•PJIZNICA V CEUU studijska knjižnica Celje URADNI VESTNIK CELJE Leto X 29. april 1965 St. 16 VSEBINA Krajevna skupnost Sromlje — občina Brežice 228. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju krajevne skupnosti Sromlje Skupščina občine Celje 229. Odlok o delovnem času upravnih organov Skupščine občine Celje 230. Odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva v občini Celje 231. Odlok o vskladitvi predpisov o skladih občine Celje z zakonom o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji 232. Odlok o proračunu občine Celje za leto 1965 233. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o tarifi prispevkov za vodo in plin 234. Odlok o prenosu občinskega gozdnega sklada v upravo Gozdnega gospodarstva Celje 235. Odlok o soglasju k ustanovitvi krajevnik skupnosti na območju občine Celje 236. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Celje za leto 1964 237. Odredba o obveznem zaščitnem cepljenju prašičev in kokoši proti svinjski in kokošji kugi 238. Sklep o soglasju k določitvi tarife prispevkov za vodo in plin Skupščina občine Laško 239. Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinah v občini Laško 240. Odlok o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje hiše in stanovanj, ki se krijejo iz hišnega sklada 241. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku na promet proizvodov in storitev 242. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od maloprodaje 243. Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Laško 244. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1964 245. Odlok o ukinitvi sklada za štipendije občine Laško 246. Odlok o ukinitvi investicijskega sklada občine Laško 247. Odlok o ukinitvi sklada za zadeve borcev in invalidov NOV občine Laško 248. Odlok o ukinitvi sklada za napredek kmetijstva občine Laško 249. Odlok o ukinitvi družbenega sklada za šolstvo občine Laško 250. Odlok o ukinitvi gasilskega sklada občine Laško 251. Odlok o ukinitvi komunalnega sklada občine Laško 252. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada 253. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi gozdnega sklada občine Laško 254. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskega cestnega sklada 255. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij 256. Odredba o razglasitvi določenih ribolovnih revirjev za varstvene vode Skupščina občine Sevnica 257. Odlok o stroških izpeke kruha, stroških trgovine na drobno in naj višjih maloprodajnih cenah pšeničnega in rženega kruha 258. Odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Sevnica 228. Krajevna skupnost Sromlje je po 134. členu zakona 0 prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 27-209/64) po sklepu zbora volivcev Krajevne skupnosti Sromlje z dne 28. februarja 1965 na seji sveta krajevne skupnosti dne 11. aprila 1965 sprejela SKLEP 0 uvedbi krajevnega samoprispevka v letu 1965 na območju krajevne skupnosti Sromlje. 1. Na območju Krajevne skupnosti Sromlje se v letu 1965 uvede krajevni samoprispevek za financiranje naslednjih del po programu krajevne skupnosti: din a) za obnovo mrtvašnice 100.000 b) za asanacijo vodnjakov v Sromljah in Zgornji Pohanci 100.000 c) za gradnjo krajevne ceste Volčje—Sromlje 1,500.000 c) za popravilo ostalih krajevnih cest 300.000 Skupaj 2.000.000 2. Predvidena vrednost vseh del, ki se bodo financirala lz krajevnega samoprispevka po programu za leto 1965 Znaša 2,000.000 din. 3. Krajevni samoprispevek se uvede v denarju. Višina krajevnega samoprispevka znaša 6 % od katastrskega dohodka od vseh zemljišč na območju krajevne skupnosti. Krajevni samoprispevek plačajo v prej omenjenem odstotku vsi lastniki, koristniki in uživalci zemljišč, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti, razen k. o. Volčje. Osebe, ki opravljajo svoboden poklic npr. obrtniki in niso lastniki, koristniki ali uživalci zemljišča na območju krajevne skupnosti, plačajo od dohodkov iz svojega poklica za leto 1965 znesek od 3.000 din do 5.000 din. Višino krajevnega samoprispevka za svobodne poklice določi svet krajevne skupnosti ob upoštevanju dohodka iz prejšnjega leta, višine davka od osebnega dohodka ter družinskih in premoženjskih razmer zavezanca. Če ima oseba, ki opravlja svoboden poklic, obenem tudi zemljišče na območju krajevne skupnosti, plača krajevni samoprispevek iz obeh naslovov. Uslužbenci, upokojenci in druge osebe, ki dobivajo redne dohodke iz delovnega, razmerja ali iz kakega drugega naslova, plačajo krajevni samoprispevek v nasled- nji višini: din a) do 30.000 din mesečnega dohodka 1.500 b) od 30.000 do 50.000 din mesečnega dohodka 2.000 c) od 50.000 do 100.000 din mesečnega dohodka 3.000 č) nad 100.000 din mesečnega dohodka 5.000 4. Svet krajevne skupnosti določi za vsakega zavezanca višino krajevnega samoprispevka in ga o tem pismeno obvesti. Če zavezanec prispevka ne plača po obvestilu v določenem roku, mu pristojni krajevni urad predpiše prispevek z upravno odločbo. Zoper odločbo je dopustna v 15 dneh po vročitvi pritožba na svet za družbeni plan in finance občinske skupščine, ki o zadevi dokončno odloči. 5. Krajevnega samoprispevka so oproščene osebe, glede katerih določa oprostitev zakon o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64). Poleg tega lahko svet krajevne skupnosti v celoti ali deloma oprosti plačila krajevnega somoprispevka tudi druge osebe, glede katerih meni, da obstoje za oprostitev upravičeni razlogi. 6. Od zavezancev, ki me plačajo krajevnega samoprispevka v določenem -roku, se prispevek prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov im davkov. 7. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 06-1/65 Sromlje, dne 11. aprila 1965. Predsednik Sveta krajevne skupnosti Sromlje Ivan Strgar 1. r. 229. Skupščina občine Celje je po 116. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. aprila 1965 sprejela ODLOK o delovnem času upravnih organov Skupščine občine Celje. Dokler ne bo z ustreznimi predpisi urejen delovni čas v upravnih organih Skupščine občine Celje in vskla-jen s predpisi o 42-urnem delovnem tednu, se s tem odlokom urejajo delovni čas in uradni dnevi upravnih organov Skupščine občine Celje. 2. člen Delovni čas občinskih upravnih organov traja neprekinjeno 7 ur dnevno in to praviloma med 7. in 14. uro. Svet delovne Skupnosti uprave Skupščine občine Celje lahko v soglasju s tajnikom skupščine občine izjemoma en dan v tednu skrajša delovni čas za 2 uri, praviloma med 12. in 14. uro, če se zagotovi porazdelitev delovnega časa tako, da skupaj delovni čas v tednu ne traja manj kot 42 ur. Na posamezni dan delovni čas ne more trajati več kot 8 ur. 3. člen Uradni dnevi za stranke so ob ponedeljkih, sredah in sobotah med 8. in 12. uro. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za krajevne urade. Predsednik in podpredsednik skupščine občine sprejemata stranke vsak torek in sredo med 9. in 12. uro. 4. člen Službe, ki imajo stalen opravek s strankami, kot so: informativna in sprejemna pisarna, prijavna in odjavna služba, matična služba in krajevni uradi, sprejemajo stranke vsak delovni dan med 9. in 12. uro. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 15. maja 1965. Št. 14-5/64-1 Celje, dne 28. aprila 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 230. Skupščina občine Celje je po 2., 3. in 40. členu temeljnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni (Uradni list SFRJ, št. 17-224/64) ter 70. in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik Celje, št. 27-240/1964) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o obveznem fluorograliranju prebivalstva v občini Celje. 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze se izvede obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini Celje, ki so rojeni v letu 1941 ali prej. 2. člen Fluorografiranje je brezplačno. Vsi stroški se krijejo iz sredstev proračuna občine Celje. 3. člen Za zdravstvo pristojen svet Skupščine občine Celje določi čas fluorografiranje in izda natančnejše predpise in ukrepe za izvajanje tega odloka. 4. člen Po opravljenem fluorograliranju se morajo posamično pozvane osebe odzvati na kontrolni pregled v Zdravstvenem domu Celje. 5. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje, kdor se ne udeleži fluorografiranja ali naknadnega kontrolnega pregleda, čeprav je k temu obvezan, ali tisti, ki ovira izvršitev tega odloka ali na njegovi podlagi izdanih predpisov in ukrepov. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 510-3/1965-1 Celje, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 231. Skupščina občine Celje je po 60. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o vskladitvi predpisov o skladih občine Celje z zakonom o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Slo-niji. 1. člen Po tem odloku v smislu določil 60. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji vskladijo s tem zakonom uvodna določila odlokov o ustanovitvi — gasilskega sklada — sklada za kulturo in znanost — sklada za telesno vzgojo — občinskega socialnega sklada — občinskega gozdnega sklada — sklada za zadeve invalidov m borcev NOV, objavljenih v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 22-198, 200, 202, 203, 204, 205/1964 in uvodna določila odloka o ustanovitvi — družbenega sklada za šolstvo v občini Celje objavljenega v Uradnem vestniku okraja Celje, številka 21-177/61. 2. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Št. 402-22/1965 Celje, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 232. Skupščina občine Celje je po 13. in 45. členu temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31-426/64) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o proračunu občine Celje za leto 1965. 1. člen Proračunski dohodki občine Celje za leto 1965 znašajo 3.157,800.000 din 2. člen Z ob črnskim proračunom so dohodki razporejeni v višini 3.075,978.000 din Nerazporejena tekoča rezerva znaša 81,822.000 din 3. člen Od dohodkov iz 1. člena tega odloka pripada: Občinskemu skladu za osnovno šolstvo 26,44 °/o šolskemu skladu II. stopnje 7,82 % Občinskemu .skladu za borce in invalide 1,11 % Občinskemu organu uprave 19,46 % Občinskemu sodišču 1,45 % Občinskemu skladu ,za kulturo in znanost 6,01 % Občinskemu skladu za socialno in zdravstveno varstvo 6,74 % Občinskemu skladu za telesno kulturo 1,58 % Občinskemu rezervnemu skladu 1 % 4. člen Izdatki proračuna občine Celje za leto 1965 se glede na namen delijo za: din 1. Dejavnost šolstva 1.082.000.000 2. Dejavnost kulture in prosvete 294,800.000 3. Socialno skrbstvo 267,600.000 4. Zdravstveno varstvo 29,000.000 5. Komunalna dejavnost 334,000.000 6. Dejavnost državnih organov 441,700.000 7. Dejavnost krajevnih skupnosti 77,000.000 8. Dejavnost političnih organov in društev 94,700.000 309,000.000 42.600.000 31.578.000 82,000.000 81.822.000 9. Negospodarske investicije 10. Gospodarski posegi 11. Vlaganje v rezervni sklad 12. Proračunske obveznosti iz preteklih let 13. Nerazporejena sredstva 5. člen S sredstvi iz 4. člena tega odloka razpolagajo pristojni sveti in drugi samoupravni organi skladno z določenim namenom. 6. člen Sredstva za financiranje Zavoda za pedagoško službo, Zavoda za napredek gospodinjstva, Zavoda za informativno službo, Občinskega centra za socialno delo, Zavoda za požarno varnost, Zavoda za kataster in Zavoda za cene se odvajajo na račun pristojnih zavodov skladno s pogodbami, ki jih občina sklene s temi zavodi. 7. člen Komisija za programiranje in financiranje uporablja sredstva, namenjena za negospodarske investicije, razen sredstev namenjenih na stanovanjsiko izgradnjo kme-tov-borcev, sredstva za gospodarske posege in nerazporejena sredstva skladno z določenim namenom. 8. člen Sredstva za stanovanjsko izgradnjo kmetov-borcev razporeja komisija, ki jo določi Občinski odbor zveze borcev NOV. 9. člen Odredbodajalec za sredstva občinske skupščine in organa uprave je tajnik skupščine. 10. člen Če se med letom odpravi občinski upravni organ, se preostala sredstva prenesejo na- nerazporejene dohodke (proračunsko rezervo). 11. člen Če postane posamezen organ občinske uprave med letom zavod, določi komisija za programiranje in financiranje kolikšna predračunska sredstva se uporabijo za dejavnost, za katero je zavod ustanovljen. 12. člen Komisija za programiranje in financiranje lahko izvrši ukrepe, ki so potrebni za varčevanje s proračunskimi sredstvi. Komisija lahko predlaga skupščini občine spremembo višine sredstev za posamezne namene s tem, da predlaga omejitev potrošnje. 13. člen Poleg omejitve proračunskih sredstev, določene z zveznimi predpisi, se celotna proračunska sredstva občine Celje omejujejo s 5 % preden se uporabijo. Omejitev po prvem odstavku tega člena izvrši pristojna banka. 14. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1965. Objavi se v Uradnem vestniku Celje. Št. 400-5/1965-4 Celje, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE CELJE ZA LETO 1955 Vrsta -nr i ji- j , „ Dohodki dohodkov Skupaj din Število glavnega Razpored izdatkov Skupaj din namena i. Prispevki 2.129,000.000 01 Dejavnost šol 1.082,000.000 2. Davki 840,000.000 02 Kulturno prosvetna dejavnost 284,800.000 3. Takse 130,000.000 03 Socialno skrbstvo 267,600.000 5. Dohodki po posebnih predpisih 10,500.000 04 Zdravstveno varstvo 29,000.000 6. Dohodki organov 05 Komunalna dejavnost 334,000.000 in razni drugi dohodki 26,000.000 06 Delo državnih organov 441,700.000 8. Prenešena sredstva 22,300.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 77,000.000 12 Dejavnost družbenih organizacij in društev 94,700.000 13 Negospodarske investicije 309,000.000 14 Gospodarski posegi 42,600.000 15 Vlaganje v rezervni sklad 31,578.000 16 Proračunske obveznosti iz preteklega leta 82,000.000 18 Nerazporejeni dohodki 81.822.000 SKUPAJ 3.157,800.000 3.157,800.000 233. Skupščina občine Celje je po 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965, sprejela ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o tarifi prispevkov za vodo in plin. 1. člen Odlok o tarifi prispevkov za vodo in plin, objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 21-207/63, preneha veljati s 1. aprilom 1965. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 38-31/1965-1 Celje, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 234. Skupščina občine Celje je po 80. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK 0 prenosu občinskega gozdnega sklada v upravo Gozdnega gospodarstva Celje 1. člen Gozdni sklad občine Celje se s 1. januarjem 1965 izroči v upravo Gozdnemu gospodarstvu v Celju. 2. člen Sredstva občinskega gozdnega sklada se vodijo kot »gozdni sklad občine Celje« in se smejo uporabljati le za pospeševanje zasebnih gozdov v občini Celje skladno z odlokom o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada (Uradni vestnik okraja Celje št. 22-204/64) in v smislu Pogodbe sklenjene med občino Celje in Gozdnim gospodarstvom Celje. 3. člen Gozdno gospodarstvo Celje lahko razpolaga s sredstvi sklada na podlagi letnega načrta, ki ga sprejme delavski svet Gozdnega gospodarstva, potrdi pa za gozdarstvo pristojen politično izvršilni organ Skupščine občine Celje. 4. člen Delavski svet Gozdnega gospodarstva ima vse pravice in obveznosti organa Sklada. 5. člen S prenosom upravljanja gozdnega sklada na Gozdno gospodarstvo Celj-e se Gozdno gospodarstvo pooblašča, da opravlja vse zadeve iz upravnega postopka, ki se nanašajo na gozdni sklad, iz pristojnosti upravnega organa Skupščine občine Celje. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Št. 402-21/65-9 Celje, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 235. Skupščina občine Celje je po 173. členu statuta ob-c'ne Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na ssji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dfte 28. aprila 1965 sprejela ODLOK 0 soglasju k ustanovitvi krajevnih skupnosti na območju občine Celje 1. člen Po sklepih zborov občanov se na območju občine eUe ustanovijo naslednje krajevne skupnosti: 1. Center za ulice: Gregorčičeva — del, Šlandrov trg, Vodnikova, Gledališka, Linhartova, Savinova, Trg svobode, Trg V. kongresa, Zidanškova, Zagata, Ozka ulica, Muzejski trg, Ulica Ivanke Uranjekove, Na Okopih, Savinjsko nabrežje, Savinjska ulica, Slomškov trg, Čuprij-ska ulica, Pleteršnikova, Ulica XIV. divizije, Kocenova, Titov trg, Tomšičev trg, Prešernova, Gubčeva, Lilekova, Cankarjeva, Aškerčeva, Vrtna, Stanetova, Levstikova, Miklošičeva in Kocbekova ulica ter Trg oktobrske revolucije. 