Letnik: 3 Marec 1995 Številka: 1 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali pri izdaji našega časopisa. Prav posebej pa gre zahvala Kmetijskemu kombinatu Ptuj za sponzorstvo, profesorjem kmetijske zbornice za njihovo sodelovanje, potrpežljivost in prenašanje ter računalničarjem za vsestransko pomoč. Skratka, vsem še enkrat hvala! Uredniški odbor VILI POLAJZER s.p. 62250 Ptuj, Prešernova 18, tel. 062/771-572 TISKARSKE STORITVE ZA PODJETJA IN OBRTNIKE: pisemski listi, računi, dobavnice, naročilnice, prevoznice, točilni bloki, jedilni listi, vizitke, vabila, vstopnice, katalogi, J prospekti, letaki, časopisi, brošure. J r UVODNIK Pred nami je letošnja prva številka, ki je presenetljiva podoba ustvarjalnosti in svežine mladega duha. Veseli smo in hkrati ponosni. Vsaj dva trdna razloga odkrivata pomen, vrednost in smisel tega in podobnega mladostnega pisanja. Tudi ko povsem zanikamo njegovo informativno, izobrazbeno in “vzgojno” plat, čeprav šolskemu glasilu ne kaže odrekati prepoznavne šolske vsebine, ostanejo splošne človeške vrednote. Prva nadvse pomembna je sporočilnost napisanega. Mladi v drobnih sestavkih govorijo z izjemnim čustvenim napojem. Brez predsodkov in sramu nam odkrivajo svoj svet do intimnih skrivnosti. To razgaljanje je izraz zaupanja. Nenazadnje so šolska glasila pogosto tudi poskus iskanja lastnega literarnega izraza. Mnogi pomembni ustvarjalci so prav v šolskih glasilih zapustili prve vidne sledi. Čestitam piscem in uredniškemu odboru, saj so nam pripravili trajen dokument o šoli in življenju. Bralcem želim veliko prijetnih trenutkov ob srečanju z glasilom. Ravnatelj: , mag. Vladimir Korošec UREDNIŠKI ODBOR: 1. Glavni urednik: B. Stajnko - BENO 2. Odgovorna urednika: Anita Erbus Simon Puhar 3. Ilustrator: Leon Štrakl 4. Mentorstvo: Majda Klemenčič Člani uredništva: Maja K., Nina K., Marjan B., Tadeja M., Zvonko M., Lidija P., Nešo V., Manuela H., Sonja K., Špela V., Marija P., Petra K., Marijana G., Andrej S., Dalibor M. Naklada: 300 izvodov Po mnenju Ministrstva RS za informiranje št. 415-234/93 mb, z dne 8.6.1993, so NPK proizvod informativnega značaja, za katerega se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.____________ Nasa šola Kmetijska šola je bila ustanovljena že leta 1953. Takrat so dijaki šolo obiskovali na Turnišču, in sicer v baročni graščini. Leta 1979 pa se je šola preselila na Ptuj, kjer se je z ostalimi šolami v SSC dobro ujela in z njimi dobro sodeluje. Ravnatelj naše šole je mag. Vladimir Korošec. Na šoli poučuje 33 profesorjev. Solo obiskuje približno 350 dijakov v smereh: - kmetijski tehnik - štiriletni program; - poljedelec-živinorejec - triletni program; - gospodinje-kmetovalke-triletni program; - kmetijski delavec-dveletni program. Lani so razpisali še diferencialni program 3+2, v katerem lahko učenci poklicne šole (triletnega programa) dosežejo poklic kmetijski tehnik. 350 dijakov je razdeljenih v 17 oddelkov. Sola ima svoje posesti, to so predvsem polja, sadovnjak, vinograd in tudi vrt. Sčasoma si je nakupila veliko mehanizacije, tako da je delo lažje, enostavnejše, hitrejše in predvsem kakovostnejše. Naši šoli je pri tem priskočil na pomoč tudi ptujski kombinat, saj nam je med drugim podaril novo traktorsko škropilnico, lesene sode za vino, ... Praktični pouk iz sadjarstva in vinogradništva opravljamo predvsem na Grajenščaku; nekaj posesti je tudi ob šoli. Na Grajenščaku je lepo urejena klet, stiskalnica in polnilnica; vse je dobro opremljeno. Pomembno je predvsem omeniti stiskalnico, ki stoji v veliki veži. V nadstropju imajo svoje prostore gospodinje, ki se spretno vrtijo okrog štedilnikov in imajo že precej izkušenj. Sam pogled na Grajenščak je lep še posebno v jeseni, ko vidimo, kako je obrodilo naše delo, ki smo ga vložili v sadovnjak in vinograd. Takrat nam ni žal žuljev, ki smo jih dobili. Poljedelci imajo svoje posestvo v Ptuju ob šoli in v Placarju. Imamo še zeliščni vrt, kjer gojimo zdravilne rastline in različne vrtnine. Poleg tega moram omeniti še kalifornijske deževnike, ki nam dajejo končni produkt, biološko gnojilo - Grudico. Pri živinoreji opravljamo praktični pouk v Placarju v hlevih KK, kjer redijo krave molznice. Praktični pouk opravljamo tudi v Ptujski mlekarni, v Perutnini, v trsnici, na usmerjenih kmetijah... Kjerkoli že opravljamo praktični pouk, dobimo bogate izkušnje in vedno dobrodošle informacije. Kmetijska šola je sodelovala in še sodeluje na več prireditvah, predvsem pa na razstavi “Dobrote slovenskih kmetij“. Tu je razstavljala svoje izdelke, ki so iz leta v leto bogatejši in kakovostnejši. Tekmovali smo na različnih kvizih in se dobro odrezali. Naša šola je organizirala tudi več prireditev. Ena izmed njih je 40-letnica obstoja (1993 l.) in srečanje kmetijskih šol Slovenije 1992. Vsako leto v avgustu aktivno sodelujemo na sejmu v Gornji Radgoni, kjer se predstavljamo z našo bogato ponudbo. Vendar kljub vsemu temu ugotavljamo, da je zanimanje za kmetijsko šolo manjše, kajti po končani šoli si z delom na kmetiji le težko zagotovimo dohodek za ustrezen način življenja. Da bi bilo zanimanje večje, so redni učni program obogatili z dodatnim usposabljanjem. Pričeli smo z uvajanjem obrti in praktičnih veščin: šivanje, tkanje, pletarstvo, sušenje sadja, izdelava kisa, lončarstvo, priprava čajev in kuhanje. S tem doma ne moremo hitro obogateti. Če imamo ali bomo imeli doma kmečki turizem, lahko svojo kmetijo zastopamo s svojimi izdelki. Sčasoma bodo tudi slovenski kupci spoznali ponudbo izdelkov s kmetij, ki jih drugače kupujemo v trgovinah. Kmetijska šola Ptuj je naredila uspešen predstavitveni korak na Bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani, kjer je dobila mednarodno pohvalo za uspešen prenos strokovnega znanja. Zatorej, vrata Kmetijske šole so vsem na široko odprta! Pridite si jo ogledat! Sonja Delovanje Podeželske mladine Mladi imamo veliko idej, zamisli in energije, ki jo skupaj uporabljamo za uresničevanje naših idej. Zato je bila 28. julija 1994 ustanovljena PMP s sedežem na Ormoški c. 28. Predsednik PMP-ja je Damjan Medved iz Dragonje vasi. PMP tesno sodeluje s kmetijsko svetovalno službo na različnih področjih: - organizirala je novoletno veselico v Cirkovcah; - pridobiva nove člane; - sodelovala bo na raznih tekmovanjih, npr. Mladi in kmetijstvo; - organizirala je disko “Kujlek“ v Cirkovcah; - organizira seje in predavanja o delovanju na Dravskem polju. Sedaj je Podeželska mladina s sodelovanjem Svetovalne službe Ptuj pripravila občinsko in regijsko tekmovanje "Mladi in kmetijstvo". Za občino Ptuj je zmagala ekipa iz Kidričevega, ki so jo zastopali: Anita Erbus, Janko Serdinšek in Marija Ivančič. V ormoški občini je bila najboljša ekipa iz Ormoža; njeni člani so: Marija Babič, Mateja Zalar in Marija Pauša. Regijsko tekmovanje je bilo 25. 