Naroteina raeneino J.IIMM" flk "Bk A l^an« "t" OAm"!« mBK^ mjmm ^ v^k ^ ■■ g mm^^ ^^m ^ 10.34'» /0 EŠl^^S • BMJM 1^1 rn^rn. Kopitarjevi bL6/M ,, Telefoni uredništva: dnevna služba 205» - nočna 299«. 2994 in »5« --Izhaj« rwk dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Razprava v finančnem odbora Vlada napoveduje zadružni zakon Vprašanje kmetijskih dolgov — 22 milijonov Din za notranjo kolonizacijo Belgrad, 16. julija ni. Na današnji seji finančnega odbora je kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič podal ekspoze, ki v glavnem vsebuj; sledeče: Kljub temu, da je proračun majhen, bo vlada skušala rešiti vse one probleme, za katerih rešitev niso potrebna sredstva. Edini problem je vprašanje cen kmetijskih pridelkov in vprašanje njihove prodaje. Vlada je določila ceno žitu takoj v začetku letošnjega leta in sicer instiktivno. Izgleda, da naš izvoz v letošnjem letu ni slabši kot lanskoletni. Pri vsem tem pa moramo vpošte-vati, da je cena žita v primeri z lanskoletno ceno nižja. Tako je bila lanskega leta v tem času cena 100 kg pšenice 90—100 Din na svetovnem trgu, medtem ko jo sedaj 70 Din. Kraljevska vlada je s svojo intervencijo odredila ceno za žito v mesecu juliju 126 Din za 100 kg, skušala bo pa doseči, da bo cena šc narasla in dosegla vsoto 140 Din za 100 kg. Drugo važno vprašanje, kateremu bo kraljevska vlada obrnila pozornost, bo vprašanje oskrbe pasivnih krajev. Vprašanje kmetijskih dolgov jc delno rešeno s posebno zakonodajo in s temi uredbami bo kmet na eni strani dobil, na drugi strani pa izgubil. V glavnem bo kmet iz- gubil kredit. Vprašanje kmetijskih dolgov bo kraljevska vlada z največjo pozornostjo zasledovala, da pride do koristne rešitve. Zadružništvo se lio skušalo podpreti bolj v celoti kot posamično z enotnega zadružnega zakona. Kadi naselitve naseljenem v Jugoslaviji jc g. minister predlagiil ministrskemu svetu, da se odobri najetje posojila od 21 miljonov 800.000 dinarjev od Drž. hip. banke za odkup zemlje. Posojilo bi se vračalo po 2 milijona letno. Tozadevni letni obrok je vnesen v proračun v partiji 70. V debati, ki je nalo sledila, je govoril poslanec dr. Kosič, ki je mnenja, da ni državna politika glede izenačenja cen še ničesar pozitivnega dosegla. Kmet je do 1. 1920 dajal trikrat manj svojih pridelkov za plačilo davka in za nakup potrebnih stvari kot jih pa mora dati sedaj. Po njegovem mnenju z odložitvijo plačevanja kmetskih dolgov 'kmetu ni pomagano. Do 1. 1929 je kmet dajal državi eno šestino od jutra zemlja, sedaj pa (SO do 70 odst., medtem ko ostali stanovi plačujejo samo 6 do 20 odst. Pri kraju govornik zahteva, da so ministrstvo za trgovinu in industrijo, ministrstvo za gozdove in rudnike ter kmetijsko ministrstvo združijo v eno samo, ki naj se imenuje ministrstvo narodne pri- vredo. Poslanec Jocn Georgijevič predlaga razdol-žitov kmeta na bazi državnih novčanic, ki bi bile obvezno plačilno sredstvo. Zuhteva znižanje bano-vinskih in mestnih užitnin na vino in vinske produkte. Pravi, da se z žitnimi pridelki lahko plačajo davki ter da se v tem smislu pri plačilu starih davkov jemlje v račun prejšnja pšeničnn cena. G. Voja Djordjevič, Jeremija Tomič in Života Mi-lmanovič zahtevajo končno rešitev agrarne reforme, ker njeno izvajanje stane več kol znaša odkupnina za zemljišče. Zahtevajo znižanje zemljiškega davka za 50 odst. Dr. Veble zahteva sanacijo zadrug in poživljanjc zadružništvu. Govoril je o potrebi reforme odlokov o kmetijski zaščiti. l)r. Koče je mnenja, da smo z dosedanjimi odloki samo sankcionirali negativno stanje, da smo sankcionirali stagnacijo, ki razumljivo ne more dati pozitivnih rezultatov. Ostali govorniki so se tudi zelo zavzemali za to, da se činipreje reši vprašanje kmetskih dolgov, ki je postalo že splošno vprašanje in ne več samo kmetijsko. Med drugim poslanec Uroš Stajič misli, da vprašanja kmetijskih dolgov ne bomo rešili mi, ampak da ga bo rešil kmet sam. Stavka v obratih KID na Javornihu in na Jesenicah Na včerajšnjo našo vest o stavki na Jesenicah smo od KID dobili naslednje pojasnilo: Jesenice, dne Iti. julija 1935. Delavstvo naših železarskih obratov na Jesenicah in na Javorniku je stopilo v stavko. Stavka je izbruhnila dne 12. t. m. na Javorniku, ob 0 zjutraj, brez vsakršne napovedi. Zahteve stavku-jočih, ki so bile sporočene ravnateljstvu šele v teku popoldneva, se opirajo deloma na nesoglasja v tolmačenju kolektivne pogodbe, deloma zasledujejo povišanja sedanjih pogodbenih mezd. Pogajanja s stavkujočimi niso dovedla do uspeha, čeprav je podjetje bilo pripravljeno urediti vsa sporna vprašanja iz kolektivne pogodbe potoni kompromisa, potoni razsodišča ali potoni rednega sodišča in proučiti predloge zaradi povišanja posameznih zaslužkov, toda šele po obnovitvi rednega obratovanja. Ko so se pogajanja še vršila, so se priključili stavki dne 15. t. m. tudi jeseniški obrati. Širijo se glasovi, da je stavkovno gibanje nastalo zaradi tega, ker je podjetje hotelo znižati pogodbene mezde. Te vesti so neresnične. Podjetje mezd ni znižalo in tudi ni imelo tega namena. Mezde, ki se pri nas plačujejo, so razmeroma visoke, morda najvišje v vsej Jugoslaviji. Višina zaslužka se v zadnjih letih ni zmanjšala, empak povečala. Povprečni delavski zaslužek na 8 ur dela je znašal v naših železarskih obralih n. pr. meseca junija 1932 Din 53.—, meseca junija 1935 Din 61.