioritet. Športna družba si mora
izboriti samostojno postavljanje ciljev
in pravil za celotno piramido razvoja
društvenega športa na vseh področjih,
od naraščaja do veteranov. Sodelovati
morajo pri komisijah za delitev javnih
sredstev, namesto da to samostojno
izvajajo uradniki. Veselimo se spre-
memb pravil, predsednik Čeferin.

Pohorski granodiorit, med ljudmi bolj
poznan pod imenom granit ali celo to-
nalit, je magmatska kamnina, ki gradi
osrednji del Pohorja, ob vznožju katere-
ga leži mesto Maribor. Granodiorit je
nastal pred približno 18 milijoni let,
ko se je iz globin Zemlje počasi priče-
la dvigovati magma. Ta se je vrinila
med starejše preobražene kamnine in
se tam tudi strdila, nastala je zanimi-
va siva kamnina, ki jo geologi strokov-
no imenujejo granodiorit. V kontekstu
uporabnosti dodajmo, da ima pohorski
granodiorit celo boljše tehnične značil-
nosti kot granit.

Ta elegantna siva kamnina, prepre-
dena z belimi aplitnimi žilami, je že
od nekdaj zelo uporabljana. V prete-
klosti so z njo tlakovali ceste in trge,
zato danes marsikje pomeni tudi po-
memben element kulturne dedišči-
ne. S pohorskim kamnom se ponaša
stara Ljubljana, iz njega je grajen celo-
ten kompleks Ravnikarjevega ljubljan-
skega Trga republike, je pravzaprav
kamen slovenske državotvornosti. Nje-
gova pojavnost je jasno in splošno pre-
poznavna in skozi avtohtonost gradi
identiteto glavnega mesta. Močno je
pripomogel tudi k prepoznavnosti
slovenskih mest, predvsem njegova
estetska bela žila na urbano sivi podla-
gi. Še danes najpomembnejše poslovne
in upravne zgradbe v glavnem mestu
in drugod po Sloveniji gradijo iz tega
kamna...

In kako je s tem v našem mestu
ob Dravi, v bodoči evropski prestolni-
ci kulture, ki se, kadar je to pač komu
povšeči, deklarira kot življenjsko in
vsebinsko neločljivo povezano s Po-
horjem? Nedvomno bolj slabo; kako
si lahko človek sicer razlaga občinske
načrte za oblaganje sedaj že razvpitega
Trga Leona Štuklja v kitajski (!) granit.
Zdaj ne govorimo o famoznem stožcu,
kramariji ali kiosku s krofi, ki družno
krasijo naš mariborski Glavni trg le
nekaj dni v letu, ampak o podstati in
temelju novega čudovitega maribor-
skega trga, ki bo pod našimi nogami
vztrajal vsak dan, nekaj desetletij, celo
stoletje ali več. Zgodbe o domnevnih
cenovnih razlikah med domačo avtoh-
tono pohorsko kamnino in kamnom
iz daljne Kitajske so tudi zato nerele-
vantne.

Ohranjanje in tudi obnavljanje
kulturne dediščine je pomembna
evropska in civilizacijska vrednota.
Kulturna dediščina, predvsem arhitek-
turna, se ohranja tudi z uporabo avtoh-
tonih kamnin. K večji prepoznavnosti
Slovenije v svetu sodi tudi uporaba "do-
mačega kamna" vsaj na pomembnej-
ših objektih in v slovenskih mestih.
In kje ter kakšne so novodobne avtoh-
tonost, identiteta, prepoznavnost naše-
ga mesta pod Pohorjem?

Pismo Simone Lečnik me je spodbudi-
lo, da napišem svoje mnenje. Smrt ožje-
ga družinskega člana je vedno tragičen
dogodek. Razlika je seveda v tem, ali
kdo umre že v mladih letih ali v pozni
starosti. Zakon narave je neizprosen.
Vsako živo bitje je že z rojstvom obso-
jeno na smrt. Seveda vedno obstaja
vprašanje, ali naj zdravniki na smrt bol-
nemu povedo resnico ali naj jo zamolči-
jo. Vsak človek drugače dojema resnico
o svojem kritičnem zdravstvenem sta-
nju. Nekateri reagirajo panično, drugi
pa žalostno, vendar umirjeno. Spomi-
njam se, da me je pred mnogimi leti
obiskal sosed, ki je bil operiran na
debelem črevesu. Pokazal mi je svoj
zdravstveni izvid, s pripombo, da se v
njem večkrat pojavlja beseda meta in
da mu sestra v ambulanti ni znala po-
vedati, kaj to pomeni. Seveda sem iz
njegovega izvida takoj razbral, da gre
za metastaze, ki so napadle njegova
jetra in pljuča in da mu niso hoteli po-
vedati resnice, ker niso vedeli, kako se
bo odzval. Tudi jaz mu nisem povedal
resnice, ampak sem mu rekel, da gre
za neke vrste otekline. Vprašal me je
tudi, ali se mora držati kakšne diete,
in ker je bil kadilec, ga je zanimalo, ali
še sme kaditi. Odgovoril sem mu, da
naj je, kar mu ugaja, in tudi cigaretam
se mu ni treba odpovedati. Nesrečnik
je že čez nekaj mesecev umrl. Zato se
mi zdi neumestna obtožba ge. Lečnik,
da nihče od zdravnikov ni želel sveto-
vati njeni mami, kaj kuhati očetu, ki je
zbolel še za rakom na prebavilih. Pred
tem pa so jo na onkološkem inštitutu
seznanili z dejstvom, da se je očetu
rak razširil po toliko organih, da mu
ne morejo več pomagati z nobeno obli-
ko zdravljenja. Upoštevati moramo
tudi, da so zdravniki samo ljudje in da
so prekomerno obremenjeni z ogrom-
nim številom bolnikov. Znano je tudi,
da je zdravnikov občutno premalo, in
tudi kakšnega pretiranega sočustvo-
vanja od njih ne moremo pričakovati.
Seveda pa so, kar zadeva odnos do bol-
nikov, med zdravniki velike razlike, o
čemer sem se prepričal tudi sam.

7.00 Poročila (vps 7.00)
7.05 Dobro jutro
8.00 Poročila
8.05 Dobro jutro
9.00 Poročila
9.05 Dobro jutro
10.00 Poročila

risanka (vps 15.55)
16.05 27 sekund, kratki dokumentarni
16.20 Enajsta šola: Priseljenci, oddaja za

vreme (vps 17.00)
17.30 Po sledi Sherlocka Holmesa,
angleška dokumentarna oddaja
18.20 Minute za jezik, pon
18.25 Žrebanje deteljice (vps 18.25)
18.35 Drago, debelušni zmajček, risanka
18.45 Rjavi medvedek, risanka
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.40 Vreme
19.45 Šport

20.00 Pogledi Slovenije (vps 20.00)
21.30 Med valovi (vps 21.30)
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Opus (vps 23.00)
23.30 F. M. Dostojevski: Idiot, 13 skic
iz romana, 2. zadnji del, TV priredba
predstave Drame SNG Ljubljana - Mala
drama (vps 23.30)
1.25 Globus, pon
1.55 Dnevnik, pon
2.30 Dnevnik Slovencev v Italiji
2.55 Infokanal.

ovce (vps 8.00)
8.20 O miški, ki si je trebušček raztr-
gala, gledališka predstava (vps 8.20)
8.50 Sneženi mož, risanka (vps 8.50)
9.15 Male sive celice, kviz
10.00 Kekec, muzikal (vps 10.00)
10.55 Einstein brez nogavic, izraelski
mladinski film, 2005 (Eunice Baia)
12.35 Veliko, večje, največje: Nebotičniki,

smučarski tek - sprint (ž), prenos
16.30 Evropski magazin (vps 16.30)
17.00 Kraji in običaji (vps 17.00)
17.20 Mostovi - hidak: Pod

nadaljevanka, 3/6 (vps 20.00)
21.50 SP v nordijskem smučanju, smučar-
ski tek - sprint (ž), posnetek iz Osla
23.00 Nogomet, Evropska liga - vrhunci

23.30 t Wallander: Požarni zid, angleška
mini serija, 2/3, pon. (vps 23.30)
1.00 Zabavni infokanal.

ZDA, leta 2019: totali-tarni- reži-m s
pomočjo televi-zi-je obvladuje držav-
ljane. Najbolj priljubljeni- šov je Begu-
nec, sodobni- gladi-atorski- boj na
ži-vljenje in smrt. V njem sodelujejo
obsojeni- zločinci-, ki- se borijo proti-
pokli-cni-m morilcem. Če preži-vi-jo, si-
pri-služi-jo svobodo, kar pa se ni-koli-
ne zgodi-. V oddaji- se znajde tudi- po
nedolžnem obsojeni- poli-ci-st Ben
Ri-chards.

kolumbijske nadaljevanke
17.00 24UR popoldne
17.10 Zorro: Meč in vrtnica, nadaljevanje
18.00 Gospodarica srca, 109. del mehiške

ameriške nanizanke
22.50 24UR zvečer
23.10 Nevarna igra, 3. del nanizanke
0.05 30 Rock, 17. del ameriške nanizanke
0.35 24UR, pon.,
1.35 Nočna panorama.

Gi-na Nor-r-i-s se i-z Chi-caga pr-eseli- v
Atlanto, da bi- njena hčer-ka lahko
obi-skovala pr-esti-žno glasbeno šolo.
Zaposli- se v fr-i-zer-skem salonu,
kjer- je delo pestr-o. Egoi-sti-čni- šef
pa si- vedno pr-i-pi-še vse zasluge za
Gi-ni-ne uspehe. Zato se ta skupaj z
Lynn, dekletom, ki- v salonu umi-va
lase, Gi-na odloči-, da bo šla na svoje.
Kupi- neugleden salon i-n z nji-m
dobi- kopi-co tečni-h fr-i-zer-jev, pi-sano
zbi-r-ko str-ank i-n seksi- sosedo v zgor--
njem nadstr-opju.

10.55 Pa me ustreli!, pon., nanizanke
11.30 Obalna straža, 5. del nanizanke
12.25 Faktor strahu ZDA, pon.,

resničnostni šov, 16. del
Ramsay rešuje kuhinje, pon., 9. del
Zakon in red: Zločinski naklep,

serija, 10. del
0.30 Alias, akcijska nanizanka, 1. del
1.30 Nepremagljiva Jordan, kriminalna

TV Maribor ■ 7.00 Poročila TVS; 7.05
Dobro jutro; 8.00 Poročila TVS; 8.05 Dobro
jutro; 9.00 Poročila TVS; 9.05 Dobro jutro;
10.00 Poročila TVS; 10.10 Odmevi TVS;
11.00 Novice TV Maribor; 11.10 Hrana in
vino; 11.40 Video strani; 12.00 Novice TV
Maribor, pon; 12.10 Video strani; 13.00
Poročila TVS; 13.20 Svetovni gospodarski
izzivi; 13.50 Skozi čas; 14.00 Novice TV
Maribor; 14.05 Šola smučanja, 2/6; 14.35
V žarišču, aktualna oddaja; 15.25 City folk -
Minsk; 15.50 Življenjski utrip na Kubi; 16.00
Novice TV Maribor; 16.05 Program v madžar-
skem jeziku; 16.35 Horizont; 17.00 Davi;
18.00 Dnevnik TV Maribor; 18.30 Hrana in
vino, pon; 19.00 Informativni program TVS;
19.50 Novice TV Maribor; 19.55 Bilo je..., 22.
del, glasbena oddaja; 20.55 Circom regional;
21.30 Dnevnik TV Maribor, pon; 21.55 Dober
večer; 22.45 Oslo: svetovno prvenstvo v nor-
dijskem smučanju, sprint (Ž), posnetek; 0.35
Program v madžarskem jeziku, pon; 1.05
Novice TV Maribor, pon; 1.10 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Po svetu bre-z komentarja; 8.30 TV prodajno
okno; 9.00 Žajfa; 9.30 TV prodajno okno;
10.00 Kuhinjica; 10.30 Živa; 11.00 TV pro-
dajno okno; 11.30 Kronika; 11.45 Po svetu
brez komentarja; 12.00 RTS Portal; 14.00
TV prodajno okno; 14.30 Cecil in Pepo odkri-
vata svet: Mehika, Čile; 14.45 Od besede
do besede; 15.00 Veliko platno; 16.00 TV
prodajno okno; 16.30 Kuhinjica; 17.00 Ita-
lijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdico:
Sveža zelenjava; 17.30 Žajfa; 18.00 Nos
za donos; 18.15 Italijanska vegetarijanska
kuhinja z zvezdico: Polnjeni cvetovi bučk;
18.45 Kronika; 19.00 Xtreme; 19.30 Po
svetu brez komentarja; 19.45 Kronika; 20.00
Animalija, 19. del dokumentarne oddaje;
20.30 Ekstremna okolja, 19. del dokumen-
tarne oddaje; 21.00 Monitor; 21.30 Nos
za donos; 21.45 Kronika; 22.00 Vesoljska
popotovanja, 19. del dokumentarne oddaje;
22.30 Štiri tačke; 23.00 Z Mojco po domače;
0.00 Nos za donos; 0.15 Kronika; 0.30 RTS
Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV;
7.30 TV prodaja; 8.00 Risanka 08.30 Narava
zdravi, pon; 10.00 Hrana in vino, pon; 10.30
Od šivanke do slona; 11.25 Sonce prevare,
venezuelska telenovela, pon. 4. dela; 12.15
Razkrito, dokumentarna oddaja, pon; 12.40
Maria madrugada, venezuelska telenovela,
pon. 115. dela; 13.30 Interaktivna TV; 14.20
Pogovor tedna, pon; 15.20 Sonce prevare,
venezuelska telenovela, 5. del; 16.10 TV pro-
daja; 16.40 Maščevanje, venezuelska tele-
novela, 1. del; 17.30 Od šivanke do slona;
18.25 Hrana in vino; 18.55 Vroči hiti; 20.00
Mednarodno oko; 20.30 Kje ste bili takrat,
dokumentarna oddaja; 21.30 Večer prihod-
nosti s Karin; 23.00 Za zdravje, pon; 23.30

Clairein portret, ameriški akcijski triler,
2001; 1.05 Pogovor tedna, pon; 2.05 Medna-
rodno oko, pon; 2.35 Interaktivna TV.;

VTV ■ 9.00 Dobro jutro, informativna
oddaja; 10.35 Odprta tema: Je ogrožena
celovita sanacija Mežiške doline?; 11.35 Pop
corn, glasbena oddaja; 12.40 Hrana in vino,
svetovalna oddaja; 18.00 Modri Jan: Vodni
krog, otroška izobraževalna oddaja; 18.15
Čas za nas - taborniki; 18.55 Regionalne
novice 1; 19.05 Hrana in vino, kuharski
nasveti; 20.00 Naj viža, oddaja z narodno-
zabavno glasbo; 21.15 Regionalne novice
2; 21.25 Skrbimo za zdravje, izobraževalna
oddaja; 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pono-
vitev.

TV IDEA ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Dobro jutro Pomurje pozdrav
Prekmurcem in Prlekom; 14.15 Pomurski
informativni kažipot; 16.55 Na pravi poti z
Maručo, ponovitev; 18.00 Pomurski dnev-
nik, osrednja informativna oddaja; 18.15
Aktualno, informativna oddaja; 18.30 Hrana
in vino, kuharska oddaja; 19.00 Stube: tuje;
20.00 Pomurski dnevnik, informativna odd-
aja; 20.15 Intervju; 20.40 Mozaik, oddaja o
narodnostih, manjšinah in zamejcih; 21.00
Po sledeh napredka, znanstvena oddaja;
21.15 Aktualno, informativna oddaja; 21.30
Pomurski dnevnik, pon. inf. oddaje; 21.45
Stube: tuje; 22.45 Pomurski informativni
kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.30 Pom info;
15.30 Gnes, informativna oddaja; 16.30
Pom info; 18.00 Gnes, informativna odd-
aja; 18.05 Dnevni dogodki; 18.30 Zamejski
Pomurci; 18.58 Vreme; 19.00 Asov magazin;
20.00 Gnes, informativna oddaja; 20.30
Zamejski Pomurci; 21.00 Glasbena skrinja,
glasbena oddaja; 21.30 Gnes, informativna
oddaja; 22.00 Zamejski Pomurci; 22.30 Pom
info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00
TV prodaja; 10.30 Mladi in nemirni, 53. del
ameriške nadaljevanke; 11.15 Dr. Oz, pogo-
vorna oddaja; 12.10 Regina, 141. del romun-
ske nadaljevanke; 13.40 Isa, ljubim te, 24.
del venezuelske nadaljevanke; 14.30 TV
prodaja; 14.45 Pat, na pomoč!, resničnostna
serija; 15.10 Praksa, 9. del ameriške nani-
zanke; 16.05 Dharma in Greg, 6. del ame-
riške humoristične nanizanke; 16.35 Seks
v mestu, 14. del ameriške nanizanke; 17.10
Zdravnikova vest, pon., 22. dela ameriške
nanizanke; 18.05 Winx klub, sinhronizirana
risana serija; 18.30 Bakuganski bojevniki,
sinhronizirana risana serija; 19.00 Glasbeni
mozaik; 20.00 One Tree Hill, 6. del ameriške
nanizanke; 20.50 Ljubezen skozi želodec
- recepti; 20.55 Tri reke, 1. del ameriške
nanizanke; 21.50 Zdravnikova vest, 1. del
ameriške nanizanke; 22.40 Pozor, Eva pri-
haja!, ameriški film, 2003 (LL Cool J); 0.30
Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.05
Studio 60, serija; 9.50 Novice iz kulture;
10.00 Poročila; 10.15 Znanost o znanstveni
fantastiki, dok; 11.00 Pri Ani; 11.10 Oprah
show; 12.00 Dnevnik; 12.15 TV koledar;
12.30 Morje ljubezni, serija; 13.20 Polna
hiša Rafterjevih, serija; 14.05 Poročila; 14.20
Trenutek spoznanja; 15.00 Odkar si odšla,
serija; 15.25 Epilog, magazin; 16.00 Hrvaška
v živo; 17.25 8. nadstropje, pogovor; 18.15
Pri Ani; 18.30 Dnevnik plavolaske; 18.40
Moja usoda si ti, serija; 19.30 Dnevnik; 20.10
1 proti 100, kviz; 21.05 Weissensee, serija;
21.55 Pol ure kulture; 22.30 Poročila; 23.00
Novice iz kulture; 23.10 Pogled z neba, dok;
0.10 Nadnaravno, serija; 0.55 Xena, serija;
1.40 Dragi John, serija.

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Primer za ekipo Barz, serija; 10.00 Zaseda-
nje hrvaškega sabora, prenos; 13.25 Mala
TV; 13.55 Po Amy, drama, 2001 (Bridget
Fonda); 15.30 Županijska panorama; 15.45
Studio 60, serija; 16.30 Overland: Od Cape
Towna do Nord Kappa, dok; 17.25 Hannah
Montana, serija; 17.45 Polna hiša Rafterje-
vih, serija; 18.30 Hit dneva; 18.45 Nogomet,
Evropska liga, pred tekmo; 18.55 Nogomet,
Evropska liga, prenos tekme; 20.50 Nogo-
met, Evropska liga; 21.00 Nogomet, Evrop-
ska liga, prenos tekme; 22.55 Nogomet,
Evropska liga, posnetki; 23.10 Dnevnik pla-
volaske; 23.20 Po Amy, drama, 2001; 0.50
Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.10 Midve z mamo,
serija; 8.50 Glavca, serija; 9.15 Glavca,
serija; 9.35 Dva moža in pol, serija; 10.00
Na robu, drama, 2002, ( Randy Quaid); 11.25
Roko na srce, serija; 11.45 Anna in ljubezen,
serija; 12.10 Družina za umret, serija; 12.35
Družina za umret, serija; 13.00 Otroški pro-
gram; 14.25 Tek na smučeh, finale (m+ž),
pred tekmo; 14.55 Tek .na smučeh, finale
(m+ž), prenos; 16.40 Čas v sliki; 16.45
Glavca, serija; 17.05 Simpsonovii-, risanka;
17.30 Simpsonovi, risanka; 17.50 Čas v sliki;
17.55 Roko na srce, serija; 18.25 Anna in lju-
bezen, serija; 18.55 Mladi zdravniki, serjja;
19.20 Dva moža. in pol, serija; 19.45 Čili,
magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15 Tekma na
severni tečaj, dok; 21.05 Na kraju zločina:
Miami, serija; 21.50 Čas v sliki; 21.55 Mi smo
cesarji, show; 22.45 Dobrodošla Avstrija;
23.35 Mala Britanija, serija; 0.00 Čas v sliki;
0.20 Tiha kuhinja; 0.50 Derren Brown; 1.15
Tekma na severni tečaj, dok.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05
Sveže skuhano; 9.30 Za živali, dok; 9.50

Zavestno zdravo, magazin; 10.10 Lena,
serija; 10.55 Vihar ljubezni, serija; 12.10
Po dolgem in počez; 12.45 Zakladi sveta
- dediščina človeštva, dok; 13.00 Čas v sliki;
13.15 Sveže skuhano; 13.40 Poti do sreče,
serija; 14.25 Poti do sreče, serija; 15.10
Vihar ljubezni, serija; 16.00 Pogovor z Bar-
baro Karlich; 17.00 Čas v sliki; 17.05 Danes v
Avstriji; 17.40 Zimski čas; 18.30 Konkretno,
magazin; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30
Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15
Gorski zdravnik, serija; 21.05 Univerzum:
Norveška, dok; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Eko,
magazin; 23.00 Primer za dva, serija; 23.55
Česar ne ve, triler, 1992 (Valerie Bertinelli);
1.25 Pogledi s strani.;

MADŽARSKA 1 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Osvežilo,
pon; 9.55 Nappali; 12.02 Poročila. Vreme.
Šport; 12.30 Karpatski ekspres; 13.00 Pre-
hod; 13.35 Oddaja za manjšine; 14.30 Soz-
vočje; 15.30 Ljudje v naravi; 15.55 Sosedje,
madž. nad; 16.30 Poročila; 16.40 Regionalni
dnevnik; 16.55 Popoldanska čajanka; 17.40
Indija, kopr. nad; 18.30 Od srca do srca,
it. nad; 19.30 Dnevnik. Šport. Vreme; 20.05
Jelfogo, politični magazin; 21.05 V četrtek
zvečer; 21.40 Izgubljena preteklost, it. tv.
film; 23.25 Široko platno; 23.55 Poročila.
Vreme. Šport; 0.05 Prizma; 0.20 Današnje
jutro, pon; 2.16 Nočni izbor.;

MADŽARSKA 2 ■ 5.23 Karpatski
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Oddaja za
manjšine; 9.50 Regionalni magazin; 10.50
Pripoveduje Gyorgy Kezdy; 11.15 Madžarsko
pravo; 11.30 Živeti je treba znati, madž.
doku. film; 12.01 Poročila. Vreme. Šport;
12.30 Karpatski ekspres; 12.55 Zaključek;
13.45 Minifestival; 14.05 Po sledeh naših
prednikov; 14.30 Stara zaveza - kantoni;
14.55 Mejniki v svetu - Karoly Zipernowsky;
15.25 Biseri Afrike, port. nan; 16.15 Pariški
prijatelji, fr. nad; 17.00 Čarovnija, it. nad;
17.25 Madžarska retro glasba; 18.20 Pre-
hod; 18.45 Risanke; 19.10 Na deželi je-lepo,
avstral. nad; 20.00 Poročila. Vreme. Šport;
20.30 Grandi domani, it. nad; 21.25 Biszku
in ostali, madž. nad; 22.45 Zaključek; 23.35
Indija, kopr. nad; 0.20 Od srca do srca, it.
nad; 1.15 Izgubljena preteklost, it. tv. film;
3.00 Nočni izbor.;

SPORTKLUB ■ 9.15 Košarka, Evro-
liga: Panathinaikos - Lietuvos Rytas,
ponovitev; 11.00 Tenis, ATP 500: Dubai,
v živo; 15.00 Full Tilt Poker After Dark
2007 Ep 153, ponovitev; 16.00 Tenis, ATP
500: Dubai, v živo; 20.00 Košarka, Evro-
liga: Maccabi Electra - Regal Barcelona,
v živo; 21.55 Košarka, Evroliga: Union
Olimpija - Lottomatica Roma, ponovitev;
0.10 Poker After Dark 2: 154. del, prvič;
1.00 Tenis, ATP 500: Dubai, ponovitev.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Nogomet, špan-
ska liga: Barcelona Athletic Bilbao; 10.00
Telemarketing; 11.00 Nogomet, Premier
liga: WBA; 13.00 Košarka, Evroliga - TOP
16: Olimpija Lottomatica; 15.00 Nogomet,
pokal FA: Pregled kroga; 15.30 Nogomet,
belgijska liga: Pregled kroga; 16.00 Nogo-
met, argentinska liga: Pregled kroga; 17.00
Nogomet, portugalska liga: Pregled kroga;
17.45 Klubske televizije; 18.15 Nogometna
oddaja: Premier League World; 18.45
Košarka, Evroliga - TOP 16: Zalgiris Valencia;
20.45 Košarka, Evroliga - TOP 16: Monte-
paschi Efes; 22.45 Košarka, Evroliga - TOP
16: Maccabi Barcelona.