3. 1995 v Obrežu, kjer je zmagala domača ekipa iz Ormoža. Zastopala bo našo regijo na državnem tekmovanju v Radljah ob Dravi 1. 4. 1995. Želimo jim vso srečo. Torej, če imate ideje, zamisli in vleiko energije, se nam pridružite. Anita MATURANTSKI IZLET Tako kot naši predhodniki smo se tudi mi odločili, da preživimo naš težko pričakovani maturantski izlet v Španiji. Zbrali smo se v ponedeljek zjutraj, 29.09. 1994 na avtobusni postaji Ptuj, kjer nas je čakal Certusov avtobus, ki je bil pravo nasprotje z obljubami. Klima je delovala le ponoči in je ugajala najbolj vročim srcem, da o JVC, radiu, videu... niti ne izgubljamo besed... Na srečo pa smo imeli s seboj dve kitari, čeprav sta bila kitarista bolj malo opazna... Na poti smo se ustavili še v Veroni, Monacu, Nici. Preizkusili smo tudi vrednost našega denarja; v daljnogled smo namreč vrgli kovanec za 5 SIT in si tako omogočili lep razgled nad mestom. Naslednje dopoldne smo končno prispeli v Lloret de Mar; "po pristanku" smo pozabili na vse težave in neprijetnosti. Ko smo vsi “prešvicani“ izstopili iz avtobusa, da se končno nastanimo, nam je naš čvekavi vodič, ki je po nepotrebnem izgubljal besede vso pot, dejal, da naj še eno uro počakamo zraven avtobusa. Spet nam je izkazal čast, saj smo smeli stati zraven najslabšega avtobusa v celem mestu... Po obilnem kosilu (tukaj je znan ruski bife) so nas razvrstili po hotelu v različna nadstropja. Tako smo hitro pričeli s sosedskimi odnosi, kar sta najbolje znala izkoristiti Igor in Miran. Prvi se ni imel časa niti preobleči, kaj šele razpakirati in je tako ves čas "žical" z rumeno majico z napisom Susanne, tako da ga njegove oboževalke zagotovo niso zamenjale. Vztrajno ga je premagoval samo Miran, ki se je že na avtobusu hvalil, kaj vse zna, zraven tega pa je bil pripravljen ob primerni asistentki to tudi praktično prikazati... Spletlo se je tudi nekaj nedolžnih avanturic, kar pa ni povzročilo trajnih posledic in smo se zato v enakem številu vrnili domov! Fantje so vsak dan pazili na svojo odmerjeno dozo, kajti v poštev je prišla samo prekoračitev. In še napotek vsem, ki boste obiskali Lloret de Mar. Vstopite v trgovino z imenom 100PTS. To pomeni, da vse, kar kupiš v tej trgovini, stane 100 pezet oz. 100 tolarjev. O kvaliteti izdelkov pa se prepričajte sami! Podnevi smo se kopali, nakupovali, hodili na razne oglede in si nabirali energijo za večer. Zvečer se je pričelo naše nočno življenje in na ulice je prišlo vse, kar leze in gre; zjutraj si videl samo pobiralce smetnjakov. Obstajale so tudi razne dejavnosti, kot so viteške igre, flamenco, Marineland, Dalijev muzej... Na poti domov bi se naj ustavili še v Gardalandu, vendar se je našim fantom in učiteljem stožilo po domu, dekleta pa smo bila prikrajšana za nekaj več smeha in zabave. Dnevi so prehitro minevali; prišel je dan odhoda. Kar koli je že bilo, smo dali v črno skrinjico, jo zaklenili in vrgli v vroče špansko morje in sedaj plava nekje daleč, nam pa so ostali samo spomini. Vrnili smo se srečni in zdravi, nekateri zadovoljni, drugi razočarani, vendar se je bilo lepo vrniti v domovino in v našo kmetijsko šolo. Marija2 PODČLANEK O MATURANTSKEM IZLETU -GOLA RESNICA IN NIČ DRUGEGA 26-urna vožnja do Španije je bila zelo prijetna, polna kletvic, “svica“ in tečnarjenja vodiča! Čeprav smo se vso vožnjo trudili in vestno pili, smo se pripeljali v Španijo popolnoma trezni. Po treh urah čakanja so nas strpali v umazan, neurejen hotel, zatem pa je nastopila huda žeja. Na vse hudo in slabo smo pozabili ob litru sangrije in posedanju ob bazenu. Toda to je trajalo, dokler nam ni zmanjkalo pijače. Po “nikakvi“ večerji smo se tečni, zamorjeni in slabe volje odpravili v mesto popivat. Po eni uri dobesednega vlivanja pijače vase smo bili omotični, majavih nog, predrzni... Pravzaprav smo se počutili kot doma, toda še zmeraj smo bili žejni. Ko so zaprli gostilne, smo si kupili Martini v mesnici. Ko smo še to izpraznili, smo bili kar solidno “vliti“. Pred vstopom v diskoteko smo prekleli vse redarje (bili so kot gomila mesa “tupog izgleda"); nato smo se odpravili na lov za p.......... Drugo jutro smo se vsi zbudili z dolgimi nosovi. Naslednji dan smo stvar vzeli bolje v roke in se “zadovoljili" še za prejšnji dan. Skoraj vse izlete po Španiji, predvsem po Barceloni in okolici, smo “prešpricali", saj je bilo posedanje po lokalih, pitje sangrije in uživanje na plaži, s pogledi na bujnih pomanjkljivo oblečenih ženskih objektih, zanimivejše in lepše. Pravzaprav se da maturantski izlet opisati samo z nekaj besedami: sangrija, pivo, disko, p... in dve uri spanja na dan - “totalna žurka“ - ej! Odhod smo dočakali s solzami v očeh; saj res, da je doma lepo, toda v Španiji je lepše. Beno & Andrej RAZMIŠLJANJE O MATURI Kar nekaj let je preteklo, kar je bila v srednjih šolah zadnjikrat matura. Ponovno uvajanje mature v srednje šole bi naj bil eden izmed načinov vstopanja Slovenije v Evropo. Moram pa reči, da se ta preizkus ni obnesel najbolje, vsaj po mnenju učencev, ki so maturo že opravljali. Tudi nekateri profesorji se ne strinjajo z nekaterimi metodami, ki se uporabljajo pri maturi, saj je bilo že pri lanski preizkusni maturi ugotovljenih veliko napak. Zaradi tega pa seveda "nastradamo" - kdo drug kot učenci! Učenci smo opravljali predmaturitetni preizkus, ki naj bi razblinil strah pred pravo maturo. Učencu bi naj pokazal način pisanja, ki ni nič težji izpit od zaključnega. Saj to ni, toda pravila... 4.a smo bili edini razred (poskusnih podgan) na naši šoli, ki smo pisali predmaturitetne teste. Ker smo vedeli, da rezultati le-teh ne bodo vplivali na ocene v redovalnici, se nihče izmed nas ni pretirano obremenjeval z njimi. Seveda pa smo se “zelo intenzivno pripravili“ in vsako jutro tudi ustrezno “podkrepili“ v Rimski peči. Sledili so temu primerni rezultati. Poglavje zase je maturitetni pravilnik. Priznati moram, da v življenju takšnih oslarij še nisem videl, razen v kakšni ceneni reklami za pralni prašek. Eno izmed pravil je, da če greš na stranišče, gre eden od komisije s teboj! Odmori, v katerih smo pole samo zamenjali, so bili dovolj dolgi, glavni odmor, med katerim nismo smeli niti iz učilnic, pa smo zapolnili z gledanjem v zrak ali pa s čvekanjem raznih neumnosti. Tudi če si polo končal predčasno, nisi smel iz učilnice, preostali čas si lahko zapolnil s praskanjem po... Nekaj pa je tudi svetlih točk: naš razred poskusnih podgan ima namreč pouk zmeraj zjutraj, kar nam drugi seveda zavidajo. Na koncu nam preostane samo še zahvala! Hvala našim profesorjem,ki so se kljub naši raztresenosti mučili z nami. Hvala prof. slovenščine za okusno pecivo in čokoladice. Hvala republiškemu izpitnemu centru za napake in nelogične rešitve na polah. Hvala