2. Otok za naselja oz. ulice: Lisce, Grudnova, Vipavska, Primorska, Tržaška, Partizanska, Malgajeva, Kajuhova, Kopitarjeva, Prežihova, Tončke Čečeve, Čopova, Na Otoku, Švabova, Jurčičeva, Trubarjeva, Ljubljanska, Pintarjeva, Vojkova, Škvarčeva in Šercerjeva ter Cesta na Lavo. 3. Dolgo polje za naselja oz. ulice: Gregorčičeva - del, Ipavčeva, Kersnikova, Oblakova, Jenkova ul., Ul. 29 novembra, Tkalska, Moše Pijade, Nušičeva. Vrunčeva, Veselova, Dalmatinova, Pohorska, Gosposvetska, Zagajškova, Okrogarjeva, Brinarjeva, Roška, Celovška, Bratov Vošnjakov, Cesta na Dobrovo, Nova vas, Dečkova ■— del, Sta-rihova, Adamičeva, Smrekarjeva, Šaranovičeva, Riharjeva, Drapšinova, Hohkrautova, Grčarjeva, Tomažičeva, Robova, Ulica bratov Mravljakov, Cesta na Lokrovec in Bezenškova ulica. 4. Aljažev hrib za naselja oz. ulice: Cesta na grad, Plečnikova, Groharjeva, Drobničeva, Hribarjeva, Celesti-nova, Vilharjeva, Čigaletova, Orožnova, Galusova, Les-ničarjeva, Pod gradom, Na Rebru, Dolarjeva, Bohoričeva, Zvezna, Aljažev hrib, Popovičeva, Selce, Janežičeva, Teharska, Kosova, Kočevarjeva, Ulica bratov Kresnikov, Podgorje, Mirna pot, Kolškova, Tovorna, Zvodno, Kolma-nova, Kosovelova, Drameljska, Kraigherjeva, Kumerjeva, Zavedna in Čret. 5. Pod gradom za naselja oz. ulice: Košnica, Polule, Cesta v Laško, Kranjčeva, Vegova, Krašovčeva, Kukov-čeva, Japljeva, Tremarje, Breg, Miklavški hrib, Maistrova, Zagrad, Pečovnik, Zvodno, Osenca. 6. Gaberje za naselja in ulice: Mariborska cesta, Cin-karniška, Tovarniška, Dečkova ■— del, Pokopališka, Kidričeva, Delavska, Kovinarska, Krožna, Opekarniška, Jamova. Milčinskega, Golovec, Spodnja in Zgornja Hudinja, Štefanova, Resljeva, Teslova, Cesta v Trnovlje, Ser-nečeva, Bežigrajska, Sternetova, Erjavčeva, Zagerjeva, Levčeva, Bernekerjeva, Berksova, Jakopičeva, Salmičeva, Jeretinova, Janševa, Prijateljeva, Skaletova in Črna pot. 7. Frankolovo za naselja: Frankolovo, Verpete, Stra-žica, Rakova steza, Lipa, Beli potok, Lindek, Črešnjice, Brdce, Podgorje pod Čerinom, Bezenškov,o Bukovje, Rove, Dol pod Gojko, Straža in Zabukovje. 8. Strmec za naselja: Novake, Straža, Polže, Razdelj, Vine, Vizore, Lemberg, Hrenova, Strmec, Homec, Čresko-va, Velika Raven, Landek, Zlateče, Trnovlje, Selce, Socka. 9. Dobrna za naselja: Vrba, Dobrna, Zavrh nad Dobrno, Brdce nad Dobrno, Klanc, Loka, Strmec nad Dobrno, Parož, Lokovina, Pristava in Vinska gorica. 10. Vojnik za naselja: Vojnik, Arclin, Lešje, Bovše, Razgor, Bezovica, Hrastnik, Gabrovec pri Dramljah, Pristava, Gradišče, Koblek, Črešnjevec, Razgorce, Kladnart, Zelče, Male dole, Jankova, Ilovca, Višnja vas, Ivenca, Globoče, Tomaž. 11. Škofja vas za naselja: Škofja vas, Šmarjeta, Pre-korje, Lahovna, Runtole, Zadobrova, Trnovlje. 12. Šmartno v Rožni dolini za naselja: Šmartno, Otemna, Šentjungert, Gorica, Slatina, Loče, Brezova, Konjsko, Rožni vrh, Rupe, Jezerce, Pepelno in Zavrh. 13. Ljubečna za naselja: Leskovec, Začret, Šmiklavž, Ljubečna, Zepina, Lipovec, Glinško. 14. Štore za naselja: Pečovje, Prožinska vas, Ogorevc, Kompole, Laškavas, Štore, Šentjanž, Bukovžlak, Teharje, Slance, Vrhe. 15. Svetina za naselja: Javornik, Svetli dol, Kanjuce, Svetina. 16. Ostrožno za naselja: Ostrožno, Gorička, Cesta na Ostrožno — del, Lopata, Lokrovec, Dobrova. 17. Medlog za naselja oz. ulice: Lava, Cesta na Ostrožno •— del, Ložnica, Babno, Medlog, Ronkova ulica, Badovinčeva, Čufarjeva, Murnova, Nazorjeva, Ketejeva, Stritarjeva, Zupančičeva, Ljubljanska — del. 2. člen Z dnem ustanovitve v 1. členu navedenih krajevnih skupnosti prenehajo delovati stanovanjske skupnosti, ustanovljene na območju občine Celje. 3. člen Novoustanovljene krajevne skupnosti prevzamejo vse premoženje, pravice in obveznosti ukinjenih stanovanjskih skupnosti. 4. člen Krajevne skupnosti so dolžne v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti svoj statut. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Celje in velja od 1. aprila 1965. Št. 025-1/65-1 Celje, dne 28. aprila 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 236. Skupščina občine Celje je po 25. členu temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. .31-426/64) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Celje za leto 1964. 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Celje za leto 1964. 2. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Celje za leto 1964 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po proračunu za leto 1964 so znašali: a) Skupni dohodki manj 10 in 15 % proračunska rezerva din 1.983,823.587 129,947.384 1.853,876.203 b) Proračunski izdatki iz skupnih dohodkov: 22,75 % organ uprave 3,73 % obč. sodišče 3$,51 °/o šolski sklad iz posebnih dohodkov: 17,40 % sklad za znanost in kulturo 22,55 % socialni sklad 2,95 % sklad za telesno vzgojo 1,35 °/o sklad za zadeve borcev in invalidov ostane za proračun proračunski izdatki din 222,165.999 36,425.458 346,774.268 159,914.691 207,245.763 27,111.973 12,407.174 1.012,045.326 841,830.877 819,850.572 c) presežek dohodkov nad izdatki 21,980.305 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki v višini 21,980.305 din se prenese v proračunske dohodke za leto 1965. 5. člen Dohodki 10 % in 15 °/o posebne proračunske rezerve v višini 129,947.384 din se prenesejo v rezervni sklad občine Celje. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 400-8/65-4 Celje, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. PREGLED IZVRŠITVE DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE CELJE ZA LETO 1964 Del Dohodki Plan Izvršitev % Del Izdatki Plan Izvršitev % I. Skupni dohodki 1.020,880.000 976,553.588 95,6 5 Državna uprava 71,100.000 62,601.405 88 II. Dohod, po pos. pred. 2,000.000 IV. Posebni dohodki 848,500.000 870.099 918,837.938 43,5 108,2 6 Komunal, dejavn. 165,000.000 145,758.285 88,3 VI. Dohodki drž. org. 27,950.000 20,682.740 73,9 8 Interv. v gosp. 29,000.000 25,462.006 87,8 VII. Prenešena sredstva 65,000.000 66,879.222 102,9 9 Dotacije: Skupaj dohodki ■— 10 in 15 % posebne proračunske rezerve 1.964,330.000 80,000.000 1.983,823.587 129,947.384 100,9 162,4 — sam. zavodom — skladom — družb. org. in dr. — ostale dotac. 10 Obvez, po posojilih in garanc. -28,100.000 198.429.000 76.900.000 63.792.000 190.351.000 28,100.000 192,087.500 74,052.000 60,442.398 189,836.481 100 96,8 96,2 94.7 99.7 ostane dohodkov Udeležba skladov: 1.884,330.000 1.853,876.203 98,3 od skupnih dohodkov 22,75 % org. uprave 232,250.000 222,165.999 95,6 11 Prorač. rezerva — obv. pret. let 14,000.000 13,089.887 93,4 3,73 % obč. sodišče 38,080.000 36,425.458 95,6 —- rez. za nepredv. 35,51 % šolski sklad 362,514.000 346,774.268 95,6 in premalo predv. izdatke 39,353.000 28,420.610 72,2 od posebnih dohodkov 17,40 % sklad, za znanost in kulturo 147,639.000 159,914.691 108,3 Skupaj 876,025.000 819,850.572 93,5 22,55 % soc. sklad 191,337.000 207,245.763 108,3 2,95 % sklad za tel. vzgojo 25,030.000 27,111.973 108,3 1,35 °/o sklad za zadeve invalidov in borcev 11,455.000 12,407.174 108,3 Skupaj udeležba 1.008,305.000 1.012,045.326 100,3 Presežek dohodkov nad izdatki 21,980.305 Ostane za proračun 876,025.000 841,830.877 96 Skupaj 876,025.000 841,830.877 96 237. Svet za primarno gospodarstvo Skupščine občine Celje je po 7. členu odredbe za izvajanje pravilnika o ukrepih in postopku za preprečevanje, zatiranje in izkoreni-tev svinjske in kokošje kuge (Uradni list SRS, št. 15-133/ 63) na seji dne 12. marca 1965 izdal ODREDBO 0 obveznem zaščitnem cepljenju prašičev in kokoši proti svinjski in kokošji kugi I Na območju občine Celje se morajo obvezno cepiti Prašiči in kokoši proti svinjski in kokošji kugi. II Za veterinarstvo pristojni občinski svet določi kraje ‘n čas prvega in drugega zaščitnega cepljenja. III Cepljenje opravi Veterinarska postaja Celje. IV Stroški cepljenja bremenijo lastnike živali po tarifi, jo določi organ upravljanja Veterinarske postaje Celje. V Z uveljavitvijo te odredbe preneha veljati odredba 0 obveznem cepljenju prašičev proti prašičji kugi (Urad-vestnik olkraj-a Celje, št. 7-50/61). VI Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. St. 322-2/65-9 Celje, dne 12. marca 1965 Predsednik Predsednik Sveta za primarno gospodarstvo Skupščine občine Marjan Mazej 1. r. Celje 'Marjan Učakar 1. r. 238. Po 6. členu uredbe o cenah za komunalne proizvode in storitve, ki jih uporabljajo gospodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ, št. 16-301/58, 39-673/58 in 41-548/63) in 26. in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje 27- 240/64), je Skupščina občine Celje na sejah občinskega zbora in na sejah zbora delovnih skupnosti dne 19. februarja in 31. marca 1965 sprejela SKLEP o soglasju k določitvi tarife prispevkov za vodo in plin. 1. Potrdi se sklep delavskega sveta Plinarne — vodovod v Celju št. Dir-319/26-ČD/ZA z dne 3. 11. 1964 o tarifah cen za vodo in plin. 2. Komunalno podjetje Plinarna—vodovod v Celju zaračunava od 1. marca 1965 dalje vodo in plin po naslednjih tarifi: a) Tarifa za vodo: — gospodkijistva, šole, bolnice in varstveni zavodi — usiužnostna obrt, gostinstvo, trgovina in zavodi — industrija in proizvodna obrt b) Tarifa za plin: — gospodinjstva, šole, bolnice in varstveni zavodi — usiužnostna obrt, gostinstvo, trgovina in zavodi -— industrija in proizvodna obrt 3. V ceni za vodo in plin so vračunani tudi stroški v zvezi z odplačilom anuitet gradnje vodovoda Vitanje— Celje, vzdrževanje in razširitev vodovodnega omrežja. 4. Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 38-31/64-1 Celje, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Celje Marjan Učakar 1. r. 239. Skupščina občine Laško je po 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenja na javnih površinah v občini Laško 1. člen S tem odlokom se predpisuje način urejanja, vzdrževanja in varstva zelenja na javnih površinah v občini Laško. 2. člen Javno zelenje v občini Laško služi rekreaciji prebivalstva, estetskemu -izgledu mest in drugih naselij ter industrijskih, zdraviliških in turističnih krajev in sploh pokrajine ter varuje in regulira lokalno podnebje pred škodljivimi klimatskimi vplivi. 3. člen Javno zelenje so: — parkovni gozdovi, mestni parki, zelenice in sprehajališča; — varstveni gozdovi, gaji, gozdovi rekreacijskega značaja in druge zelene površine na vplivnem območju mest in drugih naselij; — zelenje ob cestah in drugih prometnih žilah; — okolica Savinje, Save ter drugih prirodnih in umetnih vodnih tokov; — športna igrišča in drugi športni objekti; — kopališča na prostem; — otroška igrišča; — zelenje pri spomenikih NOB in drugih 'kulturnih spomenikih; —- pokopališča; — zelenice stanovanjskih naselij; — okrasni nasadi pri ograjenih in neograjenih javnih objektih (šolah), zdraviliščih in drugih zdravstvenih zavodih, ostalih zavodih, podjetjih, tovarnah, avtobusnih in železniških postajah, turističnih objektih in podobno; — ograjeni in neograjeni vrtovi v družbeni lastnini; — zaščiteni nasadi in s tem v zvezi tudi posamezna drevesa s pripadajočo površino; — gozdni pasovi, drevje in grmovje ob mejah in posamezna redka in značilna drevesa, ki bistveno vplivajo na podobo pokrajine. 4. člen Skrb za javno zelenje in parkovne nasade se poveri krajevnim skupnostim, turističnim in podobnim organizacijam. Te organizacije skrbijo za upravljanje in urejanje javnega zelenja po svojih strokovnjakih. S parkovnimi in varstvenimi gozdovi gospodari gozdno gospodarska organizacija po izdelanem ureditvenem načrtu. Pri izdelavi parkovno ureditvenega načrta sodelujejo poleg strokovnjakov tudi hortikulturna in turistična društva, soglasje nanj pa daje zdraviliški svet. 5. člen Upravni organ občine, ki je pristojen za komunalne zadeve, poskrbi za ustanovitev registra javnega zelenja. Ta upravni organ lahko vodenje registra poveri tudi komunalni organizaciji, ki skrbi za javno zelenje. Upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve določi način vodenja registra. 6. člen Javno zelenje se ureja v skladu z okvirnim programom ureditve zelenja mest in drugih naselij ter posameznih predelov oziroma z regionalnim načrtom. Vsak urbanistični načrt mora vsebovati program ureditve javnega zelenja. 7. člen Javno zelenje lahko projektira samo oseba, ki ima ustrezno kvalifikacijo za projektiranje zelenja (vrtnar, agronom, gozdar ali arhitekt). 8. člen Vsi pomembnejši nasadi se urejujejo po odobrenih načrtih. Načrte potrjuje posebna občinska komisija, v kateri mora biti urbanist, zastopnik turistično olepševalnega in hortikulturnega društva, zastopnik upravnega organa, ki ije pristojen za komunalne zadeve, določeno število odbornikov in drugih strokovnjakov. Komisija odloča na sejah ob sodelovanju investitorja in projektanta nasada. Komisijo imenuje .svet, ki je pristojen za komunalne zadeve. 56 din za 1 m3 110 din za 1 m3 168 din za 1 m3 30 din za 1 m3 60 din za 1 m3 90 din za 1 m3 9. člen Vsak investicijski elaborat za visoke in nizke gradnje v zazidailn/ih okoliših ali kjerkoli v pokrajini mora vsebovati tudi načrt za ureditev nasada s predračunom stroškov ureditve in enoletnega vzdrževanja. Z investicijsko vsoto morajo biti zagotovljena predračunska sredstva namensko za ureditev nasadov ali za vzpostavitev prejšnjega stanja, če ni z načrtom drugače določeno. 10. člen Gradbena podjetja in posamezniki so dolžni med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in grmovje, ki pride v poštev po odobrenem načrtu za bodočo ureditev nasadov. Odstranitev drevja in grmovja je dopustna le z odobritvijo komisije. V primeru, da nastane škoda, je povzročitelj škode dolžan plačati odškodnino po ocenjeni hortikulturni vrednosti posekanega ali poškodovanega drevja ali grmovja Po splošnih predpisih. Odškodnina se steka v sklad za pospeševanje javnega zelenja. 11. člen Gradbena podjetja in posamezniki so dolžni med gradnjo čuvati plodno zemljo. Komisija določi, kje mora investitor odstraniti plodno zemljo in kje jo mora deponirati ali z njo izboljšati neplodno zemljišče. Plodno zemljo je treba pred pričetkom gradnje odstraniti na vsem ogroženem območju v celotni debelini brez primesi nerodovitnega materiala. 12. člen Po dokončani gradnji je izvajalec dolžan odstraniti odpadni in nav oženi material ter poimiožne naprave im objekte. 13. člen Vsak investitor kakršnekoli gradnje je dolžan do kolavdacije oziroma vselitve urediti nasad po odobrenem načrtu. V izjemnih primerih je pa dolžan urediti nasad do roka, ki se določi sporazumno s komisijo. Lastniki in upravljale!, pri katerih še niso urejeni nasadi, morajo v določenem roku obvezno urediti pripadajoče zemljišče po odobrenem načrtu. 14. člen Vse obveznosti po 9., 10., 11., 12. in 13. členu se vnesejo v gradbeno dovoljenje. 15. člen Lastniki oziroma upravljale! so dolžni nasade redno *n strokovno vzdrževati. Redno vzdrževanje obsega: —- splošni nadzor; — nego in obnovo okrasnega drevja, grmovja, cvetačnih nasadov in trate; — vzdrževanje in obnovo poti, instalacij, ograj, objektov in opreme; — čiščenje skupne površine; — čuvanje pred poškodbami — nadzor nad namensko uporabo površin. 16. člen _ Na vplivnih območjih mest in drugih naselij se do-Ocijo skladno s temeljnim zakonom o gozdovih območja Varovalnih gozdov. Za varovalne gozdove se štejejo gozdovi, ki obdajajo zazidalne površine in jih varujejo pred lokalnimi vetrovi in temperaturnimi škodljivimi posledicami. Ti gozdovi služijo tudi za rekreacijo občanov in turistov. 17. člen V območju varovalnih gozdov je prepovedana vsaka gradnja in sečnja drevja brez dovoljenja pristojnega upravnega organa. V območjih teh gozdov je prepovedano brez dovoljenja pristojnega upravnega organa kakršnokoli spreminjanje pokrajinskih značilnosti. 18. člen V območju varovalnih gozdov je dovoljeno le zasajanje določenih vrst drevja in to na način, ki ne kvari prirodnega značaja pokrajine. Urejevanje in vzdrževanje se opravlja po potrjenih načrtih. 19. člen O meliorativnih posegih v pokrajini, o krčenju nižinskih gozdov, o trasiranju prometnih žil in drugih posegih (kamnolomi, peskolomi, opekarne in podobno), ki lahko spreminjajo podobo pokrajine mora biti pravočasno obveščena komisija, katera pri tem obvezno sodeluje. 20. člen Vsak lastnik in upravljalen je dolžan urejati in vzdrževati nasade iz lastnih sredstev. Sredstva za ureditev in vzdrževanje nasadov zagotovi vsak upravljalen v svojem proračunu oziroma finančnem načrtu. 21. člen Prepovedano je sekanje, poškodovanje in odstranjevanje redkega in pokrajinsko značilnega drevja brez dovoljenja komisije. 