ŠPORT TV 1 ■ 8.30 Nogomet. The
World Game: 208. oddaja, pon; 10.00 Nogo-
met. Primera Division: Real Madrid - Levante,
pon; 12.30 Nogomet. Arsenal TV: Leyton
Orient - Arsenal, pon; 14.30 Košarka. NLB
Magazin: 17. oddaja, pon; 15.00 Nogomet.
Serie A: Vrhunci 26. kroga, pon; 16.00 Hokej
na ledu. EBEL: Jesenice - Graz, pon; 18.30
Košarka. NBA Action: 19. oddaja; 19.00
Nogomet. Grška superliga: Olympiakos -
Panathinaikos, pon; 21.00 Nogomet. Pri-
mera Division: Sevilla - Hercules, pon; 23.00
Poker. Poker Stars, EPT6: Monte Carlo, prvi
del, pon; 0.00 Forbidden TV; 2.00 Nogomet.
Liverpool TV, pon.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Košarka. NLB
liga: Crvena zvezda - Partizan, pon; 10.30
Košarka. NCAA: Ohio State - Illinois, pon;
13.00 Nogomet. Serie A: Inter - Cagliari,
pon; 15.00 Nogomet. Serie A: Napoli - Cata-
nia, pon; 17.00 Nogomet. Global Football:
238. oddaja, pon; 17.30 Košarka. NCAA: Mis-
souri - Baylor, posnetek; 20.00 Ekstremni
športi. Ticket to ride: 8. oddaja: A and S
Innsbruck; 20.30 Avtomoto šport. Motor
World: 195. oddaja; 21.00 Košarka. NLB liga:
Olimpija - Cedevita, pon; .23.00 Motokros.
Pregled sezone MX2: VN Češke, prva dirka,
pon; 23.55 Motokros. Pregled sezone MX2:
VN Češke, druga dirka, pon; 1.00 Nogomet.
Serie A: Napoli - Catania, pon.

EUROSPORT ■ 8.30 Smučarski skoki,
posnetek; 9.30 tenis, WTA turnir, posnetek;
11.30 Smučarski poleti, posnetek; 12.30 Tek
na smučeh, posnetek; 13.15 Tek na smučeh,
prenos; 14.30 Zimski športi, magazin; 14.45
Tek na smučeh, prenos; 16.30 Rokomet,
liga prvakov, prenos; 17.30 Tenis, WTA
turnir, posnetek; 19.00 Eurogoals, maga-
zin; 19.10 Tek na smučeh, posnetek; 19.45
Zimski športi, magazin; 20.00 Borilni športi,
Fight Club, magazin; 22.00 Tek na smučeh,
posnetek; 23.00 Borilni športi, Clash Time;
23.05 Watts, magazin; 23.15 Wrestling,
WWE, magazin; 23.45 Borilni športi, Clash
Time; 23.50 Wrestling, WWE, posnetek;
0.45 Tenis, WTA turnir, posnetek.

Komu naložiti krivdo, ko otroški zvez-
dniki podivjajo? Staršem? Menedžer-
jem? Billy Ray Cyrus očitno ni tako
toliko samokritičen, da bi krivdo za
neštete javne spodrsljaje svoje slavne
hčerke Miley Cyrus iskal pri sebi. Vse
bolj provokativna in razvpita mlada
pevka in igralka naj bi se bila slabih
vedenjskih vzorcev po njegovem nav-
lekla med snemanjem serije Hannah
Montana.

"Žal mi je, da moram to reči, a ta
prekleta serija je uničila mojo druži-
no. Vsakič, ko ga je Miley kje polomi-
la, so ustvarjalci serije pred novinarji
krivdo za to zvalili name. Sam sem kri-
tiko predolgo sprejemal in se pustil
javno pribiti na križ," je dejal Billy Ray.
Vse od začetka ločitvenega postopka
od soproge se zvezdnik do svoje hčer-
ke obnaša vse bolj hladno in kritič-
no. Tudi na rdeči preprogi ju že dolgo
nismo videli skupaj. "Okoli sebe ima
ljudi, ki zanjo predstavljajo veliko ne-
varnost. Rad bi jo obvaroval pred ne-
urjem," je še dejal zaskrbljeni oče, ki
se iz protesta ni udeležil praznovanja

Legen-darn-a bri-tan-ska
obli-kovalka Vi-vi-en-n-e
Westwood seje spotakn-i-la
ob modn-i- slog bodoče
žen-e pri-n-ca Wi-lli-ama

Od pompozne najave zaroke princa
Williama in atraktivne, a medijsko še
vedno precej zadržane Kate Middleton
osladni komentarji in pohvale na njen
račun kar dežujejo. Ni ga britanskega
novinarja, ki bi si o ženi bodočega kra-
lja upal napisati kaj zares pikantnega
ali celo kritičnega. Vse na njej je očit-
no fantastično.

Njeno obnašanje, njena življenjska
zgodba, njen okus za modo. A prav
ob slednje se je spotaknila ena najv-
plivnejših žensk na svojem področju.
Vivienne Westwood, znana tudi kot
kraljica punka, velja v svetovnem me-
rilu za eno najbolj priljubljenih in ce-
njenih oblikovalk, ki s svojo drznostjo
in alternativnimi pristopi vselej navdu-
ši. Morda ste si njeno ime zapomnili v
povezavi s poročno obleko, ki jo je v
prvem delu filma Seks v mestu nosila
Carrie Bradshaw. Kultna Vivienne je
zbrala pogum in v intervjuju, ki so ga
z njo naredili v času londonskega mod-
nega tedna, povedala, da po njenem
mnenju Kate Middleton nima občut-
ka za modni slog.

Devetinšestdesetletnica je poveda-
la, da bi jo sicer z veseljem oblekla, a
bo to storila šele takrat, ko bo dekle
na področju okusa malce napredova-
lo. Zavrnila je tudi namigovanja, da
naj bi prav ona bila avtorica Katine
poročne obleke. Čeprav celotni druži-
ni Windsor očita akutno pomanjka-
nje okusa, pa je navdih za svojo novo
kolekcijo našla prav med plemiči. Na
modno pisto je namreč poslala mode-
le s kronami na glavi in (umetnim?) kr-
znom okoli ramen. "Moj navdih je bila
kraljevska družina iz pravljice Alica v
čudežni deželi. Tokrat sem se odločila
predvsem za klasične hlačne kostime,
pri katerih pa za več drznosti poskrbi-
jo veliki ovratniki in kričeče barve," je
povedala Westwoodova. Kljub opazno
osveženemu konceptu pa je ostala zve-
sta svojemu priljubljenemu kariraste-
mu vzorcu. Dodala je, da prihodnost
oblačenja vidi v naravnih proizvodih,
kot so bombaž, volna in druga narav-
na vlakna.

Glede kraljevske poroke je še pove-
dala, da pri izbiri obleke tako ali tako
ne bi imela zadnje besede. Tako kot šte-
vilni drugi oblikovalci je tudi Vivien-
ne mnenja, da se bo Kate Middleton
najbrž odločila za preprosto, po mož-
nosti precej konservativno obleko, po-
dobno, kot jo je na svoji poroki nosila
švedska princesa Victoria. Kraljevske
Carrie z napihnjenimi plastenim kri-
lom, seksi korzetom in umetno modro
ptico v laseh v Buckinghamski palači
najbrž res ne moremo pričakovati.

Razvpiti britanski rocker Pete Doherty
se bo prvič preskusil kot igralec in v
filmu upodobil francoskega pesnika iz
19. stoletja Alfreda de Musseta. Produ-
centi so izid filmske priredbe de Musse-
tove avtobiografske zgodbe o prevari
in ljubezenskem trikotniku napoveda-
li za prihodnje leto. De Musset je v knji-
gi "Confession d'un enfant du siecle"
(Izpoved otroka našega časa) popisal
svojo burno ljubezensko afero s franco-
sko pisateljico Amantine Lucile Dupin,
ki je objavljala pod moškim psevdoni-
mom George Sand. Film je navdahnjen
po knjižnem izvirniku. Nekaj prizorov
za film so že posneli v Parizu, od pone-
deljka pa filmska ekipa snema v nemš-
kem mestu Regensburg. Film bo sicer
postavljen v Francijo, glavno žensko
vlogo pa bo odigrala igralka angleš-
ko-francoskega rodu Charlotte Gains-
bourg. Doherty, nekdanji frontman
skupine The Libertines in aktualni
vodja zasedbe Babyshambles, je svojo
kariero začel kot pesnik. Znan je tudi
po ljubezenski zvezi z manekenko
Kate Moss in številnih škandalih, pove-
zanih z zlorabo drog in alkohola. (sta)

Za marsikoga prava nočna mora, Brada Pitta in Angelina Jolie pa očitno ne moti
preveč. V razkošno hišo, v kateri vsake toliko živita s svojimi šestimi otroki, se
bosta v kratkem vselila Bradova starša. Ta sta namreč sprejela ponudbo, da bi
se preselila v pravljični dvorec Miraval, ki sta si ga igralca pred časom omislila
za svojo vikend rezidenco. Na posestvu v južni Franciji sta zvezdnika le redko,
tako da si s staršema ne bodo neprestano hodili v zelje. Jane in Bili Pitt bi tako
rada vsaj delno razbremenila svoj podmladek, ki se zaradi prevelikega obsega
službenih obveznosti le s težavo posveča vzgoji otrok in vzdrževanju dvorca.
S tem se strinjata tudi Brad in Angie, ki ne želita, da bi se njuni otroci še naprej
morali tedensko seliti z enega letališča na drugo, temveč da bi dedek in babica
v njihovo življenje vnesla več stabilnosti, umirjenosti in vzgoje. Dvorec Miraval
je te dni deležen intenzivne obnove, v okviru katere prenavljajo tudi manjšo
hišo na posestvu. Nekdanji golobnjak nameravajo spektakularno preurediti v
novo domovanje zakoncev Pitt. (siz)

V dneh, ki nas ločijo do marca, je skrajni
čas, da nekatere vrste sadnega drevja
obrežemo, ga pred pomladjo škropimo
proti boleznim in zajedavcem ter pripra-
vimo jame za sajenje novih sadnih dreves

Na vprašanje, kdaj pričnemo obrezovati sadno drevje in
kako ga pravilno obrezujemo, Davor Špehar, strokovnjak
Kluba ljubiteljev narave in vrta - kluba Gaia, pojasni: "Jab-
lane lahko obrezujemo že zelo zgodaj spomladi oziroma
že pozimi, kmalu za njimi pa so na vrsti hruške. Če imamo
bolj malo dreves, nikar ne hitimo, saj malce poznejša rez
tudi nekoliko zmanjšuje moč rasti in čas odganjanja. Zato
ni nič narobe, če rez opravimo do konca tega meseca ali
celo v marcu. Breskve in nektarine obrezujemo nekoliko
pozneje kot jablane in hruške. Najbolje je ukrepati takrat,
ko se že pokaže, kje in koliko bo cvetnega nastavka in temu
nekoliko prilagodimo moč obrezovanja. Tako se tudi izog-
nemo kakšni zgodnejši pozebi. Pozneje ko obrezujemo, po-
znejše je odganjanje brstov."

Takoj po obrezovanju (če obrezujemo bolj pozno, pa prej)
poškropimo sadno drevje z bakrenim pripravkom, ki mu
dodamo naravni pripravek na osnovi ogrščičnega olja, na-
daljuje sogovornik. "Pri obrezovanju stremimo k temu, da
mora biti krošnja dovolj zračna. Zračnost krošnje dosežemo
z redčenjem pregostih močnejših vej in odstranjevanjem
primernega števila mlajših poganjkov. Pri tem se navad-
no držimo pravila, naj bo krošnja oblikovana tako, da bo v
obliki prisekanega stožca. Zgornje veje morajo biti krajše in
bolj položne, medtem ko so spodnje daljše in nekoliko dvig-
njene. Tako bo omogočena dobra osvetlitev večine listov v
krošnji. Najbolje je, da preveč povešene poganjke spodreže-
mo na bolj pokončne oziroma vodoravne, pri pokončnejših
vejah pa odvajamo na bolj položen poganjek."

Zdaj je skrajni čas, da opravimo tudi predpomladansko
škropljenje proti boleznim in zajedavcem. "Prvo škropljenje
pri breskvah in nektarinah običajno opravimo konec febru-
arja. Takrat uporabimo bakreni pripravek v nekoliko moč-
nejši koncentraciji. V času odpiranja brstov opravimo drugo
škropljenje v predpisanem odmerku. Vsaka sadna vrsta (jab-
lana, hruška, breskev ...) prične brsteti v svojem času, zato
temu prilagodimo tudi čas predpomladanskega varstva.
Tudi pri drugem škropljenju, ki v kontinentalnem delu na-
stopi v marcu, uporabimo bakrov pripravek, kateremu do-
damo oljni pripravek na osnovi oljne ogrščice. Pri mešanju
teh dveh sredstev smo pozorni, da najprej z vodo zmešamo
bakrov pripravek, potem pa dodamo pripravek na osnovi
oljne ogrščice. Za naravi prijaznejšo pridelavo uporabimo
naravni oljni pripravek na podlagi ogrščičnega olja. Ta s svo-
jim načinom delovanja uniči zimska jajčeca škodljivcev pa
tudi uši, ki so se že izlegle iz zimskih jajčec."

se pogosto zgodi tudi drugim lončni-
cam v prostorih s suhim zrakom. Zgor-
nja plast zemlje se namreč rada hitro
osuši, spodaj pa se korenine utapljajo
v preobilici vlage. Površino zemlje v
lončkih moramo večkrat rahljati, saj
se zaradi zalivanja pogosto zaskorji,
kar onemogoča zraku dostop do ko-
renin. Za začetek gojimo zelišča v po-
samičnih lončkih, kasneje, ko bomo
ugotovili, katera imajo podobne zah-
teve glede zemlje, zalivanja in ostale
nege, pa jih lahko posadimo v skupno
korito, s katerim bomo okrasili oken-
sko polico." (gt)

ROŽMARIN - Uporabljati ga moramo v zmernih količinah, saj je to dokaj
močna začimba. Njegovo eterično olje v majhnih količinah deluje poživlja-
joče.

TIMI1AN -Ker je to dokaj močna začimba, ga uporabljajmo zmerno. Režemo
ga tik pred cvetenjem in uporabljamo svežega ali posušenega.
MELISA - Znana je po nežnem limoninem vonju, ki ga ohranimo s tem, da li-
stiče trgamo pred cvetenjem.

VRTNA KRESA - Za pridelovanje je preprosta in v hiši jo lahko sejemo vse leto.
Sejemo jo v nizke podstavke in postavimo na svetlo okensko polico. Mlade li-
stiče režemo, ko so rastlinice visoke 5 do 10 cm.

Konec februarja in v marcu lahko nekatere grmovnice obrežemo. To velja zla-
sti za okrasne grmičke, ki cvetijo po 15. juniju. Cvetenje grmovnic izboljšujemo
tudi z redčenjem.
Sadni vrt

Sadimo sadno drevje in grmovnice (ribez, kosmulje, robidnice, maline, ameriš-
ke borovnice)
Trata

Če snega ni več, trato dobro prezračimo. To storimo s posebnimi jeklenimi grab-
ljami oziroma prezračevalnim strojem. S tem odstranimo mah, staro in odmrlo
travo ter posušene travnate delce, ki se nabirajo na površju in s tem preprečuje-
jo rast mladim travnim bilkam. Posebno moramo biti pozorni na mah, ki se je
razvil čez zimo. Vzrok za razvoj mahu je slaba prepustnost oziroma slaba pre-
zračenost tal. Za odstranjevanje uporabljamo specialna sredstva za zatiranje,
najbolje je uporabiti taka, ki so kombinirana z gnojili.

Vedno cvetoče begonije so tipične
rastline za vrt, z veseljem pa jih goji-
mo tudi v stanovanju in na balkonu.
So ene najlepših enoletnic, ki lahko ži-
vijo dlje kot eno leto. Sorte se razlikuje-
jo po obliki, barvi cvetov in velikosti,
vse pa so zelo lahke za gojenje. Vedno
cvetočih begonij ne čistimo. Listi so
prekrhki, mesnati ali preveč dlakavi
za čiščenje. Preden jih kupimo: listi
morajo biti sveži in zdravi, ne smejo
odpadati. Rastlina mora imeti veliko
mladik. Kupimo jo spomladi. Tempe-
ratura - med poletjem okoli 18 stopinj
Celzija, ne marajo temperature, višje
od 21 stopinj, pozimi pa 16 stopinj. Zah-
tevajo veliko svetlobe in prostor, zašči-
ten pred vetrom.

Če stojijo na soncu, na listih ne sme
ostati voda, saj dobijo ožganine. Zado-
stuje jim normalna sobna vlaga. Zadoš-
ča, če lonček postavimo v podstavek
z vlažnim peskom. Rastlin ne škropi-
mo. Zelo lepo so videti v skupini dru-
gih rastlin, v vrtu pred zelenimi grmi
in drevesi, na balkonu in v lončku na
okenski polici. Vedno cvetoča begoni-
ja je zelo lepa v okrasnem lončku na
vrtni mizi. Med poletjem jo redno za-
livamo enkrat na teden z mehko mlač-
no vodo, pozimi manj. Enkrat na 14
dni dodamo tekoče gnojilo v vodo.
Najbolje raste v mešanici, sestavljeni iz
enakih delov mehkega komposta, šote
in mivke. Ne smemo pozabiti na dobro
drenažo. Je ne presajamo. Razmnoži-
mo jo lahko spomladi s semeni, ki jih
posejemo na pladenj, napolnjen z dre-
nažo in plastjo prsti za setev semena.

Pred kratkim sem v trgovini kupila
orhidejo in jo za deset minut pustila
v avtomobilu, saj sem na poti domov
imela nujen opravek. Ko sem cvetlico
prinesla domov, je odvrgla vse cvetje.
Zanima me, ali sem naredila napako,
ker sem orhidejo pri nizkih zunanjih
temperaturah pustila v avtomobilu.

Odgovarjajo strokovnjaki vrtnega centra
Kalia: "Napako naredimo, če rastlino
kupimo in odnesemo v avto kar neza-
varovano, brez ovojnega papirja. Pre-
voz do doma v ohlajenem avtu, ki ga
sicer sčasoma ogrejemo, potem rastli-
no odnesemo v hišo, stanovanje ... Ves
ta proces je za rastline lahko usoden.
Zelo so občutljive predvsem božične
zvezde in drobni še neodprti cvetovi
orhidej. Božična zvezda hitro odvrže
rdeče ovršne liste, orhideja pa odvrže
drobcene popke, ki smo se jih veselili,
da se bodo razvili v lepe cvetove. Naj-
bolje je, da dobro zavito rastlino doma
pustimo še nekaj časa zavito, da se tem-
perature počasi in enakomerno izena-
čijo s temperaturo prostora, v katerem
bo kasneje bivala. Enako velja poleti,
ko so prav tako ekstremna tempera-
turna nihanja (klimatske naprave),
močno sonce in suh zrak. Rastlino mo-

Izhodišče tokratnega izleta
so Avsenikove Begunje.
Na tamkajšnjem
parkirišču si oprtajmo
nahrbtnike, nato pa
krenimo veselo na pot -
po cesti navzgor skozi vas,
mimo cerkve na desni, ki
ima zvonik ločen od sebe

Levo gremo mimo graščine Katzen-
stein z muzejem talcev, nadaljujemo
mimo parka in kostanjevega drevo-
reda ter dveh paviljonov Jožeta Pleč-
nika, ki si ju lahko ogledamo ob
vrnitvi. Nadaljujemo skratka ob skraj-
nem levem robu po cesti navzgor, ki
je tukaj ozka, prometa pa je kar nekaj,
saj se ljudje tod prevažajo po razgled-
ni cesti okoli Dobrče v Tržič. Tudi grad
Kamen si lahko ogledamo s ceste, ko
se bomo vračali, bomo lahko opazo-
vali razvaline s steze zgoraj. V njem
so bivali tudi grofje Celjski, najdlje pa
Lambergi, med katerimi je bil najbolj
znan Gašper, znameniti turnirski bo-
jevnik. Dolina zdaj postane bolj tesna,
nad njo se pnejo skalni stolpiči kot stra-
žarji, levo pa šumi potok Begunjščica.
Kmalu pridemo do grobišča talcev na
desni, nato pa se dolina nekoliko razši-
ri. Desno se dvigajo prostrani pašniki
in nad njimi obronki grebena Dobrče
proti Begunjščici. Ko se končajo pašni-
ki, nas asfaltirana cesta pripelje do mo-
stička, kjer na levi tiči gostišče Draga,
za katerim navzdol vodi označena
Lambergova pot, po kateri se bomo
vračali.

Pred nami je najslikovitejši kotiček
Drage, s strmimi pobočji, skalnimi
stolpiči, na katerih bodo čez nekaj me-
secev vzcveteli avriklji. Kmalu pride-
mo do potoka, ki priteče levo izpod
Poljške planine. Po kamnih prečka-
mo potok in pomagamo otrokom, če
hodijo z nami. Polagoma nadaljujemo
navzgor po planinski poti, ki vodi na
planino Preval. Tokrat bomo šli le do
slapa Luknja, čigar šumenje kmalu za-
slišimo. Desno se nad nami vzpenja Pra-
protnikov vrh, na čigar polico so lovci

26. februar: Po Šavrinskem delu Istre,
2. del. Prijave sprejema in vodi Cveto
Meglič, 041 394 267.

2. marca: Vabi ljubitelje turnega smu-
čanja na turni smuk na Viševnik. Pri-
jave zbira Albert Marzidovšek, 041
667 103.

6. marec: Spominski pohod na Ariho-
vo peč (Avstrija). Prijave zbira Franci
Rajh, 041 797 712, vodijo Franci Pan-
grčič, Franci Rajh in David Čuček.

16. marec: Zgornji Duplek-Metava-
Trčova-Zgornji Duplek. Prijave zbira
do 15. 3. in vodi Franc Kocbek, 031
644 531.

