n v. m
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ
ŠT. 4	APRIL 1981	LETOV.
V naših srcih ne boš nikoli umrl
l/ jutru prvega ponedeljka leta 1980 v maju nas ni pospremila spomladanska iskrivost.
V	jutru prvega ponedeljka v maju leta 80, nam je sledila zavest, da med nami ni več TITA. Da med nami ni več njega, ki smo ga imeli najraje.
V	vsak kotiček naše domovine se je zajedla ta zavest, čeprav ji je bilo težko verjeti. Resnica o nečem dokončnem je preveč boleča.
Tisto jutro je zamrl avtomobilski hrup. Kot bi ga udušilo pomladansko zelenje, ki je na sveže okvirilo vasi in ulice. Le kako naj bi z besedami izrazili vse, kar nas je v teh trenutkih vračalo v preteklost? Težko bi bilo pripovedovati o spominih na srečanja s TITOM.
V	jutru prvega ponedeljka v maju smo se od TITA poslovili v Sloveniji zadnjikrat. Veliki in majhni. Vsak zatopljen v svoje misli. V misli o TITU, ki bo živel v nas in v prihodnjih rodovih. Prisrčno in odkrito se je to jutro spregovorilo o naši ljubezni do TITA, na delovnih mestih, v šolah. Z vsem spoštovanjem in veliko odgovornostjo je bila izrečena obljuba, da bomo izpolnjevali naloge in nadaljevali pot, ki nam jo je utrl TITO. IN BOMO!
M. .M.
27. april dan OF • 1. maj praznik dela
Iz prakse sodišč združenega dela
Pod to stalno rubriko tokrat objavljamo članek z naslovom, ki je izšel v »Delavski enotnosti« dne 26. 7. 1980 pod naslovom »Razporeditev na druga dela in naloge«.
Članek je po svoji vsebini zanimiv predvsem iz potreb po razporeditvah na druga dela oziroma naloge v naših temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. Ta članek je uporabljiv predvsem za tiste, ki se srečujejo z organizacijo oziroma s kadrovskimi problemi. Ugotavljamo, da se primerov, ki izhaja iz te sodne prakse, ne poslužujemo oziroma se jih poslužujemo zelo poredko, čeprav bi glede na vsakodnevno problematiko razporeditve na druga dela oziroma naloge lahko več posluževali.
Piše Ivan ŽUŽEK
RAZPOREDITEV NA DRUGA DELA OZIROMA NALOGE
Delaivec je opravljal dela in naloge vodje oddelka temeljne organizacije, tki je zašla v težave zaradi upada prometa. Komi; sija ja delovna razmerja je predlagala delavskemu svetu, naj razporedi delavca na druga dela in naloge, ker je menila, da delavec svojega dela ne opravlja v redu in da zato uspeh temeljne organizacije stagnira. Delavski svet je tak predlog sprejel in delavca razporedil na dela oziroma k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljenim delovnim zmožnostim. V razlog sklepa, s katerim je bila odrejena razporeditev, je bilo navedeno, da je razporeditev potrebna zaradi boljše organizacije dela.
Delavec je uveljavljal varstvo pravic znotraj temeljne organizacije, a ni uspel, zato se je oibtnniM na sodišče združenega dela.
Sodišče je postavilo izvedenca ustrezne stroke, ki je ugotovil, da delavec eni izključno kriv za upadanje prometa temeljne organizacije iin za manjši dohodek. Na delo temeljne Organizacije, zlasti pa enote, ki jo je vodil delavec, so vplivali še posebej objektivni zunanji ukrepi. Prav zaradi tega je sodišče razveljavilo' odločitev o razoperiditvi na druga dela oziroma naloge in naložilo temeljni organizaciji, da mora delavca razporediti na prejšnja njegova dela in naloge.
Pritožbeno sodišče se s takim stališčem sodišča prve stopnje ni strinjalo in je zato odločbo spremenilo in delavčev zahtevek zavrnilo. Razporeditev je bila v skladu s samoupravnim splošnim aktom, ki določa, da se lahko delavca med trajanjem delovnega razmerja razporedi tudi tedaj, če tako zahteva boljša organizacija dela, zaradi katere se pričakuje večji dohoidek temeljne organizacije. Pogoj za tako razporeditev je, da se tudi za nova dela in naloge zahteva taka strokovna izobrazba, kot jo ima idelavec. Razporeditev je bila v skladu s 43. členom Zakona o delovnih razmerjih, ki ne omenja morebitne delavčeve krivde za nastalo situacijo, zaradi katere je bilo potrebno spremeniti organizacijo dela tako, da bi se dosegel čim večji delovni učinek vseh delavcev temeljne organizacije. Če se pokaže potreba, lahko delavci temeljne organizacije določijo razporeditev v skladu z medili, ki so jih sprejeli s pravilnikom o delovnih razmerjih.
Že navedeno zakonito določilo obvezuje delavce, da se pri razporeditvah ravnajo v skladu za Srn uspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog, ki izhajajo iz planskih aktov temeljne organizacije, zlasti pa iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Pravna služba
40. obletnica OF
Letos praznujemo 40. obletnico osvobodilne fronte. Štirideset let je minilo od največje prelomnice v zgodovini slovenskega naroda, od takrat, ko je KPS spoznala za potrebno združiti ljudi v en sam cilj, to je osvoboditi se fašizma in doseči socialno svobodo. Tako je bila osnovana 27. 4. 1941 osvobodilna fronta slovenskega naroda.
Tisto leto so ljudje živeli z veliko skrbjo in žalostjo. Večina mož in fantov je bila že mobilizirana. Ljudje so se tolažili, da so to le začetne težave, predvsem pa so upali, da vojne le ne bo. Toda v nedeljo 6. aprila 1941 zjutraj so prvi bombniki že preleteli Ljubljano. Takoj je bilo jasno, da je vojna tu. Prejšnjo nejasno skrb je zamenjala nova, še hujša: kaj bo zdaj? Bilo je hudo in potrebne so bile ogromne žrtve. Toda zmagali smo. Zmagala je voija naroda. Zmagali so cilji osvobodilne fronte. Predvsem je treba povdariti, da je OF zrastia iz nas samih, iz ljudskih moči našega naroda. Nastala je iz mednarodne stiske in pridušene aktivne energije izkoriščenega ljudstva za odpravo vseh razredov in njihovih interesov in v obrambo naroda, ki se je znašel v smrtni nevarnosti. Nastala je v obrambo interesov vseh delovnih ljudi na slovenskem, se pravi ogromne večine našega naroda.
Zaradi tega je bila tudi zasnovana in se je razvila kot vsenarodno gibanje in ne kot stranka. V nasprotju s strankami devetdesetih let ni bila ustanovljena, da bi cepila iin delila ljudstvo v tabore, marveč je nastala iz enotne volje in za zbor vseh energij naroda v en, sam smoter, v osvoboditev — v narodno in socialno osvoboditev. To je bila globoka
osvetlitev ljudstva pred začetkom nove zgodovinske dobe. Osvobodilno fronto je zasnovala avantgarda najnaprednejšega razreda, delavskega proletariata, ki je bila opremljena z moderno ideologijo in z družbeno vedo. Skratka, osvobodilna fronta nas je mahoma postavila v vrsto najnaprednejših narodov sveta in je v svoj program absorbirala vse pozitivne teze naše preteklosti in vse te tudi uresničila.
Osvobodilna fronta ni bila ustanovljena v evropskem zatišju in tudi ne za dela v mirnem, urejenem svetu. Ne, ustanovljena je bila v najbolj kritičnem trenutku vse naše dosedanje zgodovine in ne samo naše, in sicer za akcijo, za oborožen odpor proti okupatorju, za smo-terno tveganje, za žrtve, skratka za boj, za biti ali ne biti, za zmago in svobodo ali smrt.
Ustanovitev osvobodilne fronte je bila po svoji smiselni važnosti in veličini edenstveno politično dejanje v vsej naši zgodovini, kar nam tudi dokazujejo uspehi njenega dela, ki jih vsi poznamo, ki jih vsi živimo.
Vsa ljudska gibanja naše starejše preteklosti pa imajo z Osvobodilno fronto neko skupnost, ki je ne smemo prezreti, ker na preprost in zelo jasen način od-
kriva veliko zakonitost vse naše zgodovine, vse naše usode. Na sploh lahko trdimo, da je v vseh usodnih trenutkih naše zgodovine v množicah tega naroda, ki živi na skrajnem severozapa-dnem robu jugoslovanstva, spontano prebudilo zavest skupne usode z bratskimi jugoslovanskimi narodi, ki je prestopala vse umetne pregrade med njimi. Ta zgodovinski pojav, ki je tako pri-roden, ki se pojavlja v vsej zgodovini Osvobodilne fronte, nam je dokaz in naj nam bo vodilo. Dokaz za povezanost jugoslovanskih narodov, ki jo nekateri skušajo prikazati kot umetno tvorbo in navodilo za to, da se zdaj in za naprej zavedajmo važnosti te skupnosti, ki je naša usoda, naša narava, z zgodovino
potrjeni zakon naše biti. Ostane naj tudi naša neomajna volja za bodočnost. Varujmo in branimo to skupnost zoper vsakogar, ki bi ji hotel vzeti njeno neodvisnost in suverenost.
Posebno zaradi tega dokaza in tega navodila o skupnosti jugoslovanskih narodov mislim, da praznik OF ni samo praznik Slovencev, temveč vseh Jugoslovanov. Proslavljajoč OF, proslavljamo našo osvobodilno borbo, njene uspehe, našo svobodo, našo državo, njeno nedotakljivost- neodvisnost in proslavljamo našo revolucijo ter njene velike, ne le za nas, marveč za vse delovne ljudi sveta dragocene, čiste smotre.
Maks Menoni
ZAHVALA
Delavcem DSSS se zahvaljujem za nesebično pomoč, po požaru, ki je upepelil naše gospodarsko poslopje.	Lah Kristina
Temeljne smeri razvoja in cilji TOZD Gumarna
Z realizacijo ciljev minulega srednjeročnega obdobja bo TOZD Gumama zagotavljala kontinuiteto proizvodnega programa, predvsem za avtomobilsko, elektro, gradbeno in kmetijsko Industrijo ter široko potrošnjo.
1.	Predvideni razvoj TOZD Gumame v 1. 81—85:
Iz analize tržnih potreb je razvidno, da je potrebno program tehnične gume dopolnjevati z novimi artikli v vseh panogah industrije, predvsem pa je potrebno vključiti tiste proizvode, Od jih naše gospodarstvo še uvaža.
Fizični obseg proizvodnje se bo predvidoma povečal od cca 600 t predelane gume v 1. 1980 na cca 1300 t v 1. 1985. Povečanje proizvodnje temelji na tesnejšem sodelovanju z avtomobilsko in traktorsko industrijo.
Najtesnejše sodelovanje bo še vedno ostalo z TAM, IMV, TOMOS, kot novi pa se pojavljajo C. Z. in FAP.
Posebni povdarek je potrebno idatfi vključevanju v elektronsko in elektroindustiiijo ter industrijo bele tehnike, prav tako pa je dana vsa prioriteta plasmaju na tuji trg. Saj je realno pričakovati, da bo v 1. 1983 potrebni uvoz pokrit z (lastnim izvozom.
vojni politiki zagotavlja pogoj stabilnej 'šega gospodar j enj a, ter realnejše pridobivanje dohodka in povečanja akumulativne sposobnosti.
Za boljše poslovanje v TOZD pa bo potrebno v celoti realizirati:
—	posodobitev proizvodnega programa (silent bloki, od-bojniki, vzmeti, »O« tesnila ..)
—	z instaliraniem novih kapacitet so ustvarjenii pogoji za povečanje obsega proizvodnje, katero bo potrebno s smoter-nejšo Organizacijo poslovanja, boljšega izkoriščanja kapacitet in z boljšo (Strukturo kadrov tudi doseči,
—• kvalitetna in kontinuirana zagotovitev repromate-iriala,
—	reorganizacija posameznih funkcij služb iz TOZD na nivo DO,
—	spremembe in dopolnitve posameznih (samoupravnih aktov, predvsem pa tistih, ki urejajo nagrajevanje po delu, kar bo vplivalo na večjo produktivnost in ekonomičnost poslovanja.
črnka 1000x400 in novimi seč-kami MaxjMuller.
c)	Za velika serijska naročila bodo razširjene kapacitete, z injekcijskimi stiskalnicami.
id) Za pripravo kovinskih delov, za vulkanizadijo bo posodobljen celotni tehnološki postopek z:
—	vključitvijo novega peskovnika,
—	vključitvijo nove razma-ščaValne komore
—■ (spremembo nanašanja lepila (im barve.
e)	Linijo ekstrudorja bo potrebno (dopolniti s transportnim trakom.
f)	Zaradi povečanja proizvodnje zavornih tesnil, bo potrebno (rešiti tehnologijo rezanja.
g)	Pri končni obdelavi gumijevih izdelkov bo potrebno posodobiti:
■—• sekanje polizdelkov s plošč,
—• rezanje tesnil iz cevi večjih premerov,
—	brušenje »O« (tesnil,
—• zmanjšati obseg ročnega ■obrezovanja in že pri konstrukciji orodij upoštevati takšno izvedbo.
h)	Za ugotavljanje trajnosti in ostalih parametrov gumi odbojnikov bo potrebna vpeljava ustreznih metod in preizkuševalnih priprav.
2. Možnosti plasmana
V proizvodnem programu je dan primarni povdarek na razvoju izdelalve tehnične gume za avtomobilsko industrijo, predvsem v vezavi guma-kovi-na, ki je zajeta v celotnem programu, v višini cca 40 %. Ostalih 60 % je čista guma za potrebe avtomobilske indu-strije, vendar so zajete tako v enem kot v (drugem programu tudi ostale panoge industrije in široke (potrošnje.
3.	Razširitev proizvodnih kapacitet:
a)	V izgradnji prve faze nove Gumame je vključena tudi rekonstrukcija valjarne, z razširitvijo kapacitet, ki bodo odpravila ozka grla.
Nabavljen je že novi dvo-valjčnik 2000x650.
b)	V novi Gumami 'bo povečana tudi kapaciteta na tizvla-čevamju in sekanju surovca, z vključitvijo novega dvovalj-
4.	Vpeljava novih materialov:
a)	Osvojitev poliuretanskih materialov in uvedba fluor kaUčUka.
ib) Razvoj (kvalitete zmesi iz bUflii kaučUka.
c)	Uvedba jugoslovanskega tipa SBR kaučuka, ko bo na razpolago.
(d) Osvojitev kvalitete EPDM zmesi z nizko trajno deformacijo.
e) Osvajanje novih materialov in novih kvalitet zmesi po zahtevah tržišča.
