(jp^on Ameriška Domovina ; '%*. %%W-. i mmm m ■* ■ e/% m— h o m e> AM6RICAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGOAGC ONLY NO. 21 burying Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1975 LETO LXXVIL—VOL. LXXVII Mitterrand osla! trdno v vodstvu socialistov Novi grobovi Caroline D. Cukajne V 83. letu starosti je po dolgi ] bolezni umrla pretekli torek v Na kongres« S O C i a listiene Richmond Heights splošni bol-stranke je Francois Mittter- niči Caroline E. Cukajne, 19541 rand Z lahkoto zavrnil na-,Pasnow Avenue, Euclid, žena pad levega krila stranke, j Josepha, mati Josepha Cukyne, PARIZ Fr - Socialistična Anthonyja Cukyne, Mary Babic, stranka v Franciji je bila pred Josephine Nousak ter pokojne nekaj leti na tleh in nihče ni Caroline Schafrik, sestra Anne računal, da se bo mogla tako Božic, Johnstown, Pa., Marga-naglo okrepiti. Njen uspeh je v dobri meri delo Francoisa Mit-terranda, ki se je pred 4 leti povezal v skupno fronto s komunisti na temelju dogovora, da bo on skupni kandidat za predsednika republike. Pri zadnjih predsedniških volitvah lansko pomlad mu je do zmage manjkalo le 1.4 odstotka glasov. Skupno nastopanje levice je socialistom koristilo, komunistom pa škodovalo, kar ni nekaj neobičajnega in zato posebno o-paznega. V Italiji so se na primer komunisti okrepili tekom skupnega nastopanja s socialisti, med tem ko so ti izgubili svojo nekdanjo moč. Mitterran- rete Medich, New Lenox, 111., 19-krat stara mati in 20-krat prastara mati. Rojena je bila v Metliki, od koder je prišla v Ameriko leta 1916. Na sedanjem naslovu je bivala 17 let, preje pa na Cornelia Avenue. Bila je članica Podružnice št. 25 SŽZ, Društva št. 126 SNPJ ter Kluba slovenskih upokojencev na Recher Avenue. Pogreb bo jutri, v petek ob 8. uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev sv. Kristine ob 9. uri, nato na pokopališče Vernih duš. Frank Berida Preteklo soboto je po dolgi in težki bolezni umrl v Veteranski vojaški bolnici 59-Ietnj Frank NA VAŽNEM MESTU — Dr. Vetja točnosi raket Z novim, izpopolnjenim načinom je mogoče privesti raketno glavo neposredno na cilj, oziroma kvečjemu 1C čevljev od njega. WASHINGTON, D,C. - Ameriški strokovnjaki za orožje so izpopolnili točnost Minuteman raket, oziroma njihovih glav z jedrskimi bombami do take mere, da bodo dejansko zadele cilj v polno, največ 10 čevljev od njegove sredine, pa četudi bodo letele 7,800 milj daleč. Doslej so računali, da padejo bombe iz glav Minuteman raket na tako daljavo kvečjemu 500 yardov od cilja, kar se je smatralo za dosti točno. Zadnje izboljšanje pomeni, da bo mogoče jedrsko bombo z Minuteman raketo pognati naravnost na cilj in tega uničiti. Po poročilu znanega časopisa “The Newsweek” so ameriški Robert Seamans je bil že na strokovnjaki za sisteme vodenja vrsti važnih zveznih položajev, ■ raket našli namreč možnost po-predno je bil imenovan za u- pravka leta raketne glave v nje- FORD PRIČAKUJE BOLJŠE GOSPODARSKE RAZMERE Predsednik sodi, da se bodo gospodarske razmera v ZDA do prihodnjega leta tako izboljšale, da bo mogel uspešno kandidirati za predsednika ZDA, četudi te še ne bodo take, kot bi bilo želeti. WASHINGTON, D.C. - Pred- ====«== ' .....■ sednik ZDA Gerald R. Ford je za energijo. Očitno je, da se bona tiskovni konferenci v Atlanti do cene energije povišale in da napovedal, da bodo gospodar- bodo visoke tudi ostale, pa naj ske razmere prihodnje leto bolj-' bi cene olja na svetovnem trgu še, četudi ne takšne, kot si jih tudi zečele v par letih popušča-želimo. To mu bo omogočilo u-lti, kot je napovedal državni taj-spešno potegovanje za republi-1 nik Kissinger. On sam je v svo-kanskega predsedniškega kandi-j jem predlogu Mednarodni ener-data leta 1976. Fordova podpora: getski agenciji, ki te dni zaseda v javnosti od lani stalno pada, J v Parizu, predložil določitev naj-njegov gospodarski program nižje cene za olje. Ta naj bi bila ima le omejeno in šibko podporo1. Ford upa, da se bo položaj do prihodnjega leta in prihodnje leto toliko poprayil, da se bo mogel potegovati za predsed- “precej” nižja od sedanje, pa vendar tako visoka, da ne bi o-virala razvoja drugih , sredstev in virov energije. Alan Greenspan je dejal, da niško kandidaturo na temelju. Je trenutno glavna in prva skrb , . , x , ... Benda z Middleburg Heightsa, du ie med tem1 uspelo obnoviti _ ^ ’ : . ,.v , . . , » moz Berte, roiene Barkovich, | moc socialistične stranke v taki v T . . , . , . - oce Laure Manko, Michigan, l men, da ie po zadniem povpra-' , , , , t v . , ? ., v J , v dvakrat stan oce, sm mokojnm pravnika Administracije za raziskavo in razvoj energiji. sevanju razpoloženja volivcev kar 34% v socialističnem taboru, med tem ko je število podpornikom komiunistione stranke zdrselo na 18%. Poleg degaullovcev so postali socialisti najmočnejša stranka Francije in se novega položaja tudi zavedajo. Komunistom prehajanje volivcev k socialistom ni po volji in so zato začeli že pred časom močno javno kampanjo proti njim. Levo krilo socialistične stranke je poskusilo okrepiti svoj položaj na strankinem kongresu koncem preteklega tedna, pa ni uspelo, Francois Mitterrand je odločno prevladal. Lani 908,803 splavov! Johna in Mary Benda, brat Ann Ropoš in pokojnega Johna. Pogreb je bil včeraj dopoldne iz Mallchok pogrebnega zajvoda v Parmi v katoliško cerkev sv. Jerneja, nato na pokopališče Sv. Križ. ' Lulu M. Foltz Na svojem domu na 711 E. 211 St. v Euclidu je umrla 83 let stara Lulu M. Foltz, vdova po 1. 