V sklopu prireditev ob 110-letnici
PD Ruše vas vabimo na odprtje raz-
stave fotografij in predmetov iz Ne-

pala, ki bo v petek, 25. februarja, ob
17. uri v galeriji Rulik. Avtor razstave
je Mitja Plohl. Razstava bo na ogled
do 4. marca med 16. in 18. uro v ga-
leriji Rulik.

PD Fram vabi na predavanje naravo-
varstvenika, biologa in fotografa
Dušana Klenovška o zavarovanih
rastlinah in živalih naših gora, ki bo
v ponedeljek, 28. februarja, ob 18.
uri v kinodvorani gradu Rače. Vstop-
nine ni.

PD Maribor Matica in DU MORS, Sek-
cija Maribor-Ptuj, vabita svoje člane
ter vse ljubitelje planin in gorništva
na predavanje o bližjih feratah - za-
varovanih plezalnih poteh v Avstriji
z naslovom Ferate v naši soseščini.
Predaval bo znani avstrijski feratar
prof. dr. K. Skoba (v slovenskem jezi-
ku). Izlet v čudoviti svet vertikal in
jeklenic bo v sredo, 2. marca, ob 18.
uri v Avditoriju generala Maistra v
Kadetnici. Po predavanju bo minik-
viz o feratarstvu z zanimivo glavno
nagrado! Vstopnine ni. Parkiranje
na parkirišču Vojašnice generala Ma-
istra v Ramovševi ulici.

V marcu se bo vrt
že začel prebujati
in nestrpno bomo
čakali na prvo zelenje
na gredicah. Tudi okrasne
čebulnice, ki smo jih jeseni
zavzeto sadili po vrtu,
bodo kmalu pogledale
na plano

Zgodi pa se, da se naš nasad tulipanov
spomladi pojavi na drugem koncu
vrta, kot smo si zamislili na začetku,
opozori Andreja Tomšič, strokovnjaki-
nja vrtnih centrov Kalia. "Tudi barve
cvetov niso ravno usklajene, ponekod
pa cvetlic sploh ni. V zelenjavnem vrtu
opažamo polegle sadike solate, vmes
najdemo številne prazne površine, na
več mestih se pod zemljo nakazujejo
rovi. Jeseni posajena jablana čudno ru-
meni in se suši, drevo pa nam skoraj
ostane v roki." Take in podobne stva-
ri nam lahko povzročijo nemalo slabe
volje, zlasti takrat, ko spoznamo, da
imamo opravka s pogostim obiskoval-
cem vrtov in zagrizenim sovražnikom
vseh vrtičkarjev - voluharjem.

Znano je, nadaljuje Tomšičeva, da vo-
luhar slabo prenaša prepih. Zato v
vrtu poiščemo kupe zemlje (so nižji
kot krtine) in jih odkrijemo. "Voluhar
bo luknje spet zaprl in tako bomo ve-
deli, kateri rovi so aktivni. V rov nato
nastavimo mehansko past s koščkom
jabolka. Če bomo nastavili past, pusti-
mo del rova odprt, tako da bo voluhar
spet prišel pogledat, od kod prepih,
premamilo ga bo jabolko in igre bo
zanj konec ... V aktivne rove vstavlja-
mo tudi dele rastlin, ki ga bodo z ne-
prijetnim vonjem odgnale: orehove
liste, stroke česna ali vejice tuje. Pri
nastavljanju pasti uporabimo rokavi-
ce." Ker se v domačem vrtu navadno
odločimo za zatiranje voluharja brez
strupov, najprej pomislimo na njego-
ve naravne sovražnike in jih privabi-
mo ali vsaj ohranimo v vrtu. "To so na
primer sova, podlasica, jež, ptice ropa-
rice, dihur in seveda domača mačka."
Nekatere rastline imajo voluharju ne-
prijeten vonj, zato jih ne pozabimo
posaditi v bližino gredic, kjer imamo
z nadlogo največ težav. "Koristen in
hkrati lep je cesarski tulipan, ki ga sadi-
mo jeseni, najbolje posamično na gre-
dice ali v ozadje obrobkov. Voluhar se
bo izogibal tudi križnolistnemu mleč-
ku, česnu, narcisam in ribezu. Morda
bi pa za jesen pomislili na mešani
nasad tulipanov in narcis? Ali pa radi-
ča in česna?"

"Ko ugotovimo, kateri voluharjevi rovi
so aktivni, vanje vstavimo plinske pa-
trone, ki ga z neprijetnim dimom pre-
ženejo. Pri tem je pomembno, da ostale
odprtine zapremo, saj s tem prepreči-
mo uhajanje plina, kar bi zmanjšalo
učinek na voluharja. Vsaj nekaj časa
so učinkoviti tudi zvočni odganjalni-
ki. Žal pa izkušnje nekaterih uporabni-
kov kažejo, da se po določenem času
voluhar na zvok odganjalnika navadi.
Doma narejen zvočni odganjalec je ste-
klenica, ki jo zakopljemo v zemljo tako,
da je vrat zgoraj. Ko čez gredice zaveje
veter, steklenice žvižgajo in visoki toni
preženejo voluharja." Morda še najbolj
učinkovita proti voluharju je zaščita
rastlin z mrežnimi košarami. "Uporab-
ljamo jih za zaščito drevesnih korenin
in za zaščito posajenih okrasnih čebul-
nic. Drevesne korenine zaščitimo z
mrežo že ob sajenju, tako da korenine
sadike najprej ovijemo z mrežo, nato
pa sadiko postavimo v pripravljeno luk-
njo za sajenje. Luknjo zasujemo z zem-
ljo, pri tem pa pazimo, da je zgornji rob
košare nad površino tal. Tako voluhar
ne bo mogel do korenin niti tik pod
površjem." Za zaščito okrasnih čebu-
lic, zlasti tulipanov, uporabimo mreža-
ste pladnje. Čebulice položimo vanje,
vse skupaj pa nato posadimo. Namesto
mrežastih pladnjev so primerne tudi
plastične nizke posode z manjšimi luk-
njami. Načinov za bolj ali manj uspeš-
no odganjanje in zatiranje voluharja je
še mnogo. Od strupov za glodavce, do
karbida in izpušnih plinov, ki jih preko
cevi namestimo v rove. (IVH)

Voluhar je 15-20 cm dolg glodavec, ki živi v zemlji. Najraje ima obdelane
površine srednje težke zemlje, ki je dovolj vlažna in primerno založena s
hrano. Deluje na površini približno 40 m2, kjer v globini do pol metra koplje
50 m dolge rove ovalnega prereza. Voluharjev rov ima v nasprotju s krtovim
popolnoma gladke stene, saj voluhar vse viseče koreninice spotoma poje.
Najdejavnejši je ob sončnem vzhodu in zahodu, pozimi pa le čez dan. Preh-
ranjuje se s podzemnimi deli rastlin in lahko naredi veliko škodo tako v
sadnem kot zelenjavnem in cvetličnem vrtu. Na svojem bivalnem območju
ima več shramb z zalogami hrane, ki pa je ne porabi, ker vedno znova išče
novo. Najljubša hrana so mu jabolka, čebulice tulipanov in radič.

Prejšnji teden smo v Večeru pisali o
izsiljevanju mladoletnih fantov, ki naj
bi jih nekdo v Kopru ali okolici vsak
teden izsiljeval za denar. Izsiljevanje
naj bi trajalo že več mesecev, v mrežo
izsiljevalca pa se je ujel 16-letni fant,
finančno pa mu pomaga njegov prav
toliko star prijatelj. Oba sta izsiljevalcu
odnesla že vse svoje prihranke, fant, ki
ga neznanec neposredno izsiljuje, pa je
tudi doma vzel že več vrednih stvari
in jih odnesel izsiljevalcu, ki mu mora
vsak petek na točno določeno mesto
in ob določeni uri prinesti zahtevani
denar ali predmete.

V Kopru smo se o tem pogovarjali s
starši obeh fantov, žrtev izsiljevalca, ki
pa so nam povedali, da so podali tudi
kazensko ovadbo zoper neznanega sto-
rilca, vendar policija ni še nič ukrenila.
Izsiljevanje traja še danes.

Ali je temu res tako, smo vprašali
tudi na Policijski upravi Koper, kjer so
nam posredovali naslednji odgovor.
A-nita Lesko-vec, tiskovna predstavni-
ca Policijske uprave Koper, nam je po-
vedala, da na njihovi policijski upravi
"večkrat obravnavamo podobne pri-
mere (kot je konkreten primer, ki ga
opisujete) in zagotavljamo vam, da se
policisti zavzamejo prav za vsak pri-
mer posebej". Zanikala je navedbe star-
šev, da v tem primeru kriminalisti nič
ne delajo, ker naj bi imeli le enega kri-
minalista, ki naj bi se ukvarjal z mla-
doletniškim kriminalom. "Na upravi
imamo dva kriminalista, ki se ukvar-
jata s področjem mladoletniške krimi-
nalitete, vendar pa se s konkretnimi
primeri ukvarjajo tudi policisti na po-
licijskih postajah, tako da zagotovo ni
res, da se z določenim primerom ne bi
nihče ukvarjal le zato, ker ne bi bilo
dovolj kriminalistov," je še povedala
tiskovna predstavnica Anita Lesko-
vec. Dodala je še, da nam podrobnosti
o konkretnih primerih ne morejo po-
sredovati, "lahko pa vam povemo, da
bo policija tudi v opisanem primeru
izvedla vse ustrezne ukrepe".

Starši in fanta so zelo zaskrbljeni za
svoje življenje, saj je izsiljevalec fantu,
ki mora prinesti denar, grozil, da bo
ubil njega in njegovo družino ter pri-
jatelje, če jih bo naznanil policiji, zato
fant dolgo ni upal o tem izsiljevanju
povedati svojim staršem. Po pregledu
mobilnega telefona in sms-sporočil z
grožnjami so od njega le izvlekli, kaj
se dogaja. In ker izsiljevanje še vedno
traja - dogajalo naj bi se tudi zunaj
Kopra -, se starši in fant, žrtev izsilje-
valca, in njegov prijatelj, ki mu poma-
ga, sprašujejo, do kdaj bo to trajalo. Ali
se bo res moralo kaj hudega zgoditi,
preden bo policija odkrila izsiljevalca
ali izsiljevalce, se sprašujejo.

Kar dve ministrici in minister ter
direktor Agencije za varnost v pro-
metu so na včerajšnji skupni tiskovni
konferenci spregovorili o ukrepih za
izboljšanje prometne varnosti na naših
cestah in o dejavnikih ter vzrokih za
nastanek ene najhujših prometnih ne-
sreč v slovenski zgodovini, zgodila se
je novembra lani pri Grosupljem. V
njej je bilo udeleženih 38 vozil, trije
udeleženci so izgubili življenje, šest
je bilo huje poškodovanih, enajst pa
lažje. Vzrok nesreče je bila neprilagoje-
na hitrost nekaterih voznikov glede na
razmere na cesti, saj je ta del avtoceste
ovijala gosta megla.

Notranja ministrica Katarina Kre-
sal, obrambna ministrica Ljubica Jelu-
šič, prometni minister Patrick Vlačič
in direktor nedavno ustanovljene
Agencije za varnost v prometu Ljubo-
Zajc so spregovorili o tem, kaj vse so
ministrstva, predvsem notranje in
prometno, v preteklem letu storila za
izboljšanje prometne varnosti in kakš-
ni so še načrti za boljšo varnost na
naših cestah. Ministrica Kresalova je
spomnila, da so bili lani konec leta v
državnem zboru sprejeti štirje zakoni,
ki urejajo prometno varnost na naših
cestah, in da so kazni v novi zakono-
daji, ki bo začela veljati junija letos,
predpisane še ostrejše kazni za ponav-
ljajoče kršitelje na naših cestah, še po-
sebej, če so bili zaloteni pri prehitri
vožnji ali vinjeni. Lani so naši policisti
pridržali kar 18 tisoč pijanih voznikov,
2000 vozil pa so zasegli večkratnim kr-
šiteljem cestno-prometnih predpisov.
"Policija je v letu 2011 tudi spremeni-
la strategijo nadzora na cestah, saj so
nadzori bolj usmerjeni na tako imeno-
vane kritične točke in na mesta, kjer
so pogosto ustavljeni kršitelji. Res je,

Z zaslišanjem številnih nekdanjih in
sedanjih zaposlenih v družbi Terme
3000 iz Moravskih Toplic, med njimi
sta bila tudi nekdanji generalni direk-
tor Dušan Bencik in nekdanji finanč-
ni direktor Marjan Maček, se je na
murskosoboškem okrožnem sodišču
nadaljevalo sojenje Boštjanu Sercu, Er-
vinu Železnu in Branku Ošlaju, ki naj
bi bili v letih 2002 in 2003 z nelegalno
prodajo kopaliških vstopnic omenje-
no družbo oškodovali za 48 milijonov
takratnih tolarjev (200.300,45 evra).
Obtoženi naj bi med 25. februarjem
2002 in 15. julijem 2003 na nedovo-
ljen način prodali 26 tisoč vstopnic za
kopanje. Tožilstvo namreč razpolaga s
podatkom, da je bilo v letu 2002 prev-
zetih nezabeleženih 16.000 celodnev-
nih kopaliških vstopnic, leto pozneje
pa še po pet tisoč celodnevnih in po-
poldanskih vstopnic. Ošlaj, ki je edini
izmed obtoženih še danes zaposlen v
Termah 3000, je v svoj zagovor v pre-
teklosti povedal, da je ves čas delal
odgovorno in vestno, Serec in Železen
pa se pred sodnim senatom branita z
molkom.

Pred sodnika Branka Palatina je
na zadnji obravnavi prvi stopil Mar-
da se na srečo znižuje število mrtvih,
lani jih je na naših cestah umrlo 138
ljudi, vendar je treba delati še naprej,
da bi bilo žrtev čim manj. Zato je še na-
prej potrebno usklajeno delo vseh mi-
nistrstev, ki smo zadolženi za varnost
na slovenskih cestah in dobro sodelo-
vanje z nevladnimi organizacijami," je
povedala Kresalova.

Minister Vlačič je poudaril, da je
varnost še vedno ena od prednostnih
nalog prometnega ministrstva in po
varnosti na naših cestah smo nekje v
sredini lestvice med evropskimi drža-
vami. Naštel je tudi vrsto ukrepov, ki
jih to ali prihodnje leto načrtujejo na
njihovem ministrstvu za še večjo pro-
metno varnost. Ljubo Zajc je povedal,
da je njihova agencija naredila natanč-
no analizo dejavnikov (z vzroki ne-
sreče se ukvarjajo policisti, tožilci in
sodišča), ki so botrovali tako hudi pro-
metni nesreči, zato so pregledali cesto,
signalizacijo in vozila udeležena v ne-
sreči. Nekih bistvenih nepravilnosti
niso odkrili, je pa policija podala osem
kazenskih ovadb zoper povzročitelje
prometne nesreče iz malomarnosti in
enajst obtožilnih predlogov.

Obramba ministrica Jelušičeva,
pod njeno ministrstvo spada Uprava
za reševanje in zaščito, pa je najprej
pohvalila odlično delo vseh sodelujo-

jan Maček, danes zaposlen v soboški
splošni bolnišnici. Povedal je, da sta
z generalnim direktorjem Term 3000
Dušanom Bencikom decembra 2003
dobila anonimko, v kateri so bile opi-
sane nepravilnosti pri prodaji kopa-
liških vstopnic. Ustanovljena je bila
posebna komisija, ki je ugotovila, da
določenega števila vstopnic ni bilo v
glavni blagajni, je povedal Maček ter
dodal, da se popis števila vstopnic v
glavni blagajni in na računu, ki so ga
za tisk vstopnic morali poravnati, ni
ujemal. "Prevzema vstopnic nista bila
opravljena tako, kot bi morala biti," je
dejal Maček, ki je še povedal, da je
vstopnice, katere so bile ožigosane s
številko 14 in ne 18, s katero so žigosa-
li vstopnice za prodajo pri glavni bla-
gajni, prevzel Serec.

Dušan Bencik je odgovarjal na
vprašanja o reprezentančnih kopališ-
kih vstopnicah, do katerih naj bi bil
čih pri reševanju udeleženih in odstra-
njevanju posledic prometne nesreče
pri Grosupljem, to so bili policisti,
reševalci, medicinske ekipe in gasil-
ci. Vsi so delovali zelo usklajeno in
hitro, žal pa v Sloveniji nimamo enot-
nega sistema obveščanja preko digi-
talnih zvez Tetra, saj vlada ne najde
denarja za nakup takšne opreme, je
opozorila ministrica. Ob analizi pro-
metne nesreče je bilo ugotovljeno, da
bi bilo treba nekatere stvari še izboljša-
ti. "Poleg sistema Tetra, ki bi bistveno
olajšal delo vsem reševalcem in poli-
cistom prometnih nesreč, je treba na
delih avtocest, kjer to še ni urejeno,
urediti izvoze in uvoze na avtoceste
in hitre ceste za interventna vozila,
treba je narediti načrt, kako čim hi-
treje preusmeriti promet in kako iz
kraja prometne nesreče čim hitreje
pomagati oditi nepoškodovanim ude-
ležencem, ki so prav tako v šoku in po-
trebujejo pomoč. Ugotovljeno je tudi
bilo, da je treba narediti vidnejše ozna-
ke za vozila, kjer je medicinska ekipa
že opravila pregled poškodovanih, in
zagotoviti več sanitetne opreme. Prav
tako pa je v prihodnosti treba načrto-
vati še več skupnih vaj ob primeru ne-
sreč kjer sodelujejo policisti, reševalci
in gasilci," je še poudarila ministrica
Jelušičeva.

imel dostop tudi Branko Ošlaj. Bencik
je povedal, da je Ošlaj imel pravico po-
deljevati reprezentančne vstopnice,
"vendar sem te preko glavne tajnice
vedno odobril jaz". Bencik je še dodal,
da je bila vsaka reprezentančna vstop-
nica ožigosana z njegovim podpisom
in zapisana v posebno evidenco. Na
zadnji obravnavi so bili zaslišani števil-
ni sedanji in nekdanji blagajniki, kon-
trolorji in zaposleni v drugih službah
moravskega kopališkega kompleksa, ki
so potrdili, da so kopališke vstopnice
vedno prevzemali pri glavni blagajni,
v obtoku pa bi naj bile vstopnice, ožigo-
sane s številkama 14 in 18.

Kljub prošnji odvetnika Dejana Ri-
tuperja, ki zagovarja Boštjana Serca,
naj se obravnava zaključi, je sodnik
Branko Palatin na predlog tožilca Bran-
ka Murmayerja, ki želi zaslišanje še
nekaj dodatnih prič, naslednjo obrav-
navo sklical v marcu.

Eksplozija plina v bloku,
kjer je tudi zdravstveni
dom, je stresla in prebu-
dila številne Prevaljčane.
Šlo naj bi za poskus samo-
mora. Preko trideset ljudi
je začasno ostalo brez
bivališč, laboratorij in ena
od ambulant bosta nekaj
dni zaprta, gmotne škode
je po prvih ocenah za okoli
200 tisoč evrov

"Ravno sem šel pred spanjem preverit,
če sem zaklenil vhod v stanovanje, ta-
krat so mi naproti priletela vrata s te-
čaji in podboji," je povedal eden od
stanovalcev bloka na Trgu na Preva-
ljah, Davi-d Geld. Silovita eksplozija
nekaj minut po 23. uri je stresla mnoge
stanovanjska bloke in hiše v središču
kraja. Panični kriki le nekaj trenutkov
po tem pa so razjasnili, da ne gre le za
rahel potres, na kar so najprej pomisli-
li malo bolj oddaljeni Prevaljčani. "Bil
sem pri računalniku, kar naenkrat pa
bum! Samo pogledal sem, okrog mene
je vse gorelo, sosed je tulil od bolečin, z
mamo sva takoj zbežala iz stanovanja,
držala se je za glavo in jokala," je pove-
dal mladi Aljaž Krajnc, ki mu je sosed
obvezoval poškodovano nogo.

Plinska eksplozija je odjeknila v
pred nekaj leti popolnoma obnovlje-
nem stanovanjskem bloku, v katerem
ima prostore tudi prevaljski zdravstve-
ni dom. Nekaj več kot 30 prebivalcev
bloka je nemudoma, nekaj jih je bilo
kar v pižamah, zapustilo goreče po-
slopje, požar pa sta pogasila dva gasil-
ca Koroškega gasilskega zavoda in 23
prevaljskih prostovoljnih gasilcev. Na
kraju eksplozije so bili v nekaj minu-
tah, kot je povedal vodja intervenci-
je Andrej Strmec, so bili trije gasilci
v trenutku klica po naključju prav v
gasilskem domu. "Ob vstopu v goreči
objekt je bila vidljivost na ničli, večina
stanovalcev se je rešila že prej, enega
smo odnesli mi, pri reševanju nam je
bila v pomoč ena od naših novejših
pridobitev, termovizijska kamera. Pri
preiskovanju prostorov ljudi na srečo
nismo več našli, smo pa tako našli psa,
ki se je skril pod zofo," je povedal pre-
valjski poveljnik, ki mu je pri vodenju
pomagal tudi vodja izmene KGZ Jože
Gruber. S pomočjo te kamere so našli

Orožarski primer
s spremenjeno
obtožnico - večina od 58
kosov sploh ni
prepovedano orožje

Orožarski sodni postopek v Slovenj
Gradcu se je končal z oprostitvijo Iva-
na Draušbaherja. Tožilstvo je med
spreminjanjem obtožnice končno me-
nilo, da je obtoženemu mogoče očitati
vsaj hranjenje orožja. Tožilec je v teku
postopka po zaslišanju izvedenca za
orožje spremenil obtožnico. Drauš-
baherja je nova obtožnica bremenila
protipravne hrambe vojaškega orož-
ja, s katerim promet posameznikom
ni dovoljen, ne pa nedovoljene proiz-
vodnje in prometa z orožjem, s čemer
se je dolgotrajni postopek začel. Drauš-
baher naj bi orožje hranil na Muti med
23. februarjem 2001 in 13. decembrom
2004. Naj spomnimo, da sta pri njem
bili kar dve hišni preiskavi, pri drugi
(s čimer je povezan postopek) so iz
Draušbaherjeve hiše odnesli 58 kosov
orožja, med drugim tudi dva kosa, ki
sta ju izvedenca v tem postopku opre-
delila kot orožje - eksplozivni vojaški
izstrelek in vojaški lanser, ročni meta-
lec min oziroma minomet. Ta dva kosa
sodita med prepovedano orožje.

Omenjenih 58 kosov orožja so po
prvi preiskavi preiskovalci pustili
na Muti, saj naj bi šlo le za muzealije.
Skupno mu je bilo zaseženih preko
260 kosov orožja in nabojev. Po priče-
vanju Draušbaherja je v času preiskav
in postopkov izginilo precej vrednih
starin. Proti njemu sta potekala dva
postopka, pred sodnikom za prekrške
in kazenski, ki se je končal z umikom
obtožbe in umikom postopka.

"Status tega orožja je vojaško." To
dejstvo je poudaril tožilec Ivo Šume,
ki je za obtoženega predlagal sankcije
opozorilne narave, sploh zaradi odda-
ljenosti dogodka in slabega zdravstve-
nega stanja obdolženca. Zagovornik
Bori-s Marči-č je pojasnil, da ni sporno,
da je obdolženi oba kosa orožja hra-
nil, kar je nedvomno priznal. Ker ima
sicer zbiralec orožja Draušbeher doma
še vedno nekaj kosov, zagovornik upa,
da ne bo ponovnega postopka. Obram-
ba se je strinjala z mnenjem izveden-

cev, da gre za 30-milimetrski naboj
jugoslovanske proizvodnje, pri čemer
je težava v oznakah. Rumena barva
kot oznaka minometne mine (za kate-
ro je naboj) je v Jugoslaviji pomenila
šolsko sredstvo, je poudaril Draušba-
her. Rumena pa je na češkem pomeni-
la bojno sredstvo. Zagovornik meni,
da se je zaradi tega zgodila dejanska
zmota oziroma zamenjava min. Obdol-
ženi ni vedel, da gre za bojno sredstvo,
na kar kažeta tudi preiskave na domu,
saj omenjenega predmeta niso odnesli
že ob prvi preiskavi.

