JUGOSLOVANSKI PREDLOG O RAZOR021TV1 JE DOBIL V POLITIČNEM ODBORU MOCNO PODPOBO
Podlaga za enotno
svojih možnostih
bral r po-	NOVEMBER	V LJUBLJANI OB GKADASCICI
SKLEP PLENUME CK KP SZ 0 ZBOLJŠANJU DELA V ARMADI IN MORNARICI
(Foto; M. Svatuč)
Žukov izključen iz GK
Trgovinski sporazum s SZ
BEOGRAD, 2. nov. (Tanjug). V Beogradu so včeraj podpisali sporazum o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo za leto 1958 ter zapisnike o dobavi sovjetskega blaga Jugoslaviji na temelju jugoslovansko - sovjetskih kreditnih aranžmajev.
Po sporazumu o trgovinski zamenjavi se bo le-ta prihodnje leto razširila. Jugoslavija bo dobavljala Sovjetski zvezi valjane kovino črne metalurgije, stroje in opremo, svinec, cink, kable, usnje, kmetijske pridelke in drugo blago. Sovjetska zveza pa bo ^dobavila Jugoslaviji premog za kokslranje, nafto, manganovo rudo, železne zlitine, stroje in opremo, pšenico, bombaž in drugo blago.
PR0TIK0L0MALN1 KONGRES
pobudo za ta kongres, naj bi leta razpravljal 0 kolonializmu m svobodnem družbenem in gospodarskem razvoju držav Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Ob začetku kongresa so govorili zastopniki več delegacij. V častno predsedstvo so bili izvoljeni zastopniki Cipra,	Tu niz.’j e,
Egipta, Velike Britanije in Jugoslavije. Jugoslovansko delegacijo na tem kongresu zastopajo v imenu SZDL. član zveznega odbora Mili jan Neobričič, člalh glavnega odbora za Hrvat-sko Miloš Zanko, glavni urednik »Borbe« Miroslav vit.orovič in profesor ljubljanske univerze d- Jože Goričar.
Aten«, 2. nov. (Tanjug). V
Atenah »e j« začel protikoloni-elnl kongres držav Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Sodelujejo zastopniški Alžira, Egipta, Cipra, Francije, Grčije, Italije, Iraka. Jordana, Libanona, Velike Britanije, Sirije, Maroka, Tunizije, Kurdi stana in Jugoslavije.
Bo besedah zastopnika grške protito lonialne lige, ki je dala
Napoved za nedeljo: Pretežno oblačno in toplo vreme, pozneje od jugozahoda padavine. Jutranje temperature med 3 in 8, v Primorju 12, najvišje dnevne med 13 in 16 stopinjami C.
tltL | SLOVENSKI POROČEVALEC f St. 258 — 2. novembra mst
IS. jugoslovanski knjižni sejem
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič o potrebi po približanju
knjige delovnemu ljudstvu
Luko Asab bo gradilo splitsko podjetje
PBED 40 LETI
BEOGRAD, 2- nov. No novem sejmišču v Beogradu je odprl danes II. jugoslovanski sejem knjig podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič. Po njegovem govoru so si povabljeni gosti ogledali sejem domače in tuje knjige, na katerem sodelujejo poleg vseh jugoslovanskih založniških podjetij tudi založniška podjetja iz 16 držav.
Otvoritvi sejma so prisostvovali predsednik izvršnega sveta Srbije Miloš Minic, predsednik beograjskega ljudskega odbora Djurica Jojkič, sekretar za prosveto in kulturo pri zveznem izvršnem svetu Bogdan Osolnik, predsednik komisije za kulturne zveze z inozemstvom, književnik ZVIarko Ristič, sekretar komisije Ivo Frol, kakor tudi drugj politični, kulturni in javni delavci.
Ob otvoritvi II. jugoslovanskega sejma knjig je imel podpredsednik zveznega izvrš. sveta Rodoljub Colakovič govor, v katerem je v začetku pohvalil pobudo Združenja založnikov Jugoslavije, da prireja vsako leto to kulturno manifestacijo, nakar jo med drugim dejal:
»Ta sejem ima pomen, ki mnogo presega navadno izmenjavo dobrin. Na njem so se sestali zastopniki 16 držav z raznimi družbenimi sistemi, da bi ponudili drug drugemu, kar so najboljšega ustvarili njihovi narodi in o čemer menijo, da jih primerno' predstavlja pred drugimi narodi. To je izredna stvar, ker ojačuje sodelovanje med narodi, prispeva k njihovemu medsebojnemu razumevanju ni .zbližanju. Pametni in daljnovidni ljudje ne smejo zanemariti nobene, tudi najskrom-nejše akcije, ki more služiti temu smotru.
Za našo državo je ta sejem važen tudi zaradi tega, ker bo prispeval k populariziranju knjige, s tem pa k našemu skupnemu prizadevanju- za kulturni napredek ljudstva. To je ena izmed naših najvažnejših nalog, od katere je precej odvisen tempo našega socialističnega razvoja. Ta naloga se ne more izpolniti, dokler ne bo knjiga postala stalna tovarišica v vsakdanjem življenju in delu najširših slojev naših državljanov, zanesljiva in nesebična svetovalka v njihovem strokovnem ali splošnem izobraževanju.
Zato moramo ojačiti naša prizadevanja v tej smeri in vnesti v svoje delo pri populariziranju knjige več načrtnosti, več smisla za izkoriščanje možnos-ui, ki jih more nuditi naša skupnost. Ljudje, ki samo govore, da je knjiga draga in da je zaradi tega nedostopna mnogemu našemu delovnemu človeku, so bodisi nerealni ali pa si izmišljajo razloge za svojo nedejavnost.
Odločilno • logo v približanji! knjige bralcu naj bi imele naša knjižnice, ki so kulturna ustanova prve vrste, ki pa pri nas še ne uživajo takega ugleda, kakor ga zasluži jo. Mislim predvsem na mnogoštevilne knjižnice v manjših mestih in naseljih. Pohvalno je, da smo jih ustanovili, toda mnoge izmed njih smo prepustili osamljenosti v okoli-
šu, v katerem naj hi delale in širile svoj ugodni vpliv. Zanje skrbe samo tisti, ki v njej delajo kot uslužbenci, in pa okoli njih aktiva državljanov, ki bi smatrali za svojo dolžnost, da bi ta kulturna ustanova postala središče za zbiranje ljudi, žarišče kulturnega življenja med njimi. Danes so naše javne knjižnice zelo slabi kupci knjig. Samo 7 odst. naših izdaj pokupijo. medtem ko pokupijo v nekaterih državah na primer v skandinavskih okoli. 70 odst. izdaj javne knjižnice. Bralca je treba zainteresirati za knjigo na razne načine. Ustanavljati je treba več prenosnih knjižnic.
prirejati manjše prenosne, prodajne razstav § (knjig po vaseh in tovarnah, prirejati predavanja po šolah in kolektivih, oskrbovati s primernima, dobrimi izdajami kioske po ulicah in železniških postajah ter podobno. Borba za novega bralca, zlasti iz’ vrst delavcev in kmB-tov, mora postati ruaša vsakdanja naloga.
Naši založniki so pokazali mnogo razumevanja in smisla za sodelovanje z vsemi činitelji. od katerih je odvisen razvoj knjižnic. Potrebno je le njihovo pobudo preosnovati v konkretno delo, ki mora postati stalna naloga določenih prosvetnih organov in družbenih organizacij. Naši založniki so uspeli v pri-
merjavi z lanskm letom znatno razširiti ta sejem po številu raz-stavljalcev im števil- del. Za vse naše kulturne delavce, kakor tudi za mnoge naš j ljubitelje knjig je ta sejem prava svečanost. Na njem bomo srečali hinoga znana in priljubljena imena, videli bomo ponovno, koliko skupnega je v stremljenjih narodov, v katerih imenu govore na straneh svojih del pravi 'znanstveniki, resnična pisatelji in pesniki v vseh jezikih sveta. Zato smo hvaležni organizatorjem te manifestacije z željo, da bi služila svojemu smotru, širjenju kulture, okrepitvi mednarodnega sodelovanja z globo-kejšim, vsestranskim seznanjanjem in zbliževanjem narodov«.
SPLIT, 2. nov. — Tehnični direktor Pomorskega gradbenega podjetja iz Splita ing. Miro Tartaglia je izjavil, da se bo gradnja etiopske luke Asab začela že letos. Ing. Tartaglia se je vrnil te dni iz Adis Abebe, kjer je sredi prejšnjega meseca podpisal pogodbo o zgraditvi te luke.
Prvi del gradbene mehanizacije, ki jo bodo uporabljali pri gradnji nove etiopske luke, bodo odposlali v Asab y.9 te dni. Del opreme bodo odposlali iz sirijske luke Latakije, ki jo je prav tako gradilo Pomorsko gradbeno podjetje dz Splita, drugi del pa bodo poslali iz Splita in Bara.
Luko mesta Asab bodo gradili z najsodobnejšimi gradbenimi stroji, i^pied katerih so nekatere naročili v inozemstvu.
VČERAJ IN
Železniški obmejni promet z Madžarsko
Jugoslavija in Madžarska sta se sporazumeli o ureditvi obmejnega železniškega prometa. Sporazum, ki je bil sklenjen v Beogradu, ureja promet vlakov, železniško, poštno in druge službe na obmejnih postajah. Razgovori o tem med zastopniki generalnih železniških direkcij obeh držav so bili meseca septembra v Budimpešti, nakar so se nadaljevali v Beogradu. Na podlagi prvih sklepov so odprli 29. septembra -nove železniške prehode med Horgošem in madžarskim krajem Roszke, kakor tudi med Manastirjem in Ma-gyarbolyem, poleg že sedanjih prehodov Subotica—Kelebija in Kotoriba—Murakeresztur. Novi sporazum obsega vse te obmejne prehode. (Jugopres)
Pravna zaščita zahodnonemških tvrdk
Zahod,none.uiške tvrdke in državljani bodo uživali kakor doslej pravico, da se bodo lahko obračali do jugoslovanskih sodišč in administrativnih oblasti zaradi zaščite svojih, koristi, dokler bodo službeni ’ organi Zahodne Nemčije spoštovati recipročnost v teh zadevah. To po-iasniilo so dali jugoslovanski pravosodni organi glede na zanimanje mnogih zahodmonem-ških podjetij, ali bo sklep boooske vlade o prekinitvi diplomatskih odnosov prinesel kakšne izpremembe v dosedanji praksi jugoslovanskih oblasti. — (Jugopres)
Obletnica Zlil. proletarske brigade
ZAGREB. 2. nov. — Z otvoritvijo razstave »Xni. proletarska brigada ,Rade Končar’ v NOB« in razdelitvijo odlikovanj njenim bivšim borcem s« je danes začela v Zagrebu svečana proslava 15-letnic« ustanovitve enote, ki so jo po večini sestavljali borci iz vrst zagrebškega proletariata in ki je med vojno zadajala hude udarce sovražniku.
. Razstavo, ki je prirejena v Muzeju narodne revolucije, je odprl predsednik zagrebškega ljudskega odbora Vječeslav Holjevac. Navzoči »o bili mnogi bivši pripadniki te brigade z njenim komandantom med vojno generalpodpolkovnikom Milanom 2ežljem in komisarjem Mirkom Dencem na čelu. Nekoliko kasneje so v dvorani JLA razdelili več kot 290 borcem te brigade odlikovanja v znak priznanja za njihovo udeležbo v slavnem bojnem pohodu brigade. Zatem so udeleženci proslave odšli na Zumberak poleg Zagreba, kjer so položili vene« grobove padlih pripadnikov brigade. Jutri dopoldne bo pri Sv. Jani v občini Ja-streba.rsko glavni del proslave.
Kenneth Swezey častni član jugoslovanskega društva »Nikola Tesla«
Beograd, 2. nov. Sinoči je bila v Beogradu v muzeju »Nikola Tesla« svečanost, na kateri so dolgoletnemu Tesli-nemu prijatelju, znanemu ameriškemu književniku in publicistu Kennethu Swezeyu izročili diplomo častnega člana jug oslov, društva za širjenje
Načrt za razvoj Beograda
BEOGRAD, 2. nov. — Po načrtu perspektivnega plana za razvoj Beograda od leta 1947 do 1961, o katerem je razpravljal svet za družbeni plan in finance beograjskega ljudskega odbora, bodo za zboljšanje prometa v Beogradu porabili do leta 1961 nad 69 milijard dinaTjev.
Do leta 1961 bodo dogradili prvo stopnjo razširjenja velikega rečnega pristanišča na Dcnavi, kjer se je delo že začelo. Računajo, da bo letni promet tega pristanišča, ki Do povezal Beograd z državami Podonavja ter Zahodne dn Vzhodne Evrope, znašaj nad 1,700.000 ton. Za to prvo stopnjo bodo porabili 2 milijardi 155 milijonov din.
Za zgraditev novega železni-ško-cestnega mostu čez Donavo, ki bo dograjen v štirih letih, bodo porabili 4 milijarde 475 tisoč dinarjev. Novi most bo imel dva železniška tira in dve cestišči s hodniki za pešce v širini okoli 1.5 m. Most bo iz jeklene konstrukcije in širok 29.50 m.
Za zboljšanje rečnega prometa bodo zgradili 10 potniških ladij po 6000 ks. Uvedli bodo več novih ladijskih zvez med Beogradom, Smederevom in Pančevim. Razen tega bodo zgradili 7 potniških ladij z zmogljivostjo po 150 potnikov. 2-8 motornih remorkerjev, 69 viačilnih ladij in tankov za tovorni in rečni promet.
V načrtu je tudi razširjenje beograjskega železniškega križišča do leta 1974. za kar bodo porabili okoli 40 milijard din. Do 1961. leta bi zgradili progo Batajnica—Resnik, nakar bi začeli graditi prvo stopnjo ranžirna postaje v Železniku, tovorne postaje na Čukariči in rekonstruirali progo Beograd— Zemun. Vrednost tega dela bo nad 8 milijard 370 milijonov din.
V načrtu so znatne investicije tudi za javni cestni promet, medmestni potniški in mestni promet.
Za zgraditev novega letališča t*ri Surčinu bodo porabili okoli
6 milijard din. Na ta način bo Beograd dobil moderno letališče, ki bo moglo sprejeti tudi letala s težo nad 20 ton. Lega novega letališča bo mnogo bolj ugodna kakor sedanja in računajo, da bo moglo sprejeti na leto okoli 6200 letal, ki vozijo na mednarodnih progah, in okoli 4000 letal, ki obratujejo na domačih progah.
Do 1981. leta bi za napredek gradbene oP&rative in gradbene obrti porabili nad 10 milijard 300 milijonov din. Računajo, da
bo prišlo tudi do znatne izpremembe v strukturi gradbenih del in sicer v korist objektov družbenega standarda, predvsem gradnje stanovanj, kakor tudi kulturnih in zdravstvenih ustanov. Z investicijami za nabavo sodobne opreme in z drugimi ukrepi bi se obseg gradbenih del povečal do 1961. leta za 25 odstotkov. Posebno pozornost bodo posvetili razvoju gradbene obrti in odstranjevanju nesorazmerij med obrtnimi in gradbenimi zmogljivostmi.
znanosti to tehnike »Nikole Tesla«. Kenneth Swezey se mudi že nekaj dni v Jugoslaviji kot gost jugoslov. društva »Nikola Tesla«.
Volitve v občinske zbore proizvajalcev v Srbiji
BEOGRAD, 2. nov. — Na približno 4500 voliščih v Srbiji so se začele davi volitve odbornikov v občinske zbore proizvajalcev *z industrijske skupine. Izmed 4700 predlaganih kandidatov bodo izvolili 2598 odbornikov, ki bodo v občinskih zborih proizvajalčev zastopali 1100 industrijskih podjetij kakor tudi precejšnje število trgovinskih to obrtnth podjetij v 'Srbiji. Volitve v občinske zbore proizvajalcev dz kmetijske skupine bodo jutri in bodo pri tej priliki izvolili nad 5000 odbornikov.
V večini okrajev Srbije sta že dopoldne volili dve tretjini volilnih upravičencev. V prvih treh urah je na volišča v Beogradu in okolici prišlo 82.000 proizvajalcev iz industrijskih, trgovinskih to obrtnih podjetij ali okoli 50 odstotkov vseh vpisanih volivcev na področju Beograda. V Beogradu je pri teh volitvah 1(68.000 volilnih upravičencev, ki bodo izmed 1138 predlaganih kandidatov izvolili v zbore proizvajalcev novih občinskih ljudskih odborov 593 odbornikov.
Volitve v Vojvodini
NOVI SAD, 2. nov. V Vojvodini So Se danes začele volitve v občinske zbore proizvajalcev, pri katerih bodo izvolili 1071 odbornikov. Do 15. ure popoldne je po vsej Vojvodini volilo 84.8 odstotkov volilnih upravičencev.
Usposabljanja strokovnjakov za nuklearno energijo
Beograd, 2. nov. V šoli za uporabo radio izotopov v Vinči se bo v kratkem začel pettedenski tečaj za strokovnjake, ki bodo delali pri uporabljanju nuklearne energije v kmetijstvu, gozdarstvu in veterinarstvu. Razen teoretičnemu pouku bo posebna pozornost posvečena praktičnemu izobraževanju kadrov za delo z aparati in instrumenti, potrebnimi za uporabljanje radioizotopov in radioaktivnih žarkov. Udeleženci tečaja bodo praktično delali z izotopi, ob koncu pa bodo morali opraviti
izpit. Kandidati, ki bodo obvladali gradivo in opravili izpit, bodo kvalificirani za delo z r^dioizotopi v kmetijstvu, gozdarstvu in veterinarstvu.
Ta tečaj je prvi resen korak za sistematično šolanje strokovnjakov za delo pri uporabljanju nuklearne energije, zlasti v kmetijstvu, kjer je v zadnjem času vse večje zanimanje za najnovejša dg-gnjanja nuklearne znanosti.
Tečaj se bo začel 4. novembra in ga bo obiskovalo 11 kandidatov, ki so jih izbrali centri za uporabo nuklearne energije v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Delegacija zvezne komisije za nuklearno energijo odpotovala v Atene
BEOGRAD, 2. nov. Delegacija zvezne komisije za nuklearno energijo je danes s sekretarjem komisije Slobodanom Nakiče-novičem na čelu odpotovala z letalom v Atene.
Člani jugoslovanske delegacije, ki bodo gosti grške atomske komisije, bodo obiskali v Atenah in v nekaterih drugih krajih ustanove, ki se bav.ijo s proučevanjem in uporabljanjem nuklearne energije, da bi se seznanili z znanstvenimi in tehničnimi uspehi Grčije na tem področju. -Delegacija bo imela tudi razgovore z zastopniki grške atomske komisije o možnostih čim tesnejšega sodelovanja obeh držav pri miroljubnem izkoriščanju nuklearne energije.
Jubilej umetniškega dela Marka Marinkoviča
Beograd, 2. nov. V Narodnem gledališču je bila danes dopoldne slavnost ob 45-letnici umetniškega delovanja Marka Marinkoviča, ki je v tej hiši delal celih 30 let. Na proslavi se je zbralo veliko število igralcev dn režiserjev beograjskih gledališč, književnikov, likovnih umetnikov ter kulturnih in javnih delavcev. O umetniškem delu Marka Marinkoviča so govorili direktor Drame Narodnega gledališča Milan Djokovič, upravnik Narodnega gledališča Milan Bogdanovič. za Združenje dramskih umetnikov Jovan Jeremič to drugi.
Nciinovejše vesti in dogodki • v »SLOVENSKEM © POROČEVALCU«
Gra-dnja te luke bo po pogodbi trajala štiri leta. V tem času . bodo splitski graditelji zgradili moderno luko. Najvažnejši objekti bodo:	vetrobran	‘00	m'
dolg, dva pomola v skupni dolžini 10.40 m, operativna obala 1200 m dolga in pristaniško skladišče s 24.000 kv. metrov površine. Razen tega bodo zgradili elektrarno za razsvetljavo luke in obratovanje pristaniških naprav, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter 120.000 kv. metrov asfaltirane površine za opravljanje " pristaniških transportnih del. Montirali bodo tri svetilnike in sedem žerjavov. Zmogljivost luke bo po končanem delu okoli pol milijona ton blaga.
Poleg domačih delavcev bo luko Asab gradilo tudi 110 jugoslovanskih strokovnjakov, izmed katerih bo prva skupina že v kratkem odpotovala v Etiopijo. Vrednost gradnje luke Asab cenijo na okoli 11 milijonov ameriških dolarjev.
Letna konferenca ZK beograjske univerze
Beograd, 2. nov. Danes se je v Beogradu začela XII. letna konferenca' Zveze komunistov beograjske univerze, na kateri je imel član univerzitetnega komiteja Miiilan Vukas referat o nalogah ZK beograjske univerze.
Konferenci prisostvujejo član izvršnega komiteja CK ZKJ Jovan Veselinov, člana CK ZKJ Miloš Minič to Cvijetin Mijatovič, člani univerzitetnega sveta, dekani fakultet in akademij ter zastopniki organizacij ŽK univerz iz Ljubljane, Zagreba, Novega Sada in drugih.
Avtobusna proga Beograd-Ohrid
Beograd, 2. nov. Včeraj so odprli novo avtobusno progo Beograd-Ohrid. Avtobusi podjetij »Lasta« iz Beograda in »Galeb« iz Ohrida bodo vozili na tej razdalji vsak dan v obe smeri.
Do prevrata je ostalo samo še štiri dni
Do prevrata je ostalo samo še štiri dni. Dne 7. novembra pride na tribuno sovjeta Lenin in izreče zgodovinske besede: »Delavska in kmečka revolucija, o nujnosti katere boljševiki govorijo ves čas, se je izvršila«.
Zaenkrat pa tako priprave k vstaji...
3. novembra je Vojaško - revolucijski odbor poslal svoje komisarje v vse vojaške enote Petrograda z nalogo, da se pripravijo k nastopu. Določene naloge dobita križarki »Aurora« in »Zarja svobode«. V podjetjih rdeči gardi izročajo orožje dn patrone. Mornarica v Kronštadtu čaka povelja.
4. novembra se je v Petrogradu vršilo posvetovanje odposlancev vseh polkov. Sklenili so, da priznavaj o samo povelja, ki izhajajo od Vojaško-re-volucijskega odbora.
5. novembra. V Petrogradu se stekajo odposlanci na Drugi kongres sovjetov, otvoritev katerega je sklicana na 7. novembra. Večina odposlancev — boljševiki ali njihovi pristaši.
Na drugi strani Začasna vlada zbira zveste čete, predvsem oficirje in gojence ofi irskih šol, da udari po boljševiškem štabu v dvorcu Smol-nem.
Gospodarske vesti
Grško trgovsko brodovje. Trgovskih ladij pod grško zastavo je 535 s skupno 1,504.632 registrskimi tonami, medtem ko jih je bilo lani 507 oziroma 1,371.299 ton. - Izmed 535 Ladij je 419 tovornih ladij, 36 tankerjev, 45 potniških ladij to 35 ladij drugih tipov. Grške tvrdke proučujejo možnost zgraditve 10 velikih ribiških ladij—hladilnic, za kar so zahtevale od vlade pt>-soj ila.
Nova nahajališča nafte v Kitajski. Agencija Nova 'Kitajska javlja, da je bila odkrita v provinci Sečuan v jugozahodni Kitajski nafta odlične kakovosti. Geologi trdijo, da je provinca zelo bogata na prirojjnem plinu in da večje število izvorov proizvaja dnevno 1.800.000 kub. m.
Trgovski sporazum med Izraelom in Poljsko. V Varšavi je bil podpisan sporazum med Izraelom in Poljsko z veljavnostjo za eno leto od 1. novembra letos dalje. Sporazum predvideva izraelski izvoz južnega sadja, zunanjih in notranjih avtomobilskih gum, fosfatov, kemičnih in farmacevtskih proizvodov. Poljska bo dobavljala Izraelu kmetijske pridelke, kemikalije, kovinske izdelke, stroje in industrijske naprave.
Nemške investicije v Italiji. »II Sole« piše, da bonnska vla-
Revolucionarni val v Sloveniji 1917-1920
Leto 1917, leto prve svetovne vojne in leto -revolucije v Rusiji- Vihar dogodkov, ki zajema dežele, prihaja tudi v Slovenijo. Centralni državi Nemčija to Av-stro-Ogrska sta zlasti občutili bližajočo se nevihto ...
»Leta 1917 — piše tov- Kardelj o tej dobi — Pa se je pri centralnih silah pričela opažati utrujenost od vojne. Razen tega je že začetek revolucije v Rusiji vplival na razpoloženje armade. Precizni stroj pruskega militarizma je pričel resno škripat; in vera v zmago centralnih sil je jela omahovati- V ljudskih množicah je pričelo nemirno vreti- Na Slovenskem se je vse ljudsko nezadovoljstvo zlilo v en sam val narodnega gibanja, v katerega so delovne množice vnašale svoje radikalne socialno revolucionarne težnje.«
Pričujoča kratka kronologija dogodkov kaže, kako se je v Sloveniji širil revolucionarni val v letih 1917 do 1920. Pričal se je že v začetku leta 1917, a pomemben polet mu je dala oktobrska revolucija in njena politika demokratičnega miru.
y Novembra in decembra 1917 ter januarja 1918 delavstvo Slovenije na mirovnih shodih izraža simpatijo revoluciji v Rusiji in zahteva
priznanje nove sovjetske vlade ter sprejetje ruske ponudbe miru.
2 5. novembra 1917.	— V
Trstu je bil velik mirovni shod. Udeležili so se ga italijanski in slovenski delavci.
2. decembra. — Mirovni shodi delavstva so bili v Ljubljani na Jesenicah, v Tržiču. Borovnici, Idriji, Trbovljah, Hrastniku. Zagorju. Na vseh shodih so govorniki ob burnem odobravanju zahtevali od vlade akcije za takojšen mir. V resoluciji, sprejeti na ljubljanskem shodu, je zapisana zahteva: »Da vlade centralnih držav priznajo v Rusiji sedaj dejansko obstoječo javno oblast ter ponudijo vsem vojujočim se državam v svrho mirovnih pogajanj premirje in sprejmejo rusko ponudbo.«
g. in 9. decembra. — Mirovni shodi v Novem podmatu (Ljubljana), na Viču in v Logatcu. Na shodu v Logatcu so poslušalci klicali: Proč z vojno, hočemo mir, hočemo, da pridejo domov naši možje, naši očetje živel mir, živela ruska revolucija.«
16. decembra. — Mirovni shod delavstva na Rakeku.
20 januarja 1918.	— V
Ljubljani je bila veličastna manifestacija za mir. V Mestnem domu in na trgu pred njim, kjer sta bili dve zborovanji, se je zbralo okrog pet tisoč delavcev, delavk In meščanov, da izrazijo svojo voljo proti nadaljevanju vojne in zahtevajo ureditev prehrane. Zborovanje je podprlo gibanje delavstva ki se Je začelo 14. januarja na Dunaju s stavko, ki se je hitro Tazširlla na Nižjo Avstrijo, Štajersko. Gornjo Avstrijo. Moravsko. Ogrsko. Iz Trsta so prišla poročila o demonstracijah. Stavke shodi in demonstracije so pod-
prle predloge sovjetske vlade v Rusiji o zgključltvi miru pri pogajanjih v Brest-Litovsku. zborovanje v Ljubljani je sprejelo resolucijo, ki v četrti točki zahteva: »Cesarsko - kraljevska vlada mora dati čimpreje popolnoma pomirljivo izjavo, da se ne razbijejo mirovna pogajanja v Brestu Litovskem zaradi teritorialnih zahtev — da vlada odstrani ovire za sklep miru s tem. da prizna ne-potvor.ieno demokratično pravico samoodločanja za sporne dežele in da prizna zaupnikom delavstva primeren vpliv na potek dogajanj.«
2 1. Januarja. — V Ljubljani sta bili ponovno dve zborovanji v dvorani Mestnega doma in na trgu pred njim. Delegacija, ki je bila Izvoljena prejšnji dan. da izroči delavske zahteve deželni vladi. je poročala o svojih pogajanjih z vlado, ki je obljubila ugoditi zahtevam v zboljšanju prehrane in sklenita! miru. Obe zborovanji sta sprejel; kratko izjavo; »Delavstvo sprejenrfa obljube na znanje, toda zahtevalo bo. da se tudi lzvrše. Boj za mir, boj za ureditev aprovizacije še ni končan.«
2 2. januarja. — Delavstvo arzenala v Pulju je stopilo v stavko v znak solidarnosti z avstro-ogrskim delavstvom, ki zahteva mir. prehrano ter povrnitev družin domov. Stavka okoli 1000 zaposlenih. — V garnizijskem zaporu šentpetrske vojašnice v Ljubljani so se zaprti voiaki zaradi lakote in neznosnih razmer uprli. Vdrli so lz Ječ. razorožili stražo ter prišli na dvorišče s klici: Kruha! Boj med uporniki in prlhitevšiml ojačitvami Je trajal nekaj nr, bili so težko ranjeni. Upor Je bil zatrt.
2 7. januarja. — Veliki delavski shodi za mir na Jesenicah,
v Trbovljah. Zagorju (prisotnih 1200). Idriji (udeležba 1000 oseb). Glavni zahtevi: mir in kruh.
Delavstvo se loteva vedno bolj ostrih sredstev boja —* generalnega štrajka. Gibanje v Tirstu vodj izvoljeni delavski svet, javno pod vplivom idej ruske revolucije.
. Mornarji v Boki Kotorski se uprejo.
2 8. januarja 1918.	—	Do-
čim se Je v Pulju končala stavka, je v .Trstu izbruhnil generalni štrajk. Ustavili so vse obrate, časopisi so prenehali izhajati. Stavko vodi delavski svet, izvoljen po ključu — po en zaupnik na vsakih 100 stavkujočih. Delavski svet izdaja svoje glasilo »Sporočila delavskega sveta« na slovenskem in italijanskem jeziku. Za red skrbe reditelji z rdečim znakom na rami. Disciplina je vzorna. Stavka je v znamenju gesla: mir in kruh. Trajala ie do vštevši 1. februarja.
I. februarja. — Na bojnih ladjah in v pristanišču Boke Kotorske je izbruhnila vstaja mornarjev'. Vstaja Je bila s silo zatrta. Uporniki so bili aretirani, štirje voditelji ustreljeni, 379 udeležencev oddano sodišču.
II. m a r c a. — Pritožbena komisija je ugodila večini zahtev delavcev kovinske tovarne strojev v Ljubljani, ki so pred tedni začeli mezdno gibanje. Delovni čas se je z desetih ur znižal na devet ur.
Neznosne razmere s prehrano so ustvarjale v zaledju velaiko nezadovoljstvo to
odpor- V gfoanje stopajo delavske žene to osvajajo ulice Ljubljane.
1 6. m a r c a. — Nad 200 železničarskih žen Ljubljane je šlo v sprevodu z rdečo zastavo pred deželno vlado. Njihova deputacija • je zahtevala od vlade zboljšanje pre-hranbenih razmer.
1 7. m a r c a. — Javni žensk! shod v Ljubljani. Razpravljalo se Je o nevzdržnih razmerah v prehrani. V resoluciji žene »pošiljajo revolucionarnemu ruskemu proletariatu pozdrave«. Z ozirom na podpisani mir z Rusijo v Brestu Litovskem izjavljajb žene da je to »mir zmagovalca nad premagancem« ter zahtevajo, da se sklene nov »splošen sporazumen mir«.
11. aprila. — V Domžalah so delavke tovarne Landstatterja stopile v stavko.
2 2., 2 3. 1 n 24. a p r 11 a. — Tekom treh dni delavske žene Ljubljane demonstrirajo na ulicah in trgih za mir in kruh. Demonstrirale so pomembne množice in s trdovratno vztrajnostjo zahtevale »naj se Jim kaj da." ker nimajo ničesar več djati v lonec«. »Izgredi« so dosegli vrhunec 24. aprila. Zene so razbijale šipe na glavnih ulicah, opustošile živilski trg. Policiji je moralo priti na pomoč vojaštvo. Bilo je prepovedano zbiranje ljudi na ulicah in objavljena večerna policijska ura.
1. m a J a 19 18. — Delo Je počivalo v Ljubljani. Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, na Jesenicah, v Krmelju, Idriji, Tržiču. Polzeli. V vseh krajih so bila prvomajska zborovanja in manifestacije za mir. svobodo in osemurnlk. Posebno organizirano ie poteklo praznovanje v Trstu.
(Nadtaljevanja sledi)
da resno proučuje možnost kapitalnih investicij v Italiji. V zadnjih nekaj mesecih so pokazali nemški industrijoi zanimanje za razvojne probleme italijanskega juga.
Krožni seminarji za trgovinsko osebje
Trgovinska zbornica LRS v Ljubljani je pripravila po sklepu svojega upravnega odbora tako-imenovane krožne seminarje za komercialno osebje v industriji in za vse osebje v trgovini in gostinstvu. Seminarji bodo organizirani po vsej Sloveniji. Za začetek teh seminarjev sta pripravljena dva referata in sicer Ilije Kaufmana o službi potrošniku ter o kulturni postrežbi ter ing Emilije Letonjeve: Ohranimo živila zdrava (liigijena v trgovini). Nadaljnje teme bodo še sledile. Vsak od teh dveh referatov je po-* vsem samostojen in ga bodo po možnosti spremljali filmi, diapozitivi in dru&i vizuelni pripomočki. Za vsak seminarski sestanek je predvideno, da bo trajal 3 do 4 ure. Seminarji bodo organizirani po načelu samofinansiranja. Vsak udeleženec bo dobil za 150 din izvod skript z referatom, s čimer bodo delno pokriti stroški za skripta filme ali diapozitive, projektor, prevozne stroške in dnevnice predavatelja, ostale stroške pa bodo krile okrajne trgovinske zbornice, ki bodo organizirale seminarje. Slušatelji bodo dobili tudi ankefno polo o smoternosti in uspehu posameznega seminarja, ki jo bodo ob zaključku seminarja oddali, izpolnjeno. Ti seminarji so spet korak naprej v prizadevanjih za dvig našega trgovskega osebja.
-st-
Analiza poslovanja trgovina na območju Ljubljane
Trgovinska zbornica za okraj Ljubljana jc izdala razmnoženo na ciklostil zajetno knjigo na 230 straneh, v kateri objavlja analizo poslovanja trgovine na območju okraja Ljubljana za prvo polletje 1957 v primerjavi z letom 1956.
Ta analiza poslovanja trgovskih podjetij in trgovin sloni na številnih podatkih po zbranih poročilih o periodičnih obračunih za dobo od 1. januarja do 30. junija 1957 ter so ti podatki primerjani z zbranimi podatki za leto 195S, dostavljenimi na posebnih anketnih listih, ki so jih podjetja poslala za analizo poslovanja za letu 1956. Niso upoštevana trgovska podjetja bivšega okraja Kočevje, kakor tudi ne kmetijske zadruge, Industrijske trgovine in obrtniške nabavno-prodajne zadruge, ker večina med njimi ni poslala podatkov (med kmetijskimi zadrugami Jih je poslalo podatke komaj 23 od 120 zadrug). Vsa trgovinska podjetja so razdeljena na tri skupine in sicer: trgovska podjetja na debelo, trgovska podjetja podjetja na debelo in drobno ter trgovska podjetja in trgovine na drobno. Vsaka teh skupin pa je še razporejena po trgovskih strokah v posamezni skupini.
Analiza poslovanja trgovine na območju okraja Ljubljana predstavlja ogromno delo okrajne Trgovinske zbornice ter zasluži ustrezno proučevanje, da ne bo delo zaman. Vsakomur ki se bo poglobil vanjo, ho analiza nudila marsikatero zaniimivo ugotovitev In dala napotke za nadaljnje izboljšanje trgovine na področju okraja Ljubljana.	—st—
Opozorilo
Republiško posvetovanje novinarjev o družbenem upravljanju Je preloženo na četrtek, 7. tega meseca, ob isti uri ln ▼ istih prostorih.
Društvo novinarje« Slovenijo
St. 259 — 8. NOVEMBRA 135f J 8U1EHSB POBOCEV&LEC 1 tlf. S
Branimo naše pravice
Razgovor posebnega dopisnika Slovenskega poročevalca z načelnikom sirskega generalnega štaba Afifom Bizrijem
Švedske težave
Vladna■ kriza na Švedskem ni po svetu zbudila posebne pozornosti in ministrskemu predsedniku Erlanderju je uspelo v razmeroma kratkem času sestaviti novo vlado, da-siravno je ta vlada man j šinit k a in sestoji samo iz socialnih demokratov, ki imajo v spodnji zbornici 112 poslancev, medtem ko jih opozicija lahko našteje 119.
To razmerje sil se je spremenilo pred nekaj dnevi, ko je kmečka stranka odpoklicala svoje štiri ministre iz koalicijske vlade. S to potezo kmečkega voditelja Hedlunda je propadla dolgoletna zveza med socialnimi demokrati in kmečko stranko.
Kmečka stranka je bila na strani socialnih demokratov že r tridesetih letih: tedaj je nastala tako imenovana, »rdeče-Tclevo. zveza«, ki se je začela ie leta 1933, bila. je uspešna v letih 1936—1939 in se je pojavila na. političnem površju po koncu vojne.
T.e precej časa. je bilo opaziti razlike med socialnimi demokrati in kmečko stranko; naposled- je le prišlo do dokončnega razdora, ki ga je kmečka stranka utemeljila z i-iavo. da. je prišlo do »spora cvede bistvenih vprašanj«, zla-sii pa. še glede načrta, o povišanju starostne pokojnine,
V-: ga hoče izvesti Erlander- j jeva vlada..
Erlander se je odločil In zahteval konsultativni. plebiscit. o starostnih pokojninah. Že pri in'77. -jp prišlo do razdora, v •■'novi koaliciji, zakaj socialni demokrati so dali na glaso-■ '"ir svoj predlog, kmečka s-rovka svojega in liberalci ter konservativci skupaj še tretjega.
Dasiravn-o je šlo samo za konsultativno javno glasovanje. je vendar že tedaj kazalo. da je prelom v vladni koaliciji 'neizbežen. Tega se ■o predobro zavedal tudi Erlander. ki je prav zato izjavil, da \e zanj in za. socja-lne demokrate reforma pokojnin veli'-o večjega pomena kot pa Kor ' '- -a g kmečko stranko.
\	strani je Hedlund že
tedaj napovedal, da njegova stranka, ne bo mogla več sodelovati v Erlanderjevi vladi; koalicija. ki se je dobro držala po letu 1951. je zato nenadoma razpadla.
Kmečka, stranka, trdi. da je bila doslej samo »privesek« socialnih demokratov, ki niso hoteli- ukrepati tako, da bi imeli od vladne politike korist tudi kmetje. - Kmečka stranka ie pripravila daljnosežen program, ki naj zadosti težnjam, njenih članov, ki pa riso rcroM kmetje, temveč tudi podeželjka buržoazija. Erlander jr> te zahteve enostavno zavrnil in vztrajal pri svojem načrtu o povišanju pokojnin, vnmo tena pa še pri vseh gospodarsko-socialnih ukrepih, k' jih je njegova vlada izvedla v zadnjem■ času. se pravi tudi. pri povišani, diskot-
■ m eri. ki je zlasti prizadeta meščanske kroge.
V dnevih najlrujše krize na ' turško-sirski meji, smo . našega sodelavca Aljoša Furlana poslali na to nemirno področje, da bi bralcem Slovenskega poročevalca posredoval sliko tamošnjega položaja. Napetost na turško-sirski meji sedaj poDušča, odnošaji se počasi normalizirajo, vendar, razgovor, ki ga je imel naš posebni dopisnik z načelnikom sirskega generalštaba, kaže, kako nevaren in eksploziven se Je zdel položa.i še pred nekaj dnevi. (Op. ur.)
Damask, 26. oktobra. (Z letalsko pošto) — Mislil sem. da bo šlo teže. Ko sem se bližal poslopju sirskega generalnega štaba in videl vojake z nasajenimi bajoneti na puškah ter pomislil na težke dni, ki jih preživlja Sirija, se mi je zdelo
A
le malo verjetno, da bom govoril — ali vsaj ne takoj — s človekom, ki je danes vsekakor med najbolj zaposlenimi v Siriji. Oficirju pri	vratih sem
povedal, kaj želim. Telefoniral je in po arabsko	razložil ne-
znancu onkraj žice mojo željo. Nato pa:	»Lahko	greste!« Za
trenutek sem ga	napak razu-
mel. nato pa vprašal: >H generalu?« »Da«. Kurir me je odpeljal k dvigalu.
Vstopil sem. Izza mize, težko obložene z dokumenti in zemljevidi, je stal. sSmpatičen člo-
vek, videti še mlad z a tako visok položaj, in mi prišel nasproti. Pozdravila sva se. Govorila sva francosko.
Medtem ko sem mu zastavljal svoje prvo vprašanje — o splošnem, vojaškem položaju —
je pritisnil na zvonec na mizi. Vstopil je vojak, pozdravil, sprejel naročilo (razumel sem le besedo kahue — kava) in odšel.
»Da. Položaj je naslednji: Več kot šest turških pehotnih divizij in dve oklopni diviziji je ob naših mejah. Poleg tega je tu še ameriška šesta flota, ki je tik ob naših teritorialnih vodah. Vsak dan so nad našim ozemljem izvidniška letala. Turki streljajo z lahkim orožjem na naše ozemlje.«
»Sirski armadi smo ukazali, naj ne odgovarja na izzivanja. Vojaška letala neznanega izvora so večkrat letela nad našo državo in prišla prav do osrčja dežele. Mogli bi jih prisiliti k pristanku, pa tega nismo storili zaradi naše politike miru in zato, da na bi povečali napetosti.«
Pogledal me je. Prvi odgovor je bil končan. Prav tedaj je vstopil spet vojak in mi ponudil skodelico. Nalil mi je za čajno žličko kave: Prav tako generalu. Nato sem videl, kako to gre. Ko sem izpil tisto malo kave, mi je nalil še prav toliko, nato pa tako naprej, dokler se nisem zanjo zahvalil.
»Kaj je ukrenili glede na ta položaj?« sem ga vprašal.
»Napravili smo vse možne vojaške korake, da bi onemogočili ameriški in turški načrt z bliskovito akcijo zaseti Sirijo, pregnati demokratično sirsko-vlado in. postaviti svet pred izvršeno dejstvo.«
»Njihov načrt rie more uspeti«, je nadaljeval po kratkem premolku. »Sirsko ljudstvo in
Vidne posledice
Promet v Hamburgu pada - Pristanišče namreč nima naravnega zaledja, ker Zahodna Nemčija nima urejenih političnih odnosov z vzhodnimi
državami
Ko je
izbruhnila vladna krizo. ie imela, meščanska, opo-z:rija na voljo, da lahko se-s-nvi vlado, toda tega se ni l"-':la. Pri zadnjih volitvah so meščanske stranke sicer rrkoliko okrepile, toda nihče ■ m potegoval prevzeti vlado.
liberalci, ki s svojimi 58 r ~lanci zastopajo najmočnejšo meščansko opozicijsko sku-T"'o. niso hoteli prevzeti od-c-."ornosti za vodstvo države,
‘ :' o da. Erlander ni imel pre-"r',:kih preglavic z investituro. To^f. zaradi odpada kmečke franke je zdaj Erlanderjeva " 'arin. v manjšini pred spod-’’ o zbornico in bo to dejstvo h-ido zaviralo njeno politiko.
Kriza, na Švedskem je torej odpravljena, toda vlada bo imela hude preglavice; _ zaradi tega• polagajo vso važnost na prihodnje parlamentarne volitve, ko pričakujejo, da bo rešena tudi. sedanja negotovost. -Na, vsak način pa, se bodo morali socialni demokrati zares potruditi, če bodo hotel j ohraniti oblast v svojih rokah, zakaj že nekaj let je opaziti, da njihov vpliv peša in d n se krepijo meščanske stranke. Tudi sicer spokojna Švedska se je torej znašla na križpotju: notranjepolitični boj vnaša čedalje hujši nemir
slo
BONN, 2. nov. (Tanjug). — Kakor pišejo časopisi, je promet v največjem zahod.nonem-škem trgovskem pristanišču Hamburgu v zadnjem času padel. Vzrokov za to .ie več. To veliko pristanišče nima naravnega zaledja glede na to. da Zahodna Nemčija nima urejenih političnih zvez s Poljsko, Vzhodno Nemčijo, Češkoslovaško in drugimi vzhodnoevropskimi državami. Dalje ima Hamburg razmeroma neugoden položaj za promet z Zahodom, prometne zveze z drugimi deli Nemčije so zastarele, pole? tega pa se Poljska in Vzhodna Nemčija trudita, d-a bi usposobili svoja pristanišča za večji trgovski promet.
Hamburg je imel samo v prvi polovici tega leta za okrog 730 tisoč ton manj prometa, medtem ko sta Bremen in Emden v istem času zvišala svoi promet za okrog 730 tisoč ton.
Da bi preprečil nadaljnje gospodarsko nazadovanje pristanišča. zahteva Hamburg_ ureditev zvez z vzhodnimi državami, zgraditev prekopa od juga proti severu, ki bi povezoval to pristanišče z Vzhodno Nemčijo in Češkoslovaško, zgraditev modernih cest proti jugu in spremembo tarif Hamburgu v prid. To pristanišče je postalo
zaradi svojega položaja dražje od ostalih zahodnonemških, belgijskih, holandskih, poljskih in vzhodnonemških pristanišč
armada sta pripravljena braniti naše ozemlje in bi dala napadalcem lepo lekcijo, če bi. poskušali prekoračiti našo mejo. Nikakor ne bodo uspeli s svojimi načrti, ker bodo v Siriji naleteli na odpor ljudstva, kije •trdno, odločeno braniti svojo neodvisnost«.
»Nočem vas spraševati o stvareh, ki so verjetno vojaška tajna. Pa vendarle, ali mi lahko poveste še kaj več o vaših obrambnih načrtih?« ,_sem ga vprašal.
»Sirija je majhna država«, je dejal, »in ne more imeti tako velike armade, da bi zadostovala za obrambo tako dolgih mej, kot so naše. Toda z arma-. do je narodno odporniško gibanje, ki bo skupaj z njo branilo Sirijo. Ce pride do napada, bo položaj za napadalca zelo težak, ker bodo naleteli na odpor v vsakem mestu in vasi, v gorah in puščavi, branili se bomo od hiše do hiše. Sirija bo pokazala-vsemu svetu, kako zna braniti svojo neodvisnost, ki ji je tako draga.«
»Se nekaj gospod general. Ali bi lahko povedali, če je po vašem mnenju najhujša kriza že minila. Z drugimi besedami, rad bi vedel, če ste optimist glede razpleta sedanje krize?«
- »Da, sem optimist. Ne zato, ker bi se kriza in napetost zmanjševali, ampak zato, ker branimo le svoje pravice. Branimo pravično stvar. Mi nismo ničesar storili, kar bi bilo lahko povzročilo krizo. Naši nasprotniki so ustvarili krizo. Ca se kriza veča, potem jo oni povečujejo,' če se manjša, potem jo zmanjšujejo oni — in naš odpor.«
»Torej, spremeniti morajo 1* svoje stališče in vse bo v redu. Mi pa smo trdno odločeni braniti nedotakljivost svojega o-zemija in svojo politiko pezi-tivne nevtralnosti. Nikomur ne dovolimo, da bi se vmešaval v naše notranje zadeve. Ko bodo to razumeli, bo vse dobro. Vsak 'človek opravlja pri nas svojo dolžnost. Zato sem optimist.«
S tem je bil intervju končan. Prijazno me je spremil do vrat, tam pa sva se poslovila. Ko sem šel skozi predsobo, sem opazil, da se je v tem kratkem času nabralo polno ljudi, oficirjev in civilistov, ki so hoteli govoriti z generalom Bizrijem. Poslovil sem se in odšel po dolgem hodniku, vročemu damaščanskemu soncu nasproti.., A. Furlan.
I
I
V,T'
Sirijski zunanji minister Šalah Bitar je izrazil na tiskovni konferenci obžalovanje, da Generalna skupščina OZN ni sprejela njegovega predloga o vzpostavitvi anketne komisije, Ki Dl raziskala položaj na turško-sirski meji. Dejal je, da bodo vzroki sedanje krize ostali, dokler se turške čete ne bodo umaknile s sirske meje. Zunanji minister Bitar je pripomnil, da Po sirskem mnenju ni potrebe za posredovanje kralja Sauda med Sirijo in Turčijo Njegova akcija je lahko'koristna samo toliko, kolikor »svetuje Turčiji, naj ne ogroža vec Sirije«. Na sliki pa vidimo ameriško bojno ladjo »CANBERRA«, ki je oborožena i dirigiranimi izstrelki, v tur-Škem pristanišču Iz m ir med. nedavnimi pomorskimi vajam L
Pomembno priznanje
(Od naSasa atelnec* dopisnika)
PARIZ, 2. nov. (Po telefonu.) Vladne krize v Franciji nastopajo, trajajo, dozorevajo in se vselej tudi končajo tako ali drugače, vendar so se doslej vedno končale. Dopisniki se zabavajo s tem, da ugotavljajo razne rekorde: postavljanja vprašanja zaupnice, trajanja brezvladja, dolžine investiture, itevila kabinetov, ki jih je skupščina odobrila in tistih, ki niso dobili večine. Politiki in novinarji dajejo izjave in pišejo članke, prerokujejo to in ono in se navadno motijo. Stranke se spuščajo v medsebojne javne in skrite kompromise, ki jim prinašajo večje in manjše koristi, večje ln manjše razočaranje.
Francoza, zabeljena s kapljo grenkobe: »Da, stvari se razvijajo. Razvijajo se celo tedaj, kadar imamo vlado.«
Pisati 36 dni o krizi, pisati 11 ostalih mesecev o tem, da stojimo pred krizo, da smo sredi krize, da je kriza minila, je več kot dolgočasen posel za tujega novinarja v Franciji.