1949 umrlem možu Merle, mati Helen Schwartz in Edythe Kral, stara in prastara mati, i sestra Leontine Mahany, dr. Bret L.1 Ruess (Fla.), Faber Ruess, Colette Carlzen, pok. Emme Baller, pok. Carla, pok. Harryja in pok. | Rollanda Ruess. Pogreb bo iz Tujce odvažajo iz Asmare v Eritreji ADIS ABEBA, Abes. — Pospešeno in razširjeno bojevanje med vladnimi silami in enotami Eritrejske osvobodilne fronte, ki jih podpirajo arabske države, je položaj v Asmari in okolici ni zadnji minuti, predno trešči v cilj. S tako točnimi raketnimi glavami bi bilo možno dejansko u-ničiti skoraj vsak cilj, pa če je še tako “utrjen” in globoko pod zemljo. -o— Kongres hoče biti letos bolj priden WASHINGTON, D.C. — Kon-1 greš je znan po svojih dolgih t- j * počitnicah, kadar so te le mož-1 tako zaostrilo, da je vlada Abe- • uspehov svoje politike. Gospodarski položaj sedaj, kot ga slika predsednikovo poročilo Kongresu, res ni rožnat. Zastoj je tako velik in globok, da predsednikovi gospodarski svetovalci še ne vidijo zagotovljenega odločnega preobrata na boljše. Presoja je težavna in zmote so verjetne. Za letos napovedujejo., da bo obseg skup- vlade poživiti gospodarstvo in zmanjšati brezposelnost, priznaj je, da nobenega od teh ciljev ni mogoče doseči naglo. Odklonil je trditve, da gospodarstvo potrebuje večjega zagona s pove Čanjem znižanja davkov, kot g£ je predsednik predložil. Vsake večje znižanje davkov in pove čavanje zveznih izdatkov ne bi le oživilo inflacijo, ki je še ved- sinije začela z letali odvažati tujce na varno v glavno mesto. Umik tujcev iz mesta, ki Je postalo pretekli teden pravo vojno področje, ko so se ga u-porniki hoteli s silo polastiti, je po cestah težaven in nevaren, ker so te uporni Eritrejci na več krajih presekali. ne. Letos se je odločil te nekaj skrajšati, da bi se izognil očitkom, da si jemlje počitnice, ko je dežela v hudi gospodarski krizi. Senat je že odločil, da ne bo letos vzel odmora za “Lincolnov dan”. nega narodnega dohodka padel no močna, pač pa bi nujno poza nekako 3 % in se šele prihod- S113!0 navzgor tudi obrestno me-nje leto začel zopet dvigati. ro> ^er ^ morala zvezna vlada Brezposelnost bo v letošnjem iskati kritje za povečani pri-letu na ravni 8.1%, prihodnje mabjkljaj v posojilih na denarnem trgu. Lani je bilo izvedenih v ZDA 800,000 zakonitih splavov, 53% več kot leta 1972. WASHINGTON, D.C. — Od- želetovega pogrebnega zavoda p0j sestra Amelie Jenda in pok. na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v Edwarda Košir. Bila je članica cerkev sv. Kristine ob 9., nato AD2 št 4; Catholic Daughters na Kalvarijo. Na mrtvaški oder of America in bivša članica PTU stavniški dom je s 374:38 glaso- ki še vedno dvakrat večje od Predstavniški dom izglasoval zamrznitev cene znamk za brano WASHINGTON, D.C. — Pred- leto pa na ravni 7.9%, nato pa se bo zmanjševala zelo počasi, vsaj nekaj let naj bi ostala na okoli 6%. Zakladni tajnik William E. Simon je manj črnogled in je v Washingtonu napovedal hitrejše in večje padanje brezposelnosti in manjšo inflacijo v prihodnjih dveh letih. Svojo trditev, je dejal, da opira na trdnost privatnega gospodarstva ZDA. Jezna Turčija noče razgovorov z ZDA bo položena nocoj ob sedmih. MaryAun Kocin V Cleveland Glinici je umrla pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb vom odobril predlog za zamrz-1 vladnega. Ustavitev vojaške pomoči Turčiji je privedla do odpovedi sestanka turškega zunanjega ministra z dr. H. Kissingerjem. WASHINGTON, D.C. - Zvezna vlada je v skladu s sklepom bo iz Grdnovega pogrebnega za- ! nitev cen znamk za hrano, ki jih voda na Lake Shore Blvd. v so- 1 uporablja preko 17 milijonov v torek ponoči 51 let stara Mary- boto_ ob 8.15, v cerkev Marije ljudi v naši deželi za zmanjša- kar je Vrhovno zvezno sodišče Ann Kocin, s 17903 Nottingham Vnebovzete ob 9., nato na poko- nje stroškov svoje prehrane, odločilo, da je splav dovoljen, je Road, rojena Košir v Clevelan- pališče Vernih duš. Družina pri- j Predsednik G. R. Ford je na-število splavov pri zdravnikih, du, hčerka pok Josepha in Mary, poroča namesto vencev darove povedal zvišanje cene teh v bolnišnicah in posebnih klini- roj. Gerbec, sedaj Mullec, žena za Slovenski starostni dom na znamk. Kongres pa hoče to pre- na povišanje cen energije na te- do Zahoda”. Zastopnik državne- kah začelo naglo' rasti. Leta Franka, mati Christopherja, po Neff Road v pokojničin spomin, prečiti. s temelju predsednikovega načrta £a tajništva R. Anderson je de- ___________________________________________________________________________________ _____ jak da ustavitev vojaške pomoči postavlja vso reč v veliko šir- Predsednikovo gospo darske' Nongresa ustavila 5. Sfebruarja poročilo Kongresh predvideva. vso vojaško pomoč Turčiji. Drža letos 11N inflacije in načel-! žavni tajnik Kissinger je to o-nik predsednikovega gospodar-1 značil za tragedijo, ki “ne bo skega sveta Greespan je mirno koristila pri reševanju ciprske-priznal, da bo odpadlo 2% tega Sa spora, bo pa oslabila obram- Iz Clevelanda in okolice Raznašalca iščemo— Ameriška Domovine išče raznašalca ali raznašalko za okolico od 61. do 58. ceste severno od St. Clair Avenue. Naj se oglase v uradu ali kličejo 431-0628. Domači krofi— Y soboto dopoldne po enajstih bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu naprodaj domači krofi. “Debeli” četrtek— Četrtek v tednu pred Pustom so nekdaj na Goi'enjskem imenovali “ta debeli četrtek” in je bil nekak mali pust, ko so bili na mizi krofi in flancati, pa še kaj prekajenega. Cenejši busi— CTS obljublja v okviru nove regionalne družbe za množični javni promet, listke za vožnjo z busi v Clevelandu po 25J za rapid in ekspres buse pa po 35f. Protesti proti govoru J. Deana— Ko je včeraj govoril na CSU John W. Dean, nekdanji pravni svetovalec bivšega predsednika R. M. Nixona v Beli hiši, so ga pričakali pred dvorano, pa tudi v sami dvorani piketi. Protestirali so proti nagradi $2,500 za govor in proti temu, da bi Dean, ki je bil zapleten v Watergate zadeve govoril o etiki. Ko je J. W. Dean zvedel, da mu je umrla tašča, je prekinil svoje potovanje in se naglo podal domov. 