Drugi predmet, vojaški lanser, je
pod določenimi pogoji dostopen kup-
cem. Lanser nikakor ne spada v pre-
povedano kategorijo orožja, je menil
zagovornik. Draušbaher naj bi lanser
dobil od hrvaške vojske, bil naj bi ma-
keta. Zagovornik je menil, da hrvaška
vojska obdolženemu ne bi podarila pra-
vega minometa, predmet je bil med
postopkom uničen, a ne po obdolžen-
čevi krivdi. Sedaj se ga ne da pregleda-
ti in povedati, ali je dejansko maketa
ali ne.

Drugi izvedenec za orožje Janez
Kotni-k, obramboslovec, ki je izdelal
pisno izvedeniško mnenje, si je nak-
nadno na zahtevo sodišča ogledal dva
kosa orožja, naboj in mino, in tokrat
v Slovenj Gradcu dodatno pojasnil, da
je zadeva nespremenjena. "Eden od
kosov (naboj) ima v sebi aktivne sub-
stance, drugi jih nima - gre za ohišje
mine, zanj trdim, da ni orožje," je rekel
Kotnik. Na obravnavi so govorili o vsa-
kem kosu posebej, saj izvedenec na
zahtevo sodnice ni predhodno dopol-
nil izvedeniškega mnenja, kar je bist-
veno otežilo obravnavo. Izvedenec je
komentiral, da so fotografije orožja ne-
pravilne, saj se z njih ne vidi, ali sta bili
dve od pušk s seznama zaplombirani.

"V glavnem gre za starejše kose, ki
ne spadajo v kategorijo orožja," je dejal
Kotnik.

Ze prva odločitev
na Holmenkollnu bo
za slovenski tabor dan D,
saj je tekaški sprint naša
najmočnejša disciplina

V univerzitetnem parku norveške
prestolnice so sinoči odprli 48. sve-
tovno prvenstvo v nordijskem smuča-
nju. Pred kraljevo palačo je korakalo
1500 otrok, ki so nosili zastave držav
udeleženk tega velikega športnega
praznika. Družbo jim je delalo 2200
prostovoljcev. Da je bila slika veličast-
na, so prizorišče, na njem bo poteka-
lo tudi slovesno podeljevanje kolajn,
ozaljšale z različnimi barvami osvet-
ljene ledene skulpture.

Potem pa so zadonele strune, pri-
čel se je prvi izmed številnih brezplač-
nih ročk koncertov.

Športni praznik, ki bo tekmujoče,
ki se bodo potegovali za 21 komple-
tov kolajn v tekih, skokih in nordij-
ski kombinaciji, okupiral čez dan, je
v Oslu startal zvečer.

Misli v slovenskem taboru pa
so bile že včeraj usmerjene v danes,
kajti prvi tekmovalni dan prinaša po-
membno odločitev, ki bo že morda pri-
nesla odgovor, ali se bo naša odprava
vrnila s kolajno ali bo spet, kot pred
dvema letoma v Liberecu, ostala pra-
znih rok. Prvi odločitvi sta namreč v
tekaškem sprintu za dekleta in fante
v prosti tehniki.

Po jutranjem slabem sneženju se je
na Holmenkollnu že dopoldan pokaza-
lo sonce. Pri kakih sedmih stopinjah
pod lediščem smo s pomočjo Marka
Gracerja našli brunarico, kamor so
morale naše smučarske tekačice na
doping. Tudi Petra Majdič, Vesna Fab-
jan in Katja Višnar, ki sodijo med favo-
ritinje za stopničke.

Tokrat prvič na bojih najboljših nor-
dijskih smučarjev delijo tudi denarne
nagrade. Te so enake kot na tekmah
svetovnega pokala. Denar sta polovič-
no prispevala organizacijski komite
in Fis. Tako si bo prvih šest na tekaš-
kih tekmah razdelilo 40 tisoč švicar-
skih frankov, na ekipnih tekmah
30.000 prve tri, pri skokih prva šesteri-
ca 73.000 in na dveh ekipnih tekmah
prve tri ekipe 30 tisoč švicarskih fran-
kov.

"Kakšen denar, snežinke so važne.
Te si želim," Vesno Fabjan vest, da si
lahko priteče nekaj denarja, ni vzne-
mirila. Dobro ve, da snežinke (kolajne
na tem SP so narejene v obliki snežink.
op. p.) prinesejo tudi denar.

Vse tekačice in vsi tekači ter nordijski
kombinatorci so morali že pred prvi-
mi nastopi na krvne teste. Fis je v so-
delovanju z Wado odločen, da v boju
proti dopingu ne bo nobene tolerance.
Mednarodna smučarska zveza je po
besedah generalne sekretarke Sarah
Lewis vložila v to dober milijon švi-
carskih frankov.

Na tem SP bodo opravili skupaj 450
kontrol, nekateri bodo morali dati urin
in kri celo dvakrat. Na doping kontro-
lo bodo morali obvezno tudi prvi štirje
v posameznih disciplini in še dva izžre-
bana. (vp)

"Vesela sem, da se bo začelo. Vem,
zakaj sem tukaj. Dala bom vse od
sebe. Dobro je, da je tu serviser Gaber
Lah, saj je z njim lažje. Tako so zame
smučke skrb manj. Seveda je proga
težka, primerna za svetovno prven-
stvo. Poznam jo, lani sem tu tekmo-
vala. Odločalo se bo v zadnjem deli
proge, treba bo imeti tudi malo sreče,"
se je prva razgovorila Vesna Fabjan.
"Zakaj sem tukaj, na kaj ciljam? To
bom povedala po tekmi. Drammen
ni bil merilo, čeprav zmagovalka Ran-
dallova sodi v ozek krog favoritinj za
zlato. Tukaj sem v torek malo migala,
danes pa imamo vse razen Petre pro-
sto. Treba je privarčevati nekaj ener-
gije. Naj eksplodira danes v zibelki
smučarskega teka," si želi uspeh Be-
sničanka, zmagovalka sprinta v pro-
sti tehniki v ruskem Rjabinsku pred
dobrima dvema tednoma.

"Zadnji trening je bil dober, moja
forma je ostala na visoki ravni, če-
prav zadnja tekma tega ni pokazala.
Veselim se tega sprinta za kolajne, po-
čutim se sijajno. Samo še o tem raz-
mišljam, kako bom odtekla, kako
bo treba odreagirati na posameznih
odsekih, ko se bo pričelo zares, saj
mi kvalifikacije več ne predstavljajo
ovire," se Katja Višnar veseli velike
priložnosti in tekme resnice. Blejka
malo pogreša svojega izvoljenca, Nor-
vežana Oleja Vigna Hattestada, pr-
vega favorita za naslov svetovnega
prvaka v moški konkurenci današ-
njega sprinta. "Mesec dni že vadijo v
hladnem vremenu, nazadnje sva bila
skupaj v Drammnu. To je proga zate,
mi je dejal. Komaj čakam, da ga spet
vidim. Zna mi svetovati. Vem, da se
bo treba boriti od starta do cilja, vse-
skozi garati in biti povsem osredoto-
čen na dogodke na progi. Zadovoljna
bom, če bom odtekla, kot znam, brez
napak. Kaj bo to prineslo, ne bo odvi-
sno le od mene," se Blejka ostri za ve-

Petra Majdič, s srebrom na sprintu v kla-
sičnem koraku v Sapporu pred štirimi
leti, doslej edina dobitnica slovenske
kolajne v smučarskih tekih na svetov-
nih prvenstvih, se nam je pridružila po
opravljeni doping kontroli. "Bolje sem
pripravljena kot minuli konec tedna.
Tam rezultat ni bil realen pokazatelj
moje forme. Hodili so mi po smučki na
startu in pred ciljem, Randallova me je
vseskozi zapirala v četrtfinalu, smuči
so sicer dobro tekle, toda oprijema niso
imele najboljšega," se je naša šampion-
ka najprej še enkrat dotaknila dogod-
kov 40 kilometrov stran od Osla.

Tam je bila proga lahka, ta je težja.
Petra Majdič: "Rada imam težje proge.
Čeprav je 1300 metrov 1300 metrov, je
med to progo in ono v Drammnu raz-
lika velika. Ta dopušča na vzponu pro-
stora za napad, saj je tam dovolj široka.
Budna bom morala biti na vsakem kora-
ku, tudi mnogo bolj agresivna, čeprav
se to bije z mojo naravo. Prosta tehni-
ka pač prej pripelje do kontaktov kot
klasična. Kontaktom se bo treba pra-
vočasno izogniti ali odgovoriti nanje.
Kakšna taktika? Plin bo treba dati do
konca!"

Njen trener pravi, da je imela Petra
po zadnji tekmi mirne dneve. Verjame,
da je na visokem nivoju, da so formo z
dolgotrajnimi pripravami v Dolomitih
tempirali dobro. "Čeprav organizem ni
stroj, da bi lahko bilo vse stoodstotno,
verjamem, da smo delali prav. Doslej
se nam je vselej poklopilo," pravi Ivan
Hudač. "Težko bi trdil, da napadamo
zlato kolajno, saj se bo treba boriti na
vsaki tekmi za vsak meter. Pa še cilj
je daleč od servisnih hišk, tako da pri-
pravljavcem smučk ne bo lahko. Sneg
je počasen. Na srečo lukenj, kot je bil
tista v Vancouvru, tu ni. Zame so favo-
ritinje Bjorgnova, Follisova, Randallo-
va, vse močnejše Švedinje in vse tri
naše, Petra, Vesna in Katja," je sklenil
Slovak.

"Norvežanov pač ne moremo učiti, kako se organizira tako veliko
tekmovanje v nordijskem smučanju," si Gian Franco Kasper ne dela utvar
o tem, da bi imela Mednarodna smučarska zveza pomembno vlogo pri
pripravi svetovnega prvenstva, ki se je pričelo včeraj v Oslu. Njen prvi
mož ve, da ljudi iz zibelke klasičnega smučanja pač o tem ne moreš nič
učiti, ampak jim moraš prisluhniti in se učiti od njih. Tega včeraj na
uvodnem nastopu pred novinarji v družbi najpomembnejših predstavni-
kov organizatorjev predsednik Fisa ni skrival.

Če se je s Holmenkollna, kjer se je vse skupaj začelo, v prenesenem
pomenu, umaknil celo sam norveški kralj, pač modri in zviti Švicar ne
sili v ospredje. Vse do pričetka gradnje nove velike skakalnice, do
predlani, je namreč na tem slovitem hribu, kakih devet kilometrov
oddaljenem od središča norveške prestolnice, ob vznožju stare velike
skakalnice stal kip. Ki predstavlja Haralda V. ob njegovem najljubšem
konjičku. Med tekom na smučeh v družbi psa. Z obnovo Holmenkollna so
ga prestavili med tekaški stadion in njegovo počitniško rezidenco.

Oslo in Holmenkollen živita svoje življenje, neodvisno od gostiteljstva
velikih tekmovanj. Ljudje hodijo sem iz prestolnice množično teč na
smučeh, na sprehod ali zgolj za užitek ob pogledu na zamrznjeni Oslof-
jord.

Na del norveškega glavnega mesta, ki je prestolnica potomcev Vikingov
že od leta 1814, Oslo pa je ustanovil kralj Harald III. že davnega leta 1048.
Požar leta 1624 ga je skoraj povsem uničil, kasneje pa se je dansko-
norveški kralj Kristian odločil, da zgradi novo in ga poimenuje Kristia-
nia, Šele leta 1925 se ime Oslo znova pojavi.

Zdaj daje streho nad glavo v ožjem središču kakim 600.000 ljudem, z
okolico vred pa ima kar poldrugi milijon prebivalcev. Veliko jih bo
prihodnje dni na Holmenkollnu, kajti že v predprodaji so prodali 225
tisoč vstopnic. Da, to je Norveška. To je moč nordijskega smučanja, ki se je
tu rodilo. To so globoke korenine teka na smučeh, ki tu ni samo konjiček
ali šport, ampak sestavni del življenja.

Na Prevaljah se je minuli torek zgodil
mali odbojkarski čudež. Klub sloven-
skih zamejcev Posojilnica Aich/Dob
iz Doba, vasice z avstrijske Koroške z
vsega 170 prebivalci, je v prvi polfinal-
ni tekmi evropskega pokala Challen-
ge na kolena spravil Arkas iz Izmirja,
mesta z obale Egejskega morja, v kate-
rem živi skoraj 4 milijone duš.

Avstrijsko moštvo, v katerem igra
tudi pet Slovencev, je pred navdušeni-
mi gledalci zmagalo s 3:2 (19:25, 23:25,
25:21, 25:23, 15:13).

Tudi turški klub ni brez Slovencev.
Pomočnik trenerja je selektor sloven-
ske ženske reprezentance Tilen Koza-
mernik, njegov "šef", Kanadčan Glenn
Hoag, je globoke sledi pustil tudi v slo-
venski klubski odbojki in ACH Volley
lani pripeljal na zaključni turnir lige
prvakov. Po pravem šoku sta predsi-
noči po tekmi brez besed obsedela na
klopi.

"Ne, nisem presenečen. Dob je
dobro igral, naša ekipa pa preveč ner-
vozno. Zelo slabo smo servirali, do
sobotne tekme v turškem prvenstvu
moramo veliko delati na tem. Dob
je res igral zelo dobro, zaslužili so
zmago," je kljub slabi volji Glenn Ho-ag
takoj privolil v pogovor, ki bi ga mar-
sikateri trener v takem položaju glad-
ko zavrnil.

Železničarski boksarski klub Maribor
bo to soboto prireditelj petega kroga
slovenske lige, v kateri nastopajo bok-
sarji iz šestnajstih klubov. Po štirih kro-
gih je največ točk zbral BK Ring Ptuj,
ki tudi premočno vodi na lestvici, ŽBK
Maribor je sedmi. Tekmovanje bo v več-
namenski dvorani, ki stoji ob teniški

Hrvaški teniški igralec Mario Ančic je
zaradi težav s poškodovanim hrbtom
končal aktivno športno kariero. Še-
stindvajsetletni Dalmatinec je dejal,
da je sprejel eno najtežjih odločitev v
svoji karieri, za slovo pa se je odločil,

Toda Turki so, čeprav so bili pora-
ženi, favoriti za uvrstitev v finale. V
Izmirju morajo prihodnji teden zma-
gati in nato dobiti še zlati niz. Veliko
delo na poti do finala so opravili že
v četrtfinalu, ko so bili boljši od zelo
dobre ekipe Fakela iz ruskega Novega
Urengoja. Napredovali so po zlatem
nizu. "Rusi gojijo drugačno odbojko.
Igrajo na moč, proti njim je lažje orga-
nizirati igro. Dob igra hitreje, slabše
kot proti Rusom smo tokrat igrali v
napadu," nam je dejal Hoag, ki smo ga
vprašali tudi, kaj misli o pravilu zlate-
ga niza. "Mislim, da je dobro. Če izgu-
biš, ni pomemben rezultat. Zanimiveje
pa je tudi za gledalce."

Prvi smeh po tekmi smo iz njega
izvabili, ko smo mu dejali, da očitno ne
more brez Slovenije. V drugem krogu
pokala Challenge je Arkasu žreb name-
nil Prvačino, predvčerajšnjim zvečer
je gostoval na Prevaljah. "Rad priha-
jam v Slovenijo. Avgusta prihajam s
kanadsko reprezentanco za tri tedne
v Evropo, dogovarjamo se, da bomo v
Mariboru sodelovali na turnirju."

Med pogovorom se nismo mogli
izogniti niti vprašanju o igrah "njego-
vega" nekdanjega kluba ACH Volley v
tej sezoni lige prvakov in možnostih
slovenske reprezentance na septembr-
skem evropskem prvenstvu.

dvorani v športnem parku Tabor, zače-
lo se bo ob 13. uri. Vstopnine ni. "Pri-
čakujemo vsaj dvajset dvobojev, kajti
v zadnjem času je bilo pri nas ustanov-
ljenih nekaj novih boksarskih klubov,
v katerih so se začeli uveljavljati mladi
nadobudni boksarji, ki si prepotrebne
izkušnje nabirajo prav v dvobojih slo-

Visokorasli Ančic je v teniškem
svetu zaslovel leta 2002, ko je v uvod-
nem krogu turnirja za grand slam v
Wimbledonu izločil tedaj sedmopo-

li in to formo prinesli v klub. Nato je
njihova forma očitno nekoliko padla.
Toda moram reči, da so igralci še
mladi, veliko se še lahko naučijo. Vede-
ti morate, da je liga prvakov zahtevno
tekmovanje z zelo dobrimi ekipami.
Reprezentanca bi se morala prebiti iz
predtekmovalne skupine. Imate dobre
igralce na vseh položajih. Alen Pajenk
nabira nove izkušnje v močni italijan-
ski ligi, veliko drugih odbojkarjev jih
je dobilo v ligi prvakov. Mislim, da bo
to prvenstvo za Slovenijo uspešno,"
meni Glenn Hoag.

venske lige. Dosedanji del tekmovanja
je pokazal, da imamo v Sloveniji obeta-
ven boksarski podmladek, kar je za ta
šport zelo vzpodbudno. V soboto bodo
v ring stopili tudi štirje boksarji našega
kluba in ena boksarka, upam, da bodo
uspešni," pravi podpredsednik ŽBK Ma-
ribor Mar-jan Au-gu-štin. (zg)

stavljenega Švicarja Rogerja Federerja.
V poklicni karieri je dosegel tri zmage
na turnirjih ATP in zaslužil nekaj manj
kot štiri milijone ameriških dolarjev,
junija 2006 pa se je zavihtel na sedmo
mesto računalniške lestvice ATP. (sta)

Filip Flisarje na tekmi v Blue Mo-untainu s četrtim mesto-m do-segel najbo-ljši izid
do-slej. (Tit Košir)

Najboljši slovenski tekmovalec v smučarskem krosu Filip Flisar se je pred krat-
kim vrnil iz Amerike, kjer je na tekmi svetovnega pokala v kanadskem Blue Mo-
untainu zasedel četrto mesto, kar je njegov dosežek kariere, ob tem pa osvojil
enajsto mesto na svetovnem prvenstvu v Deer Valleyju ter nastopil na X-Games,
prestižni tekmi povabljencev v Aspnu.

V tej sezoni gre 23-letnemu Mariborčanu na razgibanih strminah, polnih
pasti in "nesramnih" tekmecev, kot maslu, na vseh dosedanjih desetih tekmah
svetovnega pokala se je uvrstil v finale, v Kanadi pa so ga le centimetri ločili do
prvih stopničk na tekmah najvišjega kakovostnega razreda. Do konca sezone so
še štiri tekme, od tega bosta dve v švicarskem Grindelwaldu in Meiringen-Ha-
slibergu, predzadnja v švedskem Branasu, finale svetovnega pokala pa v drugi
polovici marca v norveškem Vossu.

Celotna organizacija je bila bolj ali manj prepuščena Flisarju, ki mu brez pod-
pore družine in osebnih pokroviteljev ne bi uspelo izpeljati celotnega programa,
za letošnjo ameriško turnejo pa so mu stroške letalske vozovnice pokrili na Smu-
čarski zvezi Slovenije. Flisar, ob Marku Grilcu in Saši Farčnik sploh edini, ki je
od Slovencev doslej nastopil na "odštekanem smučarskem prazniku" X-Games,
je dejal, da bi na sezono potreboval vsaj 25.000 evrov.

Mariborčan, ki je na lanskih olimpijskih igrah v kanadskem Vancouvru zase-
del osmo mesto, je na današnji novinarski konferenci v prostorih Gospodarske
zbornice Slovenije spregovoril o vtisih iz ameriške turneje. "Nastop na X-Games
je za vsakega tekmovalca izjemna čast, tekma za povabljence, kjer ne more vsak
nastopiti. Z izidom nisem zadovoljen, imel sem nekaj težav s telesnimi kontakti
tekmecev in se ni razpletlo ravno po mojem okusu. Nadaljevanje ameriške tur-
neje je bilo dokaj solidno, enajsto mesto na svetovnem prvenstvu ni slab rezul-
tat, lahko pa bi bil še boljši, če ne bi padel. Krona turneje je bilo četrto mesto v
Kanadi, kjer sem le za las zgrešil kolajno. Na tej tekmi sem smučal zelo dobro
in konstantno, kar mi daje samozavest pred zadnjimi tekmami te sezone," je
dejal Filip Flisar. (sta)

Velenjčanka Katarina Srebotnik in Čehinja Kveta Peschke sta se zanesljivo uvr-
stili med osem najboljših parov, ki se na teniškem turnirju v Dohi potegujejo za
nagradni sklad v višini 721.000 dolarjev. Rusinjama Veri Duševini in Ekaterini
Makarovi sta prepustili vsega eno igro (6:0, 6:1).