X osebam, ki so nam v težkih trenutkih dvigale moralo. Hvala vsem, ki sem jih izpustil, pa so vseeno prispevali svoj izpljunek v maturitetno morje. Sicer pa je matura nujno zlo, če hočeš kaj narediti iz sebe. Obstaja pa tudi alternativa - NE JE DELATI! MARJAN t.X Alkohoilizem povzroča pri alkoholiku hude spremembe, če se ne začne zdraviti pravočasno, se končno utopi v alkoholu. POEZIJA Bilo je Bilo je, a ni več! Kdo ve, zakaj je tako? Mogoče želel sem preveč; pa mi je vse skupaj ušlo... Bilo je, a ni več! Ostala je le bolečina. Mogoče želel sem preveč; zato zdaj nesrečen obraz je trpina... Bilo je, a ni več! Čeravno bom čakal do zore... Ker želel sem preveč; sreče vrniti mi nihče več ne more!!! Simon Noč ko sem takrat v trdi temi ves up na kresnici gojila ko sem takrat prizadevala si da bi bolečino prikrila kako je potem izginila noč kako je nastala svetloba bila je zdaj vem le lažna pomoč bila je lažna svetloba potem pa moj Bog odločil si se - pokazal mi kruto resnico tako zdaj povsod v okrilju teme obupana iščem kresnico in v solzah Gospod v okrilju noči začutim tvojo bližino daj mi moči da rekla bi ti: hvala za to bolečino Razmišljanje Nekaj mi je padlo v glavo: Lepa si! Zares, ne za zabavo, odkar poznam te, všeč si mi. Rad bi se ti približal. Rekel bi ti: rad te imam! Tudi na eno oko bi zamižal... Pa vendar, preveč me je sram. Kaj če ne zmeniš se zame? Če daš me na stranski tir? Če gnilo jabolko vržeš vame? Med nama bo le prepir... Kaj pa če ljubezen se vname? Če ne daš me na stranski tir? Premislil bom, saj končno gre zame. Ah, raje bom skočil na pir! Simon Džungla, dežela, oaza... Prva se zvezda je prikazala na nebu, zadnja je pesem galeba odplavala po morju. In tisoče besed ostalo je nespregovorjenih, tisoče besed, kot tisoč bleščečih se zvezd. Ko pa sonce je zašlo, vse tiho in mirno je bilo, le daleč, mogoče v drugi deželi, džungli ali oazi slišal se je krik. To je bil krik človeka, kot krik živali, ki umira, svoje zadnje svetle poglede v prelepo, oddaljeno daljavo upira. Sonja Spela Občutek Izguba Gledam. Jokala bi, In kaj vidim? kričala bi, Bolečino, a vse, kar je, je le odmev v meni. ki muči, Za stenami telesa se ruši jaz, Življenje, v katerem trpim. se vse podira. Z vsem tem spoznam, Zvita v bolečini odpiram pot ti do srca, da vredno je živeti, da začutila bi tvojo bližino. v njem vso žalost preboleti, Prestopila bi črto, ki me loči od neba. bolečino pretrpeti, Nocoj ugaša pesem saj potem in vsi zakladi, ki si mi jih dal... vsak na novo začne živeti. Nocoj jih ni, le prah na ruševinah sreče je ostal. Poslušam. Ta noč...bojim se te noči, In kaj slišim? zabriše moje naj ime. Hrup, Ta mrak... ki me iz sanj zbudi, Tema me pogreza v brezno bolečine; strele, ta grozna noč, ki ubijajo ljudi. ta smrti čas naj mine. In jutri naj zapusti spomine... Vonjam. Zabriše veter naj v pesku vse sledi, In kaj zavonjam? naj se razblinim, Smrad, naj me ni... ki duši ta svet. Usmerim pogled v nebo zanj, dim, pokažem, da sem ga ljubila; ki nebo prepoji. pokažem, da ljubezen bolna Ampak usoda je tako hotela in Bog ve, če se bo kdaj za nas, nedolžne ljudi, zavzela. Špela Lestvica popularnih je pred sovraštvom poklonila. Tadeja 1 Cutn eje Štefan - Black mix 2 Ajmar, ajmar - APN 4 3 It’s oblačni dan - MC dve kepici čokolade 4 While ich ein hund Bean - Mata Hari 5 Pogrebna tišina - Rogoznica bend 6 Ein, zwei not ga daj - Muda 7 Rudeči cvet - Leonardo team 8 Sem pravi šiptar - Viljamovka in Korado Buzič 9 Oglasi - Štirje, ki jim drugačnost ni tuja (pe..i) 10 Nobody - D. J. Fižolček Andrej&lBeno Hippy Bil je samo hippy z dolgimi lasmi, s srebrnim obročkom v ušesu, hippy s prebodenimi rokami in prelepimi sanjskimi očmi. Usoda me je zanesla v njegov objem; kako je do tega prišlo, več ne vem, a ljubil me je kot nihče pred njim. Bila sem prostovoljna žrtev njegovih mehkih ustnic; v njem našla sem tisto, kar pri drugih sem vztrajno iskala, a zaman... Njegove sanjske oči niso ničesar tajile in najin objem ni bil spleten iz laži; vedno mi je govoril veliko lepih stvari. V meni je sreča živela le nekaj dni, le nekaj večerov, polnih strasti mi je dal hippy z dolgimi lasmi, kajti morala sem proč, proč od te ljubezni. Bilo je prvič, da sem pobegnila, da sem se izvila iz objema, da sem zavrnila poljube, ki sem jih hotela... Bil je samo hippy z dolgimi lasmi. Bil je samo hippy s prebodenimi rokami. Bil je samo hippy iz droge in alkohola. To so na njem videli drugi, ki niso vedeli, da ima tudi hippy srce, da tudi hippy lahko joče. Tadeja SAMO ZA UČENCE!!! Kak nan gre hujdo na toten sveti... Ja , skoro bi tak’ lehko rekla. Enin gre stalno samo lepo, drugin pa stalno slabo. To je glih tak’, kak’ da vzemem za na primer tovariše (pardon, po nuven so učiteli), pa nas boge učence (se je tak prav , ne!?). Vete, mi “ tarnali “ smo v šoli itak stalno bogi. Vsi nas doj tučejo, potli pa nas zaradi toga še naši starši duma v roke vzemejo. Te pa tak po vseh voglih išemo pujštre, da si pokrijemo doj našo rit * . Da o naših vuhah niti ne pravin. Sej sami vete, kak je to, gda maš hmite vuhe - te ti gre čez eno notri, čez driigo pa vtin. Če si nesi glih obeh hmija, pa se navoliš poslušati, ker ti gre notri, vun pa nemre. Se najbojše pa je, če sta obe doj zaštopfani. Te ti nemre ne notri ne vun. Pa dosta o ten! Rejši gremo malo na šinfaje totih naših učitelov, ki nan tak’ grejo fsin na žifce, če nan že na jetre nemrejo iti. Fsaki den pišemo teste ej pa smo pitani. Sploh nemarno cejta, da bi si naredli en kup kvalitetnih švingllistekov, te pa stalno pišemo slabe teste. Pa to še neje nič proti temi, koga fse delamo pri prakse. Tam je še hujdo! Če nene garamo na jivi, te pucamo kake jarke, ej pa lečemo kak nori po štalah in se čudimo, kak to, da smo neki tak fejst podobni tistin kravan ej pa bikon tan za jaslami... Joj, tota luba praksa! Delamo pa garamo kak nori, da bi na štora leta sedeli duma za pečkoj in bi se greli polek vnučkof. Samo meni se fse boj vidi, da nede nič s ten. Rečmo, da bi mi fsi lehko pret hmrli od žeje, kak da bi dobli fsej kupico vina iz šolskih goric. Ke je te tu pravica?! Gdo je še to vida!!! Opet sen preduga! Opet bo fse narobe! Samo, da niše ne ve, gdo je to piša!! Me bodo ge še zbili -zaradi RESNICE mislin!!! * beri: zadnjico X. y. RUNKL COLLEGE - pa to je noro! Biti kmet... To je nekaj normalnega, nekaj, kar niti ni tako slabo, kot je videti. Nekaj, kar je še slabše, kot si predstavljaš. Obiskovati kmetijsko šolo je prav tako normalno. Ljudje morajo biti izobraženi, tudi kmetje niso izjeme. Morajo določiti čas sejanja, čas pospravljanja pridelkov... Za to je potrebno znanje. Tako znanje si pridobiš, če hodiš v kmetijsko šolo. Do tu je vse “ fajn “. O, saj ni slabo na naši šoli. Najdejo se trenutki, ko si dobre volj: učitelja ni, testa