2ivljenje in razvoj pa stopata po svoji poti, ki se navadno ne meni za ta normalen potek borbe za oblast. Njiju se ne tiče, ali bo jutri nacionalni svet socialistične stranke izglasoval udeležbo socialistov v novi vladi in s tem zagotovil Gail-lardov uspeh. Njiju se ne tiče, ali bodo zmerni jutri izustili
ca priznavati, da je potreben nov Alžir, da sicer ne obstoja alžirski narod, da pa zagotovo obstoja neka posebnost, neka razlika od Francozov, da je treba omogočiti polno enakost članov obeh skupnosti v izvajanju državljanskih pravic, upoštevajoč posebnost moha-: medancev, ki je posledica zgodovinskega razvoja vere, civilizacije in običajev, tedaj je to tako važno priznanje, da ga ne moremo podcenjevati. Naštevanja vzrokov te mohamedanske ».posebnosti« se tako zelo približuje definiciji, ki velja v svetu kot definicija za narod, da prav res ni mogoče, da nas ta podobnost ne bi zbodla v oči. Ni več tako zelo
ali bodo zmerni jutri izustili	zooaid v n.	~
prostovoljni ali »niansirami« da. Zato ni nič čudnega, da z ve- pomembno, koliko časa bo sa __________________nii	seliem	zerabi	za	vsako	še	tako	troha do colneaa priznanja.
Njiju se ne tiče,ali se bo ta vlada imenovala narodna unija ali republikanska'obramba, ali bo stala na desnem ali levem centru. Morda najtočneje odraža tako stanja šala povprečnega
Priprave za proslavo
Prezidij Vrhovnega sovjeta je objavil amnestijo — V Moskvi se je začel filmski festival, pripravljajo pa tudi bogat gledališki program — Prve delegacije tujih partij so že v Moskvi
Moskva. 2. nov. (Tanjug) V Moskvi končujejo priprave proslavo Oktobrske socialistične revolucije. Mesto je dobilo praznično lice. Knjigarne so polne novih knjig, v katerih stari člani partije priobčujejo svoje spomine na. Okf» ber, posebno take. ki so povezani z Leninovo osebnostjo. *avzetjem Zimskega dvorca in drugim.
Akademija znanosti ZSSR je imela slovesno zasedanje, posvečeno Oktobrski revoluciji. Bogat program pripravljajo moskovska gledališča in kinematografi. Te dni bodo uprizorili r.ovo opero Hrenikova »Mati« po znanem romanu Gorkega. Med proslavo bodo prvič uprizorili novo 11. simfonijo Sošta-koviča o revolucionarnih dogodkih. Včeraj se je v Moskvi začel filmski festival, ki bo trajal 10 d.ni, mnogi moskovski
KANADSKE PRITOŽBE PROTI ZDA
Cželal Bayar spet predsednik
AMKARA. 2. nov. — Ankarski radio je poročal, da je turska Velika narodna skupščina danes vnovič izvolila Dželala Baj^ara za predsednika republike
NEW YORK, 2. nov. (Reuter) Kanadski minister za ifinance Donald Flaming je pozval danes ZDA, naj spremene svojo trgovinsko politiko, ki škoduje Kanadi. Združene države Amerike imajo do Kanade posebno odgovornost in bi morale imeti razumevanje za kanadske koristi, ne pa da škodujejo kanadskim izvoznim možnostim. Kanadska . minister je nato opozoril na resno neravnovesje v trgovini obeh držav, rekoč, da bo morala Kanada razmisliti o razširitvi svoje trgovine z Veliko Britanijo in drugimi državami Comtn o n w e a ltha, kar je posledica stališča ZDA do Kanade. Kanadski minister po-
Pozor pred Božičnimi otoki!
London, 2. nov. (Reuter) Britanska vlada je z noto obvestila vse tuje misije v Londonu, da velja področje okrog Božičnih otokov od jutri dalje do preklica za nevaren pas, ki naj se ga ladje ogibajo. Sodijo, da bilo to sporočilo izdano zato, bodo na tem področju v kratkem začeli poskusi z britanskim jedrskim orožjem. Področje, kjer je zdaj prepovedana plovba, obsega 63.000 kv. morskih milj in je za desetino manjše od nevarnega pasu, ki je bil določen lani, ko so Britanci napravili prvi poskus * vodikovo bombo.
sebno zameri ZDA, da so Izključile kanadske gotove izdel-k9 iz ameriškega tržišča.
muzeji pa so odprli posebna razstave, namenjene proslavi.
Vrhovni sovjet bo imel v Kremlju slovesno zasedanje, ki se ga bodo udeležile vse tuje delegacije, na Rdečem trgu bo 7. novembra mimohod, nato pa v Kremlju velik sprejem.
Prezidii Vrhovnega sovjeta ie danes objavil amnestijo, ki bo zajela vse, ki so bili obsojeni na izgubo svobode do treh let in na druge kazni brez odvzema svobode. Ne glede na trajanje odvzema svobode bodo izpuščeni: ženske, ki imajo obroke v starosti do 8 let ter noseče žene. m&ški. stari nad 60 let in žensk« nad 55 let in mladoletni do 16. leta.
Danes so začele prihajati v Moskvo prve tuje delegacija.
Prispeli so že predsednik LR Kiitaj ske Mao. C e Tung z drugi mii visokimi kitajskimi predstavniki, predsednik DR Vietnama Ho Si Milnih-z vladno in partijsko delegacijo jn drugi.
seljem zgrabi za vsako še tako šibko vejico upanja, da napredna misel zapisuje točke v svojo korist.
Dozdeva s« nam, da smo popolnoma nepričakovano priče tega dogajanja. Izključujoč pu-žadiste, ki na srečo vendarle ne igrajo vidnejše vloge, se najreakcionarnejši del francoskih političnih krogov skrajne desnice pričenja zavedati stvarnosti. Globlja analiza bi nam sicer gotovo odkrila prikrite nepoštene račune, priklanjanje pred zahtevami dneva, strah pred nezaželenim preokretom dogodkov, nujnost snubitve naprednih krogov, da bi se izognili prevelikemu medsebojnemu oddaljevanju. — Toda kljub vsem tem negativnim 'pobudam učinek vendarle ne more biti drugačen, kakor pozitiven. Kadar pričenja desni-
treba do polnega priznanja. Najteže je storiti prvi korak in v teh besedah se skriva ta storjeni prvi korak.
Kadar pa te besede niso samo izgovorjene, temveč celo natisnjene, kot uvodni članek v »Figaro«, katerega politične pobarvanosti ni potrebno prav nič pojasnjevati, kadar te tiskane besede prebere več kot pol milijona ljudi, ki vedo, s kom imajo opravka, tedaj se spornim na to ne da več izbrisati. Naj je te besede izzval strah pred ljudsko fronto, naj so jih izzvali kakor :no skriti računi, bile so izgovorjene.
Gledano iz te perspektive ni več važno, kdo bo sedel v bodoči vladi in kakšen bo program, o katerem se bo govorilo javno.
Vida Hreščakova
poročtfa
Odhod naše delegacije
BEOGRAD, 2. nov. (Tanj ugr). Nocoj je iz Beograda s posebnim vlakom odpotovala v Moskvo jugoslovanska partijsko-državna delegacija, ki se ho na povabilo CK KP' SZ in vlado ZSSR udeležila proslave 40-ob letnice oktobrske socialistične revolucij«.
Mesto in naloge
Dosedanji predstavnik svetovne federacije bivših bojevnikv Morel je poudaril, da iede-racija ne sme biti odvisna od kakega bloka
BERLIN, 2. nov. (Tanjug). V Berlinu se je sinoči končala sedma generalna skupščina svetovne federacije bivših bojevnikov. Izvolila je nov izvršni biro; čigar predsednik je Van Lanschot (Nizozemska), generalni sekretar je Curtis Campeign (ZDA), podpredsednika sta Ghulam Husain (Pakistan) in Gutri Kennet (Kanada). Predsednik generalnega sveta federacije je postal Pierre Gerard.
Dosedanji predsednik federa- narodno napetost in razvijati
sodelovanje na svetu.
Velimir Stojnič je bil izvoljen v generalni svet federacije kot zastopnik jugoslovanskih bojevniških organizacij.
V delegaciji so: Edvard K ar J delj, član izvršnega komiteja ZKJ in podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Aleksander Rankovič, član izvršnega komiteja ZKJ dn podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Lazar Koliševski, član izvršnega komiteja ZKJ in predsednik Narodnega sobranja LR Makedonije, Veljko Vlahovič, član CK ZKJ, UgljeSa Danilovifi, član
je
ker
cije Albert Morel je govoril o vlogi federacije in dejal, da bi bilo škodljivo, če bi le-to pritegnili k blokovski politiki sveta. »Svetovna federacija ne more biti v službi nobene ideologije, je dajal. Če bi bila odvisna od kakega bloka, ne bi več imela povoda za obstoj, in tisti, ki bi jo usmerili tako, bi jo popolnoma uničili.«
Jugoslovanski delegat Velimir Stojnič je izrazil prepričanje, da bo svetovna federacija bivših bojevnikov odločno izpopolnjevala svoje naloge,
Skupščina je sprejela več resolucij, ki določajo stališče federacije do posameznih političnih vprašanj. Med njimi so tudi trije predlogi jugoslovanske delegacije za miroljubno uoorabo atomske energije, sodelovanje med državami in pomoč gospodarsko zaostalim državam. Razen tega je bila
IZpupuillJTr v aia avujc	---	_	“	-
dokler ne bo dosegla popolne sprejeta tudi jugoslovanska re-univerzalnosti. Tako bo poraa- solucija o zaposlovanju voja-gala utrjevati mir, blažiti med- ških vojnih invalidov.
593 novih odbornikov
Beograd, 2. nov. (Tanjug). Po nepopolnih podatkih volilne komisije je v beograjskem okraj'u na današnjih volitvah v svete proizvajalcev novih ljudskih odborov glasovalo 81.43 odstotkov volivcev v skupini industrije, obrti in trgovine. V vaških občinah znaša odstotek volivcev 87.R6, v mestnih občinah pa 81.18 odstotkov.
Največ volivcev je glasovalo v Grocki (96.25 odstotkov) in na Umči (92.16 otistotkov). Izmed mestnih občin je najvišji odstotek udeležbe volivcev v Rakovici (86.56 odstotkov), medtem ko je v občini Stari Grad, .kjer je skoraj tretjina vseh volivcev, glasovalo 80.10 odstotkov vpisanih volivcev.
Na današnjih volitvah so iz-volffli '503 odbornikov, na jutrišnjih volitvah pa bodo v kmetijski skupini izvolili 139 odbornikov.
CK ZKJ, organizacijski sekretar ZK Bosne in Hercegovine in član zvezneg,a izvršnega sveta. Delegaciji se to v Moskvi priključil Vel.jko Mičunovič, član CK ZKJ in veleposlanik. FLRJ v Moskvi.
Pri slovesu so bili navzoči Peta.r Stambolič, član izvršnega komiteja ZKJ in predsednik Zvezne ljudske skupščine, Svetozar Vukmainovič, član izvršnega komiteja ZKJ in podpredsednik zveznega izvršnega sveta, Jovan Veselinov, član izvrš-
nega komiteja ZKJ in predsednik Ljudske skupščine Srbije, Lidija Šentjurc, član CK ZKJ in podpredsednik, zvezne ljudske skupščine in drugi-
Od delegacije se je. poslovil tudi veleposlanik ZSSR v Beogradu I- K. Zamčevski z oseb-* jem veleipslaništva.
MOSKVA, 2. nov. (AFP). Nocoj je v Moskvo prispela delegacija KP Italdje, jo vodi gej neiralni sekretar partije Palmi-* ro Togliatti. Delegaciji se bo v Moskvi udeležila proslav 40-obletni.ee oktobrske revolucije. Delegacijo KP Italije sta pričakala člana CK KP SZ Anastas Mik »jan in Katarina Furceva.
SIRIJA NE BI BILA SAMA
Damask, 2. nov. (AFP). Sirski minister za informacije Saleh Akil je danes izjavil, da je Turčija nameravala napasti Sirijo in da je to Sirijo spodbodlo, da je to vprašanje sprožila pred Združenimi narodi.
Saleh Akii je izjavil, da so ZDA dlje časa »manevrirale«
Krvav obračun
MANILA, 2. nov. (AFP). Med predvolilnim govorom v Boho-lu, ki ga je črnel predsednik Filipinov Garcia, je nastal pretep, v katerem jc bilo ubitih pet ljudi. Štiri e izmed njih so
pripadali opozicijski liberalni stranki, kri je imela svoj shod v sosednem kraju. Povzročitelji spopada So bili pristaši predsednika republike Garcie.
med Turčijo in Sirijo in da se jim je naposled posrečilo pridobiti večino članov OZN proti sirski pritožbi. Toda — je pripomnil sirski minister — rezultati obravnave sirske pritožbe so tile: svetovno javno mnenje je zvedelo, da je stališče Turčije ogrožalo mir v svetu, da je Turčija pred Generalno skupščino izjavila, da ima miroljubne namene in da je mnogo držav podprlo Sirijo, -kar pomeni, da Sirija, če bi bila napadena, ne bi bila sama.
Sirski minister za informacije je na koncu dejal, da so arabske države soglasno sklenile pomagati Siriji, in pripomnil, da je sirska pritožba še vedno na dnevnem redu in da bodo o njej — če bo potrebno — ponovn# razpravljali.
Milil DOPISNIKI POROČAJO |
SIRIJA
norec v dnevih ■ NAPETOST kamen . . ■
Damask, konec oktobra. —
Na ročni uri se mi je odlomil sekundni 'kazalec. Stopil sem k prvemu urarju, loi sem ga opazil v gosti vrsti trgovinic blizu glavnega bazarja. Medtem ko mi je pomočnik popravljal uro. Je sta.ri urar. še krepak pri sedemdesetih letih, načel razgovor. Vsebina razgovora? Vojna. »Da, md je odgovoril — vojna se bo začela tisti trenutek, ko bodo Američani mislili, da so močnejši od Ruso-v, ali pa Rusi, da so močnejši od Američanov, In morda se Po to zgodilo prav »aradi Sdrije«.
Povedal sem mu, da mislim, da ne bo vojne in zakaj mislim teko. Ponudil mi je popravljeno uro. trajalo je le min-urto, da je bila popravljena, in dejal: »Upam. da imaš prav. sinko! Toda pomni: C e norec vrže kamen v vodnjak- ga štirideset pametnih na more več vzeti ven . . .«1
V teh štirih ali petih dneh, kar sem v Damasku, sem govoril z vrsto ljudi o sedanjem po-Sožaju: s tujci in. s pomočijo svojega prijatelja novinarja pri enem izmed tukajšnjih listov, tudi z domačini.
»Turki se pripravljajo že tri mesece. Zakaj? Američani skušajo spraviti z dnevnega reda OZN sirsko prošnjo za posredovanje. Zakaj? Samo bližina Sovjetske zveze jih še zadržuje, verjemite mi,« mi je govoril Faruk Šarit, glavni urednik lista »Al Baath«. glasila najvplivnejše sirske sitranke, socialistične stranke arabskega združevanja.
To kaže, je mnenje večine ljudi. ki spremljajo dogodke. Ponujano e Fen Sauda, da bo posredoval med Sirijo in Turčijo, jih je spravilo v slabo voljo, gan bi kmalu onemogočilo sirsko stališče v OZN. S sirske strani, pravijo, ni spora, pomiriti je treba nasprotno stran.
Na severu, v vaseh blizu turške meje in v Aleppu, so mobilizirane enote nacionalne garde iin prebivalstvo se uri v rabi orožja. Nad Damaskom je sli— žati v rednih presledkih hrumenje Migov, ki se vračajo s patruljiranja. V Damasku je nenavadno veliko število vojakov. Sirci se pripravljajo za vsak slučaj, čeprav, kot pravijo, vedo. da so Turki močnejši . . .
Kakih 35 km od Damaska, cvečer. ko se je avtomobil ustavil za vrsto vozil vseh vrst, sem ee po daljšem čakanju zapletel
v razgovor s potnikom v avtomobilu spredaj. Zvedel sem, da sta trgovca iz Aleppa na pati v
Bej-uA in da vs.1 skupaj čakamo, da bo šla mimo nas kolona motoriziranih enot, ki je pred poi ure krenila iz Damaska.
»Kaj pravite, ali bo vojna?« me je vpralšal starejši faned
njiju, ko	odropotai	mimo
nas prvi del velikih kamionov, ki so nosili tanke.
Vprašanja me je pač presenetilo? Saj bi bilo bolj normalno, če bi ga jaz zastavili njima. Odgovoril sem z vprašanjem, kaj da mislita onadva.
»Upamo, da ne.« Povedal sem, da mislim prav tako. Vs.i upamo, da ne. Vendar pa se mi zdi dogodek, ali bolje, njuno vprašanje značilno. Tudi stari urar mi je dejal: »Če bi res pričakoval vojne, potem ne bi delal vsak večer do devetih, ampak bi delal samo toliko, da bi imel jesti .. .«
Vojn« psihoze nd. Kljub vojaštvu in letalom ljudje delajo kot po navadi ali pa m-orda še bolj. Baizar v Damasku ni bM nikdar živahnejši, pr-cmet po ulicah prav tako. trgovine so odprte od zgodnjega j.utra do pozne noc.i in sirska lira je trdna In zamenljiva v kateri koli denar na svetu — tudii v dolarje.
Zaplet na turški meji in večno nasprotje z Izraelom sta vsekakor v ospredju pozornosti.
FRANCOSKE PARLAMENTARNE IGRE
KOGAR BO
odgovornih ljudi, toda vprašanja arabskega združevanja ta utrjevanja gospodarstva • zato niso prav nič zapostavljena. Edino, kar res trpi zaradi sedanjega položaja, je turizem. Turistov je res manj, kot jiiih je bilo kdaj koli. Zato pa imajo eedanft dogodki drugo, pozitivno posledico: sirsko ljudstvo, ali kot pravijo tukaj Arabci, ki živijo v Siriji, še niso bili nikdar tako enotni, kar ima obenem budi neredni učinek pri Arabcih v drugih arabskih državah. S svojo sedanjo politiko kujejo zahodne velesile prav tisto,* česar se najbolj bojiijo: arabsko enotnost.
Tega se tukaj zavedajo in so tega tudi veseli. Toda. pravijo, obenem je to tudi nevarno.; čim1 močmejiš® je sifpanje za
Glavna ulica v Damasku
arabsko enotnosit, tem bolj bodo zahodne države pritiskale sna Sirijo in Egipt — in tako naprej, v začaranem krogu.
Vendar o tem drugič. Zazidaj naj zaključim poročilo z ugotovitvijo, da je politika zahodnih držav skrajno nespretna in kratkovidna in jo tufcaij tudi tako ocenjujejo. Tudi tisiti prijatelja, ki so jiiih kda/j imeli, se obračajo proti njim, saj so v njihovih očeh krivi vseh sedanjih težav.
»Razen z vojno«, je dejal simpatičen zdravnik s sorbonn-sfco diplomo. »Sirije ne bodo spravili na kolena. In če vojne n-o-čajo, zakaj potem rajši ne pomagajo? Težav imamo dovolj, da bi potrebovali njihovo pomoč, njihovo znanje in tehniko. Če so Rusi trenutno naši edini
prijatelji, potema so na Z shodu sami krivi tega ...«
Siceir pa opozarjajo tukajšnji odgovorni ljudje, da se že kažejo rahle spremembe v stališču ZDA An tukaj se tudi nekaj govori o nekakšnih busdmes-smanih, ki da so prišli na tiho v Damask na. razgovore. Prevladuje mnenje, da je najhiujša kriza, neposredna nevarnost vojne* že sfeo-raj minila. Upaj-ma, da je to res. S tem bi bil odstranjen najmlaijiši problem Srednjega vzhoda. Ostali bi še tisti, ki smo jih »že navajeni«, ki pa zato niso niič manj pereči, nič manj nevarni in jih bo treba prav tako začeta reševati:	ara •■sko
enotnost, Izrael in palestinski begunci, nafta ...
Da le norec ne bi vrgel kamna!	Aljoša IFurlan
S POTI PO MADŽARSKI
Budimpešta, konec oktobra. V
Ftirstenfeikiu, meste-cu na av-striijsko-madžarski meji se je gostilničarka zelo začudila, ko sem ji dejal, da se bova s tovarišem Brankom naslednje jutro odpeljala na Madžarsko. In ko sva jii pokazala jugoslovanski potni list, je postala nekam čudno neprijazna ter dejala, da ne moreva dobiti sobe, dokler ne greva osebno na žandarme-rijsko postsijo. Ne poraiam sicer običajev v avstrijskih obmejnih pokrajinah, toda kaj takega v Avstriji še nisem doživel. Zahtevati od gosta, da bo šel pozno
Vaščani čakajo na avtobus v mestecu Keszthely nedaleč od
Blatnega jezera
ponoči v neznanem mestu iskat žandarm-erijsko postajo, se mi je zdeti o vse prej kot vljudno. Končno sva (jo z Brankom le pregovorila, da je telefonirala na žandarmerijo, midva pa sva lahko počakala v gostilniški sobi. Pripovedovali a nam je, kako je madžarska me^a zastražena, prepletena z bodečo žico in še zaminirana povrhu. Na vsak način nam ie hotela dopovedati, kako težko je priti »tja čez«; začel sem že resno dvomiti, če bo obmejni prehod na tem mestu odpnt. Prinesel sem zemljevid ter začel spraševati, kje bi bila še na drugem mestu meja odprta.
V tem so se na vratih pojavili kar trije avstrijski žandar-ji. Ko sva ji\ma daia potni list in so iju pregledali, so ga nama vrnili s pripombo: — A, vi imate vizum za Madžarsko. Torej v redu. — Želeli so nama lahko noč in odšli. In šele tedaj nama je gostilničarka dejala, da smeva spat v sobo.
Bilo je lepo, sončno jesensko jutro in sonce je začelo počasi vpijati slano, ko sva se naslednjega dne odpeljala proti meji. Na poti nisva srečala nobenega vozila, in sploh sem imel vtis, da tu ne more biti veliko prometa. Tudi na avstrijski meji, kamor sva se. pripeljala okoli 8. uire, se mi je zdelo, da so bili presenečeni, ker so že tako »zgodaj« dobili obisk. Podobno je bilo tudi na madžarski strani. Pred obmejnim poslopjem.se je sprehajal stražar, oborožen z rusko brzostrelko. Bil je mlad fant. ki naju je zelo prijazno sprejel im ko sem ga vprašal, če razume razen madžarščine še kak drug jezik, se mi je samo nasmehnil in odmajal z glavo. Sicer pa nisem na meji opazil nič izrednega: bodeča žica, ka-
kršna je p<5jiekcd na mejah, za njo pa se je vil več metrov širok pas preorane, in pobranane zemlje. Najbrž jo nekaj časa niso pobranali, ker je že začela poganjati milada, zelena travica. V času, ko sem čakal na dokumente. sem videl, kako je nek avstrijski kmet ob madžarski meji oral polije. Prav tako sem videl tudi ob madžarski mejii, da so bila polja obdelana, pa tudi kmete, ki so delali na polj iU.
Ko sem skušal dobiiti na kreditno pismo naše banke nekaj denarja že kar na meji, so mi odgovorili, da bom pač moral počakati, dokler ne pridem do prve banke. Če bi se odpeljala direktno v Budimpešto, bi morala prevoziti približno 350 km. Ker sva pa hotela videti še Blatno jeizero ali »madžarsko revi ero«, kakor mu pravijo, se nama je pot podaljšala za dobrih 100 kilometrov. Toda avtocesta od metje je bila lema in prijetno jesensko jutro naju je spravilo v veselo razpoloženje, da sva ntekaj časa pozabila na težave s forinti. Cesta se je vila med samimi polji in Ijamor sem pogledail sama rahlo valovita ravnina, sama obdelana polja. Toda to prijetno razpoloženje je prekinil nepričakovan slučaj. Za nekim ovinkom zagledam vojaka z nasajenim bajonetom. ki je dal znak, da se morava ustaviti. Avto se je hipoma ustavil, da so zacvilile zavore, in tedai zagledam drugega vojaka, kako leži v cestnem jarkiu z mitraljezom. To je bil vsekakor nepriljeten občutek, ker človek ne ve, kaj se dogaja in komu je namenjeno. Še teže pa je bilo, ker se z vojakom nisem mogel takoj sporazumeti!. Končno se je dobro rešilo, kaljlti 6itm sva Pokazala na-
jine potne liste, je- bilo v redu. In ta dogodek me je šele spomnil. da smo v oktobru, leto dni pozneje, odkar je Madžars-ka doživela oktobrski pretres.
Kilometre in kilometre se slika pokrajine ni izpremenila. Na tej poti sem srečal mogoče pet avtomobilov, na poljih videl samo nekaj traktorjev, največ pa sem srečal vozov s konjsko vpr-e-go. Tu in tam sem tudi opazil. kako so začeli graditi v nekaterih vaseh manjše hišice, vendar sem na splošno opazil zelo malo novih zgradb. V nekem večjem mestu pred Blatnim jezerom sem poiskal banko, toda tam so mi samo prijazno odgovorili, da ček lahko menja sama banka v Budimpešti. Zvonilo je poldne, želodec se. je zajel oglašati itn midva, četudi sva imela denar, si nisva mogla privoščiti niti kozarec piva za kosilo.
Ponovno sva se ustavila ^ mestecu Zolosengruf, kjer je bil tisti dan sejem. Glavna ulica je bila, lahko rečem, zatrpana z značilnimi kmečkimi vozmi na velikih kolesih. Vzdušje na sejmu pa tako kot na naših sejmih, dokaj živahno. Hodil sem okoli, fotografiral in mnogi kmetje, ko so videli, da sem tujec. so me začeli ogovarjati. Spraševali so me odkod sem in ko sem povedal, da iz Jugoslavije, so se začeli zanimati, kako je pri nas.
— Ali je sedaj boljše kot je bilo pred oktobrom? — sem jih spraševal. Večina je brez pomišljanja odgovoril^., da je sedaj -bolje. Pripovedovali so mi, da so ukinili obvezni odkup din da sedai lahko prodajajo svoje pridelke zadrugi ali pa na trgu. Kmetje lahko tudi zemljo kupujejo in prodajajo ali pa jo dajejo v zakup. Če sem prav
PARIZ, oktobra. Na svetu so različne Igre. Igre za odrasle in otroške igre. Igre za odrasle so lahko športne, hazardne, olimpijske, družabne in kaj vem še kakšne. Vendar vsa ta lestvica možne zabave in razvedrila odraslih ne zadostuje. Zato so si izmislili novo vrsto. Gre za parlamentarno igro, seveda. Če Francozi ze niso prav njeni izumitelji, jim vendarle gre vsaj ta slava, da so jo razvili skoraj do popolnosti.
Po številu udeležencev spada ta igra med najmodernejše. Kje je skromni nogomet v primerjavi s to šjiortno panogol Tam se z vsemi sodniki, glavnimi in stranskimi, trenerji, in funkcionarji, število nikakor ne more povzpeti mnogo nad 30 (kar naši vrli športniki prav gotovo obžalujejo v času turnej po tujini). V parlamentarnih igrah pa sodeluje na stotine igralcev.
Pri drugih igrah veljajo neka pravila, ki omejujejo ustvarjalne in druge ekshibicijske sposobnosti igralcev. Tudi catch-as-caitch-can, dragoceni prispevek bojevitih Lancashircev (ki jim bo tenkočutni svet zanj večno hvaležen), se še v naj skrite jših globinah svoje catchascatch-ca/novske duše ne bi upal kosati z resnično neprekosljivo neutesnjenostjo parlamentarne igre.
Pri raznih kvartopirskih igrah poštenje ne sodi med poglavitne pogoje za uspeh. Poker je med temi igrami vsekakor na kraljevskem mestu. Če ne znaš varati soigralcev, če nisi pripravljen tvegati, če nisi mojster pretvarjanja, potem se v to rajši ne spuščaj! Pa tudi poker naj se rajši skrije, zakaj v tem pogledu ne sega parlamentarnim igram niti do kolena.
Bridge in tenis sta nekoč veljala za igro visokih slojev, gornjih 10.000, kot smo nekoč govorili. Danes je to skoraj pozabljena preteklost. Vsak parija že meni, da se to zanj spodobi in da mu je dovoljeno. Le parlamentarne igre so še ohranile neko ekskluzivnost. Za seboj moraš imeti vsaj štirideset do petdeset tisoč glasov (kolikrsen je pač volilni cenzus), da bi se ti odprla vrata v to sodobno gladiatorsko areno parlamenta. Tu navadnih plebejcev ne boš srečal. Tu ni nobenih »gospodov X« in »gospodov Y«. Tu so le »gospod minister«, »gospod direktor«, »gospod župan«, »gospod prefekt«. Sploh se pa ne boš nikoli zmotil, če porečeš kar vsem po vrsti »gospod predsednik«, ker — če niS? drugega — je vsakdo bil, je, ali pa bo vsaj predsednik društva za varstvo malih živali.
Pri drugih igrah si vsak igralec določi nekakšen načrt, način igre, načela, si izbere cilj, soigralca m nasprotnika. Pri parlamentarni igri ni tako. Vsakdo ima samo ta načrt, da nima nobenega načrta, da so mu vsi drugi hkrati morebitna soigralci in nasprotniki. Kolikšna zavidanja vredna možnost kombiniranja, kakšna virtuoznost možnih variant!
Pravijo, da je človeštvo vzvišeno nad živalskim svetom. To prednost mu zagotavlja dar govora, možnost medsebojnega sporazumevanja. Vendar bi ta dar govora bil nekaj umišljenega, in ne bi služil nobenemu namenu, če st ne bi človeštvo za razne pojme, bitja, stvari, zaje, čustva, dejanja, prizadevanja, hotenja, izmislilo ustrezne izraze — besede — s katerimi bi opredelilo vsa svoja telesna in duševna nagnjenja; besed, ki imajo svoj natanko določeni pomen, tako da se vsaj ne zmotiš^ za ISO stopinj pri -njihovem tolmačenju. Tako so nas učili, brz ko smo začeli drgniti šolske klopi in vse, dokler jih nismo nehali drgniti. Kaže pa, da smo jih prezgodaj zapustili. Morda pa za to modrost niso pristojne šolske klopi, am-potic samo parlamentarne. V ;parlamentarni i-dji	iicitid
beseda iztanjena do d&lčha milimetra, sproščena vsakega nekdanjega določenega pomena. »Da«, ni »Da«, ampak »ne«. In ne sarmo to. To bi še kar razumeli celo neposvečeni ljudje. Saj nam dialektika ni popolna skrivnost. In če bi bilo tako, bi pač v slovarju antonimov> poiskali ustrezni nasprotni izraz in uganka bi bila ^rešena, as, »da« je včasih tudi »morda«, »ne, nikoli«, »če«, »s pogojem,«, itd. itd. Vsak dan prinaša nova tolmačenja ter izpopolnjuje in bogati zasebni besednjak vsakega amaterja, ki se je posvetil raziskovanju te nove vede — parlamentarne filologije. Isto se dogaja skoraj z vsako besedo, izgovorjeno med parlamentarno igro. Igra pa traja, J. kratkimi presledki, večno. In še eno prednost ima: igralci se
je nikdar ne naveličajo.	.	.
O blaženi, razviti, večstrankarski parlamentarni sistem! Kako strašno nas usoda tepe, ker nas je prikrajšala ' za to razvedrilo!
Pa poreče kdo: nesmisel, drugi: laž, tretji: neslano duhovičenje; četrti in peti: pretiravanje, cinizem. Da, tako je, vse to, a kljub temu, žal, tudi drobec resnice.
J ’	Vida Hreščak
razumel, mislim, da je določen samo maksimum, koliko hektarjev zemlje lahko ima vsak kmet. Pripovedovali so mi tudi. da iih po oktobru ne silijo več v zadruge in sploh, da se je začelo spreminjati na bolje. Sicar počasi, toda gre na bolje. Ko sem hodil po sejmišču, sem opazil tudi male Stojnice, za katere pa ne morem reči, da so bile rav-do dobro založene in da je bila precejšnja izbira. Srečal pa sem tudi kmete, ki so md na vprašanje, alii je sedaj bolje kot pred oktobrom odgovorili: — Dobro je bilo prej, in dobro je
sedaj.« — Tak odgovor me ni prepričal i-n ko se-m opazoval njihove obraze sem opazil, kako jim oči nemirno begajo okoli. Verjetno je bilo to nezaupanje do tujca, ali .pa še ostanki nezaupljivosti itz pretekle dobe. Toda taki so bili v manjšini. Pri večini nisem čuti-l -rezerviranosti in nisem opazil, da tehtajo vsako izgovorjeno besedo. Tudi v trgovinah je bilo zelo živahro. To so sicer približni vtisi, ki sem jih dobil in ki kažejo, da se tamkaj le obrača na bolje.
Stane Lenardič
NEKAJ BREZPOMEMBNIH Z DUNAJA
Dunaj, oktobra. — Bil sem v baru, toda
avtomobila nismo prali s šampanjcem in domov sem se v pozni noci odpeljal izpred Stefanove cerkve z avtobusom ... Na zapuščenem križišču pred Opero sem se še smehljal ob misli na verze iz kupleta:
» was so a Frwnder fufc-i* sein Geld jezt
alles will,
800 Schilling fuer a Zimmer sind ihm z’viel, schickt euer Geld her und fahrts z Haus . wir haben die Atombehoerde und den
Johann Strauss!«
V političnem kabaretu »Intimes Theater« se je zbrala talentirana skupina sedmih ljudi, ki nudijo večer za večerom pred polno dvorano, ki resda ni velika, Dunajčanom več kot dve uri dokaj dobre zabave. Vse, kar srbi povprečnega državljania, najde svoj ventil na ozkih deskah intimnega teatra, ki tako postaja pravzaprav tribuna avstrijskega »uomo q-ualunque« (toda brez politične obarvanosti, ki je bila značilna za njegov italijanski pendant). Zdrav humor, kritika na vse strani Cz obvezno puščico na sovjetsko stvar-
nost, ki je nekako tribut okupacijskim usedlinam in ne antikomunizem a la berlinska »Tarantel« in kabaret »Insulaner«), zraven pa tudi zdravilen kanec pelina v včasih pretirano »gemuetlich« razpoženje. Kot n. _pr.: »Pri nas je vse dobro, smo majhna dežela, srečna dežela, nič nam ne manjka, nič nočemo od nikogar, zadovoljni smo sami s seboj ...« Tako mi je namreč povzel svoj avstrijski čredo malce okajen možic v prijetnem okolju v Grinzingu, potem, ko nrre je pomilovalno vprašal, če sem zelo srečen, ker sem lahko v Avstriji. .. Toda takih »patriotov« po pravici povedano ni veliko. Dunajčan je toleranten, malce konservativen, včasih celo iz ljubljanske perspektive provincialen, toda do sebe kritičen, da, celo nerga-ški in ne zmeraj »gemuetlich«, toda dokaj znosen človeški tip.
Mar bi nam doma škodovalo, če bi se kdaj malo poščegetali tam, kjer nas srbi? Odgovor ni potreben, ker je vprašanje čisto retorično.
Avstrijce letos srbi ter skrbi turizem.
»Wir haben zwar den Wiener Charme«, poje Gerhard Bronner, umetniški vodja intimnega teatra, in dodaja: »Wir zeig’n ihn nur nicht her!« Kot da bi mislil na nas, kajti, ko se pod planinskimi vršaci otožno pogovarjata dva alpska značaja z zelenimi klobuki in »gam-sporti« o tujskem prometu, sem se moral spomniti mojih vrlih Gorenjcev in ne le njih. Kaže, da ti značaji niso omejeni le na alpske dežele ...
Pride Italijan in potoži, da bi se rad v Avstriji malo odpočil, ker da mu je domovina polna Avstrijcev. Oba alpska značaja imata svoja hotela prazna (zaradi pretiranih cen itd.), toda gosta se ne razveselita, ampak ga spodita naprej. »Ti, Sepp, zakaj ga pa nisi vzel?« vpraša prvi in med dolgim pogledom po vršacih vrta po nosu. »Kaj! Naj mar zaradi njega odpiram hotel in si dajem dela? »Sploh pa, zakaj ga nisi vzel ti, Josl?« —• »Mislim, da iz solidarnosti. . .« Kaj takega se pri nas seveda nikoli ne dogaja in se ni godilo. Tudi v Avstriji ne, ki ima šarm, Johanna Straussa in atomsko agencijo in dokaj ugodno turistično bilanco, s katero si maže maslo na svoj vsakdanji kruh. Le, da so se letos ob koncu sezone oglasili svarilni glasovi da tako ne bo šlo naprej. Samo s šarmom, Straussom in alpskimi vršaci se še^ne doseže vse, če so cene previsoke in postrežba preveč solidna. Vsaka podobnost z našo domovino je zgolj navidezna in slučajna. -
Kabaret, posebno političen, mora biti pogumen. Intimni teater ga je pokazal, ker se
je dotaknil skoraj nedotakljive svetinje in si nakopal celo nekaj dobrohotnih pripomb v sicer odličnih kritikah. Da, brez cesarja ne gre. In brez debate o avstrijskem filmu. Namreč za vprašanje, kdaj bo odložil štajerski klobuk ali rdeče huzarske hlače.
Na zborovanju veličin s spomenikov ob Ringu se v.sprašujejo Strauss, Schiller, Schubert, Mozart (Goethe, veliki gospod, je kot običajno kje drugod) kako, da imajo tako malo vlog v filmih. Stari gospod iz Schon-brunna, najnovejši član veličin ob Ringu, in za nekatere popoln neznanec (Mozart »Franc
Jožef I   kdo pa je to?« — Schiller: »Tega
sploh ni bilo!«) odgovarja: »Gospodje, najbrž nekaj ni v redu z vami. Jaz te dni slavim svojo stoto vlogo. Sam ne vem, kako to, svoje dni, ko sem še živel, nisem bil tako popularen res, vsaj zdi se mi, da ne. Zdaj me imajo pa nadvse radi. In niti spoznam se ne več. Kot vidim sem bil zapeljivec, ljubimec, zgleden zakonski mož, čeprav se me je Sissi kmalu naveličala ... Kaj bo, če zve Katarina Schratt, kako sem jo varal?«
»Domovinski film« uspeva ge naprej in ni videti konca tej konjunkturi, v nasprotju s turizmom. Te dni zaključujejo snemanje jubilejnega, menda stotega filma s starim gospodom. Naslov: »Perice njegovega veličanstva«. Kar dokazuje, da so možnosti neizčrpne.
Temu vzponu domačega filma je drugi dunajski kabaret »Sim-pl«, posvetil svoj najnovejši program pod naslovom »Schmutz und
Schund« — ali zgodovina avstrijskega filma od nemih poskusov do naših uspešnih dni. Predstave so prav -tako razprodane kot v intimnem teatru, in prav tako kot bo najbrž šestinpetdeseto nadaljevanje serije »Sissi« z nekoliko ostarelo Romy Sch-neider in Karl-Heinzom Boehmom. Toda mi tega ne bomo doživeli. Premiera bo najbrž za avstrijsko kolonijo na Veneri leta 2—
Za konec še težko razočaranje za lokalne prijatelje dunajskih filmskih izdelkov. Paul Horbiger, simpatični gospod, in — kar je res je res, odličen karakterni igralec — je zapleten v neprijetno afero, ker je posilil trinajstletno dekle. Seveda pri snemanju druge, ne-cesarske zvrsti, »Heimatfilma«. Tudi ta uspeva. Ob Donavi v lepi Wachau je mestece Langenlois, znano po odličnem vinu in lepih dekletih (brez skrbi, tem je zadoščeno s filmom »Vier Maederl aus Wachau« v barvah in na širokem platnu). Ker si mestni očetje v Langenloisu zelo prizadevajo za razvoj tujskega prometa, so bili nadvse zadovoljni, da so prišli v mesto tudi filmarji. Zdaj niso več, zdaj dela sodnija. Horbiger je v preiskavi povedal, da ni mislil nič hudega, ker je bil prepričan, da je dekle staro sedemnajst let...
O politiki pa ne piše? Saj je ni, v Avstriji je le proporc. Med črnimi in rdečimi. Tako sem zvedel v »Intimnem teatru« in bo že držalo.
Jaka Stular
St. 259 — 8. novembra isst j SLOVENSKI POROČEVALEC I tir. 9 l
Mariborske livarna pričela izdelovati cevi za konstrukcijo iz prednapetega betona —- Lepa razvojna pot podjetja — Obseg tovarne so povečali za 6-krct — v glavnem iz lastnin srea
kjer so dali pobudo, da jo"izde- veda »Tehnogradnje«. Oglašajo podaltk°v ki zgovorna.pričajo o lijo Novi most v Ptuju in v se pa tudi že drugi interesenti, naglem napredku. Vzporedno s Vuzenici bo namreč iz predna- Za .Tehnogradnie.-bodočo-	J.
Odkar smo izvedeli, da si v Mariborski livarni prizadevajo obvladati proizvodnjo cevi za prednapeti beton, smo imeli z Livarno precej kratkih telefonskih razgovorov.
— Kako je, ste uspeli? — tv.o vpraševali.
— Se ne —, so nam potrpežljivo odgovarjali.
— Kdaj mislita, da bo tako čaieč? — smo hoteli vedeti. Saj r.e bi bili radi poslednji, ki bi l_ uročili to zanimivo novico ražim gradbenim podjetjem.
— Poklicali vas bomo, čim bomo sigurni v uspeh — tako
je končal odgovor na naš j- ;nji telefonski poziv. Potem i: - ; v pripravah, in še bolj ob trnih volitvah, malone poza-b. . na ljudi, ki se v Livarni tr . jo. da bi dali na trg nov, ie]o iskan izdelek.
,iulo soboto pa smo našli, k -no prišli z volišč, na mizi =■ močilo: Mariborska livarna želi, da bi prišli k njim...
Razveselili smo se lističa s s- ročilom. Uspeli so, trud ni V . zaman! Kaj je prijetnejše, pisati razveseljive novice?
OD POBUDE DO IZDELKA
S prvo rebrasto cevjo za prednapeti beton sem se srečka že na tovarniškem dvori-š Eia je prav ta cev predmet r ra zanimanja sem uganila jo tem, ker jo j® spoštljivo drsal v rokah sekretar gradbenega podjetja »Tehnogradnje«, k; -dokazni izvod«.
Enaka cev je bila v direktor revi sobi. Kratka, svetla rebro o ra cev, na katero smo tako c Igo čakali — v tovarni, pri = in pri »Tehnogradnjah«,
petega betona. Za to potrebne lali kar 40 km cevi	-—*	—	■	■	-	*	soc+trrat	večia
cevi pa so doslej uvažali za malenkost. Vse te kilometre danes P^J^^e^krat v^a drage devize. To je dalo zami- cevi bodo vgradili v oba mo- kot leta 194o Najbcrij pa g° sel, da bi poskušali izdelati sta, ki sta ze začeta v Ptuju von v prid gospodarjenja
da bi poskušali izdelati sta, cevj doma. Mariborska livarna in Vuzenici, 'je pokazala razumevanje za predlog, se lotila dela in — uspela. Pot od pobude do izdelka seveda ni bila enostavna.
Zato ne bi bilo dovolj, če bi samo kratko zabeležili — izdelali so prve rebraste cevi iz hladno valjanih trakov šivno varjene, za potrebe gradbeništva pri konstrukcijah iz prednapetega betona
Nihče ni mladim delavcem v Livarni posredoval izkušenj za to delo. Tudi za to potrebnega stroja niso kupili v tujini. Člani Ljudske tehnike, ki delajo v elektrostrojnem klubu, so se lotili tveganega dela: preuredili so star stroj tako, da služi novemu namenu. Skoraj tri mesece so pod vodstvom mojstra Franca Šaleja delali, preizkušali in izpopolnjevali stroj in izdelek, dokler končno ni zadovoljil. To ni bil prvi uspeh
podjetju to, da so vso obnovo Ze to "daje misliti, da bo po in rekonstrukcijo izvedli z last-novem izdelku precej povpra- nimi sredstvi. Edini kredit, ki Sevanja. Strokovnjak iz »Teh- so ga najeli, je bilo 60 milijo-nogradenj« nam je na vpraša- nov din za tovarniško halo A, nje, kakšne so prednosti gra- ki pa bo tudi letos že odplačan ditev po metodi s prednapetim s povečano proizvodnjo. Gradili betonom dejal:	pa so poleg tovarne še 60 sta^
— Konstrukcije iz p.ednape- novanj. tega betona si vedno bolj uti- V proizvodnji so zlasti po-rajo pot v sodobnem gradbeni- večali količino in kvaliteto ar-štvu, ker je takšna izvedba do- matur, ki so še vedno glavni sti cenejša zaradi prihranka proizvod. To jim je omogočila materiala, čeprav je delo bolj nova hala, pa tudi boljša ®r£a” zahtevno kot pri klasičnih be- nizacija dela je prispevala k tonskih konstrukcijah. Poleg velikemu skoku. Saj so izdelali tega je prednost prednapetega v januarju 12 ton armatur, v betona še ta, da se lahl.i izve- septembru pa nad 35 ton, ali dejo konstrukcije, ki se po kla- skoraj trikrat več. S tem so tu-sični metodi ne dajo, n. pr. iz- di letni proizvodni plan že pre-gradnja ptujskega mostu (brez segli za 6,8 odstotka, odrov, ki jih nadomestuje po- Med novimi prijemi in izboljšavami, ki jim vsako leto prinesejo prihranke li prispevajo h kvaliteti, je letos najvažnejše to, da so pričeli od-
Pogled na Piran s Tartinijevim trgom in pristaniščem. Tu je sedež podjetja »Ribic«, ki mu gre zasluga za izredno nagel vzpon socialističnega sektorja ribištva ob nasi slovenski obali.
mična konstrukcija).
— Koliko cevi boste lahko Izdelali letos? — smo se še pozanimali pri proizvajalcih:
— Lahko bomo krili doma.:
Tako bi lahko rekli za praznovanje, ki ga po tradiciji prirejajo slovenski ribiči prve dni novembra vsako leto ob nekakšnem uradnem zaključku ribolovne sezone.
V širšem smislu se je to pra-livati bronaste palice v kokilo, znovanje začelo letos že 2. no-
cevi za sejalne stroje... Sposobni mladi kadri imajo nedvomno znatne zasluge za širok asortiman kvalitetnih izdelkov Mariborske livarne.
40 km SAMO ZA »TEHNO-GRADNJE«
Prvi odjemalec rebrastih ce-vj za prednapeti beton so se-
Pirana proti Kopru, kamor bo
11 kkžk I IS
Nova hala »A« v Mariborski livarni
marljivih novatorjev. Na po-	potrebe, če ne bodo nepričako-	namesto v pesek. S tem se je	vembra z gostovanjem Sloven-
doben način	so osvojili	proiz-	vanQ narasle> _ s0 nam Qdvr-	močno dvignila kvaliteta palic,	skega narodnega gledališča iz
vodnjo gibljivih cevi	zaelek-	niii. _ Treba pa bo seveda do-	zlasti v pogledu trdnosti in ho-	Trsta v Kopru. Ljubiteljem
tro-	in	radio-industrijo, pest-	pr- jeseniških železarjih,	mogenosti hkrati pa so se zni-	gledališke umetnosti so se tr~
cevi	za	elektačne^mstalachje,	da nas nebocio puStili na cedilu,	žali proizvodni stroški-	žaški gledališčniki predstavili
p0^.em bcmo lahko izdelovali	ge marsikaj bi lahko napisali	z E. 0’Neillovo »Strastjo pod
cevi različnih premerov in de-	jz beležk o delu in gospodar-	bresti«, ki jo bodo ponovili dne
belin, pa tudi dolžin do 8 me-	jenju v Livarni. O njihovih	4. novembra v Piranu čn 5. no-
trov. Daljših zaradi manipulr-	USpehih na tujih tržiščih, o	vembra v Izoli,
cijskega prostora ne moremo, skrbeh, ker ne morejo zadostiti	Cisto ribiška proslava bo 8.
Izdelujemo pa tudi potrebne	vsem 'naročilom, o skrbi za	In 9. novembra. V petek, 8. no-
spojke. V osmih urah zmore	zdravje zaposlenih, itd. Toda	vembra, bo vse ribiško ladjev-
stroj 1500 m cevi.	to že ne sodi več pod ta na-	je (okrog 40 ladij) krenilo iz
— Lepe so te cevi, kar ško- giov.	(jp)
■da, da bodo skrite v betonu.
— Saj ni rečeno, da jih ne morejo uporabiti tudi drugod, na primer za okras stopnišč in še kje. To je stvar arhitektov.
SE NA KRATKO O PROIZVAJALCIH
Ob obisku v Livarni smo povprašali še za drugimi novicami. Da je podjetje med tistimi, ki občini-in okraju nikoli ni bilo v breme, je znana stvar.
Tudi to, da se nenehno £ -i, je opazil že vsak Mariborčan, katerega pot vodi ob dravskem nabrežju. Kaj pravijo o tem številke?
— Res se je marsikaj spremenilo — so nam povedali. V številkah je naša pot od 1945 takole: Število zaposlenih je naraslo od 46 na 931. Prostori
prispelo pod mrak. Tu bodo ribiči na barkah postregli prijateljem. znancem in slučajnim gostom s pečenimi ribami in dobrim istrskim vinom, nakar se bodo vrnili v Iz-olo, kjer b-o-do imeli ob 20. url zabaven večer. Na njem bodo sodelovali člani dra-me, o-peire in baleta iz Ljubljane, humoristi zabavnega ansambla Radia Ljubljana ter študentski plesni orkester. Prišla bo tudi Spelca. Brez nje zabava pač res ne bi bila kompletna.
To izredno priliko bo izrabil pač marsikdo, ki so ga že pogosto privabile lepote slovenske obale, gotovo Pa bo med gosti tudi kakšen, ki bo prav za to priliko prvič prišel na našo obalo.
Naslednji dan. t. j. v soboto, 9. novembra, bo ob 10. uri dopoldne v Izoli zbor ribičev, kjer bomo lahko zvedeli za letošnje uspehe te gospodarske dejavnost ob našem morju. (V primeru slabega vremena bo ta zbor v gledališču v Piranu.)
Isti dan zvečer bo v dvorani tovarne ribjih konzerv »Arri-go-ni« v Izoli ribiški ples. na katerem bo prvič javno nastopil novo ustn-ovljemi zabavni orkester Izolanskih ribičev.