Srebotnikova in Peschkejeva sta prvi nosilki turnirja in glavni favoritinji za
prvo nagrado v vrednosti 35.500 dolarjev, v naslednji partiji se bosta srečali s
Kitajko Zi Yan in Rusinjo Aliso Klejbanovo. (sta)

Košarka - rezultati 19. kroga v I. B-ligi:
Triglav - Kraški zidar 51:82, Hrastnik

- Tinex 77:64, Logo - Šenčur CP Kranj
72:74, Nova Gorica - Postojna 88:96, Pri-
morac Branik - Splošna plovba 80:88,
Rogaška Crystal - Litija 93:75, Konjice

- Avantgard Radovljica 74:79; vrstni
red: Rogaška in Šenčur po 36 točk,
Kraški zidar 35, Splošna plovba 32,
Logo, Hrastnik in Litija po 30, Avant-
gard 28, Postojna 26, Nova Gorica, Pri-
morac Branik in Tinex po 25, Konjice
in Triglav po 22. (mla)

Odbojka - rezultati 14. kroga v II. ligi,
moški: Lubnik - ZM Braslovče 3:0
(25:23, 25:12, 25:21), Črna - Marchiol
Vodi II. 0:3 (22:25, 20:25, 22:25), Šoštanj
Topolšica - Hoče 3:1 (25:16, 24:26, 25:17,
25:23), KEKO Oprema Žužemberk - Fu-
žinar Metal Ravne 3:1 (25:22, 17:25,
25:23, 25:22), SIP Šempeter - TAB Meži-
ca 3:0 (25:20, 25:14, 27:25); vrstni red:
Šempeter 36 točk, Šoštanj 35, Lubnik
29, Fužinar 26, Hoče 23, Žužemberk 20,
Marchiol 17, Črna in Mežica po 8, Bra-
slovče 5. (vk)

Nogomet - V boju za morebitno napre-
dovanje med nogometne prvoligaše so
pri Dravinji v zimskem prestopnem
roku ostali brez najboljšega strelca
Gorana Alenca (odšel je k CM Celju)
in vratarja Sebastjana Čelofige, ki je
okrepil vodilni Interblock. Tretjeuvr-
ščeni Konjičani so odhoda nadomestili
s štirimi mladimi nogometaši. Iz Bistri-
ce se je vrnil nekdanji mladinec Niko

Ramot, iz Avstrije je prišel Mariborčan
Aljaž Grašič, iz ljubljanskega Slovana
napadalec Tihomir Lazarevic in iz
Celja drugi vratar mlade reprezentan-
ce Matic Kotnik. Vodstvo kluba se je
hkrati s trenerjem Marjanom Marjano-
vičem pričakovano dogovorilo za nada-
ljevanje sodelovanja, potem ko je sredi
jesenske polsezone po seriji slabših re-
zultatov ponudil odstop. (žz)
Dvoranski nogomet - rezultati 16. kroga
v drugi državni ligi: Slovenske gorice
- Nazarje Glin 4:12, Maribor Branik -
Kebelj Prevozi Mibus 7:4, Benedikt -
Zavrh Masind 8:5, Viktorbit - Tomaž
3:4, Weber - Kix Ajdovščina 1:2; vrstni
red: Nazarje 33 točk, Benedikt 30, Ke-
belj 26, Viktorbit 24, Kix 22, Slovenske
gorice 21, Velike Lašče 20, Maribor 15,
Weber 14, Zavrh 13, Tomaž 12. (bp)
Dvoranski nogomet - Ptuj je bil gostitelj
končnice državnega prvenstva v dvo-
ranskem nogometu za dekleta. V fina-
lu članic je ekipa Pomurje Beltinci z
9:2 ugnala Maribor, na tekmi za tretje
mesto je bila Krka s 6:0 boljša od ekipe
Rudar Škale. Med mladinkami do 17
let je lanski zmagovalec Maribor s 4:1
premagal Pomurje Beltince, tretje je
Brinje in četrto Velesovo. V kategori-
ji kadetinj do 14 let finalna zmaga Po-
murja Beltincev proti Rudarju Škalam
s 5:2, tretje mesto je zasedla Velika Po-
lana, četrto Velesovo. Tudi med pionir-
kami do 12 let je slavila ekipa Pomurje
Beltinci in tako ubranila še tretji zma-
govalni naslov, v finalu so Prekmurke
po šestmetrovkah z 2:1 (1:1) odpravile

Dornavo, tretje mesto je pripadlo Slo-
venj Gradcu in četrto Mariboru. (bp)
Kegljanje - Prva liga, rezultati 14.
kroga, moški: Konjice - Konstruk-
tor 3:5 (3451:3454), Radenska - Tri-
glav 3:5 (3452:3454), Sinet - Calcit
3:5 (3383:3408), Proteus - Interokno
2:6 (3413:3494), Novolit - Ljubelj 3:5
(357:3552); vrstni red: Konstruktor 26
točk, Triglav 23, Novolit 16, Interokno
14, Ljubelj 13, Radenska in Calcit po 12,
Proteus in Sinet po 9, Konjice 6; žen-
ske: Proteus - Lanteks 3:5 (3266:3338),
Miklavž - Ljubljana 6:2 (3189:3088),
Adria - Konstruktor 5:3 (3218:3132),
Bela krajina - Eta 2:6 (3300:3334), Brest
- Ljubelj 5:3 (3224:3218); vrstni red: Lan-
teks 28 točk, Eta 19, Brest 18, Ljubelj
17, Proteus 13, Adria 12, Konstruktor
10, Bela krajina in Ljubljana po 8, Mi-
klavž 7. (zg)

Karate - Na evropskem prvenstvu v ka-
rateju za kadete, mladince in mlajše
člane v Novem Sadu je nastopilo več
kot 900 tekmovalcev in tekmovalk iz
43 držav. Slovenski predstavniki so bili
zelo uspešni, saj je Juš Markač (do 76
kg) osvojil naslov mladinskega prvaka
stare celine, mladinka Tjaša Ristič (do
59 kg) je osvojila srebrno kolajno, bro-
nasti kolajni pa sta osvojila kadet Filip
Španbauer (do 63 kg) in mlajši član Da-
nijel Rihtarič (do 78 kg). (zg)
Karate - Šotokan karate klub Ruše je
v ruški športni dvorani izvedel že 34.
mednarodno tekmovanje za pokal
Ruš, na katerem je nastopilo 224 tek-
movalcev in tekmovalk iz 18 klubov iz

Slovenije, Italije, Madžarske, Slovaške
in Srbije. Največ uspeha so imeli pred-
stavniki Madžarske (2085 točk) pred
Atomom Domžale (1315), ŠD Ruše
(400) in Kanazawo Maribor (345 točk).
V članski konkurenci sta v katah zma-
gala Timotej Kokalj in Tamara Kokalj
(oba Atom), v športnih borbah pa so
prva mesta osvojili Anika Dimeny (do
60 kg, Madžarska), Polonca Hüll (nad
60 kg, Tromejnik Kuzma), Timotej Ko-
kalj (do 75 kg, Atom) in Peter Vaslanik
(nad 75 kg, Slovaška). (zg)
Namizni tenis - Končal se je prvi del tek-
movanja v mariborski namiznoteniš-
ki ligi, v kateri nastopa štirinajst ekip.
Vrstni red: Broker 24 točk, Toledo 22,
Dravski veterani 21, Telekom 18, Pice-
rija Mohorko in Kozjanski zmaji po
17, ŠD Bezena 16, ŠD Elektro Maribor
15, Kaminko 12, ŠD Bistrica I 7, Eles 6,
Elektro GR 4, ŠD Bistrica II 3 in Mari-
borski vodovod 0. (zg)
Sambo - Na mladinskem državnem pr-
venstvu v veščini sambo (samoobram-
ba brez orožja) v športnem centru
Prometne šole v Mariboru so nastopi-
li tekmovalci iz JK Olimpija Krmelj,
RK Ljutomer, ŠD Razvanje, ŠD Špar-
tanec in ŠŠD Zeleni val iz Maribora,
za katerega tekmujejo dijaki Srednje
prometne šole Maribor. Med zanimi-
vejšimi velja omeniti finalni dvoboj
med Davidom Martinom Kukovcem
(JK Olimpija Krmelj) in Urošem Hleb-
cem (RK Ljutomer), v katerem je zma-
gal izkušeni tekmovalec iz Krmelja,
najbolj razburljiv in izenačen pa je
bil finalni dvoboj med Smiljanom Ko-
vačem (RK Ljutomer) in Kristjanom
Pelclom (ŠŠD Zeleni val), v katerem
je tesno slavil Pelca. Zmage se je vese-
lil tudi Jože Preglav (ŠD Zeleni val), ki
je v finalu premagal izkušenega Timo-
teja Čamernika (ŠD Razvanje). Najbolj-
šo tehniko je prikazal tekmovalec ŠD
Špartanec Nermin Dedič, saj je skoraj
v vseh dvobojih predčasno ugnal tek-
mece. (zg)

13.15 Tek na smučeh - Oslo, svetov-
no prvenstvo, sprint, kvalifikacije
(TVS 2, Eurosport)
16.30 Rokomet - Sankt Peterburg,
liga prvakov, Sankt Peterburg -
Flensburg (Eurosport)
17.30 Tenis - Doha, WTA-turnir (Eu-
rosport)

19.00 Nogomet - Eindhoven, evrop-
ska liga, PSV - Lille (TVS 2, HTV 2)
18.45 Košarka - Kaunas, evropska liga,
Žalgiris - Valencia (Sportklub +)
20.00 Košarka - Tel Aviv, evropska
liga, Maccabi - Barcelona (Sport-
klub)

Najprej so ga navijači Lyona toplo poz-
dravili. Karim Benzema je, preden je
pred dvema letoma odšel k Realu, z Lyo-
nom osvojil štiri naslove francoskega
prvaka. Zato so mu, ko je v 65. minuti
predsinočnje prve tekme osmine fina-
la lige prvakov vstopil v igro, nekda-
nji navijači zaploskali. Triinštirideset
sekund kasneje jim ga je zabil. "Vese-
lil se nisem, ker še vedno spoštujem
vse tukaj!" je povedal strelec vodilne-
ga zadetka za Real. Francozi so njegovo
gesto sprejeli, tako da je Benzema dres
odvrgel kar med navijače Lyona.

"Nekoliko mi je bilo žal, da Karima
nisem uvrstil v prvo postavo, saj se je
vrnil na 'svoj' stadion. Toda boljše je
bilo, da je vstopil v nadaljevanju. Po-
kazal je, da je pripravljen igrati v prvi
postavi," je po obračunu razložil Jo-se
Mo-u-rin-ho-. Toda trener Reala se je bolj
kot k srečnemu zadetku Benzemaja,
ki mu je pri strelu pošteno spodrsnilo,
ustavil pri nemških sodnikih, ki niso
dosodili enajstmetrovke, ko je živi zid
Lyona poizkus Ronalda odbil s komol-
cem.

"Težko je biti sodnik, vendar neka-
tere situacije so nesprejemljive. Sam
sem s 50 metrov videl, da je igralec
igral s komolcem, sodnik, ki je stal
pet metrov stran, pa enajstmetrovke
ni dosodil. To je liga prvakov, tekmo-
vanje najboljših nogometašev, klubov
in sodnikov. Upam, da nas nedosojena
enajstmetrovka ne bo stala zmage," se
je jezil Mourinho.

Portugalec je ob koncu tekme ubral
branjenje rezultata, kar pa se mu ni
izšlo, saj je Bafetimbi Gomis v 83. mi-
nuti izenačil. "Vedel sem, da moram
ostati miren in da bom dobil še eno
priložnost," je povedal napadalec, ki
mu je severna tribuna zaradi zaprav-

Mednarodna veslaška zveza (Fisa)
spreminja razpored tekmovanj na sve-
tovnem prvenstvu. Med številnimi
veslači je predlog novega razporeda,
ki namesto dveh finalnih dni predvi-
deva kar štiri in naj bi ga testirali že
na letošnjem prvenstvu na Bledu, na-
letel na neodobravanje. Med kritiki je
tudi eden najbolj trofejnih veslačev na
svetu Iztok Čop.

Vse do leta 2010 je veslaško svetov-
no prvenstvo potekalo po ustaljenem
urniku s finalnimi boji v soboto in ne-
deljo ob koncu prvenstva. Spremembe
je razpored prvič doživel lani na sve-

Vijoličasti nogometaš Mitja
Viler je potarnal, da gaje bi-
lo na poti z Madeire v Tira-
no kar malce strah, povrh
vsega je bil še sam in je na
milanskem letališču lovil let
za Albanijo. Skrajni čas, da
Zlatko Zahovič postane še
športni direktor reprezentan-
ce in svoje nogometaše
pospremi na Kekove akcije.
Da se ne izgubijo.

Pred današnjimi obračuni šestnajstine finala evropske lige se je vnela debata
o Uefinih termometrih. Prejšnji teden so se namreč kljub zmagi pritoževali
pri Twenteju, ki je gostoval pri Rubinu v hladnem Kazanu. "Vsi termometri
so kazali 16, 17 stopinj pod ničlo, samo Uefin 14,9," je povedal Tijs Tummers,
predstavnik združenja igralcev. Uefini predpisi namreč pravijo, da je po var-
nostnih standardih sprejemljivih do minus 15 stopinj Celzija. Drevi bosta
odigrani še tekmi v Moskvi in Sankt Peterburgu.

ljenih priložnosti že pošteno žvižgala.
Mourinho in Claude Puel možnosti za
napredovanje označujeta s 50:50. Puel
je obžaloval predvsem prejeti zadetek,
ki pa naj bi bil dobra šola pred povrat-
nim obračunom.

tovnem prvenstvu na Novi Zelandiji,
nove pa se spet obetajo že na Bledu (28.
avgusta do 4. septembra), ki naj bi bil
tudi test za olimpijsko regato v Etonu
pri Londonu 2012, ki naj bi potekala po
enakem razporedu kot blejsko SP.

"Že lani na prvenstvu sem se spra-
ševal, ali se mi to vse skupaj zdi ne-
smiselno, ker sem bil vajen starega
sistema in nisem vedel, kdaj je kaj na
sporedu. Sam razmišljam v smeri, da
bi imelo vse skupaj smisel le, če bi pr-
venstvo denimo razdelili v dve etapi,
dvakrat štiri dni, s čimer bi se odprla
možnost za dvojne nastope. Z enakim
številom vrhunskih tekmovalcev bi
dobili še več kakovostnih tekem, kar
bi bil edini res logičen pristop," o spre-
membah pravi Iztok Čo-p, a zdajšnji
razpored ne predvideva dveh etap, le
razširjen finalni del, ki še otežuje dvoj-
ne nastope.

Veslači so pred leti že imeli pred-
log, kako spremeniti razpored. "Tek-
movalci smo predlagali, da bi izpeljali
discipline v manjših čolnih v prvih šti-
rih dneh, v drugih štirih dneh pa večje
čolne. S tem bi raztegnili finalne boje,
veslači bi dobili priložnost za dvojne
nastope in tudi konkurenca bi bila še
močnejša," predlog opisuje Čop.

Novi razpored med drugim pred-
videva, da bi bil finale morda najbolj
privlačnih osmercev, ki veljajo za ne-
kakšno prestižno ekipno tekmo, na
sporedu že v četrtek, prvenstvo pa naj

Dvorana Tri lilije v Laškem bo od
danes do nedelje po letu 2007 znova
prizorišče kvalifikacijskega turnirja
za uvrstitev na sedmo evropsko prven-
stvo v dvoranskem nogometu (futsa-
lu), ki bo februarja prihodnje leto na
Hrvaškem.

Poleg Slovenije kot gostiteljice
bodo nastopile še BiH, Latvija in Itali-
ja, napredovanje si bo neposredno za-
gotovila zmagovalka, to priložnost pa
bo imela tudi drugouvrščena reprezen-
tanca, kajti na EP se bo uvrstilo še pet
držav, ki bodo v šestih izbirnih skupi-
nah zasedle drugo mesto (kvalifikaci-
je bodo te dni še v Azerbajdžanu, na
Nizozemskem, Poljskem, v Romuniji
in Ukrajini).

Slovenski reprezentanci, ki je od
leta 1995 naprej zbrala skupno že
158 uradnih nastopov, se je na EP
uspelo prebiti dvakrat, leta 2003 je
bila v Italiji osma, lani pa na Madžar-
skem sedma. Favoritinja v Laškem
je nedvomno Italija, saj je doma leta
2003 osvojila najvišjo Uefino lovori-
ko, štiri leta zatem na Portugalskem
je bila druga, za nameček je trikrat
osvojila tretje mesto, ima pa še srebr-
no in bronasto medaljo z zadnjih
dveh svetovnih prvenstev na Tajva-
nu in v Braziliji. Italijani so za Špani-
jo, štirikratno evropsko prvakinjo in
branilko tega naslova, najuspešnejši
udeleženci prvenstva stare celine. Slo-
venija se je z Italijo, za katero nasto-

pajo večinoma igralci z brazilskim
poreklom, srečala štirikrat, nazad-
nje leta 2004, ko jo je na prijateljski
tekmi v gosteh celo premagala s 3:2,
predtem je trikrat izgubila. Na petih
tekmah proti BiH so Slovenci po dva-
krat slavili in klonili, enkrat pa je bil
izid neodločen, medtem ko se z Latvi-
jo doslej še ni pomerila.

Selektor Andrej Do-bo-vicnik, to
mesto Celjan zaseda že od decem-
bra 2005, ko je nasledil Mariborčana
Darka Križmana (do leta 2000 je bil
na čelu reprezentance Litijčan Dušan
Razboršek), pred izbirnim turnirjem
v Laškem upa, da se bo Slovenija še v
tretje uvrstila na EP: "Naš cilj je vse-
kakor napredovanje na evropsko pr-
venstvo, vendar se zavedamo, da si
ne smemo privoščiti niti najmanjših
napak. Računam na zmagi proti BiH
in Latviji, nedvomno težje bo v zad-
njem srečanju proti favoritom Itali-
janom, dobitnikom kopice medalj z
največjih svetovnih in evropskih tek-
movanj. Menim, da smo se na kvalifi-
kacijski turnir dobro pripravili, izmed
izbranih igralcev je nekoliko negotov
le nastop poškodovanega Sovdata."
Slovenska reprezentanca: Mohorič (46
nastopov), Melink (83 nastopov in 21
zadetkov), Čujec (41/19, vsi Puntar),
Drobne (19/7), R. Mordej (28/11, oba
Dobovec), Puškar (22 nastopov), Fetič
(15/2), Osredkar (61/21), Pertič (29/12),
D. Simič (51/12), G. Vrhovec (26/13, vsi
Litija), G. Rosič (17/4), R. Uršič (64/13),
Sovdat (24/2, vsi Oplast). V ožjem stro-
kovnem vodstvu sta poleg selektor-
ja Dobovičnika, ki je reprezentanco
vodil na 76 tekmah, še trenerja Matej
Kavčič in Vojko Majcen.

Je dežela volne, najvišjih
gora na svetu in dom
velikemu številu
narodnostnih skupin

Nepal je tudi rojstni kraj Sidarte Gavta-
me Bude v Lumbiniju, dežela številnih
narodnih parkov, revna in stisnjena
med velesili Indijo in Kitajsko, z veli-
kim letnim prirastom prebivalstva,
kjer so v januarju gorske doline odete
v rumeno barvo cvetoče oljne repice,
medtem ko v evropskih deželah vla-
data zima in mraz. To je tudi dežela,
ki ima zelo malo rek, zato primanjku-
je elektrike in so redukcije električne
energije stalnica njenih prebivalcev
podnevi in ponoči.

Nepalci povedo, da so jaki - plečato
govedo, ki so jih polni bogati pašniki
- ohranili nepalsko prebivalstvo pri živ-
ljenju. Skozi stoletja so jim dajali volno,
kožo, mleko in meso ter jim bili zvesti
pomočniki pri najtežjih delih na kme-
tijah. Delo na polju še danes opravlja-
jo na najenostavnejši način, pri oranju
na majhnih krpicah zemlje pa jim po-
magajo jaki. Tam zares ni opaziti trak-
torjev, zato Nepalci svojo deželo prav
zaradi vsestranske koristnosti jakov
enačijo z deželo volne. Mi pa seveda
ob besedi Nepal naprej pomislimo
na Himalajo in njene najvišje gore na
svetu.

Nepal ima kar osem od štirinajstih
osemtisočakov na svetu, ki štrlijo iz
azijskega dela Himalaje. Imela sem
srečo, da sem jih lahko opazovala
ob sončnem vzhodu, ko so nad Eve-
restom plavali rdeči oblački in je
izpod številnih vrhov kukalo sonce.
Žarki so jih odeli v neverjetne žareče
barve. In čutiti je bilo, da so Anapur-
na, Manaslu, Ganeš in Mont Everest
na dosegu roke. Opazovati jih je mo-
goče z razgledne ploščadi, ki je na viši-
ni preko dva tisoč metrov. Še lepše je,
ko gredo gorski očaki s teboj, ko sesto-
paš z razgledne ploščadi in se podaš
peš v dolino med riževa polja in šte-
vilne hribovske vasice, ki se prebuja-
jo v svoj vsakdanjik. Nepozabne slike
beleži fotoaparat, a najlepše ostajajo v
spominu.

Ko pa se spustiš v kotlino doline
Katmandu, ki je polna gostega smoga,
ne vidiš niti bližnjih gorskih vrhov. "Pa
bi jih lahko," so rekli domačini, "če ne
bi bilo toliko strupov v zraku." Zato
turiste vodijo na najvišjo razgledno
ploščad v kraju Nagarkot, da od tam
doživijo lepoto najvišjih vrhov Hima-
laje, ali pa jih popeljejo z letali in nekaj-
krat dramatično zaokrožijo nad njimi.
Seveda slednje ni poceni, saj po napor-
nem barantanju težko dosežete nižjo
ceno kot sto evrov.

V Lumbini se zgrinjajo množice budi-
stov, da se poklonijo spominu na Budo,
na princa Sidarto Gavtama, ki je živel
od leta 560 do 480 pred našim štetjem.
Prostrano zemljišče, ki obsega tisoč
kvadratnih metrov, je posejano z budi-
stičnimi stupami, samostani in temp-
lji. Temu mestu pravijo Park miru. Po
parku plapolajo budistične zastavice,
ob templjih sveti možje opravljajo obre-
de in molitve. Značilnost tukajšnjih bu-
dističnih stup je, da so na vrhu vsake
zarisane Budove oči. Sidarta Gavta-
ma je bil razsvetljeni duhovni vodja,
čigar reki so uporabni še dolge veke
po njegovem času. Od zares velikega
števila teh sem si zapomnila tri: "Bodi-
te svoja lastna svetilka", "Vsak človek
je ustvarjalec svojega zdravja in bole-
čin" in "Sovraštvo ne preneha s sovrašt-
vom, ampak z ljubeznijo, to je večno
poslanstvo".

Nepal sestavlja pisana paleta ljudstev.
Največja skupina so Nepalci, sledijo
jim Biharci, Taruji, Tamangi, Nevari,
od tibetanskih ljudstev pa Šerpe in
Gurki. Vsa ljudstva živijo v sožitju, le
da Nepalci živijo v dolinah, tibetanska
ljudstva pa večinoma v hribih. Večina
ljudstev zaradi revščine živi tradicio-
nalno. Zelo redko slišiš radio, še manj-
krat pa vidiš televizijsko anteno. Ko
potuješ ob reki Trisuli, je podoba še
resničneje nepalska: tam večino tovo-
ra ljudje prenesejo na svojih hrbtih in
glavah, pri tridesetih letih pa so pogo-
sto telesno iztrošeni. Tovor prenašajo z
enega brega reke Trisuli na drugega in
v zelo oddaljene zaselke, ki so poveza-
ni z visečimi mostovi. Za zdaj drugih
ne potrebujejo, saj tudi na drugi stra-
ni reke ni nobenega motornega vozila.
So pa tam stisnjene in pogreznjene v
svoj tihi mir vasice, kjer se odvija živ-
ljenje, kot se je pri nas pred sto leti. Tu
je še vedno tradicija, da je žena prvega
moškega v družini žena tudi vsem nje-
govim bratom. Ta tradicija se je skozi
stoletja izkazala za koristno, ker se le
tako kmetije ne drobijo. Poroke so se-
veda vnaprej dogovorjene.

Ko se vozite skozi majhna mesta,
vidite komunalce, med katerimi so
večinoma ženske, ki pometajo ceste
s šibnatimi metlami in s tem visoko
dvigujejo prah. Pa ne samo na vasi,
enako se dogaja v Katmanduju, kjer
celo v hotelu s takimi metlami čistijo
sobe. Sesalci za prah jim verjetno zara-
di pogostih redukcij ne bi prav veliko
koristili.

Chitwan se razteza na ogromni povr-
šini in obsega travnike, reke in gozdo-
ve. Večina polj v parku je bila odeta v
rumeno barvo cvetoče oljne repice. V
tem času je potekal že sedmi slonji fe-
stival, na katerega so Nepalci zelo po-
nosni in na njem sodeluje na tisoče
ljudi. Vsak prinese nekaj hrane ali jo
tam kuha, peče, večinoma ob priprav-
ljenih ognjiščih na tleh. Pred nami so
pražili arašide, jih luščili, mesili testo,
pripravljali nadeve in izdelovali lične
pikantne momote, podobne našim ravi-
olom. Čudili smo se nogometni tekmi
slonov, ki prav vešče brcajo žogo (brez
pomoči rilca), publika pa žogo pobira
in jo vrača na igrišče. Smeha več kot do-
volj! Na drugi strani pa nastopajo sloni
manekeni, poslikani od pet do glave in
okrašeni s cvetjem in drugimi barvni-
mi rečmi. Najlepše doživetje pa je bilo
spremljati čisto prave slonje dirke na
progi, dolgi kakih 300 metrov, ki jih
je spremljalo naše bučno navijanje. Po
okrepčilu s specialitetami in pivom
Everest so bili sloni na razpolago za
ježo skozi gozd in preko reke. Zibanje
na slonjem hrbtu se je obrestovalo, saj
smo kmalu naleteli na nepalskega no-
soroga z mladičem in si ju ogledali od
blizu, prav tako pa je bilo tam še veli-
ko drugih živali. Nepozabno ostaja ju-
tranje plutje z navadnimi drevaki po
čisti reki, ko je iz nje puhtela jutranja
meglica in so se oglašale prve ptice,
reko pa so preletavali divji pavi.