—, pri čemer so všteto tudi ženske in pa mladostni delavci. Strokovni delavci v posameznih oddelkih podjetja zaslužijo tudi po 68 do 100 Din na delovni dan. Kdor pozna gospodarske in socijalne razmere sedanjega časa, bo moral priznati, da te mezde niso slabe in da ne morejo biti pravi vzrok za stavko, ki onemogoča delo baš onemu podjetju, ki je v vsej državi največ storilo proti brezposelnosti in proti zniževanju zaslužkov, ki je v zadnjih petih letih investiralo že z 100 milijonov dinarjev, da omogoči nadaljevanje dela in proizvodnjo novih izdelkov, in ki je — poleg rudarskih — menda edino industrijsko podjetje v državi, pri katerem je delavstvo deležno tudi starostnega zavarovanja. Podjetje ve, da je večina njegovega delavstva delavoljna in da je razmeroma manjša skupina dobro organiziranih hujskačev po znanih metodah dovedla večino v sedanji položaj, ki postane za podjetje in za delavstvo prav lahko usodepoln. Podjetje apelira na vso objektivno javnost, naj se ne da varati po lažnih vesteh in naj ohrani tako podjetju kakor onemu delavstvu, ki je dela-voljno, vse svoje simpatije in mu nudi s tem svojo moralno pomoč. Kranjska industrijska drniba._ Znižanje oglasnih pristojbin Belgrad, 16. Julija, h. Večje število vladnih poslancev in tudi opozicionalnih je predložilo dodai"ek k finančnemu zakonu glede na znižanje oglasnih pristojbin. Ukino naj se zakon o spremembi in dopolnitvi taksnega zakona z dne 18. febr. 1934. V veljavi pa naj ostane tarifna postavka 8 taksnega zakona. V obrazložitvi se navaja važnost časopisja, ki je finančno na slabih nogah radi krize in si pomaga z glasninami. POF sam priznava svoj obstoj „Pohod" piše : Pol se je rekrutiral iz najslabših elementov iz vrst nacionalistov. Prejeli smo sledeči dopis: j »V dnevniku »Slovenec« od 9. julija 1935 god. št. 154 izšel je na naslovni strani članek pod naslovom »1*01 udarne čete«, v katerem se iznašajo gotove netočnosti, kakor o ideologiji in cilju organizacije »Pof — Patriotično omladinsko fronto«, kakor tudi o osebah, katere jo vodijo in pred-stavljao, zato vas prosimo, da v interesu resnice in informacije javnosti prinesete sledeči popravek: Iznad omenjenega članka stoji »Kaj nam je pripravljal Jevtič-Marušičev režim.« Steni se želi pogrešno informirati javnost kot da so gg. Jevlič in Marušič osnovatelji gornji organizaciji ter da je njen cilj v glavnem branili vlado g. Jevtiča in vršiti teror v državi. Vrhovno vodstvo organizacije Pol' odbija le neresnične vesti ter kategorično trdi, da naša organizacija do danes ni služila še nobenemu režimu ergo tudi ne režimu g. Jevtiča a v svojih vrstah ni imela, niti ima kakšnjega dosedanjih po-litičarjev iz česar sledi, da tudi g. g. Jevtič in Marušič niso imeli z našo organizacijo prtiv nobene zveze, a osnovana je bila še pred vlado g. Jevtiča. | Da naša organizacija ni strnjala s prejašnjim režimom je najboljši dokaz dejstvo, da so začasa g. Veije Popoviča v poedinih krajih člani naše organizacije bili pretirani in obtoženi po zakonu o zaščiti države, ali je drz. tožilec Drz. sodišča za zaščito države odstopil od obtožbe, ker je ugotovil, da v naši ideologiji ni kazenskega dejanja. Iz osnovnih načel in priloženega programa naše organizacije, razvidno je, da je cilj naše organizacije zbrati v isto vse mlajše, aktivne in narodno disciplinirane moči katere hi bile sposobne požrtvovalno iu nesebično služiti naši domovini in njenim interesom. Dejstvo, da od osvoboditve do danes nismo imeli političnega primera nesebičnega in požrtvovalnega služenja splošnemu dobru naroda in domovine nas je primoralo na naše delovanje, ker je naša izmučena zemlja vedno služila samo kot sredstvo obogatitve poedincev. Osnovna črta našega programa: da so splošni interesi nad interesi i>oedincev, da čuvamo narodne interese v celosli od vsih sebičnežev, od kjerkoli prihajajo da dvignemu ugled Jugoslovenskega naroda da stvorimo močno duševno narodno Jugoslovensko državo. Prosimo vas gospod urednik z ozirom na 'o, da je to naš prvi »top v javnost, a v interesu resnice, da prinesete naš popravek v sledeči številki vaSega cen. lista a mi bomo dokazali, da je celokopno članstvo Pof vedno pripravljeno položiti tudi svoje življenje za Kralia in Domovino. Bog, Kralj. Narod, Delo Lojalno prinašajoč la prvi izstop« cenjenih gospodov Pofarjev v javnost, pripominjamo, da nam je ta izstop bil poslan brez vsakega podpisu, kar priča, da cenjena organizacija »Pof« nima poguma, da bi za svoje rodoljune ideje in delovanje prevzemala odgovornost, kar je jako slabo zna menje za ljudi, ki hočejo žrtvovati svoje dragoceno življenje za našo državo. Pač pa kaže šlanipiljka in pa slog tega nepismenega popravka, da gre za ljudi, ki so videti močno inficirani od boljševiške ali pa od hitlerjevske ideologije. Črkopis popravka očitno izdaja liusa, ki se je naučil nekaj srbščine in pači slovenščino, ali pa mu je bila izjava narekovana od drugega. Kar se stvari same tiče, potrjuje popravek v celoti, da je »Pof res obstojal, oziroma da še obstoji. Očitno je bil popravek sestavljen zalo, da Našim naročnikom in čitateljem! Kadi stavke grafičnega delavstva smo prisiljeni izdajati »Slovenca« dvakrat na teden v zmanjšanem obsegu, iu sicer na štirih straneh, da se poleg »Slovenca« omogoči kljub stavki redno izdajanje tudi drugih listov, predvsem »Domoljuba«. Ostale dni bo list izhajal v normalnem obsegu. Prijatelje lista ponovno prosimo, da nam eventuelnc pomanjkljivosti blagohotno oprostijo. Uredništvo »Slovenca«. bi se odvrnila odgovornost za to