22. člen Za prekrščk se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din: — gradbeno podjetje in posameznik, ki med gradnjo ne zavaruje pred poškodbami drevja in grmovja, ki pride v poštev po odobrenem načrtu za bodočo ureditev nasadov ali drevje in grmovje odstrani brez odobrenja komisije (10. člen); — gradbeno podjetje in posameznik, ki med gradnjo ne čuva plodne zemlje in se ne ravna po odločbi komisije o odstranitvi te zemlje, deponiranju te zemlje ali izboljšanju neplodnega zemljišča oziroma plodne zemlje ne odstrani pred pričetkom gradnje na vsem ogroženem območju v celotni debelini brez primesi nerodovitnega materiala (11, člen); —- izvajalec, ki po dokončani gradnji ne odstrani odpadnega in navoženega materiala ter pomožnih naprav in objektov (12. člen); —■ investitor, ki v določenem roku ne uredi nasada po odobrenem načrtu oziroma ne uredi pripadajočega zemljišča (13. člen); — lastnik oziroma upravljalen, ki nasadov ne vzdržuje strokovno (15. člen); — kdor seka, poškoduje ali odstrani redko in pokrajinsko značilno drevje brez dovoljenja komisije (21. člen). Predlog za uvedbo postopka poda upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. 23. člen Svet, ki je pristojen za komunalne zadeve je pooblaščen, da izda navodila za izvrševanje tega odloka. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 352-6/64 Laško, dne 31. marca 1965 Predsedinik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 240. Skupščina občine Laško je po tretjem odstavku 90. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 14-222/62) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje hiše in stanovanj, ki se krijejo iz hišnega sklada 1. člen Stroški tekočega vzdrževanja hiše, ki se krijejo iz hišnega sklada, so naslednji: a) stroški upravljanja in tekočega vzdrževanja hiše; — zavarovanje zgradbe; — osebni dohodki hišnika s prispevki; ■—• stroški finančnega servisa; — bančni stroški; — pisarniške potrebščine, pošta; — čiščenje kanalizacije, odvod fekalij; — vzdrževanje skupnih prostorov zgradbe; — stroški čiščenja dimnikov; b) stroške tekočega vzdrževanja skupnih del in skupnih naprav: — zamenjava manjših delov strešne kritine; — popravilo izolacij na strehi, balkonih in terasah; — čiščenje in popravilo žlebov in vseh pločevinastih zaščitnih delov; — popravilo strelovoda, preizkusi vodljivosti; — popravilo spojev in ventilov na instalaciji centralne kurjave; — popravilo spojev in tesnil na glavnih vodovodnih vodih in kanalizaciji; — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah; — zamenjava poškodovanih dimniških vratič, dimniških ploščic itd.; •—• redno vzdrževanje vseh prostorov, ki služijo skupni uporabi stanovalcev; —• popravilo oken, vrat, rolet in okvirjev na vratih; — tekoča popravila električne instalacije; ■— prelaganje in prezidava peči, popravilo kurišč; — vzdrževanje pristopnih poti, podpornih zidov, ograj in zelenic; — vzdrževanje jaškov, vtokov in peskolovcev; — zamenjava žarnic v skupnih prostorih in stopniščih; — mala popravila lesenih tal in pragov; c) srednja popravila: — prelaganje in delna zamenjava kritine; — delna popravila strešne konstrukcije; — delna obnova tal, podov in izolacij; — obnova opleska na pločevinastih in železnih delih zgradbe; — zamenjava radiatorjev, delov kotla in slično; — zamenjava signalnih naprav; — pleskanje vseh lesenih delov v hiši in stanovanjih; — popravila fasade; — zamenjava dotrajale električne napeljave in slično; č) velika popravila: — popolna obnova strešne kritine in strešne konstrukcije; ■— popolna obnova podov, tlakov, izolacij itd.; — popolna obnova oken in vrat v skupnih prostorih in stanovanjih; — obnova ključavničarskih in kleparskih del; — zamenjava glavnih vodov vseh internih instalacij in naprav; — zamenjava peči, bojlerjev, sanitarnh predmetov itd.; — popravila vmesnih sten, notranjih ometov itd. 2. člen Hišni svet je dolžan, da izvršuje vsa potrebna popravila na hiši. Pri tem mora upoštevati prednostni red del in sicer: •— popravilo in obnova strešne kritine in strešne konstrukcije; —- popravilo in zamenjava žlebov ter notranjih in zunanjih odtočnih cevi; — obnovitev zunanjih opleskov, lesenih in železnih delov ter elementov; — popravilo vseh nosilnih konstrukcij in elementov; — popravilo in zamenjava vseh vrst ograj; — popravilo okvar na stopniščih in stopnicah; — popravilo električnih in plinskih instalacij; — popravilo podov in tlakov; — popravilo oziroma zamenjava pokvarjenih in dotrajanih delov in naprav; — popravilo vseh vrst izolacij na hiši; — popravilo stropov in stropnih konstrukcij. Kolikor hišni svet ne izvršuje svojih obveznosti v smislu tega odloka, se pooblasti pristojna krajevna skupnost, da opravi vse to v breme sredstev hišnega sklada. Zoper ukrepe krajevne skupnosti ni pritožbe. 3. člen Normalni roki trajanja elementov in naprav so: Zamenjava elementov in naprav v stanovanjih v breme hišnega sklada je dovoljena v teh-le rokih: Povprečno let —• zidan štedilnik 40 — kotliček za vodo — bakren 15 — kotliček za vodo — pocinkan 4 — pekač 6 — železni premični štedilnik 12 — električni štedilnik 15 ■— plinski štedilnik 30 Povprečno let — lončena peč 30 — hrastov parket 80 — bukov parket 60 — ladijska tla — sobna 30 •— ladijska tla ■—• kuhinjska 15 — ksilolit 25 — navadna lesena tla 15 — teraco tlak 90 ■— linolej do 4 mm debeline, polivinil, podolit 18 — vodovodne pipe in armature 8 — WC školjke in bide — porcelan 30 — WC školjke in bide — fajansa 10 — WC rezervoar 12 — umivalnik porcelan 40 — pomivalno korito emajlirano 15 — pomivalno korito litoželezno 40 — inštalacija centralne kurjave 35 -— kopalna peč na trdo gorivo 12 — kopalna kad litoželezna 80 — kopalna kad emajlirana 40 — električni in pliiiSki bojler 20 — medokenske zavese (rolete) 10 — lesene žaluzije — rebernjače 25 —- oknice (polkna) 20 — vgrajeno kuhinjsko pohištvo 30 —• vgrajene omare 40 — oplesk oken in vrat (notranji) 10 — oplesk vgrajenega pohištva 8 — oplesk oken in vrat (zunanji) 4 — oplesk sten v kuhinji in kopalnici 6 — deske in okvirji (leseni) za pomivalna korita in školjke 5 4. člen Stroški za zamenjavo elementov in naprav v stanovanju gredo v breme hišnega sklada do višine običajnega standarda. Za običajni standard elementov in opreme se upošteva prvotna izvedba. Zamenjava oziroma popravito elementov v breme hišnega sklada se lahko opravi po preteku življenjske dobe, če je to potrebno ali pa pred potekom življenjske dobe, če je posredi zunanji vzrok. Zamenjavo ali popravilo elementov pred potekom življenjske dobe odobri hišni svet. 5. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanja je nosilec stanovanjske pravice dolžan opravljati sam na svoje stroške Daslednja dela: — beljenje, slikanje sten in stropov v WC prosto-rih in kuhinji vsaka 3 leta, v ostalih prostorih vsakih 5 do 8 let; — čiščenje peči in dimnikov (dimnikarske storitve); — stroški za popravilo in nadomestitev električnih stikal, vtikalcev, puš, varovalk, zvoncev in zamenjava žarnic; — stroški popravila in nadomestitve kljuk, ščitnikov, oliv, zapiračev in okenskih gonil; — stroški zamenjave vseh vrst tesnil, vrvic pri za-vesah, poteznih verižic in gumijastih blazinic pri stra-niščnih deskah; — zamenjava zapiračev pri kopalnih kadeh in umi-valnih koritih; — stroški nadomestitve razbitih šip v oknih, vratih in podobno; — čiščenje in struganje parketa, loščenje; — čiščenje zamašenih cevi in sifonov; — mazanje tečajev pri vratih in oknih; — stroški za druga popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja ali zaradi okvar po krivdi stanovalca; — stroški odvoza smeti in odpadkov ter pepela, upoštevajoč stanovanja in skupne prostore hiše. 6. člen Poleg stroškov, navedenih v 5. členu, bremenijo nosilca stanovanjske pravice po sorazmernem ključu tile skupni stroški: — stroški za porabo vode in to sorazmerno po številu stanovalcev; — stroški centralnega ogrevanja po površini radiatorjev, kvadraturi ali kubaturi stanovanja; — stroški porabe električnega toka v pralnici, sušilnici in drugih skupnih prostorih in napravah, kjer se lahko ugotavljajo povprečne posamezne porabe. Spore v tem pogledu rešuje hišni svet. 7. člen Vsi ostali stroški v stanovanju in hiši, glede katerih ni izrecno navedeno, da bremenijo hišni sklad, gredo v breme nosilca stanovanjske pravice. 8. člen Če nosilec stanovanjske pravice slabo vzdržuje ali zakrivi okvaro elementov pred potekom roka iz 3. člena, je dolžan sam nositi stroške popravil ali zamenjave. Potek roka po 3. členu ni že sam na sebi vzrok za zamenjavo elementov, ampak se upošteva stanje in uporabnost elementa po preteku navedene dobe. Če gre za proizvod slabe kvalitete, odloči o tem hišni svet. Če nabavi stanovalec element ali napravo na svoje stroške, mu mora hišni svet oziroma lastnik hiše plačati ob nastopu normalnega roka povračilo stvarne vrednosti po odbitku vrednosti za čas uporabe. Če nosilec stanovanjske pravice na pismeno opozorilo hišnega sveta oziroma lastnika hiše ne izvrši vseh potrebnih del tekočega vzdrževanja in popravil, ki so navedene v. 5. členu, naroči izvršitev del hišni svet oziroma lastnik hiše na stroške nosilca stanovanjske pravice. Nadomestitev in popravilo mora biti izvršeno v kvaliteti, ki ustreza prvotnemu stanju. 9. člen Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve je pooblaščen, da izda po potrebi navodilo za izvrševanje tega odloka. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o plačevanju stroškov hišne uprave v občini Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35-366/59). Št. 402-23/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 241. Skupščina občine Laško je po 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63) in V. delu tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62, 29-386/62 31-433/62, 40-548/62 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-749/62, 12-155/63, 18-270/63, 20-300/63, 23-328/63, 30-495/63, 44-621/63, 51-691/63, 52-742/63, 7-102/64, 10-151/64, 13-175/64, 24-329/64, 29-387/64, 30-314/64, 31-439/64, 48-669/64, 50-689,64, 1-1/65, 3-13/65 in 9-129/65) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku na promet proizvodov in storitev. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku na promet proizvodov in storitev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7-65/62, 26-264/62, 32-332/62 in 11-93/63) se v tarifi občinskega prometnega davka na promet proizvodov in storitev prvi odstavek tar. št. 1 spremeni in glasi: Gostinska podjetja in obrati ter vsi drugi zavezanci, ki opravljajo gostinske storitve, plačajo občinski prometni davek od prodaje: — piva po stopnji 15 % — vina po stopnji 20 % — žganih pijač po stopnji 25% 2. člen Peti odstavek v tar. št. 1 se črta. 3. člen Prvi odstavek tar. št. 4 se spremeni in se glasi: Od nakupa in prodaje nepremičnin se plača občinski prometni davek po stopnji 10 %. 4. člen Odlok o dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku na promet proizvodov in storitev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 32-332/62) preneha veljati. 5. člen Ta odlok velja od naslednjega dne po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. aprila 1965. Št. 421-4/65 Laško, dne 31. marca 1965. Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič L r. 242. Skupščina občine Laško je po 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od maloprodaje. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku od maloprodaje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7-64/62, 32-327/62 in 43-368/64) se spremeni 2. člen in se glasi: 1. Občinski prometni davek od maloprodaje se plača poleg republiške stopnje, ki znaša 2%, še a) na promet industrijskega blaga v trgovini na drobno (izvzemši blago iz 3. člena odloka) po občinski stopnji . 4% b) na mopede in motorna vozila 3 % c) na promet proizvajalnih organizacij, če v svojih poslovalnicah ali skladiščih prodajajo svoje proizvode in odpadke na drobno potrošnikom izvzemši alkoholne pijače po stopnji 6 % 2. Na promet alkoholnih pijač, dosežen v trgovini na drobno ali s prodajo potrošnikom na drobno v poslovalnicah in skladiščih proizvajalnih organizacij, se plača prometni davek: a) za žgane pijače po stopnji 25 % b) za naravno vino po stopnji 20 % c) za pivo po stopnji 15 % Davčna osnova za občinski prometni davek od maloprodaje je dosežena prodajna cena. 2. člen x Ta odlok velja od naslednjega dne po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. aprila 1965. Št. 421-5/65 Laško, dne 31. marca 1965. Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič L r. 243. Skupščina občine Laško je po 8., 13. in 19. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 4. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64) ter 22. in 170. členu statuta občine Laško (Uradni vestni!« okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Laško. L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki se na območju občine Laško določajo, obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah 'temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64), zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), po določbah tega odloka in predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Občani prispevajo iz osebnih dohodkov in premor žen j a za materialne potrebe družbene skupnosti s tem, da plačujejo prispevke in davke. Iz dohodka, ki ga dosežejo z osebnim delom, plačujejo občani prispevek. Iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter na [premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, plačujejo občani davek. 3. člen Osnove ter stopnje prispevkov in davkov, ki pripadajo občini, se določajo s tem odlokom. Stopnje prispevkov in davkov se določajo za vsako vrsto prispevkov in davkov posebej skladno s smernicami, začrtanimi v družbenih planih. II. PRISPEVKI 4. člen Iz osebnega dohodka se plačujejo ti-le prispevki: 1. prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja; 2. prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti; 3. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 6. krajevni samoprispevek. 1. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 5. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja je proporcionalna in znaša 6,8 % od bruto osebnih dohodkov. 6. člen Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se po 43. členu zakona o prispevkih in davkih občanov obračunava in plačuje od mesečnih pavšalnih osnov, ki znašajo: Mesečna pavšalna osnova din 1- Za osebne dohodke odvetniških pripravnikov 50.000 2. Za osebne dohodke gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 12.000 3. Za osebne dohodke hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah 20.000 4' za osebne dohodke oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih 30.000 5- za osebne dohodke ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah 20.000 6- za osebne dohodke oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev ter sezonskih obratih turističnih društev 25.000 Pavšalne osnove iz prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za obračunavanje prispevkov iz osebnega dohodka. 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 7. člen Območje občine Laško se glede na lego posameznih vasi in zaselkov razdeli na tri proizvodne okoliše: drugi, tretji in četrti proizvodni okoliš (49. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) tako, da se celotne katastrske občine -ali njihovi deli razporedijo v določene okoliše. Razmejitev na proizvodne okoliše je izvršena po katastrskih občinah ter je naslednja: 1. K. o. Belovo II. proizvodni okoliš V ta proizvodni okoliš spada predel ob Savinji do vključno parcele 607 do parcele 1387 ter glavno cesto Laško—Hrastnik (1453) cesto Šmarjeta—Ogeče (1449), Ogeče—Rimske Toplice (1448) in (1440) do parcele 1387. III. proizvodni okoliš Prvi kompleks zajema površine, ki obkrožajo II. proizvodni okoliš tako, da potekajo meje nad cesto Laško— Hrastnik vključno parcele 628/3, 2, 1, 629/3, 602/1, 2, 603/-2, 631, 598, 597, 590, 582, 572, 573, 539, 536, 534/1, tu preide severna meja tega rajona na leno in po Ični do vključno parcele 771/1 (Jesenova ravan). Odtod se kompleks razširi proti jugu tako, da poteka po meji k. o. Sv. Štefan do vključno parcele 804, tu poteka južna meja pod gozdnimi parcelami izključno 803, 824/1, 2, 821, 820, 819, 818/1, 678/1, 661/1, 4, 3, 660, 872/3, 841, 843, 863, 864/1, 885, 891, 890/1, kjer preide do meje II. proizvodnega okoliša na cesti 1448 in teče po cesti do parcele 901/1. Tu se proizvodni okoliš razširi proti jugu na mejne parcele 902, 858, 850, 997, 1020, 1019, 1018, 1017, 1021, 1022, 1028, 992, 991, 1045, 1046, 1049, 1050/1, 1051, 1070, 1362/3, 2, 1145, 1146, 1148/1, 2, 1151, 1152, 1303, 1302, kjer preide na k. o. Širje in poteka po meji k. o. Savinje. Drugi kompleks tega proizvodnega okoliša se razteza ob Ični proti Klenovem od parcele 363 na Ično vse do parcele 198/4, to je tudi meja katastrske občine, na severni strani pa meji ta kompleks na pot (1468) do vključno parcele 340/1, kjer se razširi proti severu ob vključno parcelah 347, 337, 336/2, 349, kjer pride na mejo k. o. Sv. Jedert in poteka po tej meji do parcele 71. Tu vključuje severna meja parcele 72, 108/3, 122, 120/3, 1, 119, 117, 118, 116, 167, 184, 187, 190, teče pod izključno parcelami 200/1, 3, 198/8 nad cesto proti Breznem in preide pri pare. 189/4 zopet na Ično. IV. proizvodni okoliš V ta [proizvodni okoliš spada vse ostalo področje te katastrske Občine. 