Park Chitwan krasi neokrnjena na-
rava, brez zaplate asfalta, avtomobilov
skoraj ni, po cestah pa se sprehajajo
sloni in kamele. Elektrika je na voljo
samo dve uri na dan, v vaseh pa se tudi
sicer trudijo, da žarnice nadomestijo s
svečami in ognjem. Ob plamenih se za-
igra na sitar in zapleše njihov ples, v ka-
terega so nas hitro zvabili.

Težko je opisati Katmandu z le nekaj
besedami. Leži v dolini, veliki samo
nekaj kilometrov, in vsak meter v
njej je pozidan in poseljen. Dolga leta
nazaj so Katmandu sestavljale tri kra-
ljevine: Katmandu, Patan in Baktapur.
Te so se kasneje zlile v enotni Katman-
du, ki danes šteje skoraj milijon prebi-
valcev. Po kraljevinah je ostalo veliko
ohranjenih spomenikov iz preteklih
stoletij in so del svetovne kulturne de-
diščine. Prav zanimivo se je sprehodi-
ti po najstarejšem mestu Patan, ki je
edinstven zaradi zanimive arhitektu-
re, ter po mestu umetnikov Bakhta-
pur, ki je poln rokodelcev in njihovih
izdelkov. Zanimiv je tudi trg Durbah,
osrednji trg starega Katmanduja, kjer
so nekoč kronali kralje. Ker v Katman-
duju živi tudi tibetanska manjšina, pa
se je treba odpraviti na ogled Svajam-
bunata, tibetanskega templja, ki ga
krasijo številne gompe in tibetanski
samostani. Zame je bila najčudovitej-
ša največja stupa na svetu, stara 500
let, v Bodnatu, kjer je posebno vzdušje.
Na osrednjem delu tega spomenika te
spremlja budistična glasba in povsod
je polno trgovinic in Tibetancev, oble-
čenih v tradicionalna tibetanska obla-
čila. Če imate dober želodec, se lahko
odpravite v Pašupatinat, nepalski Va-
ranasi, kjer sta Šivov tempelj in pro-
stor za upepeljevanje pokojnikov. Ob
sveti reki Bagmati, ki ni več reka, saj
je zaradi nesnage nepretočna, se pepel
sežganih trupel na številnih gatih in
smrad iz reke združita v meglo, v ka-
teri zdržiš le kratek čas, da si ogledaš
obred, nato pa jo čim prej mahneš na
sprehod po ozkih ulicah Thamela, kjer
ročno izdelujejo volnene izdelke, veze-
jo bluze, nizajo verižice in se ukvarjajo
s prodajo drugih spominkov. Za nakup
se pogajate z moškimi, ki so hkrati kro-
jači, čevljarji, maserji, frizerji, natakar-
ji, kuharji itd., saj na javnih mestih
žensk skorajda ni.

Katmandu je mravljišče, ki ga povr-
hu spremlja še kaotični promet. Tako
se je za oglede najbolje odločiti dopol-
dan, popoldan pa doživeti katman-
dujski vsakdan, saj so Nepalci zelo
prijazni in nevsiljivi. Na ulicah je ve-
liko brezdomcev, ki pa pri beračenju
niso nasilni. Proti večeru je najbolje za-
viti v gostilnice in se tam predajati ku-
linaričnim užitkom, takrat se namreč
močno ohladi, medtem ko je podnevi
prijetno toplo. V avtobusih in hotelih
ne kurijo in popotniku ne preostane
nič drugega kot oblačenje in slačenje
po principu lupljenja čebule. Ob veče-
rih se zgodijo še redukcije, zato smo
tudi sami ostajali v lokalih in v soju
sveč uživali ob hrani in čaju masala
ali pivu Everest.

Res, dežela je zelo drugačna in vred-
na obiska. Prijetno presenečenje pa so
fotografije naših alpinističnih junakov
Dava Karničarja in Vikija Grošlja na ho-
telskih stenah. Preplavi te ponos, da si
iz iste državice.

V nedeljo je pa-lermska-a-venija-na-menjena- kolesa-rjem in pešcem. (Kri-sti-na Meni-h) Večni vrvež na-večnem Trgu sv. Petra-v Va-tika-nu (Kri-sti-na Meni-h)

La-dij-sko križa-rjenje
po Sredozemlju je svoje-
vrstno doživetje tudi za-to,
ker se vsa-ko jutro zbudiš
v drugem mestu

Rim je vedno privlačen, si pravim in ne
oklevam, ampak s križarke, za nekaj
ur zasidrane v pristanišču Cittavecc-
hia, odhitim na prvi vlak, namenjen
v večno mesto. Vlaki vozijo pogosto,
zato je panika odveč. Za povratno vo-
zovnico, ki mi dopušča še celodnev-
no uporabo javnih prevozov po Rimu,
odštejem okroglih devet evrov. Vlak,
poln "križarskih" kolegov, odločenih
dan preživeti v lastni režiji, brzi po rav-
nini. Na desni morje, na levi polja, zasa-
jena z artičokami in pšenico. Tu in tam
ovce na pašniku, osel ali dva na trav-
niku in barakarska naselja s pridihom
Afrike se nizajo kot v kalejdoskopu.

Tudi zidane grobnice v obliki hiš so
tipične, pravi gospa, ki mi sedi naspro-
ti. Starejša Francozinja je zelo nemir-
na: kako bomo vedeli, kdaj izstopiti,
ko pa nihče na vlaku nič ne pove in
nikjer nič ne piše? Brez skrbi, ko se bo
pred nami prikazal Vatikan, ga bomo
gotovo prepoznali, jo mirim. In res:
na postaji sv. Petra je izstopilo tri četrt
potnikov, zato smo takoj vedeli, da je
čas za odhod iz kupeja. Bujno vegetaci-
jo s palmami, pinijami in evkaliptusi
na čelu predmestij so zamenjali beton
in vatikanski kolosi. Kot kača se je vila
vrsta vzorno in potrpežljivo čakajočih
za ogled bazilike sv. Petra. Mi pa smo
jo mahnili do razkošnih jaslic sredi
Petrovega trga. Imeli smo srečo, saj je
manjkalo le še nekaj dni do svečnice ...
In te jaslice so resnično vredne ogleda.
Del figur s tipičnimi pridatki so Vatika-
nu poklonili Filipinci, najstarejše figu-
re pa so bile izdelane že leta 1842.

Moški, oblečen v odlično se prilega-
joč črn plašč in v zloščenih, kot saje
črnih čevljih, se mi zazdi pristen Rim-
ljan, zato ga pobaram za najkrajšo pot
do Piazze Navone. Saj veste, do tiste-
ga trga, kjer se ob vodnjaku, obkrože-
nem s samimi imenitnimi sakralnimi
in posvetnimi stavbami, zbirajo taki
in drugačni umetniki: slikarji, igralci,
glasbeniki ...

Pa se izkaže, da gospod, ki ime-
nitno govori italijansko, sliši na ime
Amir, da je iz Tunizije doma in da je
rodno zemljo leta 1998 zamenjal za
rimski paradiž. Zadovoljen je, čeprav
je najemnina za stanovanje nemarno
visoka, sedemsto evrov mesečno.

"Ko pridete naslednjič, se oglasite
v lokalu, kjer delam," mi pravi, ko se
posloviva ob barčku na vogalu navon-
skega trga. Na trgu vlada znan nemir,
sestavljen iz pričakovanja umetnikov
in turistov. Prvi si v tej zoprni global-
ni krizi obetajo vsaj skromen zaslužek,
drugi dogodivščine za obujanje spomi-
nov.

Moji prijateljici se zgodba za spo-
min nasmehne za pičlih pet evrov. Do-
besedno pririše ji jo akademski slikar
Sergio. Študiral je na rimski akademiji
lepih umetnosti. A znanje v teh časih
pride prav predvsem za hitropotezne
umetnike, pravi, zato se je iz risanja
klasičnih portretov preusmeril v kari-
kature portretirancev. Pet minut dela,
pet evrov zaslužka. Koliko mu pobere
država, ne pove. Prijateljica pa se muza
in ne ve, ali naj se jezi ali reži, ko ji sli-
kar v roke potisne "umetnino". Itak
se nam mudi naprej, saj moramo še
do vodnjaka želja pa do arene in Špan-
skih stopnic.

Pri amfiteatru ugotovimo, da je v
gladiatorje našemljenih, ki se ti nasta-
vijo, da se fotografiraš z njimi in jim
za ta hec pod "mus" odšteješ dvajset
evrov, veliko manj kot pred dvema
mesecema. Tudi temnopoltih prodajal-
cev s ponarejenimi blagovnimi znam-
kami očal, rut, torb in druge krame je
le za vzorec. Rimske oblasti so se očit-
no odločile narediti red.

Še bolj razveseljive pa so v Rimu
cene, saj še kar naprej padajo. Za kla-
sično pico margerito s kozarcem sveže
iztisnjenega pomarančnega soka boste
odšteli pičlih pet evrov, sodobni "šo-
parji" - nakupovalci - pa so hvalili tudi
nizke cene oblačil in obutve. Razproda-
jam ni bilo videti ne konca ne kraja in
temu primerni sta bili tudi nakupoval-
na mrzlica in z njo povezana gneča.

Veliko bolj zaspani so bili v Palermu,
kjer smo pristali naslednji dan. Bila je
nedelja in vreme se še ni dobro odlo-
čilo, kakšno bi bilo. Več kilometrov
dolga avenija, ki so jo zaprli za promet,
je bila posuta z zadovoljnimi pešci
in kolesarji. "Večkrat jo zaprejo, saj
imamo preveč onesnaževanja z izpuš-
nimi plini," pove domačin, ki ga izkori-
stim tudi za vodnika do tretje največje
operne hiše v Evropi. Pravijo ji Teatro
Massimo.

Ker ni, da bi s Sicilije odšla, ne da
bi okusila vsaj eno njihovo tipično sla-
dico, se - sladkosnedna kot sem - brez
težav vdam v usodo in si pustim postre-
či v eni najbolj prepoznavnih palerm-
skih slaščičarn. Pasticceria Mazzana
deluje od leta 1909. Klobuk dol. Še po-
sebno ker so njihove raznovrstne sicil-
ske "cassate" resnično izvrstne, cene
pa sprejemljive.

Oblaki so se odločili na zemljo spu-
stiti nekaj dežnih kapelj, zaradi kate-
rih med turisti zavlada preplah. Kot
bi privreli naravnost iz zemlje, se od
nikoder pojavijo temnopolti prodajalci
dežnikov in posel steče kot po maslu.
Še klateški psi, ki jih je v tem mestu
kar precej, se čudijo človeški občutlji-
vosti, saj sami mirno prenašajo še vse
kaj hujšega od dežja. Nanj so navaje-
ni tudi številni konji, ki jih tako kot v
Rimu Italijani zelo radi vprežejo, da s
kočijami prevažajo turiste. V Palermu
je to nedeljo prav hecno, saj po cestah
vozi več kočij kot avtomobilov! Lahko
pa si za dvajset evrov omislite poučno
vožnjo s turističnim avtobusom. Stvar
izbire pač.

Vhod v Teatro Massimo je začuda
odprt in premore prav prijazne vo-
diče, ki turiste usmerjajo nazaj ven.
Kajti ogled gledališke dvorane ni
mogoč. Stavba, posvečena kralju Vik-
torju Emanuelu II., je največja operna
hiša v Italiji. V Evropi pa jo prekašata
le še pariška in dunajska opera. Po dva-
indvajsetih letih gradnje so palermski
Teatro krstili 16. maja 1897, in to z Ver-
dijevim Falstaffom.

Sedežev je v dvorani natanko 1350,
vstopnico pa lahko dobite že za 15
evrov. No, za ložo boste v povprečju
odšteli precej več - 170 evrov!

Jutro se je poslovilo in dalo prostor
dnevu. Prav ležerno se izkrcamo z
ladje in raztepemo po Cagliariju. Ladja
je zasidrana le streljaj od mestne ave-
nije ob morju. Posejana s palmami se
ti zdi, kot bi prišel v Afriko. To je vsaj
majhno zadoščenje za nas, ki bi morali
ta dan preživeti v Tunisu. A se je ladjar
zaradi znanih nemirov odločil druga-
če. In evo nas na Sardiniji.

Mnogi so se podali na enega od
organiziranih izletov, a tudi tokrat
brez mene ...

Domačini očitno vedo, kako se tu-
rizmu streže, saj je smerokazov za zna-
menitosti povsod dovolj, označitve pa
ustrezne. Za turista malo manj razve-
seljivo pa je, ko v cerkvenem zvoniku
odbije poldne. Kajti takrat se stolnica
sv. Ane nepreklicno zapre. Nič ne po-
maga rotenje, da je vašemu možu še
uspelo stopiti skozi vrata, vam pa ne.
Možakar pri vratih je nesrečni Nemki
vrata dobesedno zaloputnil pred
nosom.

Na območju mestnega "kastela",
kot pravijo stari citadeli nad mestom,
se človeku, navajenemu Mediterana,
zazdi zelo domače. Ozke uličice, prav
nič sramežljivo in vsem na očeh viseče
perilo pa avtomobili in motorji, ki se
prebijejo skozi še tako ozko ulico. Ze-
lenja in nezaupljivih domačinov pa je
v glavnem mestu Sardinije veliko več
kot pri nas.

V Cagliariju živi okoli 170.000 ljudi,
skupno z okoliškimi je prebivalcev
kar 300.000. Povrhu se ponašajo tudi
z močnim prvoligašem, nogometnim
klubom Cagliari, in z milo klimo, saj
je povprečna januarska temperatura
razkošnih 14 stopinj Celzija.

Tako je lepo, da bi preprosto težko bilo
lepše. Vendar pa ima kot vsaka dobra
stvar tudi nekaj značilnosti, ki zadevo
postavijo v čudno luč. Recimo to, da
ves dan hodiš v klanec, zato da potem
smučaš pol ure. Pa to, da je turno smu-
čanje precej naporna stvar, ki zahteva
dobro znanje smučanja, in da je mogo-
če precej bolj udobno smučati na ureje-
nih smučiščih. Pa da se smuča po celcu,
na urejenih smučiščih pa se smuča po
lepo urejeni snežni podlagi. Pa da ti
nihče ne postavlja pravil, ampak si pra-
vila postavljaš sam in greš tja, kamor
želiš le sam.

Vse te dileme postanejo preteklost,
ko se naredi prelepo zimsko jutro in se
ve, da je v gorah obilica snega. Takrat
turni smučarji vstanemo tako zgodaj,
da se ponočnjaki takrat šele odpravlja-
jo spat. Mraz je, običajno še piha vsaj
nekaj vetra in človek je neprespan.
Izbrati je treba le pravi vrh in takrat
se tisto pravo uživanje začne. Poklju-
ka in vrhovi nad njo so pravzaprav ide-
alni. Nekaj sto metrov stran od Šport
Hotela se usmeriš na markirano pot na
planino Javornik in vzpon se začne. Po
pol ure hoje se pred nami odpre širna
planina in podoba skorajda ne bi
mogla biti lepša: nad številnimi stano-
vi se dviga venec gora, tja od Viševni-
ka pa do Debele peči. Na drugi strani
se začne tisti pravi vzpon. Pot posta-
ja vedno bolj strma in po uri hoda se
pred nami pojavi Blejska koča na pla-
nini Lipanca.

Takrat smo šele na polovici poti.
Gost smrekov gozd zamenjajo mace-
sni. Usmerimo se proti vzhodu in se
zlagoma ponovno dvigamo. Tik pred
sedlom, kjer se odcepi pot proti Debe-
li peči, na višini 1844 metrov zavijemo
na planino Brda.

Tu se izvijemo iz redkega gozda, saj
se dvignemo nad gozdno mejo. Pred
nami je v daljavi sedlo Lipanska vrata.
Na levi je Lipanski vrh, na desni pa za-
obljeno pleče Brda, ki ima 2009 metrov
višine. Vsa pokrajina je lepo zalita. Glo-
boko pod nami je ostala Lipanca, lepo
se vidi tudi planina Javornik, za njo
pa Spodnje bohinjske gore. Vzpon na
Lipanska vrata je preprosto preseneče-
nje za vsakogar, ki se prvič potepa po
teh krajih. S sedla se namreč odpre po-
gled na osrednje Julijske Alpe. Triglav
in Rjavina sta kot na dlani, globoko
pod njima pa orjaško brezno doline
Krma. Pogled ne bi mogel biti lepši. S
sedla se je treba obrniti ostro na desno
in do vrha Brda je le še dvesto metrov
višinske razlike. Pol ure hoda in konč-
no smo na vrhu. Ob lepem dnevu je
pokrajina prav neverjetno lepa. Zasne-
žene gore v vseh smereh, pod nami ma-
cesnovi gozdovi in okoli nas kavke, ki
prosjačijo za grižljaj.

Sedaj pa pride še tisto najlepše. Na
noge si nataknemo smuči, na hrbte
nahrbtnike in na glave čelade. Zategne-
mo si pasove na palicah in pripravlje-
ni smo. Spočetka bolj previdno. Zavoj
na levo, pa previdno zavoj na desno
in tako naprej. Po nekaj zavojih smo
vsak posebej in vsi skupaj v pravem
elementu. Kakovost snega se običajno
spreminja. Kloža na vrhu se spremeni
v pomrznjen sneg, ta v sneg, ki je že
popustil, in ta končno v južni sneg. Ob
vstopu na območje pod gozdno mejo
je treba biti še posebno pazljiv. Dreve-
sa zahtevajo previdno vožnjo in nepre-
stano izbiranje prehodov.

Pod Lipanco pa je nujna še dodat-
na opreznost, saj se smuča po gozdni
poti in je treba paziti na planince, ki
se še vzpenjajo po ozki stezi. Polovico
dneva smo porabili za vzpon in smuča-
nje se že po dobre pol ure konča na pla-
nini Javornik. Od tu je potrebna še ura
hoda, da se po idilični pokrajini spre-
hodimo do avtomobilov. Smučanja je
bilo le za drobec celodnevnega potepa-
nja. Vendar pa je pokrajina ena sama
idila in prava paša za oči.

Zadosti lepote torej, da se nekako
preživi delovni teden, ki je pred nami,
in dovolj materiala, da se človek pohva-
li pred pisarniškimi molji ter jim poka-
že od sonca in vetra zagorelo polt in
nasmejan obraz.

Poleg vremena, zgoraj je zelo rada megla, pa pesti Krvavec včasih tudi pomanj-
kanje informacij. Na teletekstu RTV Slovenija naj bi bili na številki 398 podat-
ki o vseh slovenskih smučiščih. Toda pred dnevi je bil ta podatek "mrtev".
Zakaj, ne ve nihče? "Gre za sistem snežnega telefona, ki ga upravlja podjet-
je 7s," je dejal Luka Vrančič, vodja komerciale in marketinga. "Upravljavci
smučišč v posebnem programu, ki je prilagojen vsakemu smučišču posebej,
vnašamo aktualne podatke o obratovalnih in vremenskih razmerah, ki se
potem prenašajo na dogovorjene medije. Zakaj kar tri dni ni bilo podatkov,
ne vem."

bo še kakšnih deset, morda petnajst
let, saj za kakšno posodobitev nimajo
niti načrtov. Vsaj javnih ne. Pravijo pa,
da pripravljajo dokumentacijo za novo
šestsedežnico Jezerca-Križišče, vključ-
no s progami, infrastrukturo za zasne-
ževanje, spremljajočim objektom na
Jezercah in celo s parkiriščem, ki naj
bi sprejelo po 500 avtomobilov. To pa
pomeni, da je recesija odnesla sanje o
gradnji velike parkirne hiše pri spod-
nji postaji gondolske žičnice, o kate-
ri so sanjali kar nekaj let in ki naj bi
v svoj ogromni trebuh sprejela tisoč
avtomobilov in več, slike o parkiranih
vozilih vzdolž ceste vse do Cerkelj pa
bi bile le še spomin. Pa tudi ceste, ki
zdaj asfaltirana pripelje do Jezerc, ne
bi asfaltirali, nasprotno, zaprta bo za
ves promet razen za lastnike koč, ho-
telov in za upravljavce.

Bo pa po tej cesti lahko vozila amfi-
bija na gosenicah, ki jo je kupil nek-
danji lastnik ene od najbolj znanih
ljubljanskih gostiln Franci na balanci
Franci Zdešar, ki je sedaj tudi lastnik
hotela Raj, ga prebarval in namenil za
prevoz hotelskih gostov. Nekdanje vo-
jaško vozilo sprejme 17 potnikov, tako
da odpadejo grizenje kolen v hrib ali
snežne sani, ki so jih navadno vozili

Na Krvavcu ne spi-jo, hi-ti-jo
pa tudi- ne. Pa bi- lahko.

JOŽE JERMAN

Z imeni je pač križ. Čeprav je Krvavec
prijetno smučišče, največja naravna te-
lovadnica v bližini Ljubljane, zna poka-
zati zobe. In poslati kakšnega preveč
vnetega in premalo pazljivega smučar-
ja najprej v trdi sneg, nato pa še v bolni-
co. Ime je Krvavec dobil med turškimi
vpadi. Zgodba pripoveduje, da naj bi
skupinica domačinov pretentala Turke
in jih v megli, ki je je tudi dandanes
na Krvavcu preveč, speljala v strme
grape Kokrškega grebena. Viri trdijo,
da je kri tekla v potokih, tako so padali
hribov nevajeni Turki. Lahko pa bi se
imenoval na primer kar Cinca Marin-
ca, saj napredni turistični delavci, ki
vidijo malce dlje kot drugi vedo, kaj bi
prineslo Krkavcu boljši jutri, a lastniki
zemlje cincajo in niso preveč za napre-
dek. Ampak taki so bili od pamtiveka,
pa tudi zreški lastniki bolj kot ne cin-
cajo. Točneje, Roglo imajo bližje in kar
je bližje očem, je tudi srcu. In denarju.
Kar pa ne pomeni, da na Krvavcu spijo.
Ne, samo hitijo ne, pa bi lahko.

Prvo žičnico so na Krvavcu odprli
že 2. avgusta 1958. Izdelali so jo v ljub-
ljanskem podjetju Žičnica Ljubljana.
Stati bi morala na Kočevskem, pa se
je po naključju znašla na Gorenjskem.
Poten so začeli graditi RTV-oddajnik
in Planinski dom in so zgradili tovor-
no žičnico, ki so jo iznajdljivi Gorenj-
ci, po gradnji, spremenili v smučarsko.
Daljnega leta 1966 so zgradili vlečnico
od Tihe doline na Njivice in enosedež-
nico Gospinca do Doma na Krvavcu.
Ta obratuje še danes in, kot je videti,

5. koncert PLUS
BUSINA BRASS
Trobilni kvintet Busina Brass
•24. 2. ob 19.30, za abonma
CIKEL PLUS in izven

Dominik Smole ANTIGONA
Režiser Jaka Andrej Vojevec
• 25. in 26.2. ob 20.00, za abonma
DRAMA VIKEND 2* in izven

* Število sedežev je omejeno!
Prosimo, da pravočasno rezervirate
ali dvignete vstopnico pri
gledališki blagajni.