organizacijo, katere člani so bili po njenem zatrdilu že pod ključem po zakonu o zaščiti države, (»1 oseb, ki jih javnost obdolžuje, oziroma osundja, da so ji bilo za krstnega botru. Dokaz za obstoj le organizacije pa nam prinaša tudi glasilo dr. Cepudra, predsednika oblastnega odbora Narodne Odbrane v Ljubljani »Pohod v uvodnem članku očitno namiguje. da za »Porom« stoji g. dr. Marušič, ki da nikoli ni bil dobro razpoložen napram Narodni odbrani. »Pohod, pravi, da so v tej organizaciji bile temne osebe, ki so hotele izživljati svoje osebne instinkte in osebno sovraštvo in ki so že pred 5. majem 1935 sestavljalo svoj kontinacijski seznam«. Pof se je po trditvi g. dr. Cepudra re-krutiral iz najslabših elementov iz vrst nacionalistov, kojih ljubezen do domovino jo bila velika, dokler so bili na razpolago bankovci iu dokler se je govorilo o velikih podporah za izdajanje raznih brošur in publikacij«. Glasilo ljubljanske Narodne Odbrane pravi, da jc vedelo za »Pof«. kojega agenti so romali iz sreza v srez, katerih temno delovanje pa so je »razbilo ob treznosti ogromne večine nacionalistov«. »Brez ozira na osebo dr. Marušiča« — tako piše dalje »Pohod — In na imena drugih politikov, ki se imenujejo v zvezi s pripravljnniini konfinacijami, moramo podčrtali svoje principijclno stališče, da odgovarjajo za zločinsko bedastočo, ki jc bila nameravana, lire/ izjeme vsi oni. ki so uu kakršenkoli način vodilno iu prostovoljno sodelovali pri reševanju konfina-cijskega problema. Treba je stnluirati eksempel ter izbili enkrat za vselej raznim ljudem veselje, da bi dajali duška svojemu osebnemu sovraštvu, če in kadar pridejo na odločilno mesto. »Jutro« pa trdi, da se v jugoslovanskih poslanskih krogih zatrjuje, da jc c. Jevtič snoval načrt, da bi se proglasil žil »vodjo« Jugoslavije. Zarota naj hi privedla do državnega prevrata na ta način, da hi se Jcvtičevi pristaši neke noči zbrali na Oplencu in odtod po Mussolinijcvcm zgledu uprizorili pohod na Belgrad. Abesinski spor se zaostruje Mussolini odpotuje v Afriko V. v. P. O. h. Madžari na pomoč Italiji Rim, 16. julija b. Iz Budimpešte poročajo, da so nacionalistični krogi, ki so naklonjeni Italiji, poilvzeli korake za organiziranje dobrovoljskih odredov, ki bodo šli v Italijo, nato pa z italijansko vojsko v vzhodno Afriko. Časopisje zelo pozdravlja to inadjarsko incijativo in naglaša, da sc jc na Madjarskem prijavilo nad 30.000 dobrovoljcev, med njimi 800 častnikov in več gojencev madjarske vojno akademije. Prijavilo sc jo tudi 420 žensk, ki bodo odšle v Afriko kot bolničarke in kuharice. Fašistični tisk vidi v tem veliko prijateljsko geslo Trideset tisoč prostovoljcev viteškega madjarskega naroda. Tisk pa ostro kritizira, da je Velika Britanija začela baš nasprotno akcijo. Tam se namreč tudi organizira legija, ki bi imela oditi v Abesinijo, da sc bori za ta barbarski narod proti Italiji. Italijanski časopisi se vprašujejo, kakšno stališče bo zavzela Velika Britanija proti tej akciji, in pričakujejo, da ho Anglija v slučaju oboroženega konflikta, če želi ostati nevtralna, morala preprečiti prehod teh U ' r< v Abesinijo Pariz, 16. julija. AA. lluvas poroča: Lon-ski politični krogi so prejeli vest, tla bo Mussolini prihodnji mesec odpotoval v Eritrejo in italijansko Somalijo, z. velikim vznemirjenjem. Po teb vesteh bo ministrski predsednik v vzhod, nji Afriki prisostvoval velikim paradam tam koncentrirane italijanske vojske. Imel bo tudi velik govor o vojaški akciji proti Abesiniji. 3 divizije mobilizirane Rim, 16. julija. TO. Ministrstvo za propagando jo razdelilo med časnikarje sledečo uradno poročilo o novih mobilizacijah, ki so postale potrebno z ozirom na zaostritev položaja v Abesiniji: »Ker vojaške priprave zahtevajo hitrejšega postopka, je bilo te dni treba podvzeti nove ukrepe vojaškega značaja. Mussolini kot vojni minister vseli oboroženih sil Italije je zato odredil mobilizacijo divizije »SILA«. Nadaljna divizija imenovana »SILA II« bo mobilizirana par dni pozneje. Tudi peta divizija fašističnih miličnikov imenovana »Divizija prvega januarja« je bila poklicana pod orožje. Vse čete miličnikov, ki so bile že odposlane v Afriko, bodo zamenjane z novimi Četami, ki sc že zbirajo v Italiji. Končno so poklicani pod orožje letniki 1909 do 1912 inženjerjev in avtoinehanikov. Tudi letalsko ministrstvo je izdalo povelje za mobilizacijo pilotov in zračnih strokovnjakov. Mornariško ministrstvo pa je naročilo zgradbo 10 podmornic, ki morajo biti vse gotove do začetka prihodnjega leta.« Kompromisni predlog Francije Italija dobi mandat nad Abesinijo Pariz, 16. julija, c. Tukaj se danes potrjujejo vesti, da se bo Svet Zveze narodov vendarle sestal 25. julija in obravnaval itali-jausko-ahesinski spor. Vendar pa se izjavlja, da bo do izrednega zasedanja Sveta prišlo samo pod pogojem, če se velesile Anglija, Francija in Italija sporazumejo za skupno mednarodno konferenco, ki bi se vršila v Parizu okoli 22. julija. V ta namen je francoska vlada že izdelala kompromisni načrt, kako rešiti italijansko - abesinski spor. Ta načrt obsega troje: 1. Abesinija se obveže, da odpravi sn-ženjstvo. Samo poti tem pogojem lahko »stane šc članica ZN. 2. Prepove se uvoz orožja v Abesinijo, 3. Italiji se prizna pravica omejenega mandata nad Abesinijo. Angleški prostovoljci za Abesinijo London, 16. julija. TC. Na stotine neaktivnih angleških častnikov, med njimi veliko število bivših vojaških pilotov in letalskih