1973 je porastlo napram letu i Preje za 27%, lani pa kar za 53%. Lani je bilo tako izvede-1 nih 900.000 splavov. Boj proti splavu za reševanje | življenja nerojenih otrok se med tem nadaljuje. V Kongresu so zakonski predlogi, ki hočejo] splave omejiti res na le zdrav-' oiško nujne. Splavi so sorazmerno zelo redki v južnem delu ZDA, komaj eno desetino teh kot v državah °fc> Srednjem Atlantiku in ob Pacifiku. Eno leto po odločitvi Vrhov-nega sedišča je bilo še vedno do 45% vseh splavov izvedenih v državah Kalifornija, New York. New Mexico, Kansas in District Columbia. Poleg splavov v javnih zdravstvenih ustanovah ^aj bi jih še vedno bilo večje število izvedenih na skrivaj do-ma in v tujini. KOMU NAJ KORISTI BOJEVITO BREZBOŠTVO KOMUNISTOV V SLOVENIJI! bremenski prerok o SNOW o o° |pcr Oblačno z naletavanjem snega. Najvišja temperatura okoli 32 F (O C). Ko je verski tednik “Družina”, ki ga v Ljubljani izdajajo slovenski škofje, objavil v svoji 4. letošnji številki dne 26. januarja korrientar “Noče-mq preštevanja”, je komunistični režim tako razhudil, da je ta odredil zaplembo lista. Tisti, ki so list raznesli, so ga morali naslednji dan iti pobirat. Lista, ki je bil na poti v tujino, niso mogli več ustaviti, ker je bil že preko meje. Komentar je pisan mirno, dostojno in se sklicuje na določila ustave, je torej pravno utemeljen. Vsebuje popolnoma zakonito vprašanje, ko o-pozarja na protiustavno postopanje občinske konference Zveze komunistov za ljubljanske občine. Zaplemba lista, ki je ta komentar prinesel, je lep dokaz svobode izražanja v SR Sloveniji, ki je sicer v ustavi tudi zajamčena. Člani občinske konference Zveze komunistov v Ljubljani so razpravljali na svojem zasedanju o dejavnosti verskih skupnosti, o dejavnosti cerkva, učenja verouka, publicistični dejavnosti cerkve, mladinskih izletih ip celo o otroških vrtcih. Sklenjeno je bilo, da naj člani vse to na svojem področju pregledajo, proučijo in “ustrezno ukrepajo”. Naročeno jim je bilo tudi sestaviti spisek vseh verskih “aktivistov”, da ne bi taki ljudje prišli na kaka važnejša mesta v javnosti... Posebno je zborovalce zanimal položaj na pedagoških šolah, ker je “nevzdržno, da iz dneva v dan prihajajo novi in novi kadri iz teh šol, ki so vzgojeni v povsem drugačnem duhu, kot ga .zahtevata tako ustava kot vse naše resolucije, dokumenti in končno naš vsakdan”. Da so katoliški verniki, posebno dejavni katoličani, ki jih komunisti označujejo - za “aktiviste’.’, pošteni in zanesljivi državljani, o tem ne more biti dvoma. Morda komuniste prav ta poštenost in doslednost moti in katoličanov nočejo imeti na odločilnih mestih, ker bi se držali zakonov in ustavnih določil in ne ukazov Zveze komunistov ... Temeljno vprašanje je vendar, komu naj obnova bojevitega brezboštva v Sloveniji koristi? Doma in v tujini priznavajo, da se bližajo Jugoslaviji težki dnevi, ko bo Tito izginil z vodstva države. Tito se haj bi zato prizadeval zadnji dve leti utrditi Zvezo komunistov na znotraj, obnoviti v njej disciplino in edinost. To naj bi pomagalo Jugoslaviji preko težav v času uvajanja in utrjevanja novega vodstva, na drugi pa preprečilo Moskvi sklicevanje na doktrino Brežnjeva, v okviru katere si lasti pravico iti “reševat socializem” v ogrožene “socialistične države”. Ta razlaga ima nekaj smisla, ni pa nobenega smisla v iskanju novega odprtega boja s katoliško Cerkvijo in z njenimi verniki. Celo Stalin je v času nevarnosti tekom druge svetovne vojne pozabil na brezboštvo in komunistični nauk ter pozival Ruse, naj branijo svojo domovino. V to vnemanje za boj je vpregel tudi pravoslavno vero in cerkev. Čemu le torej komunisti v Ljubljani v tem za Jugoslavijo težavnem razdobju napadajo Cerkev in vero, namesto da bi ju skušali pridobiti za sodelovanje pri ohranjanju miru in reda v času stiske? Tako pot so modro in koristno ponovno ubrali komunisti na Poljskem. Mar so komunisti v Sloveniji res izgubili v svojem fanatizmu vso sposobnost za stvarno presojo položaja, za sodelovanje s svojimi vernimi sonarodnjaki, ko gre za reševanje miru in blaginje slovenskega ljudstva, ali pa so morda izgubili upanje na kakršnokoli rešitev za sebe in hočejo potegniti s seboj v pogubo čim večjo množico? še vprašanje. To se je pokazalo, ko je turški zunanji minister Milih E-senbel odpovedal za prihodnji teden v Bruxellesu določen sestanek z državnim tajnikom H. Kissingerjem. Ta bi se naj tam sestal tudi z grškim zunanjim ministrom D. Bitsiosom in z o-bema skusal najti pot k uspeš-nemo reševanju ciprskega spora. Predsednik turške vlade Sadi Irmak je dejal, da Turčija ne misli, vsaj za sedaj ne, na rahljanje vezi z NATO, da pa bo to vprašanje ponovno proučila. Nekatere vesti trdijo, da utegne Turčija omejiti ZDA rabo opazovalnih naprav na njenih tleh: usmerjenih na Sovjetsko zvezo. Danska kraljica pojde na obisk v Spvjetijo v KOPE NA GEN, Dan. — Tukajšnji list Politiken je prinesel vest, da- bo kraljica Margrethe II. v letošnjem maju šla na u-radni obisk v Sovjetsko zvezo, prva zahodna kronana glava. Od boljševiškega prevrata in pomora ruske carske rodbine so se kronane glave Moskve dosledno Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj glasoval 309:114 proti Fordovi uvedbi carine na uvoz olja. S 1. februarjem je na uvoženo olje $1 carine na sod, če bo Fordova obveljala, kot ta $2 s 1. marcem in $3 s 1. aprilom. V Domu odobreni predlog proti ti carini je bil poslan v Senat, kjer bodo o njem glasovali najkasneje prihodnjo sredo. WASHINGTON, D.C — Kakih 10,000 avtomobilskih delavcev je včeraj tu zborovalo in zahtevalo od Bele hiše in Kongresa konec gospodarskega zastoja in svojo vrnitev na delo. — Bili so časi, ko so ljudje v tej deželi smatrali za svojo dolžnost skrbeti za sebe in svoje družine ter bili ponosni, ko jim je to uspevalo! LIMA, Peru. — Vlada je poslala na ceste vojaštvo, ko je oklicala izredno stanje in ukinila ustavne pravice, da bi obnovila red in mir. Do nemirov in izgredov je prišlo, ko je v ponedeljek narodna policija začela štrajk v podporo svoji zahtevi po višjih plačah. To je doslej najhujša kriza vojaške vlade gen. Velasca, od kar je pred 6 leti prevzela oblast. RIM, It. — Včeraj so začeli državni sodniki dvodnevni štrajk v podporo zahtevi po višjih plačah. WASHINGTON, D.C. — Pakistanskemu predsedniku vlade Aliju Bhuttu je včeraj predsednik Ford obljubil ponovno proučitev prepovedi prodaje orožja, ki je v veljavi od jeseni 1971, ter pristal na prodajo dodatnih 300,000 ton žita po znižanih cenah. Bhutto je prišel na uradni obisk in razgovore, ki se bodo danes nadaljevali. izogibale. Po pisanju istega lista bo danska kraljica prihodnje leto obiskala s svojim možem princem Henrikom ZDA. r AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1975 Ameriška BoMOMim /VfV* ■ I / I <- •» V— * i O 'V'* I 6117 St Claiz A ve. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44163 National *nd International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanado in deželeizven Združenih držav: $25.00 na leto; $12L50 za pol leta; $7.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $7.00 na leto | zmernosti in reda. Mao je svoje nezadovoljstvo pokazal s tem, da se ni udeležil nobenega od obeh zasedanj, četudi so na obeh utemeljevali predloge in odločitve z Maovimi reki. Trenutno prevladuje v vodstvu LR Kitajske zmerna skupina s Ču En-lajem, ki je bil ponovno imenovan za predsednika vlade. Njegova desna roka Teng-Hsiao-ping, ki so ga nekdaj rdeče garde pognale s partijskega vodstva, pa ga je Ču En-laju uspelo spraviti na vodilno mesto v vladi pred dvemi leti, ni postal le podnačelnik Komunistične partije in prvi podpredsednik vlade, ampak tuch načelnik glavnega stana oboroženih sil. Zmerni bodo skrbeli za nemoten gospodarski razvoj doma in nadaljevali dosedanjo SUBSCRIPTION RATES; United States $23.00 per year, $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year, SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 21 Thursday, Feb. 6, 1975 Na Kitajskem prevladali zmerni Z zmago komunizma na Kitajskem leta 1949 v tej deželi ni prišlo do notranjega mrtvila, kot je običajno v komunističnih državah, ki jih Partije z močno Un trdo roko “vodijo v socializem”. Mao in njegovi sodelavci so obnovili javno upravo in jo podredili osrednji oblasti v Pekingu ter prvič po dolgih desetletjih vzpostavili trden red po vsem obsežnem državnem ozemlju. Postopno so oblast razširili tudi iz same Kitajske v obrobne pokrajine, kot so Mandžurija, Mongolija, Sinkiang in Tibet. V kitajski preteklosti je bila osrednja oblast le redko tako močna, da bi njena beseda bila odločilna tudi v oddaljenih robnih pokrajinah, ki so večinoma uživale samoupravo ali celo skoraj popolno neodvisnost. To velja tako za Tibet kot za Mongolijo in v manjši meri za Mandžurijo. Komunistični režim je s trdo roko končal to samoupravo in svobodo ter vzpostavil red in podrejenost osrednji vladi v Pekingu. Komaj je bilo to delo končano in je LR Kitajska začela širiti svoj vpliv preko svojih meja v sosednje države, že je Mao prišel do zaključka, da se je birokracija pretrdo usedla, zato je skušal pognati deželo v “velik skok naprej”, -ki bi ji naj dal močen zagon tudi na gospodarskem polju, Kitajsko naj bi hitro približal industrijsko razvitim državam. vse njeno delo za Boga in za slovenski narod! M. L. Drobtinice z Lemontskega hribčka delovanju 1. O misijonskem na našem hribčku. iary feiar dogšofmla ianes II ki Morda se bo komu čudno zdelo, da ni nič slišati od nas, da mednarodno politiko dobrih odnosov z ZDA, pa nastopali j kaj delamo za misijone. Nismo po vsem sodeč nekaj umirjenejše tudi proti Sovjetski zvezi, ‘lenobe. Vse sestre naše province Prevlada zmernih je ugodna za svet in posebej tudi;so vnete misijonske delavke, za ZDA, nerodnost je le v tem, da so vodniki te skupine vsi .Kjer naše sestre uče, navdušu-stari in da bodo morali nemara prej kot v 10 letih prepu-'jejo otroke za pomoč misijonom. Stiti vodstvo Kitajske novim ljudem. IRazredi tekmujejo, kateri bo ku- I pil največ poganskih otrok; ka- s Slteri razred bo prodal največ Fbi IT"* (T* ir* 1T\ A iT Tki A a § j “Christmas Seals”. Vse darove I BESEDA R dai zapravljamo njegove postaviti na vsa važna mesta V javni upravi pripadnike . spominja. : nem pa se ji zahvaljujemo -za darove. Oii .sam nas jp poučil: Slaba letina pšenice v Argentini BUENOS AIRES, Arg. ■=- Via-, da je objavila, da bo letošnji pridelek pšenice dosegel kvečjemu 4.8 milijonov ton in ne bo kril niti domačih potreb.. Nekdaj je bila Argentina po leg ZDA glavna izvoznica pše nice in drugih žit. Letno so izvozili do 12 milijonov ton žita Ko so druge države pridelek in izvoz povečale, ga je Argentina zanemarila. IZ NAŠIH VRST Canberra, Avstral. — Spoštovano uredništvo!. Ker bo moja naročnina potekla koncem januarja, Vam jo zopet pošiljam za eno leto in prilagam dva dolarja za Vaš tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem popolnoma zadovoljen in želim, da bi še mnogo, mnogo let prihajala v moj dom. Zelo smo se vsi navadili na njo in preveč bi jo pogrešali, če bi enkrat izostala. Moj prijatelj, moja žena in jaz, vsi trije jo zelo radi beremo, čeprav smo tako zelo daleč od Vašega Clevelanda, kjer izhaja ta priljubljeni slovenski list. > Ameriška Domovina poroča zanimivo, resnično, stvarno in nepristransko. To nam je najbolj všeč. Na njo bi res moral biti naročen vsak zaveden Slovenec in Slovenka. Vsem jo toplo priporočam! Uredništvu, upravi in uslužbencem Ameri ške Domovine moj naj lepši pozdrav z iskreno željo, da bi imeli mnogo uspeha v bodoče pri Vašem zaslužnem delu. Bog Vas živi! Lep slovenski pozdrav pa tudi vsem pridnim in požrtvovalnim dopisnikom in sotrudnikom, ki poročajo in dopisujejo v naš list ter nam tako posredujejo novi-; ce iz slovenskih naselbiin. i Pozdrave tudi vsem naročnikom in bralcem Ameriške Do-5 movine, dragim slovenskim bra-■ tom in sestram širom sveta. A-meriška Domovina nas združu-i je, povezuje v eno veliko izse-11 j eniško dr užino. : Res je k nam v Avstralijo dolga pet in včasih se kakšna pošiljka še izredno zakasni, da rabi kar po tri mesece. To zavi’si od tega, kako plovejo ladje, če po kratki poti, prejmem Ameriško Domovino v enem mesecu in pol, če po dolgi, okrog Azije, pa vzame kar tri mesece in pol. Veseli smo pa vsake pošiljke, kadar koli pride. Veliko nadaljnega uspeha in ves božji blagoslov Vaš Jakob Božič * Euclid, vO. — Drago7 uredništvo! Ker mi bo naročnina v kratkem potekla, pošiljam priloženo ček za eno leto in se Vam obenem zahvaljujem za ves Vaš trud in lepo pisanje. Želim, da bi Ameriška Domovina še dolgo prihajala v naše slovenske domove. Lepe pozdrave vsem! Rozalija Vicic * San Francisco, Calif. — Spoštovani! V prilogi je ček za enoletno naročnino in dar za Vaš tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zadovoljna, čeprav jo prejmem po enem tednu. Prinaša nam lepe slovenske povesti in drugo zanimivo branje. Moj mož Cecil J. Cotton je lanskega 22. novembra dopolnil že 91 let. Spomin mu je oslabel, gre pa še vedno na sprehod po en blok. Lepo skrbim za njega. Tudi meni so se -nabrala leta. 30. oktobra lanskega leta sem dopolnila 87 let. Tako oba živiva iz dneva v dan. Kaj hočemo, je pač tako, da se moramo u-makniti mladim. Veselo in zdravo novo leto Vam in vsem Slovencem. Hvala Vam za vse! Vaša dolgoletna in hvaležna naročnica Cecilia Cotton Vrnil je sliko Veliki lov japonske policiji na ukradeno sliko srednjeveške ga mojstra se je končal s tem da je poštna pošiljka s sliko pri spela na naslov policijskega po veljstva v Osaki. Dragocen: slika je bila pred dobrim ted' nom ukradena na razstavi. Tat je sporočil: “Niti sanjale se mi ni. da bo tatvina dvignil; toliko prahu. Oprostite!” AJ^rtiSAA UL':.IOV'uNA FEBRUARY 6, 1975 A. 2.: SPOMINI Z OBISKA XVI. 19. V. — Dopoldne so imeli domobranci, ki vsak dan vežba-1°, veliko parado v taborišču, Popoldne pa partizani v mestu. 