2. K. o. Hotemež II. proizvodni okoliš Področje tega proizvodnega okoliša meji na katastrsko občino Radeče, Savo, mejo katastrske občine Vrhovo in republiško cesto (1066). III. proizvodni okoliš Prvi kompleks meji na severni strani na k. o. Radeče in republiško cesto, južno ob potoku Lapušca in nadalje vključuje parcele 846, 852, 853, 855, 779, 889, 888, 409, 773, 410, 424/1, 440, 438, 478, 479, 475, 473, 480, 481, 482, 497, 491/1, kjer preide do potoka Hotemeški potok (1109) in se ob tem potoku zaključuje ta kompleks pri republiški cesti. Drugi kompleks Goreljce meji severno po cesti (1098, 1099, južna meja pa poteka po parcelah vključno 86, 65, 64, 44/1 in 2, 46, 42/1. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo področje te katastrske občine spada v IV. proizvodni okoliš. 3. K. o. Lahomno III. proizvodni okoliš Prvi kompleks se prične na meji katastrske občine Lažiše z vključno pare. 69, 75, 77, 96, 94, 92, 261/1, 259/1, 258/6, 3, 5, 248/1, 2, 247, 27/1, 21, 22, 15, 214, 217, 219, 212, 195, 189, 183, 179, 158, 155, 131, 135, 118, 124, kjer preide zopet na katastrsko mejo Lažiše. Drugi kompleks začne na cesti (1540) pri vključno parceli 1364, nato pa po tej cesti proti zahodu do vključno parcele 1445, nato pa vključno po parceli 1426, 1448, 1425, 1423, 1424, 1421, 1452, 1453, 1418, 1417, 1459, 1397, 1392, 1389, 1385, 1461, 1462 in zopet na parcelo 1364. Tretji kompleks zajema parcele 278/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 280, 283/1, 281, 282/2, 1, 283/2, 286/2, 3, 4, 5, 285/2 in 284. Četrti kompleks začne na tromeji Lažiše, Lahomšek, Lahomno pri pare. št. 420/1, nato gre po meji k. o. Lažiše proti vzhodu do vključno parcele 60/1, 63, 65, kjer preide na potok Lahomšca in gre po njem do vključno parcele 511, 624/1, 2, 609, 613, 612, 617, tu preide zopet na potok Lahomšco in gre po njem vključno do parcele 742, 746, 737, 728, 758, 759, 1259/1, 1260, 1266, 1295, 1312, 1329, 1337, 1338, 1345, 1348, 1351, 1355, kjer preide na katastrsko mejo k. o. Sv. Lenart in gre po njej .proti vzhodu do vključno parcele 1180, 1179, 1189, 1191, 1196, 1173/1, 1174, 1169, 1167/3, 1160/1, 1136, 1135, 1040, 1029, 1019/1, 2, 1018/2, 979, 1021, 1020, 1022, 1027, 1026/2, 934, 931, kjer preide na cesto pare. št. (.1550/1 in 1548) proti Lahomnem in gre po njej do vključno parcele 730/2, 721, 722/2, 648/1, 2. Tu preide na prej imenovano cesto in gre po njej do vključno parcele št. 513/1, 509, 508/1, 2, 475/1, 476, 472/1, 469, 470, 441/1, 435, 439, 436/1, 2, 430, 425, 423/1, 264/1, 2, 265/1, 2, 269 ter preide na zgoraj imenovane tromeje. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo področje te katastrske občine spada v IV. proizvodni okoliš. 4. K. o. Lahomšek III. proizvodni okoliš Prvi kompleks prične na meji k. o. Podvin tako, da zajema vključno parcele 666, 650/1, 2 ,643/3, 644/2, 684/1, 620/1, 617, 607/2, 685/1, 699, 700, 702, 703, 715, 712, 752, 758, 749, 748/1, 784, 785, 795, 799, 880, 866, 867/2, 875, 868, 869, 858/1, 853/2, 1, 958/2, 1, 923, 924, 928, 932, 937, 940/1, 2, 945, 931, 838, 836, 845, 850, 860, 861, 864, 800, 790, 789, 788, 787, 784, 749, 743, 744/1, 745/2, 730, kjer preide na mejo k. o. Lahomno in gre po tej meji vključno do parcele 456/2, 457, 455, 453/2, 331/4, 5, 2, 3, 20, 6, 19, 17, 339/2, 343/1, 2, 342/3, 301/2, 302, 285, 289, 287, 265, 266, 238, 222, 186, 181, 178/4, 172/1, 2, 3, 159/1, 152/1, 145, 146, 121, 120/1, 116, 102/2, 101/1, 2, 90, kjer preide na železnico in teče po njej do vključno parcele 277, 281, 280/2, 293/2, 295, 298, 310/1, 2, 3, 340/2, kjer preide zopet na železnico in gre po njej do katastrske meje k. o. Laško po tej meji do izhodišča. Drugi kompleks zajema parcele 8, 10, 11/1, 12/1, 13, 14 in 15. Tretji kompleks zajema parcele 16, 17, 24 in 25. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo spada v IV. proizvodni okoliš. 5. K. o. Laško II. proizvodni okoliš Prvi kompleks gre po meji k. o. Lahomšek, kjer preide pri izključno parceli 502 na cesto, ki pelje na Marij agradec in gre po cesti proti Laškem, do kmetijske zadruge, nato pa pri kmetijski zadrugi po cesti desno mimo montažnih hiš, kjer zavzema vključno parcelo 473/1, 6, 470/1, kjer preide do meje k. o. Podvin, nato po katastrski meji do občinske ceste (451) do križišča poti na Svetino, nato pa po ozki cesti do trga mimo cerkve pod Reslerjevim do Savinje, kjer gre meja po Savinji do katastrske meje k. o. Lahomšek. Drugi kompleks se začne ob Savinji in poteka po katastrski meji Sv. Krištof do izključno parcele 541/1, kjer preide na železnico, nato pa poteka po železniški progi do ceste na Rečico in gre po tej cesti do katastrske meje Sv. Krištof in po tej do tromeje Sv. Krištof, Tremerje, Laško in po meji k. o. Tremarje do Savinje. IV. proizvodni okoliš Proizvodni okoliš se prične na sečišču na meji k. o. Rifengozd in cesti na ‘Hum, od tu poteka po tej cesti do vključno parcele 36, 37, 43, 55, kjer preide na mejo k. o. Podvin in gre po tej meji do tromeje k. o. Podvin, Laško in Rifengozd, tu pa gre po poslednji meji do zgoraj omenjenega sečišča. III. proizvodni okoliš Vse ostalo pa spada v III. proizvodni okoliš. 6. K. o. Lažiše III. proizvodni okoliš Prvi kompleks obsega področje na severni strani ceste Selo—Žigon (1040) do ceste (1044) in gre po tej cesti do vključno parcele 1093/2, 1087, 1070, 1083, 1082, 1078/2, 1062, 1060/2, 1061, 1057, 1056, 1043, 1050, 1052, 1053, 1042, kjer preide zopet na zgoraj imenovano cesto. Drugi kompleks se prične na meji k. o. Lahomno in sicer vključno parcele 786/1, 2, 785, 780/2, 740, 739, 738, tu preide na cesto skozi vas Harje in poteka skozi vas do vključno parcele 845, 857, 865, 874, 875, 878, 877, 879, 850, 848, 666, 691, 694, 696, 707, 659, 657/2, 654, 653, 651, 648, 641/1, 639, 637, kjer preide na katastrsko mejo k. o. Lahomšek, od tu pa do potoka Lahomšca, nato pa po njej proti toku do vključno parcele 716/2 in od tu naprej po katastrski meji Lahomno do izhodišča parcele 786/2. IV. proizvodni okoliš V ta proizvodni okoliš spadajo vse ostale površine te katastrske občine. 7. K. o. Lokavec III. proizvodni okoliš Prvi kompleks zajema naslednje parcele: 720/1, 2, 723/2, 732/1, 2. Drugi kompleks zajema parcele 14, 15 in 16/2. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo spada v IV. proizvodni okoliš. 8. K. o. Lože III. proizvodni okoliš Prvi kompleks —• Brstovnice se prične med Savinjo in vključuje parcelo 160, prehaja na k. o. Plazovje, severna meja pa poteka pod vključno parcelami: 159, 158/2, 151, 149, 137, 114, 121, 120, 241/1, 306, 304, 303, 302, 313, 379, 384, kjer preide na cesto (1014), na zapadni strani do vključno parcele 386, na južni strani pa poteka po meji vključno parcele 259, 256, 264, 238, 214/2, 216, 215, 211, 209/2, 210, 209/1, 207/5, 166/3, 177, 179, 182/2, 186, 196, 198/2, 198/1, 3, 200, 202, kjer preide na železnico in po železnici do katastrske meje k. o. Plazovje. Poleg tega je izločena pare. 355 v III. proizvodnem okolišu. Drugi kompleks •— Vodiško zajema kompleks, ki ga omenjujejo krajevna cesta (1118) od parcele 427 do 436, od tu krajevna cesta št. (1019), do križišča s cesto (1014) in po tej do parcele 502/1, severna meja poteka pod vključno parcelo 502/2, 503, 504, 505 in preide pri parceli 522 na cesto (1014) do križišča ceste (1021), po tej cesti do kraja in nato do Vključno parcel 543, 545, 536, 535, 533, 432, 416, 421 in preide nazaj na prvotno omenjeno cesto (1018). Tretji kompleks ■— Školče omejuje cesta (1024) od parcele 646 do parcele 579/2, 586/2, 607, 610, 613/2, 1, 617, 620, 627, 628, 631/1, 630, 639, 637, 638, 649 na parcelo 646. Četrti kompleks v vasi Dol meji na eni strani cesta (1027) in (1029) do vključno parcele 804 ter poteka nato meja do vključno po parcelah 802/3, 802/4, 814, 830/2, 1, kjer preide na prvotno omenjeno cesto (1027). Peti kompleks — Brodnice meji na južni strani Grač-nica, na severni pa vključno parcele: 834/2 , 849 , 837, 839/1, 839/2, 860/1, 866/3, 858, 852, 853, 854, 855/1, 857/3, 917, 904, 911, 950, 944, 932/2, 952/2, 954, 953, 956, 961, 967, kjer zopet preide do Gračnice. Šesti kompleks, ki zajema parcele 977, 978, 979, 980, 981, 982, 988 ter še 1 kompleks, ki ga meji parcela 994/2 do (parcele 1011) Gračnica, na severu pa cesta (1017/2) ter nad to cesto parcele 908, 996, 997, 1000/1 in 999/1. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo spada v IV. proizvodni okoliš. 9. K. o. Marijina vas III. proizvodni okoliš Ta proizvodni okoliš se prične na Marofu pri Grač-nici ob meji s k. o. Mrzlo polje in poteka severna meja od Gračnice do parcelne številke 28/2 in nazaj na Grač-nico tako, da zajema celotno dolino Marofa med parcelno mejo k. o. Mrzlo polje in Gračnica, nadalje na desnem bregu Gračnice tako, da meji III. proizvodni okoliš občinska meja ob potoku (1336) do vključno parcele 274. Odtod gre južna meja po parcelah 276, 280/9, 280/3, 294, 295, 297, 452, 455, 464/1, 2, 465, '466, 467, 437, 439, 417, 418, 406, 409, tu preide na potok št. (1358) in teče ob tem Potoku proti severu, obkroži parcelo 290 in po potoku do Gračnice na Marof. IV. proizvodni okoliš IV. proizvodni okoliš obsega vse ostalo področje te katastrske občine. 10. K. o. Mišji dol III. proizvodni okoliš Prvi kompleks — Mišji dol zajema parcelne številke 233, 271, 269, 272, 282/1, 2. Drugi kompleks -—- Vel. Gorelce — pričenja s k. o. Sv. Lenart ob cestah Vrh — Jurklošter tako, da meji na severu po tej cesti, se nato razširi preko ceste, da meja vključuje parcele 778, 780, 781, 782, 773, 791, 779, preide nazaj na cesto in po cesti do vključno parcele 895, kjer zajema južno mejo tega kompleksa parcele 871/1, 875, 872, 849, 850, 851, 827, 826, 817, 816/2, 810, 809, 803, 804, 800/1, 2, kjer preide nazaj na mejo k. o. Sv. Lenart. Tretji kompleks — Laška vas poteka severozapadna meja ob poti (1201/1) od pare. št. 385, severna meja gre do vključno parcele 1201/2 ter se iz vasi razširi kompleks vzhodno tako, da na severu meji na parcelo 438, 439, 440, 568, 569, 570/1, 569/2, 566, 543, 444, kjer preide do potoka (1220), ta potok predstavlja vzhodno mejo proizvodnega okoliša do izliva v potok (1219/1) ter po tem potoku do vključno parcele št. 402/2, od tod dalje je južna meja po vključno parcelah 426/1, 410, 409, 411 in po poti (1202) do prvo navedene poti (1201/1). Četrti kompleks — Sp. Voduš — mejijo ga naslednje poti (pare. št. 1194/2, 1215, 1211/1 in 1213/2). IV. proizvodni okoliš V IV. proizvodni okoliš spada vse ostalo področje te katastrske občine. 11. K. o. Mrzlo polje III. proizvodni okoliš Ta proizvodni okoliš obsega kompleks, ki na južni strani meji na k. o. Marijina vas od vključno parcele 147/1 do vključno parcele 550, odtod po cesti (1370) do vključno, parcele 559, odtod dalje se proizvodni okoliš razširi proti severu tako, da poteka meja do vključno parcele 552/2, 1, 548, 159, 164, 181/1, 2, 177, 180, 130, 129, 115/1, odtod se meja obrne proti jugu tako, da na vzhodu vključuje tretji proizvodni okoliš naslednje parcele 116/1, 118, 120, 121, 147/8, 147/4 in 147/6, kjer preide do k. o. Marijina vas. IV. proizvodni okoliš V IV. proizvodni okoliš spada vse ostalo. 12. K. o. Njivice III. proizvodni okoliš Prvi kompleks meji z vzhodne strani na potok Ra-pušca do Sopete in po katastrski meji do glavne ceste Radeče—Litija ter po zapadnem robu parcele 92/2, 90/2; na severni strani poteka meja pod izključno parcelami št. 93/2, 93/1, 84 , 95/1, 96, 97/1, 2, 3, 59/5, 59/4 do stare ceste proti Ljubljani. Pri tej cesti se meja vrne na glavno cesto ter ob vključno parceli 39 do Sopote, nato se meja Ob Sopoti razširi proti jugu ob vključno parcelah št. 21, 1114/1, 3 in 1107, 1106/1, kjer preide do ceste proti Mo-čilnem in preko parcele 1110/1 nazaj do Rapušce. Drugi kompleks zavzema zaselek Stari dvor in poteka severna meja od ceste Radeče—Litija ob vključno parcelnih številkah 501/3, 505, 502/1, 594, 577, 580, 585 in 548/3 do katastrske meje .s k. o. Svihno tako, da na zapadu meji ob tej katastrski meji do vključno parcele št. 778/1 ter poteka na južni strani ob vključno parcelah 774/1, 777, 776, 769, 757, 755 in 754, kjer preide meja do ceste (1147 — Močilno). Tu se proizvodni okoliš zaključuje do izključno parcelne številke 762 ob Sopoti. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo spada v IV. proizvodni okoliš. 13. K. o. Paneče III. proizvodni okoliš Prvi kompleks — Paneče meji na severu cesta (1963/2 in 1947) do izključno gozdne parcele 453/1 do izključno gozdne parcele 722, južna meja pa poteka po robu gozda med obema navedenima parcelama. Drugi kompleks '— Polana prične ob cesti iz Jurklo-štra, ki se na jugu razširi na vključno parcele 846, 888/2, 1, 1278, 1281, 1271, 1268, 1266, 1293, 1294, 1264/1, 907, 908, 912/3, 920, 926, 933, 937, 941, 942, 943, proti zapadu meji na vključno parcele 946, 637/1, 638 in poteka na severu po vključno parcelah 640, 639, 631, 632, 627, 626, 621, 622, 623, 624, 646, 647, 649, 895/1, 893/1, 894, 841, 842, 843, 844, 845, 846. Tretji kompleks ob Gračnici zajema parcele 60, 65/3, 62/1, 2, 64, 65/1, 2. Četrti kompleks ■— Polje meji severovzhodno na cesto (1979), jugozapadno pa na cesto (1982) ter vključuje parcele 1037, 1060, 1063, 1061/2, kjer preide na mejo s k. o. Okrogljice in po meji do prvotne ceste (1979/5). Peti kompleks — Kremen zajema parcele: 1703/1, 2, 777, 779, 785, 788, 791, 795, 794. IV. proizvodni okoliš V IV. proizvodni okoliš spada vse ostalo. 14. K. o. Plazovje II. proizvodni okoliš Ta proizvodni okoliš zajema površine pod železnico in nad železnico v Globokem, ki so v lasti KG Rimske Toplice ter parcele: 827, 826, 828, 829/1 v Globokem. III. proizvodni okoliš Prvi kompleks obkrožuje II. proizvodni okoliš in ga meji na jugozapadni strani Savinja in II. proizvodni okoliš na severovzhodni strani pa parcele 48, 50, pot preko Strenskega, pare. 982, 981/2, 980 do vključno parcele 251, 252, 256, 257, 263, 265, od tu poteka meja nad SLP gozdovi v Plazovju pare. 769, 815, 816 ter nadalje vključuje parcele 289/2, 1, 887, 888, 893, 892, 884/2, 1, 918, 916, 917, 920, 921, 922, 923, 929, 865/2, 862 932/1, 930/2, kjer preide na mejo k. o. Lože in po tej meji do Savinje. Drugi kompleks v Povčenem zajema parcele 330, 331, 324, 325, 326, 322, 337, 338, 348, 350. IV. proizvodni okoliš Ta proizvodni okoliš obsega vse ostale površine te katastrske občine. 15. K. o. Podkraj III. proizvodni okoliš V tretji proizvodni okoliš spadajo parcelne številke 2, 3, 6 in 8. IV. proizvodni okoliš Vse oslalo področje te katastrske občine je v IV. proizvodnem okolišu. 16. K. o. Podvin laški III. proizvodni okoliš Prvi kompleks zajema parcele št. 732/1, 733/2, 734/2, 742/2, 740, 741, 735, 736, 737. Drugi kompleks se prične na katastrski meji s k. o. Lahomšek in sicer z izključno parcelo 146, od tu gre proti severu po meji k. o. Laško do izključno parcele 387, 388, 393, 396, 363, 364, 184/1, 369/2, 1, 381/2, 165/1, 2, 114/2, 1, 113/2, 115/1, 109/2, kjer preide na katastrsko mejo k. o. Laško in gre po njej do izhodišča. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo področje spada v IV. proizvodni okoliš. 17. K. o. Radeče II. proizvodni okoliš Drugi proizvodni okoliš te katastrskega občine leži med Savo in mejo k. o. Hotemež ter poteka meja po republiški cesti nazaj do Radeč. V Radečah se razširi proti jugu ob Sopoti tako, da zajame predel med cesto Radeče — Vrhovo in vzporedno cesto na desnem bregu Sopote, ki prične s stavbno parcelo št. 110 do parcele 318/3. Meja v smeri proti Radeškemu mostu poteka od glavnega križišča na Radeče po republiški cesti do vključno stavbne parcele 55, kjer se vrne do Save. III. proizvodni okoliš Leži v predelu vzhodno od doline Sopote tako, da ga meji meja II. proizvodnega okoliša in Sopeta na se-ve-rozapadlni strani ter maja k. o. Hotemež na jugovzhodni strani. IV .proizvodni okoliš Vse ostalo področje spada v IV. proizvodni okoliš. 