William Shakespeare
KAR HOČETE
Fležiser Janusz Kiča
•1.3. ob 20.00, za abonma
DIJAŠKI 2 in izven

- Feri Lainšček GAJAŠ, ARESTANT. Mestno Gledališče Ptuj. Za abonma Dnevi kome-
dije in izven. Petek, 25. 2., ob 19.30.

- Moliere SKOPUH. Mestno gledališče ljubljansko. Za abonma Dnevi komedije in
izven. Sobota, 26. 2., ob 19.30.

- Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Gostovanje v Novi Gorici.
Sobota, 26. 2., ob 20.00.

Vstopnice lahko rezervirate vsak delavnik od 9.00 do 12.00 na 03 42 64 208.
Naš spored tudi na spletni strani: www.slg-ce.si.

- David Mamet NOVEMBER. Za abonma mala drama 3, izven in konto.
Četrtek, 24. 2., ob 20.00.

- Feri Lainšček GAJAŠ, ARESTANT. Na gostovanju v Celju. Dnevi komedije - tekmo-
valni program.

Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00, ob sredah do 17.00, in uro pred
predstavo. Informacije po tel. 02 749 32 50, infoŽmgp.si, www.mgp.si.

- Potopis Dva potepuha okoli sveta (2. del), Tina in
Gašper. Petek, 25. 2., ob 19.30.

Neskončno ljubljeni moški, ponovitev gledališke predstave. Nedelja, 27. 2., ob
19.00.

Predstavitev popotnih vtisov iz jugovzhodne Azije: Tajska, Malezija, Singapur,
Indonezija (otok Bali). Četrtek, 24. 2., ob 18.00.

- Saša Pavček: Obleci me v poljub. Predstava poezije in glasbe. Četrtek, 24. 2., ob
20.00.

Predstavitev knjige Davorina Bešvirja 100 gaziranih opic. Sobota, 26. 2., ob
15.00.

Aleš Šteger (Knjiga teles) in Godalika, literarno-glasbeni dogodek. Sobota, 26. 2.,
ob 20.00.

Razstava fotografij (O)čistiti smo Slo-
venijo v enem dnevu. V sodelovanju z
društvom Ekologi brez meja.

Otvoritev razstave STNCL RV-LTN, Mar-
ko Pet-rič (st-encil revolution). Četrtek,
24. 2., ob 19.30.

Kulturno žlahtenje najmlajših, otvori-
tev razstave v četrtek, 24. 2., ob 18.00.

Vabimo vas v prvo nadstropje na
zaključno prireditev 26. Zimske
plesne šole, kjer bodo zaplesali to,
kar so ustvarili v šestih dneh
intenzivnih delavnic. Nepozabno
plesno doživetje je zagotovljeno.

Režija: Katarina Auiitisova,
Lubomir Piktor
Gostovanje Lutkovnega
gledališča Ljubljana

Predstava je za izven.
Cena vstopnice je 4. EUR.
Blagajna je odprta vsak dan od
ponedeljka do petka med 10.
in 13. uro ter uro pred začetkom
predstave.

HC koncert s skupinami: Cataract (Švica), The Southern Oracle (Madžarska), Feroci-
ous Mind (Slovenija), Dead Dildo Drom (Slovenija). Sobota, 26. 2., ob 21.30.

Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina in MePZ Mohorjan. Sobota, 26. 2.,
ob 19.00.

Trio Čajkovski (Rus) in glasbeni kabare En Habit De Satie (Ita). V okviru ART Karne-
vala 2011. Petek, 25. 2., ob 19.30.

Natali Horvat in Aljaž Cvirn, predstavila se bosta z izborom del za solo kitaro in
kitarski duo. Petek, 25. 2., ob 19.00.

- igrano dopoldne: Bumbar park, 10.00-12.00, zbirno mesto v pritličju DUM-a,
potrebna je predhodna prijava

- zabavno športno dopoldne: Vožnja s pležuhi, 10.00-12.00, zbirno mesto pri sp.
postaji Vzpenjače, potrebnaje predhodna prijava

- Igralnica za male in velike vsak petek ob 10.00.
PIONIRSKA KNJIŽNICA NOVA VAS

- Pravljične vesele počitnice vsak dan ob 10.00.
KNJIŽNICA JANKA GLAZERJA RUŠE
Pravljična ura v četrtek, 24. 2., ob 11.00.
KNJIŽNICA LOVRENC NA POHORJU
Pravljična ura v četrtek, 24. 2., ob 10.00.

Namenjena je otrokom od 4 do 14 let. Najava ni
potrebna. Sobota, 26. 2., ob 10.00.

Monokomedija Toneta Partljiča: Čist-ilka Marija. Igra Uroš Kaukler. Sobota, 26. 2.,
ob 19.00.

Literarno-glasbeni večer Namesto koga roža cveti^Člani MePZ Glaska z gost-i. Gost-
večera bo slovenski pesnik in pisat-elj Feri Lainšček. Četrtek, 24. 2., ob 19.00.

Razstava slik likovne pedagoginje METKE LIPNIK z naslovom MOJI SVETOVI. Na
ogled do 23. 3.

Otvoritev razstave Ausstellung Laibach Kunst
Perspektive 1980-2011, v četrtek, 24. 2., ob 19.00.

- Planinski svet in narava skozi fotografski objektiv Franca Vogelnika, razstava v
razstavišču Per gradus.

- Od Državne glasbene šole do Konservatorija za glasbo in balet Maribor, razstava
v razstavišču Archivum.

Razlagova ul. 23: vabi vse, ki bi radi spoznali različne risarske, slikarske in grafične
tehnike, da se pridružijo celoletni likovni šoli. Vabimo vas tudi na ostale likovne teča-
je. Več informacij na 041 355 393 ali www.artdidakta.si.

Knjiga ni le knjiga. V čast slovenskemu kulturnemu
prazniku razstavljajo: fotograf Matjaž Wenzel s knjigo
Pekarna/Monografija prostora, oblikovalka Miri Strnad
z Oblekami za knjige in bibliotekarki Renata Močnik in Nina Lončar z Oblekami iz
knjig. Na ogled do 12. 3.

Plakati slovenskih oblikovalcev za mesec knjige (1968-1979). Iz Zbirke drobnih
tiskov Univerzitetne knjižnice Maribor (izbor Gabrijela Kolbič). Na ogled do 12. 3.
Razstave so na ogled od pon. do pet. med 8.00 in 21.00, v sob. med 9.00 in 13.00.

Špas teater
Igrajo: Lado Bizovičar,
Sebastijan Cavazza, Matjaž Javšnik,
Rado Mulej, Matjaž Tribušon,
Jurij Zrnec
Režija: Jurij Zrnec

Likovna razstava Nagrajenci DLUM 2010. Razstavlja-
jo: Stojan Grauf, Marjan Jelenc in Štefan Marflak. Na
ogled do 12. 3.

Orkestrski cikel
DVORANA UNION		%
sreda, 2. 3., 19.30
za abonente in izven		V
PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER
Dirigent: Jiri Kout
Spored: B. Smetana, A. Dvorak

red KEKEC in izven
W. Busch: PICKO IN PACKO
Kulturni zavod KULT.
igrajo: A. Murenc, L. Cimprič /
J. Čampelj, S. Klančnik
Režija: Gregor Čušin
Po predstavi Kekčeve
poustvarjal niče: otroške kreativne
delavnice na temo predstave

VELIKA DVORANA ^Hi5ad°^b^°^dbnedelja, 6. 3., 11.00 in 15.00
red KEKEC in izven
OTROŠKA PUSTOVANJE
Z ROMANO KRAJNČAN IN GOSTI
Poslikava obrazov: Društvo Mars
Za abonente reda Kekec smo
ob predložitvi abonmajske kartice

Informacijska pisarna Narodnega doma Maribor
(vhod iz Svetozarevske ulice): vsak delavnik od 10.00 do 17.00,
v soboto od 9.00 do 12.00 ter uro pred vsako prireditvijo.
Dvorana Union: uro pred vsako prireditvijo.
Tel.: (02) 229 40 11, 229 40 50, 031 479 000, 040 744 122
vstopnice@nd-mb.s i

Lo-vren-cu n-a Po-ho-rju v izmeri 34,30
m2 + klet, 16.000 EUR. Tel. 051/350-
575. (OJ38838/02/1)

Maribor - levi breg, v novejšem
poslovno-stanovanjskem objektu Koroški
veter prodajamo 2,5-sobno stanovanje,
81,80 m2, I. 2007, s parkirnim mestom v
kletni garaži objekta. PE 6263. Cena:
120.000 €.

ŠO-TO-R ZA SKLADIŠČE d-imen-zije
50x15x8 m, ugo-d-n-o- pro-d-am. Tel.
041/619-566. (QJ38849/08/1)

KREDITI - hipo-tekarni in go-to-vinski.
Po-plačamo- blo-kade, izvršbe, dražbe,
rubeže, ban-čn-e, zavaro-valn-iške, davč-
n-e in- druge o-bvezn-o-sti. GSM 031/774-
340, 031/774-330. Oto-lit d.o-.o-., PE Ma-
ribo-r, Zagrebška 20. (OJ38692/24/1)
KRATK.PO-SO-JILANAO-SNO-VIZASTA-
VE. Tel. 02/420-5417, 040/308-483.
MA-RA-B d.o-.o-., Go-rkega 30, MB.
(OJ38786/24/1)

KREDITI DO-15 LET! Pri višjih do-ho-d-
kih - o-bremen-itev tudi do- 50 %. Odpla-
čilo- starih kredito-v. Mo-žn-o-st tudi za
n-ižje do-ho-dke. Go-to-vin-a tudi n-a o-sn-o--
vi vo-zila. Po-sredujemo- za več dajalcev
kredito-v. Pan-ta Rhei&Co- d.n-.o-., In-dus-
trijska 9, MB. Tel. 02/228-3021.
(OJ38511/24/1)

DEKORATIVNI KAMEN, OKENSKE POLICE, STOPNICE, TLAKI, KUHINJSKI PULTI, NAGROBNI SPOMENIKI
Maroltova ulica 15, 2000 Maribor, www.mg-crncec.si, tel.: 02 614 10 10

B-UKO-VA, GAB-RO-VA IN B-REZO-VA
DRVA, mo-žn-o-st razreza n-a 25 ali 33
cm, z do-stavo-, pro-dam. GSM 041/723-
957. (OJ38022/30/)

cm, zlo-žen-a n-a paleti, pro-dam. Tel.
041/893-305. (OJ38616/30/)
DRVA CEPANA, ŽAGANA in- hlo-do-vi-
n-o-pro-dam. Tel. 041/279-187.

Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo
po faksu 02/23 53 370 in v oglasnem trženju
Večera v Mariboru ter predstavništvih v Celju
in Ljubljani. Oglasi, prejeti do 10.30, so lahko
objavljeni že naslednji dan v dnevniku VEČER

Sporočamo žalostno vest, daje svojo življenjsko pot sklenila
naša upokojenka

DRA-GI OBRTNIKI, PODJETNIKI, SKUPA-J STOPIMO V KORA-K S ČA-SOM.
Al> BODIMO KORA-K PRED DRUGIMI. PONUDITE SVOJE IZDELKE, STO-
RITVE ZA SAMO 88 EUR (ena objava 3 stolpce ši-ri-ne i-n do 2 cm vi-ši-ne);
cena z DDVje 105,60 EUR, 5 objav je 20 % CENEJE!
NOVOST: MOŽNOST OBJAVE LOGOTIPA!

PRIDITE, POKLIČITE A-LI POŠLJITE OGLA-S DO 10.30, IN VA-Š-E SPOROČILO JE LA-HKO ŽE JUTRI
V VEČERU! POKLIČITE PO TEL. 02/23 53 304 ALI POŠLJITE OGLAS PO FAKSU 02/23 53 370.

Izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba,
s katerimi nagrajujemo zvestobo naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo
spremljajte vsak teden v Večeru in izberite ugodnosti, ki vas zanimajo.

Grenak in žalosten je spomin na 24. februar
2009, ko smo izgubili drago ženo, sestro,
teto in svakinjo

• Kamini za vsakogar «15 nasvetov za omare
in shranjevanje • Nevidne shrambe •
Kraljestvo sveč • VlažiIci zraka • Orientalske
preproge • Intervju: Tomo Jeseničnik • Feng
šuj: nevidna moč ogledal • Lončnice kot _Eznamenje ljubezni • Zdravo in ekološko |
vsakodnevno bivanje... z

Naš dom poiščite pri svojem prodajalcu časopisov §
ali se nanj naročite po telefonu 02 23 52 326, 1

Zahvaljujemo se vsem, ki kdaj pomislite nanjo,
postojite pri njenem grobu in ji prižgete svečko.

Po-mlad bo- na tvo-j vrt prišla
in čakala, da prideš ti,
in sedla bo- na ro-ž-na tla
in jo-kala, ker te ni.

Žalostni sporočamo, daje v 58. letu starosti
po kratki in zahrbtni bolezni mnogo
prerano ugasnilo življenje našega
dragega moža in atija

Od njega se bomo poslovili jutri, v petek, 25. februarja 2011,
ob 14.15 na dobravskem pokopališču v Mariboru.

V globoki žalosti: žena Slavica, hčerki Janja s Sašem,
Petra z Gorazdom ter ostalo sorodstvo

Izza- vse-ga- te-ga-je- ne-ka- le-p-a- doli-na-.
Cve-tovi- če-še-nj, obla-kov i-n le-t,
uje-ti-h me-d ma-ja-ve- me-je- sp-omi-na-,
srcu hitijo usp-a-va-nke- p-e-t.

Hva-la-ti za- vso- do-bro-to- in prija-zno- besedo-.
V na-ših srcih bo-š o-sta-l za- vedno-.

Žalujoči: svakinja Anica, nečakinji Anka
In Slavlca z družinama In nečak Vinko

Odše-l si- tja-
v sve-t ti-ši-ne-,
odše-l si- tja-,
kje-r ni- solza-
i-n bole-či-ne-.

V žalosti in z bo-lečino- v srcih spo-ro-ča-mo-, da-je za- vedno- za-spa-l
na-š dra-gi bra-t

K za-dnjemu- po-čitku- ga- bo-mo- po-spremili da-nes,
v četrtek, 24. febru-a-rja- 2011, o-b 12.15.

Ti-soč ve-trov si-,
di-a-ma-ntni- le-sk na- sne-gu,
sončni- ža-re-k na- gla-di-ni- re-ke-,
de-žna- ka-p-lja-, ki- p-olzi- me-d p-rsti-.
Zve-zda- si- i-n nje-na- luč v noči-.

Za-dnje slo-vo- o-d dra-gega- po-ko-jnika- bo-jutri,
v petek, 25. februa-rja- 2011, o-b 14. uri na- po-ko-pa-lišču v Framu.

Spo-ro-ča-mo- ža-lo-stno- vest, da-je u-mrla- u-po-ko-jenka-
PALOME - Sla-dko-go-rske to-va-rne pa-pirja-

Po-greb po-ko-jne bo- jutri, v petek, 25. febru-a-rja- 2011,
o-b 15. u-ri na- po-ko-pa-lišču- na- Zgo-rnji Velki.

Od nje smo- se po-slo-vili v o-žjem družinskem kro-gu
na- po-ko-pa-lišču v Limbušu.

Žalujoči: žena Terezija, sin Emil z ženo Darjo, hčerka Emilija z možem
Davorjem, vnuki Angelo, Tlml, Julija In Blaž ter ostalo sorodstvo

Od njega- se bo-mo- po-slo-vili jutri, v petek, 25. februa-rja- 2011,
o-b 14.30 izpred ka-pelice na- po-breškem po-ko-pa-lišču v Ma-ribo-ru.

Vsa-ka- ma-ma-je- p-ra-va- ma-ma-,
da-na- za- sre-čo i-n ve-se-lje-.
Pra-va-. In e-na- sa-ma-.
Za- vse- ži-vlje-nje-.

Na- za-dnjo- po-t jo- bo-mo- po-spremili v petek, 25. februa-rja- 2011,
o-b 15. uri na- po-ko-pa-lišču v Slivnici pri Ma-ribo-ru.

Ža-ra- bo- po-lo-žena- v po-slo-vilno- vežico- na- da-n po-greba- o-b 12. uri.

Od nje se bo-mo- po-slo-vili v petek, 25. febru-a-rja- 2011,
o-b 15. u-ri izpred mrliške vežice na- Zgo-rnji Velki.

V globoki žalosti: sin Mirko, hčerke Marija, Štefka, Dragica, Marjetka,
Jožica In Erna z družinami

Ko v ra-ne-m jutru p-ti-čki- so za-p-e-li-,
se- v ža-lost so tvoj dom i-n p-olja- ode-li-,
sose-di- p-a- sva- ža-lostni- one-me-li-.

Miro-, niti zbo-go-m nisi rekel niti ro-ke na-m po-da-l, smrt te vzela-je prera-no-,
čeprav bo- tebe črna- zemlja- krila-, v na-s do-bro-ta-tvo-ja- večno- bo- kli-la-!
Hva-la- ti za- vse!

Od njega- se bo-mo- po-slo-vili jutri, v petek, 25. februa-rja- 2011,
o-b 16. uri na- po-ko-pa-lišču v Dvo-rja-na-h.

Žalujoči: mož Valter, hčerki Lucija s Sandrom in Urška
z Matejem, Laro in Nejcem ter mama Pepca

Za-dnje slo-vo- bo-jutri, v petek, 25. februa-rja- 2011, o-b 15.30
na- po-ko-pa-lišču v Sta-rša-h.

Ža-ra- bo- po-lo-žena- v mrliško- vežico- na- da-n po-greba- o-b 10. uri.
Vsi njeni

Žalujoči: žena Renata, sin Dušan, mama in ata, sestra Vesna
z družino, Robi in Jelka z družinama ter ostalo sorodstvo

Raziskovalci biote-hnične- firme- Prose-nca s se-de-že-m na Nizoze-mske-m razvija-
jo ve-rje-tno prvo zdravilo na sve-tu za zdravlje-nje- Duche-nnove- progre-sivne- mi-
šične- distrofije- (DMD). Prose-nsa je- e-no izme-d novih uspe-šnih biote-hničnih
podje-tij, ki so se- namnožile- v državah Be-ne-luksa in Skandinaviji, in se- osre--
dotoča na re-dke- bole-zni, ki so zdaj novo vroče- področje- ve-likih farmace-vt-
skih družb, ki se- soočajo z izte-kom pate-ntov za zdravila. Prose-nsa in nje-gov
partne-r, britanski GlaxoSmithKline-, sta januarja zače-la tre-tjo fazo klinične-
raziskave- pote-ncialne-ga zdravlje-nja DMD, in to tisto izme-d raziskav te- bole--
zni, ki je- že- najdlje- in budi najve-č upov bolnikov in vlagate-lje-v.

Libijska pilota, ki sta
priletela na Malto v dobrih
šestih minutah, sta
zaprosila za politični azil

Libijska pilota, ki nista hote-la bombar-
dirati prote-stnikov in sta z lovce-ma
Mirage- pobe-gnila na Malto, še- ve-dno
zaslišuje- varnostno-obve-šče-valna služ-
ba. Lovski le-tali ostajata last Libije-, če--
prav še- ni znano, ali jih bodo na Malti
zadržali, dokle-r se- situacija na se-ve-ru
Afrike- ne- umiri. Oba oficirja visoke--
ga ranga (e-nake-ga kot polkovnik Moa-
mer Gadafi) sta zaprosila za politični
azil, če-prav ga za vojaške- ose-bnosti že--
ne-vska konve-ncija ne- določa. Še-le- ko
bo o njuni prošnji odločal komisar za
be-gunce-, bo jasno, ali bosta lahko osta-
la in ali bosta morala avtomatično v
pripor kot vsi prosilci za azil.

Znano je-, da naj bi se- bila pilota z vo-
jaškima le-taloma, pre-d kratkim obnov-
lje-nima na osnovi pogodbe-, ki sta jo
podpisala Gadafi in francoski pre-d-
se-dnik Ni-kolas Sarkozy, iz formacije-
izključila, ko so njuni e-skadrilji izdali
ukaz za napad na libijske- civiliste-. Le--
tali sta bili oborože-ni s smrtonosnimi
protipe-hotnimi rake-tami. Če-prav še- ni
znano, ali sta pove-ljnika pove-lje-vala v
napadu in ali sta k be-gu pozvala tudi
druge- pilote-, je- gotovo, da sta se- odce--
pila od drugih in se- spustila pod 150
me-trov nadmorske- višine-, da ju v libij-
ske-m zračne-m prostoru ne- bi zaznali
radarji, saj sta se- bala, da bi nanju iz Li-
bije- izstre-lili rake-te- ze-mlja-zrak. Za le-t,
ki s potniškim le-talom traja od 40 do
45 minut, naj bi bila v vojaških lovcih
potre-bovala samo še-st do de-ve-t minut,
saj sta me-nda ime-la vključe-no komoro
za dodatno izgore-vanje-. Ne-jasno je-, ali
sta pilota pre-d pristankom prosila za
zasilni pristane-k, ke-r naj bi jima bilo
zmanjkalo goriva (Malta je- obve-zana
pristane-k odobriti), ali pa sta s stolpom
vzpostavila stik še-le- po pristanku na
prazni le-tališki ste-zi. Če-prav sta ime-la
pilota dobre- namene, je- njun prihod
na Malto v ne-kaj minutah grozljiv opo-
min, kako hitro bi lahko bil izve-dljiv
napad na Malto.

Ob te-m se- spomnimo na namigo-
vanja, da naj bi bil ne-kdanji malte-ški
pre-mie-r Karmenu Mi-fsud Bonnii- Ga-
dafija opozoril, da so ne-znana le-tala
pre-le-te-la malte-ški zračni prostor in da
le-tijo v sme-ri proti Tripoliju. Gadafi in
nje-gova družina so iz nje-gove- re-zide-n-
ce- pobe-gnili le- ne-kaj tre-nutkov pre-j,
pre-de-n so nanjo padle- bombe-. Gadafi v
napadu ni bil poškodovan, ve-ndar je- v
nje-m umrla nje-gova 15-me-se-čnaposvo-
je-nka. Dva sinova sta bila poškodova-
na. Italijanski politik Gui-lio Andreotti-
je- me-nil, da je- Gadafija opozoril nje-gov
italijanski kole-ga Bettino Craxi-. V ame--
riške-m le-talske-m napadu je- bilo ubitih
45 libijskih vojakov in vladnih funkci-
onar je-v te-r 15 civilistov.

Arabska te-le-vizija Al Džazira je- raz-
burila malte-ško in sve-tovno javnost,
ko je- poročala, da so v malte-ških teri-
torialnih vodah opazili ne-znano libij-
sko plovilo. Malte-ške- oborože-ne- sile-
(AFM) so to trdite-v ovrgle-, njihove-
zračne- in pomorske- sile- pa naj bi že- po-
ve-čale- nadzor nad zračnim prostorom
in te-ritorialnimi vodami. Malte-ška
vojska in policija sta v pripravlje-no-
sti, ve-ndar bolj zaradi možne-ga na-
vala be-gunce-v kot zaradi vojaške-ga
spopada.

Mariborsko Pohorje: do 45 ce-ntime-trov
sne-ga; Krvavec: 5 cm nove-ga sne-ga na
90 podlage-; Rogla: do 70 cm, nočna
smuka; Cerkno: 5 cm na do 90 cm pod-
lage-; Kranjska Gora: do 50 cm; Kope: do
40 cm; Vogel: do 140 cm; Golte: do 65
cm; Ribniško Pohorje: do 40 cm.
Podatke- posre-duje- Združe-nje- slove-n-
skih žičničarje-v - GIZ.