5.	Predvidene organizacijske in tehnološke spremembe:
a)	Vpeljava novega informa-oijiskega sistema in novega šifranta bo zahtevala popolno obnovo tehnološke dokumentacije.
b)	V (Oddelku vulkanizacije bo potrebno 'organizirati posebej enote proizvodnje za svetle zmesi, zavorne gumice in ostalo proizvodnjo.
c)	Uvedba enotne metode in sistema planiranja.
d)	Uvedba funkcionalne organizacije transporta med fazami proizvodnje.
e)	Popolna uvedba statistične kontrole v vseh izmenah oddelka vulkanizacije in Oddelka priprave surovca.
6.	Kadrovska politika in zaposlovanje:
Zastavljien razvoj TOZD Gumame bo zahteval intenzivno zaposlovanje strokovnjakov ter kvalificiranih 'in nekvalificiranih delavcev.
Predvidena povprečna rast zaposlovanja bo 9 %.
Izboljšanje kadrovske strukture načrtujemo z izobraževanjem v internem merilu, za pridobivanje specializiranih profilov, izobraževanje preko SAVE Kranj, ter specializacijo in strokovno usposabljanje v tovarni SAVA Kranj.
Prav itaklo bo tudi redno izvajan program študija ob delu in program štipendijske politike talko v DO kot Občini.
TOZD bo z ostalimi TOZD v DO AGIS združevala sredstva za izgradnjo nove obratne ambulante, kar bo vplivalo na nadaljnji padec trenda bolniških staležev.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Zaradi restriktivnih ukrepov uvoza in doseganje visoko kvaliteto guma-kovina, ki omogoča uporabo v primerih dušenja, vzmetenja, (dinamične vezave, spajanja prenosa, daljše Življenjske dobe itd., kaže marketinška analiza, povečani trend povpraševanj in naročil tovrstnih proizvodov, tabo za domači kot tuji trg.
Z zaključitvijo projekta nove Gumame, z nabavo dn in-(staliranjem novih kapacitet v valjarni, pripravi surovca in vulkanizacije, bo omogočen normalni proces reprodukcije in rast proizvodnje za cca 30 %.
S to razširitvijo proizvodnih kapacitet in z vključitvijo sodobnejših tehnoloških in organizacijskih metod, bo TOZD zagotavljala trajno povečanje dohodka in s teta tudi njen nadaljnji razvoj.
Z vključitvijo celotnega programa gumeno tehničnih izdelkov iz SAVE Kranj, prenosom tehnologije, strojev in orodij bo zaokrožen celotni program, ki skupaj z realizacijo opredeljenih ciljev v raz-
APR1L 1981
AGIS ■ STRAN 3
Naš portret
Boks je ena tistih športnih panog, za katero velja veliko zanimanje. Zelo radi sedemo pred televizor in vneto spremljamo uspehe ali pa neuspehe naših boksarjev. Zelo malo pa je takšnih, ki bi kaj več vedeli o delu in prizadevanjih ptujskih boksarjev. Zato sem povabil k razgovoru dobitnika prve slovenske Zlate rokavice Albina MERCA.
V DO AGIS delam že 3 leta in to v TOZD TAP, obrat IV. odd. galvanika. Po poklicu sem natakar, vendar sem moral iz ljubezni do boksa delo natakarja zamenjati. V hotelu Poetovia, kjer sem prej delal ni bilo prostih sobot in nedelj, kar pa nikakor nisem mogel usklajevati z boksom, saj so vsa tekmovanja v nedeljo. S tem sem si rešil problem tekmovanja, sedaj me muči le še druga izmena, ker mi ta ne omogoča rednih treningov. Pred samim tekmovanjem ta problem rešujem s prepustnicami, vendar sem mnenja, da to mi najboljši način reševanja tega problema. Želel bi, da bi lahko delal samo v eni izmeni vsaj tako dolgo, dokler se bom ukvarjal z boksom. Zavedam se, da to ni lahko kljub temu pa menim, da se vse da urediti.
Začetki moje boksarske poti so v Ptuju, segajo pa nazaj do leta 1975. Že od otroštva sem ljubitelj boksarskega športa. Prava odločitev pa je padla, ko sem gledal na dvorišču minoritskega samostana prvi nastop ptujskih boksarjev. Takrat sem se odločil in ob veliki podpori trenerja Dokla vztrajam še danes.
Pogoji za delo boksarske sekcije Ptuj so zelo slabi. Pred tekmovanjem za prvo zlato rokavico praktično nismo imeli kje vaditi. Tako, da smo bili odvisni od vremena. Če bi nas na cedilu pustilo še to, sem prepričan, da bi bili uspehi veliko slabši. Dvakrat na teden po dve uri treninga je zdaleč premalo. Da bi človek postal dober boksar, je potrebno veliko volje, predvsem pa človeškega srca. Ko se mladi odločajo, da bodo postali boksarji, se jim še sanja ne, koliko ta šport od človeka zahteva. In to
je tudi eden od vzrokov, zakaj tako hitro treninge opustijo.
Boksam v polsrednji kategoriji, to je od 67 do 71 kg, kar pa po svoje tudi povzroča probleme. Glede na to, da je tolerančna meja odstopanja zelo mala, je potrebno zelo paziti na vsak gram telesne teže. Nemalokrat se zgodi, da moraš zaradi odvečne teže pred samim nastopom intenzivno vaditi ali pa se posluževati še bolj negativnih prijemov, ki pa seveda kvarno vplivajo na počutje, ki je še kako pomembno. Boks imam rad z dušo in telesom, zato tudi te težave premagujem. Ni bilo lahko ko sem moral zvečer s treninga peš na Videm, danes sem srečen, da sem vztrajal. Nikoli nisem izgubil zaupanja vase a!i kontrole nad seboj. Če se zgodi v ringu, da samo za trenutek ne obvladaš samega sebe to pomeni konec borbe, seveda v korist nasprotnika.
Leta 1979 sem tekmoval na državnem prvenstvu v Puli. Imel sem srečo, tako da sem prišel v !4 finale brez borbe. Tu pa me je čakal žižič iz Nikšiča. Zaveda! sem se, da tu ne morem zmagati. Pa vendar? Pridobil sem si bogatih izkušenj, ki jih boksar zelo potrebuje. Zadnjih 10 let je slovenski boks v hudi krizi. Prej sta bila v Sloveniji dva dokaj močna kluba in sicer RUDAR iz Trbovelj in Železničar iz Maribora, ki je bil svoj čas na samem vrhu jugoslovanskega boksa.
Leta 1979 se je v slovenskem boksu obrnilo na bolje. Tako, da je danes pet boksarskih klubov. Res pa je, da pri nas premalo posvečamo pozornosti tej zvrsti športa.
Želje, kdo jih pa nima? Želim si, da bi se še naprej lako obdržal na vrhu, kar si seveda želi vsak športnik. Zlata rokavica, ki sem jo prejel letos, me obvezuje, da se bom naprej boril še bolj
Na obisku
To pot sem se odločil obiskati našo upokojenko Nežko VRŠIČ. Polnih 22 let je bila zaposlena pri nas. Zadnjih 15 let je delala v skladišču standardnega orodja v TOZD TAP. Rada je imela svoje delo. Potem pa je prišlo tisto, česar se vsak človek najbolj boji. Prišla je bolezen. Prišlo je tako daleč, da je morala delo zapustiti. Bilo je težko in vedno težje ji je, ko se misli vračajo v kolektiv. Rada obišče svoje bivše sodelavce, pa čeprav se ji ob tem znova odpre srčna rana. Pet let že traja to trpljenje. Zdravje se ji nekoliko popravlja. Zdravniki pravijo, da bi morala imeti mir. Njo pa mir ubija. Ko je sama, se ji misli vedno vračajo v preteklost, misli na dni, ko je lahko še delala, ko je čas mineval mnogo prehitro. Toda človek se mora sprijazniti s svojo usodo, ki mu jo je namenilo živ-
ljenje. Počasi pozablja na to, kar je za njo in se začenja veseliti prihodnosti ob svojih otrocih in vnukih, ki jih ima zelo rada. Srečna je, ko so vsi zbrani okrog nje, takrat se ji zdi vse lepše, celo na bolezen pozablja in življenje se ji zdi prijaznejše.
Sedaj je tu pomlad, z njo pa delo v vrtu, ki jo zelo veseli.
Obiska iz AGIS A je bila zelo vesela. Želi si, da bi jo večkrat kdo obiskal. Najbolj je vesela, ko opazuje, da oživljamo vezi med upokojenci iz delovne organizacije.
Svojim bivšim sodelavcem želi, da bi bili predvsem zdravi, da bodo lahko delali, kajti delo človeka resnično krepi in ohranja.
Škoda, da to človek spozna šele takrat, ko ne more več delati.
M. Menoni
zagnano. Nekaj časa in veliko kondicije mi bo sicer vzela operacija, ki me čaka v juniju. Pred dvema letoma sem imel hudo poškodbo na nogi in od takrat nosim v nogi šest kovinskih vijakov, ki jih je sedaj potrebno odstraniti. Upam, da ne bo kakršnihkoli posledic, ki bi se odražale na moji boksarski karieri.
Prepričan sem, da bom še naprej upravičeval vložen trud trenerja Dokla, kajti prav on ima največ zaslug za naše uspehe.
Meni ostane samo še, da ptujskim boksarjem, posebej pa našemu Albinu, zaželim veliko zmag.
M. Menoni
Kako smo poslovali v lanskem letu
Na osnovi zbirnega zaključnega računa DO AGIS za leto 1980 ugotavljamo, da je delovna organizacija AGIS presegla planirani celotni prihodek za 11 % in je večji od celotnega prihodka v letu 1979 za 23 %. Pri tem moramo upoštevati, da je delovna organizacija uspela dvegniti cene svojih proizvodov v povprečju od 15 do 18 % ter povečala število zaposlenih za 3 %, iz česar lahko sklepamo, da je produktivnost porastla do največ 2 %. Vsekakor pa moramo pri tem upoštevati kritično situacijo pri nabavi repromateria-lov, posebej še tistih iz uvoza, ki so nam skozi poslovno leto povzročali občasne zastoje v proizvodnji, s tem pa seveda padec ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, kar se ni dalo nadoknaditi tudi z občasnim delom na dan prostih sobot in pa v podaljšanem delovnem času.
Struktura celotnega prihodka nam pokaže, da je še vedno močno prisotna interna realizacija, ki dosega več kot 17 % deleža celotnega prihodka, prav tako pa se je v strukturi celotnega prihodka zmanjšal delež izvozne realizacije za 1 %. Z organiziranjem TOZD Komerciala in prehodom na ugotavljanje skupnega prihodka, pa je v strukturi celotnega prihodka močno porastel tudi delež skupnega prihodka. Vendar pa moramo pri tem povdariti, da smo z ugotavljanjem, predvsem pa z razporejanjem skupnega prihodka imeli izredno veliko dela in težav v finančni službi in TOZD Komerciali in je ves postopek slonel le v odnosu TOZD Komerciala proizvodne TOZD, medtem, ko je dejanski dohodkovni odnos in povezava le smiselno uporabljena pri ugotavljanju skupnega prihodka med TOZD Kovinsko obdelavo in TOZD Gumama, zato predlagamo, da v novem poslovnem letu poiščemo bolj primerne dohodkovne povezave med TOZD Komerciala in proizvodnimi TOZD (verjetno,
svobodna menjava dela), ki bi poenostavila ugotavljanje celotnega prihodka TOZD ter ga tudi pocenile (prenos plačane realizacije iz zbirnega računa). Tudi glede skromne dohodkovne povezave med TOZD Kovinska obdelava in TOZD Gumama predlagamo, da se ugotavljanje skupnega prihodka nadomesti s kategorijo interne realizacije, s čemer bi se izognili vodenju dodatnih in zelo zapletenih evidenc, ter na ta način prispevali k bolj čistemu dejanskemu stanju med obema TOZD, ki danes pogosto vzbuja dvom v objektivnost razporejanja skupnega prihodka.
Ponovno pa povdarjamo, da bomo morali dati deležu izvoza v strukturi celotnega prihodka mnogo več pozornosti, zaradi pridobivanja potrebnih deviznih sredstev in pa ugodnosti pri obračunu davkov.
Analiza izpolnitve plana celotnega prihodka po TOZD pokaže, da postavljenega plana ni dosegla le TOZD Velika oprema za 1 %, medtem ko ga je najbolj
Ogled proizvodnje
(Nadaljevanje s 3. strani)
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bo TOZD krepila in razvijala predvsem naslednje aktivnosti:
—	nadaljnje padružabljanje varnostno-političnega sistema,
—	organiziranje usposabljanja vseh delavcev za potrebe narodne zaščite in obrambnih priprav,
—■ organiziranje in usposabljanje vseh delavcev za
potrebe požarno-varnostnih ukrepov.
Realizacija elementov razvoja in oiljev v obdobju 81— 85 bo zagotavljala normalno eksploatacij o proizvodnje in nadaljnj'i razvoj, prav tako pa bodo dani vsi pogoji za razširitev materialne osnove delavcev, rast skupne in osebne porabe za zadovoljevanje lastnih in družbenih potreb.
Jože LEBER
presegla TOZD Servisi za 53%, kot posledica prodaje avtomobilov, kar je tudi vplivalo na porast celotnega prihodka organizacije, medtem ko so ostale TOZD presegle plan med 1 in 17 %.
Porabljena sredstva so le za 1 % hitreje rastla od celotnega prihodka, kar je ugodno vplivalo na rast dohodka, ki je za 9 % višji od planiranega in za 21 % višji od doseženega v letu 1979. Pri tem pa ne gre prezreti, da je za 5 mio. din porastla substanca ob koncu leta 1980, kot posledica povečanih zalog v nedovršeni proizvodnji in gotovih izdelkih.
Razporeditev dohodka je vskla-jena s postavljenim planom, tako je delež udeležencev izven DO AGIS v dohodku 26,5 %, medtem, ko je v preteklem letu dosegal 30,2 %, oz. je bil planiran v deležu 25,7 %.
Razporeditev čistega dohodka na osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo, pa je podobna kot v letu 1979, s tem, da ugotavljamo nekoliko večji delež akumulacije na račun znižanega deleža udeležencev v dohodku izven DO AGIS.
Pri razporejanju čistega dohodka na osebne dohodke in sklade pa ugotavljamo, da je večina TOZD izboljšala delitvena razmerja v korist skladov, razen tistih TOZD (Komerciala in Gumama), ki niso ustvarile poslovnega sklada, oz. TOZD Orodjarne, ki je bila dodatno obremenjena za prispevek delovni skupnosti. Na ta način se je izboljšalo tudi delitveno razmerje za 1 % na nivoju delovne organizacije, ki je bilo doseženo v razmerju osebni dohodki skladi, 78 : 22, pri tem pa moramo upoštevati, da so posamezne TOZD obračunale amortizacijo nad predpisano stopnjo, v višini din 3 mio,, ki to razmerje še izboljšuje v korist skladov.