18. K. o. Rečica III. proizvodni okoliš Se začne na tromeji -k. o. Tremarje, Krištof im Rečica, nato gre po meji k. o. Tremarje tako, da izloči parcele 1124/2, 1224/1, nato teče naprej po meji dd vključno parcele 1178, 1188, 1175/1, 1172/2, 3, 1, 1171, 1157, 1153, 1115, 1114/2, 1100/1, 1101/1, 1096, 1083/2, 1, 1086/1, 1057/1, 1054/1, 2, 1032/2, 4, 1029/1, 2, 1022, 102,1, 1023, 1026, 1011, 1012, 997/2, 1, 996, 999, 1000/1, 2, 1001/2, 1004, 1006, 1008, 974, 975, 947, 945, 491, 934/1, 906, 907, 905, 912/2, 903, 904, 935/1, 897, 898, 873/1, 822/2, 803/1, 803/3, 798/1, 789/3, 2, 1, 784, 786/1, 2, 787, 795, 720/1, 715, 719, 716, 724/2, 713/1, 2, 709/2, 708, 703, 702, 687, 684/1, 682, 672, 671, 668/1, 670/2, 664/2, 3, 663, 657, 655/1, 2, 651, 298/1, 221/9, sedaj se obrne meja nazaj proti vzhodu vzporedno z gornjo mejo in sicer po parcelah vključno 297, 295, 282, 279, 276/1, 3, 277/1, 266, 256, 255/3 , 254/5, 251/1, 3, 248, 254/7, 255/5, tu pa preide v potok Rečica in teče po potoku do katastrske meje, nato pa po katastrski meji do začetka omenjene tromeje. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo spada v IV. rajon. 19. K. o. Rifengozd II. proizvodni okoliš Prične se na tromeji k. o. Tremarje, Laško, Rifengozd in poteka proti severu ob Savinji do vključno par- cele 1022/1, 2, 1023/1, 1131, 1124, 1119, 1329, kjer preide na cesto Jagoče—Laško (1330) in gre do katastrske meje v k. o. Laško, od tu pa do zgoraj navedene tromeje. III. proizvodni okoliš Prične se na katastrski meji k. o. Laško in ga proti Savinji omejuje II. proizvodni okoliš, nato pa ob Savinji naprej proti severu do izključno parcele 891/1, 870/1, 907, 1088/1, 1089, 1086, 1085, 1084, 1215/3, 2, 1217, 1218, 1213, 1230/16, 15, 14, 13, 12, 11, 10, 5, 45, 1231/3, 2, 1232/2, 1233, 1234/1, kjer preide na cesto (1331) in gre po njej do katastrske meje k. o. Laško in po tej meji do izhodišča II. proizvodnega okoliša. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo spada v IV. proizvodni okoliš. 20. K. o. Slivno IV. proizvodni okoliš Vse površine te katastrske občine spadajo v IV. proizvodni okoliš. 21. K. o. Svetina — del IV. proizvodni okoliš Vse površine te katastrske občine spadajo v IV. proizvodni okoliš. 22. K. o. Svibno III. proizvodni okoliš Prvi kompleks — Jagnjenica meji na zapadni strani s k. o. Njivice od parcelne številke 272/1 severno in 1571/21 južno, nadalje poteka severna meja (levi breg Sopote) vključno parcelna številka 272/1, 2 ter izključno ob parcelah 304/1, 2, 308, 309, 323/1, 350/23, 22, 21, 20 in 543/3, 2, 4 ob glavni cesti ter vključno parceli 545/2, 546 do Sopote, nato se kompleks zaključuje ob Sopoti ob že navedeni parceli 546 do parcele 1596 na desnem bregu Sopote, kjer se proizvodni okoljš razširi na površine ob tem bregu tako, da meji v smeri proti Svibnem ob izključno parcelah 1599, 1600, 1608/1, kjer preide meja na cesto Jagnjenica — Svibno ter poteka severna meja tega kompleksa ob parceli 1608/1 do izključno parcele 1716. Pri tej parceli poteka meja kompleksa proti jugu ob vključno parcelah št. 1717, 1709, 1722, 1723, 1726/1, 1741, 1736, 1737, 1650, 1645, 1642, 1641, 1640, 1639, 1816 in 1635 do potoka Glažute. Od te parcele dalje poteka meja ob potoku do vključno parcele 1571/3, kjer se razširi proizvodni okoliš na desnem bregu Sopote din poteka severna meja ob vključno parcelah 1569/12, 11 ter 1571/5, 6, 7, 8, 10, 11, 21, kjer se vime na mejo k. o. Njivice. Drugi kompleks prične na meji k. o. Dole in poteka meja od pare. št. 922 nazaj proti Jagnjenici po južnem robu ceste št. 821 do parcele 904, od te parcele dalje vključuje severna meja parcele 930/1, 899/1, 900, 906/1, 891, 893, 892, 890, 873, 888, 878, 956/3, 954, 957/1, 2, 961, 964, 965/1, kjer preide na cesto (182il) in poteka po njej do vključno parcele 905, ob južnem robu te parcele preide mej a na cesto številka 1828/1 in gre po tej cesti do vključno parcele 923/1, kjer preide nazaj na katastrsko mejo. Tretji kompleks zajema naslednje parcele: 1039, 1038, 998, 1005, 1004, 1007, 1006, 1008, 1009, 1014 in 1024. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo področje spada v IV. proizvodni okoliš. 23. K. o. Sv. Jedert m,-,--. > II. proizvodni okoliš Ta proizvodni dkoiliš leži med Savinjo od vključno parcele 1722/2 do parcele 1375; na zapadni strani ga loči od k. o. Sv. Krištof cesta (1728/1) do naselja, odtod pa cesta (1729) preko potoka in cesta (1732); na južni strani poteka meja vključno po pare. št. 1346, 1356, 1361, 1368, 1371, 1372 in nazaj na parcelo 1375. III. proizvodni okoliš Prvi kompleks zajema v naj večjem kompleksu vasi Sevce, Trnovo, Sedraž in Belovo tako, da poteka meja po meji k. o. Sv. Krištof ter se od te meje odcepi pri parceli vključno 1549, nato preide na cesto proti Trnovem (1747) in poteka po tej cesti; severna meja proizvodnega okoliša preide preko te ceste in teče po parcelah 898, .904, 905, 906, tu preide na cesto (1761), poteka po tej cesti do vključno parcele 788, kjer preide na cesto (1760) in po tej cesti do vključno parcele 1000. Od tod poteka severna meja po vključno parcelah 1012, 1011/2, 6, 1033, 1034, 1004, 1047, odtod dalje po meji HI. proizvodnega okoliša s k. o. Belovo do Savinje. Drugi kompleks je v Breznem in ga omejujejo k. o. Marno in k. o. Belovo od Vključno parcele 201 do vključno parcele 19. Tu dalje gre meja po cesti (1777 + 1773) do vključno parcele 104 in zajema še mejne parcele 102, 114/2, 113, 112, 109, 194/3, 195, 196/1, 197, 198, kjer preide na mejo k. o. Belovo. Tretji kompleks —- Huda jama zajema parcele: 471, 470/1, 2, 3, 466/1, 2, 3, 467/4 in 467/2. IV. proizvodni okoliš Ta proizvodni okoliš zajema vse ostale površine ter v prvem kompleksu III. proizvodnega okoliša nahajajoče se manjše področje na Sevcah, ki ga obkrožajo ceste (1737 in 1734) do parcele 1295 ter vključuje še parcele št. 1294, 1293, 1459/1, 1459/2, 1456, 1453/2, 1, 1454, 1455, 1450/4, 1300, tu preide na navedeno cesto (1734) ter poteka meja po vključno parcelah 1298, 1310/1, 1324, 1316, kjer preide na prvotno navedeno cesto (1737). 24. K. o. Sv. Krištof III. proizvodni okoliš Prvi kompleks poteka ob Savinji do katastrske meje Sv. Jedert, nato gre po njej do vključno parcele 1206/1, 2, 1210, 1211/2, 1306, 1300, 1299, 1317, 1319, 1318, 1292, 1293, 1291, 1286, 1289, 1290, 1257, 1279, 1272, 1271, 1269, 1268, 1262, 1263/1, 1264/2, 716/2, 717/2, 1, 716/1, 7, 716/19, 722, 725, 726, 729, 731/1, 2, 733, 734, 676, 675, 570, 571, 572, 578, 579/1, 2, 3, 509/1, 2, 511, 512/3, 504, 496, 488, 485, 486, 491, 471, 296/1, 294/1 2, 290, 289, 288, kjer preide do meje k. o. Laško, nato pa teče po tej meji do Savinje, kjer se zaključi. Drugi kompleks zajema parcele 72, 73, 74/2, 3, 96 in 1382. IV. proiizvodni okoliš Vse ostalo področje spada v IV. proizvodni okoliš. 25. K. o. Sv. Lenart III. proizvodni okoliš Prvi kompleks obsega parcele: 241, 236, 233 , 242, 232, 230, 228/1, 229, 243/1, 2, 244/2, 3, 1, 207, 208, 214/2, 209/1, 2, 210, 195. Drugi kompleks zajema parcele: 183/1, 2, 3, 185/2, 182/1, 2, 30/1, 3, 4, 36/2, 3. Tretji kompleks prične v Vrhu nad Laškim in gre vključno po parceli 8, 7, 5/2, preide na cesto (1280/1) proti Malim Grahovšam do vključno parcele št. 124, 123, 121,/4, 120, 118/2, 101, 858/1, 860/5, 103/2 in preide na cesto (1279/3) Vel. Gorelce in gre po tej cesti do katastrske meje k. o. Mišji dol, nato gre po tej meji proti jugu do vključno parcele 733, in naprej 725, 726/2, 720, 698/1, 2, 694/1, 705, 679, 634, 632/1, 631/2, 630/1, 517, 519, 514/1, 3, 506, 472, 473, 478/2, 1, 309/2, 310/1, 332, 336, 303, 300 ter preide na cesto (1317) in gre proti severu vključno parcele 273, 268, 266 tej preide na cesto (1290) Laško —Žigon in po tej cesti vključno do parcele 395/1, 394, 392, 391, 426, 431, 432/2, kjer preide na cesto (1305/1 in 1329), ki pelje na Žgion—Selo. Po tej cesti gre do vključno parcele 105/2, 105/1, 111, 112/2, 138/1, 2, 139/1, 157/1, 156, 158, 161, 410, 168/1, 3, 167/1 169, 172, 173, 176/2, 177, 21, 22/1, 2, 20, 18/3, 12, 13/1 10 in 14/1. Četrti kompleks začne v Malih Grahovšah in teče proti jugu ob vključno parceli 967, 966, 964, 962, 960/1, 2, 918, 924, 837, 830, 831, 832, 839, 840, 841/3, 842/1, 843/1, 821/2, 1, 790, 818, 816, 814, 811, 808, 887/1, 848, 875/2, 872/2 3, 1, 871, 867, 868, kjer preide na cesto Vrh nad Laškim—Male Grahovše in gre po njej do vasi Male Gra-hovše do vključno parcele 967. Peti kompleks zajema parcele 974, 975, 976, 977, 988, 989, 990, 991/2, 1, 998, 999, 1000, 1001/1 3, 1009/1, 2 , 3, 1029/1, 3, 1032, 1034, 1035, 1033, 1031, 1029/2, 1011, 1010/1, 2, 3, 107/1. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo področje spada v IV. proizvodni okoliš. 26. K. o. Sv. Peter pri Jurkloštru III. proizvodni okoliš Prvi kompleks se prične v vasi Olešče na cesti (1767) in gre po njej do križišča s cesto (1743) in nato po njej do izključno parcele 1033/2, 1029, 1001, 996/3, 1, 989, 994, 990, 986, 961/2, 960, 958, 681, kjer preide zopet na cesto (1746) in.gre po njej do vasi. Drugi kompleks se prične v centru zaselka Sv. Peter in gre po cesti (1730/1) proti, severu do odcepa poljske ceste (1732), ki poteka po robu gozdov in gre po tej cesti do vključno parcele 238/3, 242,, 243, 222/1, 221/1, kjer preide zopet na izhodiščno točko na zaselku. Tretji kompleks se prične na potoku Reka, od tu gre po cesti (1772) proti severozahodu, do združenja s cesto (1734), kjer se obrne po tej cesti nazaj proti jugu zopet do križišča s cesto (1772), po kateri gre vključno do parcele 323, 325, 337, 326, 331, kjer preide zopet na potok Reka, od tu pa do izhodišča na tem potoku. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo področje spada v IV. proizvodni okoliš. 27. K. o. Sv Peter pri Loki II. proizvodni okoliš V naselju Slap med železnico in Savo začenši pri parceli 298 proti Loki in zaključeno s parcelami 485, 486, 488 in med cesto in železnico začenši s parcelo 566/2 in zaključeno 529/1 v smeri proti Loki. III. proizvodni okoliš Tretji proizvodni okoliš leži med Savinjo in železnico v zaselku Briše in bivši oljarni, med železnico in krajevno cesto Zidani most—Briše od parcelne številke 133/1 in 112 na južni strani do strnjenega zaselka Briš na severni strani. Tu se proizvodni okoliš razširi tako, da ga na eni strani meji Savinja do vključno parcelne številke 79, ob severozahodnem delu Briškega polja meji proizvodni okoliš na vključno parcelne številke 77, 76, 75, 72, 67, 64, 59, 56, od koder teče dalje meja ob robu parcele 52 in parcele 127 do krajevne ceste iz Briš proti Kozjem ter ga ta cesta zaključuje do križišča s krajevno cesto Zidani most—Briše. IV. proizvodni okoliš Vse ostale površine spadajo v IV. proizvodni okoliš. 28. K. o. Sv. Rupert IV. proizvodni okoliš Vse površine te katastrske občine spadajo v IV. proizvodni okoliš. 29. K. o. Širje III. proizvodni okoliš Prvi kompleks obsega vasi Suhadol področje med železnico in cesto Hrastnik—Zidani most pričenši s pare. št. 474/2 na severozahodu in parcelo 467 na jugozapad-nem delu. Drugi kompleks Širje zajema parcele: 741, 752/1 in 752/2, 753, 755, 756, 757, 758, 759, 760/1, 2, 3, 4, 5, 761/1, 762, 763, 764/2. Tretji kompleks nad šolo Zidani most obsega parcelne številke: 879, 880, 881, 882, 885, 887, 888, 889/1, 2, 890, 893/1, 2, 912, 924, 925, 927, 928, 929, 940, 941, 942/1, 2. V četrti kompleks pri Korpesu v Vel. Širju spadajo parcelne številke: 1655/2, 3, 1656/1, 1662, 1663, 1665/1, 2, 3, 1666/1, 2, 1669, 1673/1, 2, 1671, 1672, 1674/2. IV. proizvodni okoliš Razen teh kompleksov spada vse ostalo v IV. proizvodni okoliš. 30. K. o. Tremarje II. proizvodni okoliš Omejuje ga Savinja, k. o. Laško do železnice, nato železnica do vključno parcele 287/2, 288, 214, kjer preide zopet do Savinje. III. proizvodni okoliš Ta proizvodni okoliš se prične na sečišču železnice in meje s k. o. Laško, nato gre po meji k. o. Laško do izključno parcele 138, 153, 154, 159/1, 171/1, 2, 166, 204, 205, 208, 207, 206, 219, 220, 235, 234, 227/1, 233, 231, 384, 388, 387, 405, 407, 408 433/1, 453/1, 454, 457, 468, 467/1, 2, 3, 462/1, do Savinje, nato po Savinji do meje II. proizvodnega okoliša, kjer se pri izključno parceli 314 obrne proti železnici, nato pa gre po železniški progi do zgoraj omenjenega središča. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo področje spada v IV. proizvodni okoliš. 31. K. o. Trohni dol III. proizvodni okoliš Ta proizvodni okoliš zajema vključno parcele 250/1, 249, 246, 241, 239, 237, 264, 294, 299, 309, 308, 320, 592, 585, 586/1, 2, 624, 632, 637, 638, 639, 12, 5, 4 in nazaj do parcele 250/1. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo področje spada v IV. proizvodni okoliš. 32. K. o. Vrhovo II. proizvodni okoliš Ta proizvodni okoliš sega na severni strani do Save od parcelne številke izključno 415 na zapadni strani in vključno parcele 824/2 ter poteka nato meja po republiški cesti (841, 842) in na zapadu do vključno parcele 409. III. proizvodni okoliš Na severu meji na Savo oziroma mejo II. proizvodnega okoliša, na jugu se razširi ob meji k. o. Hotemež od Save do vključno parcelne številke 442, odtod gre južna meja po krajevni cesti (862) do križišča s cesto (858), tu gre južna meja po vključno parcelah 45, 43, 42, 28/1, 27, 342, 343, 345, 346, 347, 614/4, 3, 2, 1, 6, 661, 671, 673, 685, kjer preide do k. o. Kompolje in poteka ob meji katastrske občine nazaj do Save. IV. proizvodni okoliš Vse ostalo področje spada v IV. proizvodni okoliš. Pod količino posekanega lesa je razumeti bruto od-kazano lesno maso. Za določanje vrednostnih razredov se uporablja '"sta razdelitev kot velja za odmero prispevka v gozdni sklad, če ni s posebnim odlokom o določitvi vrednostnih razredov določeno drugače. 10. člen Prispevek iz osebnega dohodka od gozda doseženega s posekom lesa, se plačuje ne glede na oprostitve kmetijskih površin v vseh proizvodnih okoliših, se odmerja istočasno kot prispevek v gozdni sklad ter se tudi. pobira skupno s tem prispevkom. 11. člen Stopnja prispevka od kmetijstva, ki odpade na oseb ni dohodek iz gozda, je proporcionalna in znaša 20 % od osnove ugotovljene po 9. členu tega odloka. 3. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 12. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od obrnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja: — po dejanskem osebnem dohodku (proizvodna obrt); — po pavšalni letni osnovi (storitvena obrt); — v pavšalnem letnem znesku — v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka. 8. člen 13. člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) ki pripada občini, se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč, zmanjšan za katastrski dohodek gozdov v posameznih proizvodnih okoliših, po proporcionalnih stopnjah, ki znašajo: — v drugem proizvodnem okolišu 25 % — v tretjem proizvodnem okolišu 16 % — v četrtem proizvodnem okolišu —- % Če ima zavezanec prispevka od kmetijstva zemljišče v-dveh ali več občinah ali v dveh ali več proizvodnih okoliših, se mu odmerja prispevek na katastrski dohodek od zemljišča v vsaki občini — proizvodnem okolišu posebej. 9. člen Osnova občini pripadajočega prispevka od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je vrednost posekanega lesa (48. člen zakona o prispevkih in davkih občanov). Ta vrednost se določa po vrednostnih razredih gozdnih površin in glede na vrsto lesa od kubičnega metra posekane bruto mase ter znaša: Vrednostni Iglavcev Listavcev razred din din I. 4.000 2.000 II. 3.500 1.600 III. 3.000 1.300 IV. 2.500 1.000 v. 2.000 800 VI. 1.500 600 VIL 1.000 500 VIII. 800 400 Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti — vključno zasebno gostinstvo — ki pripada občini, se odmerja od osnov ugotovljenih po dejanskem osebnem dohodku ali od pavšalnih letnih osnov po naslednjih stopnjah: Osnova nad din do din % prispevka 400.000 400.000 500.000 8 9 500.000 600.000 10 600.000 700.000 11 700.000 800.000 12 800.000 900.000 13 900.000 1,000.000 14 1,000.000 1,100.000 15 1,100.000 1,200.000 16 1,200.000 1,300.000 17 1,300.000 1,400.000 18 1,400.000 1,500.000 19 1,500.000 1,600.000 20 1,600.000 1,700.000 21 1,700.000 1,800.000 22 1,800.000 1,900.000 23 1,900.000 2,000.000 24 2,000.000 2,100.000 25 2,100.000 2,200.000 26 2,200.000 2,300.000 27 2,300.000 2,400.000 28 2,400.000 2,500.000 29 2,500.000 2,600.000 30 2,600.000 2,700.000 32 2,700.000 2,800.000 34 2,800.000 2,900.000 36 2,900.000 3,000.000 38 3,000.000 40 14. člen Letni povprečni kosmati dohodek delavcev ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se bo določala pavšalna letna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti, znaša: Letni povprečni kosmati Stroka: osebni dohodek delavcev gospodarskih organizacij Letni povprečni kosmati Stroka: osebni dohodek delavcev gospodarskih organizacij — izdelovanje okrasnih predmetov — cvetličarstvo — ostalo din 500.000 950.000 400.000 din 1. Predelovanje nekovin — vse obrti iz te stroke 800.000 2. Predelovanje kovin — kovaštvo 800.000 — ključavničarstvo - kleparstvo 1,200.000 -— strojno ključavničarstvo 1,400.000 — vodovodno instalaterstvo 950.000 — avtomehanika 1,200.000 — urarstvo 750.000 — ostali 800.