nisi pisal, praksa odpade... Vse to je v redu. Slabše pa je, če se stvari lotiš bolj natančno. Takrat odkriješ marsikaj. Naši največji problemi sedaj so ravno prevozi na dogovorjena mesta. Tako si moramo prevoze poiskati sami, plačati moramo iz lastnega žepa, potem pa ni čudno, da nam vedno zmanjka denarja za zabave, pijače, disko... Ob vseh teh “ prevozniških “ tegobah so tu še problemi, ko si ne moremo privoščiti kozarčka tistega vina, ki smo ga sami pomagali pridelati. Seveda so tu še jabolka in grozdje, ki žal gredo prehitro v predelavo in imamo le malo možnosti, da se tudi mi posladkamo z njimi. Včasih nam to uspe, vendar je zaradi ” ljubega miru “ bolje, da stradaš... Praktični pouk na Grajenščaku niti ni ta huda stvar. Težje je, če moraš v Placar na opravljanje molže oz. dojenja po domače. Lahko pa seveda krmiš živali ali pomagaš na njivah. Do tu bi še šlo. Začne se pa "ta lepa stran “ tedaj, ko si ravno TI tisti, ki mora pričeti molsti. In če te pri tem opazujejo sošolci, pa učitelj in za povrh še lastnik kravice, potem je že zelo hudo. In če slučajno “ tvoja kravica " ne da dosti mleka, ker si bil pregrob, je ocena iz praktičnega pouka že nižja... Sicer še nisem imela možnosti obiskati hleva v Placarju, vendar vem, da tam ni ravno prijetno. Se posebej ob koncu praktičnega pouka, ko je treba domov. Med domače prineseš domov ves parfumski zaklad “ placarovske štale n in šele takrat ugotoviš, kako “ jdjn "je pravzaprav hoditi v kmetijsko šolo. Pa naj še kdo reče, da ni” jdjn” biti kmet, z zeleno kartico, ki se zdi učiteljem najlepša barva, ker predstavlja naš boj za lepo, čisto in predvsem ZELENO Slovenijo. Obljubam ministra za šolstvo o lepšem jutrišnjem dnevu za nas, šolarje, se pridružuje tudi moja malenkost. Želim vam lep jutrišnji dan in čim manj naporov pri praktičnem pouku. Držim pesti, da bi le-ta odpadel!!! * OPOMBA: DOBILI SMO NOV KOMBI! Lidija UGASLO ŽIVLJENJE Minili so trije meseci od strašnega dogodka. Tako kratek čas in tako velika razlika... Pred tem sem bila srečna, sedaj pa je vse zagrnila tema. Takrat je bil tukaj on, sedaj pa... Nikoli v življenju ne bom pozabila, kako je bilo lepo. Bila sem srečna, najsrečnejša na svetu. Vsako jutro sem se prebudila z radostjo in pričakovanjem, kaj mi bo prinesel nov dan. Takrat je bila najina ljubezen kot vrtnica v razcvetu. Bila sva srečna in zaljubljena... Vsak nov dan me je čakal ob drevesu na koncu naše ulice in nato sva odšla na sprehod, v park, v kino... Da bi se zmeraj spominjala najine goreče ljubezni, sva tisto drevo poimenovala Zvezda. Ob drevesu me je čakal dan za dnem. Nato sem se nekega dne odpravila k najini “Zvezdi" in ni ga bilo. Namesto njega je tam ležal droben list papirja. Preletela sem vrstice in razbrala, da ga muči huda bolezen; prosil me je, naj ga ne obiskujem, ker bi mu to povzročalo še večjo bolečino. Ni mi bilo mar, odhitela sem k njemu. Njegova mama mi je odprla vrata. Vesela me je bila. Odšli sva v njegovo sobo. Bil je ves nebogljen, bled v obraz in neprespan, v zadnjih vzdihljajih, a vendar mi je izpovedal ljubezen. Po licih so mi polzele solze. Nato je zaprl oči. Za vedno. Jokala sem kot dež. Njegova mama me je objela in skupaj sva jokali za pravkar ugaslim življenjem fanta, ki nama je pomenil največ na svetu. Za njim je ostala le praznina. Najina ljubezen je bila kot vrtnica, ki vzcveti, nato pa takoj oveni. Vsak dan proti večeru obiščem njegov grob. Tam sem tako dolgo, da pade mrak. Nato počasi z žalostjo v srcu in s solzami v očeh odidem. Na njegov grob je že padla tema. Takšna tema, kot je v mojem srcu. Na grob bo spet posijalo sonce, v moje srce pa nikoli več!!! Mani ŠOLSKI ZAKONI NA MURPHVJEV NAČIN: 1. Če je najmanjša možnost, da dobiš slabo oceno, jo boš tudi dobil. 2. Če se naučiš tri predmete, boš vprašan četrtega. 3. Kadar znaš,nisi vprašan. 4. Če se naučiš za kontrolno nalogo, je ta prestavljena. 5. Če ti gre v šoli dobro, ne skrbi: ne bo dolgo. 6. Če zamujaš, je učitelj zagotovo točno v razredu. 7. Če prideš pravočasno k dodatnemu pouku, tega ni. 8. Kadar se ti najbolj mudi, te ustavi ravnatelj. 9. Če se ne izide, je matematika, če smrdi, je kemija. Lidija Bilo mi je prvič, da sem storila “tisto” Sedela sem na topli klopci in uživala v lepotah narave. Naenkrat sem začutila, da je nekaj narobe. Močno me je stisnilo in takrat se mi je posvetilo. Seveda, čas je... Slišala sem, kako me vabiš, mi prigovarjaš, naj že enkrat storim to... Nikoli si ne izbereš primernega časa, samo prideš in si zaželiš tistega. Ni se več splačalo upirati, ker si vztrajal. Še nikoli doslej si tega nisi tako močno želel. Vdala sem se ... Odšla sem. Ti si bil z menoj. Vedno močneje si me grabil. Naenkrat sem si zaželela, da bi to že enkrat opravila. Potem bi bilo vsega mučenja konec. Takoj za tem sem se zavedala, da tega doslej še nisem počela. Kako se to dela ? Kaj če bom naredila kaj narobe? Prispela sva. Mudilo se mi je, vendar se je tebi še bolj. To sem začutila. Še dva gumba,še enega... hlače so mi same zdrsele po nogah navzdol.Bila sem živčna.V mislih sem si ponavljala: “saj zmoreš! Vse bo še dobro.” Naenkrat me je močno zabolelo in začela sem globlje zajemati sapo, vendar potem nisem več vzdržala in začela sem potiskati vedno močneje, močneje in ... Končno. Olajšano sem izdihnila. Storila sem to. Skupaj sva naredila to, zaradi česar od danes naprej ne bom več otrok, pač pa dekle, ženska. Bila sem zelo ponosna nase. Čeprav sem se še zmeraj tresla, sem si uspela obleči hlače. Še zadnjič sem te pogledala ... Bilo mi je vseeno zate. Potem sem stegnila roko v slovo in odšel si. Odšel si daleč, daleč vstran... Danes, ko sem to ponovno storila, sem se spomnila nate.Danes mi to ni več muka; zdaj, ko to delam vsaki dan, mi je to v veselje in užitek... Tako mi je bilo prvič, ko sem sama odšla na wc in opravila “veliko potrebo". Mar se takrat ne počuti vsakdo olajšanega? Jaz se. Tisti dan v mojem otroštvu pa sem se počutila še lepše, saj sem to storila prvič čisto sama, brez tuje pomoči... P.S.: Tudi vodo sem čisto sama spustila za njim ... Lidija&Anita Komuna interesnih dejavnosti (KID) Komuna interesnih dejavnosti na Ptuju deluje že dve leti. V društvu se zbira predvsem mladina, nekaj pa je tudi takšnih, ki so mladi le še po srcu. Predsednik društva je mag. Vilijem Muzek, od katerega bomo tudi v naslednjih vrsticah izvedeli kaj več o samem delovanju društva. S: Vili, da se bomo bolje razumeli, te prosim, da najprej poveš nekaj o sebi. V: Star sem 33 let. Po poklicu sem magister elektrotehniških znanosti in sem bil kot asistent zaposlen na Tehniški fakulteti v Mariboru. Po sporazumni prekinitvi delovnega razmerja sem se vrnil v domači kraj, kjer sem se vključil v prosvetljensko dejavnost. Ustanovili smo društvo KID, ki ga dokaj uspešno