Analiza naložb v posamezne sklade pa pokaže, da je bilo razporejeno 55 % ostanka čistega dohodka za skupno porabo, 31 % za poslovni sklad, ter 13 % za rezerve. Pri tem je dosegla najboljšo strukturo delitve ostanka čistega dohodika TOZD Precizna mehanika, ki je razporedila ka 71 % v poslovni sklad, to pa predstavlja, na nivoju delovne organizacije 44 % izločenih sredstev za poslovni sklad po zaključnem računu za leto 1980. Ta TOZD je ugotovila tudi izjemni dohodek v višini 3,8 mio. din. Kljub povečani naložbi v poslovni sklad, pa je delovna organizacija dosegla le minimalno povečanje reprodukcijskih sposobnosti, zaradi visokih združevanj v SIS-e materialne proizvodnje, tako da bo z obračunano amortizacijo, v letu 1981 komaj pokrila obstoječe obveznosti, ter bo le v minimalnem znesku lahko povečala vire trajnih obratnih sredstev. Poslovno leto so s kritičnim rezultatom zaključile TOZD Komerciala, ki ni ustvarila dovolj sredstev za oblikovanje
naložbe v poslovni sklad, kar je predvsem posledica povečanih stroškov v transportni dejavnosti, ter zapozneli pripravi rebalansa TOZD Komerciala, kar kaže na slabo angažiranost vodstva TOZD pri reševanju tovrstne problematike. TOZD Velika oprema je naložbo v poslovni sklad dosegla ie v minimalnem znesku, ki pa ji glede na obvezna združevanja, ne povečuje reprodukcijske sposobnosti. Bistveni vzrok za to je izpadli dohodek zaradi manjkajočih reprodukcijskih materialov, zlasti tistih iz uvoza, prav tako pa tudi delež režije, glede na obseg poslovanja TOZD.
Najbolj kritična situacija pa je bila ugotovljena v TOZD Gumar-ni, ki je pokazala primanjkljaj čistega dohodka za pokrivanje obveznosti v višini 2,7 mio. din ter so ga TOZD v DO AGIS pokrile po dogovoru s prerazporeditvijo prispevka DSSS. Na ta način je DO AGIS zaključila poslovno leto, s povprečno doseženo akumulacijo 2,88 % v primerjavi s celotnim prihodkom, dejansko uspešnost pa bomo lahko ugotovili šele, ko bodo izvršene primerjave z doseženimi rezultati poslovanja v delovnih organizacijah avtomobilske industrije v SR Sloveniji.
Analiza kazalcev rezultatov dela in poslovanja, tako v primerjavi s planom, kot doseženimi v letu 1979 pokaže solidno rast teh kazalcev, na področju akumulacije in osebnih dohodkov, v primerjavi z angažiranimi sredstvi pa slabše rezultate, kar dokazuje, da razpoložljiva sredstva uporabljamo neekonomično ter, da imamo določene neizkoriščene kapacitete, kar bo dokazala primerjava s TOZD kovinske industrije SR Slovenije in pa s TOZD avtomobilske industrije SR Slovenije. Ta pokazatelj mora biti eden od izhodišč pri sprejemanju poslovnih odločitev, v investicijski dejavnosti v letu 1981.
Delovna organizacija AGIS ni prekoračitelj Resolucije pri izplačanih osebnih dohodkih, saj bi bilo možno izplačilo še v višini 5,7 mio. din, pač pa ugotavljamo, da z manjšimi procenti večina TOZD in DSSS prekoračuje določila Samoupravnega sporazuma kovinske in elektro industrije SR Slovenije, vendar v mejah, ki jih republiška komisija za nadzor sporazuma upošteva, kot utemeljen vzrok, zaradi težav pri poslovanju.
Primerjava osebnih dohodkov s doseženimi v letu 1979 pokaže rast za 21 % tako, da dosega povprečno izplačani osebni dohodek v DO AGIS din 7.446.—, v gospodarstvu SR Slovenije pa 8.517 din, kar pomeni, da zaostajajo osebni dohodki v DO AGIS za 13 % in to najbolj v TOZD Gumami, kjer zaostaja za 20 % medtem, ko nobena TOZD in DSSS ni dosegla povprečnega osebnega dohodka v SR Slove-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Delovna akcija
V TOZD Gumami je stekla akcija urejevanja okolja. Bilo je lepo vreme. Pogoji za delo so bili dobri. Razpoloženje na akciji tudi odlično. Nekaj med njimi sem postavil enako vprašanje: »Zakaj tako slab odziv na akcijo?«
Najprej sem vprašal direktorja TOZD Gumarne tov. Leber Jožeta, kaj meni o akciji.
V novo gumarno smo se preselili novembra 80. Bili so zelo težki pogoji selitve. Transportne poti niso bile asvaltirane, tako da smo se dobesedno prebijali do nove gumarne. Po selitvi so bila izvedena zunanja dela — asvaltiramje, vendar pa zaradi nastopa zime brez ureditve okolja. Zaradi tega je bila že v letu 1980 iz strani ZSMS TOZD Gumama, dana pobuda, da bodo okolje uredili sami. Ta akcija je stekla, ko je izvajalec GRADIS končal vsa težja dela zunanjih
Marica MERC, DSSS
Za akcijo sem zvedela preko razglasne postaje v obratu družbene prehrane. Ne, nikoli niti za trenutek ne razmišljam, če bi šla na delovne akcije. Ne vem kje je vzrok za tako skromno udeležbo na akciji. Mladina se bo morala spremeniti, če bo hotela opravičiti zaupanje, ki ji ga je pripisoval tov. TITO, ko je dejal: »Narodu, ki ima takšno mladino, se ni treba bati za svojo bodočnost.«
Utrinek z akcije
površin, in bo potekala vse do dokončne ureditve okolice.
Kot direktorja TOZD Gumarne me je akcija mladih zelo razveselila saj menim, da se tu izraža odnos, ki ga imamo do družbenih sredstev, ki so nam dana v upravljanje, manj pa sam finančni učinek. Menim, da bi maralo biti več organiziranih akcij, saj le-te ne samo, da zbližujejo ljudi, ampak so tudi politični kazalec neke sredine. Kljub maloštevilni udeležbi sicer široko zasnovane akcije je bilo predvideno delo opravljeno, za kar gre zahvala vsem udeležencem.
Marjan PILINGER, predsednik OOZSM TOZD GUMARNA
Priprave na to akcijo imajo korenine že v lanskem letu. K pripravam smo pristopili z vso resnostjo. Obveščanje o akciji je steklo na vse možne načine. Ne morem razumeti, zakaj tako slab odmev na to akcijo, saj nas je le osem. Torej ugotavljamo, da informiranost ni upravičilo. Kje je vzrok? Potrebno ga bo poiskati in to vsak mladinec pri sebi!
Prepričan pa sem, da bomo, kljub temu, da nas je malo uspeli. Uspeli bomo izpolniti nalogo, ki smo si jo začrtali v planu. Koliko nam ne bo uspelo danes, bomo opravili v popoldnevih.
Cilj akcije nam je vspodbuda za še večjo zagnanost.
Štefan ČELAN, gumama
Moti me neaktivnost mladine. Ne vem, kje so vzroki za to. Toda poiskati jih bo treba.
Ko je vzrok politična neaktivnost je izgovor nestrokovnost.
Kaj je vzrok delovne neaktivnosti, ko je delovno sredstvo kramp in lopata, pa ne vem. Sicer pa delo bo opravljeno.
MENONI
NIC NAS NE SME PRESENETITI
V začetku aprila se je sestal štab CZ občine Ptuj. Ob tej priložnosti je posebno pozornost posvetil izdelavi programa dela akcije »Nič nas ne sme presenetiti«.
Aktivnost štaba se bo tudi letos odvijala na področju ustanavljanja, usposabljanja, opremljanja in praktičnega preverjanja znanja enot CZ in tudi pri kadrovskem izpopolnjevanju posameznih enot CZ. Na seji štaba so bili prisotni tudi poveljniki štabov CZ OZD ter skupno pregledali program dela za izdelavo načrta in reševanja v primeru potresa v občini Ptuj. Predvidevajo, da bi bila rušilna moč 8 stopnje. Pri takšni rušilni stopnji
POROČILO 0 POSLOVANJU OBRATA DRUŽBENE PREHRANE
Na račun naše malice je včasih povedanih mnogo pikrih besed, vendar je težko najti v 2000 članskem kolektivu popolno zadovoljstvo. V naši DO imamo tudi nekaj koristnikov malice, ki sami ne vedo kaj bi radi jedli in le tem ne odgovarja prav nobena malica, ki jo pripravlja obrat družbene prehrane. Ob vsem tem nastaja vprašanje: Ali ti ljudje jedo res same izbrane jedi?
Kako žalostno — nehumano je, če analiziramo samo primer, ko vidiš polne skodelice na mizah, v njih pa razpolovljene kose kruha. S takšnim početjem pokaže posameznik resnično nespoštovanje do hrane. Menim, da v ma-lokaterem obratu družbene prehrane, tako kot je pri nas, da bi bil kruh po želji. Mnogi delavci se premalo zavedajo, da gredo cene živil vrtoglavo navzgor in da je tudi težava z nabavo raznih
živil. Trenutno ima ODP velike težave z nabavo mesa.
V prvem tromesečju smo pripravili za zunanje koristnike malic 28.997, za delavce DO AGIS pa 113.558 obrokov. Da smo lahko skuhali toliko malic, smo porabili 2.825.527,71 din.
Cena malice je sedaj 27.50 din, vendar bomo morali ceno malice spremeniti, če hočemo obdržati kvaliteto in kvantiteto kakšna je sedaj.
Iz zavoda za ZDRAVSTVENO VARSTVO IN HIGIENO živilskega in kemičnega laboratorija v Mariboru smo dobili izvide o nepo-rečnosti preiskanih vzorcev malice: to je pečen piščanec, kisla repa s fižolo, dušena govedina in ričeda. Vsi vzorci ustrezajo pravilniku.
Vodja ODP: Branko Pintarič
Zimsko tihožitje
že pride do rušenja starih zgradb, ki pa jih ni malo na območju Ptuja. Velik problem nam tudi predstavlja akumulacijsko jezero. Pri takšni rušilni moči bi prišlo do deformacij nasipa. Voda bi se razlila in poplavila velik del okolice Ptuja. Tu bi lahko še naštevali vrsto katastrof, kot so požari, epidemije in podobno. Delovna organizacija AGIS se bo
vključila v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti '81« z enotami CZ, ter se vključila v programe dela na potresnem območju. V akcijo NNNP se mladina vključuje skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
Posebno pozornost se tudi v letošnji akciji NNNP posveča mladini.
Franc KOLARIČ
INVENTIVNA DEJAVNOST V LETU 1980
Komisija za inovacije je imela v lanskem letu 9. rednih in 2 izredni seji, na katerih je bilo obravnavanih 107 inventivnih predlogov. Pregled obravnavanih predlogov za posamezne TOZD je naslednji:
— TOZD Avtooprema; obravnavanih 57 tehničnih izboljšav in 15 koristnih predlogov,
— TOZD Kovinska obdelava; obravnavanih 10 tehničnih izboljšav in 5 koristnih predlogov,
— TOZD Gumama; obravnavani 2 tehnični izboljšavi in 5 koristnih predlogov,
— TOZD Precizna mehanika; obravnavane 3 tehnične izboljšave in 2 koristna predloga,
— TOZD Velika oprema; obravnavana 1 tehnična izboljšava in 4 koristni predlogi,
— TOZD Orodjarna; obravnavane 3 tehnične izboljšave.
Inovatorji, katerih inventivni predlogi so bili obravnavani so iz naslednjih TOZD:
TOZD AVTOOPREMA:
Peklar Franc 2x, Stubičar Tomislav, Merc Jože 2x, Bezjak Franc 4X, Beden.ik Janz 2x, Meško Ivan 2x, Visenjak Branko 4x, Vuk Mladen, Muratovič Emin 2x, Šegula Marjan, Gosak Vik-
tor, Veldin Zdravko, Topolovec Anton 5X, Klemenčič Alojz 3X, Peklar Konrad, Butala Anton, Ši-janc Alojz 2x, Kovač Anica, Kolarič Franc, Beranič Franc 3X, Planinc Franc, Juričinc Štefan, Gregorec Ivan, Kiseljak Franc 3x, Štrucl Terezija, Maroh Marjan 2x, Ivartnik Avgust, Snajder Franc 2x, Voda Martin, Kosar Franc, Roškar Alojz 2x, Ciglar Franc, Langerholc Mitja, Krajnc Jože 2x, Pilinger Jelka, Mlinarič Vlado 3x, Flaladea Srečko, Ivan Ropič.
TOZD KOVINSKA OBDELAVA:
Drevenšek Janz, Toplak Edi, Ta-šner Janez, Kostanjevec Ivan, Vidovič Franc, Berghaus Jože 2x, Domanjko Janez, Štumber-ger Albin 2x, Vtič Vlado, Rajko Janez Zamuda Janez.
TOZD GUMARNA:
Šmuc Željko, Galun Jože, Fiirst Ivan, Cvetko Martin, Tomašič Emil, Berghaus Ivan.
TOZD PRECIZNA MEHANIKA: Hostnik Janko, Zavec Silvo, Be-zinšek Jože, Hostnik Vekoslav 2 x.
TOZD VELIKA OPREMA:
Rašl Branko, Tomažič Jože, Rašl Branko, Rižnar Milan.
TOZD ORODJARNA:
Vidovič Adolf, Satler Ivan, Bela Danilo 3x, Lačen Mirko, Šprah Franc, Štrucl Anton, Makovec Vlado.
TOZD KOMERCIALA:
Robin Marjan 4X, Blagovič Mirko 2x, llec Jože.
TOZD VZDRŽEVANJE:
Golob Pongrac.
DSSS:
Ribič Milan, Ličen Gorazd, Men-hard Justina.