Sodeč po tem na kratko omenjenem programu letošnje ribiške proslave ob koncu sezone, ne gre drugače, kot da damo prav ribičem, ki pravijo: »Boste že videli: ljudstva se bo trlo, da bo veselje! — Res to bo!	F-	M*
ie
Medtem, ko so milijont ljudi dvignili oči proti zvezdnemu nebu in iskali prvi od človeka ustvarjeni satelit, so člani Društva za raziskovanje podzemeljskih jam v Ljubljani odšli v temno podzemlje hriba Gradišče nad Logatcem. Zemlja nas neusmiljeno drži na svojem površju in kljub načrtom za polet v vesoljstvo, bomo še dolgo, dolgo odvisni od. hrane, ki jo dobivamo ix prsti naše Zemlje, kajti zanesljivo vemo. da daleč okoli sonca ni nobenega druge-
so postajali tesni in morali ^ življenja, ki bi bilo podobno skih poljih.
zemskih jamah. Tam je toliko tesni in neznanih ovir. da ob vsakem deževju voda zastaja in izpreminja kraška polja v presihajoča jezera in močvirja.
Ena najbolj skrivnostnih rek pri nas je gotovo Ljubljanica in človek ii še ni mogel iztrgati vseh njenih taj-n, kljub temu da se že skoraj sto let na vse načine trudi, da bi odkril njena podzemna pota. Prav tako še ni ukrotil njenih voda. ki pomladi in jeseni poplavljajo debelo plast prsti, zlasti na notranj-
Najtrdovratnejša le pokrajina med Planino in Vrhniko, Povsod drugod je mogoče priti do podzemskih rek, ob katerih leže Postojnska. Planinska, Križna i-n druge jame. Vode v Planinskem polju zadnjikrat ponikne-
______ jo in se prikažejo šele pri Vrh-
poti smo zabeleželi še nekaj ponikalnice odtekajo le po pod- niki kot Ljubljanica. Le vela-
srno se razširiti. Zdai so naši obrati v prostorih bivše Tovarne pecilnih praškov in Tovarne paste za čevlje in še v dveh sosednjih objektih. Celoten ob-
našemu.
Zal v Sloveniji ne moremo izrabljati vseh tal, kajti nekatera so prav ob času žetve in setve poplavljena. V kotlinah.
-seg tovarne je danes šestkrat ki jih imenujemo kraška polja večji.	med visokima planotami No-
V kramljanju o prehojeni tr-anjske in Dolenjske, se reke
esetletnica slovenske lovske organizacije
Letos
nraznuieio slovenski kajšnji domačin, ki je bil odobritev. Na istem mestu je gledati, da bodo lovski psi pa- hajati »Lovec« kot glasilo slo-. ... svof KS? lubifiT SS usiužben na^pošti v Ljubljani, bil 16 oktobra 1907 ustanovni semsko čist. in dobn za lov	venskd^ lovcev Od ^teto, paleti je bila namreč ustanov-	Kot napreden in narodno zave-	obem zbor Slovenskega lovske-	2e v prvem letu je klub	kc e^udi zani vena v Ljubljani prva lovska	den Slovenec je bil tudi član	ga kluba in izvoljena prva	zbral, v Ljubljani 42 članov. —	?^ n^ŽivOF na kulturni molk
.. \y.acija za vso Slovenijo, občinskega sveta. V Ljubljani uprava^ kateri je predsedoval Članarina je bila 5 kron. Za	Sa zače e de-
Kakšne so bile razmere te-	je spoznal več Slovencev, ki	Ivan Hribar, tedanji Ijubijan-	iovsko karto je bilo treba pla-	Tci so spommi na začete de
.;v Slovenija je bila razde-	bi hoteli loviti, a m i imeli lo-	ski župan. Na. ustanovnem obč-	čati 6 kron. razen tega je moral	la Pr ve slovenske lovske orga
::a 6 dežel v avstro-ogrski	višča. Zato je po zgledu dežele	nem zboru niso bili zastopani	član prispevati za plačilo za-	^ tesno zvezano
-or-arhiji; večina Slovencev je	ustanovil v Ljubljani lovski	samo lovci iz Ljubljane, -mpak	kUpnme in lovskega čuvajske-	^®a^C^4n® Lovrenčiča ki
na Kranjskem, Slovenci so klub »Sava«, ki je I. 1906 zdra- tudi z dežele vendar le iz več- ga osebja, tako da lov m bil	^ ustanovitev
ve bili le na Štajerskem, žil lovišče Dragomelj v ljub- jih krajev tedanje Kranjske. pocenk	le te in^fo if v^il mnogo
rr~i	-rj   tz -.1,4	ur/-»,»-	c0 -?d	Rilo navseecL skoroai 60 ude-	.	„	~	~	~	,	,	,	,	,,	le-te m ki jo je vouii
Februarja 190^	dopu	nj	t>iio	urednika, je sam
g.cau je veljal kapitalistični šal svoj kiud razsnnu, aa di	o	reani-	dovski ulici svoj lokal,. kjer je pritol^ovLdfkjer j^°bito *po^
c-.'.T.inalni sistem, katerega zna- vzel v zakup vec lovisc za tiste	v	t3em	društvu	bila čianom na^ razpolago^tudi treba_ Dal je pozneje pobudo
vs&rido na svojem zemljišču, so mogli loviti. V ta namen je
Goriškem. V pravnem po- poizkus posrečil, je Mayer siru- lezencev ki so navdušeno pre-	tavra-ciji	,Prl	rožla	v	2i_
je veljal	kapitalistični	šal svoj klub razširiti, da. bi	jeli društveni program^ Ta je	v^res_	lokflL kfej
katerega zna-	vzel v zakup več lovišč za tiste	v glavnem pouda
c..r.03t je bila,	da naj lovi	Slovence iz Ljubljane ki,še:ni-	^rati ^ eS^iovce^NovrOT-	lovska	knjižnica.	Zamisel pa se	^ ustanovitev' Glavne 'lovske
  _ . _w2iri zemljišču, so mogli loviti. V tu namen j	.	..	.	ni obnesla in so lokal kmalu 7VpTueoslaviie ki ie imela
Vendar je to veljalo le za vele- za 3°. januar l9°7 sklical v te-	'k	z loI opustili. Marca 1909 je klub za Vso državo podobne naloge,
P-,esmike, to je tiste, ki šo danji hotel Stinkelj (današnji ^ltl ^eh“^a zrfrU?ena samo priredil v Ljubljani prvo lov- j^oj. sibvensko lovsko dru-irneh vsaj 130 ha nepretrgane- hotel Turist) zborovanje vseh vom b ta	-	^ sko razstavo. Tedaj je bil tudi štvo za slovenijo. Bil je med
ga zemljišča; ti so imeli svoja slovenskih lovcev iz Ljubljane.------------------------------------------------------------------- .	    .•	..
lovišča. Vsa druga lovišča na Ko je obrazložil svoj namen, območju ene občine so oddaja- se je oglasil dr. Ivan Lovren-la okrajna glavarstva v zakup čič, tedaj mlad odvetniški kan-na javni dražbi. Lovišče je d-idat, ki je pravkar končal zdražil le denarni mogotec, .pravne študije v Pragi. Pred-itakršnih pa je bilo med Slo- lagal je, naj- klub zajame b venci le malo. Tudi veleposest- na široko in ustanovi organiza-biki so bili s-koraj izključno cijo vseh slovenskih lovcev, tu-Nemci, tako da je le redek di podeželskih, ne pa samo Slovenec mogel priti do lov- ljubljanskih. Ta organizacija akega udejstvovanja.	naj se ukvarja z vzgojo lovcev
V Ljubljani je tedaj delovalo in ščiti koristi slovenskih lov-Kranjsko društvo za varstvo cev. Gleda naj tudi, da čimprej to v a, ki je bilo v nemških ro- prične izdajati slovensko lovkah. Slovenski lovci so se pri- glasilo. Poleg tega vsesio-ja-vvli za člane tega društva in venskega lovskega društva se se med seboj dogovorili, da bo- ustanove lahko klubi, ki bi do dobil večino. To so zavohali vzeli v zakup posamezna lovi-Nemci in vsakemu zavednemu šča. Ta predlog je bil z navdu-Siovencu odklonili sprejem v šen jem sprejet in s tem je bilo društvo.	vsejano seme, iz katerega je
mmmmm
Dr. Ivan Lovrenčič
drugi občni zbor. Na tem zboru ustanovitelji kinoloških društev, se je klub preimenoval v dru- ker ^ je zavedal, da je lov štvo in se od tedaj dalje naša brez dobrega psa kake lov predstavniška lovska organiza- brez pUgke. Ni pa dal pobude cija imenuje Slovensko lovsko za ustanovitev lovskih in kino-društvo. Začetnice SLD na lov- loških organizacij samo pri slcih znakih izvirajo od tega nag ampak tudi na Hrvatskem, imena. Na tem občnem zboru v Srbiji in po Jugoslaviji sploh, je bilo ugotovljeno, da ima dru- zato ni čudno, da je bil član štvo 170 članov, od tega 53 v uprave mednarodne lovske in Ljubljani, 117 pa na deželi. — kinološke organizacije ter ne-Stevilo članov je polagoma ka^ £asa tudi predsednik le-te. rastlo in iz zapisnikov vidimo, -y okvjj-u slavnosti, ki jih da jih je bilo 1. 1911 že 774, j-gjuju lovci za svoj zlati jubi-L. 1921 pa 1584. To število je ]cj, bo v nedeljo, 3. novembra oilo malenkostno, če ga pri- v rojstnem kraju dr. Lovren-merjamo z današnjim številom gjga v Sodražici lovska sloves-člamov Republiške loyske zve— n0st. Na domači hiši bodo drju. ze, ki gre v desettisoče.	Lovrenčiču slovenski lovci od-
Na ustanovnem občnem zbo- krili spominsko plošo. Tega dne
kanski vdori deloma kažejo njeno podzemsko pot. V 2300 m dolgi jami Logarček ood postajo Planina, pridemo v njeno staro zapuščeno strugo v podzemlju. Le še v Vranji jami se v enem izmed rovov pokaže voda. vse drugo pa je skrivnost. Ker je še nismo razvczljall, je nepremagljiva ovira za dokončno osušenje notranjskih kraških polj.
Silni prepad Gradišnica pri Lo-gatcu je od nekdaj vzbujal upanje, da bodo po njem prišli do Ljubljaničnih podzemskih jam. kar bi pomagalo odkriti in odstraniti ovire ‘ v podzemski strugi. 2e pred »rvo in med obema svetovnima vojnama so prišli v Gradišnici 232 m globoko. Na dnu so našli polžke, kakršne nasipa podzemska reka v jamah med Postojno, Cerkniškim jezerom in Planino. To pa dokazuje, da je Ljubljanica v zvezi z Gradišnico. Vendar do njenih velikih podzemskih jam, ki morajo biti med Planino in Vrhniko, ko ie reka že res velika. še nismo prišli. Kdo ve kakšne podzemske lepote se skrivajo v tem delu krasa.
Ker pa se tudi Kras spreminja zaradi topljenja apnenca v vodi, in nastajajo tu ;n tam vdori in ker to bilo treba dobiti točen načrt prepada Gradišnice, so jo jamarji zo-pet obiskali. Za raziskavo tako velikega brez-dina. je treba mnogo priprav in o-b žrelu se ie nekega dne nabralo mnogo svitkov žičnatih lestvic, železen vitel, acetilen-ke, telefonska naprava in mnogo drugega. Ljubljanskim jamarjem so tokrat pomagali tudi lo-gaški.
Nenavadno razjedena, z mahom in drevjem pokrita skalna tla. se na hribu Gradišče nenadno j.n navpično pogreznejo v črno temo. Ob robu prepada stoje stare bukve, ki vise nad žrelom. Navpične stene so skraja porasle s skromnim rastlinstvom, ki pa z rastočo globino kmalu zamre.
Da bi dobili čim temeljitejšo sliko jame in da bi jo popolno-
užitek in zabava, ampak tudi ro Slovenskega lovskega kluba bo ra -zhodnem pobočju Veli-W ni* defe^začeli^združe-	lovs^orgi^	varavo
sa msstfrsss n, tem
zdražili nekatera lovišča in si voljen poseben odsek, ki je iz- davanja, lovske razstave in odboru naročeno J	Ignctou najbolj pri srcu'in ki
tako ustvarili možnost lova. delal načrt pravil te organiza-	ustanoviti glasilo slovenskih	glasbo. Jeseni 1. 1909 je odbor	renc cu j I P
Takih klubov ali priložnostnih cije, ki	se je prvotno imeno-	lovcev. Med njimi je treba zbi-	obvestil javnost ^namerava	Ih je res 1 pog .	’
družb je bilo na deželi več. — vala Slovenski lovski klub. Na rati slovensko narodno blago in začeti izdajati slovensko lovsko iko se bodo slovenski lovci Prvi klub v najbližii okolici širšem lovskem zborovanju dne na podlagi tega ustanoviti slo- glasilo. Kake podpore seveda skušali oddolžiti_ spominu dr. Ljubljane je bil na Vrhniki, 27. februarja 1907 je bil v te- venski lovski jezik. Posebno odbor m dobil tri so morali od- Lovrenčiča za njegovo veliko ki je imel' v zakupu lovišča danjem	hotelu Ilirija v IColor	skrb je treba posvečati lovskim	borniki sami najeti posojilo, da	delo, ki ga le, °^ra^
Vrhnike in Preserja. Clan tega dvorski	ulici načrt pravil spre-	psom, pri katerih je treba	so omogočili začetek 'zdaJ®n,^-	predek slovenskega in	jug -
kluba je bil Karol Mayer, tam- jet in nato predložen vladi v združiti lepoto z dobroto, to je, Tako je januarja 1910 začel iz- vanskega lovstva.
ma raziskali, so se jamarji razdelili v več skupin.
Vožnja po zraku v 65 m bokem jašku je biia gotovo privlačnejša. ko-t delo, ki so ga opravili jamarji v naslednjih urah. Zadnji žarki belega dne so ugasnili, acetile-nka pa komaj, komaj osvetljuje dele orjaškega Krausovega aodmka. Prostor je 120 m dolg, kot ljubljanski nebotičnik visok in do 50 m širok. Kljub vsej previdnosti se tu pa tam sproži plaz kamenja, ki grmi v črno brezno Bobnenje kamenja je za trenutek prenehalo in nato treščilo v nov prepad. Jamarja so splezali čez drugo steno prepada do dna, kjer se kot svinec obeša na čevlje lepljiva ilovica. Siva in črnkasta megla dela ta podzemski kraj še bolj od-vrate-n. 50 m nad njima se šele pričenja strop. S težavo se premikajo po tem 90 m širokem in 155 m dolgem zameglenem prostoru, ki se imenuje Blatna dvorana in je nad 200 m ped zemijo. Svetilka v tem mračnem prp-storu ne pomeni dosti i-n dokaj volje j® Potrebno raziskovalcem, da počasi napredujejo. Namah jih je zaustavila voda, ki je tako mirna, da se prav nič ne razlikuje od ilovice. Jamarj-i so prišli do globokega tolmuna, ki je ne-pre--stope.n in v katerega udira voda iz reke. kj ie nekje v bližini. vendar za stenami. Jamarji so nadaljevali pot po ilovnati strugi v dvorani in naleteli na še večji tolmun, v katerem voda ponovno Izginja. Enkrat so že zmerili, da se konča v globini 227 m. Tu pa je raziskovanja konec. Poizkušali s-o še po Ser-kovem rovu. toda tudi zaman. Ves trud kako priti do Ljubljanice. je bil zaman Odkritje podzemske Ljubljanice se ni posrečilo.
Jamarji so ostali od sobote do nedelje zjutraj v jami. Utrujeni so se vračali po nevarnem Krausovem hodniku in na prvi telefonski postaji javili naj jih potegnejo na površje. Ljubljanica je ohranila svojo skrivnost do kdo ve kdaj. Pavel Kunaver
Dr. J. L.
Ser h*
Bi a e
Prepad Gradišnica pri Logatcu (iztegnjeni profil)
B *tx. 1 SLOVENSKI POBOCEV1LEC J St. »9 — >• wov*mbba' tm
Uspešni napori za povečanje proizvodnje sladkovodnih rib
Skrb za vzgojo obrtnikov
Obrtna zbornica v Celju pripravlja več strokovnih tečajev
■ Priznati ja treba, da je naš fcLvilski trg premaiakdaj in. prešibko založen s sladkovodnimi ribami. Ca s« že pojavijo kakšne ribe vsaj v večjih, mestih in industrijjskila središčih, so to povečini morsko ribe. Med poletjem so tudi. te redke, ker še vedno primanjkuje primernih, s hladilniki opremljenih prevoz-• nih sredstev. V hladnejšem času. zlasti jeseni, prihajajo tu jn tam donavske in južnosavske ščuke, somi in razne bele ribe. Pomladi in v jesenskih mesecih izpraznijo kraipje ribnike in tudi od teh pride določen del na naša tržišča. V zadnjih letih sodelujejo tudi že nekateri krapji ribniki iz mariborskega okraja pri oskrbovanju domačega trga.
Vse to pa še zdaleč ne krije potreb naših potrošnikov po ribjem mesu zlasti v zadnjem času. ko so se meso in mesni izdelki občutno podražili. Riba bi morala izpolniti vrzel, ki je nastala pri oskrbovanju širokih množic s prepotrebnimi proteini. O tem' problemu smo že večkrat pisali in vedno ugotavljali, da je pereč V obmorskih deželah Evrope in tudi v Ameriki se je potrošnja ribjega mesa dvignila prav zaradi tega, ker rezerve klavne živine ne 'rastejo z isto naglico kakor število prebivalstva.
Slovenija je v prejšnjih časih proizvajala znatno več rib kot danes. Z gospodarskim ribištvom so se bavili večji posestniki in tudi samostani. Na trgu je bilo vedno dovolj rib, morebitne večje potrebe pa so krili z uvozom iz severnih evropskih dežel, Po prvi svetovni vojni in po izvršeni agrarni reformi je pričelo ribničarstvo pešati', kolikor ga sploh niso opustili, ker se lastnikom ribnikov ni več zdelo rentabilno. Do druge svetovne vojne je ostalo le še toliko ribnikov, da bi jih lahko preštel na prstih ene roke. Ob osvoboditvi so. bila ribja gojišča popolnoma uničena in bilo je treba začeti vse znova.
Osnovane so bile ribiške zadruge, ki pa niso razpolagale s sredstvi, ki so bila potrebna za obnovo tolikih objektov za gojitev rib. Članstvo ribiških organizacij se je s popolnim zaupanjem v uspeh posvetilo obnovi na podlagi prostovoljnega dela. Vode so bile prazne, ker so vsi lovili, nihče pa ni vlagal. Obnova ribjega zaroda pa je nemogoča, če se iz vode samo jemlje. Poseljenost naših voda nismo smeli prepustiti naravnam silam, treba je bilo torei predvsem obnoviti ribja gojišča in vališča. Pojavile so se še druge nevšečnosti, ki so zavirale napore gojiteljev. Na rekah so rasle pregrade, ki so zbirale vodo za elektrarne, industrija pa je spuščala neprečiščene odplake v reke in potoke in v nekaj urah uničila večletni trud. Kljub tem in podobnim oviram je danes stanje rib v naših rekah in potokih zadovoljivo. Ribe se spet pojavljajo celp v uničenih revirjih in organizirali: ribiči pridejo na svoj račun glede športnega udejstvovanja.
Toda ni še rešena splošna gospodarska stran našega ribištva, preskrba potrošnikov s sladkovodnimi ribami. Ribje meso ni le odlično in pri tejn cenejše, marveč je tudi hrana velike vrednosti za bolnike. V okolici Ljubljane je rjibiško gospodarstvo Dragomelj ob Pšati, ki goji in proizvaja ameriške postrvi šarenke na komercialni podlagi.
Svoj proizvod vzreja od i'kre do porcijske ribe; podjetje obstaja že vrsto let in ima tradicijo. S postrvmi lahko preskrbi nekoliko restavracij in nekoliko privatnih kuhinj, za široko potrošnjo pa so postrvi predrage. Dragomelj nima konkurence in samo konkurenca bi lahko zbila cene. Zato moramo aktivirati več ribogojnic, ki bodo povečale odgoj. Danes torno povedali nekaj o eni izmed teh nastajajočih ribogojnic.
Tri četrt kilometra od glavne ceste Maribor—Celje pelje nekdanja rimska cesta skoz Bu-kovlje pri Stranicah v celjskem okraju. Tu je pod hribom močan izvirk, ki se zliva v Fra-kolovski potok. Leta 1931 je položil celjski trgovec Z. 150 m pod izvirkom/temelje za ribiško gospodarstvo. V improviziranem vališču je valil ilkre potočne postrvi in zarod vlagal v potoke, ki jih je vzel v naj.em. Plemenske ribe j.e gojil v potokih Tes-nica -in Hudinja. Ker pa potočna postrv počasi raste, se je preusmeril na gojitev ameriške postrvi šarenke. Kmalu je postavil stanovanjsko hišo. svojo električno centralo, hladilnico in klavnico. Postrvi je krmil, kakor je v navadi, s konjskim
mesom. Dnevno je porabil okrog 400 kg konjskega mesa. Takrat je bilo v ribnikih osem in pol ton postrvi, površina vsega območja pa je 3,73 ha.
Med vojno in pozneje ie vse to propadlo. Ribiško gospodarstvo Slovenije v Ljubljani se je sicer zanimalo za obnovitev podjetja, toda občina Stranice je obljubila, da bo sama vzela stvar v roke. Pri obljulbi je tudi ostalo, ker ni bilo ribiškega strokovnjaka. Vse območje se je ponovno zamočvirilo in preraslo ga je grmičevje.
Po reorganizaciji ribiških društev je leta 1954 vse območje kupilo Ribiško društvo v Mariboru. Zavedajoč se važnosti tega objekta je nemudoma pričelo obnovitvena dela. Od zgradb so stali le še- temelji, ribniki pa so bili prazni. Toda lega ribogojnice in ribnikov je ugodna, dotok vode in njena stalna temperatura zadovoljiva. Zato se je društvo, zaupajoč strokovnim delavcem s tov. Otonom Vokačem na čelu, s trdno vero v uspeh takoj lotilo obnovitvenih del. Obnovitveni načrt se ostvarja v oikviru materialnih možnosti. Osnovni produkt ribogojnega gospodarstva je bila in bo šarenka. Po zgraditvi
potrebnih objektov bo stalež plemenskih rib okrog 1000 kg, valili pa bodo za sedgj. 1 milijon iker. Za široko potrošnjo bo sprva na razpolago letno 6 ton postrvjega mesa. v prihodnjih letih pa se bo ta količina postopoma povečala. Razen tega bodo valili 200.000 iker potočne postrvi in zarod vzredili do velikosti mladici t. j. do 5—6 cm dolžine. S temi mladicami bodo poribili področne potoke. Perspektiva je obetajoča in omogoča vse večje uspehe. Ker društvo nima pomembnejših sredstev, opravlja vsa dela v svoji režiji, deloma tudi na prostovoljni podlagi. Do letos je bilo obnovljenih 16 ribnikov, ki so že vsi vpreženi tako, da bodo že v prihodnjem letu dali prve porcijske postrvi za široko potrošnjo. Če- bo jesen ugodna, upajo, da bodo pričeli graditi pomožne objekte.
Tako bo s prizadevanjem vsega članstva Ribiškega društva Maribor obnovljeno in razširjeno ribiško gospodarstvo v Bu-kovlju. Bo največje gospodarstvo te vrste v Sloveniji in bo moglo uspešno tekmovati z ribniki na Vrelu Bosne nad Ilidžo pri Sarajevu, ki ima znatno Ugodnejše pogoje. A. S. P.
Skrb za vzgojo strokovnih kadrov ter za vključevanje mladine v obrt je ena izmed glavnih nalog okrajne obrtne zbornice v Celju. Ta naloga je razumljiva posledica relativnega upadanja strokovnih kadrov v obrti, ki so si raje poiskali boljši zaslužek v industriji in remontu. Prav zaradi tega se okrajna obrtna zbornica trudi, da bi na najrazličnejše načine povečala interes za obrtno dejavnost, zlasti pri mladini. Druga stran skrbi za vzgojo obrtniškega kadra pa se kaže v organizaciji strokovnih tečajev, ki jih zbornica prireja ob sodelovanju sekcij, ki so bile pri njej ustanovljene zaradi teh namenov.
Tudi za letošnjo, jesensko in , zimsko sezono je okrajna obrtna zbornica v Celju pripravila več strokovnih tečajev za kovinsko in lesno stroko, nadalje za oblačilno skupino in skupino predelave usnja, varilni tečaj in končno tečaj za kandidate mojstrskih izpitov.
Po dosedaj dospelih prijavah je očitno, da je med obrtniškimi delavci veliko zanimanja za strokovno izpopolnjevanje. Tako ima varilni tečaj že zdaj 132 prijavljen cev. tečaj za oblačilno stroko v Celju bo obiskovalo nad 40 krojačev in krojačic, v tečaj za krojenje ženskih oblačil v Preboldu pa se je prijavilo
22 članov delovnega kolektiva šajo namreč primerne delovn*
Krojaštvo — Konfekcija iz Prebolda. Medtem, ko bo po dosedanjih prijavah tečaj za kovinsko stroko obiskovalo 18 kandidatov, pa ima tečaj za lesno stroko že 25 prijavljencev. Šestdnevni strnjeni tečaj za kandidate mojstrskih izpitov bo obiskovalo okoli 30 obrtnikov. Učni načrt tega tečaja so v letošnjem letu izpopolnili še z metodiko praktične izobrazbe vodilnega kadra (metodia PIV).
Medtem, ko je začetek tečajev za oblačilno stroko v Celju in Preboldu že'določen, pa imajo organizatorji nekaj težav glede varilnega tečaja. Za do-' bro izvedbo tega tečaja pogre-
prostore, medtem ko je v okrajnem skladu za kadre določena primerna dotacija	za nabavo
najbolj nujnih osnovnih sredstev.
Okrajna obrtna zbornica r Celju ima v načrtu še organizacijo dopisnega krojnega tečaja, ki bo najbrž namenjen visoko, kvalificiranim delavcem in mojstrom.
Pogoji za obiskovanje strokovnih tečajev so zelo ugodni, saj bo del teh stroškov poplačali iz okrajnega sklada za kadre, ostali del. predvsem za materialne izdatke, pa bodo v minimalni višini nosila tečajniki
sama.
M. B.
M o d e r n
mo
i za c i j a ribolova
Prizadevali je zoološkega inštituta ljubljanske univerze za napredek ribištva na Koprskem
V oktobru se je udeležil mednarodnega kongresa za ribištvo v Hamburgu tudi naš znani zoolog in oceanograf prof. dr. Miroslav Zei jz Ljubljane. Na tem mednarodnem sestanku je zastopal podjetje »Riba* iz Izole, ki ima edino v Jugoslaviji znanstveno skupino za proučevanje morskega ribolova. V razgovoru mi je prof. Zei posredoval nekaj misli in zanimivosti s področja morskega ribiškega gospodarstva.
Na zborovanju v Hamburgu, ki ga je organizirala FAO, so obravnavali stanje ribolovne tehnike in taktike ter terminologijo ribiških naprav. Udeležilo se ga je 400 strokovnjakov iz vseh delov sveta in je bila zato izmenjava izkušenj izredno koristna. Zoološki inštitut ljubljanske univerze že nekaj let sodeluje s podjetjem »Riba« v Izoli, Jci uspešno .izkorišča njegove 'izsledke znanstvenih raziskovanj biologije morja. Podjetje bo zaposlilo tudi dva diplomanta biologije, ki se bosta ukvarjala s proučevanjem ribolova.
V vseh morjih na svetu ulovijo vsako leto do 30 milijonov ton rib, mogli bi pa z modernimi tehničnimi sredstvi in boljšo taktiko dvigniti to število na 80 milijonov ton. V naši državi ulovimo največ 20 do 24 tisoč ton rib na leto. V Jadranskem morju bi lahko po mnenju prof. Zeija znatno povečali ribolov, če bi bolj smelo uvedli ob vsej naši obali sodobne ribolovne naprave in metode, kakršnih se že poslužuje »Riba« v Izoli. Upeljali s-o namreč lov na tako imenovane male sinje ribe (sardele, brglune, skuše) z električno lučjo, ki jo
spustijo .2 do 3 m pod vodno gladino. Z mnogo slabšo lučjo so dosegli večji uspeh pri lovu in občuten prihranek. Na ta način lovijo tudi Rusi v Kaspijskem morju. Ce je svetilka nad vodo, je učinek mnogo manjši, ker se odbija preveč svetlobe in zato luč privabi manj rib. V Izoli so uvedli tudi radiotelefonsko službo na ribiških ladjah, ki se med seboj naglo obveščaj0 o pojavih ribjih jat. V zadnjem času jih poskušajo odkrivati z najno-vej širni pripomočki — ultrazvočnimi detektorji (echo-sdunder). Nameravajo uvesti tudi motorne vitle za velike mreže plavarice, ki jih zdaj vlečejo z rokami. Dolge so 300 do 400 metrov, široki pa 50 do 100 metrov. Zato se mora z eno samo mrežo ukvarjati tudi do 3*2 ribičev, kar J« precej zamudno. Z vitlom pa bodo lahko mnogo hitreje delali. Za zdaj ulovijo poklicni izolski ribiči' povprečno 10 vagonov rib na eno ladjo, medtem ko ulove' v Dalmaciji povprečno tri vagone rib. Vzrok za tolikšno razliko je v precej zastarelemu načinu ribolova sezonskih ribičev. Izolsko ribiško ladjevje lovi tudi v drugih območjih Jadranskega morja, prihodnje leto pa ho odplulo v Sredozemsko morje k obalam Egipta in Maroka. Na hamburškem kongresu so predstavniki teh dežel povabili prof. Zeija naj pridejo naši ribiči v njihova bogata ribolovna področja, ki so slabo izkoriščena.
V Splitu je te dni kongres jugoslovanskih ribiških strokovnjakov, ki .razpravljajo o ribjem bogastvu Jadranskega morja, o možnostih za in te n z i-
fikacijp našega ribolova ter o nekaterih problemih ribolova in mednarodnega pomorskega prava. Ribolov na Jadranu se bo lahko znatno povečal, če bodo povsod uvedli moderna tehnična sredetva £n metode, kakršne uporabljajo ob slovenski istrski obali. Izola je postala naj večje ribiško središče na Jadranu, saj ima največ poklicnih ribičev, dobro opremljeno ribiško motorno ladjevje, velike uspehe pri ribolovu ter moderno ribjo industrijo.
Mnogo neizkoriščenih možnosti predstavlja pri nas tudi tunolov, ki je precej zanemarjen. Ko je pred časom plula po Jadranskem morju neka japon-
ska ribiška ladja, je samo s trnki nalovila skoraj za štiri vagone tun. .
Tudi iskanje morskih jat z avioni, bi bilo zelo koristno. S takimi poleti bi odkrivali tiste površne morja, kjer se zadržujejo tune, sardele itd. Lov bi postal bolj racionalen, ribiči pa ne bi lovili le na slučajno izbranem področju, temveč tam, kje.r se zadržujejo ribje jate. Zoološki inštitut ljubljanske univerze bo tudi v prihodnosti posvetil svoja prizadevanja proučevanju domačega ribolova in modernemu razvoju te sorazmerno slabo razvite panoge našega pomorskega gospodarstva.	B.	L.
Tam, kjer se v Ijubljan-ckem Trnovem stisne cesta med pritlične hiše, diši — zdaj v jeseni — po dobrem kislem zelju. Ze kakšnih 200 let, če se lahko zanesemo na ljudska izročila, je tako. Najstarejše zeljarne v Trnovem so bile in nekatere so še danes — Matevže jev a, Kačarjeva in Medičarjeva. Trnovsko zelje velja za eno najboljših daleč naokrog. Je rezko, sočno in zdravega vonja. Danes zeljarska »obrt« Izumira. Večji del mladih gre raje v šole ali pa v industrijo in tako se končuje ena izmed tipičnih »obrti« v Ljubljani.
Včasih so izvažali zelje Trnovčani po vsej Evropi, v Egipt, Indijo, Grčijo in drugam. Zdaj je glavni uvoznik Trst. ki ga verjetno razvaža naprej.
Enega najstarejšrh trnovskih zeljarjev sem našel pri kosilu. Sprva se mi je zdelo, da je nejevoljen. da ga ob taki uri motim. Potlej pa. ko me je popeljal v obokano klet in mu je vonj kisajočega zelja vzburil kri — mu je jezik stekel ....
»Nič dosti Vam nimam povedati o zelju in zeljarjih«, je začel. »Nič posebnega se pri nas
:vz-.v
mmm
'	J*:
wmmm
-S
f
8B&Š3&
	
Organizacija in finansiranje službe za vprašanja delavne sile
V vrsti osnutkov zakonov, ki Jih pripravljajo zvezni organ:, je izdelan tudi osnutek zakona o organizaciji in finansiranju službe za vprašanja delovne sile. 2© ime osnutka zakona pove, da je ta materija precej drugače urejena, kot pa je bila dozaaj organizirana služba posredovanja dela. Dozdaj so je služba posredovanja dela v glavnem omejevala na evidentiranje oseb. ki iščejo zaposlitev, na posredovanje zaposlitve in Izplačevanje materialnih prejemkov osebam, ki so bile začasno nezaposlene. Finančna sredstva dobiva ta služba iz sklada za socialno zavarovnje, višino le-teh pa odrejajo skupščine republiških zavodov za socialno zavarovanje.
Kritika sedanje.ga stanja v službi posredovanja dela ugotavlja zlasti to, da se. je ta služba pri sedanji organizaciji tako zožila, da se praktično omejuje samo na ugotavljanje ponudbe in povpraševanja delovne sile in na izplačevanje določenih prejemkov ljudem, ki začasno niso v delovnem razmerju — da pa še zdaleč ne obsega vseh tf-•tih nalog, ki so v zveni s celot-
no problematiko zaposlovanja delovna sile. Služba posredovanja dela ne more biti samo administrativni organ, ki po administrativnih načelih deluje izven gospodarske problematike. Mora se prvenstveno vključiti v samo gospodarsko dogajanje. ga spremljati in tudi aktivno posegati vanj. Zdaj smo začeli mnogo aktivneje reševati vprašanja produktivnosti dela, kar pa samo po sebi zahteva tudi ustrezne izpremembe v gibanju delovne sile. Zastavlja se vprašanje, kako naj zagotovimo gospodarstvu dovolj kvalificirane delovne sile. Ze samo to narekuje potrebo, da se služba posredovanja dela vključi v to problematiko aktivno, ne pa samo z registracijo začasno nezaposlenih. Zato je treba organi-« zacijo službe posredovanja dela razširiti, tako da bo zajemala posredovanje dela kot tudi analizo in planiranje gibanja delovne sile, nadalje vprašanje prekvalifikacije, poklicne usmeritve, strokovnega usposabljanja itd.
.Analiza gibanja delovne sile obsega zlasti analiziranje sestave prebivalstva, sedanjih in
prihodnjih potreb po delovni sili, analiziranje trajnih kot tudi samo začasnih izvorov rezervne delovn© sile itd.
Ugotavlja se, in to po analizi stanja nezaposlenih oseb, da je več ali manj stalen krog tistih, ki iščejo zaposlitev oziroma, ki so začasno nezaposleni. To so zlasti najniže kvalificirani oziroma .nekvalificirani, ženska delovna sila in mladina. Ce se
nih primerih pa tudi za zagotovitev pogojev širše zaposlitve, tako da hi se ta sredstva uporabila za razširitev proizvodnje, za različna javna dela itd. Temu ustrezno naj bi se oblikovala tudi nova organizacija te službe, tako da bi se ustanovili občinski biroji za posredovanje dela ter okrajni, republiški in zvezni zavod za posredovanje dela. Neposredno operativni značaj naj bi imeli občinski biroji za posredovanje dela, torej reševanje zaposlovanja z evidentiranjem delovne sile, posredovanjem dela in izplačilom za čas nezaposlenosti. Zavodi za posredovanje dela, od okrajnega do zveznega, pa naj bi se kom-plekso ukvarjali z vprašanji zaposlitve delovne sile, zlasti z vprašanji prelivanja delovne sile z enega področja na drugo. Vsi zavodi naj bi imeli tudi družbeno upravljanje. Glede na tako široko zasnovo organizacije te službe naj bi se tudi zakon, ki to materijo urejuje, ne imenoval samo zakon o posredovanju dela, ampak zakon o organizaciji in fi-
služba posredovanja dela omeji' 2“^she.SlUŽb6 ** vprasallja samo na registriranje nezapo- Osnutek zakona je izdelala poseb-
slenih, nismo s tem nikamor prišli. Isti problemi se vlečejo kar naprej iz leta v leto. Treba pa je nekaj storiti, da s© ta virrašanjia rešijo. Zato naj ta
na komisija, ki sta jo skupno odredili Zvezna ljudska skupščina in Zvezni izvršni svet. Podvržen bo še kritiki in pripombam vseh zainteresiranih organov in ustanov; nekateri od teh so že pripomnili svoje, tako načelnega značaja kot
načrtov je stvar, s katero se morajo ukvarjati organi za delo pri ustreznih zveznih, republiških in lokalnih organih, ki še sami niso kos vsej kompleksnosti te naloge, ampak jo morejo reševati le v okviru splošnih gospodarskih načrtov in v sodelovanju z vsemi ostalimi gospodarskimi organi. Kar zadeva službo vodenja evidence, naj se zato usposobi uradna statistika, ki jo vodijo zavodi za statistiko in evidenco. Za izobraževanje in strokovno »usposabljanje imamo, pa že zdajšnjo prosvetno službo, od zvezne do lokalne. Iz vsega tega sledi, da je brez pomena, še posebej organizirati vse te stvari v okviru službe posredovanja dela, ker bi to vodilo samo do dvotirnosti v poslovanju, s tem pa tudi do manjše preglednosti, nejasnosti, pa tudi do manjše učinkovitosti.
Posebej moramo omeftitl pri teni še prispevek za delovno silo, ki se s tem na novo uvaja in ki bi po mnenju zbornice znatno obremenil gospodarske organizacije.
Ob teh pripombah ostane ne-zajeto zlasti vprašanje poklicnega svetovanja. Poklicno svetovanj© je zadeva, ki je ostala
dovanja dela najtesneje sodelovati. Osnutek zakona sloni na predpostavki, da družbena skupnost hoče omogočiti zaposlitev vsakemu za delo sposobnemu članu. To brez dvoma drži. S tem, pa še ni rešeno vprašanje, kako naj priskrbimo tako zaposlitev. Treba je omogočiti zaposlitev. ki bo temeljila na ekonomski potrebi. Ob taki ekonomski utemeljenosti vsakega delovnega mesta je vprašanje pravilnega usmerjanja delovne sil© še posebno važno. In ni naključje, da se to vprašanje postavlja vedno bolj v ospredje ravno sedaj, ko se vedno bolj uveljavljajo ekonomska načela ali vsaj zahtevajo svojo uveljavitev. Ker doslej zaposlitev n! bila zadosti povezana z vprašanjem delovne storilnosti, vprašanje ustreznega usmerjanja delovne sile tudi ni bilo tako važno. Kolikor bolj pa postaja vprašanje ustrezne zaposlitve pri nas še več a.li manj v povo- važno, kolikor bolj stopa vpra-
služba prevzame tudi službo tudi k nošamezrtim členom zako
strokovnega usposabljanja in prekvalifikacije, zlastii pa službo poklicnega svetovanja, da bi tako že vnaprej usmerila mlade ljudi v poklice, katerih potrebujemo največ.
Tak značaj službe posredovanja dela zahteva tudi drugačen
način finansiranja. Uvedel naj bi se posebni, prispevek za .to službo, ki bi ga plačevali vsi zavezanci socialnega zavarovanja. Višino naj bi določil posebej za vsako leto Zvezni družbeni načrt. Ta sredstva naj bi se uporabljala za tekoč* naloge službe, v poseb-
na. Od že dobljenih načelnih nri-pomb bi zlasti omenili stališče Zvezne industrijske zbornice.
Zvezna industrijska zbornica le mnenja, da tega zakona sploh ne bi bilo treba sprejeti. Vse stvari, ki so obravnavane v osnutku zakona, so sicer potrebne in zahtevajo svo.lo ureditev. Toda to je samo vprašanje ustreznega in koordinacije poslovanja že obstoječih služb OZ- organov. Posredovanje dela Je stvar, ki jo moralo opravljati sedanji zavodi za posredovanje dela: ti naj obranilo dosedanie delovno področje. Vprašanje' analize gibanja delovne sile, analize izvorov delovne lile In tekočih ter perspektivnih
jih, in ne moremo reči, da to službo imamo, dasi bi bila zelo potrebna. Industrijsko razvite države brez tega ne morejo biti In čim bolj se bo pri nas postavljalo vprašanje zaposlitve delovne sile na ekonomski osnovi, tem bolj bo to vprašanje postajalo aktualno. Kje je ta služba organizirana, je nazadnje manj pereče vprašanje. Lahko je to organizacijsko popoln orna
sanje produktivnosti v ospredje, toliiko važnejše postaja vprašanje poklicnega usmerjanja.
Ekonomska zasnovanost celotne problematike delovne sile ta njeno obravnavanje v okviru gospodarske problematike, bo načelo še mnoga vprašanja, ki so bila doslej ne samo nerešena, ampak povsem nepomembna. Tudi ta osnutek zakona je eden od poskusov ustreznejšega
samostojna služba, lahko pa je reševanja vprašanja delovne organizirana v 'Oikviru službe po- sile. O tem, če so predlagane sredovanja dela. V vsakem pri- rešitve ustrezne, naj pa odloči-metru bo morala s službo posre- jo TOiniha.Ture.iran 1 organi. —r.
B B I
ne dogaja. Ljudje kar pikoli niso marali težaškega dela pri ribanju zelja, še manj pa so marali kot glavno brano zelje. Je že vsak raje posegel po šunki in klobasi in čimvečfcrat odrinil zelje na stran«.
V tem. ko mi je stari zeljar pripovedoval, je na dvorišče pripeljal vrhan voz zelja, ki je pod težo bremena cvrkal. Skupina zeljarjev je lepo zelem«, glave previdno razložila, da ne bi šlo preveč v škodo. In skrbno pregledala, da se ne bi med zdravo zelje vrinilo kaj gnilega. V tem, ko so čistili zelene glave. sem bil radoveden:
»Kje pa dobite zelje, č« vam zmanjka?«
»Kolikor ga je mogoče dobiti, ga nabavimo im ljubljanske okolice, če ga je premalo, iz Varaždina ali pa iz krajev ob ju-goslovansko-bolgarski meji. No. letos ga je še doma preveč. Gospodinje ga ,bodo imeje čez zimo dovolj.«
Medtem je druga skupina začela vrtati iz glav storže in ga tako preluknjanega vlagala v rezalni stroj. To delo zadeva v resnici naglice in precejšnjo mero truda.
»Kako ste pa zeljarili včasih, v ’ vaših mladih letih,« me je spet požgečkala radovednost.
»Isto količino, ki jo ribamo sedaj eno uro in pol. smo ribali včasih šest ur. Seveda je bilo ’ takrat vse bolij preprosto in marsikomu so roke otrpnile od napora. Glave so prerezali na dva dela in ob rezalnioi obdelovali zelje na roko. Še v mojih mladih letih, kot včeraj se mi zdi. smo zelje tlačili bosi. Noge smo si pošteno umili. d» hajd na dolg sprehod v krogu, ki je trajal včasih vso noč.
Rezaln; stroj se je z vso silovitostjo vrtel in rezal sočne glave na tanke rezance. Prvim kadem so pokrili dna.
»Koliko časa pa traja kisanje?« sem spet želel vedeti.
»To je različno,« je odgovoril. »Od štirih do šest tednov, odvisno je od načina vlaganja, toplote. kadi in sploh prostora, kjer se kisa.«
»Kako kadi in prostora?«, nisem mogel razumeti.
»Ni vseeno, v kateri kadi se zelje kisa,« pokazal je na počrnele kadi — »v tehle se na primer zelje mnogo bolje skisa kot v onih novih, borovih. In tudi ta klet je boljša, kot ona druga, nova. V čim bolj kislem okolju se zelje dela — boljša je.«
»Alj so sarn-o to razlogi, ki itziboljšujejo zelje?«
»Kaj še... Cim debelejša je tale smetana, ki vre med kamni za pezo in čimbolj smrdeča je zelnica, okusnejše zelje dobimo.«
»2e razumem.« sem vrtal naprej, »ampak zakaj si niso potem različne sorte zelja podob-•ne po barvi in okusu?«
»To je naša tajna«, je rekel. »Nikomur nikoli ne povemo te skrivnosti. To je ustno izročilo naših dedov in največkrat ga mi zeljarji povemo le svojim potomcem. V zelje je treba dati zeli in kemikalije, ki jih pozna le določen krog nas, zeljarjev. Drugod nimajo posebne tradicije v pripravljanju zelja. Pa tudi zeljarji nimajo časa. da b.i pripravljali zelje na različne načine za sladokusce, na primer s poprom, kumno, kutno. kot sarmo ali kako drugače. Je že tako. mi vložimo v kisanje zelja dvakrat več truda kot ga vloža tisti, ki delajo standardno zelje i.n zato je naše, trnovsko zelje, tudi boljše.«
Bil . je že pozen večer, ko sem =e poslavljal od starega zeljarja-Kad je bila napolnjena in na sveže naribano zelje so nalagali težke skale. Se daleč tja do mosta čez Gradaščico m* j* spremljal rezek in zdrav vonj. po kislem zelju.	P.	I«	J
M
e
t v
R
is
<B
D
KRITIČNI Z 1 P1 S E K
■ ■ ■
1. izbor In uredilav. Pred
kratkim je v mariborski založbi Obzorja izšla zajetna in zelo sSrbno opremljena knjiga z na-5;ovom Viharni piš — antologija pr,oktobrske ruske proze, novel ;n črtic, ki jo je pripravil, pre-.- oel in ji napisal uvod Cene K"DČavar. Knjiga je izšla v po-fastitev štiridesetletnice Oktobrske revolucije. V Viharnem p::-a (naslov ni najboljši) je ziranih osemnajst avtorjev, osemnajst	najpomembnejših
i~2n ruske književnosti v prvih p.',revolucijskih letih:	Jevgenij
Zr.nvatin, Boris Piljnjak, Va-;.-r.t:n Katajev, Vsevolod Iva-r. v, Konstantin Fedin, Leonid Leonov, Izak Babelj, Jurij Ole-Boris Pasternak, Mihail Zo-ščenko, lija Ilf — Jevgenij Pe-*: ■ Lidija Sejfullina, Aleksej 1 : ;toj, Mihail Solohov, Fedor G . :kov, Andrej Platonov, Bo-z - Gorbatov in Vasilij Gross-jj-.an. Verjetno bi se iz takratne rv■■■>. e književne ustvarjalnosti --;';o še nekaj pisateljskih •n. ki bi sodila v okvir pri-lv. - ve antologije, in prav tako - rl bilo za dokumentarno u' ::k -vitost in tudi literarno v:	?t celotnega izbora ver-
prav nobene škode, če bi izpadel na pr. Boris Pa-t- v. .k, ki je znan predvsem t;v. odličen pesnik — vendar • takšne spremembe ne bi r > v bistvu spremeniti po-c ;> ruske pooktobrske proze, najdemo v Kopčavarje-vViharnem pišu. Vsakršen :	r	. .erature daljšega razdob-
ji '.n vrh tega še takšnega raz-kot so to bila leta po C u, je ne samo odgovorno
vsakomur nedotakljivi (Povest o neugasli luni). Njegov slog je v tem času močno simboličen, za bralca težko razvozljiv in zlasti v Neugasli luni (delno zaradi delikatne snovi same) skoraj nerazumljiv. — Zelo blizu sta si Jevgenij Zamjatin (Jama) in Vsevolod Ivanov (Dete). Za oba je značilna nenavadna grotesknost, ki se kaže pri Zamja-tinu v slikanju skoraj nečloveških razpoloženj, pri Ivanovu pa na poseben način v podajanju dveh nasprotij: človeško dobrega in groznega. — Valentin Katajev je med prvo petorico nemara najbolj preprost. Prav gotovo pa najmanj problematičen. Njegovi Noži so duhovita .in zanimiva zgodba, vendar pa skoraj ne sodijo v izbor najboljše pooktobrske ruske proze. Več tehtnega in za tisti čas značilnega je v njegovem Kran-zovem poskusu in pa v Ognju.
3. Pesem. Med najbolj samonikle in najbolj zanimive ruske pisatelje prvega desetletja po revoluciji moramo vsekakor uvrstiti avtorja slovite Podeče konjenice — Izaka Bablja. V Viharnem pišu je zastopan s petimi zgodbami, s petimi svojevrstnimi umetninami, od katerih vsaka zase priča, da imamo opravka z ustvarjalcem nenavadnih kvalitet. Babelj je pisatelj, ki je v najboljšem pn menu še danes nadvse moderen, pisatelj, ki zna iz drobnih, navidez skoraj nepomembnih doživetij ustvarjati literaturo velike razsežnosti, navzven skop in redkobeseden, mojster sloga in
jezika, pisatelj skratka, ki ta bo presenečal vedno znova in te vedno znova pritegoval s polnostjo svoje umetniške besede in z odkritostjo svoje misli. — Jurij Oleša (Češnjeva koščica, Liompa) ima marsikaj sorodnega z Babljem. Vendar je težišče njegovega pisanja drugod, v individualnosti, v svetu, ki je zaprt nevajenim očem, občutljiv in krhek svet, ne vedno čisto razumljiv, a sugestiven	in
iskren. Olešo zanima predvsem notranja, najbolj skrita podoba človeka, njegovi moralni in idejni vzgibi, občutljivost višje in redkejše vrste. — Ivanova prigoda Leonida Leonova (pred kratkim smo dobili v prevodu njegov Ruski gozd) je psihološka ščudija, ki obravnava konflikt posameznika z družbo. Zgodba razodeva vse značilnosti pisanja L. Leonova, zapletenost sloga in jezika, mračnost in nenavadnost dogodka, hkrati pa plastičnost takšne prepričljivosti, ki smo jo navajeni srečati le pri- najboljših ustvarjalcih. — Boris Pasternak je v ruski literaturi pomemben predvsem kot pesnik, kot avtor številnih in dragocenih pesniških zbirk. Kot prozaist pomeni dosti manj, vsekakor toliko manj, da je njegovo mesto v antologiji ruske proze močno problematično. To potrjuje tudi njegova novela Nevidna pota, ki kaže sicer na talentiranega proznega ustvarjalca, ne pa na izrazito pisateljsko osebnost.