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora — elektroinstalaterstvo 1,100.000 •—- elektromehanika 1,300.000 4. Izdelovanje kemičnih izdelkov — vse obrti iz te stroke 1,300.000 5. Predelovanje lesa — kolarstvo in sodarstvo 750.000 — lesno strugarstvo 1,000.000 —■ mizarstvo 1,150.000 — tapetništvo 800.000 — ostali 600.000 6. Predelovanje papirja •—■ vse obrti iz te stroke 900.000 7. Izdelovanje tekstilnih izdelkov — pletiljstvo 850.000 din ■—• izdelovanje kravat 900.000 — klobučarstvo 850.000 — krojaštvo 750.000 — ostalo 550.000 8. Predelovanje usnja — čevljarstvo 600.000 — usnjena galanterija 1,200.000 — ostalo 450.000 9. Izdelovanje gumijastih izdelkov in plastičnih mas — vse iz obrti te stroke 950.000 10. Izdelovanje živil — slaščičarna 750.000 — pekarna 1,000.000 — ostalo 850.000 11. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov — zlatarstvo 900.000 — pečarstvo 850.000 — ščetarstvo 950.000 — izdelovanje predmetov iz plastičnih mas 1,100.000 12. Stavbena obrtna dejavnost — instalaterstvo — zidarstvo — tesarstvo — sobno slikarstvo in pleskarstvo — ostalo 13. Osebne obrtne in druge storitve —- moško frizerstvo — žensko frizerstvo — fotografiranje — ličarstvo — ostalo 14. Zasebno gostinstvo 15. Avtoprevozništvo (,s tovornimi avtomobili) 16. Avtotaksiji (prevozi z osebnimi avtomobili) 17. Vse ostalo nenašteto 1.400.000 950.000 950.000 800.000 600.000 600.000 900.000 500.000 850.000 600.000 1.300.000 1.200.000 750.000 500.000 Osnove določene v tem členu veljajo in se uporabljajo za odmero prispevkov obrtnih dejavnosti po pavšalni in dejanski osnovi za leto 1965. 15. člen V pavšalnem letnem znesku plačujejo prispevek iz dohodka od obrtne ali druge dejavnosti (74. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) zavezanci, ki opravljajo storitve iz naslednjih dejavnosti: Dejavnost Pavšalni letni znesek prispevka din 1. Predelovanje nekovin 15.000 2. Predelovanje kovin 30.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora 25.000 4. Predelovanje lesa . 35.000 5. Izdelovanje tekstilnih izdelkov 15.000 6. Predelovanje usnja 10.000 7. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 12.000 8. Stavbna obrt 25.000 9. Obrtne osebne in druge storitve 15.000 10., Ostale — vse druge dejavnosti 10.000 11. Zavezanci brez stalnega poslovnega mesta 5.000 Kateri zavezanci bodo plačevali prispevek v pavšalnem letnem znesku, določi upravni organ za finance, upoštevajoč določila 74. člena zakona o prispevkih in davkih občanov. 16. člen 18. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) po 75. členu zakona o prispevkih in davkih občanov se plačuje ob vsakem izplačilu po naslednjih stopnjah: Vrsta dohodka Stopnja Najvišja stopnja ekonomske amortizacije se predpiše v naslednji višini: e gj _ > ti Z! -d " m jo ti 2 ra OJ ti o o > 1. od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira Jugoslovanska loterija 10 % 2. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov, če niso z zavarovalnico v delovnem razmerju 10 % 3. od provizij zastopnikov zavodov za varstvo malih avtorskih pravic, če niso z njimi v delovnem razmerju 10 % 4. od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju 10 % 5. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil na take publikacije, če niso v delovnem razmerju s katero od teh delovnih organizacij 15 % 6. od dohodkov transportnih delavcev in od drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in ne plačujejo prispevka v pavšalnem zne- sku 10 % 7. od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti 25 % 8. od dohodkov od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino, od dohodkov pluženja snega on prevoza mleka za gospodarske organizacije ' 20 % 9. od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 20 % 10. od dohodkov od izdelkov domače obrti 15 % 11. od dohodkov od priložnostnega opravljanja storitev, ki jih opravljajo posamezniki državnim organom, delovnim in drugim organizacijam 20 % 12. od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 10 % 1. za poslovne prostore, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost, če ti niso zavezani davku na dohodke od stavb 4 % 2. za stroje in naprave, ki se uporabljajo za obrtno dejavnost 10 % 3. za orodje in inventar, katerega življenjska doba je daljša kot eno leto ter se uporablja pri izvrševanju obrtne dejavnosti 13 % Osnova za obračun ekonomske amortizacije je nabavna vrednost oziroma cenilna vrednost, zapisniško ugotovljena po sodno zapriseženem cenilcu. 4. Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 19. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev je proporcionalna in znaša 18 %. 20. člen Letni povprečni kosmati osebni dohodek delavca oziroma uslužbenca ustrezne strokovne izobrazbe, ki je v delovnem razmerju pri državnem organu oziroma pri delovni organizaciji, na podlagi katerega se določa osnova za prispevek intelektualnih storitev, znaša: Intelektualne storitve Letni povprečni kosmati dohodek delavca za redni delovni čas 1. odvetniki, zdravniki, dentisti 1,200.000 din 2. ostali poklici 1,000.000 din Prireditelji potujočih zabavišč in prireditev na območju občine Laško morajo pred začetkom dela oziroma prireditve prijaviti zabavišče oziroma prireditev za finance pristojnemu upravnemu organu občine. Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka, ki se Pobira pri izplačilu dohodkov obračuna tisti, ki dohodke izplača. Ta je odgovoren za pravilnost obračuna prispevka. Osnove določene v tem členu veljajo in se uporabljajo za odmero prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev po pavšalni in dejanski osnovi za leto 1965. 5. Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 17. člen Občani, ki imajo dohodek od izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja, in podobno) in ti dohodki presegajo v enem koledarskem letu 80.000 din na kmetijsko gospodarstvo, plačajo .prispevek po stopnji, ki velja za opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Stroški, ki so bili potrebni za dosego tega dohodka, se odštejejo in obračunajo od doseženega kosmatega dohodka, če jih zavezanec prispevka dokaže z verodostojnimi listinami. 21. člen Stopnja prispevka iz osebnega dohodka od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav je proporcionalna in znaša 18 %. 22. člen Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo sestavljajo trije člani, od katerih imenuje po enega člana svet za gospodarstvo, svet za kulturo in prosveto ter svet za družbeni plan in finance. 6. Krajevni samoprispevek 23. člen Krajevni samoprispevek se lahko uvede po posebnem postopku in na način ter ob pogojih navedenih v 134. do 143. členu zakona o prispevkih in davkih občanov ter v smislu 44. člena statuta občine Laško. III. DAVKI 24. člen Iz dohodka od premoženja in premoženjskih pravic ter iz dohodka dopolnilnega dela drugih se plačajo davki: 1. davek na dohodke od stavb; 2. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic; 3. davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto; 4. davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih; 5. davek na dobitke od iger na srečo. 1. Davek na dohodke od stavb 25. člen Davek na dohodek od stavb se plačuje od vseh stavb v mestih Laško in Radeče ter v ožjem zdraviliškem območju Rimskih Toplic, kakor tudi v naseljih na območjih, ki veljajo kot zazidalni okoliši. Davek na dohodek od stavb se plačuje tudi v vseh ostalih območjih, če se stavba daje v najem s tem, da je davčna osnova v teh primerih 50 % najemnina. 26. člen Stroški upravljanja in vzdrževanja stavb (108. člen zakona o prispevkih in davkih občanov) znašajo 50 % od stanarine ali najemnine oziroma od najemninske ali stanarinske vrednosti. 27. člen Stopnja davka na dohodek od stavb je proporcio- , nalna in znaša 50 %. 2. Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 28. člen Stopnje davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo od davčne osnove: Osnova (v din) Stopnja do 200.000 20 % nad 200.000 do 400.000 25% nad 400.000 do 600.000 30% nad 600.000 do 800.000 35% nad 800.000 do 1,000.000 40 % nad 1,000.000 50% Lestvica iz prvega odstavka tega člena se uporablja, če gre za prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, če so bile te kupljene z namenom prodaje. V vseh drugih primerih, ko gre za redne ali občasne dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, ne glede na višino dohodka, znaša stopnja 20 %. Osnova za davek od premoženja je celoletni dohodek od premoženja in premoženjskih pravic v letu, za katero se odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, 'ki so bili zanj potrebni. Nastanek obveznosti za plačilo davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic ter osnova za odmero tega davka se presoja po 111. do 115. členu zakona o prispevkih in davkih občanov. 3. Davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto 29. člen Občani, ki imajo posajeno samoTodno trto, plačujejo od trsa po 10 din davka letno. Davka po tem predpisu pa so oproščeni, če celotni pridelek grozdja prodajo kot tržni višek v predelovalnico sadnih sokov. 4. Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih 30. člen Dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka: Ta odstotek za posamezne dejavnosti, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejansko doseženem osebnem dohodku, se do- loči takole: 1. predelovanje nekovin 20% 2. predelovanje kovin 35% 3. izdelovanje električnih aparatov in pribora 35% 4. izdelovanje kemičnih izdelkov 35 % 5. izdelovanje tekstilnih izdelkov 10 % 6. predelovanje lesa 25% 7. predelovanje papirja 10 % 8. predelovanje usnja 15% 9. izdelovanje gumijastih izdelkov 20% 10. izdelovanje živil 10% 11. izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 20 % 12. stavbena obrtna dejavnost 20% 13. osebne obrtne in druge storitve 10 % 14. avtoprevozništvo 20 % 31. člen Stopnje davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, so progresivne in glede na število zaposlene tuje delovne sile znašajo: — od enega zaposlenega delavca 20 % —- od dveh zaposlenih delavcev 25 % —- od treh zaposlenih delavcev 30 % — od štirih zaposlenih delavcev 40 °/o —■ od petih zaposlenih delavcev 50 % 32. člen Za dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih letnih osnov ali v pavšalnih zneskih, se za vsakega zaposlenega delavca določi pavšalni letni znesek davka na tujo delovno silo v naslednji višini: Pavšalni letni znesek davka na tujo Dejavnost: delovno silo za vsakega zaposlene-nega delavca * din 1. predelovanje nekovin 15.000 2. predelovanje kovin 40.000 3. izdelovanje elektro aparatov in pribora 40.000 4. izdelovanje kemičnih izdelkov 35.000 5. predelovanje lesa 25.000 6. predelovanje papirja 20.000 7. izdelovanje tekstilnih izdelkov 10.000 8. predelovanje usnja 15.000 9. izdelovanje gumijastih izdelkov 15.000 10. izdelovanje živil 10.000 11. izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov 10.000 12. stavbna obrtna dejavnost 20.000 13. osebne obrtne in druge storitve 10.000 14. avtoprevozništvo 40.000 15. gostinske storitve 30.000 33. člen Kot tuja delovna sila se štejejo tudi družinski člani, s katerimi je sklenjeno redno delovno razmerje in so le-ti prijavljeni pri pristojnem komunalnem zavodu za socialno zavarovanje zaradi obračunavanja prispevkov. 5. Davek na dobitke od iger na srečo 34. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po proporcionalni stopnji, ki znaša 10 %. Davek po tej stopnji se plačuje od dobitkov na srečke Jugoslovanske loterije, lota in športnih napovedi ter od dobitkov pri stavah in drugih igrah na srečo. IV. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE 1. Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja 35. člen Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se ne plačuje od dohodkov, navedenih v 44. členu zakona o prispevkih in davkih občanov. 36. člen Plačila prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki pripada občini, se v celoti oprostijo obrati družbene prehrane. 2. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijstva 37. člen Glede trajnih oprostitev prispevkov od kmetijstva veIjajo določbe 53. člena zakona o prispevkih in davkih občanov. 38. člen Začasno so oproščeni prispevka od kimetijiStva dohodki zemljišč: 1. ki so jrila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca prispevka postala uporabna — za dobo 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi ali sadovnjaki — za dobo 10 let; 3. ki se pogozdijo ■— za dobo 20 let. Oprostitev po prvem odstavku tega člena se prizna le, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom kmetijske oziroma gozdne gospodarske organizacije ali vsaj z vednostjo oziroma po navodilih in pod nadzorstvom upravnega organa občine, ki je pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo. Za uveljavljanje začasne oprostitve po tem členu veljajo določila 55. člena zakona o prispevkih in davkih občanov. 39. člen Zavezanci prispevka od kmetijstva imajo pravico do posebne olajšave, kadar je dohodek na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod (toče, poplave, izredne suše), rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec prispevka ni mogel preprečiti. Olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna, če povzročena škoda presega 20 % celotnega katastrskega dohodka zmanjšanega za katastrski dohodek od gozdov. Višino škode ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje upravni organ pristojen za finance. Ta upravni organ tudi izda ustrezno odločbo. 40. člen Če je bil katastrski dohodek od zemljišč, ki ležijo pod visokonapetostnimi daljnovodi zmanjšan ali je izkoriščanje takih zemljišč po predpisih onemogočeno, se na zavezančevo prošnjo zniža katastrski dohodek za zmanjšan dohodek ter od tako zmanjšanega katastrskega dohodka na novo izračuna prispevek. Olajšava po prejšnjem odstavku se prizna, če presega povzročena škoda 20 % celotnega katastrskega dohodka zmanjšanega za katastrski dohodek od gozdov. 41. člen Zavezancem, ki v III. proizvodnem okolišu vzrejajo na svojem zemljišču več kot 1 glavo živine (govedo) na 1 hektar obdelovalnega zemljišča, se za dotično leto za vsako nadštevilno govedo odmerjeni prispevek zmanjša za 10 %, vendar največ 30%. Olajšava se prizna, če je imel zavezanec živino (lastno ali na dopitanju) več kot 9 mesecev. Potrdilo o tem izda krajevni urad na podlagi izjave gospodarske organizacije (kombinata ali kmetijske zadruge), da je zavezanec prispevka to živino kmetijski organizaciji prodal oziroma bo prodal po kooperacijski pogodbi. 42. člen Po prvem odstavku 58. člena zakona o prispevkih in davkih občanov se pri odmeri prispevka od kmetijstva priznajo še naslednje oprostitve in olajšave: 1. Zavezancem prispevka, katerih dohodek ne presega 60.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot tri mladoletne ali odrasle za delo nezmožne člane — po 10 % za vsakega četrtega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega, za delo nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 % odmerjenega prispevka. Znižanje davka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek. 2. Zavezancem prispevka, katerih dohodek ne presega 100.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % za vsakega dela nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne more presegati 60 %. 3. Zavezancem prispevka, ki so imeli v letu, za katerega se odmerja prispevek, izdatke zaradi zdravljenja obolelih članov večje kot 10.000 din — do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Za uveljavitev olajšave po tei točki mora zavezanec prispevka predložiti ustrezna dokazila zdravstvenega zavoda o stroških zdravljenja. 