vodim že dobri dve leti. Organiziral sem prek 150 raznovrstnih prireditev, katerih negativni izid sem včasih pokrival sam ali s svojim časom, ki sem ga posvetil iskanju potencialnih sponzorjev. Rezultati mojega dela so prisotni med vso populacijo Ptuja in okolice. Saj se gremo turizma, ali ne? Situacija v družbeni ureditvi je nedorečena in zelo nestabilna. Medsebojni človeški odnosi so čedalje bolj skrhani, zato sem se v letu 1994 odločil, da kandidiram za župana mestne občine Ptuj, ker z dosedanjim vodenjem Ptuja nisem zadovoljen. Š političnim sistemom, ki je prej razdiralski kot gospodarsko konstruktiven, se nikakor ne morem sprijazniti, saj ni nobene trdne vizije, ki bi nas lahko pripeljala do dviganja morale in samoustvarjalnosti. Demokracija je samo beseda, ki je zapisana in nima v naših okoliščinah prav nobene osnove. To je resnično muha enodnevnica, ki se počasi preobraža v termita! Da je nezadovoljstvo na visokem nivoju, pa priča udeležba volivcev na lokalnih volitvah, pa še ta % je vprašljiv. S: Zdaj ti bom pa dal prosto pot, da predstaviš društvo KID. V: Društvo KID Ptuj ni noben strah in trepet mladih, ki se zatekajo v kotiček, ki smo si ga začasno izborili. Predstavlja skupek idej, ki jih želimo uresničiti, saj je mladina nosilec prihodnosti in tega se v društvu, ki podpira kreativnost mladih na vseh področjih, prav dobro zavedamo. Trdimo, da nismo mi krivi za nastalo situacijo, ki so jo “borci socializma" zaznamovali kot edino pravo pot za dosego prezentativnega cilja - to je svobode človeka. Nikakor se ne strinjamo s to pozicijo, ki jo uživamo v družbi, saj še vedno večina ljudi misli, da so rockerji le razbijači, pobalini, prevaranti, leglo zla itd., ki se je v zadnjih dveh letih pojavila tudi v tem majhnem mestecu Ptuj. Malokdo od vseh teh prostašev pa se zaveda, da je potrebno podpirati ustvarjalnost mladih, ki bodo čez 10 ali 20 let oblikovali svet, v katerem bodo živeli tudi tisti, ki so sedaj proti temu “zlu“. Kultura je tudi rock alternativna kultura, saj je nastala med nami (Ptujčani), ki tvorimo živo mesto. Mesto brez življenja je prazno mesto, je skulptura preteklosti in spomenik prihodnosti. Društvo KID Ptuj uživa v Sloveniji, Avstriji, Hrvaški in še morda v kateri tuji deželi velik ugled, saj se le preko društva KID lahko uveljavljajo mladi ustvarjalci, ki se distancirajo od institucij in nerazumevne okolice. Le tako lahko prikažejo svoje delo in svoj ponos (ego), ki ga je potrebno vsekakor upoštevati, saj je ali ego gonilo človekove ustvarjalnosti - padca ali pa je splet okoliščin tista gonilna sila, ki potegne za seboj veliko število različno mislečih ljudi in jih sčasoma ukalupi. Škoda, da mentaliteta ljudi še vedno ni tako razvita, da bi lahko razumeli pomen promocije Ptuja tudi na ta način. Morda se bo to razmerje vzpostavilo, ko bo prepozno. Društvo je pravna oseba,ki se po zakonu ne sme ukvarjati s profitno dejavnostjo. Žal pa je tako, da se brez denarja ne moreš premakniti z mesta. Do sedaj smo se ukvarjali predvsem s koncertno dejavnostjo, nekaj malega z gledališčem, izdali smo zbirko Bojevnika brez obraza, največji poudarek pa smo dali zapisu dogajanj v zborniku Bili ste zraven, v katerem so dokumentirane določene pomembne odločitve, ki so se morale zgoditi, da smo lahko sklepali kompromis, nekatere pa so se zgodile, žal, zelo naključno, vendar so imele dober odziv v javnosti. KID Ptuj ne predstavlja leglo zla, ampak poskuša biti dober gospodar, moderator in koordinator med mladimi ustvarjalci, ki se veliko zatekajo v društvo, dasiravno samo po nasvet, da lahko pod drugimi imeni lažje delajo. V prihodnje bo društvo posvetilo še več časa mladim (po duhu ali po srcu - leta niso važna), ki bodo izoblikovali svoje osebnosti in upamo, da se ne bodo srečevali s podobnimi problemi, s katerimi se soočamo v društvu. Upamo seveda tudi, da bo imel novi župan mestne občine Ptuj boljši posluh za mlad perspektiven kader in nam bo odrezal malo debelejši kos kruha, kot smo ga bili deležni do sedaj. S: KID je kar veliko društvo in ima najbrž svoje prostore? V: KID lastnih prostorov za razvijanje dejavnosti, ki so zapisane v statutu društva in ga je potrdila oblast, nima, začasno smo rešili problem z dvorano na Muršičevi (staro mestno kopališče). V najemu sicer imamo dvorano na Potrčevi (EX vojaško skladišče), vendar je najemna pogodba tako sestavljena, da se nam pravzaprav ne splača vanjo vlagati niti tolarja. Sedež društva je na poštnem predalu (P.P. 120, Ptuj), s katerim moramo biti zadovoljni, ker so drugi bolj pomembni in dobijo prostore pred nami, ki delamo že dobri dve leti neprekinjeno. S: Kdo in kako pa lahko postane član društva? V: Član društva lahko postane vsak (ne samo mladina), ki se strinja s statutom društva in plača članarino. Članstvo traja eno koledarsko leto. Vsako leto se izdajo nove članske izkaznice, stare uničimo. Članstvo društva omogoča svojim članom, da se lahko udeležijo vseh prireditev, ki jih organizira KID Ptuj, s popustom tudi do 50%. Kdor želi postati član, se naj oglasi na Muršičevi, ko je odprto; to je v sredo, petek in soboto ob 21 h.! Simon Pripadniki Hare Krišna centra Ko človek zagleda mlade ljudi v oranžnih oblačilih, z obrito glavo in čopkom, ki brez vsakršnih zadržkov igrajo majhne, žvenketajoče činelice in na ves glas pojejo Hare Krišna, Hare Krišna..., mu zastane korak. V glavi mimoidočega, ki naleti na tak prizor, ki v Ljubljani ni redek, rojijo mnoga vprašanja, kot so: Kdo so ti ljudje? Kaj počnejo? So sploh pri pravi? Da niso morda pod vplivom mamil? Njihova veselost in razigranost marsikoga navdaja z nezaupanjem. Je že tako, kdor ni narejeni po standardih modernega sveta, že potrebuje psihiatra. Tudi meni so ob srečanju s temi “čudaki“ po glavi rojila mnoga vprašanja. Hotel sem malo izostriti sliko, zato sem zbral nekaj podatkov o nenavadni skupini mladih, ki živijo v preprostem, za marsikoga nedojemljivem svetu... Ena najbolj množičnih in starodavnih religij v Indiji je VAJŠNAVIZEM, kateri pripada tudi Skupnost za zavest Krišne (ISKCON). Pripadniki te skupnosti predstavljajo starodavno personalistično tradicijo bhakti, vdanosti Bogu, imenovano Vajšnavizem, ki sodi v širši okvir hinduizma. Izvor verovanja vajšnav so starodavni spisi Vede. Samo verovanje pa temelji na treh osnovnih točkah: a) SAMBANDHA: pomeni spoznati odnos z Gospodom Krišno; torej najprej spoznati svoj JAZ, potem Boga, nato pa še razviti svoj odnos z Bogom; b) ABHIDEYA: pomeni delovanje v skladu z odnosom, ki smo ga razvili “”do Boga”” (pr. prijateljski); c) PRAVO JANA: pomeni dosego končnega cilja, ki pa je vdano služenje Bogu. Bhakte (Božji služabniki) se držijo štirih regulativnih načel svobode, ki po Vedanti tvorijo štiri stebre religije : 1. usmiljenje: uživanje izključno