4. 0 čem {e pel slavec.
Mihail Zoščenko sodi v tisto vrsto ruskih pisateljev, ki so
I
S
H
m
ra
I
med Slovenci najbolj znani in najbolj priljubljeni. Obe njego- ■ vi zgodbi v ■zbirki (O čem je pel 6lavec, Strahotna noč), samo dopolnjujeta sliko, ki smo jo o tem duhovitem pisatelju že imeli. Dve žgoči satiri na vsakdanjost, na življenje, preprosto, ubogo življenje, polno predsodkov in duhovne revščine, dve satiri, napisani v svojskem in odličnem slogu. Seveda je to samo en del Zoščenka. Tisti, ki se posmehujejo filistrski zaostalosti majhnega človeka in njegovemu nepomembnemu životarjenju. Drugi del je nemara bolj zanimiv, tisti del, ki biča upravni mehanizem in birokracijo — urednik je ta del pri Zoščenku izpustil, zato pa je v polni meri postregel z njim pri izboru iz del lije Ilfa in Jevge-nija Petrova. (Za popolno srečo, Kako se je rojeval Robinzon, Posamičnik, ki se zabava.) — Edina pisateljica v antologiji, Lidija Sejfullina ima v-knjigi dve krajši noveli, Gubernatorja in Inštruktorja rdeče mladine. Medtem ko skuša prva prikazati tragično in malo smešno usodo dveh bivših ljudi, dveh predstavnikov nekdanjega življenja, pa se druga dotika problema nesposobnih agitatorjev. Oba zgodbi sta bolj dokument svojega časa, kot umetniški deli. Vendar živ in prepričljiv dokument.
5. Sinja mesta. Daljša novela, ki jo je napisal Aleksej Tolstoj. Junak zgodbe je bivši rdečearmejec, komunist, po vojni študent arhitekture, sanjač, ki sanja o mestu bodočnosti, o sinjem mestu, kjer ne bo ne blata ne gnilih hiš in tudi ne človeka, slabotnega po duhu in nepomembnega po dejavnosti. Resničnost pa je drugačna. Junak zgodbe propade, propade v razočaranju in v neprehodni vsakdanjosti provincionalnega mesteca, potem, ko to umazano in blatno mestece zažge. Tolstoj je realist, njegova beseda je kritična in strastna. Najpret-res-
6. Zaključek. Prav gotovo drži, da je v Viharnem pišu samo en del takratne ruske literature. In še ta samo v odlomkih, zakaj večina teh pisateljev je pisala predvsem daljše tekste, ki lahko šele v celoti prikažejo pravo podobo in pravo vrednost., ustvarjalne osebnosti. Vendar pa dajejo že ti kratki teksti dovolj jasno in točno podobo ruske literature v letih po revoluciji. In to je bila nedvomno velika in nadvse pomembna ustvarjalnost. Dosti velika, da bi se lahko primerjala z vsakršno v svetu. Takrat in danes. To je umetniško nenavadno prepričljiva izpoved, ki ne pozna nobenih omahovanj in nobenega kompromisa. To je kritična literatura v najboljšem pomenu te oznake. In danes? Ce bi jih. današnja ruska literatura še imela, bi bila nedvomno drugačna kot je, bi bila' nedvomno danes ena najboljših (če. ne najboljša). v druščini svetovnih literatur.	Milan	Sega
Leontina Skrbinškova in Mira Bedenkova v mariborski uprizoritvi »Doma Bernarde Albe«.
99
Dom Bernarde Albe“ v Mariboru
V sredo. 30. ototob<ra, so v mariborski Drami prvič uprizorili najbolj' »dramatično» vseh dram« kar jih je napisal Garcia Lorca: »Dom Bernarde Albe«. Mogoče res v nobeni ng ego vi drama ni toliko ljubezni in toliko sovraštva hkrati. toliko realizma in tudi tolifco jedkega, skoraj krutega lirizma. Mariborska predstava v Malčevi režiji je zelo lepa, nekako reliefna z razpoloženjskimi	poglobi j en ji.
Dokazala je moč mariborskega ženskega ansambla, ki je v soigri pokazal celo vrsto odtenkov.
Podobo, Bernarde Albe je na odru predstavila Elvira Kra-Ijivejši je takrat, ko popisuje ljeva k, g. Kraljeva je bila
bedo in umazanijo provincio' nalne sredine. — Zrebiček Mi-haila Solohova je tragična zgodba o usodi rdečearmejca, ki žrtvuje svoje življenje za rešitev mlade živali. Zgodba, napisana v slogu Tihega dona,' drobna, a značilna podoba iz vojnih
skoraj-vse. kar bi človek priča, koval od te vloge, ponosna; gospodovalna, surova z odtenki dobrote: in nežnosti, pod skoraj dobrohotno masko - neizmerno hladita in trda. Strašna ni bila (kakor svoj čas tudi Marija Ve-, ,	..	..	.	,	...	-	ra ne). To ni čisto do kraja
let, resmcim mojstrovina velike- ustrazalo lifcu Bernarde, ki
Zanimiva razstava, ki ie tudi v Parizu doživela veliko priznanje, bo danes v Modemi galeriji v Ljubljani dokončno zakljufena. Vabimo vse ljubitelje umetnosti, da si jo ogledajo. Obenem opozarjamo, da bo danes ob 1L uri javno vodstvo po razstavi; vodil bo avtor sum. (Na siki.
Wemer Berg — Sani.)
ga pisatelja. — Presenetljiva ja novela Brezmadežni hudič, ki jo je napisal Fedor Gladkov. Ostra satira na brezdušnega partijca, na človeka, ki živi in diha od direktiv in resolucij, tipa, ki so mu tuja vsa veselja in sleherna sproščenost. Gladkov je v slikanju tega človeka' brez usr .i-ljenja, riše ga z vso jezo in gnusom. Vsekakor: dobra literatura in presenetljivo pogumna kritika.
jo je Lorca razumel in tudi sovražil njeno nečlovečnost, njeno in razmer, fci so tako naravo povzročile. Elvira Kraljeva je prav gotovo velika igralka in je igralsko postavila zelo močan lik. Ta je krepkeje zaživel v prizorih, kjer je Bernarda dobra ali se vsaj taka zdi, kakor pa v tistih, v.katerih bi pravzaprav moralo občinstvo zazebsti od groza.
Ir, težko delo, temveč mora hote aii nehote sloneti v prvi vrsti subjektivnem kriteriju, ki pa ;o skoraj zmerom več ali manj regotov. V primeru Viharnega isnko mirne duše zapišemo, je izbor dober, vsaj kar se t. e večine imen in večine iz-■" rvh tekstov, da je kot celota reivomno dosegel namen, ki ga tck.sna antologija mora imeti, če hoče objektivno (do neke mere ia) prikazati svoj čas in razwere, v katerih je literatura te -ir.tologije nastajala. — Uredil-: ;e svoj izbor razdelil na šti— r. poglavja in mu na kraju pri-še petega, za katerega ima bralec vtis, da ne spada po-v knjigo. Gre za literaturo treh pisateljev, ki je bila napisa na med zadnjo vojno in po njej. Za literaturo torej, ki .'3 r. svoji tematiki in tudi po svo-3- obdelavi nekako odtrgana od P-'nnja avtorjev prvih štirih Poglavij. Zakaj glavni poudarek celotnega Izbora je predvsem na letih po revoluciji, ne-kako tja do tridesetih let.
2. Trc?nsvcn!. Takšen je na-J v daljše novele, ki jo je 1926 napisal Konstantin Fedin. Avtor znanih in pomembnih romanov, kot sta Mesta in leta ter Bratje, je v Transvaalu napisal zgodbo nenavadnega človeka, nasilneža, ki zna in zmore vse, in si kot tak hitro pribori vodilno mesto Cied sovaščani. Fedinov Trans-vaal je temna in grozljiva podoba razmer v ruski vasi v Prvih letih po Oktobru, podoba, ki ne pozna olepševanj in ki postavlja problem novega ru-laštva v najbolj žarko luč. Moč Fedinovega pisanja je v sugestivnosti brez primere, v slogu, ki odkriva najbistvenejše, in v pisateljevem nazoru, ki mu je nedeljiva humanost prvi in glavni namen ustvarjanja. Fe-dinu je v marsičem podoben Boris Piljnjak, predvsem po svoji humanosti in po svoji kritičnosti do vseh pojavov krog sebe. To je literatura, ki ne pozna ne belih in ne črnih karakterjev. ki je ni strah resničnosti tam, kjer gre na pr. za živlie-nje bivšega veleposestnika (Posestvo Belokonsko), in tudi ne takrat, ko se mu zdi potrebno ■pregovoriti o ljudeh, ki so morali biti tedaj in še bolj pozneje
NOVE POBUDE
Poročali smo ie, da se je
vrnila v domovino delegacija jugoslovanskih kulturnih delavcev, ki se je deset dni mudila na Poljskem. Delegacija, ki jo je vodil član zveznega izvršnega sveta Krsto Crven-kovski, je s tem vrnila obisk poljskim kulturnim delavcem, ki so bili pred časom pri nas in ki jih je vodil poljski minister za kulturo g. Kuriluk. Namen obeh teh obiskov je bila navezava čim tesnejših kulturnih zvez. Član jugoslovanske delegacije je bil tudi Drago Sega, publicist in urednik »Naše sodobnosti«, katerega smo naprosili, naj nam pove kaj podrobnejšega o bivanju naših kulturnih delavcev na Poljskem.
— Namen našega potovanja je bil predvsem v tem, da bi od blizu spoznali sodobno poljsko kulturno življenje in pri tem našli pobude in predloge za nadaljnji razvoj vse-z stranske kulturne izmenjave. Mislim, da je bil naš obisk v tem pogledu uspešen, saj smo s Poljaki podpisali tudi konkreten načrt kulturnega sodelovanja v prihodnjem letu.
Katere »o poglavitne značilnosti tega načrta?
— Predvsem skuša razširiti Se obstoječe sodelovanje in ga postaviti na trajnejše temelje. Eden važnih poudarkov je na vzgoji literarnega prevajalskega kadra. V tamkajšnjih razgovorih smo namreč ugotovili, da je v Jugoslaviji še razmeroma dovolj kvalificiranih prevajalcev in tudi poznavalcev tako starejše kot sodobne poljske literature, medtem ko je obratno položaj na Poljskem veliko slabši. Tako sploh nimajo nikogar, ki bi se lahko resno in sistematično ukvarjal s slovensko in makedonsko književnostjo. Zaradi tega smo
sklenili uvesti izmenjavo dveh štipendijskih mest, tako da bi po en Poljak študiral jezik in slovstvo v Ljubljani in Skop-Iju, dva naša študenta pa bi odšla na Poljsko. Na ta način se bo ovira, ki je napoti boljšemu poznavanju poljske oziroma naše literature, lahko sčasoma odstranila, poleg tega pa bo osebni kontakt med študenti brez dvoma pospeševal obojestransko zanimanje.
— Govorili smo seveda tudi _ o drugih kulturnih področjih in o možnosti izmenjave v gledališki, glasbeni in likovni umetnosti, o znanstvenem sodelovanju itd. Docela nova oblika v naši praksi kulturnih zvez z drugimi narodi bo na primer izmenjava odkupa sodobnih likovnih umetnin, za katero smo se dogovorili. Sicer pa smo se s Poljaki skladali v misli in prizadevanju, da bi dali vsem bodočim medsebojnim stikom čim bolj neuraden, pač pa individualen, praktičen, delovni značaj. Naše zveze naj bi bile urejene čim bolj elastično, tako da bi bila možna najširša individualna iniciativa.
Kako Je potekalo vaše bivanje na Poljskem?
— Največ časa smo prebili v Varšavi, kjer smo si seveda ogledali kulturne in druge znamenitosti, bili pa smo tudi v Krakovu in Novi H uti, v Vroclavu in Lodzu. Videli smo precej gledaliških predstav, slišali smo koncert Poljske filharmonije, videli smo razstave, galerije, muzeje itd. Pokazali so nam filmske ateljeje v Vroclavu in Varšavi. Razgo-varjali smo se s poljskimi književniki. Obiskali smo Chopinovo rojstno hišo, in sicer ravno za 108. obletnico njegove smrti. V Karolini smo obiskali folklorni ansambel »Ma-
zcnrsze«... Povsod pa sta nas
spremljala predvsem dva vtisa, dve spoznanji: prvič, velika navezanost Poljakov na kulturno tradicijo, očarljivo spoštovanje in ljubezen do nacionalne zgodovine, in drugič, velika skrb, ki jo kažejo poljske oblasti za sodobni kulturni razvoj. Za kulturo dajejo Poljaki ogromna sredstva, in to kljub temu, da je dežela v težkem ekonomskem položaju in da še zdavnaj niso rešeni problemi materialne baze. Zelo nas je impresionirala na primer Nova Huta — novo mesto, ki je zraslo ob jeklarskem kombinatu in v katerem so delavcem na razpolago odlične kulturne ustanove: od gledališča, ki je dobro, moderno gledališče, do knjigarn,’ v katerih najdete publikacije z vsega sveta. Velikim sredstvom ustrezajo tudi veliki rezultati. In reči je treba, da v
poljskem kulturnem življenju danes ni več nobenih pregrad, kulturno življenje, kulturno ustvarjanje je sproščeno -in se razvija po lastnih zakonitostih, brez intervencije od zunaj.
Kako ste bili sprejeti kot Jugoslovani?
— Sprejeti smo bili zelo lepo in toplo, in to ne samo na tako imenovanih oficialnih prireditvah, marveč smo naleteli na spontano ljubeznivost pri slehernemu človeku, ki smo ga srečali. Biti Jugoslovan — to je na Poljskem najboljša izkaznica. Povsod smo čutili iskreno prijateljstvo — ne tradiconalno, konvencionalno prijateljstvo, temveč prijateljstvo, ki ga budi podobna usoda. To je naravno čustvo v dveh deželah, ki čutita, da imata mnogo skupnega na svojih poteh v socializem in socialistično demokracijo.
Ista čislo neromanska toplota v odtemMh glasu je prav narahlo ponagajala tudi Zakrajškov!. ka je odlično zaigrala majhno, značilno vlogo Marije-Jožefe, nore, stare in strte matere, ki postane v nekaterih trenutkih jedka in pokaže, da je mati svoje hčerke.
Neko »ljudsko« protiutež Bernarde predstavlja dekla Poncia. Doboviskova. ki jo je igrala, je v zadržanih poudarkih, v boječem pogumu služabnice pokazala zelo lep stil. pokazala zaokrožen lik, ki vzbuja radovednost v pričakovanju njenih nadaljnjih vlog.
Ves »zbor« petih hčera je bil
Po svoje čudovito uglašen, soigra izvrstna posebej v nekaterih dialogih, dognane pa so bile tudi vse posamezne vloge. Zelo izrazita je bila Godinova v vlogi Angustias. polna kljubovalne plahosti, ženska, ki sluti, da je »sreča«, ki jo čaka. pravzaprav zelo bridka in nesmiselna. Gq-dinova je dobro ustrezala tej vlogi kot trpeč m obenem ekstatičen lik. Veljakova je kot Magdalena odigrala eno svojih najlepših vlog, preprosto, samoumevno in primerno intenzivno. Jankova je kot Amelis podala svojevrsten značaj, nekoliko av-šast in otročji v odtenkih nunskega vedenja. Skrbinškova je bila impresiven lik v vlogi grbaste in strastne Martirio, tako zelo polne dobrote in hudobnosti, sestrinske ljuibezni in ženskega sovraštva do Adele. To slednjo je igrala Bedenkova, močno, rastoče in lepo stopnjevano v nenadnem vzponu te vloge. Cisto š stališča dramske celote je. bila mogoče za odtenek preveč lepa, zdrava in zapeljiva. Režiser je očitno zanemaril začetno opazko dekle Poncije, ki pravi, da je Bernardi Alibi ostalo »pet grdih hčera«. Vendar — kdo bi hotel ob tako lepi'predstavi loviti majhne pomanjkljivosti? Iz stvarne soigre petih deklet, matere, dekle Poncije ia babice ter —
demo — ostalega ansambla je eirasflo nekaj, kar je igram te vrste nmjno:	razpoloženje. In
razpoložena e je prešlo na občinstvo. Te vloge s© se svetlikale. zasvetile in mestoma tudi zableščale v malenkostih, v prehodih, v odtenkih soigre, ki je bila ena najlepših, kar jih je bdlo letos mogoče videti na tem odru.
Bolj »spremlj a.točo«. pa ne ravno čisito majhno vlogo druga dekle je primerno pokazala Blaževa, Prudencio je zelo dobro igrala Gorinškova. beračico »pogodi ji vk o« Brunčkova. Ostali zbor je režiser uspelo vkompo-niral v rumeno Polanijkovo sceno, namerno nekoliko pusto in prazno. Mogoče bi ta — funkcionalno dobra — scena lahko bila bolij osredotočena v obliki, mogoče bi prenesla kakšen majhen poudarek, ki bi izrazil ponos prav tako dobro kakor izraža puščobo in revščino te kmečke gospoščine. Vsekakor pa je scena zelo lepo zaživela v vseh takorekoč »množičnih« prizorih. že v tistih, v katerih so nastopale vse Bernardine hčerke in pa v vseh, ki so se odigravali na levi strani pred ve-lifekni vrati.
Hegedušičeva je prav uspešno poskrbela za kostume, v očitnem soglasju z režiserjem in inscematorjem. In to pot je tudi razsvetljava v zadnjem dejanju v glavnem lepo podčrtavala razpoloženje, tista razsvetljava, ki je v mariborskem gledališču v napravah skorajda življenjsko nevarno obrabljena in zastarela. Ustrezni so bili tudi spremljajoči napevi Marka Žigona.
»Dom Bemajrde Albe« s premiero v sezoni ni imel ravno sreče. Predstava, sama po sebi težka drama, ie zaradi nujnosti bil-a uvrščena tik za prvo težko dramo, »Kotorske mornarje«, in že to ni bilo ugodno, da je po drami z izključno moško zasedbo sledila ravno ta z izključno žensko. Predstavo pa moramo vendarle beležiti kot eno izmed odrsko najzanimiveaših in najbolj uspešnih, kot lep uspeh ansambla in tudi režiserja Petra Malca. ki je dal z njo eno svojih najboljših re-žiij.
Branko Rudolf
Vladimir Iljič Lenin
V spominskih oktobrskih dneh se Je naš filmski program obogatil z izredno zanimivim in pomembnim filmom, s filmsko dokumentarno biografijo Vladimirja IljiCa Lenina. Za distribucijo tega filma je poskrbel ‘»Vesna film«, ki je opremil delo tudi s slovenskim besedilom. Predvaja ga igralec Stane Sever.
S presenetljivo učinkovitostjo ln močjo vstaja v tem delu pred ofi-mi gledalcev iz pokrajinskih slik,
t
Obnovljeni stari del Variave
starih fotografij ln umetniških reprodukcij, iz prvih poskusov filmskih tednikov z nebogljeno odsekanimi gibi in iz odlomkov nekaterih velikih umetniških filmov zaokrožen lik ene največjih zgodovinskih osebnosti, idejnega pobudnika In voditelja velike sovjetske revolucije. Vladimirja IljiCa spremljamo v tem filmu skozi vse pomembne življenjske postaje, ki jih sicer že poznamo iz številnih spominskih opisov, pa v filmu učinkujejo veliko bolj živo In neposredno kakor v besedah. Na marsikaterem mestu v filmu ustvarjajo živahno razgibanost odlomki iz igranih filmov »Križarka Potemkin«, »Deset dni, ki so pretresli svet« in drugih. Najbolj dragoceni kadri tega filma pa so vsekakor staTi filmski posnetki, ki kljub tedanji slabi tehniki in okvarah na filmskem traku posredujejo vso preprostost in veličino, prijaznost, dobroto ta odločnost, ki jo je izžarevala Leninova osebnost. Lenin govori delavcem, Lenin s komaj zaznavnim veselim in ponosnim nasmeškom pregleduje prve parade Rdeče armade, Lenin se razgovarja z delavci, ee smehlja, govori, ril ta njegova podoba je gledalcem blizu, bližja, kot vse nanisane besede, preproste in velike.
Kot je bil Lenin sam neločljivo povezan z revolucijo, tako tudi film posveča veliko svojih kadrov skopim, a dobro izbranim detajlom Iz oktobrskih dni. Ne posreduje nam le slike osebnosti, tem-vei v resni dokumentarni luči tudi sliko časa. Kar najbolj to?lo ga priporočamo v ogled vsem, najbolj pa šolski mladini iz gimnazijskih In višjih osnovnošolskih razredov, ker je zanje najbolj zgovoren, najlažje dojemljiv" in pomemben učbenik — posrednik časa ln osebnosti, ki ju mor* rsakdo poznati.	S.	<3.
m Heit&ricfo Moell*
Zdaj so mi dali priložnost. Napisali so ml dopisnico, naj pridem v urad, pa sem šel. V uradu so l>ili zelo prijazni* V^-elj so moj kartotečni listek in rekli: »Hm.« Tudi jaz sem rekel: »Hm.«
»Katera noga?« je vprašal uradnik.
»?»a desni-«
»Cela?«
»Cela-«
»Hm.« je rekel spet. Potem Je pregledoval razne listke. Jaz sem smel
sesti.
Naposled je možak našel listek, ki se mu je menda zde! pravi. Dejal je: »Mislim, da je tukaj nekaj za vas. Čedna reč. Pri tem '••oste lahko sedeli. Clistilec čevljev v javnem stranišču na Trgu republike- Kaj se vam zdi?«
»Čevljev ne znam čistiti: že od nekdaj sem zbujal pozornost, ker sem tako slabo čistil čevlje.«
»Tega se lahko naučite,« je rekel* »Vsega se človek lahko nauči. Nemec zna vse. Ce hočete, se lahko udeležite brezplačnega tečaja.«
- »Hm,« sem rekel ja**
»Torej velja?«
»Ne,« sem dejal, »ne maram* Višjo pokojnino hočem.«
»Znoreli ste,« je odvrnil zelo prijazno in blago.
»Nič nisem znorel, nihče na svetu m j ne more nadomestit] noge, niti cigaret ne smem več prodajati, že zdaj mi delajo sitnosti.«
Mož se je nagnil v stolu daleč nazaj in prav globoko zajel sapo. »Dragi moj prijatelj,« se je zagnal, »vaša noga je prekleto draga noga. Vidim, da imate devetindvajset let, zdravo srce, sploh ste popolnoma' zdrs-vi, samo ta noga. Dočakali boste sedemdeset let. Izračunajte si, prosim, mesečno sedemdeset mark. dvanajstkrat na leto, torej enainštiridesetkrat krat dvanajst krat sedemdeset* Izračunajte si to, prosim, brez obresti, in nikar sj ne mislite, da je vaša noga edina med vsemi. In tudi vi niste edini, ki bo verjetno dolgo živel* Potem pa naj
bi vam zvišali pokojnino! Oprostite« ampak znoreli ste.«
»Gospod moj,« sem rekel, pa sem se tudi sam naslonil nazaj in prav globoko zajel sapo, »mislim, da mojo nogo močno podcenjujete. Moja noga je veliko dražja, zelo draga noga je* Zdravo namreč ni samo moje srce, tudi glava mi je na žalost popolnoma zdrava- 1,-e poslušajte-«
»Zelo malo časa imam.«
»Poslušajte!« sem rekel. »Moja noga je namreč rešila življenje mnogim ljudem, ki danes dobivajo čedno pokojnino.
Stvar je bila tedaj taka: ležal sem čisto sam nekje spredaj in na.i bi bil pazil, kdaj pridejo, tako da bi jo drugi lahko o pravem času pobrisali. Štabi tam v ozadju so pospravljali in je niso hoteli pobrisati prezgodaj, pa tudi ne prepozno. Spočetka sva bila dva, ampak enega so ustrelili!, nič več vas ne stane. Sicer je bil poročen, pa njegova žena je zdrava in lahko dela, nič se vam ni treba bati. Ta je bil torej strašansko poceni* Komaj štiri tedne je bil šele vojak in ni stal nič več kat eno dopisnico In nekaj malg-ga vojaškega kruha. To je bil vsaj pravi vojak, po vseh pravilih se je dal ustreliti. Jaz sem torej ležal sam tam in bilo me je strah, tudi mrzlo je bilo, in tudi Jaz sem jo želel pobrisati, da, ravno sem jo hotel pobrisati, ko...«
»Zelo malo časa imam,« je dejal mož in začel iskati svinčnik*
»Ne, poslušajte,« sem rekel, »šele zdaj postaja stvar zanimiva* Kavno ko
sem jo hotel pobrisati, Je prišla tista reč z nogo. In ko sem že moral obležati, sem sj mislil, zdaj lahko daš znamenje, in vsi so jo pobrali, lepo po vrsti, najprej divizija, potem polk. potem bataljon, in tako naprej, ves čas lepo po vrsti. Neumna zadeva, mene so namreč pozabili vzeti s seboj, razumete? Tako zelo se jim je mudilo. Zares neumna zadeva. zakaj ko bi jaa ne bil izgubil noge, bi bili vsi mrtvi, general, polkovnik, major, vsi lepo po vrsti, in vi bi bili rešeni skrbi, da jim morate plačevati pokojnino. Zdaj Si pa kar izračunajte, koliko stane moja noga. General ima dvainpetdeset let, polkovnik oseminštirideset in major petdeset, vsi so zdravi -kot dren, na srcu in v glavi, in ob svojem vojaškem načinu življenja bodo učakali najmanj osemdeset let, kakor Hindenburg. Prosim, zdaj pa izračunajte: sto šestdeset krat dvanajst krat trideset, saj lahko mirno rečeva povprečno trideset, kajneda? Moja noga je postala blazno draga, ena najdražjih nog, kan si jih lahko mislim, aH razumete?«
»Pa ste le znoreli,« je rekel možak.
»Ne,« sem dejal, »nisem znorel* Na žalost ml je glava zdrava prav tako kakor srce, in škoda je, da niso tudi mene ustrelili dve minuti pred tem, ko se je zgodilo tisto z nogo. Veliko denarja bi si prihranili-«
»Ali sprejmete službo?« je vprašal mož.
»Ne,« sem rekel in sem šel.
(Prevedel Janez Gradišnik)
PREJD ŠTIRIDESETO OBLETNICO OKTOBRSKE BEVOLBCIJE
eskadron brodil reko. Majhen vrtinec ga je lahkotno vrtel in ga oblizoval z zelenimi grebenastimi valovi. Trofim je krčevito udarjal z veslom, da je čoln skokoma napredoval. Na levem bregu so iz j^rka skočili kozaki. Maksi-movka je zairegijala z .nizkim glasom. Krogle so sikaje za-štropotale po vodi. Oficir v raztrgani platneni srajci je nekaj vpil in mahal s pristalo.
Žrebiček je hrzal vse bolj in bolj poredkoma, kratikd krik je postajal vedno bolj zamolkel In tanek ter je rezal do kosti. In ta krik je bil strahotno podoben kriku otroka. Nečepurenko je pustil kobilo in lahkotno zaplaval k levemu bregu, Trofim je drhte zgrabil puško, pomeril pod glavico, ki jo je goltal vrtinec, potem pa iznenada sezul škornje m, zamolklo stokajoč, z iztegnjenimi rokami planil v vodo.
Oficir v platneni srajci se je zadrl na desnem bregu:
»U-sta-vi-te o-genj!«
Cez pet minut je bil Trofim pri žrebičku. Z levo roko ga je zagrabil čez hladni trebuh in se s hudo sapo in ob krčevitem kolcanju nameril k levemu bregu.
Kot nekje daleč nad obzorjem se svetlikajo zelene ploskve gozda, rumeni nabrežni pesek... Z desnega brega r,e pade noben strel več.
Nebo, gozd, pesek, vse je svetlczeleno, omamno . .. Poslednji, skrajni napor in Tro-fimove noge zadenejo ob tla. Ko ribiško mrežo potisne spolzkega žrebička na pesek. Hlipaj e pl june zeleno vodo in z rokami grebe po pesku... V gozdu bme glasovi eska-droncev, ki so preplavali reko, za sipino nekje pa grme topovski streli. Rusa kobila stoji poleg Trofim a, se otresa in oblizuje rešenega žrebička. S povešenega repa se ji odteka mavričen curek vode in promifca v pesek ... 'Trofim vstane, se opoteče dva koraka po pesku, poskoči in omahne na bok. V prsih ga zapeče; med padcem zasliši strel. Osamljen strel v hrbet, z desnega brega. Tam oficir v raztrgani platneni srajci ravnodušno odpira zapirač karabin-ke in izvrže kadeči se tulec, na pesku pa se, dva koraka od žrebička, zvija Trofim m raskave, pomodrele ustnice, k: že pet let niso poljubile otrok. se smehljajo in se penijo v krvi,
1930
(Tz knjige »Viharni piš*.
glavo napi-ej in s stegnjenimi prednjimi nožicami se je izmotal iz materinega telesa in prav nad seboj ugledal rahel, modrikastosiv, kopneči oblaček od eksplozije šrapnela. Sredi belega dne je bilo, ob kupu smaragdnih muh. Tuleči pisk Je vrgel njegovo mokro telesce pod materine noge. Strah je bil prvi občutek, ki ga je obšel tu na zemlji. Smrdeča toča kar-teče je zveneče zaštropotala po opečni strehi konjamice in vrgla žrebetovo mater — ruso Trofinovo kobilo — na noge, da se je po kratkem rezgetu Epet zavalila s prepotenim bokom ob rešilni kup.
V soparni tihoti, ki je sledila, eo muhe razločneje zabrenčale in petelin, ki se ob topovskem ognju ni bal skočiti na plot, je nekje v senci lapuhov zaplahutal enkrat, dvakrat in neprisiljeno, vendar prismojeno zapel. Iz hiše je bilo čuti ihteče stokanje ranjenega mitraljezca. Le poredko je zarjul z rezkim, hripavim glasom, vmes pa je vpletal divje psovke. V vriiču 60 na sviiastem baržunu maka brenčale čebele. V logu za vasjo je mitraljez požiral pas z naboji in ob njegovi življenja veseli, drdrajoči pesmi je ruša kobila v presledku med dvema topovskima streloma <z. ljubeznijo oblizovala svojega prvorojenca, ta pa se je zaganjal v nabreklo materino vime in prvič občutil polnost življenja m neizbežno sladkost materine ljubezni.
Ko je tja za gumno nekam cmoknila druga granata, so zadrieskniie duri, iz hiše pa je stopil Trofim in se namenil h konjamici. Ko je stopal okoli kupa gnoja, si je z dlanjo zaslonil oči pred soncem. Ugledal je žrebička, kako je drhtel od napora, ko je sesal njegovo, Trofimovo rusi kobilo. Raztreseno je stikal po žepih, z drhtečimi prsti otipal mehur za tobak in pri zvijanju cigarete dobil dar govora:
»Tako-o-o ... Torej si ga le iztaknila? Si le našla čas! Da bi te . . .« V zadnjem stavku je tičala trpka užaljenost.
H kobiljim bokom, hrapavim od izparelega potu, so se prilepili suh gnoj in stepne bilke. Bila je videti presneto suha in oslabela, iz oči Pa ji j-e sijalo ponosno veselje, pomešano z utrujenostjo, in vrhnja šoba se je nabraia v smehljaj. 'Nekako tako se je vsaj videlo Trofimu. Ko so polem odgnali kobilo v konjarmco, se je otepala z zob-nico, napolnjeno z zrnom, se je Trofim naslonil na podboj, neprijazno škilil na žrebička in suho ponovil:
»Si ga le iztaknila?«
Ne da bi čakal odgovora, je znova spregovoril:
»Ko bi se vsaj sparila z žrebcem Ignatova, zdaj pa hudič vedi. s kom. . . No, kaj naj počnem ž njim?«
V mrakobni tihoti konjamice hrusuja zrnje, usločen sončni pramen siplje zlato snopje skozi dverno odprtino. Svetloba pada na levo Trofimovo lice, rusi brki in brada se mu prelivajo v rdečkasti barvi, gube okoli ust temne kot krive brazde. Žrebiček stoji na drobnih, s puhom obraslih nožicah ko leseni otroški konjiček.
»Ga bo treba spraviti s sveta?«
Trofimov s tobačnim zelenilom prepojeni palec meri na žrebička. Kobila zavija krvave oči. mežika in posmehljivo pogleduje po gospodarju.
t*
V gornjici. kjer je stanoval komandir eskadrona, se je ta večer pletel tale razgovor:
»Pa ti zapazim, da moja kobila varčuje z močmi; v drnec je ne spraviš več, v skok — nima moči. naduha jo napade.
Pregledam jo in, glej jo spako, breja je... Tak zato varčuje z močmi, zato . ..! Zrebi-ček je rjavec ... Pa ...« pripoveduje Trofim. Komandir stiska v roki medeninasto skodelo za čaj kot držaj sablje pred napadom in zaspano gleda v luč Nad rumenkasto kresnico plamenčka se na steklo obešajo puhaste vešče; skozi okno prihajajo. Ob steklu se osmode, pa jih takoj zamenjajo druge.
»... kaj bi! Rjavec ali vranec — vseeno je! Ustreliti ga bo treba. Z žrebetom bomo podobni ciganom.«
»Kakopak! Tudi jaz pravim, ko cigani. Sramota in žalitev za
Ne prebije kapice.«
»Beži no! Daj mi puško!« _ Trofim mu jo je nerad izročil. Poveljnik je odprl zapirač in zamižal na eno oko.
»Saj le naboja nimaš notri...!« »Ni mogoče...« je zavzeto vzkliknil Trofim
»Pravim ti, da ga ni!«
»Potem sem jih pustil pa tam ... za konjamico ...«
Komandir je položil puško poleg sebe in dolgo vrtel v roki novo rogožino. Sveže protje je bilo muževno in je dišalo po medu, duh po rdeči cvetoči vrbi ga je ščegetal po nosu, zdaj pa zdaj je zadišalo po zemlji, po delu, pozabljenem v reza-
li O N J I PO NO C I
film je poslal v rjavkastega hudička celo salvo ne navadnih, temveč prebojnih patro-nov z rdečimi medeninastimi glavicami, dokler se ni prepričal, da prebojne krogle, ki so mu slučajno prišle pod roke v zaboju za naboje, potomcu ruse kobile niso prizadejale ne smrti ne zlega. Pognal se je na kobilo in odjahal tja, kjer so bradati, širofcoustni staroverci pritiskali v jarugo poveljnika s tremi rdečeermejci.
T0 noč so prebili poleg plitke jaruge v stepi. Konj niso razsedlali. Patrulja, ki se je bila vrnila z Dona, je sporočila, da so zbrane velike sovražnikove
i It es i l Šol
V
vso Rdečo armado. Nikakor mi ne gre v glavo, kako si mogel to dopusti-ti, Trofim. Na višku državljanske vojne nenadoma taka nediscipliniranost... To je prava sramota! Konjarji imajo strog ukaz: žrebci inorajo biti. ločeni od kobil.«
Trofim je zjutraj prišel Iz hiše s puško v roki. Sonce še ni vstalo. Rosa na travi je postajala rožnata. Kuharji so se motali okoli vojaške kuhinje. Pred vrati je sedel kompndir v spodnji srajci, prepereli od starega potu. Prsti, vajeni bodrilnega hladu ročaja pri pištoli, so nerodno klicali v spomin pozabljeno, domače, ko so pletli rogožino za pod pirožke. Ko je Trofim šel mimo, je povprašal:
»Ali rogožino pletete'’«
»Eh, ja. gospodinja mi ni odlegla ... Spleti pa spleti! Nekoč sem bil mojster za takole, zdaj pa ne gre... Ni se mi posrečila.«
»Kaj pa še, prav lepa je!« je hvalil Trofim.
Komandir je pometal s kolen ostanke protja in vprašal:
»A. greš žrebe likvidirat?« Trofim je molče zamahnil z roko in stopil v konjamico.
Komandir je s sklonjeno glavo čakal strela. Minila je minuta. dve — st.rela ni bilo. Trofim je, od nečesa vidno vznemirjen, prikolovratil izza vogla. »No, kaj?«
»Igla se je morala pokvariti...
držljivem požaru vojne ...
»Poslušaj ...! Da bi ga vrag!
Naj živi z materjo! Zdaj in
pozneje. Vojne bo konec — še
orali bodo z njim. Igla tvoje
puške pa je čisto dobra!«
•*
Nekako čez mesec dni se je Trofimov eskadron zapletel pod vasjo Ust — Hopersk v boj s kozaško stotnijo. Puškarjenje se je začelo pred mrakom. Ko so'šli v napad, se je že stemnilo. Na pol pota je Trofim močno zaostal za svojo četo. Ne bič ne žvale, ki so natrgale gobec do krvi, niso mogle spraviti kobile v dir. Visoko je vzpenjala glavo, hripavo rezgetala in kopala* na mestu, dokler je ni .žrebiček z vzdignjenim repom dohitel. Trofim je skočil iz sedla, porinil sabljo v nožnico in z obrazom, spačenim od zlobe, potegnil z rame puško. Desno .krilo se je spoprijelo z belimi. Ob jarugi je valovala množica ljudi zdaj na to zdaj na ono stran, kot bi jo gnal veter. Borili so se moiče. Zemlja je pod kopiti konj zamolklo bobnela. Trofim je za hipec pogledal tjakaj in vzel na muho ostro zarisano žrebetovo glavo. Roka je za-drgetala od razburjenosti ali pa je bil še kak drug vzrok — strel .ie zgrešil in po poku je žrebiček prav prismojeno po-brcal. tenko 7.ahrzal, vzdignil s kopitei oblakce prahu, opisal krog in daleč proč obstal. Tro-
Pod starim samostanom se tesno ob gori vali Don z brezskrbno naglico. Na ovinku se voda kodra v vrtincih in zeleni,. grivasiti valovi se brezskrbno zaganjajo v grude krednice, razsute nad reko ko pomladanski plaiz.
Ko bi kozaki ne biili zasedli kolena, kjer je tok počasnejši, Don pa širši in mirnejši, ln bi ne bili začeli od tamkaj obstreljevati predgorja, se komandir ne hi nikoli odločal prekoračiti z eskadronom reko prav pod samostanom.
Opoldne so se jeli odpravljati čez. Majhen splav je odpeljal voz s strojnico in mo-
W. BEUG
sile, ki ga nameravaja prekoračiti.
Trofim je zavil bose noge v gumijast plašč in si leže skozi dremavico klical v spomin dogodke minulega dne. Pred očmi so mu plesali: komandir, ki je skočil v jarugo; škrbast staro-verec, ki je s sahljo pokrižal komisarja; v prah poteptani, slabotni kozaček; neko sedlo, oblito s črno krvjo; žrebiček...
Pred svitom je k Trofimu prišel komandir in v mraku sedel poleg njega.
»Ali spiš, Trofim?«
»Dremljem.«
Komandir je pogledal na ugašajoče zvezde in dejal:
»Žrebeta pa le ubij! Zmedo zanaša v boj ... Pogledam ga, pa mi že roka zadrgeta... ne morem več streljati. .. Predvsem zato, ker tako prijazno gleda, v boju pa to ne pride nič kaj prav... Kamnito srce postane omelo... In nismo še v napadu potolkli sovraga, že se ti mota med nogami - ..« Umolknil je in se zamišljeno nasmehnil, a Trofim tega smehljaja ni videl.
»Da veš, Trofim, rep pa ima tak, da je kaj... Položi ga po hrbtu začne sekati z nogami, rep pa ko lisica... Čudovit rep...!«
Trofim je trdovratno molčal. Potegnil je plašč čez glavo, za-drgetal od vlažnega _ hladu in zaspal, kot bi mignil.
stvom ter troje konj. Ker prvi priprežni konj ni videl vode, se je splašil, ko se je splav sredi Dona ostro zasukal proti toku in se lahno nagnil. Izpod gore, kjer je udarni eskadron razsedlaval konje, je bilo razločno slišati, kako nemirno je hrzal in cepetal po lesenem podu splava.
»Saj bo še splav prevrnil!« j'e mračno zamrmral Trofim in ni še prinesel roke do potnega vratu kobile, ko je na splavu priprežni konj divje zaprhal, se jel zadensko umikati proti ojnicam voza in se • vzpel na zadnje noge.
»Streljaj!« je zarjul komandir eskadrona in živčno sukal bič.
Trofim je videl, kako se je strelec pritisnil h konjevemu vratu in mu potisnil pištolo v uho. Strel je odjeknil kot otroška pokalica, srednji in desni priprežni konj pa sta se še bolj stisnila drug k drugemu. Mitraljezci so v strahu za splav potisnili ubitega konja na zadnji del splava. Prednje noge so se mu počasi krčile, glava je omahnila
Cez deset minut je "komandir odrinil s sipine in prvi pognal konja v vodo, za njim pa je začofotai eskadron — sto osem na pol golih jezdecev in prav toliko raznobarvnih konj. Sedla so prepeljali na treh coindh. V enem
od njih se je vozil Trofim, kobilo pa je izročil vodniku Nečepurenku. Trofim je gledal s sredine Dona, kako so prvi konji, do kolen v vodi. neradi zagazili vanjo in kako so jih jezdeci polglasno priganjali. Kmalu nato so dvajset sežnjev od brega gosto za-črnele konjske glave, zaslišal se je mnogoglasen rezget. Ob konjlih so plavali rdečea.rmej-ci, držali so se jih za grive, obleko in torbe z municijo pa so privezali na puške.
Trofim je vrgel veslo v čoln, vstal, se vzpel, kolikor je le mogel, zažmeril od sonca, uprl pogled v kup plavajočih konj in željno iskal ruso glavo svoje kobile. Eskadron je bil podoben jati divjih gosi, ki so jih bili liovcii s streli razkropili po nebu: spredaj je z visoko vzdignjeno, bleščečo se slavo plaval bledorumenkasti komandirjev konj, prav pri njegovem repu so se ko bele lise srebrila ušesa konja, ki je bil nekoč komisarjev, nato so v gosti truma plavali drugi, prav zada} pa se je niisala čopasti glava vodnika Nečepu-renka in levo od njega onstran ušesaTrofimove kobile: z vsakim hipom sta bolj in bolj zaostajala. Trofim je napel oči in ugledal tudi žrebička. Plaval je sunkovito: zdaj' se je visoko pognal iz vode. zdaj se 'je potopil tako. da je bilo videti komaj konček gobčka.
In glej — tedaj je potegnil po Donu veter in prinesel do Trofima hrzanje, tanko kot nitka v .pajčevini, ki je klicalo na pomoč.
»I-i-d ha-ha-ha!«
Krik nad vodo je bil rezek In oster ko rezilo sablje. Spreletel je Trofimovo srce in nekaj čudnega se je zgodilo z njim: prebil je pet let vojne in kolikokrat mu je smrt gledala v oči ko dekle, pa še trznil - ni. Zdaj pa je n ob! e d el pod rdečo brado, po-bledel do pepelnate sivine. Zagrabil j'e za veslo in obrnil čoln proti toku, tja. kjer se je v vrtincih onemogli žrebiček boril s smrtjo, deset sežnjev od njega pa se je Nečepu-renko zaman trudil zavrniti mater, ki ie š hripavim rezgetom plavala proti vrtincu. Trofimov tovariš Steška Je-fremov, ki je sedel v čolnu na kupu, je ukazujoče zavpil:
»Ne nori! Zavij k bregu! Poglej, tam so kozaki ...!«
»Ubijem ga!« je dahnil Trofim dm zagrabil puško za jermen,
Srebička je tok zanesel daleč proč od kraja, kjer je
S,-V
Kaj pomeni varčevanje za nas mlade pionirje? Majhen sem še, pa vem že veliko povedati. Jaz sem bil skoraj vedno bolan. Zdravnik je rekel očetu, naj si dobi čimprej drugo, zdravo stanovanje, ker takšna sobica res
!—' ■■ —— in
3. novembra 1957
IZGUBLJENI GROBEK
45. Od vseh tjulenjev je bil namreč on edini, ki je videl, kako so ljudje ubijali njegove tovariše — vrh tega pa je bil Kotik bel tjulenj in to je vsekakor nekaj pomenilo. Celo Kotikov oče, morski lovec je bil proti temu, da bi njegov sin odšel po svetu in poiskal za tjulenje nov otok. Matka, njegova dobra mati pa mu je rekla: »Pojdi in se rajši igraj v morju, Kotik!« Kotik jo je z žalostnim srcem ubogal.
46. Jeseni pa je Kotik zapustil obalo, kakor hitro je bilo mogoče, in se je sam odpravil na pot, ker mu je neprestano rojila po glavi neka misel. Hotel je poiskati morsko kravo, če takšna žival sploh živi kje v morju, in potem odkriti otok z dobro, trdo obalo za tjulenje, kjer bi ljudje ne mogli do njih. Tako je preiskal in pretaknil čisto sam ves Tihi ocean in je plaval skoraj tri sto kilometrov na dan in noč.
47. Doživel je več, kot moremo tu povedati. Nekoč je komaj ušel, da ga ni ujel morski volk. Srečaval se je z različnimi nevarnimi roparji, ki se potikajo po morju, pa tudi z velikimi, dostojnimi ribami in škrlatnolisastimi školjkami, ki leže sto in sto let zasidrane na enem mestu in se s tem zelo bahajo — toda nikjer ni našel morske krave in seveda tudi ne otoka, ki si ga je tako zelo želel srečati.
48. Ce je bila obala lepa in je položno prehajala v ravnico, kjer bi se tjulenji lahko igrali, je vselej zagledal na obzorju dim kitolovske ladje, ki je cvrla ribjo mast, in Kotik je brž vedel, kaj to pomeni. Včasih je na kakšnem otoku našel sledove tjulenjev, ki pa so jih ljudje vse pobili — in Kotik je brž spet vedel, da ljudje nikoli ne pozabijo in da spet in spet prihajajo na lovi-* šča, kjer so že kdaj bili.
Ljudje, ki so se borili In zmagali v oktobrski revoluciji. so bili heroji, ld se jih bo človeštvo vedno spominjalo s hvaležnostjo. S svojim delom, s svojim življenjem in s svojo krvjo so dokazali, da pravična ureditev sveta, v kateri ne bo izkoriščanja človeka po človeku, ni lepa sanja, temveč živ3 stvarnost, ki jo ljudstvo lahko uresniči s svojo voljo. Ti ljudje, ruski revolucionarji, komunistični borci, riso štedili s trudom in žrtvami in ustvarili so novo družbo, novo človeško skupnost. čeprav so se proti njim zarotili vsi sovražniki napredka. Ustvarili so novo poglavje človeške zgodovine. Največji med temi ustvarjalci lepšega življenja za delovne ljudi Pa je bil Vladimir lijič Lenin. Bil ,ie voditelj ruskih komunistov. Jn najodločne.iši borec, ki ni poznal ovire, katere ne bi premagal na poti do svojega plemenitega cilja.
Nemogoče je na kratko povedati, kakšne so Leninove zasluge za človeštvo. S svoio voljo, s svojimi dejanji je u-ravnal usodo vseh prihodnjih človeških rodov in naši daljni potomci bodo prav tako častili ir> ljubili njegovo ime, kakor ga častimo in ljubimo mi danes. Brez Lenina bi bila človeška zgodovina siromašne j ša.
Na sliki vidite velikega ruskega revolucionarja med otroki — med njimi, katerim je veljalo vse njegovo delo. Kajti zs.se ni v življenju terjal ničesar, zmeraj j® mislil samo na srečo drugih ljudi. Boril se je in gradil boljši svet za otroke vseh prihodnjih časov. Zato je tudi v njihova srca vsajena podoba velikega moža. Vanje je vsajena njegova či-sta in zanosna misel, ki ja hoda izpeljali do kraja.
Na gredici so se odprle krizanteme. Niso bile bahave in velike, bele z žalostnim rumenkastim •nadihom, temveč prijazne cvetlice, ki jim je veter razmršil cvetne lističe, jesensko sonce pa jim je daro-
valo svojo zlato barvo. Skoraj vesele so bile te rože, ki so vzrasle in vzcvetele za, čisto poseben namen.
Zanj pa sta vedela. samo Dušan in Sonja, ki sta jih pomladi vsadila in negovala vse
do pozne jeseni. Ves dolgi čas, odkar so se preselili na Dolenjsko, na očetovo novo službeno mesto. Radi so odšli tja: otroka sta se veselila- prijazne hišice z vrtom, oče pa vrnitve v kraje in med ljudi, s katerimi ga je vezalo toliko skupnih spominov na leta borbe.
Teh spominov oče ni obdržal zase: skoraj vsak 'dan je zvečer ali na sprehodih otrokoma pripovedoval o težkih, velikih letih. In marsikdaj je na polju ali v gozdu pokazal t roko na gomilo: tukaj smo pokopali našega komisarja, tam leži moj stari tovariš, tukaj je padla črnolasa Zdenka .. . Koliko je bilo teh grobov. koliko spominov!
*Pa bo krizantem dovolj?« sta se otroka skrivaj vprašala.. In znova, sta seštevala na prste: na vsako gomilo očetovih tovarišev tri. Sklenila sta, da bosta najlepše okrasila tiste grobove, ki se jih nihče drug ne bo spomnil.
Zato sta tisto jutro zgodaj vstala. Mama- se je čudila, kaj je pognalo njena zaspančka. iz postelje, ko vendar ni pouka. Ne da bi ji kaj zaupala, sta odšla, v mokro jutro, v rosne kapljice, ki jih je sovce srebrilo. Za pokopališki zid, k talcem ... Pod staro tepko v reber ... k hrastu na hrib . . . V praprotno globel onkraj njiv ... Na- steljnik ... Povsod so že cvetele rože, in vendar je vsaka gomila postala prijaznejša, ko so n-a njej obležale še tri zlate sončne kaplje.
Ostali so samo še trije, največji, najlepši cvetovi. Namenjeni na. grob, ki se ga nihče ni spomniti. Toda kut&ri je Ki
grob? Dušan in Sonja sta štela, premišljevala in znova štela. Le kateri je?