4. Zavezancem prispevka, ki so imeli neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih članov — 50 % povprečne pogrebnine, ki jo izplačuje pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje občanom v delovnem raz-meriu, vendar največ do višine odmerjenega prispevka. Olajšava po tej točki se ne prizna za umrle družinske člane zavezancev, za katere pripada povračilo pogrebnine od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Če ie v kakšni družini več zavezancev prispevkov, se pravica do olajšave po prvem odstavku tega člena presoja po seštavku osnov, znesek olajšave pa po seštevku prispevkov vseh zavezancev te družine. 43. člen V smislu določb tega odloka se štejejo za mladoletne otroke otroci, ki še niso dopolnili 15 let starosti, za odrasle, dela nezmožne osebe pa se štejejo: — vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50 % invalidnostjo; — osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delazmožnost je zmanjšana več kot za 50%; —- slepi; — moški nad 60 let; — ženske nad 55 let in — bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za pridobitno delo. 44. člen Zavezanci prispevka, ki imajo dohodek iz gozda od posekanega lesa, so oproščeni prispevka iz 9. člena, tega odloka, kadar darujejo les za javne namene. Javni namen ugotovi občinski upravni organ, ki je pristojen za finance. Gozdnim posestnikom se prispevek iz osebnega dohodka od gozdov ne predpiše od tistih količin, ki so bile porabljene za obnovo hiše ali gospodarskega poslopja. Podlaga za to oprostitev so izdane odločbe upravnega organa za gozdarstvo. Oprostitev se ne nanaša na les, ki bi bil posekan brez sečnega dovoljenja. Prispevek od tako posekanega lesa se obračuna po polni stopnji od ugotovljene osnove. 3. Prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti 45. člen Olajšave zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se priznajo ob enakih pogojih kot zavezancem prispevka od kmetijske dejavnosti, skladno z določbami tega odloka. 46. člen Zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, ki plačujejo prispevke od pavšalnih letnih osnov ali po dejanskem osebnem dohodku, se priznajo še naslednje olajšave: a) v prvem letu poslovanja, ko so pričeli obrt nanovo, se za prvih 6 mesecev prispevek ne predpiše; b) od storitvene in proizvodne dejavnosti se ne predpisuje več prispevka po letu, ko dopolnijo moški 65 let, ženske pa 55 let starosti, če delajo sami brez tuje delovne sile; c) za nabavo novih strojev (osnovnih sredstev) v vrednosti nad 50.000 din se zniža letna pavšalna osnova oziroma prizna kot strošek v naslednjih treh letih dvakratni znesek amortizacije obračunane od vrednosti nabavljenega osnovnega sredstva; č) zneski invalidskih prejemkov in otroških doklad, katere bi dobivali vdfni ali delovni invalidi, če ne bi opravljali obrtne ali druge dejavnosti, se odbijejo od pavšalne letne osnove oziroma od skupnega dohodka tako, da se jim prispevek od obrtne dejavnosti odmeri le na ostanek. 4. Prispevek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev 47. člen Duhovniki — člani Cirilmetodijskega društva so oproščeni prispevka iz 'osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. 5. Posebne osebne oprostitve 48. člen Zavezancem prispevka (razen iz delovnega razmerja), ki so bili aktivni udeleženci NOV in jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem traianju pred 9. 9. 1943, se odmerjeni prispevek zniža za 25 %, ostalim zavezancem — udeležencem NOV, ki jim je posebna delovna doba v dvojnem trajanju priznana po 9. 9. 1943, pa se odmerjeni prispevek zniža za 15 %. Zahtevku za olajšavo po tem členu mora zavezanec prispevka priložiti odločbo pristojnega organa, iz katere je razviden čas delovanja za NOV. 49. člen Olajšave in oprostitve po 36. do 48. členu tega odloka priznava občinski upravni organ, ki je pristojen za odmero prispevka, na pismeno vlogo zavezanca prispevka, kateri mora priložiti ustrezna dokazila. 6. Davek od stavb 50. člen Davka od stavb ne plačujejo: 1. zavezanci IV. proizvodnega okoliša, ki so oproščeni prispevka od kmetijstva, če stavbe ne dajejo v najem; 2. lastniki kmečkih stavb, če so stavbe stare nad 100 let; 3. zgradbe, ki so zgodovinsko ali kulturno zaščitene. 7. Davek od premoženja in premoženjskih pravic 51. člen Davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic so oproščeni dohodki, doseženi z oddajanjem turističnih sob, če zavezanci oddajajo sobe turistom izključno preko turističnih organizacij. Davek po 28. členu tega odloka se tudi ne plača od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, če taki bruto dohodki ne presegajo 60.000 din letno. Z verodostojnimi listinami dokazani stroški se upoštevajo kot odbitna postavka. Če se stroški od oddaje opremljenih sob ne dokumentirajo, se le-ti priznajo v višini 50% od doseženega dohodka. 8. Davek na tujo delovno silo I. OBČINSKI PRORAČUN 52. člen Davka na tujo delovno silo so razen oseb iz 131. in 132. člena zakona o prispevkih in davkih občanov oproščeni kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih. V celoti so oproščeni plačila tega davka zavezanci prispevka od kmetijstva, če so stari nad 60 let (moški) ali 55 let (ženske) in nimajo drugih za delo sposobnih družinskih članov. 53. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da tolmači in izdaja navodila za izvajanje tega odloka kakor tudi, da presoja in odloča o drugih popolnih ali delnih oprostitvah ter olajšavah prispevkov in davkov v posameznih primerih. V. Poslovne knjige 54. člen Poslovne knjige morajo voditi: 1. zavezanci prispevka od obrtne dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu presegli 12,000.000 din celotnega dohodka; 2. zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, ki za 1 milijon din presegajo minimalni letni osebni dohodek določen v 20. členu tega odloka. VI. Končne odločbe 55. člen S 1. januarjem 1965 prenehajo veljati vsi dosedanji občinski predpisi o davkih, dokladah in prispevkih ter stopnjah, ki jih ureja ta odlok. 56. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Št. 42-6/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 244. Skupščina občine Laško je po 23., 65., 66., 87. in 88. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965.sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1964 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Laško za leto 1964. 1. Doseženi skupni dohodki 2. Prenešena 10 % obvezna proračunska rezerva iz leta 1963 3. Presežek izdatkov iz leta 1963 4. Skupaj razpoložljiva sredstva 5. Izločena za sklade in posebne račune z neposredno participacijo na skupnih deljivih dohodkih: Šolski sklad 109,397.882 Skupni "sklad za šolstvo II. stopnje 26,969.800 c) Občinsko sodišče Celje 12,069.200 d) Zavod za izmero zemljišč in kataster Celje 4,089.800 Pedagoški zavod Celje 2,002.000 Sklad za zadeve invalidov NOV 5,176.600 Komunalni sklad 7,722.000 Cestni sklad 3,946.800 Gasilski sklad 1,801.800 Sklad za štipendije 2,202.200 Sklad za nac. zemljišč 3,003.000 Kmetijski sklad 1,095.333 Državna uprava 78,564.200 6. Obračunana 10 % oziroma 15 % obvezna proračunska rezerva 7. Likvidna sredstva za financiranje proračunskih potreb 8. Proračunski izdatki 9. Presežek dohodkov a) b) e) f) g) h) i) j) k) l) m) II. PRORAČUNSKE SKLADE 1. Sklad za štipendije a) Dohodki b) Izdatki c) Presežek dohodkov 2. Sklad za izplačilo odškodnin nacionaliziranih zemljišč a) Dohodki b) Izdatki c) Presežek dohodkov 3. Sklad za izplačilo odškodnin nacionaliziranih zgradb a) Dohodki b) Izdatki c) Presežek dohodkov III. REZERVNI SKLAD a) Dohodki b) Izdatki c) Presežek dohodkov IV. SKLAD 6 % PRORAČUNSKE REZERVE 2. člen Zaključni račun o izvršitvi proračuna, občine Laško za leto 1964, ki je sestavni del tega odloka, obsega: a) Dohodki b) Izdatki c) Presežek dohodkov din 455,626.141 + 15,616.125 — 1,290.171 469,952.095 27,521.415 184,390.065 168,708.797 15,681.268 3,286.113 2,420.660 865.453 8,123.277 5,928.451 2,194.826 3,718.959 1,548.957 2,170.002 100.906 100.906 5,083.912 5,083.912 V. OBRAČUN DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA DRŽAVNE UPRAVE a) Dohodki 89,682.961 b) Izdatki 88,962.293 c) Presežek dohodkov 720.688 VI. OBRAČUN DOHODKOV IN IZDATKOV SKLADOV DRŽAVNE UPRAVE a) Dohodki 4,356.743 b) Izdatki 2,774.651 c) Presežek dohodkov 1,582.092 3. člen Presežek proračunskih dohodkov v znesku 15,681.268 din ter 10% oz. 15% obvezna proračunska rezerva v znesku 27,521.415 din se preneseta v leto 1965 kot dohodek proračuna. 4. člen Presežki dohodkov proračunskih skladov v znesku 4,364.828 din se prenesejo kot dohodek teh skladov v leto 1965 razen sklada za štipendije, ki se s posebnim odlokom ukipja in se zato presežek tega sklada z zneskom 865.453 din prenese v leto 1965 kot dohodek proračuna. 5. člen Presežek dohodkov rezervnega sklada občine Laško v znesku 100.906 din in presežek dohodkov 6 % proračunske rezerve v znesku 5,083.912 din se prenese kot posojilo v proračun občine Laško za leto 1965. 6. člen Presežki dohodkov proračuna in skladov državne uprave se prenesejo v leto 1965 kot dohodek proračuna državne uprave v znesku 720.688 din in kot dohodek skladov v znesku 1,582.092 din. 7. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 400-11/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 245. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada za štipendije občine Laško 1. člen Sklad za štipendije občine Laško, ustanovljen z odlokom Občinskega ljudskega odbora Laško o ustanovitvi tega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 29-334/62) se ukine. 2. člen Sredstva sklada, (kd so na dan 31. 12. 1964 ob st oj ala na posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva podružnice Narodne banke v Celju, se v znesku 865.453 din prenesejo v korist proračuna občine Laško za leto 1965. Priliv dohodkov in potrošnja sredstev tega škilada v času začasnega financiranja po 1. januarju 1965 do dneva likvidacije, se registrira preko proračuna in je sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Laško za leto ili965. 3. člen Terjatve in obveznosti izvirajoče iz ukinjenega sklada se prenesejo in jih prevzame proračun občine Laško. 4. člen Oddelek za finance Skupščine občine Laško poskrbi za izvršitev tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 402-25/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 246. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o ukinitvi investicijskega sklada občine Laško. 1. člen Investicijski sklad občine Laško, ustanovljen na podlagi uredbe o družbenih investicijskih skladih, se ukine. 2. člen Sredstva sklada, ki so na dan 31. 12. 1964 obstajala na posebnem računu pni Službi družbenega knjigovodstva podružnice Narodne banke v Celju, se v znesku 123,022.443 din prenesejo v korist kreditnega sklada Komunalne banke Celje. 3. člen Terjatve in obveznosti izvirajoče iz ukinjenega sklada se prenesejo in jih prevzame Komunalna banka Celje. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 402-25/65 Laško, dne 31. mraca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 247. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o ukinitvi sklada za zadeve borcev in invalidov NOV občine Laško 1. člen Skled za zadeve borcev in invalidov NOV občine Laško ustanovljen z odlokom Skupščine občine Laško o ustanovitvi tega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-161/64) se ukine. 2. člen Sredstva sklada, ki so na dan 31. 12. 1964 obstojala na posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva podružnice Narodne banke v Celju, se v znesku 814.953 din prenesejo v korist proračuna občine Laško za leto 1965. Priliv dohodkov in potrošnja sredstev tega sklada v času začasnega financiranja po 1. januarju 1965 do dneva likvidacije, se registrira preko proračuna in je sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Laško za leto 1965. 3. čl en Terjatve in obveznosti izvirajoče iiz ukinjenega sikila-da se prenesejo in jih prevzame proračun občine Laško. 4. člen Oddelek za finance Skupščine občine Laško poskrbi za izvršitev tega odloka. 5. člen S prenosom sredstev in virov sklada na proračun preneha delo upravnega odbora sklada za zadeve borcev in invalidov NOV. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 402-25/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 248. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK 0 ukinitvi sklada za napredek kmetijstva občine Laško 1. člen Sklad za napredek kmetijstva občine Laško ustanovljen z odlokom Občinskega ljudskega odbora Laško o Ustanovitvi tega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 44-426/61) se ukine. 2. člen Sredstva sklada, ki so na dan 31. 12. 1964 obstojala na posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva podružnice Narodne banke v Celju, se v znesku 1,799.250 din prenesejo v korist proračuna občine Laško za leto 1965. Priliv dohodkov in potrošnja sredstev tega sklada v času začasnega financiranja po 1. januarju 1965 do dneva likvidacije se registrira preko proračuna in je sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Laško za leto 1965. 3. člen Terjatve in obveznosti izvirajoče iz ukinjenega sklada se prenesejo in jih prevzame proračun občine Laško. 4. člen Oddelek za finance Skupščine občine Laško poskrbi za izvršitev tega odloka. 5. člen S prenosom sredstev in virov sklada na proračun preneha delo upravnega odbora sklada za napredek kmetijstva. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 402-25/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 249. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o ukinitvi družbenega sklada za šolstvo občine Laško 1. člen Družbeni sklad za šolstvo občine Laško ustanovljen z odlokom Občinskega ljudskega odbora Laško o ustanovitvi tega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-151/61) se ukine. 2. 'člen Sredstva sklada, ki so na dan 31. 12. 1964 obstojala na posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva podružnice Narodne banke v Celju, se v znesku 18,002.520 din prenesejo v korist proračuna občine Laško za leto 1965. Priliv dohodkov in potrošnja sredstev tega sklada v času začasnega financiranja po 1. januarju 1965 do dneva likvidacije, se registrira preko proračuna in je sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Laško za leto 1965. 3. člen Terjatve in ,obveznosti azvitraj.oče iz ukinjenega Sklada se prenesejo in jih prevzame proračun občine Laško. 4. člen Oddelek aa finance Skupščine občine Laško poskrbi za izvršitev tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku , Celje. Št. 402-25/65 Laško, dne 31. marca i965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič L r. 250. Občinska skupščina Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-194/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o ukinitvi gasilskega sklada občine Laško 1. člen Gasilski sklad občine Laško ustanovljen z odlokom Občinskega ljudskega odbora Laško o ustanovitvi sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 46-431/62) se ukine. 2. člen Sredstva sklada, ki so na dan 31. 12. 1964 obstojala na posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva podružnice Narodne banke v Celju, se v znesku 378.145 din prenesejo v korist proračuna občine Laško za leto 1965. Priliv dohodkov in potrošnja sredstev tega sklada v času začasnega financiranja po 1. januarju 1965 do dneva likvidacije se registrira preko proračuna in je sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Laško za leto 1965. 3. člen Terjatve in obveznosti izvirajoče iz ukinjenega sklada se prenesejo in jih prevzame proračun občine Laško. 4. člen Oddelek za finance Skupščine občine Laško poskrbi za izvršitev tega odloka. 5. člen S prenosom sredstev in virov sklada na proračun preneha delo upravnega odbora gasilskega sklada. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 402-25/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 251. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o ukinitvi komunalnega sklada občine Laško 1. člen Komunalni sklad občine Laško ustanovljen z odlokom Občinskega ljudskega odbora Laško o ustanovitvi tega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 32-358/60) se ukine. 2. člen Sredstva sklada, ki so na dan 31. decembra 1964 obstojala na posebnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva podružnice Narodne banke v Celju, se v znesku 32,799.739 din prenesejo v korist proračuna občine Laško za leto 1965. Priliv dohodkov in potrošnja sredstev tega sklada v času začasnega financiranja po 1. januarju 1963 do dneva likvidacije se registrira preko proračuna in je sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Laško za leto 1965. 