20. V. — Popoldne so prišli domobranci iz Novega mesta. ^Ted umikanjem so utrpeli veli' ke izgube. 21. V. — Govori se, da bodo ^orali partizani zapustiti Koroško. Takoj sem sklenil, da pohi- - tim k prijateljem v Loče ob baškem jezeru, če bi mogel tam Poizvedeti, kje sta moj starejši krat in sestra, ki sta pred 14 dnevi odšla s kolesi v Feldkir-chen, kjer je prej on delal, da ki prinesla domov vse, kar je iarn imel. Zmeda ob koncu voj-116 ju je zadržala, da nista mo-fia domov. Šel sem s kolesom Hodiše, Velden, Rožek in ledenice. Med potjo sem srečal ^ogo angleških tankov in av-toniobilov, pa le enega partizanskega. Pre'd cerkvijo v Ločah Sern naletel na našega soseda, ki bi rojen v Rutah nad Loča-_> Pa pozneje služil kot orož-^ v Jugoslaviji in se v Žireh Poročil. Med vojno se je vsa rnžina umaknila na Koroško, ^jim sta. bila tudi moj brat in Poki prijatelj, pri Pušnikovih, ier so sosedovi tedaj stanovali, j pregovarjat svojega moža, naj se vrne domov. Pripovedovala je, da je na Gorenjskem red in mir. Vsi delajo brezplačno. V tako družbo se njen mož ni hotel vrniti. Tudi drugi prihajajo vabit svojce domov, pa brez uspeha. 24. V. — Spet je prišla skupina “Ustašev”. Govori se, da sta general Rupnik in škof dr. Rožman v Lienzu, pa nobeden ne ve, ali svobodna ali zaprta. 26. V. — Za 45 oseb smo dobili 15 kg moke, ki smo jo pri peku zamenjali za 19.5 kg kruha. (Sedaj stane tu 25 funtov moke $5.49, za ta denar se pa dobi samo 10 funtov kruha. Kdo pobere razliko?) Tudi Angleži so nam dali prvo hrano: prepečenec. 27. V. — Ob desetih je pel novo mašo g. Vinko Žakelj iz Št. Jošta. Ne vdm več, kdo je imel krasno pridigo. Za to slovesnost nam je naš kuhar Mirko skuhal boljše kosilo: konjsko juho, meso, grah in ovšene kosmiče, drugi kuhar Vinko nam je pa zjutraj prinesel črno kavo kar na postelje”. Ponoči so Angleži odpeljali prvo skupino domobrancev v Palmanovo v Gornji Italiji, da Nemfki milijardni kredit Sit Jugoslaviji Jugoslavija je dolžna v tujini preko 5 milijard (bilijonov) dolarjev in je tako med sorazmerno najbolj zadolženimi državami na svetu. Je ;bila pa tudi moja sestra. da:1'0, nove unif°rme, orožje , ^ smo bili snidenja, veseli pa bi, ko smb videli, da se parti-. bi —- na zahtevo feldmaršala ^eksandra — res umikajo. Ob dah so stali avtomobili s pre-relj enimi gumami in razbitimi . ot°rji. Partizani so uničili vse ti Ti b, gleži t)am viho. ^ d- ctJ. liZctill ov_r Lili idil VS0j ^ar niso mogli vzeti s seboj. 0 nae je še utrdilo v upanju, da ° Prišlo med zmagovalci: Anin Rusi — do obračuna in omogočilo vrnitev v domo- ^ri Pušnikovih je stanovala tudi neka družina z Vrhnike. Ti osebo premalo. in opremo.. (Verjetno so šli transporti že prej, pa nisem vedel.) V nekaj dneh gremo tudi mi. Angleži vrše strog pregled in odvzamejo vse orožje, motorna vozila in drugo. Z avtomobili jih odpeljejo do Beljaka, potem pa z vlakom naprej. Za 45 oseb smo prejeli 13 kg moke, iz katere sta dva naša peka spekla v peči, ki so jo Cerkničani zgradili na travniku, 16 kilogramov kruha. Bil je bel, kakor ga že nismo videli štiri leta, ih dober.. . Žal je 35dkg na Pripovedovali, da so partiza-J c'kradli v taborišču nad Bača-. nekaj tisoč beguncev, neka-rilP. iz Ljubljane so vzeli zlat-be za več milijonov lir, nekaj A Pa tudi ubili. Po hišah so Y 1 napisi: “Koroška je naša! ratit čemo se! Živel maršal Ti- V Zapadni Nemčiji je v zadnjem času tako med ekonimisti kakor tudi med politiki in časopisnimi komentatorji veliko debate o milijardnemu posojilu Titovi Jugoslaviji, ki ga je dobila od Nemčije.. Začetki razgovorov za podelitev tega posojila segajo v leto 1872. Decembra meseca istega leta pa je nemški parlament o-dobril prvo kvoto posoj ila v znesku 300,000,000 DM. Ta kvota je bila izplačana v naglici, še pre-d-no je bila javnost dobro obveščena. V smislu prvotnih pogajanj naj bi bil ta ogromni kredit vsaj do polovice v blagu v okviru nemške gospodarske razvojne politike. Glede tega pa ni prišlo do soglasja z jugoslovansko vlado, ki je kljub temu do- bila izplačanih 300,000,000 DM Ko so začele govorice o na-daljnem kreditu Jugoslaviji v znesku 700,000,000 DM, je bile to večkrat uradno demantirano, četudi sta delegaciji obeh vlad že določili višino kredita. Dne 27. februarja 1974 je Zvezna vlada pooblastila svojega ministra Epplerja, da vodi pogajanja o nadaljnem kreditu 700,000,000 DM. Eppler je gledal na problem precej skeptično in je branil svoje stališče, da posojilo ne sme biti brezpogojno. Kot poročajo časopisi, je bil,Eppler nekako izigran, ker je njegov zastopnik Bahr že prej, to je v jeseni leta 1973, ko je začasno zastopal Epplerja, ki je bil na u- radnem potovanju v Indiji, napravil dogovor z jugoslovanskimi delegati glede višine posojila. Eppler je zaradi tega pozneje odslopil kot minister, ker niso bili upoštevani njegovi pogledi glede višine i:^ uporabe posojila. . Na lanskem junijskem obisku Tita v Bonnu je bilo objavljeno, da je ta dosegel posojilo nadaljnjih 700,000,000 DM. Razgovori delegacij obeh vlad so se nadaljevali in ker je prevladalo stališče Jugoslavije, ki je odklanjala kontrolo posojila, je iz vsega tega nastala prava afera. Tako je npr. Frankfurter Allge-meine Zeitung z dne 10. decembra 1974 objavil obširen članek od svojega dopisnika iz