nenasilne, oz. vegetarijanske hrane; odpovedujejo se uživanju mesa, rib in jajc (prav tako čebule in česna); 2. strogost: odpoved uživanja poživil, kot so droge, alkohol, tobak, prava kava in pravi čaj; 3. čistost: vzdržnost od spolnih odnosov zunaj zakonske zveze, v okviru zakona pa samo za rojevanje otrok; 4. resnicoljubnost: odpovedovanje igranju na srečo. Oblačijo se v tradicionalne vajšnavske noše. Moški nosijo preprosto srajco in dhoti (dolgo, meter široko tkanino, ki se na tradicionalen način pričvrsti okoli pasu in nog). Zenske so oblečene v pisane sarije. Ta preprost način oblačenja je v Indiji v navadi že tisoče let, mnogi pa ga uporabljajo še danes. Bhakte živijo v tako imenovanih hramskih skupnostih (pri nas v Ljubljani, Žibertova 27), nekateri pa živijo zunaj hramskih skupnosti. V samem hramu moški in ženske živijo ločeno, saj živijo odvezano življenje (podobno kot menihi in nune v samostanih). S čaščenjem Gospoda pričnejo zjutraj ob 4 in!5 minut, čez dan pa ob določenih urah še petkrat. Vsak bhakta opravlja svojo dolžnost, od razdeljevanja knjig do pridiganja. Ob jutranjih in večernih programih se vsi bhakte zberejo v hramskem prostoru in pojejo posebne mantre, povezane s posameznimi ceremonijami. Po svetu ima ISKCON milijon članov, od tega je približno 96% članov kongregacije (članov zunaj hramskih skupnosti, ki živijo doma). Kot verska skupnost se je Skupnost za zavest Krišne v Sloveniji registrirala leta 1983. Od skromnih začetkov je ISKCON v Sloveniji prerasel v kulturno-spiritualni center. V sami hramski skupnosti v Ljubljani zdaj živi 50 bhakt, zunanjih članov pa je blizu 5oo. Hare Krišna center ima dve funkciji: člani skupnosti se v njem izobražujejo in izvajajo duhovno prakso, je pa tudi kulturno-spiritualno središče za vernike in vse tiste, ki jih to še posebej zanima. Tudi na Ptuju smo že kar nekajkrat imeli priložnost srečati ljudi, ki so se odločili stopiti v svet Krišne. Nekdo pač najde srečo v denarju, drugi se zaveda bogastva svoje duše ter narave. Tako, zdaj mi je lažje razumeti skupino “čudakov11, ki z vsem srcem in vso dušo zapojejo tiste, za nas nedojemljive besede: Hare Krišna, Hare Krišna, Krišna Krišna, Hare Hare... Simon Šola naš drugi dom!?! Tudi danes se bo prav gotovo našlo nekaj učencev, ki bodo bolni in se bodo zdravili v enem izmed številnih ptujskih lokalov. Razlog: strah pred spraševanjem ali kontrolko, ker je na urniku spet tista grozna “kemija“, ki je nikakor ne razumem, ali pa “matematika", ki se vleče kot kurje črevo, da o kakšnem tečnem profesorju niti ne govorim... Zakaj se nekaterih predmetov izogibamo že na daleč? Ko nekateri zagledajo doma npr. matematični zvezek samo od zunaj, že dobijo odpor, kaj šele, da bi ga odprli. Pri uri se smiliš sam sebi, misleč: “Le kako je mogla ravno mene doleteti ta čast, da me poučuje ta najstrožji profesor?!" Na žalost je učenčevo mnenje o profesorjih vse prevečkrat podobno. Če je profesor do učenca nepravičen, le-ta dobi do njega odpor. Če pa ima učenec odpor do učitelja, ga ima tudi do predmeta, ki ga ta poučuje in seveda tudi do šole nasploh. Potem se nihče ne more čuditi ocenam... Zakaj takšno stanje? Proces poučevanja oz. učenja lahko poteka uspešno le v primeru, ko je odnos učenec-učitelj odkrit, jasen in pošten z obeh strani. Proces učenja je namreč sestavljen iz dveh delov: na eni strani je poučevanje (učitelj), na drugi pa učenje (učenec). Najpomembnejši del tega procesa pa je prav gotovo komunikacija (sporazumevanje), ki učitelja približa ali pa oddalji od učenca. (Na žalost največkrat oddalji.) Zanimivo, kako “nezmotljiv" občutek za to, kaj je prav in kaj ne, imajo nekateri učitelji. Učenčevo mnenje seveda nima vrednosti, se ne upošteva. Taki učitelji, ki so kar pogosti, ponavadi težijo h kritiziranju in imajo visoke standarde za svoje učence in ljudi na splošno. Učenci jih doživljamo kot stroge in nadležne ter se jim poskušamo na daleč izogniti. Pomen pogovora je prav tako pomemben element za življenje kot kisik, hrana ali voda. Žal pa so vse te življenjske sestavine oporečne... Naj navedem še mnenje nekega profesorja, ki nam bo prav gotovo vsem temeljito izprašalo vest: “Ko bi kot profesor stopil v razred z odporom, ne bi bil več primeren za ta poklic. Bolje bi bilo, da bi si takoj poiskal drugo službo!" Če bi vsi učitelji razmišljali tako, bi jih v šolah najbrž ostalo zelo malo... Dajati nasvete mladim (torej jih poučevati), je zelo odgovorno. Edina prava pot je dober vzgled. Če bi mi posnemali nekatere profesorje... Naj vam navedem eno misel: “Otrok je kakor zvon. Kakor vanj kličeš, tako odmeva!" Saj učenci vemo, da ste tudi učitelji ljudje s svojimi težavami, čustvi, mišljenjem... Da občasno delate tudi napake... Mi odobravamo vse to!!! Vemo, da ne morete biti vedno nasmejani in razpoloženi za razlago. Toda zakaj marsikdo izmed vas zatira naše mišljenje, naša čustva in s tem naš osebni razvoj?!? Tudi učenci imamo svoje napake, celo zelo dosti zeeloo veeeliikiiih napak delamo! Zakaj pa ne bi zakopali bojne sekire in se šli kakšne druge igrice??? Dovolj mi je indijancev in kavbojcev, dovolj streljanja... Usedimo se, pokadimo pipo miru ter se z roko v roki napotimo novim znanjem naproti. PS. Zelo bi bil zadovoljen, da prispe v naše uredništvo kakšen odgovor s strani profesorjev (tudi o učencih in naših napakah). Vsem pa priporočam v branje in razmislek knjigo prof. Vesne M. Falatov, Življenje je učna ura. Simon učencu-ki: razreda mentor-ica: Naše mnenje o učiteljih Na naši šoli je veliko učiteljev. Vsak izmed njih si ustvarja tisoč in eno iluzijo o nas učencih. Zakaj si jih ne bi ustvarjali tudi mi? Vas torej zanima naše mnenje o učiteljih? Da na zastavljeno vprašanje dobimo odgovor, smo naredili anketo in na podlagi te izvedeli rezultate! Če vas le-ti zanimajo, preberite, če pa ne, obrnite stran! Hvala! + + / - — KLEMENČIČ TOPOLOVEC JAGARINEC JANŽEKOVIČ KOROŠEC L SVENŠEK FUREK ZEMLJIČ ROSIČ BAN HANŽELIČ ROPIČ HORVAT FAKIN (ona) FAKIN (on) KOKOL J. LESKOVAR PINTAR KOKOL L. LOVREC MEZNARIČ MLAKAR TROP MIJAČEVIČ POSAVEC HOLC ŠTERBENC PLATEIS PIGNAR LEPEJ ROMANIČ JEZERNIK BERANIČ POROČILO S ŠOLSKEGA PRVENSTVA (POROČA "UP IN PONOS " SLOVENSKEGA NOGOMETA) Tako kot vsako leto se je tudi letos odvijalo prvenstvo v malem nogometu. Opazil sem, da so se vse ekipe začele pripravljati že 14 dni pred pričetkom, saj so se vsi bali kmetijske šole, ki je imela zelo nadarjeno ekipo. Naše geslo je bilo:" Vdari žogo mimo gola in ne v gol! "Da bi vse tako "zgledalo", kot je treba, smo tri dni pred pričetkom prvenstva začeli trenirati tudi mi. Kot vedno je tudi letos žreb naredil svoje. Toda kljub slabemu žrebu je Kmetijska šola pristala na zelo dobrem petem mestu. Vzroki za to so bili: sodnik, ki je bil skoraj manjši od piščalke, živci, predvsem pa slabo "naštelane" noge, saj je naš up in ponos slovenskega nogometa Simičslav Andrija kar štirikrat zgrešil čisto prazen gol. Kaj moreš, se pač zgodi, bo pa drugo leto bolje! KONČNI VRSTNI RED PO PRVENSTVU: 1. EKONOMPISKRI 2. ŠRAUFNCIGARI 3. AVTO KLEP ARI 4. PIFLARI 5. KMETI PIPI VAN RASTEN CAJ - STARA VELIKA LJUBEZEN “Vsak čajni napitek ima svojo individualnost, povezano z vodo in toploto, povezanost s spomini, ki jih vzbuja, ter sebi lasten način pripovedovanja zgodb ...” (iz Knjige o čaju) Če ti je hladno, te bo čaj pogrel; če si razburjen, te bo ohladil; če si potrt, te bo razvedril; če si vznemirjen, te bo pomiril. Pitje čaja je neločljivo povezano z njegovo pripravo in primernim serviranjem. Zato je pripravljanje čaja umetnost, ki ima nekaj temeljnih pravil in jih moramo upoštevati: 1. Čaj mora biti močan, zato vzemite za skodelico čaja zvrhano žličko posušene rastline. 