Ob koncu lanskega leta je bila izdelana analiza o dobi, ki je potrebna za inventivne predloge od prijave pa do dokončne potrditve izplačila odškodnin na samoupravnih organih. Iz analize je bilo razvidno, da strokovne službe v TOZD potrebujejo za pismena strokovna mnenja povprečno 44 dni s tem, da je naj-
krajši čas en dan, najdaljši pa 390 dni (po pravilniku 30 dni). Samoupravni organi v TOZD pa za potrditev sklepov komisije potrebujejo povprečno 69 dni s tem, da so bili sprejeti sklepi v najkrajšem času 13 dni in najdalje 197 dni. Zaradi takšnega stanja pa je jasno nastalo upadanje število prijav inventivnih predlogov, saj je bilo v letu 1979 prijavljeno 98 inventivnih predlogov, v letu 1980 pa samo 70. Nadalje je še vedno prisotna nevoščljivost delavcev iz posameznih strokovnih služb, kar je razvidno iz tega, da je bilo od obravnavanih 107 inventivnih predlogov zaradi pismenih mnenj strokovnih služb zavrnjenih kar 41 predlogov ali 38 % vseh obravnavanih predlogov. Če pa te podatke primerjamo z letošnjimi lahko ugotavljamo še poraznejše stanje, saj je do sedaj prijavljeno le 12 inovacij. Smatram, da bo potrebno angažirati vse poslovodne, samoupravne in družbenopolitične strukture, da se stanje na področju inventivne dejavnosti izboljša, saj je v interesu celotne družbe, da se to področje še naprej razvija.	Dušan Žnidarič
(Nadaljevanje s 5. strani)
niji. Iz tega pa tudi nadalje izhaja, da v DO AGIS ponovno ugotavljamo padec realnih osebnih dohodkov za 7,4 % medtem, ko je najbolj padel realni osebni dohodek v TOZD Kovinski obdelavi za 16,3%, realni osebni dohodek edino ni padel v TOZD TAR. Pri izračunu realnega osebnega dohodka smo upoštevali rast življenjskih stroškov 30 %. Ponovno pričakujemo zaostajanje osebnih dohodkov tudi v primerjavi z gospodarstvom in industrijo v občini.
Analiza izkoriščenosti fonda delovnih ur pokaže, da se je znižalo izgubljenih ur na račun bolniške do 30 dni za 9 %, medtem ko so v znatnem porastu ure izrednih dopustov (indeks 137), pri tem zlasti izstopa TOZD Vzdrževanje (indeks 220) in TOZD Orodjarna, kar vsekakor ne sodi k stabilizacijskemu obnašanju.
Pri analizi osebnih dohodkov pa vsekakor ne moremo mimo dejstva, da kljub nekaterim poskusom, do konca leta 1980 nismo mogli rešiti vprašanja ocenitve del in nalog v taki meri, da bi bila z njimi zadovoljna večina članov delovnega kolektiva. Zato smo se te naloge ponovno lotili preko projektnega pristopa ter vključili v posamezne strokovne komisije vse razpoložljive strokovnjake v DO AGIS. Zato upravičeno pričakujemo, da bo v letu 1981 največji del te naloge tudi realiziran.
V letu 1980 nam je likvidnost vseskozi padla. Vzroki za to so v hitri rasti cen na eni strani in vedno počasnejšem obračanju
zalog na drugi strani. Vse to je vplivalo, da se je delovna organizacija iz meseca v mesec bolj zadolževala, skupna zadolženost delovne organizacije se je povečala tako za 29 %, ter dosega ob koncu leta na dinar lastnih sredstev 1,34 dinarja tujih, kar dokazuje, da v strukturi virov sredstev prevladujejo tuji viri. Pri vseh kategorijah obratnih sredstev ugotavljamo porast, tako so porastle zaloge surovin in materiala za 36 % in to najbolj v TOZD Velika oprema, kjer so porastle za 9 mio. din, oz. 162%. Kritična je rastu tudi nedovršene proizvodnje, ki je porastla tudi za 29 % in to najbolj v TOZD TAP, kjer se je dvignila nedovršena proizvodnja za 7 mio. din ali za 45%. Posebej kritična pa je rast zalog gotovih proizvodov, kjer se je vezava povečala za 25%, od tega najbolj v TOZD Kovinska obdelava, kjer je zaloga porastla za 6 mio. din, oz. za 148 %. Porast vezave ugotavljamo tudi v zalogah TOZD Servisi. Taka rast zalog in povečanje število vezave dni dokazuje nevsklajenost delovanja posameznih strokovnih služb, predvsem operativnih priprav dela ter TOZD Komerciale. Na ta način je DO AGIS, kljub velikemu prizadevanju finančne službe, prispela na spodnji rob likvidnosti ter v kolikor ne bodo upoštevani ukrepi finančne službe in odbora za finančna vprašanja, bo delovna organizacija AGIS še pred predajo periodičnega obračuna za I. kvartal leta 1981 postala insolventna.
Pri tem je posebej kritična izdaja lastnih menic, ki je glede na razpoložljive avale pr) poslovnih bankah dosegla zgornji nivo.
Menimo, da te ugotovitve, kljub uspešnemu zaključku poslovnega leta morajo biti opozorilo, tako samoupravnim kot poslovodnim organom za konkretnejšemu pristopu k reševanju likvidnostne situacije.
Na osnovi poročila Službe zunanje trg. ugotavljamo, da je delovna organizacija AGIS za leto 1980 realizirala izvoz v višini 53 mio. din, kar pomeni, da je planirani izvoz presegla za 5,8 %. Planirani uvoz je bil dosežen v višini 50 mio. din ali s 66-timi %. Ne glede na to, da je bil izvoz večji od uvoza, smo morali zaradi obveznega odstopa deviz, po sklepu SISEOT-a, za lastne potrebe pridobivati devize preko samoupravnih sporazumov, za kar pa smo morali plačevati razme-romma visoke odškodnine, ki so delno tudi vplivale, predvsem na znižanje dohodka v TOZD Gumami. Zaskrbljujoče je, da v letu 1980 ne ugotavljamo večjega prodora na zunanja tržišča, ter smo v glavnem plasirali na zunanji trg, le proizvode, osvojene v preteklem obdobju. Recesija v inozemski avtomobilski industriji pa kaže, da bodo določeni programi proizvodnje za izvoz zamrli, ter bi zato morali angažirati vse sile za pridobitev novo izvozno usmerjenih programov.
Na Investicijskem področju smo uspeli realizirati le del planiranih investicij, predvsem je bila zaključena investicija Formin, ter investicija v računalniški sistem. Novembra pa je stekla tudi proizvodnja v novi prostorih TOZD Gumarne, kjer bo celotna investicija zaključena šele v letu 1981. Skromna investicij-ška sredstva pa so omogočila
le nekatere zamenjave obstoječe opreme v posameznih TOZD. Skupna vrednost aktiviranih investicij, v letu 1980 pa presega 98 mio. dim. Pri tem moremo posebej povdariti, da smo morali zagotoviti iz lastnih virov znaten delež za pokrivanje podražitev, nastalih na objektu nove gumarne. Izračun investicijske sposobnosti po sistemu trajnih obratnih sredstev pa je pokazala, da je DO AGIS, kakor tudi večina njenih TOZD investicijsko nesposobna, zaradi visoko angažiranih sredstev za pokrivanje zalog, pri nekaterih TOZD ugotavljamo, da pokrivajo obratna sredstva izključno s tujimi viri. Zato bo možno investirati v naslednjem poslovnem le najnujnejše investicije iz naslova minimalne amortizacije. To pa nakazuje, da bi morala DO AGIS v prvem delu novega planskega obdobja napraviti investicijski predah, ter sanirati trajna obratna sredstva.
Vsa ostala problematika, ki dodatno pojasnjuje dosežene poslovne rezultate, pa je podana v splošnem delu poročila. V zaključku ugotavljamo, da je DO AGIS uspešno zaključila poslovno leto 1980, da bi pa lahko bili ti rezultati še boljši, v kolikor bi bile posamezne strokovne službe bolje organizirane ter njihovo medsebojno sodelovanje vsklajeno. Zato upamo, da bomo s predlaganimi reorganizacijami In uvajanjem novega informacijskega sistema, ki temelji na sodobni računalniški obdelavi podatkov, to pomanjkljivost odpravili v letu 1981.
Sektor za plan,
analize in AOP
Pomlad
Tisto pomlad je ptica roparica čez naše meje priletela, da bi na naši zemlji mladičem spletla gnezdo.
Namesto žvrgolenja ptičkov se iz gozda je oglasil strel...
Bila je pomlad.
Sonce je sijalo in grelo.
V	srcih pa je tlelo ...
Vitka breza se v gozdu k hrastu je privila.
Vrabček pa krila je razširil in sokol je postal.
Gnezdo svoje je branil, mladiče žrtvoval,
da je roparica odletela.
Pa prišla je spet pomlad.
Sonce greje kot takrat.
V	srcih pa je ogenj in
v gozdu ptički žvrgolijo ...
Danica Ivančič
Naš Tito
Tov. Tito se je rodil v Kumrovcu 7. maja 1892. leta, a njegov rojstni dan in dan madosti praznujemo 25. maja. Že v mladih letih se je boril za pravice delavcev, zato je bil večkrat v zaporu in so ga oblasti preganjale. Skrival se je pod raznimi imeni. Med 2. svetovno vojno je bil voditelj naše narodnoosvobodilne vojske. Najbolj se je izkazal leta 1943, ko so bile najhujše ofenzive. Največ sposobnosti je pokazai v bitkah na Sutjeski in na Neretvi. Na 2. zasedanju AVNOJ, ki je bilo 29. 11. 1943 so mu podelili največje priznanje »maršal«. Po vojni so ga izvolili za predsednika. Obiskal je veliko držav in predsednikov s katerimi je sklenil prijateljske odnose. V vseh državah so ga lepo sprejeli in mu pripravili razne prireditve dobrodošlosti. Vsak predsednik mu je poklonil kakšno darilo ali priznanje. Tovariš Tito je obiskal veliko krajev in mest tudi v naši domovini. Tudi v Ptuju je bil leta 1969. V Bistrici je osnovna šola, ki se imenuje po Titovi materi, na Visu pa osnovna šola »Maršal Tito«. Veliko pesmi opeva tov. Tita. Vsako leto gre na pot po naši domovini štefeta mladosti. V vsaki republiki jo svečano sprejmejo in počastijo z raznimi programi. 25. maja je tov. Tito prišel na stadion v Beogradu, kjer so mu pripravili svečano izročitev štafete. Po sve-pionirji, mladinci in delavci. Tudi letos je na poti po naši domovini čanem programu so prinesli tov. Titu štafeto z veliko dobrih želja štafeta mladosti, a dan mladosti bomo morali že drugič praznovati brez tov. Tita. Ko je leta 1980 zbolel smo vsi komaj čakali poročil o njegovem zdravju. Ko so po radiu in televiziji objavili, da se zdravstveno stanje tov. Titu boljša in da sta prišla sinova na obisk, smo bili vsi zelo veseli. Delavci, kmetje in učenci so pošiljali tov. Titu pisma v katerih so bile napisane želje, da naj čimprej ozdravi. Toda nenadoma se mu je zdravstveno stanje začelo slabšati. Nekaj dni pred svojim rajstnim dnevom je umrl. Ves svet je vest o smrti našega dragega predsednika ovila z veliko žalostjo. Veliko ljudi je jokalo, tudi jaz sem jokala. V ponedeljek smo se zbrali v šolski telovadnici. Tovarišica ravnateljica je spregovorila nekaj besed o smrti tov. Tita. Zatem smo našo žalost izkazali s petminutnim molkom. V četrtek, ko je bil pogreb so se vsi predsedniki sveta zbrali v Beogradu. To je dokazalo, da so vsi spoštovali tov. Tita. V četrtek nismo imeli pouka, ampak smo v šoli po televiziji spremljali pogreb tov. Tita. Nekateri učenci so jokali, tudi jaz sem. Ko smo prišli domov, smo se s starši pogovarjali o žalostnem sprevodu, katerega se bom z žalostjo in ponosom spominjala vse življenje. Ksenija MEŠKO
5. r. OŠ T. Žnidarič
Beli golob
Vzletel je bel golob, kakor sij jutranje rose v začetku maja.
Drugačen od jate svoje. Svarila ga je golobica mala, čuvaj se lovcev divjih, bel si kakor dan, zato se tudi v temni noči iz jate vidiš.
Odletel je bel golob, odletel je daleč, skozi temne boste preko hribov in gora
čez reke modre,
skozi mrzlo noč v kraje tuje,
da zbral je jato svojo.
Vrnil se je z jato svojo v gnezdo staro, v srce eno, kjer kal ljubezni ne usahne, ne sredi dne. ne v temni noči.
Odletel je bel golob v začetku maja, a njegova jata se iz tujih krajev po isti poti v svoje gnezdo vrača.
Danica Ivančič
Izgubili smo Tita
V ljubljanski bolnišnici, na kliničnem centru je v nedeljo 4. maja prenehalo biti srce našega najdražjega predsednika JOSIPA BROZA TITA. Kljub vsem nujnim zdravniškim ukrepom je tudi tovarišu TITU prenehalo biti plemenito srce.
Izgubili smo borca za neuvrščenost in mir, on in njegovi najožji sodelavci so hodili po poteh svobode. Hoteli so narediti tak-
šno Jugoslavijo, kot jo imamo danes.
Ko so tuji državljani zvedeli o smrti predsednika TITA so sklenili, da se tudi oni udeležijo velike pogrebne svečanosti. Prihajali so iz najrazličnejših držav. Huda bolečina in globoka žalost sta pretresli delavski razred, narode in narodnosti, naše države, slehernega našagea človeka, delavca, vojaka in vojnega tovariša, kmeta, vsakega ustvarjalca, pionirja in mladinca, dekle in mater. Vsi Jugoslovanski narodi so pozdravljali tov. TITA na njegovi zadnji poti v Beograd. Peljali so ga v modrem vlaku. Zastave, ki so za 1. maj visele na koncu droga, so sedaj v znak žalovanja visele le na pol droga. Tuji državniki so prinašali vence tovarišu TITU in se še zadnjič poslovili od njega.
ILEC Petra, 5. b F. OSOJNIK
TITO
Mineva leto dni, ko je prenehalo biti veliko srce našega ljubljenega tovariša Tita. Solze so lile in močile žalostna lica revnih in bogatih, mladih in starih, solze globoke žalosti in bolečine za človekom, ki ga je poznal, spoštoval in ljubil celi svet. Človek, ki je izgubil veličasten boj, s katerim se je poslednje dni kot orjak upiral neizprosnemu zakonu narave. Tovariš Tito je izgubil prvi boj, on ki v svojem življenju ni poznal poraza oz. ga ni priznaval, saj nas je vedno učil in tudi naučil, da dokler človek živi, obstaja tudi upanje, da se je mogoče izkopati in še tako težke situacije. Mnogo nas je naučil naš Tito. Njegovo vizionarstvo je izhajalo iz življenjskih izkušenj, sposobnosti, da življenje vselej gleda s široko odprtimi očmi in budnimi čuti. Učil nas je s svojim velikim zgledom, da delimo usodo s svojo državo in ljudstvom.