Bonna, pod naslovom “Dvomljiv kredit” in pod naslovom “Tudi drugi del milijardnega posojila Beogradu brez možnosti kontrole o uporabi?” san v Beogradu dogovor pred- skih držav, bogatih na olju, stavnikov nemške in j ugoslo-1 predložil načrt obširne gospo- darke pomoči nerazvitim državam Azije, Afrike in Latinske vanske vlade o drugem delu milijardnega posojila. S tem pade zavesa v drami, ki je skozi tri leta držala odgovorne činitelje v veliki napetosti. Ne samo bajna vsota milijardnega posojila' DM, ampak tudi vse, kar je spremljalo pogajanja, je imele odmev v burnih debatah v zveznem parlamentu in je privedm do ostre kritike nemške iavno-sti.” Podpis pogodbe je sprožil tudi najrazličnejše komentarje. Nekateri, celo nemški komentatorji se. sprašujejo, kako je mogoče, da so v vladi Zapadne Nemčije naivneži, ki nasedajo komunističnim državam. Mnogi so v svojih komentarjih postavili to milijardno posojilo v o-kvir gospodarskega in političnega stanja Jugoslavije. Pri tem Partizanski časopisi so bili to; j j^beseni povsod. Prebivalci so Patizirali z njimi, ker so u-j> da jih bodo osvobodili. Podali smo radio in se veselili ^ePira med maršalom Aleksan-j. 0lli in maršalom Titom. Tito kioral iti tudi iz Trsta. Dobri IIq8?6 ^■°la iskrena hvala za nje-boi bkratno gostoljubno postrež- ' V- — Dopoldne sem se vr-ji v Vetrinj. Istočasno sta pri-1 v taborišče tudi nevestin svak, ki sta delala V De- > in ah.' ^0P0ldne srno prejeli litvfiri dni; kar precej, hrano pri de- ^ Pride pa le malo na enega. c&j.0 ^ftogih šotorih bero zve-šnaarnice in molijo. Medsebojni trgovini velj a V Zvečer smo prejeli od domobrancev iz Gorenje vasi, ki jutri odidejo, skoraj 100 kg hrane. 28. V. — Pred odhodom z domobranci nam je dal tudi naš župan nekaj kruha. Razen njega je odšlo z domobranci še pet drugih iz naše skupine, pet jih je pa nanovo prišlo v taborišče. Med drugimi je bil fant, ki je služil v tankovskem oddelku nemške vojske. Sprejeli smo ga, ko nas je zagotovil, da nima uši. Ko je odšel v mesto, je pa nekdo pogledal v njegovo suknjo in videl, da v njej vse mrgoli. Takoj smo jo vrgli v kotel, zalili z vedo in dolgo kuhali. Šele, ko smo jo vzeli ven, smo našli v žepu zapestno uro, ki je še tiktakala. Dobre so bile nemške tankovske ure! Naši domobrahci so že precej dobro vedeli, kam gredo, pa so šli z besedami: “Kamor so šli drugi, gremo še mi.” Menda sc bili prepričani, da zanje ni večna svetu varnega kotička, kamor bi se mogli skriti. Po taborišču se je že nekaj dni šuš-i Ijalo, da je ušel v Podrožici sko ^mška marka eno avstrij- tran;porta neki domobranec in l}&k^rori0 ali 5 italijanskih lir. ske mislijo, da so ljublj,an-vfe lre edini denar, ki ga je tifU10 hraniti. Pravijo, da no-b'° V ^rs1;u veliko više kot b^sk.. Ljubljančani nem-■ Mark sploh nočejo spreje- t ill vj Včeraj sem se v dež-ih ’^hladil, mnogi drugi imajo b bIS^a’ menda zaradi uživa-mesa ali pa od b0 &Ve v°de. Pijemo namreč ^ Potoka, kj er se umiva-Siij^-.^^lileži so sicer napolnili * te"38'' 2 v°ho iz potočka, b °koli gradu in jo razku- -o klorom, toda to je prema-'■fc. Za Mnoge prebivalce tabo- isča. - - % rj ljudmi predaleč. ^šo neyetih le svojo novo ^eki Dolenjec. >°kam. So odpeljali Srbe ne- Iz p Gorenjo vasi ne niso razšli, ko je vodstvo vedelo za dogovor med Stalinom in Edenom in je dobila tozadevna navodila iz Londona oz. Rima? Če prej ne, pri oddaji orožja bi morali spoznati, da Angleži niso naši zavezniki. Pa še potem so zahtevali in izvajali strogo disciplino, .vežbalf za nove nastope in se pripravljali na nadaljevanje boja. Mislim, da se to da razlagati samo tako, da so postali domobranci po mnogih uspehih v borbah s partizani tako samozavestni, da so bili prepričani v končno zmago in bi bili pretepli tudi svoje voditelje, če bi jim’bili svetovali, naj se razidejo. Vedeli so tudi, da so varni samo, dokler so skupaj, posameznike bi partizani neusmiljeno pobili, če bi jim prišli v reke, neglede v kakšni o-bleki. Slepe vere nekaterih naših voditeljev v pomoč naših “zaveznikov” Angležev še mesece in leta po njihovi izdaji bi med delavci in kmeti zastonj iskal. (Dalje sledi) NOV- NAČIN — Običajno ugotavljajo količino zavžitega-alkohola pri avtomobilskih voznikih z analizo izdiha, dr. H. Hayre na univerzi v Houstonu bi rad uvedel nov način, temelječ na govorjenju. Trdi, da je to veliko zanesljivejše in točnejše. Na sliki ga vidimo z njegovim aparatom pri čitanju” preskusa. v m: je prišla Rjf. D. pripovedoval, kaj se tam godi, pa je bil pretepen, češ da širi laži, da bi naredil zmedo. Tudi fantom, ki jih je vodstvo posla-j lo v Podrožico, niso verjeli. Kako je moglo priti do tega? Ustanovitev vaških straž in pozneje domobrancev, je bila v danih razmerah edina možna zaščita pred roparji, morilci in požigalci. To je neki politkomisar priznal, ko me je na Vnebohod 1. 1943 v osemurnem “razgovoru” med drugim vprašal, če je res, da Nemci ustanavljajo v Žireh belo gardo. Odkrito sem mu odgovoril, da to slišim prvič. Nato je pa rekel: “Saj belo gardo lahko mi sami ustanovimo; pobijemo nekaj najboljših mož in bela garda je ustanovljena.” Točno tako se je pol leta kasneje v resnici zgodilo. Težje je odgovoriti na vprašanje, zakaj se domobranci proti koncu voj- Dcpisnik pravi v uvodu: “V; ugotavljajo, da je Jugoslavija torek, 10. decembra, bo podpi- j pred gospodarskim konkurzom I Navajajo številke kot dokaz, j da je Jugoslavija bila že brez l tega posojila ena najbolj zadol-; Ženih držav na svetu. Saj znašajo njeni dolgovi nad 5 milijard dolarjev. Celo francoski list Le Monde, ki je Titovi Jugoslaviji naklonjen, ugotavlja, da je Jugoslavija dosegla rekordno 30-odstotno inflacijo in da njena trgovska bilanca izkazuje 700,-000,000 dolarjev deficita. Drugi ugotavljajo, da je Titovo samoupravljanje dosegle največji polom cd vseh eksperimentov v sklopu komunističnih držav. Kažejo na več kot mili-jon jugoslovanskih delavcev, ki opravljajo težja dela v kapitalističnih državah zahodne Evrope. Poleg tega naj bi bilo v Jugoslaviji še nad pol milijona brezposelnih, ki brezupno iščejo dela in ga ne morejo dobiti. Mnogi zagovarjajo tudi stališče ministra Epplerja, da so s tako ogromnim