In takrat se je obem.a naenkrat. zazdelo, da slišita tih, žalosten očetov glas: sNajbolj hudo pa mi je bilo, ko smo zagrebli Francka, našega kurirčka. Prav skozi srce so ga prestrelili... In rdeči madež na njegovi jopici je bila edina roža, ki ga je v trdi zimi spremljala v grob. Franček — junak, ki so m.u Nemci ustrelili očeta in m-ater, manjši kot moja puška., ki si je da.l veselo. junaško ime Zmago.«
■ Spomnila sta se košatega kostanja, v gozdu, kjer se je zeleni mah le še komaj vidno dvigoval na gomili, na najmanjši, kar sta- jih kdaj videla. Spomnila sta se izgubljenega grobka, ki ga je oživljal le še žalosten spomin. Materina. roka ni mogla nanj položiti rož, očetova ni mogla prižgati luči in pritrditi napisa.
Pa je bil tudi ta izgubljeni grobek lep, ko sta obstala pred. njim: mah in zlato kostanjevo listje sta stkala, čezenj rahlo pregrinjalo. Nobenega Usta nista, odstranila, le na. sredo grobka. sta položila svoje najlepše rože.
Popoldne je oče odpeljal Dušana in Sonjo na sprehod. Prav tiste poti je izbiral, ki sta. jih otroka že zjutraj prehodila.. Spoznal, je zlate kri-zanteme — in kot da bi se rosa z njihovih cvetov nabirala v njegove oči. Utrnila pa. se je ob izgubljenem, grobku pod kostanjem.. Zazdelo se mu je, da so trije zlati cvetovi njegovih otrok zrasli naravnost iz tiste edine, grenke in m-rzle rože na Franckovih prsih.
S. G.
PRVI UMETNI SATELIT
Iz velike in širne Rusije je 4. oktobra 1957 kot ’ strela švignil visoko v ozračje mali prvi umetni satelit »sputnik«, ki meri nekaj nad pol metra v premeru in je težak kakor močnejši človek. Vendar gre s tako naglico, da na uro preleti 30.000 kilometrov. Ljudje p.o vsem svetu ga opazujejo in o njem razpravljajo. Tudi po našem radiu sem poslušala z magnetofonskega traku njegov glas: pif . .. pif ... pif . .. Tudi misli nas učencev prvega razreda gimnazije so poletele z njim v višave. Skušala sem dognati in si ga predstavljati v do-mišljiin i med poletom okrog našega planeta, ki ga večkrat pa dan obkroži, ali mi je skoraj nedoumljivo, da je to mogoče in da leti po zraku »rdeča zvezda«, ki govori svoj lasten jezik, pa ga ljudje na zemlji razumejo ter iz njega črpajo koristna poročila. Očka mi pravi: »O, da bi ta satelit bil znanilec miru
na vsem svetu, ki si ga vsi delovni ljudje v Jugoslaviji tako zelo želimo.«
~V nedeljo, 27. oktobra sem brala v Slovenskem poročevalcu, da je satelitu odpovedala govorica in da je obletel zemeljsko kroglo 326-krat! Skupaj je preletel 14 in pol milijona kilometrov. Tudi otroci pozdravljamo tako imenitne učenjake, ki delajo zato, da ne bi bilo na svetu nobene vojne več in da bi se nam vsem zboljšale raz-
mere in da ne bi bilo več strahu pred grozno vojno.
Andreja K. iz Ljubljane
VIDEL GA JE
Janezek: Ali si že videl »satelit«?
Marko: Da, sem ga že videi. Janezek: Kje in kdaj?
Marko: Včeraj v Slovenskem poročevalcu.
DRAGO BOŽNIK iz Slovenske Bistrice
Lajze Zupanc t
imajo psi dolg jezik?
Ze v davnih časih je čl-ovek dlivjega psa 'udomačil na ta način, da ga je privezal na verigo in ga tako dolgo batina!, dokler ga ni ukrotil. Na verigo priklenjeni pes pa je žalostno bevskal vse dni in noči ter si nenehno lizal rane, ki mu jih je prizadejal njegov gospodar. Lizal pa je tudi verigo, lizal in lizal, misleč da jo bo z lizanjem izrabil ter se je osvobodil.	6
In ker so psi, priklenjeni «na verige, skozi dolga stoletja lizali verige pa jih ližejo še dandanašnji, jinn je arasel dolg jezik, ki ga mole iz gobca, .kadar so žejni in. kadar se na lovu pode za divjimi zajci.
ni primerna za družino z otrokom. Vsak teden je mamica z menoj v naročju čakala v veži stanovanjskega urada. Stanovanja nismo dobili. Nato sta očka in mamica začela s svojima skromnima plačama resno varčevati. Prihranjeni denar smo odnesli v banko, kjer ja bil na varnem in še obrestoval se je. Po osmih letih smo kupili skromno stanovanje.
Tudi jaz sem začel kmalu varčevati. Hodil sem v prvi razred osnovne šole. Nekega dne sem stopil s prvim tisočakom v roki v hranilni oddelek banke. Dobil sem na svoje ime hranilno knjižico. Ko bom malo večji, si bom za prihranjeni denar kupil kolo. Varčeval pa bom še naprej.
MAKSI BEVK, učenec osnovne šole v Mostah
Ta spis je bil nagrajen na natečaju, ki ga je za Dan varčevanja razpisala Komunalna banka v Ljubljano.
Tako sl jaz predstavljam satelit »sputnik«, izstreljen z raket* v vsemirje — Zdenko Bučar iz X*iubljane.
Sb nekaj dni nas loči od štiridesete obletnice velike oktobrske revolucije, od dneva, na katerega je pred štiridesetimi leti v Rusiji delavstvo strmoglavilo vladajoče izkoriščevalce in vzelo oblast v svoje roke, od dneva, na katerega se je pred štirimi desetletji rodila prva socialistična država na svetu. Tsi napredni Ljudje, ljudje, ki ljubijo svobodo in resnico, bodo ta dan proslavili bar najbolj slovesno. Tudi pri nas ga bomo praznovali, kajti brez Oktobrske revolucije, ki je človeštvu pokazala edino pravo pot v prihodnost, ne bi bilo tudi naše svobodne domovine, socialistične Jugoslavije. Brez oktobrske revolucije ne bi bilo novega sveta, v katerem živi in se razvija naša mladina.
43. »Ali mi boš zdaj povedal?« je vprašal Kotik, ki je bil že ves zasopi jen. — »Pojdi in vprašaj morsko kravo!« je odvrnil morski čarovnik. »Ce še živi, ti bo lahko povedala.« — »Po čem pa naj spoznam morsko kravo, če jo srečam?« je vprašal beli tjulenj, bo je že krenil na pot. — »Edina stvar je na morju, ki je grša kot 1 morski čarovnik!« je zaklical galeb in smuknil Kotiku mimo nosa. »In še slabše se vede!«
44. Kotik je odplaval naza.j na svoj otok in se tam želel pogovoriti s tovariši. Toda nitče od njegovih ga ni razumel in vse njegovo prigovarjanje je bilo zaman. Ni jim bilo do tega, da bi našli za tjulenje varen kraj, zakaj — tako so mu rekli — ljudje bodo vedno gonili in ubijali tjulenje in če ne mara gledati grdih prizorov, naj nikar ne hodi h klavnicam. Kotiku pa še na misel ni prišlo, da bi popustil.
RADIO' LJUBLJANA
SPORED V PRIHODNJEM TEDNU
POROČILA OB NEBEUAB IN PRIZHIEH
napoved in objav* napoved, pregled
ln obve*tm*.
6-03 Poročila ln vremenska na poved.
7.C0 Napoved časa, poročila, vremenska dnevnega sporeda.
13.00 Napoved časa, poročila, vremenska dnevnega sporeda ln. obvestila.
15.00 Napoved	časa.	poročila,	vremen, napoved
19.30 Radijski dnevnik.
22.00 Naipoved	časa.	poročila,	vremenska napoved	ln pregled
sporeda za naslednji dan.
22.55 Poročila.	—
POROČILA OB DELAVNIKIH W
5.05 Poročila ln vremenska na poved.
6.00 Napoved	časa.	poročila,	vremenska napoved,	pregled
dnevnega sporeda in obvestila.	‘
7.00 Napoved	časa,	poročila,	vremenska napoved	in radljarl
koledar.
8.00 Poročila.
10.00 Napoved časa ln poročila.
13.00 Napoved	časa,	poročila,	vremenska napoved,	pregled
dnevnega sporeda in obvestila.	__
15.00 Napoved	časa,	poročila,	vremen, napoved to	obveetll*.
17.00 Napoved časa in poročila.
19.30 Radijski dnevnik
22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved tn pregled sporeda z* naslednji dan.
52.55 Poročila.
m
HEDEUEK
NOVEMBER
5.00—3.00 Dobro jutrol (pisan glasbena spored — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(3.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m in 33,9 mil z j
8.05 Jutranji divertimento — N. Rezmček: Donna Diana, uvertura — Z. Fibich: Hedy, baletna glasba iz opere — Wal-Berg: Capriccio za klavir in orkester — E. Elgar: Car mladosti, suita.
9.00 Radijski roman — Tarasov-Rodionov: Čokolada — VII.
9.20 »Srečanje v Ljubljani« (nastopata Diana VVright in Jo-hny Teupen gosta iz Londona in Kolna).
9.50 Po štirih oktavah.
10.10 Dopoldanski komorni koncert — Zlatan Vauda: Sonata brevis za klarinet in klavir — Ferdo Juvanec: 4 pesmi za sopran in godalni kvartet — J. Brahms: Klavirski trio.
11.00 Mala melodija.
11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Pred velikim oktobrom.
11.35 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika (venček dalmatinskih pesmi in plesov) —
F. Bernard:	Živijo valček
(igra ansambel Srečka Dražila).
12.00 Jan Hugo Vor>»k: Simfonija v D-duru (orkester Češke filharmonije dirigira Karl Ančerl).
12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v novembru.
12.40 Slovenske narodne pesmi v priredbi Vasilija Mirka in Cirila Preglja poje Zenski vo- -kalni kvartet.
13.15 Zabavna revija — (sodelujejo: Nucia Bongiovanni, kvintet Radiosa, kvartet Armoni-co. Doris Day, Oliviera Markovič, Nilla Pizzi, Helmut Zanarias in orkestri Ricardo Santos, Horst Wende. Paul Weston Armando Trovajoli in Zabavni orkester Radia Beograd).
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Prekmurska republika.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.15 Zab. glasba, vmes reklame.
15.40 Listi iz domače književnosti — V jesenski tihi čas.
18.00 Portreti slavnih pevcev — II. oddaja — Sopranistka Ame-lita Galli-Curci.
17.10 Popevka tega tedna.
17.15 Srečno vožnjo! (šoferjem na poti).
17.40 Kvintet George Shearing z godali.
18.00 Mladinska oddaja — V zaporu belih.
18.20 Skladbe Oskarja Deva in E. Adamiča pojeta ženski in moški Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška.
18.45 Radijska univerza — dr. Vladimir Klemenčič: Slovensko planinsko gospodarstvo nekdaj in danes.
19.00 Zab. glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Koncert or kestra Radia Ljubljana — dirigent: Uroš Pre-voržek. solist:	Marijan Li-
povšek. — Slavko Osterc: Iz suite za orkester — Cesar Franck: Simfonične variacije za klavir in orkeste-r — B. Smetana: Sarka iz slmf. pesnitve »Moja domovina« — D. Soštakovič: 1. simfonija op. 10 (prenos iz Unionske dvorane v Mariboru). V odmoru koncerta: Kulturni razgledi — Klara Zetkin:	Spomini na
Lenina.
22.15 Ob zvokih Plesnega orkestra Radia Ljubljana.
22.35 Revija ameriških popevk.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
H. PROGRAM
14.00 V glasbi po svetu — Brahms: Trije madžarski plesi — Fa-deretvski: Poljska fantazija — Staj nov: Trakija — Nussio: Kotorski plesi.
15.00. Napoved časa, poročila ln vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika tn obvestila.
15.25—16.00 Igra pihalna godba LM p. v. Rudolfa Stariča.
18.50 Domač« aktualnosti.
19.00 Zab. glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20 00 Pesmi oktobrske revolucije ln državljanske vojne v Izvedbi sovj etskih umetniških ansamblov.
20.30 Radijska Igra — Ivan Cankar: Hlapec Jernej. — (Priredil in režiral Jure Man. V naslovni vlogi: Stane Sever.)
28.33 Melodije s filmskega platna.
22115 »Vabimo vas v Alhambro« — (pariški plesni orkester Alme Barelli s pevci).
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
H. PROGRAM
14.00 Melodije za razvedrilo.
15.00 Napoved časa. poročila to vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika in obvestila.
15.25 Pojo otroški to mladinski Zbori.
15.45—36.00 Filmska kronika.
22.35—23.00 Nočni komorni koncert — P. Sivic: Sonata za flavto in klavir — M. Ravel: Trio ▼ a-molu.
CReda
taPBl NOVEMBER
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
(8.00—31.00 oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz).
8.06 Pesmi jugoslov. narodov.
V sredo ob 18.30 sta govorila Vladimir Iljič Lenin in Maksim
Gorki
22.15—23.00 Nočni koncert opernih melodij — (odlomki iz oper »Knez Igor« A. Boro-dina, »Tanhauser« R. Wag-nerja ln »Elektra« R. Straussa).
m
REK
NOVEMBER
5
Leto za letom se oglaša po radiu prof. dr. Mirko Rupel, popravlja napake in daje nasvete, kako pravilno slovensko pisati in govoriti. Jezikovni pogovori so na sporeda vsako soboto ob 18.4L, ponovimo pa jih ob sredah ob 9.00 dopoldne na valu 202.1 m in 98.9 mHz.
5.00—3.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.4U—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Nagrajenci z oddaje »Pokaži, kaj znaš« v sporedu domačih pesmi in napevov — (sodelujeta Vokalni sekstet bratov Pirnat iz Mengša ln instrumentalni kvintet »Viški fantje«),
8.35 Danilo Bučar:	Belokranjske pisanice — (izvaja orkester Radia Ljubljana p. v. dirigenta Jakova Cipcija).
9.00 Zabavni mozaik.
9.30 Virtuozi na raznih Instrumentih vam igrajo — R. Lou-cheur: Silvija, V družinskem krogu (Pariški sekstet klarinetov) — P. Maurice: Fa-randola (saksofonist Marcel Mule) — L. WalkeT.: Variacije na špansko pesem (kitaristka Luise Walker) — R. Saba-rich: Jutranja podoknica (R. ' Sabarich, trompeta) — J. F. Gallay: Preludij (Lucien The-vet, rog) — L. Maingueneaii: Seguedille, Sevillana (I. Turšič fagot) — G. Pierne: Im-promptu caprice (Lllly La-shine, harfa).
10.10 Odprite sprejemnik! (ljubiteljem zabavne glasbe).
11.00 Franz Liszt: Kaj slišimo na gorah. simf. pesnitev (prva izvedba v Radio Ljubljana).
11.30 Za dom in žene.
11.45 Pariške in napolitanske melodije.
12.00 Zbori Gustava Ipavca in samospevi Benjamina Ipavca — (Savska — Lahko noč — Planinska roža — Kam — Lastovki v slovo — Gomila — Danici — Pred durmi — Ml-lada — Vabilo — O mraku).
12.30 Kmečka univerza — ing. F. Ločniškar: Perutninarstvo in tržna proizvodnja.
12.40 Pavel Sivic: Medjimurska in kolo (orkester Slovenske filharmonije dirigira J. Cipci).
13.15 Igra mladinski tamburaškl orkester »Svoboda« — Bežigrad.
15.30 Pester spored opernih melodij — (odlomki iz oper »Ce bi bil kralj«, »Faust«, »La Gioconda«, »Andrč Chenier«, »Poljub«),
14.20 Za otroke — a) Aleksa Mikič: Velika prijatelja, b) Mirko Petrovič: Novčič in fantiči.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.15 Zab. glasba, vmes reklame.
15.40 Potopisi in spomini — E. E. Kisch in A. Cesarec:	Dva spomina na Lenina.
16.00 Popoldanski simfonični koncert — Bach-Stokowsk1: Pas-saelia v c-molu (simfonični orkester, dirigira Leopold Stoko\vski) — Camllle Saint-Saens: Koncert za čelo in orkester št. 1 v a-molu (solist Leonard Rose, Nevvvorški simfonični orkester dirigira Dimitri Mitropoulos) — Blaž Arnič: Gozdovi pojo. simfonična pesnitev (orkester Slovenske filharmonije dirigira J. Cioci).
17.10 Melodiie no vašem okusu.
17.45 Glasbeni vrtiljak.
18.00 športni tednik.
18.30 Iz zak!adn'ce jugoslovanskih samospevov — (pesmi K. Ba-ranoviča M. Milojeviča. M. Lipovška. M. Prebande pojo sopranistka Anita Mezetova, mezzosopranistka Sonja Draksler in baritonist Rudolf Sutej).
9.00 Portret Maksima Gorkega (literarna oddaja).
9.30 Koncert solistične glasbe — (veliki skladatelji o boju za svobodo).
10.10 Lahka orkestralna glasba.
11.00 Si Sin-Hai:	Rumena	reka,
kantata — (izvaja ansambel pesmi in plesov narodnoosvobodilne vojske Kitajske),
U.35 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Prekmurska republika.
12.05 Lahka glasba.
12.30 Kmetijski nasveti — Joško Žiberna: Izkoristite pravočasno kredite za napredek kmetijstva.
trtek IbC november
5.00—8.00 Jutranji glasbeni spored
— vmes ob
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Odlomki iz oper.
9.00 Topovski streli v zalivu (reportaža).
9.30 Koncert sovjetske solistične glasbe.
10.10 S pesmijo po svetu.
11.00 Mladinska radijska igra — Valentin Katajev: Sin polka (prva izvedba).
11.30 »Le pogumno v nove zarje« (nastop mladinskega zbora Radia Ljubljana).
11.45 Opoldanski koncert,
13.15 Zabavne melodije.
14.00 »Po vsej deželi se razcveta cimetovec . . .« (pesmi osvobojene Kitajske).
14.30 Odlomki iz baletov.
15.15 Glasbeni intermezzo.
15.30 Spomini naših ljudi na oktobrsko revolucij o.
15.00 Popoldanski simfonični koncert — L. v. Beethoven: Eg-mont. uvertura — B. Smetana: Blanik — A. Dvorak: Husitska uvertura — M. Kalo-miris: Smrt hrabre devojke
— K. Dankevič:	Leto	1917,
simfonična pesnitev.
1710 »Bratje, podajmo si roke!« (mednarodne delavske in revolucionarne pesmi).
17.30 Radijska igra — Vsevolod Ivanov: Oklopni vlak (prva izvedba).
18.10 Igrajo zabavni godalni orkestri.
19.00 Lahka glasba.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 »Pod rdečo zastavo« (revolucionarne pesmi sovjetskih narodov).
20.30 Pomlad v oktobru (literamo-glasbena oddaja).
21.00 Melodije za razvedrilo.
22.15 Zabavna in plesna glasba.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za
tujino (prenos iz Beograda).
DE TEK	O
rfc NOVEMBER O
5.00—8.00	Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik
8.00—11.00 oddaja na valu 202,1 m in 98,9 mHz).
8.05 Jutranji divertimento — O. Nicolai: ■ Vesele žene Wind-sorske, uvertura — J. Masse-net: Le Cid, baletna glasba — L. Stiel: Burleska — Lars-E. Larson: Pastoralna suita.
9.00 Radijski roman — ^Tarasov-Rodionov; Čokolada — VIII.
9.20 »Od tu in od tam« (zabavna glasbena oddaja).
10.10 Iz solistične in orkestralne glasbe — F. Schubert: Im-promtu št. 3 — M. Glinka: Valček- fantazija — F. Schubert: Impromtu št. 4 — A. Ljadov: Osem ruskih pesmi — B. Kunc: 5 valčkov — E. Axman: Moravski ples.
11.00 Pesmi raznih narodov — Me-ksikanska: En dan življenja, La Negra — Kanadske: Ob večerih Ko sem odšel, Cas, da se oženim — Portugalski narodni ples — Škotske: Sedaj pa po škotsko. Polka, Lepi dnevi, Lepa dežela — Poljske:	Zakaj ne pridete, Majhen ptiček hiti z nami.
11.30 Za dom in ženo.
fonični orkester dirigira F. Autori).
17.10 »Zgodba o Eddyu Duchinu« (melodije iz istoimenskega filma).
17.30 »Rendez-vous popevk« (sodelujejo: Majda Sepe, Ivo Robič, Jacqueline Francois. Ge-orges Blanes, Bibi Johns, Pery Como, Lizia Morosini in Natalino Otto).
18.00 Iz naših kolektivov. -
18.30 Pojeta ženski in moški zbor »France Prešeren« p. v. Petra Liparja.
18.50 Družinski pogovori.
19.00 Zab. glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana, solist Jože Kampič (alt saksofon in accordeon).
20.15 Tedenski zunanje - politični pregled.
20.30 »Glasovi noči« (komentirana glasbena oddaja).
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.15 Zveneča godala.
22.30 Plesna glasba iz nočnega zabavišča »Hotel Slon« v Ljubljani.
23.00—23.15 in 23.30—-23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM
14.00 Odlomki iz simfonij in koncertov.
15.00 Napoved časa, poročila to vremenska napoved.
15.10 Razgovor z volivci.
15.25 Zab. glasba, vmes obvestila.
15.55—16.00 Ljubljanska kronika.
•
22.15—23.00 Nočni koncert — P. Locatelli: Concerto da -came-ra V. Lovec; Klasična simfonija.
Cf|B0TA O
NOVEMBER 9
5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glasbeni spored) — vmes ob
6.30—6.40 Reklame.
6.40—6.45 Naš jedilnik.
8.05 Lepe melodije — znani napevi — F. Liszt: Koncertna etuda, 2 čraski duhovni pesmi — P. Sarasate: Zapate-ado — F. Chopin: Valček št. 5 — J. S. Marroquin: Uspavanka — E. de Curtis: Lucia, Lucia — Cottrau:	Zbogom
Neapelj — De Curtis: Vrni se v Sorento.
8.35 Skladbe J. Fučika ln F. Le-harja igra pihalna godba JLA p. v. Jožeta Bruna.
9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo — (ponovitev) — Lein-gren: Palček.
9.30 Operetne melodije v ritmu.
9.45 Vesele citre (igra ansambel Alfred Bauer).
10.10 Dopoldanski koncert — Matija Bravničar: Hymnus sla-vicus (orkester Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic) — Eduard Lalo: Koncert za violino in orkester v F-duru (solistka Miriam So-loviev ob spremljavi orkestra Dunajske opere, dirigent H. Stvoboda) — P. I. Čajkovski: Uvertura 1812 (Londonski filharmonični orkester dirigira Adrian Boult).
11.00 Pionirski tednik.
11.15 Domače napeve izvajajo ansambel Vitek z Bredo in Vero, Mariborski pihalni ansambel p. v Draga Lorbeka in Mariborski ansambel domačih plesov.
12.00 Opoldanski operni spored — (odlomki iz oper »Pepelka«, »Prodana nevesta«, »Hoffma-nnove pripovedke«, »Travi-
Tetlen za tednom so se vrstili v studiu Radia Ljubljana mladi kandidati za pionirski oziroma mladinski zbor Radia Ljubljana. Vsi prijavljenci so pred komisijo dokazali svoje znanje. posluh in kar je še treba za dobrega pevca. In med najboljšimi so izbrali dva ansambla mladih pevcev. Pionirski se je že večkrat postavil v našem sporedu, mladinski pa bo imel svoj slavnostni nastop v četrtek, 7 novembra ob 11.4o, ko bo pel v oddaji »Le pogumno v nove zarje«. Zbor vodi prof. Janez Kuhar,
12.40 Igra Pihalna godba JLA pod vodstvom Jožeta Bruna.
13.15 Zabaven glasbeni mozaik.
14.05 Radijska šola za srednjo
stopnjo (ponovitev) — Pred velikim oktobrom.
14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo.
15.15 Zab. glasba, vmes reklame.
15.40 Pri klasičnih mojstrih — F. Gladkov: Tovarišija.
16.00 Operni koncert — (prizori lz oper Mihaela Glinke, Anto-nina Dvoraka, Bedricha Smetane in M. Musorgskega).
17.15 France Klopčič: Odmevi ok-■ tobra na Slovenskem.
17.30 Pozdrav tz Kijeva: Oktobrske pesmi: Viktor Kosenko: Herojska uvertura — Aleksander Svečnikov: Sors. simfonična pesnitev.
18.30 Lenin govori (spominska oddaja z originalnimi posnetki Lenina, Majakovskega in Gorkega).
19.00 Orkestralna glasba.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Prenos proslave ob 40. obletnici oktobrske revolucije (prenos iz velike Unionske dvorane v Ljubljani).
22.15 Domača zabavna glasba.
23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za
tujino (prenos iz Beograda).
11.40 »Crno ln belo« (klavir ln hammond orgle v ritmu).
12.00 Antonin Dvorak: Simfonija v ' Es-duru — (Dunajski simfonični orkester dirigira Henry Stvoboda).
12.30 Kmetijski nasveti — Adolf Šauperl: Sadjarjeva opravila pred zimo.
12.40 Slovenski oktet poje ruske narodne pesmi.
13.15 Od arije do arije — (odlomki iz oper »Trubadur«, »Boris Godunov«, »Glumači«, »Hoffmanove pripovedke«, »La Gioconda«, »Moč usode« »Ca-valleria rusticana«, »Faust«).
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Leingren: Palček.
14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravi j aj o.
15.15 Zab. glasba, vmes reklame.
15.40 Iz svetovne književnosti: Valentin Katajev: Noči.
16.00 Popoldanski simfonični koncert —..Lucijan Marija Škerjanc: Osem skladb za godalni orkester (godalni orkester Slovenske filharmonije p. v. Jakova Cipcija) — Frank Martin:	Mala koncertantna simfonija (Irmgard Helmis, harfa — Gerty Herzog, klavir — Silvia Kind. čembalo in Simfonični orkester RIAS Berlin, dirigent Ferenc Frie-say) — Bela Bartok: Plesna suita (Novi londonski »im-
ata« »Rigoletto« ln »Čarobna piščal«),
12.30 Kmečka univerza — doc, ing. France Adamič: Vloga kmetijske-zadruge pri obnovi sa-dovnj akov.
12.40 Ritmična harmonika.
13.15 Non stop! (vrsta zabavnih melodij za sobotno popoldne).
84.20 Zanimivosti lz znanosti in tehnike.
14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.15 Zab. glasba, vmes reklame.
15.40 S knjižnega trga.
16.00 Glasbene uganke.
17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu.'
17.30 Prijetno zabavo!.
18.00 Okno v svet — Gospodarstvo pred atomi.
18.15 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije — Umorno je zlato moje — Anica ovce čuvala (vojvodinski) — Mladi Dal-matlnac — Jeli di proličem (dalmatinski) — Kolo iz Vojvodine — Moj dilbere — Niko lepše u selu ne živi (vojvodinski) — Četvorka kolo — Sokačke igre lz Baranje — Bunjevačko momačko i veliko kolo.
18.45 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori.
19.00 Zab. glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski, dnevnik.
20.00 Veseli večer.	s
21.00 Zavrtimo naš glasbeni globus
> S ,1 * -
Slovenski oktet, ki ga večkrat slišimo v oddajniku Radia
22.15 Oddaja za naše Izseljence. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
n. PROGRAM
14.00 Plošča v ploščo.
15.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved.
15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila.
15.25—16.00 Aram Hačaturjan: Koncert za klavir in orkester (Moura Lympany in Londonski filharmonični orkester dirigira Anatole Fistoulari).
*
22.15—24.00 Zaplešimo v konec tedna!
lig
DELJA
NOVEMBER
ie
6.00—7.00 Nedeljski Jutranji pozdrav (spored domačih napevov) — vmes ob
7.15 Reklame.
7.30 Radijski koledar in prireditve dneva.
7.35 Valčki Johanna Straussa.
8.00 Športna reportaža,
8.15 Vedri zvoki.
8.45 Mladinska radijska igra — Franjo Kumer:	Telebani —
(prva izvedba).
9.25 Kar radi poslušate (pisana vrsta- priljubljenih skladb).
10.10 Se pomnite, tovariši . . . Ivanka Mežnar: Bila sem na smrt obsojena.
10.30 Ponovitev javnega četrtkovega večera z dne 17. okt. 1957 — sodelujejo: kvintet bratov Avsenikov, Akademski vokalni oktet, Tone Kozlevčar, Avgust Stanko. Slavko Avsenik, Danica Filiplič, Franc Koren in Janez Rohaček.
11.20 Orkestralni intermezzo.
12.00 Pogovpr s poslušalci.
12.10 Zabavna revija.
13.15 Zab glasba, vmes reklame.
13.30 Za našo vas.
14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.
16.00 Zvone Kržišnik: Vojvodinske slike (reportaža).
16.30 Glasbeni mozaik — F. Liszt: Ogrska rapsodija št. 7 — G. Verdi: Recitativ in romanca lz opere »Moč usode«, F. Kreisler:	Dunajski	capriccio
F. Liszt: Etuda št. 2 — G. Verdi: Zbor iz opere »Rigoletto«, H. Wieniawski: Spomin na Moskvo — G. Verdi: Zbor iz opere »Trubadur« — F. Liszt: Allegro vivace — F. Drdla: Serenada — G. Verdi: Duet iz 3. dej. opere »Othel-lo« — E. Grandos:	Španski
ples.
17.30 Radijska igra — Hans Ditlev: Kapitan balona (ponovitev); režija: Tugomlr Tory; v gl. vlogah: Jurij Souček in Frane Milčinski.
15.30 Slovenska pesem od romantike do danes — III. — skladbe Avgusta Lebana in Josipa Kocijančiča.
19.90 Zab. glasba, vmes reklame.
19.30 Radijski dnevnik.
20.00 »Ostanimo kar doma!« (zabaven glasbeni spored) — Sodelujejo:	Zlata Gašperšič, Marijana Deržaj, Majda Sepe, Jože Kampič. solisti Plesnega orkestra Radia Ljubljana.
Ko Je Moskovsko gledališče iskalo primerno igro za proslavo obletnice Oktobrske revolucije, originalnega dramskega teksta pa ni bilo, je Vsevolod Ivanov dramatiziral svojo novelo »Oklopni vlak«, Od takrat je drama stalno na sporedu sovjetskih gledališč, mnogo uprizoritev pa je bilo tudi v tujini. — Pred desetimi leti je
Vsako nedeljo ob 18.30 imamo na sporedu komentirano glasbeno oddajo »Slovenska pesem od romantike do danes«. Pripravlja in komentira jo profesor Vilko Ukmar.
uprizorilo to zahtevno delo tudi slovensko Narodno gledališče v Mariboru. Ob 40-Ietniei Oktobrske revolucije pa bo »Oklopni vlak« v radijski priredbi Frana Žižka posredoval Radio Ljubljana v četrtek, dne 7. novembra ob 17.30. — Na sliki stalni popotnik, pisatelj Vsevolod Ivanov. — V »Oklop-nem vlaku« nasiopajo:	Boris
Kralj kot stotnik Njezelasov, Jože Lončina kot zastavnik Obab, Sava Severjeva kot Na-dežda Lvovna, Jelica Cvetežar kot njena hči Varja, Maks Fu-rijan kot general Spaski, sodelujejo pa še: Jože Zupan, Janez Presetnik, Ivan Jerman, Janez Rohaček, Drago Makuc, Milan Kalan, Saša Miklavc, Slava Glavinova, Franček Drofenik, Pavle Kovič, Marjan Kralj, Franjo Kumer, Ludvik Pečar, Andrej Stojan, Slavo Švajger in Tugomir Tory.
Akademski plesni orkester, Plesni orkester Radia Ljubljana, Zabavni orkester Radia Ljubljana, Zadovoljni Kranjci in kvintet bratov Avsenik.
21.00 Novosti iz našega arhiva orkestralne glasbe — Marijan Lipovšek:	Voznica (orkester Slovenske filharmonije p. v. B Leskovica) — Karl Sta-mic: Koncert za flavto in orkester v G-duru (solist Kurt Redel in orkestralni ansambel »L’oiseau-Lyre«, dirigira solist) — Erno Dohnanyi: Ru-ralia hungarica — orkester »Philharmonia«, dirigira Wil-
i	helm Schuechter).
i 22.15 Prisluhnite in zaplešite!
; 23.00—23.15 in 23.00—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM
10.30—11.30 Nedeljski simf. koncert
— Benjamin Ipavec-Bogo Leskovic:	Serenada	za godala
(Ljubljanski komorni orkester dirigira Bogo Leskovic)
— A. Hačaturjan: Koncert za violino ln orkester (solist I. Ojstrah in orkester »Philharmonia« p. v. E. Goosena).
*
13.10—14.00 Promenadni koncert — N. Rimski-Korzakov:	Ruska velika noč, uvertura — G. Charpentier: Vtisi iz Italije.
14.00 Ljubljanska kronika in obvestila.
14.15 Od melodije do melodije.
15.00 Napoved časa in poročila.
15.10—16.00 Popoldanski operni koncert — odlomki iz oper Beethovena, Mozarta, Verdi-Ja, Dvoraka in Giordafva).
*
22.15—23.00 Nočni komorni koncert
— J. Brahms: Sonata v fis-molu — M. Zafred: Trlo št. 3.
ODDAJNIKI IN NJIHOVE VALOVNE DOLŽINE
UKV
Ljubljana (domžalski)	327,1 m —	91-7 kHz	Ljubljana	94,1 mHz
Ljubljana II (ljubljanski) 202,1 m —	1484 kHz	Ljubljana	98,9 mHz
Maribor . (tezenski)	212,4 m —	1412 kHz	Pohorje	68,5 mHz
Koper (Beli križ)	202.1 m —	1484 kHZ	Nanos	92.9 mHz
Celj*	256,6 m —1159 kHz	Kum	90.1	mHz
rarrr/Trrrern
KOLEDAR Nedelja, 3. novembra: Silva x
Na današnji dan leta 1944 so
Nemci izvedli i=. Gorice velik napad na Trnovo. Pri tem so jim pomagale štiri baterije topov, vehdar so Jele pri drugem napadu z velikimi izgubami zavzeli Trnovo. V teh bojih so sodelovale enote 33. divizije ki so ne samo preprečile nadaljnje sovražnikovo prodiranje, temveč so ga tudi pri-6ilile. da se je nekaj tednov nato umaknil proti Gorici.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEZUKNA SLUŽBA ZA NtTJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO I OBE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. ZDRAVSTVENI DOM VIC:
dr. Stok Miloš. Cankarjeva 10, tel. 21-519. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-497. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje. Rimska c. 31. tel. 21-797, od 8. do 14. ure.
ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD: dr. Čebin Branko, Stoženska 35, tel. '382297.
ZDRAVSTVENI DOM SISKA: dr. Ponikvar Rafko, Celovška 26, tel. 20-748.
ZDRAVSTVENI DOM CENTER: dr. Kozak-Bizjak Vlasta, Poljanski nasip 12, tel. 31-155. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 51-200.
ZDRAVSTVENI DOM MOSTE:
Zdravstveni dom Moste, Ljubljana, Krekova 5. tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM
30-300.
ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK:
dr. Velikonja Valentin, ambulanta Ižanska 3, tel. 20-167. V odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje. PEDIATRIČNA ZDRAV. DEŽURNA SLUŽBA: za obiske otrok na domu tel. št. 32-722, Ulica Stare prgvde.
ZAHVALA
Zahvaljujem se docentu dr. Benediku za zelo uspelo operacijo •.n njegovo ljubeznivost in prisrčna hvala sestri Liviji za njeno naklonjenost. Enako zahvalo tudi asistentu dr. Bohinjcu in dr. Dojencu na Interni kliniki za njuno požrtvovalnost v moji bolezni. — Hvala tudi strežnemu osebju.
Ruža Cimerman.
Namesto venca na grob pokojnega fir. Franca Novaka, je daroval dr. Janko Grover, Ljubljana,
'I klošičeva 13 okrajnemu odboru Zveze slepih 1000 din. — Iskrena hvala!
Namesto cvetja na grob pokojne Mice Virer darujeta prijateljici Kr.ndla Anica in Berta Medica lOO.i din za slepo mladino.
Namesto cvetja na grob po-koj-r? Mire Knajsel je poklonil zasle-pn mladino 2.000 din primarij dr. Slavko Perko Iz Novega mesta. Iskrena hvala!
Namesto venca, namenjenega spominu talcev v Gramozni jami, poklanja upravni odbor sindikalne p-~ci -:žnice Gospodarskega razsta-. v^ca v Ljubljani 2000 din za slepo mladino.
Ob priliki porok je bilo daro-vr.no slepi mladini 5000 din po to-.' nodpredsedniku Joškotu Gor-
Vsem darovalcem se uprava Zaroda v imenu slepe mladine toplo
zahvaljuje.
APZ — Tone Tomšič, obvešča vse pevce in pevke, da se v ponedeljek, dne 4. nov. 1957 ob 12.30 obvezno zberejo’ v klubskih prostor h odkoder bo odhod na proslavo v tovarno »Saturnus«.
Obiskovalcem Zagreba: Obiščite staroznano. na novo preurejeno gostilno »Kozjak«, bivši »Černe Vlado« — poieg kina »Balkan«, Varšavska ulica 7. Za dobro postrežbo, domačo hrano in bizeljsko vino Vam garantira Uprava gostilne »Kozjak«.
Danes v nedeljo 3. novembra bo v Moderni galeriji ob H. uri javno vodstvo po zanimivi razstavi slik in grafik avstrijskega e' kar j a dr. Wernerja Berga. Vodil bo avtor sam.
Grafika starih mojstro\\ Ob za-klivička) razstave bo danes ob 11. uri v Narodni galeriji strokovno vodstvo.
Bolniki In kolektiv zdravilišča
Topolšica izrekajo javno zahvalo kvintetu »Zadovoljni Kranjci«, pevcem Branki Strgar, Greti Lo-*ar :n Stojanu Veneju ter humo-ristu Franju Milčinskemu-Ježeku, ki so v nedeljo, dne 27. okt. pri- -redili koncert, ob katerem so se bolniki in uslužbenci prijetno zabadali. 2elimo, da nas spet kmalu obiščejo!
Ribiško društvo Ljubljana obvešča vse svoje člane, da je treba obnoviti članstvo za leto 1953 najkasneje do 30. novembra t. 1. Članarino in druge obvezne prispevka v skupnem znesku 1500 din in 100 din (za družino) se mora do označenega termina vplačati pri pristojni družini. Samo novi člani ter člani, ki ne love v družin-fich revirjih lahko poravnajo članarino pri blagajni matičnega društva v Krojaški ul. 8.
Zveza Svobod in prosvetnih dr»i-£tev Slovenije vabi na akademijo, ki jo prireja v počastitev štirideset obletnice Velike oktobrske revolucije. Akademija bo v ponedeljek, 4. novembra ob 20.uri v Dvorani Doma sindikatov na Miklo-š:čevi cesti. — Program bodo izvajali solisti pevske šole Svoboda, pevski zbor Svobode Center in recitatorji Delavskega odra.
Slovensko geološko društvo vljudno vabi na Zborovanje slovenskih geologov, ki bo 4. in 5. novembra v Ljubljani.
Spored:
4. nov. ob 9. url v Matematični
predavalnici na univerzi:
Otvoritev; ing. I. Štrucl: geološki problemi rudonosnega področja med Peco in Uršljo goro ter njihov pomen za rudarsko-geolo-ške raziskave in za razvoj mežiškega rudnika; dr. A. Ramovš: Pomen petrografskega kartiranja za pedološka in fitosociološka raziskovanja v okviru pokrajinskih gospodarskih načrtov; A. G-rimši-čar in T. Ocepek: Rezultati mineraloških preiskav nekaterih jugo-E--}vanskih serpentins-itih azbestov.
Ob 15. uri: Prof. dr. I. Rakovec: pomen faciesov za stratigrafijo in tektoniko; prof. dr. S. Brodar: Pregled dosedanjih paleolitskih najdišč v Jugoslaviji.
Ob 17. uri: Občni zbor slovenskega geološkega društva.
5. novembra: Geološka ekskurzija na Lubnik nad Škofjo Loko. Vodi dr. A. Ram*ovš.
ČISTOČA V HISl S STALNO UPORABO
Društvo kmetijskih Inženirjev ln tehnikov Slovenije — podružnica Ljubljana obvešča vsa svoje člane, da bo dne 4. novembra 1S57 ob 16. uri društveni sestanek v sejni dvorani SZDL. Ljubljana — Resljeva cesta, soba 31-H. Dnevni red: l. Oblike kooperacije v Ljubljanskem okraju. Z. Zasedba kmetijskih strokovnjakov na kmetijsko-gospodarskih šolah. 3. Razno. Udeležba obvezna l
Elektrotehniško društvo LRS priredi enomesečni celodnevni tečaj za visokokvalificirane delavce elektrostroke s pričetkom 17. novembra t. 1. Tečaj *e bo zaključil z izpitom. Reflektanti s predpisanim stažem naj se javijo na naslov:	Elektrotehniško	društvo
LRS, Ljubljana, Erjavčeva c. 15.
# P U T nTk SLOVENIJA
obvešča:
NOVOST!	NOVOST!
Novi avtobusi z 8 sedeži naj-moderneje opremljeni! Primerni za prevoze ob raznih prilikah! Cene ugodne! Naročila , sprejemajo vse poslovalnice PUTNIK SLOVENIJA.
NE POZABITE!
V vsaki poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA lahko kupite ZE
V PREDPRODAJI vse vrste železniških. letalskih in paro-
brodskih vozovnic za tu- in inozemstvo. Poslovalnica v Ljubljani prodaja železniške vozovnice neprekinjeno od 7. do 20. ure.
Klub ljubiteljev športnih psov
sporoča, da bodo izpiti ob ugodnem vremenu in sicer O I dne 10. t. m. in izpiti O II dne 24-. t. m. Začetek ob 8. uri v Rožni dolini XXI-14. Pismene prijave do 6. t. m.
Podjetje INTERTRANS, mednarodni transporti — centrala v Ljubljani, ima odslej sledeče telefonske številke, in sicer: telefonska centrala:	31-200,	31-201,
31-202 in 30-731 — generalni direktor: 31-203.
Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije Pododbor Rožna doli-na-Vič, obvešča vse svoje članstvo, da bo dne 3. novembra 1957 ob 9. uri, redni letni občni zbor v prostorih Tobačne tovarne. Za vse člane udeležba obvezna.
OBVESTILO!
Združenje rezervnih oficirjev — občinski odbor Bežigrad obvešča
vse rezervne oficirje občine Bežigrad, da bo letna skupščina, 5. novembra 1957 ob 19. uri v prostorih vojašnice ob Titovi cesti. — Za člane udeležba obvezna, ostali vabljeni! Vabila-pozive oddati pri vhodu.	Odbor.
F ČISTILO ZA KOVINE IX STEKl O
ORIGINAL l J LTRAGIN - šport kremo dobiš v vseh parfumerijahl !Ta krema te ne bo razočarala.
Urlfa
111 i i « *	<	*
Železničarsko prosvetno društvo
France Prešeren, Celje otvarja PLESNO SOLO 1957-58. pod strokovnim vodstvom diplom, plesnega učitelja Simončiča, za moderne, družbene in standard plese, s predavanjem o družbenih običajih, bon — tonu ter latinsko ameriške plese z novitetami 1957-58, »Calypso«, »Ibo«, »Mambo cha-cha-cha«.
Pričetek vseh tečajev bo v soboto dne 9. novembra 1957 v mali dvorani doma OF.
Vpisovanje dnevno od 14. do 18. ure v pritličju upravne zgradbe Podietia za vzdrževanje pro-ge, ulica XIV. diviz. 2. kjer dobite tudi potrebne informacije.
Želodčni katar, čir na želodcu In dvanajsterniku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom: rogaškim »DONAT« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Prehrani«, »Ekonomu« in »Mercatorju«, v Ljubljani.
Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v ponedeljek, 3. nov. oziroma v torek 4. novembra ob ugodnem vremenu brez električne energije odjemalci, ki se napajajo iz trafo postaj: Lukovica. Zlato polje. Šmartno v Tuhinju, Zg. Tuhinj, Znojile, Podhruška. Krašnja. Blagovica od 7- ure do predvidoma 14. ure.
Elektro-Ljubljana okolica
NOV ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ se bo začel v ponedeljek. 11. novembra ob IS. uri V CENTRALNI PLESNI SOLI — Prtkovškovo nabrežje 35. Za študente (-ke) znižana učnina. — Za starejše osebe in zakonce se pa odpre poseben začetniški družabni tečaj v ponedeljek, 18. novembra ob 20.30 uri. Poučuje mojsteT Jenko. Vpisovanje in informacije vsak dan od 17. do 21. ure. Telefon 21-881.
ZA OBČUTLJIVO KOZO
„Voux V.ous'
NAJBOLJŠA KREMA!
Vsaka drogerija, špecerija, zadruga. vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tu-ti »FLEX«. Za čiščenje madežev samo *FLEX«.
Antirides krema »EVELINE« preprečuje in odstranja gube izpod oči!	'
Ruž za lica »EVELINE« v 3 niansah za mlajši izgled in osvežitev obraza!
Učinkujočih, gradilnih rudninskih snovi, lci Jih telo v malih kcličnah vsakodnevno potrebuje, vsebuje prirodni čebelni med 0.2%, predvsem kalij, fosfor, kalcij, klor, natrij magnezij, žveplo, železo in mangan.
Najboljši med dobite vedno pri podjetju Mcdex, poslovalnica Miklošičeva 30.
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja, 3. novembra ob 19,90: Goodrich-Hackett: Dnevnik Ane Frank«. Izven. (Vstopnice bo v prodaji.)
Ponedeljek, 4. nov.: zaprto. Torek, 5. nov.: zaprto.
Sreda B. nov.: zaprto.
Četrtek, 7 .nov. ob 19.30: Višnjev-ski-Kreft: »Optimstična tragedija«. Premiera v proslavo 40-let-nice Oktobrske revolucije. — Izven.
Petek. 8. nov. ob 15.30: Višnjev-ski-Kreft: »Optimstična tragedija«. Dijaški abonma n. (Stojišča v prodaji.)
ob 20: (izjemoma ob 20. uri) — 0'Neill: »Dolgega dneva potovanje v noč«. Abonma D. (Sedeži tudi v prodaji.)
Sobota 9. nov. ob 19.30: Višnjev-ski-Kreft: »Optimistična tragedija«. Izven.
Nedelja. 10. nov. ob 16: Goodrich-Hackett: »Dnevnik Ane Frank«. Gostovanje ljubljanske Drame pri DPD »Svoboda« v Črnučah, ob 19.30:	Axelrod:	»Sedem let
skomin«. Izven.
V četrtek. 7. nov. bo v Drami premiera »Optimistične tragedije« Vsevoloda Vitaleviča Višnjevskega in Bratka Krefta. Z uprizoritvijo te revolucijske dramske rapsodije bo osrednje slovensko gledališče proslavilo štiridesetletnico Oktobrske revolucije. Režijsko vodstvo uprizoritve je v rokah soavtorja »Optimistične tragedije« dr. Bratka Krefta, sceno je po režiserjevi zamisli zasnoval Vladimir Rijavec, scensko glasbo, ki jo izvaja orkester Radia NLjubIjana je napisal Bojan Adamič, kostumograf je Marija Kobijeva. — Lenina igra Maks Furijan, kronista Ivan Jerman in Andrej Kurent, komisarja Vika Grilova starko Mira Danilova, Alekseja Stane Sever, Vai-nonena Branko Miklavc; v ostalih vlogah nastopajo:	Janez Cesar,
Stane Cesnik, Lojze Drenovec, France Presetnik, Boris Kralj, Danilo Benedičič, Drago Makuc, Potokar Lojze, Aleksander Valič. Rudi Kosmač. Janez Rohaček, Jože Zupan, Milan Skrbinšek, Jurij Souček, Lojze Rozman, Dušan Skedl, Marijan Benedičič, Pavle Kovič. Anton Homar Polde Bibič, nadalje vsi slušatelji Akademije za igralsko umetnost in 65 statistov. — Premiera v proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije bo v četrtek, 7. novembra ob 19.30. — Pred predstavo govori predsednik upravnega odbora SNG Jus Kozak. Vstopnice za premiero bodo v prodaji od torka, 5. novembra od 17. ure dalje.
OPERA
Nedelja, 3. n0v. ob 19.30. Verdi:
»Traviata«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 4. nov.: zaprto. Torek, 5. nov. ob 19.30: Janaček: »Jenufa«. Abonma red A. (Sedeži so tudi v prodaji.)
Sreda, 6. nov.: zaprto.
Četrtek, 7. nov. ob 19.30: Baletni večer: Chopin »Silfide«, von Kine m : »Rondo o zlatem teletu«, Rossini - Respighi:	»Fantastična
prodajalna«. Abonma red B. Petek, 8. nov.: ob 15.30: Giordano: »Andre Chenier«. Abonma red Petek popoldans-ki.
Robota D. nov. ob 19.30: Baletni večer:	Chopin:	»Silfide«, von
Einem: »Rondo o zlatem teletu«, Rossini - Respighi:	»Fantastična
prodajalna«. Abonma red F. Nedelja, 10. nov. ob 19.30: Verdi: »Othelloi. Gostovanje madžarskega tenorista Josefa Jowiczke-ga v naslovni vlogi. Izven in z« podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasaža Nedelja, 3. nov. ob 10.30: Pokaži kaj znaš. Oddaja Radia Ljubljane.
ob 15: Nušlč: »Dr«. Izven. Popoldanska predstava.
Ob 20: Evreinov: »Komedij« o sreči«. Izven.
Ponedeljek, 4. not. ob 20: Evreinov: »Komedija o sreči«. Abonma TSS I.
Torek, 5. nov. ob 20: Cehov: »Striček Vanja«. Abonma Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda. fi. novembra, ob 20: Večer v čitalnici. Abonma LMS L
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 3. nov. ob 16 — Schein-pflugova: — »Okence«, (Zgodba profesorja Johaneka). Veseloigra. Red Nedelja — popoldanski. — Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 20: Nestroy:	»NIC	ni tako
skrito da ne bi postalo očito«. Veseloigra z godbo ln petjem. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje telef. 32-860. Prihodnji teden bo premiera Medvedove ljudske Igre »Za pravdo in srce« s Petrovčičevo, Simončičevo, Bergantom, Karusom Penkom, V. Vrhovcem in Zakrajškom v glavnih vlogah, v ostalih vlogah nastopa ves ansambel.