Leto dni je odkar smo izgubili človeka, ki je 7 desetletij gorel v revolucionarnem gibanju, 6 desetletij krepil vrste jugoslovanskih komunistov, več kot 4 desetletja najdostojneje izpolnjeval dolžnosti v naši partiji, tri desetletja in pol bil krmar naše socialistične države, popeljal je našo deželo in naš boj v novo, pravično, miroljubno, človeško družbo, v svetovno zgodovino. Bojeval se je z vsem svojim življenjem in delom, živel z žarom in lumanizmom velikega revolucionarnega bojevnika, spreminjal velike ideale in misli v akcijo milijonskih ljudskih množic, ki so z njim na čelu izpeljale epohalne, napredne družbene preobrazbe. On nas je osvetlil pred svetom, nam je svet približal, učil nas je ljubiti in ljubezen mu vračamo. Naša brezmejna ljubezen do Tita pa se vsebolj spreminja v ljubezen do njegovega neuničljivega dela, v ljubezen, ki se in se bo razplam-tevala v vseh naših bojih v katerih bomo brez njega, a vedno na njegovi poti, saj njegov duh živi vedno med nami.
Od Tita smo se dovolj naučili, s Titom smo dovolj dozoreli in se utrdili v zavesti, da lahko obstanemo kot trdna in celovita država, ki si upa vsakemu ponuditi prijateljstvo, samo če ostanemo enakopravna socialistična skupnost vseh naših narodov in narodnosti, kot družba samoupravljalcev, v kateri sta delovni človek in njegov interes merilo socialističnega in družbenega napredka.
Ne le za nas, temveč za ves svet ostaja naš Tito simbol miru, humanega socializma, svobodne misli, ustvarjanja, boja za pravico, bratstvo in enotnost, za enakopravne odnose in svet brez vojne. Ponosni smo, da je prav Jugoslavija rodila takega sina, ki ostaja v marsikaterem srcu in v zgodovini nedosegljiv zgled, rodila je velikana zgodovine.
Odhod našega voditelja od krmila je izguba, za katero se zave damo, da je nenadomestljiva. Naj nas ta zavest opogumi še naprej za nove in velike delovne zmage, saj je ta tudi najglobji smisel zaobljube, ki smo jo dali Titu — kovinarju, heroju revolucije, bojevniku, mislecu, velikanu sveta, tej tako trdni, dosledni in moralni osebnosti. Tito in Jugoslavija, vedno smo bili eno in eno hočemo ostati, saj hočemo naprej po poti, ki jo je začrtal naš TITO, po poti miru in enakopravnosti.	D. Kelenc
Poročilo k ZR za leto 1980 TOZD Servis
Temeljna organizacija Servis motornih vozil je v letu 1980 doživljala dokaj čudne spremembe, omejitve in druge strese, ki so bili prisotni skozi vse leto. Predvsem smo bili prizadeti na področju plasmana rezervnih delov, kakor tudi osebnih vozil, saj je znano, da je potrebno razliko v ceni izračunavati v absolutnih zneskih, ki so veljali pred zamrznitvijo marž —
Ne glede na izredno visok prihodek, ki je bil dosežen v letu 1980, temeljna organizacija ni dosegla željenih rezultatov, zraven tega pa smo v težki nelikvidni situaciji, saj so se nam obratna sredstva znatno povečala, tako da nismo brez dodatnih kratkoročnih kreditov sposobni poravnati naših obveznosti do dobaviteljev. Cene rezervnih delov so se zvišale tudi do 70 %, razlika v ceni je nespremenjena — absolutna vrednost, dolgoročnih kreditov za obratna sredstva pa imamo 1.100.000.— din.
Vrednost prodanega trgovskega blaga je bilo v letu 1980 73.684.931.— din in če to razdelimo na 12 mesecev enakomerno je razumljivo, da višina trenutno razpoložljivih sredstev v nobenem primeru ne zadošča za normalno poslovanje.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da v tej dejavnosti niso urejeni najosnovnejši odnosi — cena storitvene ure, neurejeni rabati — marže, obveznosti itd., zaradi česar smo že v lanskem letu s posebnim dopisom obvestili IS Skupščine občine Ptuj, katerega skrajšano vsebino tudi navajam:
—	tekoče spreminjanje cene storitvene ure glede na stroške
—	opustitev obdavčitev od storitev
—	znižanje prispevne stopnje vsem SIS-om, razen SIS-u za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za 50 %, sredstva iz tega naslova pa nameniti neposredno za razširjeno reprodukcijo.
—	kreditiranje razvojnih programov te dejavnosti, 10-letni odplačilni rok, 5—6 % obrestna
mera, 2-letni maratorij ob 20 % lastni udeležbi.
—	za financiranje v projekte novih lakirnic uporabiti tudi del sredstev iz ekološkega dinarja in del sredstev namenjenih za obrambno sposobnost.
V kolikor bodo upoštevani navedeni predlogi, smatram, da bi se ta dejavnost znatno lažje razvijala, dosegala primerno kvaliteto storitev, saj bi s takšnimi pogoji tudi zagotovila potrebno kadrovsko strukturo v pripravljalnih službah temeljne organizacije.
PRIHODEK
doseženega v letu 1980 v primerjavi z letom 1978 in planom za leto 1978:
Iz primerjave vidimo, da smo celotni plan prihodka dosegli z indeksom 152,63 vključno s prodajo avtomobilov.
Po posameznih dejavnostih naše TOZD pa dosegamo:
—	servisne usluge z internimi storitvami je plan dosežen z indeksom 101,6
—	prodaja trgovskega blaga dosega 191 indeksnih točk
—	drugi prihodki pa z indeksom 164
Če vzporedno analiziramo planirano in dejansko doseganje marže od nabave, pa ugotovimo, da smo planirali maržo pri prihodku 38,433.230 din 6.016.200 dosegli pa pri prihodku 73.684.931 din 8.488.900
indeks prekoračitve je 141.
Iz podatkov vidimo, da nam marža pada na prekoračitev plana prihodka in nam povzroča za cca 2.100.000.— din nižji dohodek in vsporedno čisti dohodek.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Avtomatska avtopralnica v TOZD Servis
Poslovanje TOZD Komerciala v letu 1980
Pri opravljanju poslovnih funkcij TOZD Komerciala, smo se v letu 1980 srečevali s številnimi težavami. Največ problemov nam je tekom celega leta povzročalo nabavno tržišče. Zaradi prizadevanj za zmanjšanje primanjkljaja devizno plačilne bilance SFRJ je bilo prisotno pomanjkanje repromateriala in surovin, kar je povzročalo motnje v proizvodnji in s tem nepravočasno izpolnjevanje naših obveznosti do kupcev, da o slabi kvaliteti materiala sploh ne govorimo. Pomanjkanje repromateriala, ki je povzročilo, da fizičnega obsega proizvodnje nismo izpolnili, je bilo v največji meri prisotno na področju črne metalurgije (pločevina, trakovi, cevi), barvna metalurgija (Al zlitine), gumarskih surovin. Tudi cene repromateriala iz navedenih področij niso mirovale, saj so se zvišale tudi do 60 %, kar je imelo za posledice zmanjšanje dohodka DO AGIS. V preteklem letu so prihajali s strani naših največjih dobaviteljev osnovnega materiala, zahtevki za dinarsko in devizno sovlaganje (železarne, TGS), zaradi zagotovitve dobav v naslednjih letih.
Plan fakturirane realizacije za leto 1980 je bil sicer presežen na ,na račun zvišanja cen za 8,1 %.
Z fizičnim obsegom proizvodnje v letu 1980 smo le delno zadovoljevali domače tržišče. Naročila iz prvogradnje smo realizirali le z 85%, naročila iz dru-gogradnje pa le s 65 % in to v največji meri zaradi akutnega pomanjkanja repromateriala, stalno pomanjkanje zavornih elementov, tahografov, gumimetal-nih izdelkov in še nekaterih drugih proizvodov, nam je povzročalo na eni strani veliko anga-
žiranje dodatnih urgenc kupcev. V letu 1980 smo uspeli sporazumno s kupci zvišati cene našim izdelkom v prvogradnji med 14 in 16 odstotki in v drugogra-dnji za cca 20%. Spremembo cen smo dosegli od 9. meseca naprej.
Zaradi večjih sprememb na področju zunanjetrgovinskega poslovanja — posebno pri uvozu smo planirani uvoz dosegli z indeksom 65 (planirano din 76,121.725-dosež. din 50,219.513). Izvozne načrte smo sicer presegli za 5 % (plan din 50,175.993 — doseženo din 53,132.674) ven-
(Nadaljevanje z 9. strani)
—	servisne usluge
—	interne storitve
—	trgovsko blago
—	prih. od obresti
—	drugi prihodki
1978	plan	1980 indeks
23.008.868.- 28.551.660,- 27.992.231.-1.781.620,-	1.091.200.-	2.149.614,-
47.325.901,- 38.433.230,- 73.684.931.-59.689.-	295.695,-
221.065,-	250.000.	163.846.-
72.397.143,- 68.326.090.- 104.286.317,- 152,63
DOHODEK — ČISTI DOHODEK
Z—
	Dosež. rezul. 1979	Plan 1980	^f^^indeks		
	1	2	3	3:1	3:2
DOHODEK	16,710.645,73	20,077.010	19,944.335.81	119	99
del dohodka za skupne potrebe	464.537,05	490.300	491.322,15	105	100
za spl. potrebe	47.975,00	48.500	45.891,35	96	95
del za DS S S	793.694,00	864.600	995.819,80	125	115
za obresti	662.973,80	752.550	542.668,20	82	72
za ostale nam.	940.101,50	936.900	1,181.087,20	426	126
ČISTI DOHODEK	13,801.364,38	16,704.160	16,687.547,11	121	100
za oseb. dohod	11,015.082,88	13,010.610	12,789.089,25	116	98
za preh. delav.	100.257,85	539.950	606.351,15	—	112
za stanov, gradnjo	653.057,80	780.640	759.045,20	116	98
za druge [potrebe	197.493,65	280.000	288.888,80	146	103
ostanek za deli.	1,835.472,20	2,092.960	2,244.172,71	122	107
Poslovni odbor je na svoji seji dne 18. februarja razpravljal o rezultatih poslovnega leta 1980 ter predlaga naslednjo delitev čistega dohodka:
ČISTI DOHODEK	16,687.547,11 din
se razporedi na:	
del za osebne dohodke	12,789.089,25 din
del za prehrano delavcev	606.351,15 din
del za stanovansjko gradnjo	759.045,20 din
del za druge namene v SSP	745.378,65 din
del za poslovni sklad	1,000.185,66 din
del za rezervni sklad	498.608,40 din
del za druge potrebe	288.888,80 din
V. K
Avtomobilski salon Beograd
dar z njimi pri nekaterih TOZD-ih ne moremo biti zadovoljni.
Povečati izvoz mora biti naloga vsakega proizvodnega TOZD, ne samo zaradi tega, da si stem ustvarja uvozne pravice, temveč se s tem širi njegov plasman.
V TOZD Komerciala smo se poleg tržnih problemov srečevali še z internimi težavami v samem TOZD-u v okviru DO AGIS. Čutiti je bilo pomanjkanje medsebojnega sodelovanja in zaupanja, kar je vplivalo na rezultate dela. Vzrok temu bi pripisali slabi organiziranosti dela v nekaterih sektorjih, prav tako še ni v celoti zaživela delitev dela po novi organizacijški shemi. Prisotni so veliki problemi glede strokovne usposobljenosti zaposlenih, prav tako so ostala nekatera izključna dela v našem TOZD nezasedena, kljub temu, da so bila razpisana večkrat.
Na osnovi navedenega bo potrebno takoj pristopiti k detalj-nejši analizi dela sedanjega sta-
PORABLJENA SREDSTVA
a)	materialni stroški + amortizac
b)	drugi poslovni stroški
nja TOZD Komerciala in ugotoviti pomanjkljivosti ter na osnovi tega začrtati naloge za izboljšanje stanja.
Delavci TOZD Komerciala pridobivajo dohodek TOZD iz celotnega prihodka, ki ga ustvarjajo z združevanjem dela z delavci ostalih temeljnih organizacij v sestavi DO. Delež v skupnem prihodku	je	znašal	v	letu 1980
2,72 %	od	dosežene	realizacije
na domačem trgu, zunanjem trgu, realizaciji skupnega pomena med TOZD Gumamo in Kovinsko obdelavo.
1.	Celotni prihodek
Dosežen celotni prihodek TOZD	je	skoraj	planiranemu,
(index)	pri	tem pa	so	porabljena
sredstva za 3 % večja od plana. Doseganje porabljenih sredstev vpliva na zmanjšanje dohodka, kar povzroča za 1 % manjši dohodek od načrtovanega. Obveznosti iz dohodka so enake planiranemu. Čisti dohodek pa je prav tako za 1 % manjši od plana.
i	5,599.040,18
193.604,82 5,792.644,99
a) Materialni stroški:
400-	porabljene surovine
401-	porabljene surovine energ.
402-	transportna st.-PTT
403-	stor. vzd. del. sred.
404-	druge proizv. štor.
405-	odpis drob. inv.
406-	reklam-prop.
407-	reprezent. stroški
408-	drugi mat. stroški 410-nep. storitve
413-	dnevnice+nočnine v SFRJ
414-	dnev. služb. pot. vt. 418-druga povrač. stroškov 420-amortizacija
Iz primerjave med planiranimi in doseženimi stroški je razvidno, da so vplivale na povečanje skupnih materialnih stroškov:
—	porabljene surovine za 13% (preseganje so predvsem pri gorivu in mazivu)
—	transportne storitve za 26% (PTT-storitve +25%)
plan	doseganje	index
863.224	977.333	113
352.677	286.659	81
499.917	632.036	126
226.838	508.491	224
2.613	4.008	153
57.001	19.014	33
11.049	11.050	100
160.001	158.948	99
231.681	191.964	83
182.226	184.480	101
508.061	566.882	112
68.994	56.600	82
1,192.495	1,163.597	98
875.102	837.976	96
5,231.879	5,599.040	107
—	storitve vzdrževanj delovnih sredstev (investicijsko in tekoče vzdrževanje OS-popravila in vzdrževanje transportnih sredstev)
—	dnevnice in nočnine v SFRJ za 12 %
Ostale vrste materialnih stroškov so manjše od planiranih
(Nadaljevanje na 11. strani)
Delovna skupnost skupnih služb brez obrata
družbene prehrane
V svobodni menjavi dela je DSSS dosegla celotni prihodek 43.192.710,75 din, ki prekoračuje plan za 12 %, na račun dodatnega prispevka za pokrivanje dejansko izplačanih osebnih dohodkov s prispevki in delno na račun dodatnega prispevka za naložbo v sklad skupne porabe za leto 1981.
Ostale prihodke je DSSS presegla za 44 %, kjer so zajete pozitivne razlike časovnih razmejitev (vrnjena neporabljena sredstva za funkcionalno izobraževanje na ravinii DO, najemnin in zavarovalnih premij).