V n-ovoze-la-n-dske-m me-stu Ch-ristch-urch-, ki ga- je- v tore-k priza-de-l moča-n- potre-s,
ve-č sto re-še-va-lce-v da-n-e-s pod ruše-vin-a-mi še- n-a-pre-j išče- more-bitn-e- pre-žive-le-.
Potre-s je- po n-a-jn-ove-jših- poda-tkih- te-rja-l 75 smrtn-ih- žrte-v, okoli 300 ljudi pa-
še- ve-dn-o pogre-ša-jo. Re-še-va-lci, opre-mlje-n-i tudi s psi, se- osre-dotoča-jo n-a- de-se-t
zgra-db v sre-dišču me-sta-, kje-r še- obsta-ja- možn-ost, da- bi n-a-šli pre-žive-le-. Po n-a-ve-d-
ba-h- župa-n-a- Christch-urch-a- Boba Parkerja so po potre-su re-šili okoli 120 ljudi. Pre-
mie-r John Key- je- v me-stu z okoli 350.000 pre-biva-lci ra-zgla-sil izre-dn-e- ra-zme-re-.
Me-sto je- po potre-su stre-slo še- ve-č popotre-sn-ih- sunkov. Pon-oči je- za-ra-di n-e-va-r-
n-osti zruše-n-ja- šte-viln-ih močn-o poškodova-n-ih- zgra-db v sre-dišču Christch-urch-a-
ve-lja-la- policijska- ura-. Ve-č tisoč pre-biva-lce-v in- turistov je- n-oč pre-žive-lo v za-sil-
n-ih- pre-n-očiščih v šola-h- in- dvora-n-a-h-. (sta)

Osebnef	cinCG {tematska priloga} \| _četrtek,₂₄._februar2011

DRUGI POKOJNINSKI STEBER	VZAJEMNI SKLADI	NEPREMIČNINE
Vzeti ali pustiti Odločitve nikakor ne sprejemajte z levo roko	Donosi 2010 Lanski so bili visoki, pretekli donosi pa niso porok za prihodnost	Analize slovenskih institucij Rabljena stanovanja, oglaševane cene dol_r novogradnje rahlo gor

Najmanj donosni	12 mesecev	60 mesecev	Najbolj donosni	12 mesecev	60 mesecev
Najmanj donosni	v %	v %	Najbolj donosni	v %		v %
SGAM B.E.Inflation Linked	-2,62	6,03	PI Funds - Emerging Markets Bond	24,07	73,42
VB Corporate Bond Fund	-1,84	-13,50	Templeton Global Total Return Fund (A)	23,48	ni podatka
EEF Bond EUR Short Term (R)	-0,56	12,08	Templeton Global Total Return Fund (N)	22,60	ni podatka
PSP Pika	-0,31	16,82	PI Funds - Euro Strategic Bond	20,91	40,95
Triglav Obvezniški	0,17	11,06	Templeton Global Total Return Fund - H1 (A)	15,78	ni podatka
EEF Bond EUR Long Term (R)	0,26	8,87	Templeton Global Total Return Fund - H1 (N)	15,12	ni podatka
EEF Bond EUR Medium Term (R)	0,27	13,49	ESPA BOND BRIK CORPORATE	12,86	ni podatka
PI Funds - Euro Short - Term	0,33	-4,55	ESPA BOND EMERGING-MARKETS	12,23	ni podatka
KD Bond	0,35	6,37	ESPA BOND DANUBIA	12,15	ni podatka
SGAM Bonds Euro (A )	1,01	11,37	ESPA BOND EUROPE-HIGH YIELD	11,80	ni podatka
VEČER			Donosi skladov so prikazani v izvornih valutah.	Vir: Vzajemci.com

Vsi skladi
Najmanj donosni	12 mesecev	60 mesecev	Najbolj donosni	12 mesecev	60 mesecev
Najmanj donosni	v %	v %	Najbolj donosni	v %		v %
ALTA BALKAN SELECT	-19,19	ni podatka	PI Gold Stock	47,01	98,32
KD Nova Energija	-17,16	ni podatka	RCM Russland Aktien	43,64	ni podatka
NLB Skladi - Slovenija delniški	-16,99	-36,22	Templeton Asian Growth Fund (A)	39,12	ni podatka
SGAM Equities Eu.Financial	-16,00	-46,05	ALTA GOLD	39,09	ni podatka
NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški	-11,79	ni podatka	Templeton Asian Growth Fund (N)	38,40	ni podatka
Probanka Sigma	-9,40	ni podatka	Allianz RCM Global Agricultural Trends	37,61	ni podatka
ALTA BALKAN	-8,16	ni podatka	SGAM Equities Luxury & Lifestyle (A)	37,03	ni podatka
KD Balkan	-7,91	ni podatka	ESPA STOCK ISTANBUL	36,99	ni podatka
KD Rastko	-6,59	-26,87	Franklin India Fund (A)	36,20	ni podatka
Triglav Balkan	-6,09	ni podatka	PI Eastern Europe Stock	35,89	20,42
VEČER			Donosi skladov so prikazani v izvornih valutah.	Vir: Vzajemci.com

Delniški skladi						■
Najmanj donosni	12 mesecev	60 mesecev	Najbolj donosni	12 mesecev	60 mesecev
Najmanj donosni	v %	v %	Najbolj donosni	v %		v %
ALTA BALKAN SELECT	-19,19	ni podatka	PI Gold Stock	47,01	98,32
KD Nova Energija	-17,16	ni podatka	RCM Russland Aktien	43,64	ni podatka
NLB Skladi - Slovenija delniški	-16,99	-36,22	Templeton Asian Growth Fund (A)	39,12	ni podatka
SGAM Equities Eu.Financial	-16,00	-46,05	ALTA GOLD	39,09	ni podatka
NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški	-11,79	ni podatka	Templeton Asian Growth Fund (N)	38,40	ni podatka
ALTA BALKAN	-8,16	ni podatka	Allianz RCM Global Agricultural Trends	37,61	ni podatka
KD Balkan	-7,91	ni podatka	SGAM Equities Luxury & Lifestyle (A)	37,03	ni podatka
KD Rastko	-6,59	-26,87	ESPA STOCK ISTANBUL	36,99	ni podatka
Triglav Balkan	-6,09	ni podatka	Franklin India Fund (A)	36,20	ni podatka
Perspektiva: BalkanStox	-5,79	ni podatka	PI Eastern Europe Stock	35,89	20,42
VEČER			Donosi skladov so prikazani v izvornih valutah.	Vir: Vzajemci.com
						■
Mešani skladi						■
Najmanj donosni	12 mesecev	60 mesecev	Najbolj donosni	12 mesecev	60 mesecev
Najmanj donosni	v %	v %	Najbolj donosni	v %		v %
Probanka Sigma	-9,48	ni podatka	Pioneer Funds - Global Balanced	17,90	ni podatka
Infond Global	-3,00	ni podatka	Eurizon Manager Selection Fund - MS 70	15,63	ni podatka
ILIRIKA Modra kombinacija mešani	-1,37	5,75	RCM Global Mix	13,78	6,06
KD Galileo	-1,16	-20,58	Hypo Global Balanced	12,89	11,11
VB Smile	0,44	10,87	Probanka Alfa	11,70	11,45
ALTA PRIMUS	2,75	15,51	Eurizon Manager Selection Fund - MS 40	7,83	ni podatka
Triglav Renta	3,11	7,98	Probanka Globalni sklad	7,67	ni podatka
Infond Hrast	4,40	-1,29	Abančna DZU MEŠANI	7,51	16,06
KD Prosperita, laD	5,16	-19,49	NLB Skladi - Nova Evropa uravnoteženi	7,10	9,08
Eurizon Manager Selection Fund - MS 20	6,05	ni podatka	Perspektiva: WorldMix	6,08	21,95
VEČER			Donosi skladov so prikazani v izvornih valutah.	Vir: Vzajemci.com

Tečajnica Banke Slovenije		- referenčni tečaji ECB z	dne 23. februarja 2011.
Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,3731
Japonska	JPY	392	113,69
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,527
Danska	DKK	208	7,4551
Velika Britanija	GBP	826	0,84590
Madžarska	HUF	348	272,65
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7045
Poljska	PLN	985	3,9583
Romunija	RON	946	4,2253
Švedska	SEK	752	8,7935
Švica	CHF	756	1,2853
Norveška	NOK	578	7,7390
Hrvaška	HRK	191	7,4105
Rusija	RUB	643	40,1920
Turčija	TRY	949	2,1878
Avstralija	AUD	036	1,3691
Brazilija	BRL	986	2,2910
Kanada	CAD	124	1,3629
Kitajska	CNY	156	9,0272
Hongkong	HKD	344	10,7008
Indonezija	IDR	360	12156,39
Izrael	ILS	376	4,9872
Indija	INR	356	61,9710
Južna Koreja	KRW	410	1543,26
Mehika	MXN	484	16,6260
Malezija	MYR	458	4,1838
Nova Zelandija	NZD	554	1,8394
Filipini	PHP	608	59,849

Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v %
SBITOP	830,28	-0,32
Ind. po meri	Vrednost	Spr. v %
MP-EUSTX	1263,34	-1,58

VP	Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj Min. tečaj		PL	ŠP
GRVG IEKG KBMR KRKG	GORENJE INTEREUROPA NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR KRKA	N 12,4900 N 3,6000 N 10,3000 N 61,4800	-0,4800 4,3200 -0,1900 -0,0300	12,5500 3,4450 10,3200 61,5000	12,6100 3,6000 10,3300 61,7000	12,3000 3,4450 10,2600 61,2500	4742 2110 5954 12322	27 12 51 182
LKPG MELR	LUKA KOPER MERCATOR	N 15,0000 N 160,6000	0,0000 0,3100	14,7000 160,5000	15,0000 163,3000	14,7000 160,1000	987 399	16 23
PETG TLSG	PETROL TELEKOM SLO.	N 252,0000 N 87,0000	-0,9400 -1,1400	251,5000 87,5000	252,0000 88,0000	250,5000 86,2000	323 941	25 18
Trg delnic - Standardna kotacija
VP	Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj Min. tečaj		PL	ŠP
ABKN AELG	ABANKA AERO. LJUBLJANA	N 43,0000 N 16,7000	0,0000 -0,3000	43,0000 16,3100	43,0000 16,8000	43,0000 16,1100	50 999	2 20
DPRG ETOG	DELO PRODAJA ETOL	A 23,0000 A 90,0000	0,0000 0,0000
IALG ITBG	ISKRA AVTOE. ISTRABENZ	N 14,4000 A 2,9100	0,0000 0,0000	2,9100	2,9100	2,9100	36	4
MAJG MTSG	MLINOTEST KOMPAS MTS	A 5,5000 A 7,2000	0,0000 0,0000
NIKN PILR	NIKA PIVOVARNA LAŠKO	A 15,2000 N 13,1000	0,0000 0,7700	13,1000	13,1000	13,1000	66	2
POSR PRBP	POZAVAROV. SAVA PROBANKA	N 7,9970 A 24,2900	-0,0400 0,0000	7,3710	7,9970	7,3710	2409	18
SALR SAVA	SALUS SAVA	N 355,0000 N 83,0000	0,0000 -2,5200	88,9000	88,9000	81,1500	81	10
TCRG ZTOG ZVTG	TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROV. TRIGLAV	A 190,0000 A 91,0000 N 17,4050	0,0000 -0,9800 -1,1600	91,0000 17,3000	91,0000 17,5000	91,0000 17,3000	1 1051	1 13

INDDY INFOND DYNAMIC	N 4,6200	-1,0700	4,6000	4,6200	4,6000 4,7930	417	14
INDGL INFOND GLOBAL	N 9,7800	-0,2200	9,7500	9,7900	9,6210 10,0859	774	14
MPEU ALTA EUROSTOCK	N 4,8000	0,0000	9,7500	9,7900	5,2813
PBGS PROBANKA GLOB. NAL. SKL.	N 0,7300	-0,5400	0,7300	0,7300	0,7300 0,7627	17430	8

Država	1. razred	8.razred
Hrvaška	81,34 €	229,25 €
Madžarska	49,74 €	86,40 €
Avstrija	47,05 €	96,74 €
Italija	18,91 €	289,45 €
Slovenija	134,02 €	343,60 €
VEČER		Vir: MŠŠ

KINO
Četrtek, 24. februarja
MARIBOR
^KOLOSEJ
MOJA NEPRAVA ŽENA	14.00, 16.30, 19.00, 21.30
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 1. DEL	14.20
NEZNANEC	17.15, 19.35, 21.55
DEBELA MAMA: KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN	14.05, 16.25, 18.45, 21.00
MEGAUM	14.15
KRALJEV GOVOR	16.20, 18.50, 21.15
GULLIVERJEVA POTOVANJA	13.25, 15.15
JUTRANJE VESELJE	17.05, 19.15, 21.25
BURLESKA	13.30
PRAVI POGUM	17.00, 19.20, 21.40
ZLATOLASKA	13.15, 15.20, 17.25
ČRNI LABOD	19.30, 21.45
SOCIALNO OMREŽJE	16.50
NJUNADRUŽINA	14.45, 19.10
TURIST	21.20
GREMO MI PO SVOJE	12.40, 14.40, 16.40, 18.40
DILEMA	20.40
DVORANA XPAND
ZLATOLASKA, 3D, sinhronizirano	15.00, 17.10
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	13.00, 19.20, 21.20
^ggj^ Kjer So zvezde c/omU
SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sin-hro-n-izira-n-o-	11.05, 16.00
ZELENI SRŠEN, 3D	21.30
DILEMA	21.10
ZLATOLASKA, 3D	10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20
ZLATOLASKA	12.10, 14.20, 16.30
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	13.05, 18.00, 20.00
BURLESKA	18.40
JUTRANJE VESELJE	11.00, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30
MOJA NEPRAVA ZENA	11.10, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15
JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA	11.55, 16.25
DEBELA MAMA 3	10.50, 13.15, 15.45, 18.20, 20.50
PRAVI POGUM	14.05, 18.35, 21.00
NEZNANEC	12.00, 16.20, 19.00, 21.20
KINO UDARNIK
Visoka šola za umetnost Nova Gorica se predstavlja 20.00
CELJE
Kg¡V l\\|or So zvezde cfomU
SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sin-hro-n-izira-n-o-	11.05, 16.00
ZELENI SRŠEN, 3D	21.30
DILEMA	21.05
ZLATOLASKA, 3D	10.40, 13.00, 15.00, 17.10, 19.20
ZLATOLASKA	12.00, 14.10, 16.30
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	13.05, 18.00, 20.00
BURLESKA	18.40
JUTRANJE VESELJE	11.00, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30
MOJA NEPRAVA ZENA	11.10, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15
JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA	11.50, 16.50
DEBELA MAMA 3	11.30, 13.50, 16.10, 18.30, 20.50
GULLIVERJEVA POTOVANJA	12.15, 16.35
PRAVI POGUM	14.15, 18.35, 21.00
NEZNANEC	14.20, 19.00, 21.20

LJUBLJA-NA-
^KOLOSEJ
KRALJEV GOVOR	11.00, 13.40, 16.20, 19.00, 21.40
ZLATOLASKA	10.40, 12.50, 15.00, 17.10
NEZNANEC	14.05, 16.40, 19.20, 21.50
ZLATOLASKA, 3D	10.30, 12.40, 14.45
JUTRANJE VESELJE	16.50, 19.10, 21.30
MOJA NEPRAVA ŽENA	11.10, 13.45, 16.20, 19.00, 21.40
DEBELA MAMA: KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN	11.40, 14.10, 16.30, 18.50, 21.10
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI 1. DEL	12.00
PRAVI POGUM	14.50, 17.10, 19.30, 21.50
MEGAUM	12.30, 14.30
ČRNI LABOD	16.30, 18.50, 21.10
ZGODBE IZ NARNIJE: POTOVANJE POTEPUŠKE ZARJE 11.45
TURIST	19.10, 21.20
GULLIVERJEVA POTOVANJA	11.20, 13.15, 15.10, 17.05
SOCIALNO OMREŽJE	19.05
DILEMA	21.25
GREMO MI PO SVOJE 10.50, 11.50, 13.00, 14.00, 15.10, 16.10, 17.20, 18.20, 20.30
ZELENI SRŠEN	11.35, 13.55
DRAGA, POČAKAJ, SEM NA POTI	16.25
BURLESKA	18.30, 21.00
JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA	19.30
NJUNADRUZINA	21.30
KINOKLUBVIČ
GREMO MI PO SVOJE	16.00
ČU DO VI TO	18.00, 21.00
DVORANA XPAND
ZLATOLASKA, 3D, sin-hro-n-izira-n-o-	13.50, 16.00, 18.10
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	20.20
KOPER
^KOLOSEJ
ZLATOLASKA, 3D	13.40, 15.40
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	17.40
ČRNI LABOD	19.30, 21.50
GREMO MI PO SVOJE	15.10, 17.10
LEDENA PAST	19.10
DEKLE, KI JE DREGNILO V OSJE GNEZDO	21.10
DEKLE, KI SE JE IGRALO Z OGNJEM	19.00
DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM	16.00, 21.30

KRA-NJ
^KOLOSEJ
BURLESKA	14.30
ČRNI LABOD	19.20
MOJA NEPRAVA ZENA	17.00, 21.40
GREMO MI PO SVOJE	15.00, 17.10
JUTRANJE VESELJE	19.15, 21.25
KRALJEV GOVOR	13.30, 16.00, 18.30, 21.00
NOVO MESTO

SAMOVA PUSTOLOVŠČINA, 3D, sin-hro-n-izira-n-o-	11.05, 16.00
ZLATOLASKA, 3D	10.40, 12.50, 16.30
ZLATOLASKA	11.30, 13.40, 16.20, 18.30
GULLIVERJEVA POTOVANJA, 3D	13.05, 18.00, 20.00
JUTRANJE VESELJE	11.00, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30
MOJA NEPRAVA ZENA	18.45, 21.15
GULLIVERJEVA POTOVANJA	14.00, 17.00
ČRNI LABOD	20.40
KRALJEV GOVOR	11.20, 19.00, 21.25

Ob uveljavljanju ugodnosti za naročnike Večera je treba predložiti zadnje potrdilo o plačilu naročnine na Večer.		VEČER

www.vecer.com	VE	CER

VP	Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj Min. tečaj		PL	ŠP
AB08	ABANKA VIPA 8. IZD.	N 101,0000	0,0000
AB09	ABANKA VIPA 9. IZD.	N 100,3000	0,0000
AB10 BCE10	ABANKA VIPA 10. IZD. BANKA CEL. 10 IZD.	N 100,6000 N 106,6000	0,0000 0,0000
BCE11 BCE12	BANKA CEL. 11. IZD. BANKA CEL. 12. IZD.	N 98,9500 N 102,0000	0,0000 0,0000	101,8000	102,0000	101,8000	16	2
BCE13 BDM1	BANKA CEL. 13. IZD. BANKA DOMŽALE 1. IZD.	N 100,0000 N 100,0000	0,0000 0,0000	100,0000	100,0000	100,0000	2	1
CIM1 DEO1	CIMOS 1. IZD. DEOS 1. IZD.	N 102,9000 N 100,0200	0,0000 0,0000
DPR1 DRS1	DELO PRODAJA 1. IZD. DARS	N 89,0000 N 103,0000	0,0000 0,0000
DRS3 FB09	DARS 3. IZD. FACTOR BANKA 9. IZD.	N 102,0000 N 91,5000	0,0000 0,0000
FB11 FB14	FACTOR BANKA 11. IZD. FACTOR BANKA 14. IZD.	N 103,7000 N 98,0000	0,0000 0,0000
FB15 FB16	FACTOR BANKA 15. IZD. FACTOR BANKA 16. IZD.	N 96,5000 N 102,0000	0,0000 0,0000
FB17 FB20	FACTOR BANKA 17. IZD. FACTOR BANKA 20. IZD.	N 98,7500 N 95,0000	0,0000 0,0000	95,0000	95,0000	95,0000	1	1
FB21 KBG1	FACTOR BANKA 21. IZD. KB1909 1. IZD.	N 94,5000 N 102,5000	0,0000 0,0000	94,5000	94,5000	94,5000	5	2
KBM7 KBM9	NOVA KBM 7. IZD. NOVA KBM 9. IZD.	N 98,2200 N 102,0000	0,0000 0,0000
KDH1 KDH2	KD HOLDING 1. IZD. KD HOLDING 2. IZD.	N 97,0000 N 87,0000	0,0000 0,0000
MEO1 POS. SISIEM MERCAIOR NLB13 NLB 13. IZD.		N 100,8500 N 107,0000	0,0000 0,0000
NLB15 NLB 15. IZD. NLB18 NLB 18. IZD.		N 100,0000 N 100,0000	0,0000 0,0000	100,0000	100,0000	100,0000	60	7
NLB19 NLB 19. IZD. NLB22 NLB 22. IZD.		N 91,7000 N 100,0000	0,0000 0,0000
NLB26 PBS6	NLB 26. IZD. POŠT. BANKA SLO. 6. IZD.	N 102,5000 N 104,0000	0,0000 0,0000
PBS7 PET1	POŠT. BANKA SLO. 7. IZD. PETROL 1. IZD.	N 100,0000 N 109,0000	0,0000 0,0000
PRB10 PRB11	PROBANKA 10. IZD. PROBANKA 11. IZD.	N 106,0000 N 95,6000	0,0000 0,0000
PRB8 PRB9	PROBANKA 8. IZD. PROBANKA 9. ZDAJA	N 100,0000 N 81,0000	0,0000 0,0000
PSN1 RS21	POTEZA SKUPINA 1. IZD. R. SLOVENIJA 21. IZD.	N 90,0000 N 98,1200	0,0000 -0,8000	99,0000	99,0000	98,1200	126	2
RS26 RS29	R. SLOVENIJA 26. IZD. R. SLOVENIJA 29. IZD.	N 100,0000 N 101,0000	0,0000 0,0000
RS32 RS33	R. SLOVENIJA 32. IZD. R. SLOVENIJA 33. IZD.	N 101,0000 N 140,0000	0,0000 0,0000
RS38 RS44	R. SLOVENIJA 38. IZD. R. SLOVENIJA 44. IZD.	N 105,0000 N 105,0000	0,0000 0,0000
RS48 RS49	R. SLOVENIJA 48. IZD. R. SLOVENIJA 49. IZD.	N 101,5000 N 100,0000	-1,9300 0,0000	101,5000 100,0000	101,5000 100,0000	101,5000 100,0000	22 28	1 1
RS50	R. SLOVENIJA 50. IZD.	N 102,5000	0,0000	101,5000 100,0000	101,5000 100,0000	101,5000 100,0000
RS53	R. SLOVENIJA 53. IZD.	N 104,0000	0,0000
RS54 RS57	R. SLOVENIJA 54. IZD. R. SLOVENIJA 57. IZD.	N 103,5000 N 105,5000	0,0000 0,0000
RS59 RS62	R. SLOVENIJA 59. IZD. R. SLOVENIJA 62. IZD.	N 98,0000 N 97,0000	0,0000 0,0000
RS63 SA02	SLOVEN4,375 6/2/2019 SAVA 2. IZD.	N 104,2100 N 99,9800	0,0000 -0,0100	99,9800	99,9800	99,9800	2	2
SIU1 SID BANKA 1. IZD. SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD. ZT01 ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.		N 100,0000 N 104,0500 N 102,0000	0,0000 -0,4300 0,0000	104,0200	104,5000	104,0200	2442	13
ZT02	ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.	N 100,0000	0,0000	100,0000	100,0000	100,0000	3	2