2. Uporabljajte le svežo vodovodno vodo in posodo iz bakra, nerjaveče pločevine, emajlirano ali lončeno posodo, nikakor pa ne aluminijaste. Ko voda zavre, jo še vrelo prelijemo po posušenih rastlinah in posodo pokrijemo. 3. Odločilna faza pripravljanja čaja je čas, ko pustimo rastline v kropu: če boste pustili rastline v kropu tri minute, se bo sprostil poživljajoči tein, nad tri in pet minut pa še pomirjajoči tanin. 4. Bodite pozorni, da boste pripravljali čaj vedno v isti posodi. Nikoli ne pomivajte posode za čaj s sredstvi za pomivanje, temveč le z vročo vodo. Kmetija Janžekovič, Ptuj Test osvajanja Pomlad je čas ljubezni, čas zaljubljencev.Vendar nekaterih to sploh ne prevzame, drugim pa že ob lepem pogledu poskoči srce. Kaj pa ti? Ta test ti razkrije... 1. ) Kaj si misliš ob pogledu na to fotografijo? a) Joj, kako sta zaljubljena! b) Ko bi le mogel-a menjati z njim-njo. c) Ta fotografija je en sam ljubi dolgčas. 2. ) V tvoji novi klapi se vsi pozdravljajo s poljubom. Kaj praviš k temu? a) Lepo. Všeč mi je, da so tako neprisiljeni drug z drugim. b) Če že ne gre dugače se temu prilagodim. c) Tega ne maram. 3. ) Kakšen poster si želiš v svoji sobi? a) Sliko živali- atija, mamice. b) Sliko moškega ali ženske v Adamovem kostum (brez figovega lista) - torej romantičen motiv. c) Sliko razredničarke. 4. ) O čem razmišljaš ob vročem poljubljanju? a) To je čudovit občutek, ob katerem nadvse razmišljam (kemijske formule). b) Poskušam misliti nanj-nanjo. c) Upam, da nisem preveč nerodna. 5. ) Se pogosto spogleduješ? a) Kadar sem v družbi s svojimi vrstniki, da. b) Ne, zelo redko mi pride. c) Da, neprestano mi prihaja. 6. ) Česa se pri spogledovanju najbolj bojiš? a) Da bi se pustil-a pregovoriti k čemu, česar ne maram. b) Da bi se osmešil-a. c) Da bi mi neprijetno zaudarjalo iz ust, pa tega ne bi vedel-a. 7. ) Ti je neprijetno, če kako dekle-fant neprestano strmi vate? a) Le če nisem urejen-a, tako kot je treba. b) Ne, pač pa postanem radoveden-a. c) Pa še kako! 8. ) Na žurki tvoj idol izgublja oči na tebi. Kaj storiš? a) Vprašam jo-ga, če ji-mu je všeč na zabavi. b) Nasmehnem se ji-mu. c) Skrijem se ali pa pobegnem. Rešitev testa: a b C 1 3 6 0 2. 6 3 0 3. 0 6 3 4. 6 3 0 5. 3 0 6 6. 6 0 3 7 3 6 0 8. 6 3 0 O -16 točk VJlirtanju nisi ravno mojster. Bojiš se, da ga ne bi polomil-a, zato raje čakaš na spodbudo drugega. Zaradi tega mislijo, da si ohol-a in zadržan-a. Vendar se osvajanja lahko naučiš. Ne odnehaj, čeprav ti včasih spodleti. Naš nasvet: Ne glej na flirtanje preresno! Važno je, da se veliko družiš z nasprotnim spolom, ki v tebi vzbuja poželenje. Pri tem se naučiš sproščenosti in z “ osvajanjem " ne bo več težav. 17 - 31 točk Globok pogled, zapeljiv nasmeh - ti znaš osvajati in uživaš, ko začutiš, kako vznemirjeno ti razbija srce. Toda tega ne pokažeš vsakomur, raje počakaš, kakšen bo odziv. Tisti-a, ki ti je všeč, pa bo z lahkoto navezai-a stik s teboj. Nič pa ne bo odveč, če boš malo bolj sodeloval-a. Kar precej zaleta potrebuješ, da se ojunačiš za Jlirt. Ne čakaj preveč na spodbudo drugega, poizkušaj osvajati tudi sam-a, saj je pomlad naj lepši čas za ljubezen. 32 - 48 točk Uživaš v osvajanju in to ne le v maju. Si odprt-a in neprisiljen-a in v svoji številni druščini sloviš kot super osvajalec-ka. Kadar pa ti ne gre vse po načrtih, si iščeš drugo " žrtev " Vendar si pogosto preveč'' frfotav-a " Rad-a osvajaš, a zahtevaš preveč in pri priči. Ne tako hitro in na S do Daj drugemu čas in priložnost, da se ogreje! Lidija HA-HA-HA “Zakaj je pa vaša krava tako suha?” “Oče je vraževeren, pa jo hrani s štiriperesno deteljo.” Adam vpraša Boga:”Rad bi vedel,zakaj je Eva tako lepa.Kaj si imel za bregom, ko si jo ustvarjal? ”Bog odgovori: ”Nič, hotel sem le, da bi ti bila všeč.” Toda Adam sprašuje naprej: ”In zakaj nisi poskrbel, da bi bila pametnejša?” “Zato, ker bi ji ti potem ne bil všeč”, reče Bog. Milijonar kupi rolls roycea. Ko plača, reče prodajalcu: ”Drobiž mi vrnite kar v golfih.” “Malo bolj resna pa bi že lahko bila! ”se razjezi sv. Peter nad dušo, ki se pred rajskimi vrati valja od smeha. “Kaj se ne bi smejala! Jaz sem že tukaj, tam doli me pa še zmeraj operirajo!” Tone, kmet, doma s trdne kmetije, se je precej v letih oženil s Francko. Šest dni po poroki jo je vsako noč božal po ritki in govoril: ”0, moja njiva nezorana!” Sedmo noč pa je Francki prekipelo: ”Veš kaj, Tone! Če danes ne boš začel orati, bom stopila v zadrugo.” "Življenje se mi zdi iz leta v leto lažje." "Kako to misliš ?" "Poglej: lani sem nesel domov za "cankarja" dve kili mesa, zdaj pa samo še kilo!" Zakaj so fantje večji od punc? Ker plevel hitreje raste od rožic. V čem je razlika med polžem in med žensko? Ko ženska odide, za sabo ne pusti sledu! Kruta resničnost S+M: O Bog, v tvoje roke izročava svoji duši! P: Ja fanta, kje pa sta bila včeraj? S+M: Čudna so pota gospodova... P: Sta sploh koga vprašala za dovoljenje, da lahko gresta? S+M: Bog je rekel: “Znajdi se!“ P: To je pa že preveč! Sledijo neopravičene ure ter ukor razrednika. V naslednjem odmoru si pridita pred zbornico po ukore, pa starše pošljita v šolo! S+M: “O, moj Bog, odpusti ji, saj ne ve, kaj dela!“ V tistem trenutku se je nebo stemnilo. Blisk in grom se je razlegal nad pokrajino. Veter je ruval drevesa, voda je odnašala plodno prst. Bilo je kakor na sodni dan. Po treh dneh neurja se je nebo razjasnilo in Bog je spregovoril: “Blagor tistim, ki ne dajejo neopravičenih, kajti njih je božje kraljestvo!" Simon&Marj an Loterija CANCER Pomladni čas je čas prebujanja; prebuja se narava, cvet za cvetom. Sonce te vse bolj raz-veseljuje s svojimi toplimi objemi. Toda nekaj ti manjka... V sebi čutiš potrebo po nečem neznanem... To ti ponujamo prav mi iz loterije CANCER. Naše srečke lahko dobite v vseh kioskih, trgovinah,gostilnah... širom po Sloveniji. Srečke lahko kupite posamično (škatlica cigaret) ali v paketu (šteka), za katerega imate popust in seveda večjo možnost za pridobitev ene izmed naših vabljivih nagrad. Naj vam povemo, da smo zaupanja vredna loterija. To potrjujejo naslednji statistični podatki: z nami trenutno sodeluje okrog 430.000 moških in 170.000 žensk; skupaj torej okrog 600.000 Slovencev. Dnevno pokupijo okrog pol milijona naših srečk. In kakšne so nagrade? 