Skupno porabljena sredstva so prekoračena za \ %, kjer so zajete negativne razlike časovnih rameritev (naročnine za literaturo •— časopisov — dodatno združevanje sredstev na ravni DO za redno izobraževanje) in obračunski davki od ugotovljenih inventuirnih manjkov.
Materialni stroški niso doseženi za 1 %, medtem ko so nekateri znatno prekoračeni:
—	PTT storitve za 36 % zaradi prenizko postavljenega plana za porabo znamk
—- tekoča popravila OS za 17 %, pisarniški stroji so iztrošeni in potrebni pogostih popravil
—	odpisi drobnega inventarja za 30 %, za nemoteno poslovanje se je pojavila potreba po novem inventarju.
Minimalna prekoračitev porabljenih sredstev vpliva na dosežen dohodek, ki je presežen za 14 %.
Prispevki in davki iz dohodka so pod planom za l %, če pa upoštevamo, da so iz čistega dohodka pokriti prispevki za druge potrebe kot je prispevek za Srednje šolski center in prispevek za Krajevno skupnost bi bili prispevki in davki preseženi za 8 %. Ta dva prispevka sta v planu predvidena, da se pokrivata iz dohodka.
Cisti dohodek je DSSS presegla za 15 %. Iz čistega dohodka se pokrijejo dejansko izplačani osebni dohodki, stanovanjska gradnja sklad skupne porabe za ostale namene ■— kolektivno zavarovanje delavcev in prispevek za Srednje šolski center in za Krajevno skupnost.
Iz ostanka čistega dohodka si DSSS formira sklad skupne porabe za prehrano delavcev za leto 1981, preostanek čistega dohodka pa za regres za letini dopust in za ostale namene. Z dodatnim prispevkom TOZD lahko DSSS realizira naložbo v sklad skupne porabe po predlogu poslovnih organov in sicer:
Za prehrano delavcev —
na plan. štev. zaposlenih 238 X 5.800.—	1,380.400.—
Regres za letnidopust na število zaposlenih 238 x 3.050,—	725.900,—
Regres za letni dopust manjkajoči del ODP	24.446.—
Regres za letni dopust za združevanje za
TOZD VZD po sklepu poslovodnega	organa	260.000.—
Za ostale namene (jubilejne nagrade, združevanje
na ravni DO sindikat)	377.513,87
Po predlogu sindikalne organizacije DO AGIS bi se po sprejeta delitvi oisega dohodka namenjena sredstva sklada skupne porabe za regres za letni dopust, združevala na ravni DO AGIS in se po enakih kriterijih delila vsem zaposlenim v delovni organizaciji.
I.	UGOTOVITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA
1.	Celotni prihodek
2.	Materialni stroški in AM (ODP)
3.	Dohodek
din 58,779.836,58 din 17,973.867,35 din 40,805.969,23
II.	RAZPOREDITEV DOHODKA:
1.	Prispevek iz dohodka	din 2,516.961,80
2.	Cisti dohodek	din 38,289.007,43
(Nadaljevanje z 10. strani)
b) Drugi poslovni stroški
—	negativne tečajne razlike
136,—
—	plačilo prispevka iz oseb. dob. v TKS Osijek
(iz prejšnjih let).
Negativne razlike pri časovnih razmejitvah dodatno združevanje za izobraževanje v DSSS
193.469,—
193.604,—
Cvetka PAPST
Delo na »višini«
III.	KONČNA RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA:
1.	Osebni dohodki
2.	Stanovanjska gradnja
3.	Del čistega dohodka za druge potrebe
4.	Sklad skupne porabe — prehrana
5.	Sklad skupne porabe — regres za LD
6.	Sklad skupne porabe — ostali nameni
din 33,089.540,61 din 1,974.073,25 din 266.447,70 din 1,484.800,00 din 1,040.800,00 din 473.345,87
POTRDITEV IN RAZDELITEV USTVARJENEGA DOHODKA PO ZAKLJUČNEM RAČUNU PER 31. 12. 1980 ZA DSSS brez ODP
I.	RAZDELITEV				
1.	Celotni prihodek	din 38,548.560,—		43,401.211,14	. 113
	Prispevek TOZD	din 38,403,460,—		43,192.170,75	112
	Drugi prihodki	din	145.100,—	209.040,39	144
2.	Porabljena sredstva	din	5,019.050,—	5,076.878,06	101
	Materialni stroški	din	4,910.040.—	4,905.099,08	99
	— material energija	din	1,683.420,—	1,561.510,41	92
	— proizvodne storitve	din	1,381.300,—	1,547.372,35	112
	— reprezentanca	din	192.000.—	186.007,20	97
	— drugi mat. str.	din	400.000,—	447.705,82	112
	—	naproizv. storitve —	dnevnice in	dim	477.720,—	462.412,00	97
	druga povračila	dim	775.600,—	700.091,30	90
	— drugi posl. stroški	dim	109.210,—	171.778,98	157
II. DOHODEK 1. Prispevki in davki		dim	33,589.310,—	38,324.333,08	114
	iz dohodka	din — prispevki na OD in prisp. po SaS (osnova OD in		2,367.560,—	2,351.507,50	99
	štev. zaposl.)	din	1,536.310,—	1,474.456,65	95
	— takse in kazni	din	15.680,—	45.246,00	88
	—	zavarovalne premije —	bančne storitve	din	249.270.—	249.270,50	100
An provicije za druge določene namene (štipendije, šolnine, praktik, prisp. za štip.
din
57.270,—
34.407,65	60
0,5 °/o)	din	509.030,—	548.126,70	107
III. CISTI DOHODEK	din	31,161.750.—	35,972.825,58	115
—	osebni dohodki —	SSP — prehrana	din	27,714.860,—	31,051.238,06	112
delavcev	din	890.000.—	1,380.400,00	154
— SSP — regres za LD	din	512.900,—	1,010.346,00	196
— zatstanav. gradnjo	din	1,662.890,—	1,852.886,45	111
— SSP — ostali nameni -				
kol. zavarov.	din	—	88.935,00	
SSP — ostali nameni	din	379.100.—	377.513,87	123
— CD za druge potrebe				
SŠC dn krajev, skup.	din	—	211.506,20	
»Množična« udeležba na letni delovni	i seji	konference OOS	AGIS	
Poročilo DSSS k zaključnemu
I. RAZVOJNO TEHNIČNI SEKTOR
Poslovne funkcije razvojno-teh-ničnega sektorja:
—	razvoj proizvodov in tehnologij
—	tehnične informacije in industrijska lastnina
—	tehnični nadzor.
V nreteklem letu je bila uspešnost navedenih funkcij različna, zaradi različne številčne in kvalitetne kadrovske zasedenosti v sektorju. V enakem smislu je vplivalo na to tudi delo ostalih organizacijskih enot v DO, s katerimi so naloge povezane. Detajlnejše stanje in podatki o delu služb v sektorju, ki so organizirane po prej navedenih funkcijah, je prikazano v Poročilu o delu RTS za IV. kvartal 1980, zato podajamo tu samo povzetek.
1. Razvojna služba
1.1.	Razvoj in uvajanje NC tehnologije in tehnologije z odvzemanjem delcev
Izvršena je bila priprava in izdelava dokumentacije PNEVKO ter spremljanje izdelane preizkusne serije za 10 pozicij, od katerih je bilo 7 zaključenih, izdelava 3 pozicij pa še teče. Po planu je bila naloga planirana samo za področje osvajanja montaže, zato se je naloga časovno podaljšala.
1.2.	Razvoj in uvajanje kemijske tehnologije in ekologije
Zaradi zasedbe del in nalog je delo na tem področju opravljal laboratorij — SK. Glavna naloga je bila priprava projekta za galvansko obdelavo, brušenje in poliranje. Izvršen je bil razpis za javno zbiranje ponudb za tehnologijo in opremo. Kljub podaljšanemu razpisu, se zaradi nekom-pletnosti ponudb aktivno nadaljujejo v letu 1981. Obdelano je bilo še nekaj manjših nalog za TOZD Avtooprema in TOZD Kovinska obdelava.
1.3.	Uvajanje tehnologije skladiščenja in notranjega transporta
Tako je potekala naloga za TOZD Gumama, vezano na uved-
bo skladišč v novih prostorih, za katere se je pripravljala tehnologija in organizacija dela v skladišču. Naloga še ni dokončana, saj je vezana na postavitev skladišč in uvajanja dela. Pričeta pa so bila dela na zbiranju podatkov in iskanje rešitev centralnega skladišča za vhodne materiale.
1.4.	Razvijanje proizvodov toplotnih izmenjevalcev
Projekt za klimatizacijo je bil le delno realiziran, ker se LTH ni drža! rokov za izdelavo upa-rilcev in ostalih elementov. LTH bi moral do meseca maja 1980 AGIS-u dogovor realizirati.
1.5.	Razvijanje komponent hidravličnih zavornih sistemov
V drugi polovici leta smo pričeli z delom na razvoju hidravličnih zavornih sistemov. Prioritetna naloga je bila predvsem zagotavljanje kvalitete hidravličnih valjev. Pri tem je bil dan poudarek na izvozu, osvajanju delov iz uvoza in predhodno že začetnih aktivnosti.
1.6.	Eksperimentalna delavnica je od večjih del izdelala rekonstruirano varianto grelno ventilacijske naprave za kabino traktorja. Delo na izdelavi vzorcev je v tem obdobju potekalo dokaj normalno. Največji problemi so v izredno slabi opremljenosti s stroji in orodji. Tako je nujno, da se čimprej nabavi frezalni stroj, vretenska preša in. manjkajoča orodja za normalno delo.
2.	Služba tehnične dokumentacije
Delo v službi podrejamo dvema ciljema:
—	izdelavi standardov, nujnih za zagotavljanje in pospeševanje na uvajanju informacijskega sistema
—	izdelavi oziroma predelavi odkuplenega koncepta za preši-friranje materialov nasploh.
Seveda ni bilo zanemarjeno delo pri inovacijah, saj je povsem poločeno od ostale dejavnosti v službi, in. kot je iz pregleda ugotoviti, se pri 123 prijavah iz naslova izboljšav in ko-
ristnih predlogov pričakuje gospodarska korist v znesku din 2,586.899.—.
Doseženi rezultati so bili več kot pričakovani, zlasti če upoštevamo, da se na področju normativne dejavnosti udejstvujeta dve osebi. To velja predvsem za uvajanje informacijskega sistema, kjer smo uspeli predelati sisteme za označevanje in označiti — prešifrirati panoge črne in barvne metalurgije, ter pripravili podlago, da to storimo do konca januarja še pri veznih in strojnih elementih.
3.	Služba kakovosti
Služba kakovosti opravlja funkcijo tehničnega nadzora. Organi-zarana je v štirih oddelkih:
— Center kakovosti
— Laboratorij
— Vhodna kontrola
— Merilnica
Realizacija nalog in problematika je podrobno navedena v Poročilu o delu RTS za IV. tromesečje 1980.
II.	SEKTOR ZA PLAN, ANALIZE IN AOP
Pregled izvršenih nalog v sektorju za plan, analize in AOP, zadanih s programom dela delovne skupnosti za leto 1980 pokaže, da je sektor večinoma zastavljenih nalog realiziral, da pa je vsled objektivnih razlogov moral izvršitev posameznih delovnih nalog, kot:
—• prikaz odmikov od planskih kalkulacij 30 dni po preteku tromesečja
—	analiza realizacije uvajanja novih proizvodov,
opustiti.
Poudariti pa moramo, da pa je planska služba realizirala vrsto delovnih nalog, ki v programu dela sektorja za leto 1980 niso bile zajete. Med take naloge prištevamo zlasti:
—	ponoven izračun kalkulacij delovnih mest in pa vrsta analiz, ki je bila izvršena po naročilih posameznih TOZD. Prav tako smo sodelovali pri vseh investicijskih elaboratih v ekonomskem delu. Posamezni delavci sektorja so se aktivno vključevali tudi pri reševanju finančnih problemov oz. problemov finančnega in deviznega značaja. Razen tega so delavci planske službe aktivno sodelovali v raznih strokovnih komisijah za pripravo predlogov samoupravnih aktov.
Velike delovne naloge je opravila služba za plan na področju priprat, osnutkov in predlogov, smernic elementov in temeljev srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985, tako da so podane realne možnosti za sprejem srednjeročnih planov, v času sprejemanja zaključnih računov za leto 1980.
Plansko analitska služba je skozi vse leto budno spremljala izvrševanje planov za leto 1980.
Tudi v oddelku obračuna proizvodnje smo morali, zaradi nepopolne kadrovske zasedbe, opustiti določena poročila. Vendar skozi vse leto nismo zamujali rokov za pravočasno predajo poročil o stanju nedovršene proizvodnje drugim strokovnim službam v DO. Pri svojem delu pa pogrešamo povratne informacije o podanih analizah odstopanj med planskimi in dejanskimi kalkulacijami. Prepričani smo, da se te zelo koristne informacije ne koristijo v dovolj veliki meri za odpravo posameznih nepravilnosti v lansiranju materiala in polizdelkov. Zato predlagamo, da pristojne strokovne službe v temeljnih organizacijah podajo poročilo o ukrepih, ki so bili pod-vzeti na osnovi poročil oddelka obračuna proizvodnje.
Z organiziranjem oddelka organizacije smo se lotili priprave organizacijskih predpisov, ki bi bile osnova za realizacijo pro-jektanovega informacijskega sistema. Žal pa smo morali ta dela, na zahtevo drugih nujnih nalog, skoraj popolnoma prekiniti, posebej še, ko je bil sistemski organizator prerazporejen na druga dela in naloge v drugi sektor. Tako v tem trenutku nihče ne opravlja del in nalog na področju organizacije.
Služba AOP je v celoti realizirala zastavljeni program dela, razen tega pa še nekatere dodatne naloge. Strokovni sodelavci AOP so večino svojega delovnega časa porabili za seznanitev z delom na novem računalniškem sistemu, ki je bil prevzet v decembru 1980. Ne glede na to, da smo postali lastniki sodobnega računalniškega sistema, v bližnji bodočnosti ne moremo računati na večje lastne obdelave, ker vse ostale službe, katere bi morale spremljati razvoj AOP, močno zaostajajo s svojimi aktivnostmi. Tako je v celoti odprta dokumentacija in pa šifriranje. Tu gre za obsežne delovne naloge, ki bi jih bilo možno reševati le z večjimi delovnimi timi. Kljub konkretnim predlogom za reševanje te problematike do danes na tem področju ne ugotavljamo vidnejših rezultatov.
Posebej pa moramo opozoriti, da v času nakupa in instalacije računalniškega sistema nismo uspeli zagotoviti potrebnih strokovnih kadrov, ki bi zagotovili nemoteno delo v službi AOP. Problem je predvsem v razmeroma nizkih osebnih dohodkih delavcev v službi AOP, ki ne pritegnejo strokovnjakov iz drugih delovnih organizacij, lastnih kadrov pa imamo premalo. Zato moramo v naslednjem poslovnem obdobju dati kadrovskemu vprašanju v službi AOP prednost.