3. člen Terjatve in obveznosti izvirajoče iz ukinjenega sklada se prenesejo in jih prevzame proračun občine Laško. 4. člen Oddelek za finance Skupščine občine Laško poskrbi za izvršitev tega odloka. 5. člen S prenosom sredstev in virov sklada na proračun preneha delo upravnega odbora komunalnega sklada. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. Št. 402-25/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 252. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 51. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada. Odlok o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7-70/62) se vskladi z določbami zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji in spremeni ter dopolni tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi: ODLOK o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada. 1. člen Ustanovi se zdravstveni investicijski sklad občine Laško (v nadaljnjem besedilu: »sklad«), 2. člen Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi. 3. člen Sredstva sklada se uporabljajo za gradnjo, razširitev in opremo zdravstvenih zavodov, znanstveno raziskovalno delo, strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev in preventivne zdravstvene ukrepe, ki so splošnega pomena. 4. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje 9 članov. Sestavljen je takole: . 1. tri člane imenuje občinska skupščina izmed odbornikov in drugih oseb, ki s svojim znanjem in izkušnjami na področju zdravstva lahko pripomorejo k uspešnemu delu in upravljanju s sredstvi sklada; 2. enega člana imenuje Zdravilišče Laško; 3. enega člana imenuje Zdravstveni dom Laško; 4. enega člana imenuje Zdravstvena postaja Rimske Toplice; 5. enega člana imenuje Zobna ambulanta Laško; 6. enega člana imenuje Lekarna Laško; 7. enega člana imenuje Zavod za socialno zavarovanje — podružnica Laško. 5. člen Sklad ima svoj statut, ki določa način poslovanja sklada, sredstva sklada, organe, ki so upravičeni razpolagati s sredstvi sklada, organe, ki so odgovorni z.a pravilno računovodstveno službo in ravnanje s sredstvi, pravice in dolžnosti organov sklada do občinske skupščine, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada. 6. člen Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 7. člen Sklad lahko daje delovnim organizacijam in občanom kredite za potrebe in naloge na področju zdravstva v območju občine Laško. 8. člen Sklad sme prevzemati v breme sredstev, s katerimi razpolaga, dolgoročne obveznosti, za katere je odgovorna občinska skupščina, če je ob prevzemu obveznosti za, le-te podala svoje soglasje. 9. člen Sredstva sklada so: 1. prispevki iz dohodka zdravstvenih zavodov; 2. dotacije iz občinskega proračuna; 3. dohodki iz skladov zdravstvenih zavodov na podlagi pogodbe; 4. dohodki sklada zdravstvenega zavarovanja na Podlagi pogodbe; 5. dotacije gospodarskih in drugih organizacij ter zavodov in sredstva, ki jih dajejo v sklad posamezniki; 6. delež 25 % amortizacije zdravstvenih zavodov v občini skladno z republiškimi predpisi, kolikor svet zdravstvenega zavoda ne sklene vlagati v sklad tudi večji znesek amortizacije (četrti odstavek 116. člena splošnega zakona o organizaciji, zdravstvene službe); 7. obresti od naloženih sredstev sklada; 8. ostali dohodki. Amortizacijska sredstva se štejejo za posojila, ki jih mora sklad vrniti zdravstvenim zavodom skladno s pogodbo, ki se sklene med skladom in zavodom. 10. člen Dohodki in sredstva sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom. Finančni načrt sprejema upravni odbor sklada. 11. člen Finančni načrt sklada se predloži na vpogled občinski skupščini, da da nanj soglasje. 12. člen Po preteku leta se sestavi zaključni račun sklada, ki ga sprejme upravni odbor sklada. Sprejet mora biti najpozneje v 30 dneh po preteku leta, za katero se sprejema. Zaključni račun se predloži občinski skupščini v soglasje. 13. člen Materialno in finančno poslovanje vodi računovodstvo skladov pri oddelku za finance občinske skupščine. 14. člen Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri pristojni banki. 15. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega zdravstvenega investicijskega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 7-70/62). * Št. 402-24/65 Laško, dlne 34. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. 253. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 51. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi gozdnega sklada občine Laško. Odlok o ustanovitvi gozdnega sklada občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 44-425/61) se vskladi z določbami zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji in spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi: ODLOK o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada 1. člen Ustanovi se občinski gozdni sklad (v nadaljnem besedilu »sklad«) za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini. 2. čleoi Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi svojimi sredstvi. 3. člen Sredstva sklada se dajejo kot posojilo ali kot dotacija za izvršitev del, predvidenih v programu, ki ga sprejme upravni odbor sklada (10. člen uredbe o pospeševanju gozdov v državljanski lastnini). 4. člen Sredstva sklada se smejo uporabiti samo za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini. Za pospeševanje gozdov se štejejo zlasti gojitev, varstvo ter vzdrževanje gozdov ter gozdnih tal, obnova in rekonstrukcija gozdov, urejanje gozdov, nova pogozdovanja, gradnja in vzdrževanje gozdnih poti, naprav in drugo delo v zvezi s temi nalogami. 11. člen Po preteku leta se sestavi zaključni račun sklada, ki ga sprejme upravni odbor sklada. Pošlje se na vpogled občinski skupščini, da ga potrdi. Zaključni račun mora biti sprejet najkasneje v 30 dneh po preteku leta, za katero se sprejema. 12. člen Sklad ima lahko za izvrševanje administrativnega in finančnega dela potrebno število uslužbencev, lahko pa prepusti izvrševanje teh del določeni delovni organizaciji proti plačilu storitev, o čemer se sklene posebna pogodba. 13. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega gozdnega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 44-425/61 in 60-549/62). Št. 402-24/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič 1. r. ' '-ir. v; "* 254. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ima 7 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina izmed odbornikov in drugih oseb, ki s svojim znanjem in izkušnjami na področju gozdarstva lahko pripomorejo k uspešnemu delu in upravljanju s sredstvi sklada. Referent za gozdarstvo in gozdarsko inšpekcijo je po svojem položaju član upravnega odbora sklada. 6. člen Sklad ima svoj statut, ki podrobneje določa način poslovanja sklada, sredstva sklada, organe, ki so upravičeni upravljati s sredstvi sklada, organe, ki so odgovorni za njihovo zakonito in pravilno uporabo, razmerje med upravnim odborom sklada in občinsko skupščino, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada. 7. člen Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska skupščina. 8. člen Strokovno in administrativno delo sklada opravljata referent za gozdarstvo in gozdarsko inšpekcijo ter referent za odmero gozdnega prispevka. 9. člen Dohodki sklada so: 1. prispevek za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini, . 2. dotacije iz občinskega proračuna, 3. obresti od naloženih sredstev sklada, 4. ostali dohodki. 10. član Dohodki in sredstva sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom, ki se sprejme za eno koledarsko leto. Sprejme ga upravni odbor sklada, ki ga predloži na vpogled skupščini, da da soglasje k finančnemu načrtu. Finančni načrt mora biti sprejet najkasneje 15 dni za proračunom občine. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 51. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskega cestnega sklada. Odlok o ustanovitvi občinskega cestnega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 44-424/61) se vskladi z določbami zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji ter spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi: ODLOK o ustanovitvi občinskega cestnega sklada. 1. člen Ustanovi se občinski cestni sklad (v nadaljnjem besedilu »sklad«). 2. člen Sklad je pravna oseba in za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi. 3. član Sredstva sklada se uporabljajo brez vračila za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo cest IV. reda na območju občine Laško. 4. člen Sklad ima dohodke, ki so predvideni v zakonu o cestnih podjetjih. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki šteje devet članov. Člane upravnega odbora imenuje občinska skupščina izmed oseb, ki so zaposlene v ustreznih gospodarskih organizacijah in občanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami ter zainteresiranostjo lahko pripomorejo k uspešnemu delu sklada. Člani upravnega odbora se imenujejo tudi izmed predstavnikov krajevnih skupnosti na območju občine Laško. 6. člen Sklad ima statut, ki podrobneje določa način poslovanja sklada. Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 7. člen Dohodki sklada se razporejajo vsako leto s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada, k načrtu pa da svoje soglasje občinska skupščina. Finančni načrt se mora predložiti občinski skupščini najkasneje 15 dni po sprejemu občinskega proračuna. Po preteku koledarskega leta se sestavi zaključni račun sklada, ki ga sprejme upravni odbor, k zaključnemu računu pa da soglasje občinska skupščina. Zaključni račun mora biti predložen občinski skupščini v roku 30 dni po preteku koledarskega leta. 8. člen Administrativno in finančno poslovanje sklada opravlja računovodstvo skladov pri oddelku za finance občinske skupščine. Po potrebi se lahko administrativno delo poveri oddelku za gospodarstvo. Stroški poslovanja sklada se krijejo iz sredstev sklada. 9. člen Sredstva sklada se .vodijo na posebnem računu pri pristojni banki. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega cestnega sklada (Uradni vestnik okraja Celje, št. 44-423/61). Št. 402-24/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič L r. 255. Skupščina občine Laško je po 68. členu zakona o financiranju družbeno^političnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 51. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi občinskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij. Odlok o ustanovitvi občinskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-91/63) se vskladi z določbami zakona 0 financiranju družbeno-političnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji ter spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo odloka glasi: ODLOK 0 ustanovitvi občinskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij. 1. člen Ustanovi se občinski rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij (v nadaljnjem besedilu »sklad«). 2. člen Sredstva sklada se uporabljajo za dodeljevanje gospodarskim organizacijam po zakonu o načinu gospo- darjenja in razpolaganja s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij (Uradni list SRS, št. 17-89/64 in 7-41/65). Sredstva sklada se lahko dajejo proti povračilu ali brez povračila. 3. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor ima sedem članov, ki jih imenuje občinska skupščina za dobo 2 let. V upravnem odboru morata biti vsaj dva odbornika in najmanj 1 član sveta za družbeni plan in finance. 4. člen Dohodki sklada so prispevki, ki jih gospodarske organizacije vplačujejo v sklad po odloku o odstotku prispevka, ki se plačuje v rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij v občini Laško. 5. člen Sklad ima svoj statut, ki podrobneje določa način poslovanja sklada. Statut sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga občinska skupščina. 6. člen Dohodki sklada se razporejajo vsako leto s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada, k načrtu pa da svoje soglasje občinska skupščina. Finančni načrt se mora predložiti občinski skupščini najkasneje 15 dni po sprejemu občinskega proračuna. Po preteku koledarskega leta se sestavi zaključni račun sklada, ki ga sprejme upravni odbor, k zaključnemu računu pa da soglasje občinska skupščina. Zaključni račun mora biti predložen občinski skupščini v roku 30 dni po preteku koledarskega leta. 7. člen Administrativno poslovanje za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo, finančno poslovanje pa računovodstvo skladov v oddelku za finance. Stroški poslovanja sklada se krijejo iz sredstev sklada. 8. člen Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri pristojni banki. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje. S tem dnem preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega rezervnega sklada za potrebe gospodarskih organizacij (Uradni vestnik okraja Celje, št. 11-91/63). Št. 402-24/65 Laško, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Laško Ljubo Zelič L r. 256. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občine Laško je po 24. členu zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list LRS, št. 22-128/58 in 11-116/65) in 255. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 19-193/64) na seji dne 19. marca 1965 na predlog ribiške družine »Mirna« v Sevnici izdal ODREDBO o razglasitvi določenih ribolovnih revirjev za varstvene vode. 1. Za varstvene vode (rezervate) se razglasijo naslednji ribolovni revirji v občini Laško: — potok Glažutnica od izvira do izliva, — potok Padež od izvira do izliva, — potok Sopota od izvira do izliva. 2. V navedenih vodah stalno goji ribiška družina »Mirna« v Sevnici ribe za sanacijo ribolovnih voda. 3. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 323-1/65-3/4 Laško, dne 19. marca 1965 Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Pavel Kumer 1. r. 257. Po drugem odstavku 3. točke odredbe o prodajnih cenah za žita in mlevske izdelke (Uradni list SFRJ, št. 30/64) in 100. členu statuta občine Sevnica je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o stroških izpeke kruha, stroških trgovine na drobno in naj višjih maloprodajnih cenah pšeničnega in rženega kruha. 1. člen Pekarnam, podjetjem in zasebnim obratom na območju občine Sevnica se za kruh iz pšenične in ržene moke določijo najvišji stroški za nabavo moke, peko in dostavo 1 kg kruha: a) za kruh iz moke »tip 400« do 30,75 din b) za kruh iz moke »tip 1000« do 26,25 din c) za mešani kruh iz pšenične in ržene moke 29,17 din Trgovskim podjetjem in trgovinam ter prodajalnam proizvajalnih podjetij na območju občine Sevnica se za kruh iz pšenične in ržene moke določijo najvišji stroški trgovine na drobno za 1 kg kruha: — za vse vrste kruha do 5 din Trgovskim podjetjem in trgovinam ter prodajalnam proizvajalnih podjetij na območju občine Sevnica se do- ločijo najvišje maloprodajne cene za 1 kg pšeničnega in rženega kruha: a) za kruh iz moke »tip 400« do 116 din b) za kruh iz moke »tip 1000« do 98 din c) za mešani kruh iz pšenične in ržene moke 108 din 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 38-23/65-3 Sevnica, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Knez 1. r. 258. Po III. točki V. dela tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62, 29-386/62, 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62, 53-749/62, 12-155/63, 18-270/63, 20-300/63, 24-328/63, 30-495/63, 44-621/63, 51-691/63, 52-742/63, 7-102/64, 10-151/64, 13-175/64, 24-329/64, 29-387/64, 30-394/64, 31-439/64, 48-669/64, 50-689/64, SFRJ, št. 1-1/65 in 3-13/65) in 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63) je Skupščina občine Sevnica na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Sevnica. 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Sevnica (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 5/62 in 14/62 ter Uradni vestnik okraja Celje, št. 33/64 in 3/65) se 1. člen spremeni in glasi: Stopnja občinskega prometnega davka v trgovini na drobno je 4 %. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje. Št. 421-13/65-3 Sevnica, dne 31. marca 1965 Predsednik Skupščine občine Sevnica Jože Knez 1. r. Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik Celje« v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk ČP »Celjski tisk« Celje — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1.200 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 603-11-603-10