posojilom prezadol ženi jugoslovanski državi hude prizadete druge države v razvoju, ker bi bila potrebna pravičnejša razdelitev tega kredita. Poleg tega, da je več kot dvomljivo, da bi s tem milijardnim posojilom Titova Jugoslavija zboljšala svoje gospodarske razmere, je podelitev tega posojila v komentarjih opazovalcev in strokovnjakov prikazala jugoslovansko gospodarstvo v tako porazni obliki, kakor še nikdar doslej. Iz tega se vidi, da je ne le politična, ampak tudi gospodarska zapuščina Tita vse prej kot razveseljiva za njegove naslednike in dediče. S. S. Amerike. Načrt naj bi bil ugodno sprejet v Savdski Arabiji in Abu Dabiju, pa tudi v Kuvajtu. Sayed Marei hoče o svojem načrtu razpravljati s predsednikom Svetovne banke R. McNa-maro. V okviru načrta naj bi arabske države, izvoznice olja. dale na razpolago kakih 30 bilijonov dolarjev, zahodne industrijsko razvite države naj bi dale na razpolago strokovnjake in tehnologijo, da bi s skupnimi napori pomagali k hitrejšemu napredku nerazvitim, revnim državam. Arabci bi dali svoj denar na razpolago delno po redni obrestni meri 11%, delno po nizki 3-5% , nekako eno petino celotne vsote pa naj bi najpotrebnejšim enostavno poklonili. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Car st Memorials iraška kamnoseška obrt 5D1NA SLOVENSKA IZDELOVALEC A NAGROBNIH SPOMENIKOV 5425 Waterloo RdL 481-223'} “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase« vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” asa::- rwyaff* >~»g--H»y-,tiWPWiiaa::^aa:a Presežek izvoznic olja is® za polovico manjši WASHINGTON, D. C. — Zakladni tajnik William E. Simon je pretekli teden povedal, da po zaključkih nove študije države-izvoznice olja ne bodo v naslednjih letih nakopičile preko 650 bilijonov dolarjev, kot je lani v juliju napovedala Svetovna banka, ampak niti polovico tega. Po novih pregledih položaja bodo izvoznice olja dosegle višek v presežku svojega izvoza v nekako treh letih in ta bo verjetno nekje med 200 in 250 bilijonov dolarjev. Nato bo začel postopno padati, ko se bo večal uvoz tujih izdelkov v države izvoznice olja. Nova študija, ki je bila izvedena pod vodstvom pomožnega zakladnega tajnika Thomasa D. Willeta, je prišla do zaključka, da plačevanje dragega olja ne bo povzročalo toliko težav in tako dolgo, kot je lani izgledalo. Mednarodni denarni trg bo sposoben težave premagovati, ne da bi sam zašel v nevarnost resnih pretresov. MA1J OGLASI KADAR NAMERAVATE prodati hišo, farmo ali lot, pokličite nas. Imamo vedno kupce ki bi radi kupili,- Točna postrežba. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 (22) V najem Odda se 3 sobe starejšemu paru v Collinwoodu. Kličite 249-9848 (22) UPOKOJENEC lepa soba v zameno za lahka opravila. Zanesljiv. 321-0293 (24) BLIZU MARIJE VNEBOVZETE cerkve, od Holmes Ave. Cista hiša z dvema spalnicami, z prostorom za razširanje zgoraj, velika klet, nov furnez. Garaža. Ograjeno dvorišče. Samo $16,500. Dajte ponudbo. Laurich ima kupce, rabi sezname LAURICH REALTY 496 E. 200 St. 481-1313 (22) V NAJEM Štiri sobe zgoraj na 15805 Arcade Ave. na novo dekorira-no, garaža. Kličite 486-7874. -(22) Arabski “Marshallov fiacrr pripravljajo? KAIRO Egipt. — Eden vodilnih arabskih politikov, predsednik egiptskega parlamenta in prijatelj predsednika Sadata Sayed Marei je vodnikom arab- EUCLID ZIDAN DUPLEX 5-5, na Lake Shore Blvd. dve spalnici, kopalnica zgoraj, sprejemna šoba, jedilna soba in kuhinja na prvem, rekreacijska soba, dvojna garaža. Dobra investicija. V zgornjih štiridesetih. NOVA HIŠA V EUCLID od E. 260 St. tri spalnice, z aluminijem obita, iy2 kopalnica. Polna klet. Kompletne vdelane (built-ins) in popolno karpeti-rana. Se lahko takoj vselite. GLUN DRIVE Od Route 91 nov z aluminijem obit ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Delana po naročilu, z vgrajenostmi, D/z kopalnica, karpetirana. Se lahko takoj vselite. LAKE OKRAJ—SPLIT LEVEL Lake Shore Blvd. krasna hiši s trebi spalnicami, rekreacijska soba, ognjišče na drva, formalna jedilna soba, vse vgrajeno v kuhinji. Zidana odspredaj, dvojna priključena garaža. $45,000. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (22) HelR wanted Mate or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’* Church. Anyone interested call 7C1-7740. Living quarters available. (x) A, AMiKISRA DCyOViNA, FEBRUARY G, 1975 — OOCK30COOOeOCKiCOOOCiOCOŽ«^OOOOCOOOOOOOC»aQaeieaaocM3Qeg ^ VELIMIR DEŽELIC: KRAGULJ ROMAN IZ 9. STOLETJA a 5qocqocQOoaaocooooooi5cooraoooooooQoocooQooQQQCoe».. In kar se ni doslej nikoli zgodilo: Mihael Pijanec se je os-melil pred materjo in sestrami in takoj prekoračil mero; razkri-čal se je in razbesnel. Ves bolestni strah in pijana mržnja planeta v isti mah, pa zatuli, daveč se s slino, ki mu je vrela kakor besnemu, psu: “Pravi čas! Pravi čas ste prišle tudi ve! Tudi vas moramo napraviti za nune. Damjan, Ba-zilij, tovariša! Grabita! V samostan z njimi! Za starcem Man-uelom! Vsi v samostane! Ne maram vas okrog sebe! Ne maram, ne maram, da bi kače sikale name iz vsakega kota; in ne, da bi čepeli škorpijoni pod vsakim kamnom mojega dvorca!” “Dobro govoriš, nečak in cesar moj!” ga opogumi Barda, zakaj tudi on je bil zraven. Cesarica Teodora pogleda svojega brata Barda in v njenih očeh ni bilo nič začudenja, nič mržnje, nič prošnje, le neizmerna bolest in skrb. Ta trenotek stopi na vrata lo-gotet Teoktist z golim mečem. Tudi Barda potegne meč in stopi bahavo pred Teoktista ter mu zagrozi: “Prepozno, tovariš, cesarski svetovalec! Premalo je en meč. Dvorne straže in vojaštvo so na naši strani. Tebi ostanejo ženske in menihi.” “Tedaj naj zadnji meč zvesto brani mojo cesarico in mojega cesarja!” “Tvojo Teodoro morda,” se nasmeje Barda, “Veličanstvo cesarja Mihaela Tretjega branim jaz.” “Prav pred teboj, Barda, ga bom branil, zakaj ne vidi in ne ve, kdo in kaj si ti!” Barda plane in zavihti meč nad Teoktista, a se premisli in zapove: “V ječo z njim! Naj ga sodijo ko zločinca! Ni vreden, da bi poginil v častnem boju.” Komornik Damjan se je že priplazil za hrbet logotetu Teokti-stu; spodmaknil mu je nogo, da je padel. Na padlega junaka navalijo vojaki in ga