100.000 - krat 50.000 - krat 5.000 - krat 2.000 - krat 1.000 - krat 500 - krat 250 - krat 2 - krat 1 - krat občasno pokašljevanje redno pokašljevanje bolečine v mečih čir na želodcu kronični bronhitis pljučni rak rak po izbiri takojšnja zadušitev smrt po lastni izbiri Ne odlašajte, kupite srečko še danes. Glavna nagrada loterije CANCER čaka prav Vas!!! Direktor: Simon Puhar l.r. v. d. direktorja: Marjan Bohanec l.r. REŠITEV ZA KADILCE CIGARET JE SAMO HOROSKOP toEAede<;AAKajs/MCW puhar DEVICA : / 23. 8.22.9/ Vse česar se lotiš, obvezno propade. V šoli se neuspehi kar vrstijo. Naj te to ne skrbi, saj nisi sam kriv, če si neumen. Vazno je, da se ti dobro počutiš. Tudi v ljubezni ti ne kaže nič dobrega. Moral boš seči v nižji kakovostni razred. Lepi primerki niso namenjeni tebi! TEHTNICA :/23. 9. - 22. 10./ V šoli ti gre vse kot po maslu. Si pravi brihtnež Celo naloge ti zadnje čase uspeva delati doma! Človek ne ve, ali bi ti čestital ali pa te pomiloval, saj je tvoje ljubezensko življenje na nuli Včasih je prav prijetno nasloniti glavo na svojo drugo polovico. Dovolj si že star, da pričneš malo razmišljati tudi o tem. Sola še zdaleč ni vse! ŠKORPIJON:/23. 10. -22. 11./ Zdaj pa že prenehaj godrnjati nad šolo! Saj res, da se da brez nje izvrstno shajati, vendar dopovej ti to “ ta starim “! V šoli že sumijo tvoje pobege od pouka pod pretvezo, da ti je slabo. Prihodnjič uporabi glavobol... Tista oseba z ekonomske se ti ho pričela prikazovati v sanjah. Zaljubil si se! STRELEC:'/23. 11. - 21. 12. / Učitelji ti bodo še kar naprej naklonjeni. Tako kakšnih posebnih težav v šoli ne boš imeL Celo ravnatelj se bo nasmehnil ob tvoji neumni pripombi. Prijatelju bi končno lahko odpustil neko neumnost, potem se boš bolje počutil. Simpatijo povabi na pizzo. Ko jo boš poljubil, bodi vsaj toliko vljuden in si daj cigareto iz ust! KOZOROG :/22.12. - 20. 1. / Malo počitka ti ne bi škodilo. Učenje te je že kar precej utrudilo. Vsaj nekaj let lenarjenja hi potreboval, če bi hotel, da ne boš zgledal kot stara ožeta cunja. Ljubezenske rane se ti bodo kmalu zacelile. Veš, vedno boš potreboval nekoga, junaka svojih sanj, ki ga nosiš v svojem srcu, čeprav je oddaljen in nedosegljiv ali pa skrit v meglicah prihodnjega dne... VODNAR:/21.1.-19. 2./ Čeprav se ti bo zdelo čudno, pa vendar so tudi učitelji ljudje. (Zanimivo!) Eden izmed njih pričakuje tvoje opravičilo, ki bo v veliki meri vplivalo na tvoje nadaljne ocene. Čeprav gre zima h koncu, si ne misli, da bo tebe prehlad preskočil Do partnerja se obnašaš prav po otročje; veš, na zmenek si ne smeš nesti lopatke in plastičnih posodic, saj od tebe ne pričakuje potičk iz mivke! RIBI : / 20. 2. - 20. 3. / Nič ni narobe, če rad sanjaš o gradovih v oblakih, vendar z “gradnjo“ prenehaj vsaj pri matematiki! Potem se bodo tudi ocene v hipu spremenile. Pri telovadbi pazi nase. Take krhke stvari, kot si ti, se rade polomijo. Vsi že vedo, v koga si zaljubljen, sam pa si tega še vedno ne priznaš! OVEN : / 21. 3. - 20. 4. / Delovna vnema se ti je precej zmanjšala, vendar se bo stanje kmalu popravilo. Naslednji mesec bo kot nalašč za delovne podvige. Pri kontrolkah boš blestel kot še nikoli do sedaj. Malo manj si delaj skrbi glede svojega videza. Mozolj na nosu še ne pomeni konec sveta. Če svoje vrtnice ne boš dovolj zalival, bo ovenela. Bodi nežen! BIK : / 21. 4. - 21. 5. / V sebi še imaš veliko nepotrošene energije. Kaj, ko bi jo potrošil za izboljšanje ocen? Saj že, da imaš vse pozitivno, ampak trojka zgleda povsem drugače kot dvojka. Zdravje kar žari iz tebe. Skoda, da ni nalezljivo, bi z njim okužil še mam o, da bi se spet končno spravila v službo. Spoznal boš neko zelo zanimivo osebo. DVOJČKA : / 22. 5. - 21. 6. / Obupal si že nad vsem. Zraven vseh težav, ki jih imaš, je tu še šola. Da to ni zate, ne boš mogel dopovedati niti mami, zato boš moral svoje geslo: Sola je kruh, živela lakota! krepko spremeniti. Na zabavah se izogibaj alkoholnih pijač... Si že pozabil, kako te naslednji dan boli glava? Končno si našel pravo osebo za ljubezensko rekreacijo. RAK: / 22. 6. - 22. 7. / Počasi se boš moral sprijazniti z razredničarko. Potolaži se, saj ni tako slaba kot izgleda. Včasih se spomni tudi na neko učiteljico in obljubo, ki si ji jo dal! Zdrav si kot dren, če neumnosti ne štejemo k boleznim. Včasih bi se lahko zaradi partnerja odpovedal tudi kakšni dejavnosti! LEV : / 23. 7. - 22. 8.1 Izogibaj se ravnatelja! Kaj lahko se zgodi, da bo tvoj greh kaznovan z ukorom.. “Spricanje“ pa si kar izbij iz glave, razredničarke ne boš prepričal z nobenim izgovorom. Razen rahlega glavobola, ki ga bo povzročila mama ob vrnitvi z govorilne ure, bo tvoje zdravje kar stabilno. Ne jokaj več za ljubljeno osebo. Tistemu, ki ti je prevzel partnerja, se boš najbolje maščeval tako, da mu ga boš prepustil. NAGRADNA KRIŽANKA: -i® ki TBtflO. ODDA ^uio NCAOG- ntAf. ^0i#cMA uA nfOM JAbTUKJ aiA 'osetu ijvina lm£M loi SOCTčtA-- uv\ N**8J3£ TEM ... a StoTetA 6LXV. oeiAvut CA AW, •ta 0*>6z ^ bvceurr '3 k&\l ceukia M»aAVA . BlAtAAnJ k tMUdtto It ^ x*tc> To SME. ^PAO- UKS.U C*$>8AS lOlAJO tseesE •■r^ove n*nwwl C S UBtA MA 1213 vun Ho^r T-eCA v mUTA SUaisK IhE SPšRCC- OVCG- ieE SLCV- IVAM n.-HUA £«tert IXflAX /ESEUaJ sIfsW.6£ BiMJDgr vMoml aAcmtA Si^Ser *A DA^E U*-W|A tMJA tUOVA ev U#9Bei nesete stoei BuTHT" TW\VT vAi 7 XV(U\Cy ZVE®. TC553Wr »Anre HF\rYi lAiinte NMLX . i Y1AJ£MŽl EtJOU- Kloni UtfliE. nue lEllE- \ !♦>=> s*jettiiw 1 1. nagrada: VIKEND PAKET ZA DVE OSEBI V PARIZ, p...**,™, za potponico steka kondomov. Nagrado podarja potovalna agencija Svet d.o.o. 2. nagrada. Šli boste na PIZZO z odgovornim urednikom ali urednico. 3. nagrada: ČOKOLADA Rešitve nagradne križanke oddajte odgovornima urednikoma: Aniti ali Simonu. Žrebanje pravilnih rešitev bo 18. 4. 1995. Rezultati bodo objavljeni na oglasni deski. Alkoholik zapravi svobodo in postane suženj alkohola. Posvetilo Kdor se vpiše na kmetijsko, Afisli, da prišel je v disko. .Enkratno se počuti, Tudi če je v gumi škornje obuti. In ko na Grajenščak se podamo, ,/asno, super se imamo. Sohe postavljamo, Elet pospravljamo, A nazadnje s kozarci nazdravljamo. V' Spricamo, kadimo, Oh, seveda tudi norimo. Eahko si mislite, kakšne so ocene, A boljše takšne - negativne nimamo nobene. Počitnic se močno veselimo; Takrat se od dela ohladimo. Uh, na Grajenščak dva meseca ne bomo šli. Ja, šele takrat bomo tipi mi. Anita