mehanikov, je prijavilo svoj vstop v abesin-sk() vojsko kot prostovoljci. Ker angleška vlada ne dovoljuje rekrutiranje angleških državljanov za inozemsko armade, je abesinski poslanik izdal uradno jioročilo, v katerem pravi, da je prošnjo za vstop v abe-sinsko vojsko odposlalo abesinskeinu vojnemu ministrstvu, ki bo storilo vse potrebno, da bo moglo izkoristiti omenjene ponudbo, Ameriha za Abesinijo Pariz, It), julija. \A. Kakor poročujo listi v zvezi z akcijo odbora za Abesinijo, ki hoče pridobiti Roosevelta, da poseže v spor. so razposlali po državi 500 formularjev s tekstom o vlogi uu predsednika Itooscvcltn. Naslovijenci in njihovi znanci naj bi te formulnrjc podpisali. Odbor sc nadeja, da bo v nekaj dneh zbral vsaj 10 miljonov podpisov. ★ Japonska vlada nastopa proti politiki generalov v Kitaju Tokio, 16. julija. AA. Znano je. da obstojajo glede japonske politike na Kitajskem neke diference med vlado in vrhovnim vojaškim poveljstvom. Politični krogi trdijo, da bo vlada nastopila proti nekaterim časliželjnim generalšlabnim oficirjem zelo strogo. Baje je vojni minister o priliki včerajšnje avdijence pri niikiulu dobil pooblastilo, da izvrši več premestitev v vojski in po potrebi izda tudi strožje odredbe, ako bi drugače ne mogel obnoviti absolutne discipline v japonski vojski. Dunajska vremenska napoved: Pretežuo jasno. Nevihte, zelo toplo. Zakaj razpust „Svobode" Ljubljana, 10. julija. IMuc, -n-t ,*la (Slovenec in Jutro priobčila vest n razpustil Svobodo , l( IIA Kraljevska banska uprava ruzpuSča na osnovi £ 11. zakona o društvih, shodih in posvetih društvo Svobodo delavska kulturna in telovadna zveza Jugoslavije v Ljubljani radi ravnanja zoper državni in družabni red in radi prekoračenja statutarnega delokroga. S tem so razpuščene vse njene podružnice v dravski banovini. Zoper to od- ! ločbo je dopustna pritožba na ministrstvo notranjih poslov v 15 dneh po dnevu doslavllve, vložiti pa bi jo bilo kolekovano s kolkom '20 Din pri kraljevski baiiski upravi. Morebitna pritožba po drugem odstavku S ti-že imenovanega zakona nima odloživne moči. RAZLOGI Z odlokom Narodne vlade v Ljubljani pod št. 2632/pr iz. leta 1020 so bila odobrena prvotna pravila društva, katerih iz.premembo jc odobrilo ministrstvo za notranje posle z odlokom z dne Iti. februarja 1026 SI št. 814/26 oz. Veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z. dne 25. 2. 1026 U. br. 1675/1. Po teh pravilih (g I) je zveza nepolitična, njen delokrog pa obsega po S 2. pospeševanja duševne in telesne vzgoje delavstva, pri čemer je po točkah še obeleženo, kako skuša zveza doseči svoj namen. Nasproti označenemu delokrogu pa se je že delj časa opažalo,Via je usmerjeno delovanje društva in podružnic na poseben poudarek delavskega razreda in gojitev ekstremno socialističnih teženj, ki so prehajala že nn komunistično polje. Posebno se je moglo to opaziti povodom društvene prireditve dne 7. t. ni. v Celju. Prireditev je bila po osrednjem vodstvu društva najavljena i; o t kulturni delavski dan po določenem sporedu. Povodom te prireditve se namreč ni samo prekoračil obseg programa, marveč je lo zavzeta tuili popolnoma protldržavni in komunistični značaj. V prvem pogledu jo bila pred izvajanjem določenega progrnma obdržana posebna konferenca delegatov, ki ni bila oblastveno prijavljena in na knleri se je sklenila ustanovitev socijalistične stranke. S tem se je društvo udejstvovalo politično. za kar po pravilih ni bilo upravičeno. S potekom povorke in zborovanja pa je društvo tudi posvedočilo ravnanje zoper državni in družabni red. Med povorko, ki se je je udeležilo kakih 5500 oseh, so se nosile table in rdeči trakovi z napisi »Skupina neodvisnih slovenskih študentov-;, Delavstvo, združi se proti vojni in fašizmu« itd., izmed Udeležencev pa so se Culi vzkliki: »Živijo Sovjetska Rusija«. >Živijo LJenin , Živijo svoboda«, Živijo sovjeli«, »Živijo ruska svoboda , Dol s fašisti :, Dol z huržuazijo* in Proč s terorjem . Pri tem so izzivulelji držali roko s slis-njeno pestjo. Po završeni povorki se je nadaljevala prireditev na tllazi|l, kjer se je zbralo kakih 7000 oseb. Tej množici so govorili razni vodje, ki so iznašali politična in prevratna gesla. Tako je govornik Le-skovšek govoril: »Organizacija »Svoboda je univerza marksistov. Na svetu se ustvarjata dva tabora, in sicer na eni strani Rusija in Francija za mir, na drugi strani tabor fašističnih držav, ki so za vojno. Zahtevamo priznanje Sovjotskr Rusije, amnestijo vseh političnih kaznjencev, zboljšanje delavskega stanja, uvedbo 4H urnega tedna, svobodo tiska, svobodo združenja. Sedej Alojzij iz Ljubljane je govoril; Ta množica, ki je tukaj zbrana, bo storila smrt današnjemu družabnemu redu. Hočemo politično svobodo, da se organiziramo politično v socialistično zvezo delovnega ljudstva. Nočemo amnestijo političnih kaznjencev in vrnitev državljanskih pravic in ukinitev zakona o zaščiti države, da se takoj razpusti narodna skupščina in razpišejo nove volitve. Ureditev države naj se izvrši v soglasju r Hrvati. Slovenci in Srbi. Hočemo minimalno mn-zdo. mednarodno razorožitev.. Tudi dr. Živku Topalovič je imel govor politične "»ebiiie. Med vsemi temi in še drugimi govori so so čuli vzkliki, zlasti iz vrst akademikov kakor pri sprevodu. Ko so se delavske množice vračalo z vlaki iz Celja domov, so Iz z rdečimi trhkovi okrašenih vagonov še nadalje vzklikali razna proti-državna in komunistična gesla. Potemtakem je delavski