zvežejo. Barda zapove z vojaškim glasom: “Pozdrav!” Vsi se strumno vzravnajo. “Dovolite, Veličanstvo,” reče I Barda, “da vam mi, najbližji in j najzvestejši, prvi vzkliknemo: ! Avtokratorja, samodržca cesarja Mihaela Tretjega naj Bog ohrani mnoga, mnoga leta!’’ i Toda preden je mogla družba ponoviti vzklik, vstopi častitljivi | patrijarh Ignacij s kelihom pre- ^ svete Popotnice. Nič sluteč, kaj se godi, zasliši | iz cesaričnih soban hrup in teka- , nje pa misli, da cesarica morda j umira, zatorej se podviza, da bi, ji čimprej prinesel zadnjo Popotnico. “Pokleknite pred Presvetim!” opomni patrijarh, pa samo cesarica in njene hčere pokleknejo, ostali se le odmaknejo. “Kaj se godi tu?” še zdaj začudi starček, a Mihael Pijanec, samodržec, odgovori smelo: “Dobrodošel, sveti patrijarh! Prav potrebovali smo te, da preoblečeš mojo mater in sestre v redovnice. Stori to takoj! Ako hočeš redovniških oblačil, bodo takoj tu. Ako potrebuješ strež- I nika ali kaj drugega, takoj do-j biš. Samo podvizaj se!” i Patrijarh Ignacij odvrne mirno: j “Ko sem prevzel upravo cerkve, sem obljubil ustno in v pismu Veličanstvu cesarici, da ne bom storil ali podvzel ničesar, kar bi bilo proti njeni službi ali časti. Kak zločin je torej storila svetla cesarica, a kakšnega jasne vojvodinje, da se jim dela sila in odvzema ta služba in čast?” Trdoglavi starec!” vpade Barda in pokaže s prstom na zvezanega logoteta Teoktista na tleh. “Zdi se, da misliš kljubovati, pa odslej boš imel z menoj opravka!” Barda je sovražil patrijarha Mihael, moj sin, ne veš, kaj Ijo in prvi odlok cesarja-samo- kopinov grm izbral. Obirajoč i VSEM DOPISNIKOM kopine je jecljal: (Dalje prihodnjič) -------o------ delaš, ko vklepaš v železje roke, ki te blagoslavljajo in branijo,” “Železna dešnica Bazilija Makedonca je nad mojo glavo in me varuje,” odvrne pomehkuženi sin. ‘Tn stric Barda je ob meni; a tudi njega brani železna desnica. Pa poslušajte zdaj vo- Ignacija s peklenskim sovraštvom, zakaj starček je javno grajal njegovo nečistovanje. Na svete Tri kralje ga je s kelihom v rokah prezrl in mu ni dal svetega obhajila, ker je Barda pač prešuštnik, ki je odgnal ženo in živi v grehu s snaho. “Nič proti svoji vesti ne bom i storil!” izpove starček. “Nič proti službi in časti naše cesarice, temveč ščitil jo bom in ji stal ob strani; tako mi Bog pomagaj!” “To zveni kot pretnja!” se iz-pači Barda škodoželjno, da bi na patrijarha nadražil cesarja. “Kaj hoče reči: ščiti nekoga ter mu pomagati proti cesarju-sa-modržcu? To- je izdajstvo! To je veliko izdajstvo proti cesarju in državi!” Cesar je molčal in sleherni iz cesarjeve družbe tudi, zato ga Barda podpihne močneje: “Veličanstvo, cesar! Ignacij, nevredni patrijarh, ti preti v lice vpričo nas vseh! Pomagal bo pri veliki izdaji. Zaklinja se na zločin. Ignacij je kolovodja zločinskih zarotnikov!” “Zvežite torej tudi njega in vodite pred sodišče!” vrže cesar iz sebe. Nihče se prav ne upa približati se starčku, ki je imel v rokah kelih. Zato komornik Damjan pošepeče Bardu in cesarju: “Ni daleč sirakuški škof Azbest, zatorej ga pokličimo. Naj se ogrne in vzame kelih iz Ignacijevih rok in ga vrne svetišču.” A cesarica Teodora, dosedaj nema od bolesti, zbere vse moči ter proseče opomni sina: držca: Hočem, da je od tega tre-notka Barda moj logotet, a'Ba-zilij Makedonec moj prvi komornik.” Tedaj izreče cesarica prerokbo: “Železna pest Bazilija Makedonca, ki leži nad glavama brata Barde in Mihaela, mojega sina, jima bo zdrobila^ teme.” A tisti dan, ko je Barda po-staT logotet in Bazilij Makedonec prvi cesarski komornik — je padel z neba na Carigrad krvavi dež ... SVETINJE “Ko je zvedel, da sveti Klement še leži v črnem morju, je pomolil in rekel; Verujem v Boga in svetnika Klementa.” (Z. sv. C., knj. VIII.) V letih Gospodovih 859 do 861. Prikazal se je Gospod Mojzesu sredi grma. To je nekoč pripovedoval Konstantin. Miletu, a Metod mu je naslikal grm kopin, ki gori, a ne izgori. j Mile je iskal po gori' užitnih SEN. HENRY JACKSON, de- koreninic in plodov za svoje pu-mokrat iz države Washington, ščavnike ter se toliko- radostili je med nasprotniki Fordovega nad lepimi, zrelimi kopinami, da gospodarskega programa. je dojel, čemu si je Gospod vprav Težka Svoboda Kip Svobode na vrhu Kapitela v Washingtonu tehta skoraj 15,000 funtov. Kdor želi imeti svoj dopis ob- teden pred tem dnem v uredili štvu, ker sicer ne moremo oblju biti, da bo dopis pravočasni javljen v listu do določenega objavljen. Izjema so le kratk dne, naj pazi, da bo ta vsaj en j “mestne novice”. ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim AMERIŠKO DOMOVINO ZVEZA S KONGRESOM — Državni tajnik H. Kissinger je imenoval Roberta J. McCloskeyja (na sliki), 52 let starega dosedanjega splošnega poslanika (na sliki), za vzdrževanje stikov s Kongresom. NOVICE- z vsega mte NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- Niko? mogošs original!!® NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša t hišo Ameriška Domovina / Povejte to sosedu, ki še ni narečen nanjo KORISTEN TUJEC — Strokovnjaki poljedelskega tajni-štva ZDA so prinesli v Louisiano hrošča, ki ga vidimo sliki, iz Južne Amerike in ga naselili na “aligatorskern‘t plevelu, ki zarašča vodne poti v južnih delih naše dežele-Hrošč se je izkazal in dober del vodnih poti očistil tega ple" vela, ki mu služi za vsakdanjo hrano. PRVI ČRNEC — Guv. G. Wallace v Alabami je zadnjič imenoval črnca Jessia L. Lewisa, 46 let starega izdajatelja Birmingham Times, na čelo prometnega oddelka v državni vladi. To je prvi črnec v vladi Alabame od državljanske vojne sem. e iiu, ŽOGO JE PREVZEL — Steve Kuberski iz N ew Orleansa je izgubil žogo pri košarkarski temi. z New Yorkom, prevzel jo je Earl Monroe (na desni). ZA SLUŽBE JE TEŽKO — Ko je pritisnila brezposelno! se je nagnetlo okoli 2000 brezposelnih v Chicagu pred url dom Chicago Civil Service komisije, kjer je na razpol^ 987 delovnih mest iz zveznih denarnih virov. DRAMATSKO DRUŠTVO “LILIJA” priredi “MAŠKERADNI PLES” zgornja dvorana v soboto 3* februarja S175 oE) 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Sfolmes Ave, Za ples igrajo ‘"VESELI SLOVENOT [(■■■;