MLADINSKO GLEDALI9CH LJUBLJANA
Nedelja, 3. nov. ob 10 — Sylvla Kammerman: Štiri enodejanke: »Semenke«, »Rdeča kapica«, »Sneguljčica«, »Lev In miš«. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni od 10. do 12. ure.
D. P. n. »SVOBODA« LJUBLJANA VIC
Nedelja. 3. nov. ob 17: Finžgar: »Verica«. Ljudska zgodba v treh dejanjih. Repriza.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg St. 2 Nedelja, 3. nov. ob 11: Cinybulk-Dežman: »Igračke na cestah«, ob 15: Cinybulk-Dežman: »Igračke na cestah«.
Prodaja vstopnic pol ure pred vsako predstavo pil gledališki blagajni.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 3. novembra, ob 10: Peter Ustinov: »Romanov in Julija« — Nedeljski dopoldanski abonma in Izven.
Ob 14: Dnevnik Ane Frankove. Gostovanje v Novem mestu.
Ob 20: Dnevnik Ane Frankove — Gostovanje v Novem mestu. Torek, 5. novembra, ob 15.30: — Dnevnik Ane Frankove — II: srednješolski abonma.
Sobota, 6. novembra, ob 20:	—
Maksim Gorki: »Sovražniki«. — Premiera .— Slavnostna predstava v čast 40-obletnice oktobrske revolucije. Premierski abonma in izven. x Nedelja, 7. novembra ob 10: — Dnevnik Ane Frankove — nedeljski dopoldanski abonma ln izven.
Ob 15.30: Maksim Gorki »Sovražniki«. Nedeljski popoldanski abonma in izven.
ZAVOD •PRIMORSKE PRIREDITVE« KOPER
Gostovanje SNG Trat.
Nedelja, 3. nov. v Kopru ob 13 za red B in Izven: E. 0’NedU — »Stract pod bresttj, .. -■
Ponedeljek, 4. nov. ob 20 v Piranu E 0’Neill: »Strast pod bresti«. RIBIŠKI PRAZNIK — IZOLA Torek, 5. nov. ob 20 v Izoli: E. 0’Neill: »Strast pod bresti«. — Gostovanje SNG Trst.
Petek, 8. nov. v večernih urah od Pirana do Kopra VRNITEV IZ BOGATEGA LOVA. Večerno rajanje v koprskem pristanu, ob 20 uri v Sindikalnem domu v Izoli ZABAVNI VEČER — IZO-LANSKIM RIBIČEM. Večer so pripravili člani drame, opere in baleta iz Ljubljane:	Rohaček,
Korošec in Hafner. Humorista zabavnega ansambla Radia Ljubljane Ježek in Spelca ter Študentski plesni orkester Ljubljana.
Sobota, 9. nov. ob 10. uri na terasi podjetja »Riba« v Izoli (ob slabem vremenu v gledališču v Piranu) ZBOR RIBIČEV, ob 20. uri v dvorani Arrigomi RIBIŠKI PLES. Igra zabavni orkester izolanskdh ribičev. Abonente GSP Koper obveščamo, da smo jih. vključili v »Primorske prireditve«, obenem pa razpisujemo prijave novih abonentov do 2. novembra do 10. ure v gledališču. Vstopnice za predstave izven abonmaja v predprodaji na dan predstave od 10. do 12. ure in eix> uro pred predstavo v gledališču.
Uprava »Primorskih prireditev« G
OKRAJNO GLEDALIŠČE — PTUJ
Nedelja, 3. novembra, ob 14.30: — E Frelih: »Vrnil se je«. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru.
Sreda, 6. nov. ob 16: E. Frelih: »Vrnil se je«. Red LMS I in
Izven.
Četrtek, 7. nov. ob 20: E. Frelih: »Vrnil se je«. Red Četrtek in Izven.
Petek, 8. nov. ob 20: E. Frelih: »Vrnil se Je«. Gostovanje v Kidričevem. Abonma in Izven.
MESTNO GLEDALIŠČ* JESENICE Nedelja, 3. novembra, ob 19.30: B. Nušič »Žalujoči ostali«. _
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Komenskega ul. 12 Nedelja 3. nov. ob 20: H. Tiema-yer: »Mladost pred sodiščem. —
4.	repriza.
Vstopnice še dobe v nedeljo od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure.
odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča člane, da bosta na strokovnem sestanku v petek, 8. t. m., ob 20 v dvorani Klasične gimnazije poročala docent dr. Logar in docent dr. Volavšek o kongresu FDI v Rimu. — V soboto bodo v predavalnici patološko -anatomskega inštituta s pričetkom ob 7.30 naslednja predavanja: Gošnik Polde: Poročilo o sestanku pripr. odbora za MFZ v Londonu, asist. dr. Antolič: Konstrukcijski ugriz v ortodontiji, asist. dr. Bleiwels:	Funkcijski
odtis (I. del).	P
Slovensko zdravniško društvo
vabi vse zdravnike in mediclnce višiih semestrov na predavanje doc. dr. Vladimira Gvozdanoviča iz Zagreba: »Rentgenska diagnostika intrakranialnih ekspanziv-nih procesov«. Predavanje, spremljano z diapozitivi bo v petek, 8. XI. ob 19.30. uri v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. P
Prirodoslovno društvo v Ljubljani bo priredilo v mesecu novembru sledeča poljudnoznanstvena predavanja:
5.	novembra:	prof. dr. Anton
Peterlin »Današnje stanje in perspektive atomske energije (z diapozitivi).
12. novembra: prof. dr. Miroslav Zei »Življenje v morju« (z barvnim filmom).
19. novembra: prof. Ing. Ernest Pehani »Elektrarne na atomsko energijo« (z diapozitivi).
.26. novembra:	prof. dr. ing.
France Avčin »Slovenija v barvah« (z barvnimi diapozitivi).
Predavanja bodo vsak torek ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice.	P
Elektrotehniško društvo LRS vabi vse svoje člane na prvi debatni večer, ki bo dne 6. novembra 1957 ob 18. uri v Domu elektrogospodarstva, Ljubljana, Hajdrihova ul. 2. Tema debatnega večera bo: »Problemi zaščite pred atmosferskimi prenapetostmi«. — Kratko uvodno predavanje (z diapozitivi) bo pripravil ing. Edvard Hofler.	P
RAZPIS
Fakultetni svet Fakultete za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani razpisuje na podlagi 127. člena zakona o Univerzi v Ljubljani na Oddelku za strojništvo mesto rednega ali honoranega asistenta za predmet »Parni kotli«. Pogoj : inženir strojništva z ustrezno prakso ter vsaj pasivnim znanjem dveh tujih jezikov. Nastop službe dne '1. marca. 2958. — Kolkovane prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 14 dneh ob objave na dekanatu .fakultete v Ljubljani, Tomšičeva T.	R
RAZPIS
Komisija za razpis mest direk-tcft-jev in poslovodij gospodarskih organizacij ObLO Mengeš razpisuje na podlagi 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. L FLRJ St. 34 in 39-55) mesto
DIREKTORJA tovarne glasbenih inštrumentov »Melodija« Mengeš Pogoji: Fakultetna Izobrazba s 5-letno prakso ali popolna srednja šola z 10-letno prakso na vodilnem mestu v industriji.
Nastop službe Je možen takoj. Plača je določena po tarifnem pravilniku.
Prošnji, ki mora biti pravilno kolkovana, je priložiti zadnje šolsko spričevalo ter obširnejši življenjepis. Prošnje interesentov za razpisano mesto se sprejemajo do vključno 30. nov. 1957 katere je nasloviti na ObLO Mengeš. R
RAZPIS
Kmetijska zadruga z o. J. Šentjanž na Dol. razpisuje mesto kmetijskega tehnika ali Inženirja za vse panoge kmetijstva Plača po dogovoru. Nastop službe takoj, najkasneje do l. I. 1958. Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe poslati z življenjepisom na zgoraj navedeni naslov.
UO KZ Sentjal R
RAZPIS
Upravni odbor gozdarsko kmetijske poslovne zveze Mozirje razpisuje mesto OBRATOVODJE mlekarne v Šoštanju Pogoji: dovršena mlekarska šola v Kranju z večletno prakso v vodenju mlekarne. =
Plača po dogovoru »tanovanje zagotovljeno.
Prijave sprejema Upravni odbor Gozdarsko kmetijske poslovne zveze Mozirje do 15. 11. 1957. R
RAZPIS
Zavod za statistiko LRS v Ljub-’ ljani. razpisuje službena mesta: Referenta za industrijsko statistiko
Pogoji:	ekonomsko-pravna ali
višja strokovna izobrazba z vsaj S-letno prakso.
Referenta za dela s statističnimi stroji
Pogoji: srednješolska izobrazba ali srednja strokovna izobrazba. Litografa tiskarja, kvalificiranega ali visokokvalificiranega delavca
Vsa tri delovna mesta so vezana z dopolnilno plačo. — Kolkovane , prošnje vložite z življenjepisom, dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanje zaposlitve pri Zavodu za statistiko LR Slovenije, Ljubljana, Vozarski pot 12. Prijave sprejemamo do 9. nov. 1957. Nastop službe po dogovoru. R
Umrl j« na* ®ofea»t p. MAVRIČU SUPAN
Pogreb bo v torek, dne 5. novembra 1957 ob 16. uri na pofcapaJišftB v T Ljubljani.
Samostanska družina Maribor.
gičnega oddelka ljubljanske bolnišnice ter organom LM Dot. Logatec, kakor tudi vsem sosedom, ki so mi požrtvovalno stali ob strani in mi skušali ublažiti težko izgubo.	4
Salaj oča. Sena Slavica ln sorodniki
ZAHVALA
. Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata
ALOJZIJA KLASKKA upokojenca izrekamo iskreno zahvalo vsem prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. mu poklonili cvetja in sočustvovali z nami.
Žalujoče družine: Klasek, Dvoržak m Wand
ZAHVALA Ttaem, ki ste našemu papsnvi IVANU BARKIC U
lajšali trpljenje v "zadnjih tednih, ga obiskovali in hrabrili, zasuli njegov poslednji dom s prekrasnim cvetjem in ga spremili na njegovi zadnji poti, nsm stali ob strani in z nami sočustvovali — iskrena hvala!
Barbičev!,
Novo mesto. a. novembra 1887.
ZAHVALA
Vsem, ki. so spremili tutšo drago mamo
VERONIKO PRAZNIK
na njeno zadnjo pot, ji poklonili polno cvetja kakor tudi učiteljskemu zboru Sp. šiška, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala dr. Arku za vso njegovo skrb.
Žalujoča družina Praznik in ostalo sorodstvo
Vižmarje, Ljubljana. Slovenj-Gradec, 2. novembra 1957.
Po dolgi In težki bolezni je preminil naš brat, svak in stric
FRANC KOLESA upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 3. nov. 1957 ob 14.30 uri lz Jakobove mrl. vežice na Zalah. Žalujoči: brata Avgust, Janko, svakinja in nečakinje. Ljubljana, Lwov, 2. nov. 1957.
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mama, stara mama in teta
MARIJA SOJER.
Pogreb bo dne 3. novembra 1957 ob 14. uri na Viču.
Žalujoči: hčerki Cirila, Lini z družino, Franci in ostalo sorodstvo.
Sporočamo žalostno vest, da je po kratki in mučni bolezni umrl naš dobri mož, oče, stari oče MIHAEL CENGLE upokoj en ec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 4. novembra 1957 ob
16.30	uri iz Krištofove mrliške vežice na 2alah.
Žalujoči: žena Franja, otroci z družinami ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, 2. novembra 1957.
SPORED ZA NEDELJO
»UNION«: — amer. barvni film »ZGODBA O GLENNU -MILERJU«. Tednik: F. N. 44. Samo pri zadnji predstavi. Predstave ob
15, 17. 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. Danes zadnjičl
»KOMUNA«: premiera amer. barv. cinemascope filma »PIKNIK«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V gl. vi. William Holden.
»SLOGA«; — amer. barvni film »ROB ROY«. Tednik F. N. 44. Predstave ob 15, 17, 19 in 31. Ob 10 je matineja Istega filma. V gl. vi. Richard Todd.
»VIC«: sovj. film »ILJIC LENIN«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od B. do H. lire in od 14 dalje.
»SOČA«; Zaprtol MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: amer. film »JULU CEZAR«. Predstave so dames ob 10 15 in 17.
»SISKA«: češki barvni film »POT
V PRAZGODOVINO«. V glavni vlogi:.' V. Bejval in P. Herrmarm. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Danes zadnjikrat!
»TRIGLAV«: nemški barvni film »PIROSKA«. Tednik. V gl. vlogi: Lisellotte Pulver, Gunnar Molle n, Gustav Knuth. Predstave ob
16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od lo—ii in od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: amer. film »NASA POTA SE KRIŽAJO«, ob 16. 18 in 20. Predprodaja vstopnic 'uro pred pričetkom predstave. — Zadnjič!
ŠENTVID »SVOBODA«:	ameriški
film »MARIJA WALEVSKA«, ob 15, 17 in 19.
VEVČE: amer. barv. film »LEPI BRUMEN«.
ZADOBROVA: amer. barvni film »VESELO IZKRCAVANJE«, ob
16 in 18.
CRNUCE: amer. barvni film »ČLOVEK IZ ALAMA«, ob 16.30 in 19.30.
DOMŽALE:	amer. film »TUJEC
V SEDLU«, ob 15, 17 in 19. KAMNIK »DOM«: amer. barv. film
»TROBENTE OPOLDNE«.
'BLED:	ital barv. film »SCAM-
POLO«, ob 14, 16, 18 in 20. NOVO MESTO »KRKA«: italijanski barvni film »MOŽAK ZA VSE«.
CRN OMEL J: franc, film »STOPNICE ZA SLUŽINČAD«.
KRANJ »STORŽIČ«: angl. barvni vistavision film »HISA SKRIVNOSTI« ob 15, 17, 19 in 21. KRANJ »TRIGLAV«: franc, film »JULIETA«, ob 16.30 in 19. KRANJ »SVOBODA«: amer. film »V VRTINCU«, ob 15 in 19. KRANJ — NAKLO: nemški film »LETEČI RAZRED«, ob 16 in 19. JESENICE — RADIO«: francoski barv. film »VELIKI MANEVRI«, ob 16, 18 in 20. Ob lo matineja barvne risanke.
JESENICE »PLAVŽ«: 1apon. film »SEDEM SAMURAJEV«, ob 15, 18 in 20. Ob 11 matineja barvne risanke.
JESENICE — ŽIROVNICA: italijanski barvni film »GIUSEPPE VERDI« ob 17 in 20.
JESENICE — DOVJE: ital. film »VILA BORGHEZE« ob 19. Ob
17 matineja barvne risanke.
Koncertna direkcija Slovenije
prosi abonente modrega in belega abonmaja, da plačajo drugi abonmajski obrok.	K
ae&nv:
1
OBVESTILO
SPORED ZA NEDELJO
6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdrav v domačem tonu — vmes ob 7.15 Reklame: 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva; 7.35 Glasbene slike in zabavne popevke; 8.00 , Športna reportaža; 8.15 Note korakajo; 8.45 Mladinska radijska igra — Margerita Sengalo-vič: Srebrni glas (priredila Vesna Stranič); 9.15 Slovenske narodne in umetne pesmi; 10.00 Se pomnite tovariši ... — Milorad Madič: Odmevi Oktobrske revolucije; 10.30 Pokaži, kaj znaš (javna oddaja v Mestnem gledališču); 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Z domačimi ansambli in solisti na pot; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame;
13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 15.06 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — U.;	16.00 Sola kmetijstva, reportaža, (studio Koper); 16.30 Glasbeni mozaik;
17.30 Radijska igra — Vlada Vuk-mirovič: Mož, ki je ukradel čas, režija: Maša Slavčeva, v. gl. vi. Stane Sever; 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — IV. Skladbe Antona Hajdriha (s komentarjem); 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 »Halo! Halo!« (zabavna oddaja s konferansjejem, telefonom, ugankami, željami in prijetnimi melodijami); 21.00 NoiJ-ni komorni koncert; 22.H5 Igramo za vas! 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
H. PROGRAM ZA NEDELJO
13.0.0 Promenadni koncert; 14.00
Ljubljanska kronika in obvestila;
14.15 Zabavni zvoki; 15.a® Napoved časa, poročila in vremenska napoved: 15.10—16.00 Slavni pevci — slavne arije; 22.15—23.00 Nočni koncert.
' Zdravstveni dom občine Ljubljana Center objavlja, da bo začelo CEPLJENJE PROTI POLIO-MIELITISU (otroški paralizi) v tednu od 11. do 16. novembra 1957. Starši so za svoje otroke že prejeli vabila za čas med 7. in 12. oktobrom, ko smo morali cepljenje odložiti zaradi epidemije influence.
Cepljenje ho na Istih cepiščih ob isti uri in na isti dan v tednu. Za ponedeljek T. oktobra vabljeni naj pridejo 11. novembra, ,za torek 8. novembra vabljeni naj pridejo 12. novembra itd.
Prispevek staršev k stroškom popolnega cepljenja (za vse 3 injekcije) znaša fiOO din in se vplača ob cepljenju, lahko v dveh obrokih. Upravičenci do brezplačne zdravstvene zaščite na račun občine bodo cepljeni brezplačno.
Starši, ki niso prejeli vabil za otroke rojene v letih 1951 do 1956 in v prvih treh mesecih 1957; naj jih pripeljejo na cepljenje v otroški dispanzer v Ulici Stare pravde št. 2 ali v Mestni dom na Krekovem trgu 2-H med 11. in 16. novembrom od 8. do 12. ure in od 15. do i6. ure.	O
Ravnateljstvo Učiteljišča in Vadnice v Ljubljani ter učiteljski in profesorski zbor sporočajo, da je nenadoma umrla naša tovanišiea
IDA K0R2E
učiteljica
Pogiseb bo danes, 3. nov. ob. 13. uri na Polžnikrj pri Litijii.
Ohranili jo bomo v najlepšem spominu kot vzorno učiteljico in tovarišico.
Učiteljišče in Vadnica v Ljubljani.
Dotrpela je naša ljuba, nenadomestljiva mama, sestra In stara mama
HELENA LAPAJNE-LENI
pevska pedagoginja v pokoja
V njen zadnji dom jo bomo spremili danes, v nedeljo, *3. novembra 1957, ob 16.30 iz Jožefove mrliške veže na Zalah.
2alujoči: hči Nuša Omladič, sestra Stefanka Hladek z družinami In ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Domžale, Idrija, 2. novembra 1957.
»UIVflLE
ura
ZAHVALA
Ob težki, prerani izgubi našega predragega moža, očeta, brata, svaka in strica
LADOTA FINŽGARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam pomagali ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev, ustanovam, podjetjem, društvom, kolektivom in posameznikom, govornikoma tov. odvetniku Sinku in tov. Primožiču za lepe poslovilne besede in pevcem za ganljive žalostinke. Nadalje prisrčna hvala zdravnikom, ki so se trudili ohraniti njegovo življenje ter mu lajšali njegovo trpljenje.
Družina Finžgar ln Trdina-
Skofja Loka, Ljubljana.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi mojega nadvse ljubljenega
meža'
FRANCA PRIMOŽIČA
se tem potom najiskreneje zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih urah žalosti in bolesti stali ob strani in mi izkazali plemenito in iskreno sočustvovanje, mo. ralno in materialno pomoč. Predvsem se zahvaljujem za vso pomoč kolektivu in upravi podjetja KLI Logatec, tov. govornikom za prisrčne poslovilne besede, zastopnikom oblasti in organizacij, godbi in pevcem za ganljive žalostinke. vsem prijateljem in znancem, ki so s številnimi venci in cvetjem zasuli njegov prerani grob in ga epremill na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem dr. Milanu Kralju iz Šentvida pri Stični za takojšnjo zdravniško pomoč na
toojUf-Mened#; -nr*HWT»i(lri>n»
Uprava in sindikalna podružnica Trgovskega izvoznega podjetja za domačo in umetno obrt »DOM«, Ljubljana, sporoča žalostno vest, da je dne 1. novembra nenadoma umrla članica kolektiva, tovarišica
EMILIJA POTOČNIK
Dobro tovainišdco iaa požrtvovalno delavko bomo ohranili v tratjnem spornimi.
Ljubljana, dne 3. novembra 1957.
V 64. letu starosti je dotrpela naša draga žena in mama
JULIJANA WAGNER
Pogreb drage bo r ponedeljek, dne 4. novembra 1957, ob 19.90 i« hiš« žalosti r Radovljici.
Žalujoči: mo* Anton, otroci in ostalo Sorodstvo. Hadovljlca* dne 2. novembra 1957.
12 str. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC 7	*.»-»•	novembra	mst
CENA MAXOH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. Za oglase, ki je naslov v oglasnem oddelku, -f30 din. Cena za ženit-benene oglase je 30 din beseda. Za vse nedeljske objave +20 %.
OPOZORILO! stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov ali kakršnokoli informacijo, naj priložijo 'za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šilro, ne izdajamo. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo.
mmmm
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v
2 urah lepo izdela FOTO PAULI, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta). telefon 20-305. Slikamo tudi na domu.	2]308-2
ČASOPISNO PODJETJE »SLOVENSKI POROČEVALEC« razpisuje 2 delovni mesti administrativnih uslužbenk za podružnico »SP« v Kopru in za podružnico »SP« v Kranju. Pogoji: popolna srednja šola in znanje strojepisja. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja.	-1
HONORARNEGA RAČUNOVODJO sprejme večje obrtno podjetje lesne stroke v Ljubljani. Plača in nastop službe po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ver-ziran v proizvodnji«. R 327,6-1 RAČUNOVODJO ALI RAČUNOVODKINJO išče dobro idoče in upeljano obrtno podjetje v Ljubljani. Nastop službe in plača po dogovoru. Ponudbe pošljite v ogi. odd. pod »Obrtno izvozno podjetje v Ljubljani«. R 3277-1 KVALIFICIRANO NATAKARICO ali z večletno prakso v iej stro-ki išče Gostinsko pod.ietje Črnuče pri Ljubljani. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Piača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje preskrbljeno. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja.	23579-1
VELETRGOVINA »ASTRA« ima prosta delovna mesta za: 2 prodajalca, ki imata veselje do gumarske im plastične stroke, 2 polkvalificirana delavca za transport. V poštev pridejo pol-kvalificirani delavci, ki so fizično sposobni za opravljanje del pri prevozu blaga. — Ponudbe pošljite na naslov: »Astra«, veletrgovina, Ljubljana, Bežigrad it. 6.	R	3272-1
SGP »Slovenija ceste« -Mehanični obrati, Ljubljana, Kavčičeva ulica, sprejme taikoj večje število varilcev za jeklene konstrukcije, avtomehanike,
> stroj, ključavničarje in strojnega tehnika.
Plača po dogovoru v smislu določil tarifnega pravilnika,	6294-R
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA
sprejme Modno čevljarstvo »Rožnik«, Ljubljana, Rožna dolina c. V-2. Nastop službe takoj ali po dogovoru.	It	3279-1
TRGOVSKEGA PO>TOCXIKA-CO galanterijske, parfumerijske ali drogerijske stroke in pomočnika za prodajo fotografskih potrebščin sprejmemo. Nastop službe takoj. Ponudbe na upravo podjetja »Drogerija«, Ljubljana.
R 3275-1
STROJNO KOVINSKO INDUSTRIJSKO PODJETJE, Ljubljana, Vižmarje 170. sprejme v stalno zaposlitev tehnične kontrolorje za jeklene konstrukcije in strojno obdelavo, konstruktorja, dva strugarja in več splošnih ključavničarjev. — Zaželena je daljša praksa oziroma visoka kvalifikacija. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema tajništvo podjetla.
K 3264-1
KMETIJSKA ZADRUGA TREBELNO sprejme takoj trgovskega pomočnika-co. Nastop službe s 15. novembrom 1957. Prijave pošljite na upravo Kmetijske zadruge Trebelno.	R	3288-1
SPREJMEMO VRATARJA, v poštev pridejo ^predvsem demobilizirane vojaške osebe. Ponudbe pošljite pod »V-l« v ogl. oddelek.	1957-1
MATURANTKA - USLUŽBENKA Išče popoldansko zaposlitev, delo alt inštruira. Ponudbe pod »Marljiva« v ogl. odd. 23711-1 2 POLKVALIFICIRANA skladiščna delavca in oreddelavca za Centralno skladišče v Ljubljani sprejmemo. Ponudbe:	2ITO
MOKA, Ljubljana, Cufarleva 2.
R 3296-1
S takojšnjim nastopom ali najkasneje do 1. dec. 1957 zaposlim-o:
2 gradbena inženirja, strojnega inženirja, inženirja kemije,
3 gradbene tehnike in strojnega tehnika.
Plača po dogovoru v okviru pravilnika o plačah.
Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana, Dimičeva 12.	6133-R
SAMOSTOJNA PLETILJA z mojstrskim izpitom In večletno prakso želi spremeniti službo. Nastop po dogovoru. Naslov SP Celje.	23720-1
POMOČNIKE za strojno ključavničarsko obrt sprejmem. Ponudbe pod »V Ljubljani« v ogl. oddelek.	23747-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe k 3-članski družini, ves dan odsotni, sprejmem.
Salon klobukov, Čopova ul. 22.
23741-1
DELAVCA, ki ima veselje za pri-učitev v elektroinštalaterskl obrti, vojaščine prostega, sprejmemo takoj. Ponudbe pod. »De-lavec-elektroinštalater« v ogl. oddelek.	23733-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA tudi na vso oskrbo sprejmem.
Zavrl. Tržaška 5.	23731-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO Z lepimi spričevali iščem. Plača 4000—5000 din. Naslov v ogl. oddelku.	23778-1
STAVBNEGA KLJUČAVNIČARJA, samostojnega, sprejmem takoj. Belič Roman, Janševa-Par-mova 12 a.	,	23783-1
C3 ■ CD* CD ■ CD M C3 ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CDB
BLAGAJNIČARKO — administratorko veščo dela tudi v knjigovodstvu sprejme takoj trgovina »Stadion«, Ljubljana, Titova 89
23601-1
ZA VODSTVO GRADBENIH DEL
iščemo delovodjo. Prednost upokojenci. Naslov v ogl. odd.
23587-1
DEKLE, pridno In pošteno za delo v gospodinjstvu in gostilni iščem. Zglasite se 5. nov. Cankarjeva 10. hišnik od 12.—14. ure.
23611-1
POSLOVODJO TRGOVINE s sadjem in zelenjavo sprejme takoj Trgovina »Stadion« Ljubljana, Titova 80.	23603-1
ZA MEZDNO KNJIGOVODSTVO iščem zaposlitev. Ponudbe v ' ogl. odd. pod »Mezdno knjigovodstvo«.	»	23656-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — srednjih let, zanesljivo, išče Dr. Kremžar, Domžale.	23560-1
KMETIJSKA ZADRUGA Gornji Logatec išče poslovodjo za trgovino. Interesenti naj se obrnejo na gornji naslov.	23681-1
TRGOVSKEGA POMOCNIKA -CO sprejmemo v trgovino z živili »Non-stop«. Ponudbe na trgovino »Na vogalu« Ljubljana, Trg francoske revolucije 3.	23680-1
DIMNIKARSKI POMOČNIK dobi dobro stalno službo, hrana v hiši. Ratej Anton, dimnikar, Dobravlje 54 pri Ajdovščini.
R 3270-1
CDKCDBCDBCDI
U
ZAPOSLITEV
PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4.
22770-2
KORESPONDENCO, privatno in trgovsko, iz angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine in srbohrvaščine prevajamo v slovenščino in obratno. Prepisujemo tudi na stroj. Delo prevzamemo na dom. G-ornji trg 42, priitli-čje, Novakovič.	23715-2
POUČUJEM angleščino in francoščino v dopoldanskem času. Naslov v ogl. odd.	23804-2
POUČUJEM angleščino, nemščino in francoščino za nižjo gimnazijo. Pomagam tudi pri drugih predmetih. Naslov v ogl. odd.
23803-2
STROJEPISNA DELA sprejmem. Ponudbe pod »Izvrstni izdelki« v ogl. odd.	23883-2
HONORARNO ZAPOSLITEV od 18.. ure dalje iščem. Verziran v trgovini in kuhanju. Ponudbe pod »Zaslužek« v ogl. odd.
23S79-2
INŠTRUIRAM francoščino in matematiko v popoldanskih urah. Naslov v ogl. odd.	23909-2
LVAJENCJ
q Upravni odbor podjetja »ILRMN1K« v Kamniku 0
■	razpisuje natezaj za izpopolnitev naslednjih g
0	delovnih mest:	m
0 EKONOMISTA
0 B
0 ■1
0 ■I
o
m
0 ,B
0 m
o ■
o ■
o
B CD n CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CO ■ CD ■ CD ■ CD B CD ■ CD fl CD ■ C
GOSPODINJSKO POMOCNICO —
vajeno kuhe, k odrasli 3-članski družini sprejme Hudrič Jože, Prešernova 32, Jesenice. 23699-1 MLAJŠO	ADMINISTRATIVNO
moč z znanjem strojepisja in
v biroju za napredek industrijske proizvodnje. Pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola s prakso v gospodarstvu.
STROJNEGA INŽENIRJA
v oddelku za vzdrževanje obratov. — Pogoji: tehnična visoka šola, strojni oddelek.
REFERENTA NABAVE
Pogoji: ekonomska srednja šola ali nižja šola s prakso v gospodarstvu.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.	_
Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Družinsko stanovanje na razpolago. — Prošnje s potrebnimi podatki o dosedanjem službovanju in obširnim življenjepisom dostavite do dne 10. novembra 1957 tajništvu podjetja.	6256-R
0
es
0
a
0
n
0
m
o
m
0
B
0
■
o
B
o
4 ČEVLJARSKE POMOČNIKE
sprejmemo takoj. Zmaga Liubljana, Igriška 3.	23772-1
SLUŽBO GOSPODINJSKE PO-MOCNICE iščem. Znam kuhati in šivati. Ponudbe v ogl. odd.
VAJENCA za strojno ključavničarsko obrt spre.imem. Kavčič Fani, Ljubljana. Celovška 180.
23748-3
BRIVSKOFRIZERSKEGA VAJENCA (-ko) sprejmem. Polanc. Kopitarjeva 1.	23794-3
VAJENCA za precizno mehaniko sprejmem. Boris Simandl, Ljubljana, Mestni trg 8.	23617-3
VAJENCE sprejme v trgovino z živili, sadje in zelenjava Trgovina »Stadion«, Ljubljana, Titova 89.	23602-3
FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Bradač, Medvedova 20.
23645-3
ZA ELEKTROKOVINSKO STROKO sprejmemo vajenca. ELOX, Ljubljana, Rožna dolina c. V.-28.
23660-3
PRODAM
pod »Zanesljiva«.
»HERMES«
podjetje za zastopanje inozemskih tvrdk, LJUBLJANA, Cankarjeva 1/H
išče za takojšnjo namestitev
REFERENTA
za izvrševanje konsignacijske službe.
Pogoji: srednješolska ali njej odgovarjajoča izobrazba, pasivno znanje nemškega jezika. Zaželena praksa in poznavanje carinskega in deviznega poslovanja. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. 6240-R
HONORARNEGA USLUŽBENCA
za 4-urno delo za opravljanje raznih administrativnih del ter delo raznašalca potrebujemo. — Naslov v ogl. odd.	R	3295-1
TEKSTILNI TEHNIK, mošici ali ženska, ki ima veselje za risanje žakardskih vzorcev, in mojster za mehanično delavnico, ki je vajen obdelovalnih strojev in organizacije delavnice, dobita službo v Tovarni dekorativnih tkanin, Ljubljana, Celovška cesta 280.	R	3294-1
SAMOSTOJEN FINANČNI KNJIGO VOD J A(-KINJA> dobi zaposlitev pri podjetju Pekarna Ga-ljevica, Ljubljana, Dvorni trg 2-n. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Javite se osebno v upravi podjetja.	R	3293-1
TEHNIKA G A L V A NIZ E R J A s prakso in mojstra galvanizerja sprejme takol Industrijsko podjetje TRIBUNA, Ljubljana, Karlovška c. 4. Plača po doaovoru.
R 3292-1
KURIRJA ZA RAZVAZANJE s
triciklom sprejme takoj Industrijsko podjetje TRIBUNA, Ljublj sna, Karlovška c. 4.
R 3291-1
1LEKTKOMONTERA — INŠTALATERJA sprejmemo takoj. — I Naslov v ogl. odd.	23722-1
STAREJŠO GOSPO za varstvo otroka za dopoldne iščem. Stu-sej, Frankopanska 24-1, od 15. do 17. ure.	23763-1
GOSPODINJSKO POMOCNICO, lahko začetnico, k 4-članski družini sprejmem. Naslov v ogl. odd.	23762-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali upokojenko od 7.—15. ure sprejmem. Naslov v ogl. odd.
23791-1
DOBRA ŠIVILJA z lastnim strojem, sprejme kakršnokoli delo na dom. Ponudbe pod »Honorar« v ogl. odd.	23893-1
HONORARNO	ZAPOSLITEV
iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Učiteljica«.	23806-1
GOSPOD. POMOCNICO sprejmem. Hrvatič Jožefa, Tabor 2, (dvorišče), Ljubljana. 23801-1 GOSPOD. POMOČNICO z znanjem kube iščem. Zaposlitev od 10. do 16. ure. Naslov v ogl. odd.	23817-1
FINANČNA KNJIGOVODKINJA z mnogoletno prakso išče zaradi preselitve službo pri podjetju v Ljubljani. Ponudbe pod »Nastop takoj« v ogl. odd.
23837-1
KNJIGOVODKINJA z večletno prakso v finančnem in blagovnem knjigovodstvu, želi menjati službo. Ponudbe pod: »Center Ljubljane« v ogl. odd. 23835-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOCNICO k 3-članski družini sprejmem. Švigelj, Linhartova c. blok IV.-5 stop. ‘
23832-1
SLIKARSKEGA IN PLESKARSKEGA POMOČNIKA sprejme
pleskarsko - slikarsko podjetje »Olepšava«, Aljaževa 35. 23858-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO k 2-članski družini z veseljem do gospodinjstva iščem. Ostalo ustmeno — Večna pot 35.	23857-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA vajena vseh gospodinjskih del, stara nad 20 let, dobi stalno in dobro zaposlitev. N"aclov v ogl. odd.	23855-1
ZIDARSKE DELAVCE za notranja zimska dela takoj sprejmem. Bevčar, Lepodvorska 26. 23850-1 ZDRAVEGA UPOKOJENCA ali študenta za razvažanje kruha za 3 ure dnevno od 5. do 8. ure zjutraj sprejmemo. Ponudbe pod »Honorarni 3« v ogl. odd.
23869-1
PLESKARSKEGA POMOČNIKA.
sprejmem takoj. Jager Franc, pleskar, Bohoričeva ul. 23887-1 GOSPODINJSKO POMOCNICO sprejmem takoj. Levčeva 40.
23875-1
POMOČNIKA za pohištveno mizarstvo sprejmem. Čepeljnik Jože, mizar, Vižmarje 34. Šentvid, Ljubljana.	23873-1
BLAGAJNIČARKO za trgovino živilske stroke, ki ima neprekinjen delovni čas, takoj sprejmemo. Samo poštene in sposobne moči naj pošljejo ponudbe v ogl. odd. pod »Verzirana blagajničarka«.	R 3287-1
SLUŽKINJO za kmečka dela iščem. Naslov v ogl. odd. Kimovec Franc, Zalog 38, p. Cerklje.	23555-1
KORESPONDENCO angleško, nemžko, italijansko, francosko prevzame honorarno zunanjetrgovinski strokovnjak. Ponudbe pod »Samostojen« v ogl. odd.
Upravni odbor obratne ambulante Steklarne Boris Kidrič, Rogaška Slatina, razpisuje mesta:
STOMATOLOGA ali DENTISTA, ZOB. ASISTENTKE, in ZOBNEGA TEHNIKA.
Za stomatologa ali den-dista je na razpolago komfortno stanovanje.
Pismene ponudbe na obrat, ambulanto Steklarne B6risa Kidriča, Rog. Slatina. 6291 R
PISARNIŠKO MQC z znanjem strojepisja, lahko tudi začetni-ca, sprejmemo. Ponudbe pod »Zadruga — takoj« v ogl. odd.
23931-1
DAKTILOGRAFINJO
i
RADIO »MINERVA«, popolnoma nov, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	23780-4
KRZNEN PLASC poceni prodam.
Naslov v ogl. odd.	23689-4
PLEMENSKO SVINJO In nekaj ozimljenih AZ panjev čebel prodam. Rožna dolina V-22. 23594-4
23769-1 stenografije za redno popoldansko delo v tajništvu podjetja Iščemo. Ponudbe sprejemamo do 1. nov. 1957 pod »T-l« v ogi. odd.
-1
DAMSKO KROJACICO* za velike kose, s prakso, iščem za Piran. Plačam dobro, stanovanje preskrbljeno. Ponudbe pod »Samostojna« v ogl.	odd.	23484-1
OSEBNI AVTO	Volksvvagen z radiom. ugodno prodam.	Naslov
v ogl. odd.	23799-4
BOLJŠA RESTAVRACIJA sprejme kvalificirano kuharico in kuhinjsko pomočnico. Naslov v ogl. odd.	R	3297-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA .CO sprejme trgovsko podjetje z živili v Ljubljani — Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite v ogl. odd. pod »Trgovski pomočnik«. R 3299-1 ORTOPEDSKO PODJETJE »SOČA« Ljubljana, Linhartova ul. 47 a »prejme: ključavničarje — mehanike, čevljarje, mizarje in kovinobrusače, lahko priučene.
R 3300-1
FRIZERSKO POMOCNICO, dobro moč, sprejmem s 15. nov. 1957. Stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Kralj Justina, Brežice.	23921-1
ČEVLJARSKO	PHESIVALKO
sprejmemo takoj ali po dogovoru. Čevljarska zadruga »Center«, Prešernova 38 a, Ljubljana.	23905-1
ISCEMO TRAKTORISTA, ki ima vozno dovolj enj e za traktor, tudi po mestu. Nastop službe takoj. Plača po uredbi. Samsko stanovanje preskrbljeno. Vojna ekonomija Ljubljana, Cesta v Mestni log 64.	23904-1
DELAVKO V MEDARSTVU potrebujem takoj. Naslov v ogl. Odd.	23903-1
KLARINET »A« Bohm system, odličen ugodno prodam. Naslov v ogi. odd.	23824-4
TEHTNICO »TITAN« 2o kg, primerno za trgovino prodam. Ogled pri Rozman, Hrenova 19 a.
23648-4
ITALIJANSKO 'DAMSKO KOLO,
novo prodam. Gradaška 22. klet.
23611-4
SOBNO PEC, emajlirano, poceni prodam. Vouk, Celovška T8. »VESPO«, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Matejeva 24, Kodeljevo.	23839-4
HRASTOVO SPALNICO, garderobno steno, karnise, kuhinjsko mizo, inozemski otroški voziček prodam. Pražakova 13, čez dvorišče, XV. nadstropje, Hirsch.
23675-4
PRODAM ŠTEDILNIK, prostosto-ječ, zidan. Kimeswenger, Titova 37, Ljubljana.	23672-4
NOV MOTORČEK za Šivalni stroj prodam. Ponudbe pod »Angleški« v ogl. odd.	236-S5-4
PLETILNI STROJ v odličnem stanju št. 9, širine 32 in črno suknjo prodam. Guček. Mariborska 17 a, nasproti Stadiona.
23664-4
ŠIVALNI STROJ »NeccM«, ženski kabinet, prodam. Valič, Pleterš-nikova 26.	23662-4
PEC NA ŽAGANJE prodam. Zupan, Prešernova 12.	23678-4
NOV KRZNEN PLASC (rjav ba-sana) in škornje št. 37, prodam. Naslov v ogl. odd.	23677-4
AVTO »OPEL KADET« prpdam. Zupanc Franc, Zlato polje 21, Kranj.	23697-4
PODSTAVEK EMAJLIRANE peči in mizarski skobelnik, prodam. Kupim trofazni števec. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca. Kranj.	23695-4
POHIŠTVO za kmečko sobo r>ro-dam. Naslov v ogl. odd. 23686-4 AVTO »STETER-BULDOG« v voznem stanju, registriran, zelo ugodno prodam. Ing. Milojevič, Kolodvorska 34. Vprašajte med 15.—17. uro.	23682-4
»OPEL OLIMPIA« osebni avto, novejšega tipa, z radioaparatom, prevožen 48.000 km, prodam. Ponudbe SP Celje pod »Pismene ponudbe«.	,	23538-4
AVTO FIAT 1100 ecm v zelo dobrem stanju, nujno prodam. Slovenski Javornik, Minerska 5.
23698-4
RABLJENO ZENSKO KOLO naprodaj. Cena 13.500 din. Skrij L. Ježica 65 a.	23473-1
SLUSNI APARAT »SIMENS« z rezervnimi baterijami, ugodno prodam. Tršar Drago, Dol. Logatec.	23477-4
KAVC v dobrem stanju prodam.
Naslov v ogi. odd.	23764-4
TRAKTORSKE GUME dimenzije 10—28. skoro nove, z novimi zračnicami, zaradi nujnega slučaja poceni prodam za 80.000. Ogled v Mehanični delavnici Pančur Ivan, Ježica, Ljubljana.
23487-4
KOLO »ROG«, Športno, prodam za 35.000 din. Ogled v nedeljo od 12. do 15. ure. Štrukelj, Bohoričeva 22-1.	23739-4
MOŠKO SUKNJO, črno, v najboljšem stanju, prodam. Koščak Anton, krojač. Stari trg 6-1.
23738-4
Podjetje za inozemska zastopstva v Ljubljani sprejme takoj SKLADIŠČNIKA konsignacijskega skladišča in SOFERJA-MEHANIKA za osebni avtomobil. Ponudbe pošljite na poštni predal št. 17, Ljubljana. 6266-R
ZELEZNO PEC (kraljica peči), električno peč in mali gaSperček poceni prodam. Turk, Zrinjskega 3-H.	23737-4
Splošna bolnica Koper razpisuje mesto INŠTRUMENT ARKE
ali medicinske sestre za operacij Siko sobo na ginekološko - porodniškem oddelku v Kopru. - Nastop službe takoj ali po dogovoru.	6280-R
ERIKA pisalni stroj prodam. Batič, Kolodvorska 6.	2373S-4
KLAVIRSKO HARMONIKO, 32-basno, poceni prodam. Draga 45.
23775-4
NOVO!
Marijan Kozina
»O ČLOVEKOVI DEJAVNOSTI«
Trdno vezano samo 250 din
♦ # V VSEH
♦	@	KNJIGARNAH!
TOVARNA AVTOMOBILOV
Maribor
NUDI:
Tovorna vozila »PIONIR«, nosilnosti 3 tone:
Kamione »Pi-561« po ceni 3,300.000 din Kamione-kipere »Pi-563« po ceni 4,080.000 din
Kamione-cisteme za odvoz fekalij prostornine 3100 lifcpov po ceni 4,3SO.OOO din
AVTOBUSE »PIONIR« s 25 sedeži:
»PB-58« standardni po ceni 5,SOO.OOO din »PB-56« polturistični po ceni 5,950.000 din »PB-56« turistični po ceni 6,300:000 do 6,800.000 din.
Vsa vozila promptno .ali v zelo kratkem roku dobavljajo spodaj navedena predstavništva in trgovska podjetja:
..SLOVENIJA AVTO’*
LJUBLJANA, PREŠERNOVA 40 — telefon št. 31-238 Prodajalna — stovarište TAM, Beograd, Takovska 6 Prodajalna — stovarišče TAM, Novi Sad, Ulica JNA 116 Prodajalna — skladišče TAM, Maribor, Glavni trg 25 »Autocentar«, Zagreb, Martičeva 8 »Auto-Dalmacija«, Split, Sinjskih žrtava 2 »Bosna-auto«, Sarajevo, Gajev trg 4 »Automakedonija«, Skoplje, Železniška 6 »Auto - Crna gora«, Titograd, Njeguševa 38 TAM daje tovarniško garancijo na kvaliteto svojih vozil za čas 6 mesecev, oziroma za prevoženih 10.000 kilometrov.
Izkoristite možnost dobivanja posojila pri Investicijski banki (Uradni list FLRJ 35 in 41/57) s 30% udeležbo lastnih sredstev.
Za vsa natančnejša navodila v zvezi s postopkom za odobrenje kredita, kakor tudi za sklenitev pogodbe za dobavo vozil se povežite i zgoraj navedenimi podjetji ali direktno s TAM.	6277-R
STEN0-
DAKTO.0GRAFINJ0
»prejmemo.
Nastop takoj. »ISKRA«
tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov Kranj.
6293-R
SPREJMEMO moško in žensko
delovno silo za servis, kvalificirane avtomehanike, visokokvalificirane avtomehanike, kvalificirane ličarje in delavce za ličarsko delavnico. Zglasite se na upravi Električne cestne železnice Ljubljana, Celovška c. Št. 164.	R	3308-1
INDUSTRIJSKO PODJETJE V
Ljubljani išče administrativno uslužbenko z znanjem strojepisja in stenografije. Nastop službe in plača po dogovoru. Ponudbe v 0*1. odd. pod »Po dogovoru«.	B	3314-1
TRAKTOR proda Mlin Sefman, Kranjska gora.	23056-4
HARMONIKE AKKORDIONS, izredni popust — izvoz. Zahtevajte katalog. — Firma »UBFAF«, Trieste, Via Paduina 9.	23066-4
OSEBNI AVTO »CITROEN«, o-se-dežni, v odličnem stanju, prodam. Sabolič, Varaždin, Prera-dovičeva 24.	232034
KOMPLETEN nov motor »Lancia A.prilia« prodamo. Ponudbe pod »Aprilia« v ogl. odd.	23637-|j
KOPALNO KAD in športni voziček ugodno prodam. Košiček, Karlinova, novi blok, Kodeljevo.
23634-4
GOSTILNISKO KREDENCO, šivalni stroj »Gritzner* Radio »Te-fag«, prodam. Prečna 8. 23626-4 GOSPODINJE:	Ali že veste za
novoodprto delavnico preprog-tekačev po nizkih cenah? Delamo tudi Iz prinesenega blaga, vse vrste tekstilnih odpadkov sprejmemo v zamenjavo ali kupimo od 40 do 100 din za kilogram. Veselova 3 a, za nunsko cerkvijo.	23731-4
NOVO ITALIJANSKO ZENSKO KOLO prodam. Cesta v Zeleni log 37, Trnovo, Ljubljana.
23727-4
RABLJENO ZENSKO KOLO prodam. Škofje M., Titova c. 143 a.
23605-4
KRASNO MOŠKO ŠPORTNO KOLO s prestavami in motorčkom ter odlično motorno trikolo, nosilnost 50« kg, ugodno prodam. Ponudbe pod »Moto kombinacija« v ogi. odd.	23616-4
REZERVNE DELE »Zundapn« 200 do 250 ccm prodam. Borštnar. Verovškova 22.	23793-4
1 m SMREKOVIH DESK prodam.
Drole. Čopova št. 5.	23792-4
FIAT TOPOLINO, odlično ohranjen, ugodno naprodaj. Ogled v nedeljo ter ponedeljek od 12. do 18. ure pri Magistratu, "red
gostilno »Sokol«.	23790-4
ŠPORTNO KOLO »ROG« s prestavami prodam. Naslov v ogl odd.	23891-4
ČRNO SUKNJO, nrvovrstno blago, prodam. Jarška cesta 21.
23305-4
NOVO ITALIJANSKO moško in žensko kolo ter podložen suk-nlič (bundo), prodam. Streliška št. 37-11.	23802-4
KRZNEN PLASC BKAM 1n dekliški »crombjr« rjav plašč, ugodno prodam. Ogled od 15. — 17. ur« popoldne. Naslov v ogl. Odd.	2365T-4
NOVO LADJO, odlično grajeno, tipa »Kuret«, dolgo 10.30 m, Široko 3.15 m, nosilnosti 11 ton, prodam. Primerna je za šport ali prevoz potnikov. Mile Piču-ljan, Rab.	R	3283-4
mrvo (2.000 kg) ln vzidljiv štedilnik prodam. Sladič Ivan, Šentvid 17.	23501-4
OJACEVALEC 15 W z dodatno napravo za sprejem postaj (srednji, kratki val), elektr. gramofon in plošče, prodam za 45.000. Skr-janc, Stahovica 20.	23481-4
KLAVIR HOFMAN z angleško mehaniko, skoraj nerabljen, črn, naprodaj. Dr. Drnovšek, Brežice.	23300-4
MOŠKO CRNO SUKNJO prodam Naslov v ogl. odd.	23540-4
RADIO prodam za 7.000. Leban, Cankarjeva 16-IV.	23706-4
OTROŠKO POSTELJICO, čisto, z žičnim vložkom. prodam za 3.500. Ogled v sredo od 12. do
17. ure. Naslov v ogl. odd.
23717-4
OSEBNI AVTO »SKODA« v dobrem stanju ugodno prodamo. — »Svilanit«, Kamnik.	R	3290-4
ITALIJANSKO ZENSKO KOLO prodam. Kolodvorska 22-1., Fink Anton.	23723-4
PIANINO »STINGL«, dobro ohranjen, prodam.’ Naslov SP Celje.
23721-4
OTROŠKO POSTELJICO z mrežo ln žimnim vložkom prodam — Indof. Slomškova 13-n.	.23707-4
VRTNO BARAKO 330X230 prodam. Ogled vsak dan od 15. do
18. ure. Vprašajte: Celovška cesta 102.	23755-4
SADNO DREVJE (SADIKE), lu-strium za živo mejo prodam ter izdelujem raztegljive lestve, vrtne in enostavne (nastrešne) v vseh dolžinah. Podobnikar Alojzij, drevesniCar, Dobova pri Ljubljani.	23754-4
OSEBNI AVTO DKW F 8 prodam.
Ogled v nedeljo:	Kodeljevo.