kulturni dan prešel nn politično polje in v veliko proliilržavne in komunistične demonstracije. Ta dan jo torej drušlvo, čigar vodstvo odgovarja za potek prireditve, očitno delalo zoper državni in družabni red ter prekoračilo svoj statutarni delokrog. Obseg izgredov pa kaže tudi, da je moralo biti delovanje društva -n podružnic, ki so bile pri celjski prireditvi v velikem številu zastopane, že prej usmerjeno v tem j praven, sicer bi v Celju do take kršitve državnega leda in društvenih pravil ne bilo moglo prili. Zato je razpust matice utemeljen. Njen razpust pa ima za posledico razpust vseli njenih po- | liružnir. Po pravilih so namreč društvene organi- j zacije tako povezane medseboj, da je delovanje ; centrale brez podružnic in obratno statutarno in j pravno nemogoče. Ta odločba se dostavi: Društvu Svoboda delavska kulturna in lelo- | vadna zveza Jugoslavije v Ljubljani in vsem podružnicam. lian: Dr. Dinko Puc. Ta odlok je dostavljen centrali v Ljubljani in vsem 38 podružnicam v Sloveniji. Centralno vodstvo Svobode« pripravlja proli temu odloku pritožbo na vlado. Nadalje čujemo iz vrst socialnih demokratov, da so razpust že nekaj časa pričakovali, ker so se v Svobodo« vrinili mlajši po večini ekstrenini elementi, ki so oficijelnini socialistom nagajali, kar Be je izkazalo pri zadnjem socialističnem zborovanju v Celju, pa tudi pri pripravah za peto-majske volitve. Ni izključeno, 'da so starejši socialisti sami razpust »Svobode v takih okoliščinah želeli in so se sedaj oddahnili. Gospodarstvo Trgovci zahtevajo ukinjen prodajalne mestne elektru; V krogih električnega gospodarstva je v zadnji dobi opažati večje zanimanje za razvoj stroke, organizacijo prodaje materija la in izpopolnitev šolanju elektrotehniškega obrtnega naraščaja. Na čelu tega gibanju stojijo združene elektrarne in elektrotehniki, ki pomenijo edino skupno združenje vseh elektropodjetij v državi. K temu 'gibanju so so pred mesecem pridružili šo združeni trgovci z elektrotehniškim materijalom, ki zahtevajo ukinitev prodajnih magazinov avtonomnih občinskih gospodarstev (nekatera večjo mesta še vzdržujejo lastno trgovine z električnim materijalom). Spomenica, ki so jo naslovili podkrepljeno od Združenja trgovcev na mestno občino ljuljansko, glasi: iZdružen I trgovci elektrotehniškega niuteri-jnla, v solidarnosti strokovnega zastopstva vsega trgovskega stanu in električne obrti dravske banovine predlagamo nujno ukinitev mestnih prodajaln za prodajo eleklrofehnlškoga nlalerljala, ls — Prilep, Priština—Peč, Bihač—Knin, Kuršumlija—Priština, Belgrad—Pančevo, Belgrad—Kueževac. Največje pogodbe so bile sklenjene c Ba-tignolles, oziroma Orient-Constructom in z Lozingerjem. Radivojevič pa sploh zanika, da bi bila država oškodovana za 800 milijonov dinarjev. Je pa mnenja, dn ni bilo pametno, da se je na Staničevo pobudo pogodba z Lozingerjem razveljavila in da so se dela ustavila. Končno predlaga preiskavo od strani dr. Mačka, Davidoviča in Hodjorc, ki naj preiščejo, kako si je on (Radivojevič) pridobil svoje premoženje in izjavlja, da .je pripravljen, da sc mu vse premoženje konfiseira, ako si ga je stekel na nepošten način, kakor mu ing. Stanič očita. »Obzor« izčrpno prinaša naš uvodnik od 14. t. m. glede jugoslovanskega unitarizma. Drobne vesli Pariz, 16, julija h. V južni in srednji Franciji je divjalo veliko neurje, ki je uničilo setev in prizadejalo milijonske škode. Štiri osebe so mrtve. Bukarešta, 16. jul. AA. Listi poročajo o fuziji slrank prof. Cuze in Jorge. Nova politična skupina se imenuje narodno nacijonalna krščanska stranka. Tokio. 16. jul. AA. V rudnikih družbo Mitsui Tagava v bližini Tokia, je nastala eksplozija, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Šest rudarjev je v rovu zakopanih. Ni nade, da bi jih rešili. ■.lonilon. 16. jul. A A. Današnja seja mednarodnega kongresa visokošolsko izobraženih žensk je bila posvečena gospodinjstvu. Tudi tej seji je prisostvovalo nad 2000 odposlank iz 40 držav. London, 16. jul. AA. Revija angleške mornarice bo vrhunec jubilejnih proslav. Vreme je še vedno lepo. V Portsmouthu se jc dozdaj zbralo nad 100.000 ljudi. Pariz. 16. jul. AA. Ministrski svet jo nn svoji današnji seji pregledal načrte uredb, ki jih je vlada pripravila na podlagi posebnih pooblastil za finančno obnovo. Varšava, 16. jul. AA. Za generalnega komisarja zn parlamentarne volitve je imenovan kn-sacijski sodnik Cizicki. Njegov pomočnik je sodnik Ceklinski. London. 16. jul. AA. Na letališču v Hendonu je treščilo nn tla letalo in zgorelo. Dva potnika sta se ubila, šest jih je ranjenih, med njimi tudi pilol. Dunaj, 16. jul. AA. Reichspost. piše o izjavi angleškega zunanjega ministra glede podonavskega in vzhodnega pakta in pravi, da jo bil Dunaj vedno za podonavski pakt, ki naj da Avstriji po- I polno svobodo niene zunanje politike i Neizpremenjoni so ostali tečnji Berlina, Cu-rilia in Trsta. Narasli so tečaji Pariza in Prago, 'ločim so popustili Amsterdam, Bruselj, London in Nevvvork. V zasebnem kliriugu jo ostal avstrijski šiling na ljubljanski borzi neizpremenjen tor je notlral 8.75—8,85, na isti tečaj so jo učvrstil tudi na zagrebški borzi, dočini jo v Belgradu notiral 8.7-1 do 8.84. Urški boni v Zagrebu !! blago, v Belgradu 31.15—31.85. Angleški funt je v Zagrebu popustil na 234.20—235.80, v Belgradu pa je notiral 234.10 do 235.70. Španska pezota jc notiralo v Zagrebu 5.95 blago, v Belgradu pa 6.05 blago. Ljubljana. Amsterdam 2962.43—2077.03, Berlin 1750.63—1764.51, Bruselj 733.82—738.88, Curih 1424.22—1431.29, London 215.05—217.11, Ne\vyork 4308.24—4344.55, Pariz 287.82—289.26, Praga 181.69 do 182.80, Trst 856.81—859.90. Skrupni promet nn zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 454.331 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2175, London 15.105, Newyork 304.75, Bruselj 51.65, Milan 25.10, Madrid 41.875, Amsterdam 207.90, Berlin 128.10, Dunaj 58.10, Stockholni 77.90, Oslo 75.90, Kopenha-gen 67.45, Praga 12.765, Varšava 57.775, Atene 2.90, Carigrad 2.