V zaključku poročila, ugotavljamo, da je delo sektorja premalo povezano z delom ostalih strokovnih služb v DSSS in TOZD, kar vpliva na kvaliteto izdelkov sektorja, ter smo zato prepričani, da bi s predlagano reorganizacijo strokovnih služb v DSSS in TOZD tudi ta problem lahko rešili.
računu za leto 1980
III.	KNJIGOVODSKI SEKTOR
Naloge sektorja knjigovodstva, ki so bile zastavljene s planom dela za leto 1980, so bile v glavnem opravljene. Prišlo pa je tudi do zamud in kasnitev pri opravljanju določenih nalog. Delo posameznih oddelkov, predvsem finančnega knjigovodstva, je vsebinsko in rokovno vezano oziroma določeno z zakonskimi predpisi in določili samoupravnih splošnih aktov.
V	sektorju je bilo zaposlenih 26 izvajalcev, od tega 9 v finančnem knjigovodstvu, 7 v materialnem knjigovodstvu, 3 v knjigovodstvu osnovnih sredstev, interni revizor s štiriurnim delovnim časom, tajnica in vodja sektorja.
V	oddelku finančnega knjigovodstva je bilo skupno vodenih 13 glavnih knjig za temeljne organizacije, delovno skupnost, obračunske enote in združena sredstva.
Plan dela finančnega knjigovodstva je v osnovnih nalogah izvršen. Brutobilance so bile ob tromesečjih pravočasno sestavljene, tako da ni prišlo do zamud obravnave, sestavljanja in pravočasne predaje zaključnega računa in periodičnih obračunov. Do časovne zamaknitve obravnave periodičnega obračuna je prišlo le pri TOZD Kovinska obdelava, predaja pa je bila kljub temu pravočasna.
Do zamud oziroma v nekaj primerih do izostanka mesečne brutobilance je prišlo v mesecih med četrtletnimi obračuni. Ostale naloge, postavljene s planom dela, so bile v celoti opravljene.
Oddelek materialnega knjigovodstva je v celoti in pravočasno opravil svoje naloge. Knjiženje je v glavnem potekalo tekoče in ažurno, poročila pa so bila pravočasno sestavljena.
V	analitičnem knjigovodstvu se vodijo registri in analitične kartoteke osnovnih sredstev posamično za vsako TOZD oz. DSSS. Predračuni, obračuni in dokončni obračuni amortizacije, revalorizacijo vrednosti OS in poročila so bili pravočasno izvršeni, tako da v knjiženju in drugih opravilih kljub precejšnjemu obsegu dela in problematiki ni prišlo do zastojev ali zamud.
Obračuni osebnih dohodkov so bili sestavljeni pravočasno, os. dohodki pa izplačani ob določenih rokih. Tekom leta so bili opravljeni le posamezni poračuni osebnih dohodkov za primere, ko je bila spremenjena odločba o razporeditvi oziroma vrednotenju del in nalog.
Delo internega revizorja je bilo v danih pogojih štiriurnega dela opravljeno v celoti. Kvanti-ficiranje naloge je nemogoče, saj interni revizor pretežni del svojega delovnega časa opravlja tekočo kontrolo knjiženj in sproti odpravlja manjše pomanjkljivosti, tekom leta je bilo izvršenih nekoliko obsežnejših pregledov glede poslovanja, likvidiranja faktur in knjiženj. O pregledih so sestavljeni zapisniki in nalogi za od-
pravo napak.
Tekom leta 1980 je bil sestavljen in izdan kotni plan, dana razna pismena navodila za delo in tolmačenje predpisov s področja knjigovodstva in material-no-finančnega poslovanja.
Problematika:
Finančno knjigovodstvo opravlja knjiženja na osnovi verodostojnih dokumentov, ki se sestavljajo v drugih službah znotraj TOZD oziroma izven DO. Kljub navodilom za delo in organizacijskim predpisom s področja dokumentacije pa prihaja do nepravilnosti zaradi različne obravnave in nepoznavanja posledic, ki jih povzroča nepravilna in nepravočasna obdelava in predaja knji-govodstvene dokumentacije. Posledice se odražajo v nepotrebni izgubi časa in iskanju dokumentov, primerjavah in vsklajevanjih, in končno v netočnem izkazovanju gibanja in stanja sredstev. Tudi pri dokumentaciji za analitična knjigovodstva in evidence so enake posledice, saj se podatki le-teh knjižijo v glavni knjigi.
Vzporedno z razvojem informacijskega sistema bo potrebno razvijati tudi organizacijo zbiranja podatkov in zagotoviti pravočasnost in točnost kroženja dokumentacije, od katere je odvisno delo in uspešnost knjigovodstva.
IV.	POSEBNA FINANČNA SLUŽBA
Delo posebne finančne službe je potekalo po sprejetem planu za leto 1980.
Po planu smo realizirali naslednje naloge:
— Usmerjali smo denarna sredstva TOZD, DSSS, kot so določali veljavni predpisi ter sprejeti samoupravni akti.
— Skrbeli in poravnali smo vse obveznosti iz naslova dolžniško upniških razmerij.
— Zagotavljali smo tekočo likvidnost TOZD in DSSS.
— Vodili smo evidence plačil nih instrumentov in jih pravočasno vnovčevali.
— Informirali smo samoupravne organe in strokovne delavce o finančni problematiki.
— Na osnovi sklepov samoupravnih organov smo plasirali vse vrste finančnih sredstev.
— Sprejemali in izplačevali smo gotovino, skratka, opravljali smo vse naloge glavne blagajne.
— Dnevno smo razporejali skupni prihodek.
— Obračunavali smo obresti iz naslova medsebojnega kreditiranja.
—■ Vodili smo analitično evidenco dobaviteljev in kupcev.
-— Sklicevali smo finančni odbor in ga informirali o pereči finančni problematiki.
Realizirali nismo naslednjih nalog:
— Finančnega planiranja in spremljanja nismo v celoti izpeljali
— evidenca c zvezi z uvoznimi in izvoznimi posli nismo uredili
—	uskladitev saldov, tako pri dobaviteljih kot pri kupcih, je bila premajhna
—	med letom nismo zagotavljali ažurnost saldakontov.
Za nerealizacijo postavljenih nalog je več vzrokov. Glavni vzrok je v stalnih likvidnostnih težavah. Pozornost je bila med letom usmerjena v reševanje tega problema, manj pa smo se posvečali drugim problemom (ažurnost, uvedba točnih evidenc, finančno planiranje . . .).
Vzrok za nemalo težav je tudi v vodenju te službe, saj so v letu 1980 vodili to službo trije delavci. Kljub temu pa je finančna služba, zahvaljujoč delavcem te službe z daljšim stažem, uspela v glavnem realizirati vse postavljene naloge.
V.	SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
Naloge službe varstva pri delu so bile realizirane, in sicer:
— Izdelava pravilnikov za varstvo pri delu po TOZD in pravilnikov za varstvo pred požarom po TOZD
— Izdelana navodila za varen način dela po posameznih delovnih mestih
— Opravljen seminar s preizkusom znanja iz VPD za vodilne in vodstvene delavce. Seminar je obiskovalo 254 delavcev
— Na predlog SVD je 7 delav-kovni izpit po 18. členu zakona cev obiskovalo in opravilo stro-o varstvu pri delu
— Organiziran seminar in preizkus znanja s področja varstva pred požarom za TOZD Gumama; organiziran preko IVD Maribor — Preizkus znanja iz VPD naših delavcev v DO SAVA, Kranj, kjer so bili na specializaciji — Sprotno preverjanje znanja s področja varstva pri delu vseh zaposlenih v naši DO. Preizkuse opravlja SVD
— Izdelani požarni načrti za vse TOZD, razen TOZD TAP — Izdelani seznami delavcev za preventivne zdravstvene preglede. V letu 1980 je zdravniški pregled opravilo okrog 200 delavcev
— IVD Maribor nam je v minulem letu opravil preglede delovnih priprav in naprav v vseh TOZD. Kontrolne preglede pa v TOZD Kovinska obdelava, TOZD Vzmetarna, TOZD Gumama in v TOZD TAP
— SVD je redno sodelovala pri raznih posvetovanjih in pripravah za sanacijo lakirnice v TOZD Avtooprema
— SVD je sodelovala pri pripravi in dobavi tehnične dokumentacije za pridobitev obratovalnega dovoljenja za TOZD Vzmetarna, TOZD Gumama in AOP
— Prav tako je SVD sodelovala pri sami lociranosti in pri pridobitvi strokovnih mnenj za nove stroje
— IVD Maribor nam je opravil ekološke meritve v TOZD Vzmetarna, TOZD Servisi in na delovnih mestih v lakirnicah.
SVD je opravila ekološke meritve v vseh TOZD (hrup, razsvetljava).
— SVD je pripravila načrte transportnih poti za TOZD Velika oprema in Precizna mehanika ter TOZD Avtooprema — obrat linijske in fazne montaže.
— S strani SVD je izdelan sanacijski program oddelka montaže zavor GRAU, Breg
— V letu 1980 nas je večkrat obiskal republiški inšpektor za delo. Bilo je izrečeno več mandatnih kazni in predlogov sodniku za prekrške.
— Medobčinski požarni inšpektor je prav tako večkrat obiskal
našo DO. Izrečenih je bilo več manditnih kazni, predvsem zaradi neupoštevanja predpisov iz področja varstva pri delu.
— V lanskem letu smo zabeležili 136 nesreč pri delu, zaradi katerih smo izgubili 1975 delovnih dni. Med njimi so tudi 4 težje nezgode, ki so se zgodile v TOZD Precizna mehanika, TOZD Servisi, TOZD Avtooprema in TOZD Velika oprema.
— SVD je redno kontrolirala nabavo osebnih zaščitnih sredstev in sredstev za osebno higieno
(Nadaljevanje na 14. strani)
Gneča v Rajšpovi ulici, ki ogroža delavce Agisa
(Nadaljevanje s 13. strani)
— Skozi vse leto je SVD redno opravljala preventivne preglede po TOZD, tako iz delovne varnosti, kakor tudi iz protipožarne varnosti. Pri takih pregledih je bilo ugotovljeno veliko pomanjkljivosti, veliko število delavcev pa je moralo disciplinsko odgovarjati zaradi nespoštovanja predpisov iz varstva pri delu in požarne varnosti
— SVD je redno obveščala organe samoupravljanja, vodilne in vodstvene delavce in pooblaščene osebe po temeljnih organizacijah o pomanjkljivostih in nepravilnostih v posameznih TOZD.
VI.	SAMOSTOJNA KADROVSKA SLUŽBA
Samostojna kadrovska služba je po programu dela za leto 1980 opravila naslednje naloge:
1. Kadrovski oddelek
—- V letu 1980 je bilo skupno 163 sej komisij za elovna razmerja in OD. Zbrani material je bil posredovan posameznim komisijam; sodelovali pa smo na vseh sestankih komisij. Izdelani so bili vsi zapisniki in posredovani ustreznim strokovnim službam, organom samoupravljanja in DPO.
— Objavljenih oz. razpisanih je bilo skupno 116 prostih del oz. nalog.
delavcev v sami organizacijski
— Prerazporejenih je bilo 341 enoti, ali iz ene v drugo. Izvršene so bile ustrezne spremembe in izdane odločbe.
Iz ene v drugo organizacijsko enoto je bilo skupno prerazporejenih 47 delavcev.
— Skupno je bilo izdanih 1581 odločb o razporeditvah, prerazporeditvah, spremembah dodatka za minulo delo in spre-ma nalog.
membah ovrednotenja del oziro-
— Izdelan je bil izračun rednih letnih dopustov za celotno DO in izdane ustrezne odločbe.
— V delovno razmerje je bilo sprejetih skupno 206 delavcev.
— Opravljena so bila vsa opravila s področja socialnega zavarovanja, otroškega dodatka in za to potrebne evidence in uradne spremembe. Oddelek za kadrovanje je opravljal vse tekoče naloge še za službo varstva pri delu ter ostalimi.
Plan kadrov za preteklo leto smo dostavili medobčinski skupnosti za zaposlovanje.
2.	Organizator izobraževanja
Plan, ki je bil zastavljen na področju izobraževanja za leto 1980, ni bil v celoti realiziran. Poglavitni vzrok za nerealizacijo vseh zastavljenih akcij je bilo pomanjkanje finančnih sredstev, ki so razdrobljena po TOZD in DSSS ter na združenih sredstvih.
Gre predvsem za redne štipendiste in študente ob delu, katerih število po planu ni bilo realizirano. Od planiranih 86 je bilo dodeljenih 34 štipendij, od teh je 9 učencev v gospodarstvu v TOZD Servisi. Podobna situacija je tudi pri študiju ob delu, kjer je plan realiziran le z 20 %.
V	celoti je bil plan dosežen pri funkcionalnem izobraževanju: izvedeni so bili seminarji iz varstva pri delu in požarne varnosti, tečaji za tuje jezike, tečaji za voznike viličarjev, tečaji za varjenje, ter drugi strokovni seminarji, katerih so se udeleževali strokovni delavci TOZD in DSSS.
— Izobraževanje strokovnih kadrov, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije v Šoli za delavce v zunanji trgovini v Radencih in Šoli za poslovodne kadre v gospodarstvu v Škofji Loki ni bilo v celoti realizirano. Nekateri delavci so neresno sprejeli sklep DS DO o izobraževanju delavcev, kateri imajo stike s tujino.
V	šoli za poslovodne kadre v gospodarstvu v Škofji Loki smo v izvajanju funkcionalnega izo-
braževanja za vodilne delavce. Od 16-tih predlaganih delavcev je šolo absolviralo 7 v majskem in junijskem roku, medtem ko so se ostali udeležili seminarjev v jesenskem roku.
— Za študij ob delu so bile odobrene šolnine le v tistih TOZD, ki imajo lastna sredstva za izobraževanje. Neurejeno financiranje — drobljenje sredstev na TOZD, DSSS in združena, ločeno na funkcionalno, redno in izredno šolanje, kaže na to, da se še vedno ne znamo ali nočemo samoupravno sporazumevati, s čemer onemogočamo realnejše planiranje in realiziranje izobraževalnih akcij. Takšne motnje so nastopale lansko leto predvsem na področju štipendiranja.
V Savi se je priučevalo 11 novih delavcev za TOZD Gumar-na, kjer bodo delali na preneše-nem programu gumi izdelkov iz Save.
Za priučevanje, ki se je pričelo 6. 10 1980 v Savi, so izdelani programi priučevanja, organizirana je prehrana, bivanje, zaščitna deve, ki zadevajo priučevanje in sredstva in druge vzporedne za-bivanje v Kranju.