Pugljeva 17, od 8. do 12. ure.
ZLOŽLJIVO POSTELJO prodam. Rismal, Cankarjeva 4—III.
23745-4
NOVO ITALIJANSKO MOŠKO KOLO prodam. Sušter, Gradišče •	6.	23744-4
MOTOR 250 ccm z vzmetmi, po-vojnl model, prodam. Celovška
56, Hren.	23729-4
MOTOR »GILERA« 500 ccm, pri-iri erer^ za prikolico, prodam. Ljubljana, Celovška 88, dvori-iCe-	33726-4
NOVO UGLAŠENO, 140-basno
harmoniko »Scandalli« s 5 registri prodam. Idrijska 22. 23749-4 SIV, TAPECIRAN, kombiniran otroški voziček prodam. Ogled od 17. do 18. ure. Prešernova cesta 34-1., srednja vrata. 23777-4 STABILNI PLETILNI STROJ št. 10, kompleten, znamke »Glo-ria«, delovne dolžine 80 cm, prodam. Šušteršič, Lesce 131.
23789-4
KANARČKE, rumene, oranžne, bele in sive prodam. Vadnjal Stane, Pavšičeva 8.	23787-4
MOTOR NSU 250 ccm, odlično ohranjen, prodam za 125.000 din. Moste, Ciglarjeva 16.	23785-4
MOŠKO ŠPORTNO KOLO prodam za 12000 din. Kolodvorska št. 5, Ljubljana.	23770-4
DOBRO OHRANJEN KAVC prodam. Ogled samo v nedeljo. Pečenko, Malgajeva 4.	23765-4
4-CEVNI RADIO poceni prodam. Ilich, Ambrožev trg 3. dvorišče.
23760-4
NOVO ITALIJANSKO ZENSKO KOLO prodam. Vodnikova c. št. 27.	23759-4
Šivalni stroj »singerc z dolgim čolničkom prodam. Žabja k št. 4.	23758-4
Električni Štedilnik štiri.
ploščni s pečnjakom ter KI« TARO, poceni prodam. Osenar, Tomšičeva 5 (pri Klavnici).
23757-4
ZLATO ZAPESTNO MOŠKO URO
štoparco). švicarske znamke* prodani. Lotrič. Predovičeva št 21-1.	23735-1
RISALNO ORODJE »LOTER«, spe* . cialno z mikronastavitvijo. primerno za konstruktorje ali projektante, ugodno prodam. Verbič Pavla, Rožna ul. 25 .	23551-4
VEČJE KOLIČINE starih rablje-lvfh medicinskih steklenic vseh velikosti in oblik prodamo. Informacije v lekarni kliničnih bolnic, dnevno od 8.—12. ure. Ljubljana, Zaloška c. 2.
R 3288-4
PO SKLEPU Delavskega sveta
podjetja prodamo čevljarski cilinder stroj, znamke »Singer* in 2 peči na žaganje. Prav tako prodamo odvišna kopita. Prednost imajo državna podjetja. Modno čevljarstvo »Rožnik«, Ljubljana, Rož. dol. c. V-2.
R 3286-4
DIFERENCIAL, menjalnik, volan in še druge dele od Fiata 521, ugodno prodamo. Kmetijska zadruga Sovodenj nad Sk. Loko.
R 3284-4
OSEBNI AVTO zn'amke »Volkswa-gen« povojni model, prodam. Naslov v ogl. odd.	23577-4
ČEVLJARSKI STROJ ln moško rabljeno kolo prodam. Ogled vsak dan. Naslov v ogl. odd.
23575-4
TEŽAK TORBATtSKI ŠIVALNI
STROJ znamke »Necchi« po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. odd.	23565-4
ZLATO ZA ZOBE v ploščici prodam. Naslov v ogl. odd. 23557-4 ŠTEDILNIK emajliran. dobro ohranjen, prodam (4000). Naslov v ogl. odd.	23556-4
ČEVLJARSKI rezk. stroj s 5 rez-karjem. opremljen z motorjem, še nerabljen, prodam. Zorman Alojz, Smarca 9, pri Kamniku.
23553-4
ZRAČNO PUŠKO — novo in kanarčke — harcerje prodam ali zamenjam za znamke. Ponudbe v ogl. odd. pod »Filatelist«. 23595-4 RABLJENO POHIŠTVO in psa čuvaja prodam. Bučar Franc, Mala čolnarska 10, Trnovo.
23593-4
6-CEVNI RADIO »Orion« ugodno prodam. Ižanska 96.	23590-4
VEC ml GRADBENEGA LESA ter 38 kom. dvokrilnih o^en primernih za gospodarska poslopja ali Kmetijske zadruge, ugodno prodamo. Naslov v ogl. odd.
23584-4
RADIO, malo rabljen prodam za 16.000 din. Opekarska cesta 33.
23860-4
MOŠKO IN ZENSKO ITALIJANSKO KOLO v dob rem stanju, prodam. Žerjal, Erjavčeva 20.	23SS9-4
ZELEZNO POSTELJO z mrežo prodam. Na klancku 2/a, Moste.
23SSS--4
PEC ZA ŽAGANJE, dobro ohranjeno, prodam. Hrov, -. P-^lje 156.	23SS6-4
DOBRO OHRANJEN MOTOR DKW N Z 350 ccm, prodam. Petelin — Ljubljana, Rožna dolina XII/I2.
23885-4
RABLJEN VODOVODNI LIJAK in levi štedilnik >Tobi«, prodam ali 7 n "i en jam za desnega. Verovškova 13/1.	23884-4
4 TKA VERZE, rabljena okna, vrata, poceni prodam. Bukovec, šišenska 69.	23SS2-4
KORUZO V STORŽIH po 16 din za kilogram, franko natovorjeno Vam
Ere-sTcrbi Vojvodjanska Agencija^ — jnbljana, Tavčarjeva 3, telefon 21-639.	23SS1-4
ELEKTRIČNI GUMI - KABEL 4X2,5 mm2, prodam. Ponudbe pod >90'- v oglasni oddelek.	23SS0-4
ITALIJANSKO KOLO, znamke >Ju-lia«, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	23879-4
ŠPORTNI AVTO znamke »Aero< — ugodno prodam. Peklar Jože. Kamnik, Zale 11.	23876-4
KLARINET za začetnike poceni prodam. Stane Šporar, Celovška 51^ — Ljubi in na.	23S70-4
ZENSKO ŠPORTNO KOLO, avstrijsko, prodam. Kolenc Anton, Streliška 5, dvorišče, Ljubljana. Ogled danes do 11. ure.
23797-4
GLOBOK TAPECIRAN otroški voziček ln glavo od šivalnega stroja zelo ugodno prodam. L j., Drenikova 24. Hiršman. 2379^-4 KRMILNO PESO prodam. Cesta v Mestni log 58.	23816-4
MOŠKI USNJEN PLASC s kožu-hovinasto podlago poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 23814-4 ŠTEDILNIK »T03I«, električen in plinski kuhalnik ter kuhinjsko kredenco orodam. Naslov v ogl. odd.	23812-4
DOBRO OHRANJENO .italijansko kolo prodam. Krašovec, Ljubljana, Kosovelova 47, Kodeljevo.
23311-4
zidan Štedilnik, dobro ohranjen, prodam. Bernekerjev?. 21, Zelena jama. •	23810-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke, prodam. Naslov v ogl. odd.	23309-4
KLAVIRSKO HARMONIKO. 32 basno. prodam. Matjašič Franc, Miklošičeva 4-TV. desno. 23*27-4 SAMSKO POHIŠTVO prodam.
Naslov v ogl. odd.	23S26-4
MOTORNA KOLESA »Puch« in >DKW« oba 125 ccm. orodam. Pavec Lado, Titova 23.-IV.
23825-4
»VOLKSWAGEN«, vojni mori el 4-3, prodam. Ponudbe v ogl ^dd. pod *>Odl:čen 350«.	23824-4
RADIO — PHILIPS svetovno znane znamke prodam. Ogled od 10.—16. ure v Ljubljani. va 4-TTI. levo.	23*22-4
KOMPLETNO SPALNICO prodam Mijovič Dane, Poljanska št. 13, Lj.	23320-4
KITARO prodam. C. V. Čufarjeva 27-1, levo.	23819-4
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen * z okroglim čolničkom, prodam. Naslov v ogl. odd. Ogled od 8. do 13. ure.	23818-4
PEC NA ŽAGANJE in več kletk za ptice prodam. Linhartov? 3.
23836-4
KLAVIRSKO HARMONIKO. 80-basno. 4 registri, prodam za 60.000. Tudi na obroke. Naslov v ogl. odd.	23831-4
INOZEMSKI nov strojček za pobiranje zank prodam. Godnič, Smartinska, blok n.	23830-4
VESPO 125 ccm ugodno prodam.
Ižanska c. 118.	23828-4
DKW 98 ccm in radioaparat prodam. Lit. blok XII. Obirska 5a.
23848-4
UVOŽENO SIVO BLAGO za moški in črno za ženski plašč prodam. Parmova 34, pritličje.
23847-4
Import »C H EMO« Export
trgovsko podjetje s kemično-tehničnim materialom
Ljubljana, Maistrova ulica 10
sprejme takoj:
KOIRESPONDENTE z znanjem tnijih jezikov in strojepisja,
TAJNICO s popolno srednjo šolo ter z znanjem korespondence in strojepisja,
BLAGAJNIKA CENTRALNE BLAGAJNE z najmanj triletno prakso.
2 SALDAKONTISTA,
VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV,
VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV.
Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja • do 7. novembra 1057.	6210	R
St. 259 — s. novembra 1357 j SLOVENSKI POROCEVALCC / str. 13
POBBO OHRANJEN AVTO *Ste-
yer — Buldog« prodam. Ogled od 15.—16. ure. Rožna dolina c. VIH-9.	23845-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO, novo, prodam. Naslov v ogl. odd.	23844-4
ZENSKO STRAPACNO (nemško) koio ugodno prodam. Zitnikova št. 12.	23340-4
radio »TELEFUNKEN« poceni naprodaj. Janežič, Vodovodna Št. 76.	-	23839-4
KONCERTNE CITRE, kvalitetne, prodam. Mačkova ul. 2-II.
23854-4
Obrtno podjetje »MESAR« — Ljubljana — razpisuje mesto
RAČUNOVODJE
Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru. Interesente prosimo, da se zglasijo v upravi podjetja, Gosposvetska 6.
6296 R
GARDEROBNO STENO za predsobo. pleskano, prodam. Naslov v ogl. odd.	23853-4
POLTOVORNI AVTOMOBIL, generalno popravljen, z novimi jiimami, prodam. Ponudbe v oni. odd. pod »Generalno«.
23852-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK,
pleten, v odličnem stanju, prodam. Dr. Ivo Antalič, Rimska cesta 5.-II., tel. 21-945.	23S49-4
KOV RADIO, znanuke »Grundig«, 8-cevni z TJKV in tipkami, prodam. Mekinj ič. Trnovska 29.
23S68-4
TOVORNI AVTO »Austin«, 4-ton-ski. v dobrem stanju, z novimi gumami, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	23867-4
KOV RADTO. 6-cevni, poceni prodam. Naslov v Ogl. odd. 23863-4 BAKRENE PLOŠČE 0.3 trd. tel. 22-894. Naslov v ogl. odd.
R 3312-4
MOTOR DKTV 350 v odličnem sta-r.ju prodam za 105.000. Ogled vsak dan Mehanika, Tržaška 84.
23SSG-4
KOLLER Puch Tomos, 125 ccm,
izdelan leta 1957, dosedaj ~ prevozil 5.700 km. popolnoma uporaben, ohranjen kot nov, p roči a mo po ugodni ceni privatnemu in socialističnemu sektorju. Avtotrg .Ljubljana, Djakovičeva ulica 4 (bivša Litostrojska), telefon 21-8il0 do 21-819, interna R 3305-4
IZREDNA PRILIKA: prodamo 4 tovorne avtomobile Fiat, tip 666 N 7, 135 KS, 7 ton nos:most?, vsi generalno popravljeni. Cena ze;o ugodna. Možnost plačna na obroke in delno iz materialnih stroškov. Autotrg Ljubljana, Djakovičeva ulica 4 (bivša Li-tostrojska). telefon 21-8-10 do 21-•9*9, interna 349.	R	3304-4
VSE VRSTE MOTORNIH VOZIL in orodnih strojev' iz socialističnega in privatnega sektorja prodamo po ugodnih cenah. Zahtevajte brezobvezne inf. Autotrg Litibljana. Djakovičeva ulica 4 CbivŠa Litostroiska). telefon 21-810 do 21-819, interna 349.
"R 3303-4
{ Inštitut za gozdno in •
• Lesno gospodarstvo Slo- f ? venija — sprejme |
GOZDARSKEGA § j INŽENIRJA	I
? za delo v sektorju za ?
•	7
• gozdne gradnje. Vse m- •
i formacije v sekretariatu. » i	6297	R	?
LON'CES'E PECI raznih dimenzij
in barv. večje število ugodno proda G-cspodarstvo glavnega odbora zveze gluhih Slovenije, Ljubljana, Vidovdanska c. 14.
R 3302-4
KOMPLETNO OPREMO za kopal-rr.co prodamo. Naslov v ogl. odd.	R	3301-4
BILJARD z luknjami ugodno prodam. Spaničeik, Rogaška Slatina 61.	23920-4
MOTOR »PUCH« 250 ccm, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. Langus Ivan, Zg. Gorjuše 44. p. Boh. Bistrica.	23918-4
KO vo MOŠKO KOLO, italijansko. pregrinjalo (deko) za čez 2 postelji (kamelhar), krombi moško malo rabjjeno suknjo, prodam. Vprašati pri Marolt, Mestni trg 8-1. od 10. do 15. ure.
23914-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK
ugodno naprodaj. Valvazorjeva Št. i-li, desno, od 12.—15. ure.
23913-4
‘ rinimo OHRANJENA železna ^*srii!nika (Tischbarri) prodam. Osled v ponedeljek. Košak, Krakovski nasip 2fi.	23.910-4
F n’.:Ri\iKA>J OTROSTCI VOZIČEK, srebrnosive barve. nov, 'J"odno prodam. Vidmar. Tri-zlavska 5 .	23908-4
fnrsKO SUKNJO, dežni plašč,' škornje št. 42, ueodno prodam. Maslov v oei. odd.	23907-4
ROC.vi VOZIČEK, nosilnost do 509 kg ter stroj za šivanje podplatov fDurhgenetmašine) pro-čamo. Čevljarska zadruga »Center« Prešernova 36 a, Ljubljana.
23906-4
NOVO ITALIJANSKO DAMSKO
KOLO s prestavami, prodam. Toplak, Pražakova 8-IV. 23901-4
PLETILNI STROJ »Stohl« štev. 8 30 cm, na železnem stojalu, prodam. Vidmajer Milena, Gruberjevo nabrežje 16.	23899-4
MOTOR NSU 250 ccm v brezhibnem stanju prodam. Novak Vinko. Prebačevo 10, Kranj.
23925-4
NOVO STRUŽNICO, primerno za vrezovanje navojev, delovna dolžina 450 mm, prodam. Cena 320.000. Humer Lovro, Orehek žt. 56, Kranj.	23926-4
KAVC, nov ali dobro ohranjen,
kupim. Kupim tudi kavč s stoli aii fotelji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Kavč«.	23495-5
STEKLENICE »FRANC JOŽEF« — čiste, kupujemo! — Drogerija -Majda«, Zidovska ul. 1. R 3221-5 TOLKS>VAGEN novejšega tipa ku-iJim. Pismene ponudbe z opisom in navedbo cene pod »Takoj« v ogl. odd.	23668-5
Mesarske stroje blitz in WOLF kupimo ali vzamemo v najem. — Ponudbe pošljite na Kmetijsko zadrugo Sentruoert.
R 3282-5
SMREKOVE DESKE, suhe, debelost od 2—4 cm, kupim. Bitenc Henrik, Vižmarje 77, Šentvid — Ljubliana.	23610-5
Man-JSI AVTO, lahko tudi Topo-lino, brezhiben, kupimo. Javite tel. 31—258.	23G19-5
LONČENO PEC. rabljeno, kupim. Zupan, Rožna ul. 35, Ljubljana.
23627-5
MANJŠI AVTO ali motor kupim.
Plačam takoj. Toman Rudi, Šempeter ob Savinji.	23700-5
SREBRO v vseh oblikah kupuje Ralinerija dragih kovin. Ljubljana, Ilirska 6.	R	3111-5
KOMBINIRAN MIZARSKI STROJ kupim. Ponudbe na Kaič Pero, Erače V*jkmanoviča 21, Sarajevo.	23493-5
2 OSNA KRAKA (Achselschenkel) za vojažki Volkswagen kupim ali zamenjam za glavno gred. Rakun Anton, Rečica ob Savinji št. 83.	R	3271-5
TELESKOP VILICE za motor 500 ccm kupim. Rodman Drago, Djakovičeva 8 a.	23712-5
KRAVO, dobro mlekarico, s teličkom pred ali po, kupim. Podobnikar Alojzij, drevesničar, Dobrova pri Ljubljani. 23753-5 KOČIJO kupim. Ponudbe v ogl.
odd. pod »Kočija«.	23752-5
VRETENASTO PREŠO (Spindel-presse) kupim. Ponudbe v ogl. odd.'pod »Preša«.	23742-5
STRUŽNICO stružne dolžine I do 1.50 m kupim. Ponudbe v ogl. odd. z opisom in ceno pod »Stružnica«.	23740-5
AViU »ULkSWAGEN ali Fiat 1100 najraje nov. kupim. Poaudbf thmI >V. — F. 1957< v oglasni oddelek.
23773-5
ZOBNO ZLATO 19 gr kupim. Ponudbe pod >gr 1100< v oglasni oddelek.	23766-5
MODEREN TEMNOMODER ali siv italijanski kombiniran otroški_ to-začek. kupim. Ponudbe z naslovom v oglasni oddelek pod »Dobro ohranjen«.	23933-5
VEČJA SKLADIŠČNA VRATA, lahko od po-drte stavbe, kupimo. »Keramika«, Ljubljana, Nazorjeva 8.
23862-5
ZA TOVORNI AVTO Biissing nag, Diesel, 4 valjčni (4 cilindri) iščemo glavo motorja. Autotrg Ljubljana, Djakovičeva ulica 4 (bivša Litostrojska), telefon 21-810 do 21-010, Interna 349. R 3307-5 VSE VRSTE MOTORNIH VOZIL ln orodnih strojev iz socialističnega in privatnega sektorja prevzemamo v prodajo. Zahtevajte brezobvezne informacije. Autotrg Ljubljana, Djakovičeva ulica 4 (bivša Litostrojska), telefon 21-810 do 21-819, interna 349.	R	3306-5
MRLIŠKI VOZ ali ogrodje kupimo ali damo voz v izdelavo. Ponudbe na upravo pokopališča Smlednik.	23922-5
ODLIČEN MOPED kupim. V račun dam pis. stroj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Moped«. 23912-5 CILINDER star ali. nov za motorno kolo DKW kupim. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca Zagorje.	23.927-5
COLN za 5 oseb kupim. Novak Peter, Prebačevo 12, Kranj.
23923-5
OSEBNI AVTO, 4-sedežni, novo-repariran zamenjam za Vespo ali podobno. Vihar Janko, Pesje 70, Velenje.	R	3309-6
u
V STROGEM CENTRU, krasen
velik lokal z izložbo in medetažo, menjamo za dva pisarniška prostora. Ponudbe pod »I — H nad.« v ogl. odd.	23636-6
KEALITETNA PISARNA, Ljubljana, Tavčarjeva 6, telefon 21-011
proda naslednje nepremičnine:
137. Posestvo, hišo z gostilno, gospodarsko poslopje, vrt, njive in gozd, vseljivo pri Slični — Dolenjsko —
2.200.000 din.
156. Enodružinska hiša, nova, vseljiva, razkošno opremljena, radio z gramofonom, Reteče pri Medvodah,
1.500.000 din.
215. Dvod nižinska hiša z vrtom, dva enosobna, stanovanja vseljiva, v hiši je pralnica, pri Viču, 1,800.000 din.
162. Vinograd za 20 hektolitrov vina in veliko sadja, shramba z inventarjem proda «e z letošnjim pridelkom pri' Krškem. 700.000 din.
I*t6. Parcela zazidljiva, 720 m* v šiški za enodružinsko nišo. 900 din merer. 060. — Parcela zazidljiva za enodružinsko hišo v Mednem pri Ljubljani, 1.067 m*. 250 din meter.
229. Enodružinska hiša, novejša — 900 m* vrta. vseljiva pri Šentvidu, Ljubljana — 1,300.000 din.
052. Enosobno komfortno stanovanje v novejši hiši z vrtom, I. nadstr., Ljubljana — 350.000 din.
50. Stanovanje trosobno, komfortno, parketirano z vsemi pritiklinami na Keki — 400-000 din. Zelo ugodno.
230. Enodružinska hiša z vrtom, prej gostilniška hiša r Ljubljani —
1.100.000 din.
683. Enosobno stanovanje t Sp. Siš-ki v bližini trga, z vsemi pritiklinami,
200.000 din. Isto tam dvosobno —
300.000 din. Ugodno.
POZOR! Vsako vašo nepremičnino boste najhitreje prodali preko Reali-tetnp pisarn«* v LtubHnni. R 329R-7 ENODRUŽINSKO HlSO z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici, po možnosti vseljivo takoj, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »GPotovima«.	23440-7
DVOSOBNO STANOVANJE v centru Kranja prodam. Naslov v podružnici SP Kranj. 23694-7 MILIJON DINARJEV VREDEN idealni del hiše v strogem centru Ljubljane prodam za' dvotretjinsko ceno. — Stanovanje * event. prosto. Ponudbe pod »Iz-' redna ugodnost« v ogl. oddelek.
23703-7
EN O STANOVANJ« K O HlSO ali
trisobno stanovanje v Ljubljani kupim. Po možnosti takoj ali kasneje vseljivo. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd. 23704-7 DVOSTANOVANJSKO HlSO V okolici Kranja z vrtičkom, prodam. Naslov v ogl. odd. 23552-7 PODJETJE V LJUBLJANI kupi ali vzame v najem gospodarsko poslopje ali večje lokale za manjšo industrijsko dejavnost. Ponudbe pošljite na »Silvapro-dukt«, Ljubljana, Parmova 41.
R 3285-7
STAVBNO PARCELO zazidljivo poleg Domžal, do postaje 5 minut, prodam. Rotar Miha, Depala vas 46, pošta Domžale. 23576-7 ENOSTANOVANJSKO VSELJIVO HlSO prodam za 960.000 din. Cesta dveh cesarjev 141, Ljubljana.	23562-7
ENO ALI DVOSOBNO stanovanje v manjši hiši z vrtom kupim. Polovico plačam takoj, drugo ev. na obroke. Na&Iov v ogl. odd.
23581-7
STAREJSO HlSO z 8 stanovanji — eno dvosobno takoj vseljivo — prodam. Ponudbe pod »Tržaška« v ogl. odd.	23746-7
STANOVANJE V CENTRU Solkana (Nova Gorica) ter stavbeno jremljišče okrog 6.000 m2 naprodaj po zelo ugodni cenah. Ponudbe v ogl. odd. pod »Goriška«.
23615-7
VSELJIVO HlSO med Žirovnico in Bledom, eventualno z opremljenim stanovanjem prodamo. Ponudbe pod »Ugoden nakup« v ogl. odd.	23633-7
STAVBNO PARCELO za »dvojčka« kupim takoj, najraje na južnem delu Ljubljane. Ponudbe pod »Gotovinsko plačilo« v ogl. odd.	23646-7
NEDOGRAJENO ENODRUŽINSKO HlSO v Ljubljani kupim, ponudbe pod »Takoj plačljivo« v ogl. odd.	23638-7
NA JESENICAH na Gorenjskem prodam dvostanovanjsko Tilo. Naslov v ogl. oddelku.	23821-7
HlSO z lokalom in rrtom, vseljivo, prodam. Ponudb« v oglasni oddelek pod »Trolejbusu* postaja«.
4	23890-7
DVOSTANOVANJSKO HlSO z y rtom. delno vseljivo, prodam. Okifikeea št. 12, Kodeljevo	23877-7
VSELJIVO VILO v Celju ali Tpol vile, prodam. Vprašati Berne-kerjeva 13-1, na vrhu (Pod Kalvarijo).	23917-7
HlSO z vrtom ali bre® zaradi nujnosti razmer v Domžalah pod ceno prodam. Vavpetič, Domžale, Kolodvorska 13. Ljubljana, Kajuhova 27.	23598-7
UPOKOJENA UČITELJICA z znanjem nemščine, francoščine, angleščine išče sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soba«. 23708-9 ŠTUDENT-ABSOLVENT Išče sobo za takoj. Inštruira. Dober plačnik. Ponudbe pod »Absolvent« v ogl. odd.	23724-9
SAMSKI išče opremljeno sobo. Plača dobro in za več mesecev vnaprej. Javite v ogl. odd. pod »Dobro«.	<	23719-9
ŠTUDENT TEHNIKE išče sobo. Dober plačnik. Javite v ogl. odd. pod »Tivoli«.	23718-9
ŠTUDENT TEHNIK iz boljše družine išče stanovanje. Lahko tudi Inštruira dijaka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Saša«. 23732-9
HALOI RI° — PERIL ~~ RI° — pERIL — bio — peril — HALO!
NAJNOVEJŠE!
I
>000000000000000000
IBM Teh.n. predstavništvo za FLRJ, Beograd, išče FINOMEHANIKA
za servisno službo na IBM računskih, strojili v Ljubljani. Pogoji: vsaj pasiv. znanje enega tujega jezika zaželeno. -Ponudbe pošljite na naslov:	Čebašek	Zvonko,
zastopnik IBM, Ljubljana, Valvazorjeva ul. l/II.
2179 A
A M Ujcjf K «XXXCOOOOOOOOOOu
es
P*
I
0
NM
C3
1
►J
M
K
a
cu
I
O
HH
BS
VAŽNA
OBJAVA
SENZACIJA!
I
d
C5
fri
I
O
S
I
»j
NN
RS
H
CU
Tovarna »Zlatorog«, Maribor, ki Je bila vedno zvesta tradiciji —' nuditi nagemu pen trošniku visokokvalitetne 'izdelke, slavi v tem letu 7(Metndoo svojega obstoja.
V tem jubilejnem letu ji je uspelo uvesti na trg sintetične pralne praške najboljše kvalitete, tn sicer:
— detergentskl prašek, ki opere bres mila ali kakršnihkoli drugih, dodatkov vaše belo in pisano perilo najhitreje, najlepie in najceneje:
ss
H
O.
I
0
3
1
J
M
te
H
&
I
0
3
1
►j
M
BS
H
04
I
O
3 I
J
►—<
83
Ed
04
I
O
M
BS
►J
M
BS
U
04
I
0
I—I
BS
1
d
BS
H
04
I
O
I-*
BS
RIO
RIO
BED1I — univerzalni sintetični detergent za pranje finih tkanin, volne, svile, ny-KEKlL Iona, perlona, enkalona, liliona itd. ter ta vsa čiščenja v gospodinjstvo (čiščenje sanitarnih naprav, steklenih predmetov, najrazličnejše posode itd.) kakor tudi za pranje avtomobilov.
Na podlagi Izkušenj predvideva tovarna, <fa bo zlasti »RIO« postal pojem snage ln filstoče v vsakem gospodinjstvu. To bo tisti detergent, ki bo ruašel svoje mesto tam, kjer sta doslej bila milo ln prašek. Zato se Je v tem Jubilejnem letu tovarna - odločila pripraviti »RIU« zvestim gospodinjam nekaj prijetnih presenečenj.
Presenečenje št. 1:
Objavljamo, da se aahaja v nekaterih originalnih zavitkih »RIO« praška 250 g po 1 cekin (žeton).
Nekoč so se taki cekini nahajali v terpentlnovem milu »Zlatorog«I
Presenečenje št. 2:
Gospodinja, ki najde tak cekin v zavitku »RIO« praška, odpošlje Istega s priporočeno pošto na naslov: Tovarna »Zlatorog«, Maribor, prodajni oddelek.
Presenečenje št. 3:
Za cekin »zlate« barve, vam bo (po preveri cekina) poslana na dom
ZAPESTNA URA
O
S
I
M
BS
H
e-
I
0
s
1
h3
M
BS
Ed
CU
I -
O
BS
BS
Ed
-CU
O
BS
I
J
es
Ed
Su
I
O
BS
i-9
BS
Ed
e*
Za cekin »srebrne« barve vam bo poslana
KOLEKCIJA IZDELKOV Tovarne »Zlatorog«, v vrednosti 1000 din
Največje presenečenje sodobnosti:
»RIO« BO NAŠEL SVOJE STALNO MESTO V VSAKEM GOSPODINJSTVI}!
Enkrat »RI0<
Dvakrat »RIO«
Vedno »RIO«
— PERIL — RIO — PERIL — RIO — PERIL — RIO — PERIL — RIO —
O
S
I
■j
N-l
BS
Ed
IX.
I
O
BS
PEf
LEPO ENODRUŽINSKO HlSO v
Piranu blizu morja, prodam. Naslov v ogl. odd.	236BG-7
HIŠICO v okolici Ljubljane proti Gorenjski kupim. Plačam takoj. A. Jenko pri Vidra, Ljubljana, Tabor 4-II.	23730-7
NOVO ENODRUŽINSKO HlSO Z vrtom, takoj vseljivo, ugodno prodam. Kolajbova 23, Brdo, Ljubljana.	23774-7
DVOSOBNO STANOVANJE, vseljivo, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Odrasli«.	Z3779-7
PARCELO 500 m* za enosta. hišo v Šiški nujno prodam. Rojma Ljubljana, Vodnikova 89.
23902-7
STANOVANJE KUPIM ali dam
visoko nagrado. Ponudbe, pod »Vseljivo« v ogl. odd. 23929-7
VSELJIVO HlSO v Kranju prodam. Naslov v podružnici Slovenskega poročevalca, Kranj.
23924-7
STAVBNE PARCELE v bližini železnice prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Obročno plačilo«.
23895-7
Zadr. tehn. »L IVA R«, Ljubljana - Vič
proda
AVTO
znamke »Opel Olympia« tipa 52, registriran, 4-sedežnd, in POLTOVORNI AVTO (Liefer-wagen) — v uporabnem stanju.	6299	R
v mdm
ooooncoooi
ZARADI SELITVE zamenjam dvostanovanjsko hJšo z vrtom v Ljubljani za enako na Goriškem. Naslov v ogl. odd.	23651-»
NJIVO V ŠKOFLJICI prodam. Informacije pri Matjak-Klanec ali Valenčič, Prijateljeva l b, Ljubljana.	23786-7
LEPO sončno gradbeno parcelo 10 min. od železniške postaje v Gozdu Martuljku prodam. Naslov v ogl. odd.	R 3315-7
KMEČKO HIŠICO s tremi prostori, vseljivo, lahko tudi z zemljiščem naprodaj v Preddvoru pri Kranju. Ponudbe pod »Letoviški kraj« v ogl. odd. 23533-7 STAVBNO PARCELO 15 a v Celju, Ljubljanska c. prodam. Naslov SP Celje.	23702-7
POSESTVO 3 ha 71 a, v bližini Laškega, četrt ure od ceste prodam. Naslov v gostilni pri »Petru«, Marij agradec. Laško.
23701-7
ZAZIDLJIVO lepo parcelo v Ljubljani prodam za 280.000 din. Naslov V Ogl. Odd.	23466-7
ENODRUŽINSKO VILO (hišo) s komfortnim stanovanjem v Ljubljani, kupimo. Pogoj: vseljiva do maja 1058. Plačamo takoj v gotovini. Naslov v ogl. odd.
23516-7
ENOSTANOVANJSKO HISICu ..a periferiji Trnovega, prodam. Naslov v ogl. Oddelku.	23771-7
ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m! v Kranju, Gregorčičeva ulica, prodam. Primerna tudi za obrtnika. NmIov t ogL odd.	23761-7
ZUNANJETRGOVINSKO PODJETJE v Ljubljani vzame v. najem električni računski stroj in pisalni stroj z dolgim valjem. Naslov v ogl. odd.	R	3274-8
V VEČJEM INDUSTRIJSKEM KRAJU na Gorenjskem oddam v najem srednje posestvo z živino in celotnim inventarjem. Ponudbe pošljite SP Kranj pod »Gorenjsko«.	23696-8
LOKAL ali primeren prostor iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna obrt«.	23583-8
GOSTILNO na lepem kraju Gorenjske oddam v najem. Naslov v ogl. oddelku.	23756-8
ODDAM LOKAL. Ižanska cesta 282, Ljubljana.	23859-8
ZA STANOVANJE IN HRANO
pomagam v gospodinjstvu, najraje pri starejši- družini. Ponudbe v ogl. odd- pod »Neodvisna«.
23714-9
DVOSOBNO STANOVANJE z balkonom zamenjam za manjše enosobno s kabinetom. -Ponudbe pod »Manjše stanovanje« v ogl. odd.	23750-9
ENOSOBNO VELIKO SONČNO STANOVANJE v Šiški zamenjam za večje. Najemnina nizka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodna zamenjava«.	23735-9
DVA STAREJŠA ŠTUDENTA medicine nujno iščeta stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam po želji«.
23776-9
SOBO v strogem centru .• zamenjam za kjerkoli, prednost imajo moški. Poizvedbe v pekarni »Breg«, Gornji trg 8.	23725-9
SOBO oddam dijakinji. Naslov v ogl. odd.	23784-9
ŠTUDENT brez stanovanja išče sobo ali kaj podobnega pri razumevajočih ljudeh. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dogovor«.
23782-9
INOZEMCA, dva študenta, mirna in skromna iščeta samo za eno leto sobo. Sta iz Avstrije in v počitnicah odsotna. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lepa harmonija«.
23592-9
PROF. MATEMATIKE išče prazno sobo. Za protiuslugo ev. inštruira mat. Ponudbe pod »Suho« v ogl. odd.	23580-9
SOSTANOVALCA-(-ko) sprejmem.
Naslov v ogl. odd.	23613-9
DVOSOBNO STANOVANJE v
Ljubljani, Rožna dolina c. Vlll-27, zamenjam za istotakega do iste oddaljenosti.	23612-9
MLAJŠEMU ŠTUDENTU oddam podstrešni kabinet. Obširne ponudbe pod »Slovenec« v ogl. odd.
23625-9
ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE z vrtom v Kočevju zamenjamo za primerno v Ljubljani. Ponudbe- pod »Udobno« v ogl. odd. '	•	23S70-9
KRASNO DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za dvo ali enosobno komfortno v Ljubljani. Ponudbe pod »Novi blok« v ogl. odd.
23676-9
ZA PRAZNO SOBO plačam najemnino eno leto vnaprej —Nudim nagrado. Ponudbe pod »Januar« v ogl. odd.	23531-9
INTELEKTUALEC išče stalno prenočišče, dvakrat tedensko. Ponudbe pod »Zagrebčan« v ogl. odd.	23471-9
STANOVANJE za pomoč iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cim-preje«.	23485-9
ŠTUDENT, Dalmatinec išče sobo. Za nagrado nudi sobo z 2 posteljama za 20 dni na morju, v Zadru. Ponudbe pod »Dalmatinec« v oglasni oddelek.	23767-9
MLAD INTELIGENT nujno išče sobo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Samski«.	23892-9
MIRNEMU ŠTUDENTU oddam sobico. Ponudbe pod »Poštenost« v ogiasni oddelek.	23S03-9
BANČNA USLUŽBENKA nujno išče opremljeno sobo, samo za 1 mesec. Cenjene ponudbe pod »V bližini centra« v o^i. odd.	23S00-9
SUHO PRAZNO SOBO za zelo pošteno upokojenko iščem. Ponudbe pod »Pomoč v gospodinjstvu« v ogl. oddelek.	23813-9'
LJUBLJANA — ZAGREB! Komfortno trosobno stanovanje(menjam, lahko tudi za dvoinpolsobno v Zagrebu. Linhartova 49, Svetina.	23SB7-9
INTELEKTUALKA, ki je v Ljubljani na specializaciji, išče sobo za 2 do 3 mesece. Plača dobro, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Intelektualkam, v oglasni oddelek. 23S34-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje s pritiklinami za dvosobno v bližini mesta. Ponudbe pod »Dvosobno«.
SKROMEN ŠTUDENT TEHNIKE išče neopremljeno ali opremljeno sobo, kjerkoli, lahko tudi na Gradu. Ponudbe pod’ »Sremac« v oglasni oddelek.	23841-9
i ŠTUDENTI iz Vojvodine iščejo sobo- Taviti pod »Vojvodina« v ogl. oddelek.	23856-9
SOBO dobijo 3 sostanovalci. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Najboljši«.
2-3851-9
MOŠKEGA SOSTANOVALCA sprejmem. Bižal. Marenčičeva 3, Moste.
23S65-9
KRASNO, SONČNO, KOMFORTNO in mirno enosobno stanovanje v bližini pivovarne Union, zamenjam za enosobno s kabinetom ali večje, tudi v centru. Ponudbe pod »November — po dogovoru« v oglasni oddelek.'	23861-9
IŠČEMO HIŠNIKA z zamenjavo stanovanja, eventualno večje sobe. — Ponudbe pod »Strogi center« v ogl. oddelek.	,	23874-9
MLAD INŽENIR išče sobo za dobo 6 mesecev. Lahko tudi v bližnji okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Inženir, v osi Odd.	23871-9
DVOSOBNO stanovanje s pritiklinami v ce-tru zamenjam za enako ali večje za v Savski koloniji ali v Šiški. Naslov v ogl. Odd.	23900-9
VELIKO SOBO, parketirano s pri-. tlklinami zamenjam. Ponudbe pod »Center I« v ogl. odd.
23930-9
ZAMENJAVA STANOVANJA Jesenice — Ljubljana. Prosim naj se oglasijo stranke- interesenti pod ponudbo »Takoj« od 28. julija In pod ponudbo »Nujno«, ker sedaj obstaja možnost zamenjave. Pisati v ogl. odd. pod »Jesenice — Ljubljana«.
23916-9
RAZPIS
Dekanat fakultete za splošno medicino ln stomatologijo v
Ljubljani razpisuje v Inštitutu za fiziko mesto fizika. Pogoj je diploma .naravoslovne oziroma tehniške fakultete, opravljena vojaška' služba in interes za delo z dozimetrijo radioizotopov. Prijave je poslati na Inštitut za fizi-ko, Ljubljana. Lipičeva 2.
4 KLJUČE-V USNJU, izgubljeno 31 X. ob 22. uri od Gradišča do .pošte, vrnite 'proti nagradi pri »Cvetlici«, Titova 3 .	23788-10
NAŠLA SE JE MANJŠA VSOTA tujih bankovcev pri Podnartu. Naslov v ogl. odd.	23534-4
r ji mo
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v DVEH Uit AH izdela FOTO GKAD, Miklošičeva 36.	18691-11
PRAŠIČEM, IiSAVAM in KOKOŠIM dodajajte za boljšo rejo OPTOVITAL! — Z navodili prt: ing. Prezelj. Ljubljana, VVolfova ulica 3.	23474-4
PECI NA ŽAGANJE izdelujem v štirih velikostih od 3.000 do 8.000 din. Hrome, Sneberje — Ljubljana.	22803-11
INTEL1GENTKA — dobrosrčna, simpatična, prijetne zunanjosti, srednjih let, želi spoznati sebi primernega intelektualca zaradi ženitve. Ponudbe pod »Plemenit značaj« v ogl. odd.	23709-11
PROFESOR 40 let želi poznanstva z zdravim dekletom. Podroben . opis. Ponudbe v ogl. odd. pod »Čarmen«.	23716-11
»SKUPNI CILJI«, prosim za ponovni sestanek eno uro kasneje. bil zadržan. R. P. 23713-11 VDOVEC dobro situiran želi spoznati žensko nad 38 let zaradi ženitve. Prednost s stanovanjem. Resne ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro srce«.	23548t11
36-LETNA, z lepim posestvom želi treznega fanta z večjo kmetijo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Okolica Ljubljane«.	23591-11
UPOKOJENEC, star 63 let sprejmem primerno delo za hrano — stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Delo — jelo«.	23659-11
BRIVSKI OBRTNIK na morju, želi poročiti žensko iste stroke, leta niso važna. ' Ponudbe pod »Krasna sreča« v ogl. odd. GUŠTIN STANKO vrni se. vse urejeno. Marta. ■	23527-11
Na S 1A:V()V .-vi\jl IN HRANO c mem upokojcnca za pomoč pri delu. Ponudbe pod »šiška« v oglasni oddelek.	23829-11
SAMSKA SREDNJIH LET bi gospodinjila dobrosrčnemu, samskemu gospodu, ki ima lastno stanovanje.. Ponudbe pod »Priložnost« v oglasni oddelek.	23846-11
150.00!) DIN POSOJILA za kratek čas z garancijo iščem. Ponudbe v ogl. od. pod »Visoke obresti«. 23842-11 OSAMLJENA PRIMORKA, samostojna želi družbe srčnodobrega, kulturnega, značajnega, nevezanega iute-iigenta nad 50 let.. Obojestranska diskretnost pogoj. Neanonimne dopise pod »Simfonija jeseni« v ogl. oddelek.	238-38-11
POLOVICO 3-SOBNEGA STANOVANJA (center) v katerem stanuje samo ena oseba, zamenjam za enosobno ali garsoniero. Prednost pri zamenjavi imajo resne, starejše osebe. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Mire	23866-11
»MARINKA Z«. Dvignite obvestilo v delavnici Mirje 12 v dopoldanskih urah.	23815-11
NUJNO IŠČEM POSOJILO 35.000 din za 3 mesece. Ponudbe pod »Obresti« v o ir la-: ni oddelek.	23*72-11
UFOKOJENI	NAMEŠČENEC,
lastnik hiše ln sadovnjaka išče v namene skupnega gospodinjstva in poznejše ženitve skrbno gospodinjo, čedne zunanjosti, brez otrok, do 50 let starosti. Primerno premoženje zaželeno, ni pa pogoj. Ponudbe na upravo Slov. poročevalca, podružnica Maribor, pod »Maribor«.
23919 4}^.
KMET. TEHNIK želi spoznati dekle 19—26 let, ki ima veselje do dela v kmetijstvu, v neposredni bližini Ljubljane. Resne ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd.	23897-11
POSOJILO 100.000 din nujno potrebujem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Sigurnost — parcele«.
23S94-11
dobra GOSPODINJA, z gospodinjskim inventarjem, gre v skupno gospodinjstvo k dobrosrčnemu upokojencu. Ponudbe pod »Zakon« v ogl. odd.
R 3310-11
40-LETNI BEOGRAJČAN, značajen, prijetne zunanjosti, želi v primeru možne preselitve v Slovenijo spoznati solidno. sebi primerno žensko za družbo Ženitev možna. Resne ponudbe pod »Beograjčan« v ogl. odd.
23928-11
0
m
o
■
o
B
0
■
o
■
o
m
o
■
n
OiOiOlOl.OIOBOiOBOSOBOSOSC
MOJSTRU ROKAfIČIlll
za. izdelavo »Napa« civilnih rokavic
išče
»HIO« Reška Industrija' obleke, Reka, Beogradski trg 3, z nastopom službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku ali po pogodbi. Interesenti naj se neposredno obrnejo s pismeno prošnjo n»a gornji naslcrv.	6288-R
OlOBOIOBOBOiOBOBOBOBOBOBOi
0
B
0
s
0
m
o
ta
0
z*
0
a
o
CD
UPRAVNI ODBOR	>	,
G0ZBMEGI GOSFGBMSTVI LJUBUMU
p. p. 258
razpisuje vodilno delovno mesto
UPMVITELJH Gozdne uprave Bcnmik
Nastor službe takoj aii po dogovoru.
Plača po'tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru. Pogoji: inženir gozdarstva z vsaj 2-letno prakso ali gozdarski tehnik z najmanj 8-letno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Ponudbe sprejemamo ‘do vključno 10. novembra 1957.
KOMFORTNO STANOVANJE, 3-
sobno s kopalnico, na Prulah, zamenjam za enosobno in ena soba ločena v centru. Naslov v ogl. odd.	237*1-9
NUJNO ISCEM SOBO (event. so-stanov.) veliko odsotna uslužbenka za krajšo dobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra plačnica«.
23692-9
NEOPREMLJENO SOBO proti nagradi Iščemo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Zelo zelo nujno«.
1957-9
ISCEMO PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO. lahko kabiijet. — Nudimo lepo nagrado. Ponudbe pod »S — 15« v ogl. odd 1957-9 OPREMLJENO SOBO brez posteljnine oddam mirnemu Študentu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brez obiskov«.	23710-9
ZAKONSKI PAR Išče manjše stanovanje ali erednje veliko sobo z drvarnico v Ljubljani. Plača najemnino vnaprej, da nagrado In pomaga v pri domačih delih. Naslov v ogl. odd.	B
V prihodnjih dneh izide publikacija
Zbirka propisa o ugosfiteljsfvu i turizmu
katero so pripravili dr. Dušan Dejanovifi in dr. Slavko Ensminger.
Zbirka Ima značaj praktičnega priročnika in je namenjena kadru, zaposlenem v gostinstvu in turizmu in vsebuje vse važne zvezne in republiške predpiše iz tega področja. ■
Cena za knjigo v predplačilu je 480 din. Knjigarnam dajemo 15% popust. Naročila sprejema založnik:
Časopisno - založniško tiskarsko podjetje
»PR1VREDNI PREGLED«, Beograd, Kolarševr 1/111.,
telefon 28-374, tekoči račun pri NB 101-T-287.
6275-R
' 14 «Ir. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC ] St. 259 - s. novembra isst
NEDELJSKA KRIŽANKA
r	r	2	3	h	5	l	6	7	8	9		O
		11			•		12					
o	•u.		<5								17	
		'9	m	20						21		
22 ■			13		24				25			
26				27			m	28				
73	-				30	m	31					
,	J		32									1—,	
33	36						35				36	37
58					$	39		40			3	
				0	52			m	44			
Ki			bi					47'		58		
49			so						51		52	
		53				n	54			55	■	
56							57			_		.
Vodoravno: 1. predsednik iz- Iljmenskega jezera v Rusiji, 12. raelske republike (Ben). 6. tovarna barv in pisarniških otočje blizu Pulja, 11. pritok potrebščin v Celju, 13. kratica
mmiA	mmmoo o ovom
E
Pripomba uredništva: Prosimo bralce in naročnike naj k vprašanjem p«ri'lagajo kupone in ■poštniino v znesku trideset dinarjev (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in poine na-eiove. Naslovi naj bodo pisani čitljivo. Na vprašanja brez naslovov in ki jim navedeno ni priloženo ne odgovarjamo. "
C. L. C.
Vprašanje: Pred vojno ste posodili nekemu svojemu sorodniku za nakup hiše 15.000 din. Kolikšen znesek Vam je dolžan vrniti?
Odgovor:	Po	predpisih zakona o
nreditvi predvojnih obveznosti (Ur. 1- FLRJ št. 06/1946) se morajo predvojne obveznosti, nastale v starih jugoslovanskih dinarjih do 18. 4. 1941, ki niso bile poravnane do uveljavitve lega zakona, obračunati v razmerju 10 starih jugoslovanskih dinarjev za 1 dinar FLRJ. Glede na ^ navedeni predpis pa Vam je torej Aaš sorodnik iz naslova posojila, ki ste mu ga dali pred vojno, • *>olžan vrniti 1.500 današnjih dinarjev.
Tj. T.
Vprašanje:	Imate malo kmetijsko
isestvo, na katerem živijo poleg Vas 4jj Vaše žene še T aši štirje otroci, od katerih sta dva polnoletna in v službi. Vsi otroci pa delajo doma na posestvu in živijo z Vami v skupnem gospodinjstvu. Zaradi davka, ki Vam je predpisan od tega posestva in pri razdelitvi katerega na družinske čla-ne^jjiso upoštevali obeh Vaših polnoletnih otrok, >pa Vam je bila odklonjena pravica d^> dodatka za Vaša mlajša otroka. Ali je pravilno, da pri razdelitvi davka na Vaše družinske člane, niso upoštevali obeh Vaših polnoletnih otrok?
Odgovor: Pri ugotovitvi dela davčnega cenzusa temeljne dohodnine od kmetijstva, ki odpade na posameznega družinskega člana, se po izrecnem predpisu 2. odst. 37. čl. uredbe o otroškem dodatku štejejo med družinske. člane tudi polnoletni otroci le v primeru, če živijo na kmetijskem posestvu in se preživljajo samo od dohodkov posestva. Ker pravite, da *ta Vaša starejša otroka v službi in se torej ne preživljata samo od dohodkov Vašega posestva, je zavod ea soc. zavarovanje pri priznavanju otroškega dodatka pravilno ni upošteval med Vaše družinske člane% na katere je razdeliti predpisani Vam davek-
R. E.
Vprašanje: Ali se pri izračunavanju triletnega povprečnega mesečnega zaslužka v smislu 12. in 13. člena uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin upošteva tudi nadomestilo piače, ki ga je delavec oziroma uslužbenec prejemal v času
njegove zaca^ae popolne nezmožnosti za delo?
Odgovor: Glede na predpis 13. tč. prvega navodila k uredbi o določanju m o prevedbi pokojnin in invalidnin, po katerem se. pri računanju triletnega povprečnega mesečnega zaslužka v smislu 12. in 13. člena navedene uredbe šteje za eno leto dela 312 dejanskih delovnih dni, oziroma za tri leta dela 936 dejanskih delovnih dni in glede na predpis 6. točke 2. navodila k uredbi, po katerem se v primeru, če je zavarovanec do ugotovitve zmanjšanja delovne zmožnosti dobival oskrbnino (na domestiio piače), vzame povprečni mesečni znesek zaslužka do vštetega zadnjega dne, za katerega mu je bil ta izplačan, se pri izračunanju povprečnega mesečnega zaslužka ne more upoštevati nadomestilo plače, niti zaslužek, ki bi ga zavarovanec dosegel, če ne bi bil začasno nezmožen za delo.
KUPON
Za PRAVNO POSVETOVALNICO SP. -ODGOVORI NA VPRAŠANJA«.