-18, Bukarešta 2.50, llelsinglors 6.67, Buenos Aires 0.81. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 80—81, agrarji 46 do 47, vojna škoda promp. 368—370, begi. obv. 63 do 64. 8% Blerovo pos. 77—79, 7% Blerovo pos. 67 do 68, 7% pos. Drž. hip. banke 73—75, 7% stab. pos. 79 den. Zagreli. Državni papirji: 7% inv. pos. 80—81 (80). agrarji 45—40, vojna škoda promp. 370—372, tudi n e h o I o uničevala privolim nizocijo, da bi nn la iiuč'ii iinm jočjo davčno moč. Mestna občim p: jiteljica teli prodajaln niuui nobenih neposrednih dohodkov, ki lo opr.i. leh lokalov, ker izkazujejo vsal; Jr lonce znatno posivo. Ti priiiionp.iji 1 padanju ostalih trgovskih podjetij - .1 vsled obstoj. 1 občinske prui|;i|.iin< zmanjšanjem davčne spodobno li s 1 vin, kur pomeni istočasno zniniijfoi-; celokupnega občinskega gospo«! iMv... t-i loga. ki si ga dovoljujemo pr"d!"''il; . r ' mestne občine ljubljansko, pa nas "■ 111 niti morebitno plnšljivn okllvnosl v um občinskih prodajalnah, ker je povsem la 1 jasno, da je taka aktivnosl izvedena na 1 ostalih dohodkov občinskega gospodarstvo • moro nikdar nadomestiti propadanja ostal':; 1 skih lokalov in njihovega minusa. Končno si dovoljujemo pripomnili kol in 1. glavniki svobodne trgovino elektrotehniški' *>•> o. da občinska zastopstva in politično upravna nl-l. -siva tudi po oslovi niso poklicano, da iii ai'.'0'-i.-.i-rolo v lastnih režijah gospodarsko panog". k"r pomeni taka organizacija neposredno poli jai jo privatne podjetnosti in inicijativnosti, kal»re lal-vi zelo primanjkuje v našem celokupnem državnem gospodarstvu. 1 Zo čimprejšnjo likvidacijo ponujajo strokovne organizacije svoje sodelovanje; 9. 372 lil., 10. 370-372, besjl. obv. 64 lil., S % Blerovo pos. 77.50—80, 7% Blerovo pos. 67.25 67.75, 7% stoli. pos. 80—81 (80). — Delnice: Priv. agr. banka 228—230 (228), Trboveljska 100 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 80.50 do 82, vojno škoda promp. 370—371 (371, 370), 11. 371 lil., begi. obv. 65—65.60 (65.60), 7% Blerovo pos. 67.50-68 (68), 7% stoli. pos. (81). — Delnico: Narodna banko 5780—5000, Priv. agrarna banka 227 den. Žitni trs Novi Sail. Pšenica: bč. ladjo Tisa vključno C'u- 1-3(1. 79 kg, •>"/„ za jul. 126, avg. 181, sept. 184, okt. 137, bč. ladja Tisa izpod Curuga, 79 kg, 2% za jul. 125, avg. 131, sept. 134, okt. 137, bč. ladja Begej, 79 kg, 2% za jul. 124, avg. 129, sept. 132, okt. 135, bč. ladja potiska kanal, vključno Kulu, 79 kg. 2% za jul. 123. avg. 128, sept. 131, okt. 134, bč. ladja Donava, kanal kralja Aleksandra, 78 kg, 2% za jul. 120, avg. 125, sept. 128, okt. 131, bč., ban., bar. ladja Donava. 78 kg, 2% za jul. 123, avg. 128, sepl. 131, okt. 134, srem. ladja Donava 77-78 kg, 2% za jul. 116.50, avg. 121.50, sept. 124.50, okt. 127.50, ladja Donava, Srbija, 77-78 kg, 2-3% jul. 114.50, avg. 119.50, sept. 122.50. okt. 125.50, la.ija Sava-Srb., bar. in srem. 77-78 kg 2—3% za jul. 113.50, avg. 118.50, sept. 121.50, okt. 124.50, gbč„ 79 kg, 2% za jul. 120, avg. 125, sept. 128, okt. 131, gbn., 79 kg, 2% za jul. 120, avg. 125, sept. 128, okt. 131, bč., 78-79 kg, 2% za jul. 118, ovg. 123, sept. 126, okt. 129, bon. 78-79 kg, 2% za jul. 117, ovg. 122, sept. 125, okt. 128, srem. in slav., 78 kg, 2% za jul. 110, avg. 115, sept. 118, okt. 121. — Rž bč. 100—102. - Ječmen, bč. in srem. novi, 64 kg 79—80. — Oves bč., srem. in slav., novi 80—82. — Koruza bč. 73—74, bč. oko). Sonibor 74—75, ban. 71—72, srem. parit. Indjija 73—74, ladja 72—74. — Moko bč. in ban., stara, 00 in 0GG 190—210, št. 2 170—190, št. 5 150 do 170, št. 6 130—150, št. 7 110-120. št. 8 85—90. — Tendenco neizpremenjena. Promet srednji Predlogi finančnega ministra Pol milijona za časnikarje Belgrad, 16. julija, tn. Finančni minister dr. Dušan Letica je predložil predsedniku narodne skupščine več spremcnilniii predlogov Pri vrhovni državni uprav; v partiji 24 pravi: Dotacija jugoslovanskega novinarskega združenja za penzijsko zavarovanje novinarjev znaša pol milijona dinarjev Za ministrstvo prosvete: za univerzo v Zagrebu anuiteta za fiziološki institut filozofske fakultete 26G.5R0 Din. Finančno ministrstvo: pooblašča se finančni minister, da laliko iz doseženih prihrankov po vseh partijah proračuna državnih izdatkov na zahtevo prosvetnega ministra izplača 103 milj. Din za dovršitev že začetih zgradb ljudskih šol v siromašnejših krajih. Sprejemi v državno službo % 64. Odloke o sprejemu v državne ali samoupravne službo novih uradnikov ali uslužbencev, ali odloki e napredovanju in razvrstitvi takih oseb se lahko pripravljajo, ako je pristojni organ konstatlral, pa jo na razpolago svobodno proračunsko mesto ali svoboden kredit. Državni in samoupravni uradniki ali uslužbenci, kateri bodo od 1. avgusta 1935 sprejeti in bodo predložili pristojnemu ministru na odobronje, ali pa za to pooblaščenemu državnemu ali samoupravnemu organu odloke ,1 sprejemu