3.	Organizator družbenega standarda in rekreacije
Družbeni standard
Za stanovanjsko izgradnjo smo leta 1980 namenili družbeno dogovorjeno prispevno stopnjo 6 % od bruto OD. Kot skozi vso srednjeročno obdobje, smo tudi v letu 1980 del sredstev namenili za nakup stanovanj, ostalo pa za kreditiranje individualne stanovanjske izgradnje.
Delovna skupnost je skupaj s TOZD KO kupila trosobno stanovanje, s kreditom DO Metalna in kreditom Samoupravne stanovanj-skeskupnosti iz leta 1979 pa eno dvosobno stanovanje. TOZD KO je z DO MIR kupila dvoinpolsobno stanovanje, s TOZD Gumama pa še eno dvoinpolsobno stano-
vanje, TOZD TAR je kupil eno trosobno stanovanje, ki ga je bila po sporazumu vrniti. Za vsa stanovanja je bil izveden postopek, ki ga določa samoupravni sporazum. Vse TOZD so združile sredstva za plačilo lastne udeležbe za nakup kadrovskih stanovanj, od katerih je dodeljeno le eno — vodji zunanje trgovine, ostali dve pa se bosta ponudili z razpisi za pridobitev vodje prodaje in za zdravnika obratne ambulante.
Poleg postopkov za kupljena stanovanja je bil izveden še natečaj in odgovarjajoči postopek za dve izpraznjeni stanovanji in ena zamenjava. Za združevanje lastne udeležbe in odplačilo anuitete je bil izdelan sporazum. Za vse TOZD in DSSS (razen TOZD Gumama) je bil delavskim svetom podan predlog porabe sredstev skupne porabe, izvedeni natečaji posojil za individualno gradnjo, zbrane prijave z zahtevano dokumentacijo, obravnavane s komisijami za družbeni standard in varstvo pri delu, izdelani predlogi razdelitve razpoložljivih sredstev, izdelani sklepi inskup-no z dokumentacijo posredovani banki, ki jeposlovala po našem pooblastilu.
Razdeljeni znesek posojil je v primerjavi z letom 1979 manjši za 35 %, število delavcev, ki jim je bilo posojilo dodeljeno, pa manjše za 46 %. Čeprav je znesek 70.000 din, ki ga je lahko dobil prosilec, nizek, še vedno ni bilo odobreno posojilo vsem prosilcem, ali pa so bili zelo nizki, če so temeljne organizacije želele dodeliti vsem prosilcem.
Šport in rekreacija
Aktivnosti so potekale po planu in so bile naštete že v kvar-talnih poročilih. Važnejše med njimi so:
— izvedba internega tekmovanja v smučanju na Pohorju, dvakrat trim v plavanju, spomladanski interni nogometni turnir, interno tekmovanje v počastitev tovarniškega praznika v nogome-
Prizadevanja mladine na akciji
tu, kegljanju, ribolovu in med-družinsko v streljanju z zračno puško, tekmovanje v počastitev praznika dela, Dnevu republike in Dnevu kovinarjev v občinskem merilu, sodelovanje na mladinskem tekmovanju v počastitev dneva mladosti. Delavskih špor-tnihi ger ptujske občine smo se udeležili v vseh disciplinah v moški in ženski konkurenci in v skupni uvrstitvi osvojili pokal DSI.
V	planu smo si začrtali tudi udeležbo na smučarskem prvenstvu avtomobilske industrije Jugoslavije. Ti dve tekmovanji sta zaradi stabilizacijskih prizadevanj celotne družbene skupnosti po stališčih republiških in zveznih sindikatov odpadli.
V	zimskem času je bila organizirana tedenska rekreacija v telovadnici osnovne šole v Dornavi, v mesecu novembru pa še v okviru TVD Partizan rekreacija za člane v športni dvorani Mladika, pri kegljaškem klubu pa najeto kegljišče za tedensko uporabo.
Za letni oddih smo se tudi v letu 1980 poslužili najemanja kapacitet v privatnih hišah ob Jadranu, saj lastnih kapacitet nimamo. Tri kamp prikolice nam je IMV zaradi uvozno-izvoznih predpisov dobavila šele na koncu sezone in jih torej še nismo uporabljali. Planirana sredstva za organizacijo letnega oddiha niso bila združena zaradi tega, ker nekatere TOZD niso imele za naložbo v sklad skupne porabe po ZR. Tiste TOZD, ki so po ZR imele sredstva, so združile skupno 388.000 din, od tega pa je bilo za najetje kapacitet porabljeno 213.000 din, TOZD Orodjarna, TOZD KO in TOZD PM so po ZR namenile za najetje kapacitet še dodatno skupaj 200.000 din. Tako je bilo omogočeno letovanje v Biogradu (8 ležišč), Pakoštanih (10 ližišč), v dveh prikolicah v Umagu (8 ležišč), na voljo pa so bile po predhodnih dogovorih izdelane ustrezne najemne pogodbe,	razpis, zbra-
ne prijave, te obravnavane s komisijo, vsem prijavljenim izdana obvestila in po vplačilih deleža delavca izdane še napotnice. Po-vpraševanjen je bilo le malo večje od ponudbe, pokazal pa se je padec povpraševanja v primerjavi z letom 1979.
4.	Socialno delo
Delo je potekalo v skladu z delovnim načrtom. Nekatere akcije so bile prenešene v druge kvartale. Socialna služba se je aktivno vključevala v reševanje socialne problematike v vseh TOZD in DSSS. Pobude za delo prihajajo iz TOZD. Vse obrate socialna delavka redno obiskuje.
V	preteklem letu se je na socialno delavko obrnilo 491 delavcev v najrazličnejših zadevah (zdravstvene, medosebni odnosi, varstvo družine), ki se po načinu obravnave razlikujejo: od dajanja pojasnil do večkratnega svetovanja.
Socialna služba se je uspešno povezovala s Skupnostjo socialnega skrbstva, ZC Ptuj in Občinsko zdravstveno skupnostjo, SPIZ Maribor, Obratno ambulanto in DPO v DO.
Delovnim pogojem bo potrebno posvetiti več pozornosti. V Agisu je čedalje več delavcev, sposobnih za delo z omejitvami, ali pa so potrebne premestitve iz zdravstvenih razlogov, kar je predstavljalo tudi v letu 1980 večji problem.
V	DO AGIS dela 53 delavcev s priznano stopnjo invalidnosti. V postopku za ugotavljanje invalidnosti je še 13 delavcev.
V	zadnjem tromesečju so bile izvedene akcije za preventivne preglede delavcev.
Zbiranje podatkov za AOP v letu 1980 ni bilo mogoče izvesti iz objektivnih razlogov.
Kontrolor bolniških je v letu 1980 po naročilu vodstev TOZD, DSSS, služb, sektorjev, obratov in Obratne ambulante opravil kontrolo 494 delavcev v bolniškem staležu.
Stalež je bil prekinjen 18 delavcem.
VII.	SPLOŠNI SEKTOR
Organizacija splošnega sektorja se v letu 1980 ni spremenila ter so v sektorju delovale naslednje službe:
—	služba za SLO in družbeno samozaščito,
—	pravna služba,
—	obrat družbene prehrane,
—	čistilna skupina,
—	skupne splošne službe,
—	predstavniška dela v Beogradu.
V	splošnem sektorju uveljavljajo svoje pravice iz delovnega razmerja tudi direktor delovne organizacije s tajnico, vodja^ delovne skupnosti skupnih služb s tajnico in računovodkinjo z likvi-datorko.
Računovodstvo delovne skupnosti je disciplinsko in organizacijsko vezano na vodjo delovne skupnosti.
Računovodja opravlja računovodske posle za delovno skupnost skupnih služb, obrat družbene prehrane in vsa združena sredstva.
V	poročilu niso zajeta opravljena dela in naloge direktorja delovne organizacije in vodje delovne skupnosti skupnih služb, katera dajeta poročila o svojem delu delavskemu svetu delovne organizacije oziroma delavskemu svetu delovne skupnosti skupnih služb.
1. Služba za SLO in družbeno samozaščito
V	skladu s planom in razvojem ljudske obrambe in družbene samozaščite, civilne zaščite in narodne zaščite smo uspešno no-verirali elemente obrambnega načrta. Tu gre predvsem za noveliranje načrta proizvodnje in storitev v vojni in načrta delovne sile. Lahko ugotovimo, da so direktorji TOZD in strokovni sodelavci nalogo vzeli resno, zato so bili načrti pripravljeni pravočasno in dovolj kvalitetno.
Družbena samozaščita ni zadovoljiva na kar opozarjajo razni zbrani podatki o kršitvah delovne discipline, odtujevanja družbenega premoženja, zlasti pa odnos pri ravnanju z družbenim premoženjem in varovanje tega premoženja.
Delovna disciplina je zelo slaba saj beležimo veliko izgub delovnega časa pri zamujanju na
delu, predčasnem zapuščanju dela in zapuščanje dela med delovnim časom zaradi najrazličnejših in nedovoljenih razlogov. Te pojave smo večkrat kritično ocenili na strokovnih posvetovanjih in samoupravnih organih, vendar brez večjega uspeha.
Zanašanje, da bo služba družbene samozaščite kot strokovna služba lahko z varnostniki vzdrževala red in disciplino je slaba tolažba. Potrebno je, da pri tem sodelujejo vsi brez zanašanja na druge.
2.	Pravna služba
Obseg dela in nalog pravne službe je velik saj mora obvladovati najrazličnejša področja splošnih pravnih zadev, samoupravljanja, varovanja zakonitosti raznih sklepov in drugih dejanj, priprave in vodenje disciplinskih postopkov, ter dajanje nasvetov.
Delo pravne službe je bilo spremljano preko tromesečnih poročil in lahko ugotovimo, da je za razmere v katerih je delala bilo dobro, saj imamo še nešteto nerešenih in nerazčiščenih vprašanj v samoupravnih aktih, organizaciji in poslovanju, zato so pred pravno službo bile postavljene naloge, ki jih ni mogla v celoti razrešiti. Izrečene kritike pogosto niso bile umestne, zlasti takrat, ko so bile izrečene zaradi nepoznavanja dela in obsega dela.
3.	Obrat družbene prehrane
Svojo nalogo je obrat izvršil, kot mu je bilo naloženo s planom dela in planom poslovanja. Skupaj je tako pripravljenih predanih 536.210 obrokov, od tega za delavce v delovni organizaciji 429,828 in za zunanje odjemalce 106.382. Kljub nenehnim podražitvam živil in občasnem pomanjkanju nekaterih vrst živil (meso, solata itd.) kvaliteta malic ni občutno nihala. Vedno pa je bla po kalorični vrednosti v okviru predpisanega.
Nekaj nereda je pri izkoriščanju blokov, kjer TOZD in DSSS ne ravnajo po predpisanih navodilih, saj odgovorne delavke dvigajo več blokov kot bi jih smele glede na število delavcev. Tudi obračuni blokov se ne opravijo po navodilih, tako se omogoči izkoriščanje dvojnih blokov, vsled česar je obrat oškodovan.
V letu 1980 je obrat imel težave s toplo vodo, shranjeva-
njem živil, skladiščenjem embalaže, ter odvajanjem odpadkov. Predvideno je bilo, da se zadeve uredijo v preteklem letu, kar pa ni bilo izvršeno. Denar, ki je bil namenjen za te namene je bil uporabljen za sofinanciranje skupne disciplinske postaje. Najbolj pereč problem je topla voda, kar ugotavljamo od začetka obratovanja. Trije bojlerji po 120 litrov ne zadoščajo za kuho in pomivanje posode, zato je treba posebej segrevati vodo v kotlu za kuho, kar omejuje možnosti priprave toplih malic. Ker ni na razpolagi zadostne količine tople vode je poraba čistilnih sredstev znatno večja. Tudi sanitarni predpisi nalagajo, da kuhinje morajo imeti na razpolago zadostno količino vode na kar je obrat že bil opozorjen s strani sanitarne inšpekcije.
Z ustanovitvijo TOZD VZME-TARNA v Forminu smo odprli novo delilno mesto, katero ne ustreza sanitarnim predpisom, kar mora biti čimprej urejeno.
V letu 1980 so bili izvajani redni in izredni pregledi s strani sanitarne inšpekcije SO Ptuj in Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Sanitarna inšpekcija je opravila devet (9) pregledov in pri tem izrekla sedem (7) mandatnih kazni, ter izdala dodatna navodila za poostren režim pri pripravi jedil in osebni higieni. Navodila se dosledno izvajajo.
Zavod za zdravstveno varstvo MARIBOR na podlagi odvzetih vzorcev redno ugotavlja kvaliteto in neoporečnost jedil. Vsi odvzeti vzorci so ustrezali normativom.
4.	Skupne splošne službe
Čistilna in dvoriščna skupina je svoje delo opravljala v okviru plana dela in svojih zmožnosti glede na število zaposlenih.
Tajništvo organov samoupravljanja je spremljalo delo samoupravnih organov, ki je v preteklem letu bilo zelo dinamično in obsežno, saj so skozi celo leto potekale priprave srednjeročnih planov in druge aktivnosti na urejanju splošnih aktov, organizacijskih sprememb in sprotnega reševanja težav, ki nastajajo pod težavnimi pogoji gospodarjenja.
O delu splošnega sektorja smo podrobno tromesečno poročali, zato znanega ne ponavljamo.
Naj ti vsaj na bel papir povem
Ker v hišo cvetja res ne moreni, ti naj vsaj na bel papir povem, da pri nas je vse po starem, kakor lani, ko si bil še živ med nami.
Trobentica je na livadi
zopet prebudila zvonček in
prišla je k nam pomlad,
kakor lani, ko si bil še živ med nami.
Skozi okno vidim pri sosedu,
da lastavička zopet pod kapnico gnezdi
in kmet veselo orje njivo,
ker bo letos spet sejal,
kakor lani, ko si bil še živ med nami.
Njivo pa, ki si nam jo vse življenje ti oral, letos orjemo vsi skupaj, ob žetvi pa si bratsko razdelimo, kakor lani, ko si bil še živ med nami.
In bel oblaček se je vrnil, z daljne Afrike, s potovanja in mi skozi okno je dejal, da tam ljubezen tvoja klije in tvoj lik svoboda je postal.
In včeraj so prvošolčki s titovko na glavi mimo mojega okna odhiteli.
Pri spomeniku neznanega vojaka za praznik proslavo so imeli.
Mene pa so za praznik od sindikata obiskali, kakor lani, ko si bil še živ med nami.
Danica Ivančič
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Ivan šebela, Franc Krabonja, Maks Potočnik, Janez Plčerko, Jože Jančič, Mijo Bračko, Saša Štros, Alojz Šalamun, Milan Arnuš, Silva šmigoc. Odgovorni urednik Maks Menoni, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2100 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.