človekoljubne organizacije, 15. zdravilno kopališče v Baniji (LiRH), 17. začetnici znamenitega francoskega pozitivističnega esteta, 18. tonovski način, 20. italijanska pesnica (Ada), 21. dvojica, 22. prednje azijska država, 24 označba tranzitne postaje pri potovanju, 25. določena enota za ugotvaljanje razsežnosti in teže, 26. pokrajina Južnoafriške unije, 28. kača velikanka, 29. sestavina svetil-neg . plina, 31. podporniki umetnosti, 32. priprava za merjenje krvnega pritiska, 33. opozorilo 35. sužnji v stari Šparti 38. siromašen, 40. drgnem tla, 41 ptica ujeda, 42 reka, ob kateri leži Cambridge, 44. tekmovalni čolni, 45. slovenski šahovski mojster, 46. starejši hrvatski slikar (Vjekoslav), 48. japonska denarna enota, 49. nemški predlog, 50. vojak nekdanje turške vojske v __iptu,
52. z rimskimi številkami: 101,
53. vozličasta pisava starih Pe-ruancev, 54. ime filmskega igralca Ladda, 56. madžarski lahkoatletski rekorder, 57. diktati.
Navpično: 1. zastori, zagrinjala, 2. kratica za predv. nem. valute, 3. otok na srednjem Jadranu, 4. ime pesnika Zupančiča, 5. melodija, 6. glavno iraško pristanišče, 7. pregovori, 8. berač iz Odiseje, 9. dva enaka samoglasnika, 10. prebivalci jugoslovanskega polotoka, 14. vojaški duhovnik, 16. uganitev, 17. bajeslovni brodnik v grškem podzemlju, 19. gora med Selško dolino_ in Bohinjem, 21. skupina lahkoatletskih disciplin, 23. medicinsko odvajalno sredstva, 25. podgobje, 27. voditelj oktobrske revolucije pred 40 leti. 28. moško ime, 30. romanska nikalnica, 31. odrta živalska koža, 33. nasilno okrasti, 34. staroslovanski bog boja, 36. človek, ki s svojim življenjem jamči za kaj, 37. seznami, katalogi, 39. posode, urne, 42. francoski pisatelj, letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, 43. prejšnji južnoafriški diktator, 46. vodja oddelka v koncentracijskem taborišču. 47. rimski državnik, Marijev nasprotnik, 50. želja vseh narodov, 51. oziralni zaimek. 53. ime črke, 55. nikalnica.
REgITEV NEDELJSKE KRIŽANKE OD 27. OKTOBRA
Vodoravno: l. skobec, 7. anatom. 13. Kopitar 15. deviza. 16 elita. 17. operater, 19. losi. 20. zdomar, 21. Bi 22. en, 23 bromid, 24. sl.1. 25. tetraeder, 28. muca, 29. razlet. 30. Leda. 31. pesa. 32. napaka. 34. krma, 35. odvezanec. 38. Ria. 39. zbrati, 40. be, 41. ul 42. galona. 43. krop, 45. povodenj. 47. vrana. 48. ogorek, 49. ekrazlt. 51. natika, 52. stikati.
N O V O I
Marijan Kozina
»O ČLOVEKOVI DEJAVNOSTI«
Trdno vezano samo din 250.—
V VSEH KNJIGARNAH I
N O V O I
Roger Peyrefitt«
»KLJUČI SV. PETRA«
Lepo vezano din 690.— V VSEH KNJIGARNAH!
t
t
Kmalu za svojo mamico nas je zapustil naš zlati sin, brat, svak in stric
MIRKO SUFflN p. MAVRICO
frančiškan
Njegovo truplo bo prepeljano iz Maribora v Ljubljano in bo pogreb v torek, dne 5. novembra ob 4 popoldne iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Ljubljana, 2. novembra 1957.
Žalujoči: oče Ivan, sestre Mila, Ela, Ivanka, in brat Lojze z družinami ter ostalo sorodstvo.
• ••»•«	• •••»•••• •••••••«• •«•••••«* (•••••>•• •«*■•«■•• •
f	UPRAVA	'i
:	ELEKTROGOSPODARSKE	SKUPNOSTI	SLOVENIJE	i
LJUBLJANA, Hajdrihova ulica 2/II
takoj zaposli
MLAJŠEGA ELIKTROINZENIRJA
za delo v študijskem oddelku na razvojnih problemih električnega omrežja visoke napetosti.
Zaželena praksa in poznavanje problematike prenosa električne energij e.	6264-R
V 89. letu starosti nas Je za vedno zapustila moja ljuba mama, stara mama in teta
MARUA MARINKO roj. OBLAK
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 4. novembra 1957, ob 14.30 izpred pokopališča na Viču. — Do pogreba leži na svojem domu. Tržaška 57.
Žalujoči: sin Jože z ženo Emo in vnuki Marička, Andrej in Metka.
Ljubljana, 2. novembra 1957.
Splošno gradbeno podjet|e »TEHNIKA« Škofja Loka
razpisuje delovna mesta:
glavnega računovodje, nabavnega referenta, gradbenega delovodje, električarja, mehanika in večje število zidarjev.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja z navedbo strokovne izobrazbe in dosedanjih zaposlitev do 20. novembra 1957.
6242-R
Pretresena stojimo ob grobu, v katerega j'e nepričakovano omahnila naša nadvse marljiva učiteljica na jezikov, tečajih in učiteljica na Vadnici, tovarišica
IDA K0R2E
katero bodo položili k počitku v Polšmifcu pri Litiji v nedeljo, 3. novembra 1957 ob «13. uti
Ohranili jo bomo v svetlem spominul
Društvo prijateljev mladine Ljubljana, teren Tabor.
*CD »CD 1C3lO ■<=» »O BO »CD 1C3 ■ <=5 ■<=>■<=>■ CD »CD
0
0
■
0
■
o
■
o
■
o
■
o
3
Tovarna pisalnih strojev
Ljubljana, Savlje 18a
proda
TOVORNI AVTOMOBIL
znamke SPA, nosilnost 1 in pol tone V brezhibnem 0 stanju.	■
Ogled dnevno od 6. do 14. ura.	6304-R	U
n
■ CD ■ CD * CD B CD ■ C33 ■ CD ■ CD ■ C31 CD I CPIC3 M CD II CD ■
Na željo prebivalcev, delovnih kolektivov in šol bo cirkus Adria v Ljubljani podaljšal gostovanje svetovnoznanega
MOSKOVSKEGA DRŽAVNEGA CIRKUSA do 10. nov. 1957
Predstave vsak dan ob 17. In M. Predprodaja skupinskih in posameznih vstopnic od 9. do 20. ure pri blagajni cirkusa ▼ Tivoliju in prt Pntnlkn. Obvestila: telefon 20-146
VAŽNO ZA KOPRČANE!
Prebivalcem Kopra, zlasti pa naročnikom Slovenskega poročevalca v Kopru sporočamo, da bodo OD PONEDELJKA, 4. NOVEMBRA SOALJE prejemali naš dnevnik na dom. — Raznašaleo ga bo dostavil v zgodnjih jutranjih urah. Prosimo naročnike, da se z raznašalcem pogovore, kam naj položi SLOVENSKEGA POROČEVALCA, če so vežna vrata zaprta. Zaenkrat bomo dostavljali na dom v ožjem območju Kopra, ko pa bo število naročnikov primerno naraslo, pa tudi v Semedelo, Skocljan in Valdoltro. — Naročajte se na naš največji slovenski dnevnik, ki je po nakladi tretji v državi.
TRIGLAVSKA TISKARNA,
Ljubljano, Dalmatinova 8
prodaja:
BRZ0TISKALNI STROJ
Rockstroh & Schneider, format 70 X 100 cm, z motorjem,
ZAKL0PNI STROJ
Victoria, format 50 X 35 cm, z motorjem,
ZGIBALNI STROJ
Krause, format 50 X 70 cm, S zgibi.
Stroji so v obratu. Ogled je možem vsak dam od ::	8.	do	13.	ure	od	4.	do	9.	novembra	1957.	6300	R
I SST tr9<,',ta“ ..Posrednik"
I	obvešča vse Interesente, da smo pričeli s 1. novembrom 1957 s posre-
I	dovanjem kupo-prodaje vseh vrst
|	premičnin, to je avtomobilov,
|	motorjev, nadomestnih delov, strojev,
naprav, i.t.d.
preko svo]e poslovalnice
REAEITETNA PISARNA
Ljubljana, Tavčarjeva 6, tel. 21-011
Priporočamo se vsem gospodarskim organizacijam, ustanovam, zavodom, kakor tf«di vsem privatnim interesentom, da se poslužujete ea kupo-prodajo rabljenih AVTOMOBILOV, MOTORJEV, kakor tudi ostalih premičnin, REALITETNE PISARNE, kjer boste pod ugodnimi pogoji solidno postreženi
?
- f
?
I !
6271-1
«•«•••••• •#.»♦«••• ••»••>«•« •#■«••■•«•ei«e**e«*••••■••■ »•«••••*	<	►
Tovarna emajlirane posode, Celje
razpisuje naslednja delovna mestai
»HTZ - tehnika«
Pogoj: tehnična srednja Sola s 3-letno prakso v kovinskem podjetju.
»Sefa tehnične priprave dela«
Pogoj: visoka šola z diplomo.
»Obratnega kemika«
Pogoj: visoka šola — kemijski odsek — z diplomo. £
»Stenodaktilograla«
3 razpisana delovna mesta.
Pogoj: ekonomska srednja šola.
Plača po tarifnem In premijskem pravilniku, ostalo po dogovoru.	6252-R
ki bi za podjetje nabavljal razni potrošni material.
Pogoj: železninar, dober poznavalec vsega materiala, lep, uglajen nastop.
Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe 1. decembra. 1957.
Ponudbe pošljite na upravo podjetja:
■ •■•■a«« (Cufuti lti*aMti
i«
„Induplati
Jarše, pošta Domžale.
(i
* 1	■»«••••• *•»•» »•
4 ►
4 ►
« ►
►	«•«••••	afMtMt*	«••••«•••	«•••••■•■	•	«■«•••••
f !
* •
UPRAVNI ODBOR
BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ
razpisuje mesto za
KOMERCIALNEGA VODJO
Pogoji: ekonomska fakulteta ali srednja šola z najmanj 15 let prakse, od tega najmanj 5 let na vodilnem položaju. Verziran tudi v zunanje-trgovin-sklh poslih.
*	Plača po tarifnem pravilniku.
:	Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom • na upravo
1	podjetja do 15. novembra 1C57.	6268-R
•	m §ee®«a#a
j	OBRTNO PODJETJE
j	,.Oprema
i	Slovenj Gradec
*	sprejme s takojšnjim nastopom:
?	NABAVNEGA REFERENTA
!	VEČ SEDLARSKIH POMOČNIKOV
|	PRIKROJEVALCA SEDLAR. DELAVNICI
|	VEČ MIZARSKIH POMOČNIKOV
j	T0RBARSKEGA POMOČNIKA
? Za nabavnega referenta je pogoj večletna praksa, v ko-
• *
:	mercialnih poslih.
• Možno je poslovati tudi Izven Slovenjega Gradca.
i
j Za ostala delovna mesta je potrebna ustrezna kvalifi-
• kaeija.	6262-R
i
i
6
i
i
I SLOVENSKI POBOCEVftLEC / str. IS
Časten 2:2 Crvene zvezda
Norkoping, 2. nav. Na stadionu Norkijpmga je bila danes četrfi-nalna nogometna teknja za pokal evropskih prvakov med Crvenar zvezdo in švedskim prvakom. —• Gledalcev je bilo okirog 15.000.
Pred odmorom je bila Crven* zvezda v rahli premoči, toda omahljivi napadalci niso nič opravili z ostro švedsko obrambo, ki je startala na prvo žogo. Po odmoru je vse kazalo, da je Zvezda nadigrala nasprotnika, toda prav v teh mnogo obetajočih trenutkih 60 Švedi organizirali svoje napade, tako da je moral Beara večkrat resno poseči v igro. Vse do 72. minute je bil rezultat 0:0, nato pa so padli kar štirje goli. Švedi so začeli z 1:0, osem minut pozneje pa so že povečali rezultat na 2:0. Do konca tekme j,e preostalo samo še dve minuti. Vtem je Dur-kovič 6treljal kot in žoga se j« znašla pri Toplaku, ki jo je poslal v mrežo. Nekoliko sekund pozneje je Cokičev predložek spretno izkoristil Kostič in rezultat izenačil. V Crveni zvezdi so dobro igrali Beara, Spajič, Tasič in Mitič.
POVESTI
3.0LtV£RA
CURWOODA
M.MUSTER
146.	Dva dni Je nezaupljivo tekal okrog hiše, tretji dan pa ga je Privabil ponovni Jeannin klic. Kmalu je »poznal, da ima Jeanne moža, s katerim je živela v hiši, relo rada. Spoznal je tudi, da je ta mož prav tako dober kot stari Pierre in zaupal mu ,ie. In tako je Jeannin mol nekega dne na njegovi ovratnici lahko prebral ime »Kazan«.
147.	Odslej ga je Jeane tako klicala. S tem imenom sr» je vedno znova zvabila iz doma, ki ga je bil našel zase in sa Sivo na pol milje oddaljeni Sončni pečini. Ozka, le Hvalim dostopna steza je vodila do votline, ki ju je varovala pred dežjem in vetrom. Visoka čer nad njo jo Štrlela vteoko nad vrhove bližnjih smrek.
145.	Ves dan je Kazan s Sivo hodil za sanmi. Končno 60 se ustavile pred neko hišo. Tujec je potrkal in vrata so se odprla. Senca krepkega moža se je zarisala na snegu in se po kratki tujčevi razlagi približala sanem. Kazan je slišal veseli vzklik, s katerim se je Jeanne vrgla možu v naročje. Vedel je, da je prišla domov.
Enotirno: srfiizsn - Ilirlfd«
ZANIMIV ATLETSKI NASTOP NA SREDNJIH PROGAH
Te dni so telesnovzgojni de-iavri v Zgornji Šiški skupaj s
• sani terenskega odbora SZDL in predstavniki obLO ter sveta 7 ■_ teiesno kulturo šiška razpravljali o stanju telesne kulture na svojem področju. Z
• ;ru?o besedo: analizirali so delo organizacij TVD »Partizan« in D-D »Ilirija« ki skrbita za telesni razvoj delovnih ljudi in mladine v tem delu občine. Ni bilo treba dolgo čakati na ugo-t.-vi-ve vzrokov, zakaj društvi r.isia dosegli večjega razmaha k^kor smo pričakovali, nasprotno kljub pritoku večjega šievi-i novih prebivalcev, posebno j a še mladine, je šlo še tistu, kar je bilo ustvarjeno, počasi trakom žvižgat«. Posebno velja
za I) S D »Ilirijo«, ki je razpustilo smučarsko, košarkarsko,
: vimiznoteniško, kolesarsko in še nekatere druge sekcije in klube. TVD »Partizan« pa se je posrečilo pritegniti samo pionirje telovadnica pa je bila brez miauine od 14. leta dalje. Resda so društvi trle razne težave kot pomanjkanje finančnih sredstev, vodstvenega in sitro-kovnega kadra, opreme in rekvizitov, toda vsi, ki so posegli v razpravo so zatrjevali, da je v mnogočem kriva takih razmer razcepljenost organizacij, to je DVOTIRNOST. Nekateri izmed navzočih so trdili celo, da je bil razmah telesne kulture na višku prav tedaj, ko je v Zgornji Šiški obstajalo eno samo društvo. Od dneva cepitve društva v športno drušitvo in TVD Partizan pa je telesnovzgojna dejavnost stalno nazadovala.
Ze iz uvodnih besed predsednika 'terenskega odbora SZDL irv. Poljanca, predstavnika občine tov. Dominka in iz poročila ter predlogov zastopnika sveta ?a telesno kulturo tov. Likovnika je bilo videti, da gre ?:i sprejem takih sklepov, ki bi ra^otovjli širši razmah telesce kulture v Zgornji Šiški pod enojnim vodstvom.
Zelja večina je slednjič zma-pala. Izvršni odbor DŠD »Iliri-3"« in TVD »Partizan« sta se sporazumela, da se bosta združiš pod eno streho. Društvo se bo poslej imenovala »Partizan —Ilirija«. Vsa športna igrišča in dom pa bo prevzel v komunalno upravo občinski ljudski odbor šiška.
Tako smo spet pred ustano-vi!vijo društva, ki bo spremenilo svoj statut, program in Vsebino dela po novih napredenih smernicah. Statut bo dopust : klubom in sekcijam prosto fasfopanje na tekmovanjih, br»z pogodb, kakor tudi skupno rabo telesnovzgojnih naprav in objektov.
pri vrhu napredek neogibno počasnejši.
Podobno je tudi v teiku na 1500 metrov. Letošnja desetordca najboljših :3:47.6 važič; 3:49,0 Vipotnik; 3:54,5 Tratnik; 3:57,6 Naraks; 4:01,4 Span; 4:02,7 Homan; 4:05,4 Hafner; 4:06,0 Svetina; 4:06,0 Gajšek; 4:08,6 Pavčič daje povpreček 3:59.1, kar je za 0.7 boljše kot leta IDoG. Med posamezniki je izreden vzpon pokazal Naraks, ki je svoj rezultat popravi! kar za 24 sekund. Važič pa je bil letos natanko pet sekund hitrejši kakor la-
BO DANES V ODMORU NOGOMETNE TEKME NA STADIONU 033REDA MED VAZlCEM IN DRUGIMI. — PRIREJANJE ATLETSKIH VLOŽKOV NA TEKMAH Z ŽOGO JE NAJBOLJŠA PROPAGANDA ZA »KRALJICO ŠPORTA«
Slovenski atleti še zmerom niso do kraja zaključili letošnje sezone, ki je zaradi lepe jeseni tudi daljša kot običajno. Za danes so celo napovedali zanimivo tekmovanje. Najboljši slovenski srednjeprogaši se bodo na stadionu Odreda v polčasu nogometne tekme Odred : Segesta (seveda, če bo ugodno vreme!) pomerili v teku na 2000 m. Ob tej priložnosti bi po napovedih moral »pasti« slovenski rekord na tej progi. Za zdaj ga brani Celjan Simo Važič s časom 5:25,6. Razen Važiča bodo na startu še Tratnik (O), Koman (L) in drugi. Za izzivalca bo to hkrati tudi zadnja skušnja pred nastopom prihodnjega tedna na večjem tekmovanju v Budimpešti.
Poglejmo po posameznih disciplinah! Med srednje proge sodijo klasične discipline (ki so tudi v olimpijskem sporedu): 800 metrov. 1500 metrov in morda še 5000 me-
1956
800 m	Vipotnik	(K)	1:50,0
1000 m	Vipotnik	(K)	2:24,1
1500 m	Vipotnik	(K)	3:48,4
1 milja	Vipotnik	(K)	4:09,4
2000 m Važič (K)	5;25,6
3000 m Vipotnik (K)	8:28,2
5000 m Važič (K)	14:48,6
trov, razen teh pa še precej pogosti teki na 1000 metrov in eno miljo (1609 metrov) in 3000 metrov. Ostale discipline (2000 metrov. 2 milji, 3 milje) so mnogo redkeje na sporedu mitingov. Kljub teinu pa tudi glede njih vodirjo rekorde slovenske na primer na vseh naštetih progah, razen na dve in tr.i milje.
Rekordni seznam je v naši re-publilki v eni sami sozoni doživel precejšnje spremembe. V naslednjem objavljamo rekorde ob koncil leta 1956 in trenutno stanje: ■
V rekordnem spisku sta samo Vipotnik in Važič. Seveda se nista poboljšala samo omenjena atleta, marveč še mnogi drugi. Pa tudi povpreček je zmeraj boljši.-
800 IN 1500 METROV
Vzemimo za pnimer najbolj po-gosti disciplini. JDesetorica naj-boljših Slovencev na krajši progi je ietos naslednja; 1:49,2 Vipotnik; 1:53.2 Važič; 1:53.8 Naraks; 1:54.3 Ingolič; 1:54,3 Tratnik; 1:55,6 Cajiien; 1:57,1 Veber; 1:58,1 Molan; 1:58.5 Zupančič; 1:58,8 Span. Povprečeilc desetorice se je od lanskih 1;53,4 popravil na 1:55,2. Se bolj razveseljiv pa je napredek ' posameznih atletov. Naraks se je od lani popravil za 9.8 sekunde, Ingolič za 5 sekund (oba sta bila letos še vedno mlajša mladinca!!), Tratnik za 3,5 Važič za 3,0 in Vipotnik za 0,8 sekunde. Upoštevati je kajpak- treba, da je
5000 METROV
Nasprotno pa v teku na 5000 metrov večina tekačev ni šla navzgor. Ta disciplina je seveda že mnogo zahtevnejša in tudi ni tako pogosto na sporedu. Izboljšanje rezultatov na krajših progah pa bo samo po sebi vplivalo tudi na daljše, saj — kakor je znano — tekači z leti izgubljajo hitrost.
Mihalič - prvi v Trentu
Trento, 2. nov. Jugoslovanski atlet Franjo Mihalič je na tradicionalnem teku po mestnih ulicah na 13 km dolgi progi s časom 37:24 osvojil prvo mesto. Lastnik srebrne kolajne iz Melbournea je a tem časom izboljšal rekord proge,
ki ga je doslej branil Jugoslovan
Sbritof s časom- 37:59.
Mihalič in Konrad (Zah. Nemčija) sta se vso pot borila za vodstvo. Prvih 10 krogov je v glavnem vodil Nemec, v naslednjih 10 krogih pa je Mihaliču uspelo, da ga je prehitel in prispel na cilj 4 m pred njim. Štritof je zasedel tretje, Subotič 4. in Marič 10. mesto. Tudi kot moštvo se je. ekipa Partizana plasirala na najboljša mesto.
Pobudo za današnji sestanek na tekališču lahko le pozdravimo Atleti so ss že pred leti pojavljali na terenu med nogometnimi tekmami in s tem opozarjali številno občinstvo na lepoto in zanimivost te panoge. Kasneje je šla ta praksa žal spet v pozabo. Skoda, kajti v Sloveniji imamo vrsto tekmovalcev, ki bi bili - s takimi- nastopi res lahko učinkovita propaganda za atletiko. Upoštevati moramo namreč tole: med vsemi atletskimi disciplinami najbolj vlečejo prav teki na srednje proge. In prav v ieh disciplinah so Slovenci tako pri vrhu, v povprečku pa hkrati tudi zelo dobri. Vipotnik, Važič, Naraks, Tratnik in Ingolič pa so atleti mednarodne vrednosti. Zdi se, da privlačnost teh tekem doslej nismo dovolj izkoriščali. Nesmiselno bi bilo sicer, da bi skušali mi posnemati Angleže (značilna primera sta Pirie in Ibbottson, ki tudi po večkrat tedensko napovedujeta rušenje tega ali onega rekorda!), toda večja aktivnost v tej smeri bi bila samo koristna. Včasih bi tak tek lahko »garnirali« tudi s kako tehnično disciplino in odveč je pripomniti, da bi tako zelo pomnožili število ljubiteljev atletike. Seveda bi namen dosegli le, če se ne bi omejili samo na Celje in Ljubljano, marveč bi taka tekmovanja prirejali povsod, kjer bi bili zanje pač pogoji.
SLOVENSKI TEKAČI NAPREDUJEJO
Kdo so pravzaprav atleti, ki bi v takih tekih imeli glavno vlogo? In kako se razvijajo?
1957 Vipotnik (K) Vipotnik (K) Važič (K) Vipotnik (K) Važič (K) _ „ Važič (K) Važič (K)
Izkoriščajmo Torej, kar fma-10. — Vsestranska škoda je namreč, če zamujamo prilož-pridobivajo pa na vztrajnosti, kar	nosti,	ki se nam	tako rekoč
ima za posledico »selitev« tekmo-	--mo	_n.mil n in
valcev s srednjih na vse daljše	same	ponujajo ...
proge.	E.	Bergant
KOPRSKI NOGOMETAŠI ZMAGOVITI
V zaključnem kolu za prvenstvo nogometne podzveze Primorske bosta danes v Postojni igrali enaj-storici Kopra in Postojne. Ker imajo Koprčani pred poslednjim srečanjem pet točk naskoka pred današnjim nasprotnikom ki je na drugem mestu, jim je seveda prvo mesto v jesenskem delu tekmovanja je davno zagotovljeno. Tudi v današnji tekmi so koprski nogometaši nesporni favoriti. Enako prvo mesto kakor prva enaj-storica na vrhu lestvice so si v tej skupini tekmecev priborili tudi mladinci koprskega nogometnega kluba. Strokovnjaki sodijo, da bodo tudi spomladi Koprčani brez posebnih težav nadaljevali • zmagovito pot do končne osvojitve naslova za vso sezono.
vičem, Stupico in Suvaličem 4 itd.
V Sevojnu so rezultati VII. kola takile; V. Vukčevič : Bogdanovič remi, Tomovič : Ugrinovič remi, Dimc : Vospernik 1:0, Sokolov : Tikvešanski remi, Djuraševič : Vavpetič 1:0 Bogdanovič : Djuraševič remi, Čirič : Lešnik 1:0, Karanj ac ; Avirovič 0:1. Igra med Rodičem in Djantarjem je bila ponovno prekinjena.
Po VII. kolu je stanje na tabeli takole": Dimc 6, Ugrinovič 5, Tomovič, Čirič in Djuraševič 4.5, Bogdanovič 4 (1) Itd.
Z včerajšnjim VIII. kolom se 1e začela druga polovica turnirja.
Šahovsko društvo v Kranju bo praznovalo te dni 2o-letnico obstoja. Sah je v Kranju razširjen že dolgo. Pred 25 leti pa so se ljubitelji te igre odločili za ustanovitev lastnega društva. Prvih članov je bilo 30, ki so pridno vadili in se pri igri ravnali kar po mednarodnih pravilih. Društvo je bilo podrejeno takratni Šahovski zvezi v Ljubljani. Za društveno opremo so morali seveda skrbeti sami. Stalne ‘prostore so imeli pri »Jelenu«, pozneje pa pri »Stari pošti«.
Od ustanovitve pa do začetka druge svetovne vojne so kranjski šahisti priredili tudi nekaj turnirjev In tekmovanj. Prve nasprotnike so si izbrali na Vrhniki, ki pa so bili močnejši od njih. Pozneje so igrali še v Šempetru. Škofji Loki, Ljubljani in drugod! Aprila 1937 so se udeležili tudi velikega brzega turnirja v Ljubljani.
Ob vdoru okupatorja je društvo prenehalo delati. Številni člani so odšli v partizane ali pa drugače pomagali OF, prenekateri se po vojni tudi niso več vrnili. Takoj po osvoboditvi je društvo spet začelo z delom. Da bi se finančno opomoglo, se je oprijelo izvedbe javnih prireditev; v zadnjih letih je zmerom bolj aktivno. Zdaj šteje že 5 posebnih sekcij, in sicer v »Iskri«, v Dijaškem domu na Zlatem polju, na Gumarski šoli, pri Svobodi v Stražišču in pri OLO v Kranju. V kratkem bo' oživela nova sekcija v »Planiki«. Vsega šteje zdaj 188 članov, med njimi 18 članic od katerih so 4 mojstrski kandidati, 6 prvokategornikov itd. Po številu članstva in dejavnosti je ta čas najmočnejše na Gorenjskem.
Šahovsko društvo v Kranju bo v teh dneh priredilo več prijateljskih dvobojev z bližnjimi ša-' histi, hkrati pa teče tam eden državnih polfinalnih turnirjev.
5 (1), Puc in Vukovič 5 Bradva-revič in Nikolič 4, Cuderman 3.5 (2) itd.
V Križevcih so se partije VII. kola končale takole:
Ivkovič : K. Tomšič 0:1, Stupica : Petek remi, M. Vukčevič : Janoševič remi, Krstič : Damjanovič 0:1, Rakič :	Udovčič 0:1,
Kozomara : Minič 1:0, Kačič : Vasiljevič 0:1 Martinovski : Suvali č 1:0. V zaostali partiji VI. kola je Tomšič premagal Martinovsikega.
Po vn. kolu vodi Vasiljevič s 6 točkami pred Janoševičem (5.5), Tomšičem 4.5, Kozomaro, Vukče-
ŽiVSKNfi NEBELJS V LJUBLJANI
Danes bo za prijatelje nogometne igre v Ltjubljani in tudi po drugih slovenskih krajih še precej zanimivega. Na vrSti so namreč zadnje ali vsaj precej zadaje jegemske tekme za prvenstvo 1958-59, v katerih bodo skušali nastopajoči še kar moč popraviti svoj položaj.
V conski liigi bo ljubljanski Odred igral proti Segesti iz Siska, In sicer na stadionu ob Titovi cesti s pričetkom >ob 14.40 uri in predtekmo (od 13.15 ■ure dalje).
V loubljamsko-primorski ligi bosta prizorišči borb za točke dvs ljubljanski igrišči, in sicer igrišče- Slovana za dvobo-j med njegovo enajištorico in' Rudarjem iz Idrije ter nogometni travnik’na Rakovmilku, kjer se bosta ob 10.30 v prvenstveni teikmi srečali enajstorici Tržiča in Krima.
MARIBOR
Nedelja, 3. novembra Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska cesta 2
NARODNO GLEDALIŠČE Ob 15. uri: Wolf: »Kotorski mornarji«. Red U.
Ob 19.30: Lorca: »Dom Bernarde Albe«. Izven.
RADIO
6.00—12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 12.10—13.00 Mariborski feljton: 13.00—14.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.00—15.00 Želeli ste — posVušajte!; 15.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO
PTUJ: amer. barv. film »DOLINA NASILJA«.
Danes ob 10. uri bo na stadionu v Šiški prvenstvena nogometna tekma LJUBLJANA B : LITIJA.
Kvalifikacije za zvezno o<J-bojkarsikio ligo (ženske) l.jublja::a : FOŠTAR 3:2 BOROVO : LUKOVAC 3:1
Polfinalni turnirji
V Kranju so v VII. kolu Igrali
takole:
Smederevac : Bradvarevič remi, Nikolič : Miličevič 1:0, Vukovič : N. Tomšič 1:0, Tot : Puc remi, Crepinšek ; Smailbegovič remi, Bidev : Lukič 0:1. Partija Bulat : Cuderman je bila že drugič prekinjena. Srečanje med Bertokom in Miličevičem iz V. kola se je končalo z delitvijo točke brez nadaljevanja.
Stanje po VIL kolu: Sofrevski
V prijateljski nogometni tekmi ‘e moštvo Kamnika na igrišču v -■'lekinjah premagalo ena.istorico Grafičarja iz Ljubljane 2:1 (2:1).
NK LJUBLJANA je zaradi nediscipline izključil iz svojih vrst nogometaša Midhada Živojeviča-
<P E CD B CD B CD ■ CD B CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ C3,l
m	*	■
y	Veliko industrijsko podjetje	2
U	v Ljubljani	0
5	sprejme	0
2	ADMINISTRATORKO	in	S&LDAK0NTISTA	2
H	■
0	Nastop službe takoj	ali	po	dogovoru.	Q
*	Plača po tarifnem	pravilniku	.	S
^	Ponudbe	pcfd'	»Stalna	služba«	v	oglasni	oddelek.	6243R	U
fi	n
UOBOIOEOIOBOBOIOIOIOIOIOIOIC
Globoko užaloščeni sporočamo, da je. umrla v 92. letu starosti naša dobra, nadvse skrbna mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
MARIJA VIDMAR roj. V0LČANŠEK
Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek, 4. novembra 1957, ob 15. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Krškem.
Videm-Krško, Ljubljana, Ptuj, Celje, Zagreb,
2. novembra 195?.
2alujoče rodbine: Vidmar, 2agar, Rnmprei, Sršen in Frolich
BRK
(ptice&fke nct
Kaže, da se 18-letna nemška Igralka, ki ji pravijo tudi nemška B-rigitte Bardot, ne boji kač. Igralki je ime Marion Michael in nastopa v filmu »Ovijalka«. Marion je bila rojena 1. 1939 v Koenigsbergu in se je začela učiti plesa v nekem berlinskem gledališču. Izmed 11.800 kandidatk so jo soglasno izbrali za »tarzansko« žensko vlogo v »Ovijalki«.
Kitajke so bile verjetno med prvima ženami, kd so poznale vrednost lepe pričeske. Niso se ustrašile nobenih težav in muk pri tem tako tipičnem atributu ženskega šarma. Da njihov trud ni bil zaman, pričajo pesmi slavnih poetov vseh dob, ki so izrekli mnogo laskavih besed o lepoti las in pričesk svojih' izvoljenk. Stiili so se menjavali z različnimi dinastijami,' enkrat so nosili dva, tri visoke loke na vrhu glave, drugič je svilnato črna gmota poudarila nežnost tilnika. Okrasje je toiilo pestro, od preprostega češnjevega cveta prav do najtežjih ornamentov iž žada in zlata dn marsikateri živopisen ptiček je moral žrtvovati svoje perje za okras . poševnooki lepotici. Urejeni lasje so bili važen faktor v družabnem življenju. To nam potrjuje hudomušna zgodbica o generalu Liang-Či-ju, M je kar na lepem prekinil vojaške vaje, ker ga je njegova soproga
Boa v nočnem klubu
Obiskovalci nekega znanega nočnena lokala v londonski četrti Soho so oni dan preživeli nemalo strahu. Medtem ko so pdii in plesali ob zvokih malega orkestra, se je nenadoma pojavila med njimi 1-80 m dolga boa. Nastal je vrišč in krik, žensike so poskakale na mize,' moški (pa so začeli loviti veliko kačo. Trgali so parket iz tal in lesene obloge, tako, da so popolnoma razdejali nočni lokal. Končno so jo le ulovili, ko se je povzpela na podij za orkester, toda predi em je že ugriznila tri zasledovalce. Njen pik pa n,a srečo ni strupen.
V nočnem lokalu namreč nastopa krotilec kač. Po svoji točki je veliko boo zaprl v njeno kiletko, nihče pa ne ve. kako je- ušla ven.
poklicala na pomoč — za svojo pričesko!
Se danes ima pričeska važen pomen pri raznih narodih velike Kitajske. Cesto se že po načinu, baiko so lasje zviti, oziroma spletena v kite, lahko spozna, ali je to žena ali dekle dn včasih število kiit kar direktno pove starost ljubke Tibetamke. Pri nekaterih narodih ima dekle, ki se ne briga za okras svoje glave, prav mailo upanja, da bi našla moža. Potem se ne smemo čuditi, da Kitajke posvečajo svoji pričeski tudi po več ur na dan. Seveda se je s spremenjenim položajem, ki ga danes zavzema Kitajka v družbi, tudi na tem področju marsikaj spremenilo. Zene v poklicu nosijo sodobne pričeske, ki zahtevajo veliko manj truda in kljub temu čedno izglodajo. Moderni frizerji .ima.io mnogo dela. »Trajna« je že popolnoma udomačen pojem, čeprav starejša generacija še vedno ceni kon-. servativno pričesko gladkih las, umetno urejeno po tradicionalnih pravilih. In kakor nekoč se tudi sedaij širi sloves dobrih frizerjev čez meje njihovih mest. kot n.' pr. Huang C.hia Pao-ja iz Šanghaja, o
katerem gre beseda, da zna ukrotiti naj uporne j še lase in jim dati obliko, ki individualno laska vsakemu obrazu in
pomladi lastnico pričeske najmanj za deset let. Tega priljubljenega mojstra ženskih las prikazuje naša slika.
960,000.000 km na uro z vsemirsko ladjo
V prostorni krogli počasi rotira obroč. V obroču hodijo, delajo ali pa počivajo ljudje. Centrifugalna sila jih »lepi« ob stene in tla obroča, kot »lepi« sila težnosti nas ob zemljo. Vse to pa drvi s hitrostjo 160.000 km na sekundo
ali 960,000.000 km na uro.
Krogla napravi neverjeten zavoj, radij samo 20 m in to pri polni hitrosti. Ljudi bi morala vreči iz zavoja strašna sila 3000 bilijonov kilogramov. Vendar se nič ne zgodi, ljudje delajo mimo naprej. V no-
tranjosti krogle zakoni vztraj- trosti in smeri. Obvladati te nosti, mase in pospeškov ni- sile, to so sanje tistih, ki že
Prva poročila o nafti v severni Afriki segajo v 1. 1890, ko so odkrili nafto v bližina Alžira. Zaradi neugodnih klimatskih prilik in zaradi pomanjkanja prometnih zvez so opustili nadaljnja raizisfcava-njia vse do leta 1950, ko je naraščajoča potrošnja nafte v svetu prisilila raziskovalce, znanstvenike in tehnike — vrtalce v pusto Saharo, v pokrajine živega peska, kjer se temperatura dvigne vsak dan od 5 do 35° C, kjer ni vode ne sence, niti rastlin ali živali. Izsledki najnovejših raziskav so pokazali, da so v severni
Afriki, na teritoriju Alžira, trj velika petrolejska polja: v oaznem pasu, vzdolž libijske menje in. pri Hasi Masu-adu —1 800 km južno od sredozemske obale. Skupne zaloge nafte cenijo na milijardo ton. Bolj optimistične napovedi govore celo o nekaj milijardah ton.
Vsa nafta je v geološki formaciji triasa in v globini 2000 do 3000 metrov. Delniške družbe, ki imajo monopol nad izkoriščanjem nafte v Alžiru, nameravajo povečati proizvodnjo leta 1958 štirikrat, kar pomeni- 5 milijonov ton nafte
majo več zveze z zunanjostjo.
Tako si zamišlja ameriška revija »Mechamic Illustrated«
Gojenje
Ostrige so že od nekdaj veljale' za posebno delikateso in so bile zmeraj precej' drage, ker jih je prima.nkovalo na trgu. Normalno ležijo mlade ostrige približno tiri leta v mirni morski vodi, preden odrastejo. Pred kratkim je neka danska družba za izvoz ostrig, ki je svetovno znana po od-
lični kakovosti svojega blaga, preizkusila nov način gojenja teh školjk. M.lade ostrige so zacementirali na najlonske niti in jih obesiiili v morsko vodo. Cez mesec dni so biile ostrige dovolj tolste, da so jiih potegnili iz morja. Damska izvozniki sii obetajo nenavadne uspehe s takim načinom vzreje teh okusnih školjk. ~~
/s) C1
liijo premagati težo s tem, da bi kratko malo izolirali večji ali manjši prostor od zemeljske težnosti. Kakor navaja ta revija, proučuje v Ameriki 14 skupin znanstvenikov probleme gravitacije in upajo, da jo bodo lahko nekoč »vključili« ali pa »izključili« kot sedaj električni tpk.
Priljubljeni prevodi
Prav zanimivo je včasih pogledati, kateri tuji avtorji zanimajo • posamezne narode. Duhoviti Francozi radi bero A. Čehova in prav nič manj Andersenove pravljice, ki jih
»Jakec, zdi se mi, da bom kmalu odrastel. Tovarišica mi je čedalje bolj všeč!«
rešitev poletov v vsemirje, kjer ni glavni problem hitrost sama, ampak sprememba hi-
čas je zlato
Največ.ia stockholmska trgovina s čevlji daje svojim ženskim kupcem 15%> popusta za kupljen- ženske čevlje. Da pa bj popust dobile, so postavili precej težak pogoj:	kupec	se
mora odločiti za nakup v desetih minutah, sicer ne dobi popusta. Baie se ie ta način prodaje čevljev dobro obnesel.
Športne vesti na 15. strani
Osemintridesetletni italijanski odvetnik Magli iz Bologne trdi, da je iznašel medplanetarni jezik, ki bo ljudem z našega planeta omogočili, da se bodo lahko sporazumevali z živimi bitji z drugih planetov. Njegove raziskave na tem področju segajo nazaj v čas druge svetovne vojne. Na osnovi teh raziskav je teta 1950 objavil članek pod naslovom »Jezik zvezd«.
Med vojno, ko so se znašli v koncentracijskih taboriščih,. na frontah im tudi drugod ljudje najrazličnejših narodnosti, je odvetnik Magli prišel na idejo, da bi znašel jezik, s katerim bi se vsi ti lahko sporazumi j ali med seboj. Na osnovi 75 različnih jezikov, upoštevajoč njihovo večjo ali
manjšo razširjenost, je Magli sestavil slovar s 300.0 besedami, ter k temu ustrezno slovnico. Ta svoj jezik je imenoval »antibabilon«, ki pa nima nič skupnega z esperantom. Mislil je tudi na pisavo. Besede »amtibabilona« je moč pisati tako z latinico kot z arabskimi črkami. — »Jezik zvezd« je po njegovih izjavah te razširjen »antibabilon«, prilagojen vsemirju.
Tako sii odvetnik Magli iz Bologne sedaj lasti prednost pred univerzitetnim profesorjem iz Utrechta Hansom Freudenthalom, ki je nedavno na konferenci nizozemske kraljevske akademije znanosti obvestil znanstvenike, da je iznašel medplanetarni jezik, ki bo omogočil radijske stike z bitji z drugih planetov.
cenijo še v mnogih drugih evropskih deželah. Italija se za čudo-vnema za anglosaške pisce,. pa naj bo to klasik Shakespeare al,i pa humorist Mark Twain, ki dela družbo C. Dickensu in J. Londonu. Ljubezen do fantastičnih zgodb Jules Verna pa sii Jugoslovani delimo z Italijani, Cehi, B.usi in Španci. Rusom so se prikupili še T. Dreiser, J. London, V. Hugo in Balzac. Za humor v tej malce suhoparni statistiki pa so poskrbeli Američani in Nemci. Striček Sam bere napete kriminalke G. Si-menona, biblijo, Dostojevskega, čudovitega pevca Danteja in Življenje sv. Avguština — gotovo pestra izbira! In Nemci? Najvišjo in enako naklado imata biblija in E. Wallace. Pa tudi v Jugoslaviji je poskrbljeno za vsak okus. Med prevod i prednjačijo poleg J. Verna še Dumas, Grimm, Re-marque, Twain. Tolstoj in Balzac. Tej pisani mešanici bi mi rekli francoska solata, Francozi pa — makedonska!
Deklica z odpilim srcem
V Leiri. malem portugalskem mestu, se je rodila deklica, ki ima v hrbtu odprtino, skozi katero se vidi srce Rojstvo te deklice je povzročilo pravo senzacijo v portugalskih medicinskih krogih. Zdravniki sedaj Drouču-jeio, kako bi zaprli in zavarovali dekličino srce.
letno. Dosedanja letna produkcija znaša 250.000 ton.
Drobiž
SELWYN LLOYD, britanski zunanji minister, je nedavno na vožnji s svojega doma v London v avtomobilu tako trdno zaspal, da ga ni predramil niti karambol z nekim avtobusom. Zmečkani blatniki pričajo, da karambol ni bil nedolžen. Izgleda torej, da spi gospod minister res »spanje pravičnega«.
XXX
JAMES STEWARD. znan ameriški filmski igralec ie tudi rezervni polkovnik letalstva. Ko so ga hoteli prevesti v čin brigadnega generala, je proti temu vložila priziv edina ženska članica ameriškega senata 'Margaret Chase Smith z utemeljitvijo, da se Ste-tvard ni udeleževal vsakoletnih obveznih vaj. Dama je o tem dobro obveščena, saj je po naključju častnica pri isti rezervni enoti kot 5teward in .je celo njegov vojaški predstojnik. Toda kljub temu so priljubljenega »Jiimmyja« imenovali za rezervnega generala.
XXX
AHMED S U K A R N O , predsednik indonezijske republike je z dobrim vzgledom podprl delovanje Društva za napreden življenjski nazor. Skupno z več ministri in njihovima soprogami je v poldrugi uri očistil skrajno zanemarjen zelenjardni trg v Djakaorti.
XXX
OPREMA AVSTRIJSKE VOJSKE. Pri zadnji seji avstrijskega kabineta je obrambni .minister Graf svojim kolegom pokazal nov tip vojaške čutarice. Da bi se čimbolj nazorno prepričali o uporabnosti tega dela vojaške opreme, jih je za poskušnjo napolnil s sli= vovko!
20
fft®Mi
o
m
S
Stal je kot bi pod nenadno ostro lučjo malce ponorel, v levi roki je držal svetlikajoče se jekleno dleto, v desni pa težko kladivo z zarjavelim tolkalom.
»Ah, ti sii« je rekel.
Iztisnil je iz sebe nekaj nerazumljivih besed, nazadnje pa vlil svojemu glasu večjo trdnost in se zbral:
»Pregledoval sem oploščje ladijskega trupa,« je rekel. »Nekatere plošče se zelo slabo stikajo in voda marsikje udira, žeblji so izruvani in kakšen večji tresljal bi lahko poslal tole staro kokošjo klet na dno morja.«'
'S težavo je pobral svetilko ob nogah, tisto, ki je manjkala na hodniku, napravil nekaj ne preveč samozavestnih korakov in se , ustavil, ko je bil vštric zabojev. Ustavil se je deloma zato, da bi obdržal ravnotežje, ki ni bilo trdno, deloma zato, da bi govoril:
»To ti je tovor!« in je udaril z roko po zabojih. »Na videz' se zdi, da so prazen ništrc, a treba je vedeti, da niso ne zeljnate glave in ne smrekove deske! Veš, koliko stane teh štiriindvajset malih škatel? Dvanaj tisoč vreč po tovornem listu! Dvanajst tisoč vreč, da mali moj!« Nato je skrbno očistil sprednjo stran zob z nohtom in nadaljeval: »Dvanajst tisoč krogličnih ležajev! Ne bi kaj takega rekel, a pisano je z besedami in številkami.« Zarežal se je: »Tale Sidobre je kljub vsemu sijajen človek? Mar veš, za koliko mu je uspelo zavarovati ladjo? Za tri sto tisoč! Tri sto tisoč za tale kup starega železa! To ti vlije željo, da bi ga poslal na dno morja!«
»In nas z njimi,« je rekel Jerome in zmajal z rameni. »Oh, mi,« in je napravil kretnjo z roko, »mi znamo plavati.« In ker je bil Jerome tiho, se mu je začel rogati: »Nič si ne prizadevaj, govorim kot bi sanjal in nič več. Te stvari niso za nas, nikdar ne bi bili tako nabriti in nikdar ne bi imeli toliko sile v sebi. Morali bi nas prav tirati v tako svinjarijo. Mi smo malomešoani, ne pa ljudje!«
Pljunil je na tla deloma iz studa, deloma zato, da bi si olajšal usta.
»Pojdi z mano,« je rekel.
Sel je k vhodu na hodnik in spet sta bila sredi hrupa, sredi raznih vonjav in gibanja. Ko sta šla mimo moštva, ki se je zdaj že pomirilo, je stari obesil svetilko na njen žebelj:
»Posveti mi,« je rekel ter brcnil v vrata kabine z nogo.
V skopem prostoru je bilo mogoče postaviti le dve postelji in še ti eno na drugo. Na zgornjo je Romain zmetal v neredu svoje cape, spodnja slamnjača pa je bila pokrita z vojaško odejo. Mize ni bilo, le neke vrste deska, prevlečena s povoščenim platnom, je bila pod oknom, okovanim s temnim bakrom. Okensko steklo je bilo motno zavoljo debelega prahu. A kotu je stal star in smešen naslanjač s svilenimi resicami češnjeve barve.
Romain se je zvalil vanj ter vrgel dleto in kladivo na zgornjo posteljo. Tako je bil čisto blizu tal in njegova tipajoča roka je iskala steklenico ruma, pokritega s kozarcem, in jo našla precej daleč, od kraja, kjer jo je bila pustila.	»
»Vse se premika tukaj,« je ugotovil. Nato je ponudil steklenico Jeromu:
»Boš?«
»Bom,« je rekel Jerome.
Romain mu je velikodušno natočil do vrha. 'To je bil vtihotapljeni beli rum, ki je dišal po hruškovcu in gorilnem špiritu. Jerome ga je pogoltnil na dušek, potresel kozarec, nato pa je pil Romain, si s pijačo izpiral zobe in z bedri krepko stiskal steklenico.
»Morebiti bi bilo treba pogledati, kaj se godi gori,« je rekel čez hip Jerome.
A Romain je kljub pijanosti obranil natančen občutek za čas.
»Pred Hagueom bomo šele v pol ure, prej ni treba spremeniti smeri. Razen tega ima tista tvoja zebra zemljevid pred nosom in je jako pametna.« (Romain se je zasmejal.) »Poglej, hotel sem, da greš z mano zato, da bi ti pokazal tole.«
Na mizici je zgrabil velik kos papirja, na katerem so bili načrtani kvadratki z vso skrbjo, v njih pa lepo izpisana imena- v različnih barvah.
»To je razpored straže,« je naznanil, »Neelovo vele-delo, saj se menda tako imenuje Pravo pravcato delo kakšnega narednika. Jaz ti prevzameme stražo ob tej uri, ti ležeš, ko se jaz dvignem, jaz sem rdeč, ti si moder in on zelen, — zelen, seveda, in vse je upoštevano, verjemi mi, vse razen tega, kar se bo zgodilo, »razen tega, kar se bo zgodilo!» In se je zarežal.
Kmalu bi se zadušil v strašnem kašlju, postal je krva-vordeč do ušes, nato pa se je vzdignil in divje začel ugotavljati:
»To se pravi brjti norce iz vsega sveta! Cernu neki je to podobno? Pol dneva je prebil, da je zlizal skupaj tale nestvor, namesto da bi pil z moštvom ali pa pregledoval naprave. A kaj, gospod ne pijejo. .Nikdar alkohola’, pravi. In gospod ve vse. ,Vem, vem*, trdi zmeraj, če govoriš z njim. In pa tale razpored straže! Človek bi padel m> rit! Kaj misli, da smo na .Normandiji’? Najprej,« in udaril je s pestjo po mizici, »ne maram, da moštvo straži ponoči, kadar to ni potrebno. Na širokem morju zadostujemo na poveljniškem mostu mi, drugi pa naj bodo vsi prostoru za moštvo.« Z roko je napravil tako kretnjo kot jo storimo, če obrnemo ključ. »Ne maram jih videti na palubi, pa čeprav bi se hoteli samo sprehajati. Poleg tega bom stražo določal jaz. Kdo tukaj poveljuje, bog moj?«
Zganil je list na pol, na četrt, na osminko in ga potisnil .v desni žep svoje mornarske bluze in s široko roko krepko udaril po njem