za državno ali samoupravno službo novih uradnikov ali uslužbencev, ali odloke o napredovanjih in razvrstitvi oseb brez predhodnega in v naprej zasiguranega proračunskega mesta in proračunskega kredita, odgovarjajo solidarno s povrnitvijo škode prBd glavno kontrolo, ako nimajo za to predhodnega odobrenega pooblastila. Odloki glavne kontrole postanejo izvršni in jih odobrava kasacijsko sodišče. Rok pritožbe je 15 dni. Belgrad, 16. julija 111. Popoldne ob pol 3 je bila seja kluba skupščinske večine v finančnem odboru v skupščinski ministrski sobi. Obravnavali so delo v finančnem odboru glede na dodatke k proračunskem zakonu, ki jih jo predložila vlada. Sklenilo se je, da se nocoj prične razprava o teh dodatkih. Burna debola s« je vnelo k proračunu o dodatkih k proračunu, ki se tičejo pooblastil, du lahko pravosodni minister spremeni zakon o islamski verski znjednlci. Ko so bili vsi nmandmani sprejeit, se je pričelo debata o pooblastilnem členu 63, ki se tiče spremembe političnih zakonov. Belgrajske vesti Belgrad. 16. jul. AA. Davi ob 7.20 je prispel v Belgrad z Bleda general Kondilis, ki se je takoj odpeljal na Oplenac, da se tamkaj pokloni spominu blagopokojnega kralja. Pred grobom Je general Kondilis s svojim spremstvom počastil spomin blagopokojnega kralja s triminutnim molkom. Nato se je g. kondilis poklonil grobovoma kralja Petra I. in Karagjorgja. Ob 12.15 se je g. Kondilis vrnil v Belgrad, kjer 11111 nocoj grški poslanik v Belgradu priredi svečano večerjo. BMgrad, 16. julija 111. Pazniki kazenskih zavodov so imeli kongres, ki je trajal vso noč. S posebno resolucijo zahtevajo zboljšanje gmotnih razmer. Resolucijo bodo izročili pristojnim oblastem. Depulacija pod vodstvom Meška jo odpolo-vala na Oplenac, da se pokloni pokojnemu viieš-kemu kralju. Radio Programi Radio Ljubljana t Sreda, 17. julija. 12.00 Slavni pevci se vrstijo na ploščah — 12.45 Poročila, vreme — 13.00 Cas, obvestila — 13.15 Operne uverture na ploščah — 14.00 Vreme, spored, borza — 18.00 Poslušajmo pozavno, igra g. Pegam — 18.25 Hej trubaču! (Vojaške godbe na ploščah) — 18.50 Pogovor s poslušalci — 19.10 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Brandl-trio — 20.45 Akademski pevski kvintet — 21.30 Cas, poročila, vreme, spored 22.00 Zapoj mi pesem, o dekle! Dekliški lercct Stritar in plošče — Konec ob 23. Drugi programi t Sreda, 17. julija. Belgrad: 20.00 Ljubljana — 22.30 Plesna glasba Zagreb: 20.00 Ljubljana, 21.30 Plošče — Dunaj: 17.10 Pester koncert, 19.20 Voj. godba, 22.10 O razvoju čembala, 22.45 Kvartet poje, 23.45 Operni orkester. Budimp?sta: 20.45 Bajazzo, opera, Leoucavallo, 22.35 Jazz, 23.15 Ciganska glasba. — Trsl-Milan: 17.05 Orkestralna glasba, 20.40 Ave Maria, o|)era, Allegra. — Rim-Bari: 20.40 Veseloigra — 21.30 Simf. koncert. — Praga: 10.20 Pozdravi z Donave, 20.45 Opera (plošče). Brno: 20.25 Cel. gl. Varšava: 20.10 Splavarjl, opera, Moniuszko, 22.00 Kalmanov koncert. Berlin: 20.45 Poletni več., koncert. — Vralislava: 21.00 Vesel kabaret. Frankfurt: 20.45 Sntejoči sc radio. Oh zaključku lista izvemo, da je dane:- umrl dr. Dragolin Tre«, odvetnik v Ljubljani. Naj počiva v miru I Vročina in suša Ljubljana, dne 10. juliju Vremenska kronika žo dolgo Icl ni zaznamovala tako liude vročine v Sloveniji, ki jo spremlja še pomanjkanje dežja in ponekod prav huda suša. Mnogi kraji že do lil tednov niso imeli izdatnega dežja, le po nekaj kapljic je tuinlam padlo toliko, du je ceste pomočilo in truvnike orosilo. Najvočjc pomanjkanje dežja in tudi sploh vode že občutijo (kraji nn Notranjskem in daleč lin po Krasu, dalje jio Dolenjskem, zlusli v Suhi in Heli Krajini, kjer vasem že primanjkuje pravo in zdru-ve pilrie vode. Pa tudi nekateri kraji na (lorenj-skcni nimajo lotos zadostne moče. Drugače pa je v Posuvju, na Štajerskem in deloma tudi v Slovenski Krajini. Tu je bilo junija razmeroma dovolj dežja napram ostalim krajem, kjer je cel junij padlo 10 do L*) nun dežja. Takozvani ljubljanski padavinski pas, ki prav juniju zaznamuje drugi mesečni maksimum padavin, ko pade junija nad 130 nun dežja, je letos parv ubog dežja. Tako je junija padlo v ljubljanski okolici po opazovanju postaj: Vrhnika v 11 dneh le 24.0 mm, druga leta nad 150 mm, Borovnica v 7 deževnih dneh '25, Želimlje 6 dni 24.6, Laverca 11 dni 23.9 nun. Nekateri deli proti Kranju so imeli več dežja, tako Medvode v 7 dneh 01.0 nun. Opazovalne poslnje na Notranjskem so sporočile za junij: Babno polje v juniju 2 deževna dneva s 6.8 mili dežja, Babno polje močno trpi po suši. Polja so ožgana, trava je do bilke zgorela vsled silne vročine in nastopilo jc pomanjkanje vode. Tudi bližnji Kot s Travnikom in Loškim potokom trpi pomanjkanje dežju in je tam že nastopila suša. Snežnik, občina Stari trg pri Ložu, je zaznamoval 8 deževnih dni s 16.4 mili. Tudi Loška dolina že občuti poninnjknnje vode in 80 polja kar posušena. Potok Obrh se je v dolnjem toku posušil. Cerkniško polje je imelo razmeroma več dežja, kar je prav zanimivo, knjli črni oblaki se navadno pripode izza Javornika. Cerknica je imela v 11 dneh 14.8 mm, Logatec pa v R dneh 29.6 nun. llorjul jc bil nekoliko boljši s 54.4 umi dežja. Sliko katastrofalne suše pa kažejo poročila fz Dolenjske. Tu so kraji, ki so imoli cel čas od pomladi minimalne padavine, junija največ do 20. Tako: Banjaloka ob Kolpi v 6 dneh 19.4, Črno- melj 5 dni 17.1, Krka 6 dni 22.4, Sinji vrli v Beli Krajini 1 dni 22.5, Podgrad-Slari Irg 1 dni 18 min. Juniju je bilo več dežja v bohinjskem iu blejskem kolu v množini od 00 do 95 nun. Zanimivo je, da je imelo zdravilišče TopolSlca junija rekord padavin v dravski banovini, namreč v 10 dneh 133.9. Še opazovalnica v Dolenjcih (Slov. Krajina) jo imela največ dežja, namreč 103.3 umi. Slovenske gorice, 16. .juli ja. Ljudski pregovor je, da je suša za mrazom najhujša šiba. Saj uniči polovico pridelkov tor jo mati gladu in skrbi. Ta KtruSnu šiba je pretekle tedne obiskala Slovensko gorice, kjer povzroča velikansko škodo. Travniki in njivo kažejo najžalostnejšo sliko. Saj su travniki, ki so bili rano pokošeni in so ('.ali obilno prvo košnjo, popolnoma izsušeni in so vsi rjavi od velike vročine. Zato že seilaj skrbijo kmetje, ki imajo precej živino kuj bodo krmili, ker ne bo otave, ne paš.! Mnogi že živino radi velike sušo odprodu jajo pod ceno. TJo njivah pa suša mori ter ustavlja rast krompirju in koruzi, ki je kakor poparjena. Koruza postaja rjava in se suši, krompir pn je debel kakor drobni orehi, kur v juliju ine secu še nikoli ni bilo. Zato vlada velika žalost in skrb za bodočnost zlasti ined vini-čarjt, za katere jc krompir glavna lirami in gu zato tudi vsako leto največ sadijo. — Zadnje ledne so kmetje posejali proso, ki i>;i radi suše ni moglo i/, zemlje in tako niti semena no bo mogoče dobili nazaj. Tudi večina potokov, mlak, ribnikov, ponekod pa Li.'i studencev je popolnoma izsušena, kar ni čudno, saj žo več kakor en mesec ni deževalo. Medtem ko vidijo iz Slovenskih goric večkrat na obzorju deževne oblake in so vidijo ob večerih luili bliski, kar vse znači, da po gorah in v bližini gora dežuje, so Slovenske gorice brez dežja. Tako prihaja na prebivalstvo težava za težavo. Meseca lna.in mraz, nato toča, sedaj pa še suša, ki nam ho vzela vse lo, kur je še ostalo. Le vinogradi kažejo zaenkrat šc lepo. Da odpraviš najtrdovratnejšo nesnago, Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF greneace. Registrirano od Min. soe. pol. in nar. /dr. S. br. lft.485 od 25. V. 11)35. Tri nove maše v eni vasi Ribnica, 15. julija. Posebna čast je lelos doletela župnijo Ribnico, še. redkejša pa vas Breže pri Ribnici. Tri nove maše letos obhaja župnija, vsi Irije novomašniki so iz Brež doma, vse tri hiše najbližje sosede. V nedeljo, 14. t. m. jc opravil svojo prvo slovesno daritev g. Ludovik Bevka, v nedeljo, 21. t. m. jo bo g. Franc Mihelič, naslednjo nedeljo. 28. t. m. pa pater Gabriel Arko, frančiškan v Splitu. Torej kar tri nedelje po vrsti! Ni je menda vasi, ki bi bila v enem lelu lako oblagodarjcna z novomašniki. Čestitamo gospodom novomašnikotn in ponosni rodni vasi! Ribniška župnija šteje sedaj 27 živih duhovnikov rojakov, med temi tri cistercijane, dva frančiškana in 22 svetnih duhovnikov. L. 1031 so bile v Ribnici celo štiri nove maše, v zadnjih 20 letih pa jih je bilo 20! Ogenj po streli Višnja gora, 15. julija. V soboto popoldne so se pričeli kopičili nad Višnjo goro temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Ljudje so z vso silo hiteli pospravljali pšenico, ki je ravno zrela. Okrog 5 so je med bliskanjem in grmenjem idila silna plohu. Kmalu jo dež ponehal, u zvečer se je nevihta ponovila. Strele so udarjalo na vse strani, da je bilo strašno. V Leskovcu pri Višnji gori "je ob 10 treščilo v listnico posestnika 'Buhovca. Listnica, hlev in stanovanjska hiša sc drži vse skupaj, zato so bila vsa tri poslopja v hipu v ognju in to leni bolj, ker jc bila slamnata streha. Sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so mogli le malo rešili. Zgorelo je skoro vse pohištvo, obleka, dve moški kolesi, harmonika in drugo. Še denar so komaj rešili. Višnjegorski gasilci so bili v tem času zaposleni drugje, kjer je tudi strela vžgala, zato so prišli, ko je bil požar že skoraj pogašen. Najbolj tragično pri tej nesreči pa je lo, da gospodar ni bil nič zavarovan. Ravno pred mesecem dni ga jo nagovarjal tukajšnji zastopnik Vzajemne zavarovalnice, naj se zavaruje, a se ni bolel, ees , da nima denarja, človek nikoli ne ve, kje in kdaj ga nesreča čaka. Če jo pn zavarovan, vsaj zu prvo silo dobi dennrjr. Koledar Sreda. 17. julija: Aleš, spoznavalec: Mm-celina, dev iea- Novi grobovi -f- Prevalje. V nedeljo zjulraj jc |xi kratki, leda mučni bolezni, previdena z zakramenti, mirno v Gospodu zaspala Marija Jezeru i k iz Prevalj. Udele/ila se je evh. slavnosli in od takrat se ui populila dobro Oddali so jo v bolnišnico kjer pa ji niso mogli več pomagati. Pogreb rajne je bil v (orel. dopoldne iz hiše žalosti v Prevaljah na farno pokopališče. Zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok. Ohranimo blago v spominu, ostalim pa naše sožalje! —- Proti zaprtju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec uuruvnu Frnuz Jusef grenčice. Odobr. od. Min soc. pol. in nni »Jr. S, br lu.4«ii nd '2* maja 1U35. vzemi «CHICHT0V0 terpentiNovo milo . in za namakanje Žensko hvalo Osebne vesli Nov lužiiinrski inicnjer. Na montaiiističiii visoki šoliv Leobnii je lo dni z odličnim uspehom končal študije g. Frnnjo Gostišu. Mlademu inžen-njerju, sinu znanega rudarskega strokovnjaka univ. prof. ing. Viktorja Ciostiše, iskreno čestitamo! Pcroka. V cerkvi sv. Marka v Zagrebu sla sc |ioročila dne 15. I. m. g. Slokan Karel, rudarski inženjer v Rtanju, z gospodično Sabino P o d b o j e v o iz Ljubljane. Čestitamo! Odvetniška vest. Dr. Dragotin Treo, odvetnik v Ljubljani, se je odpovedal nadaljnjemu izvrševanju odvetniških poslov. Prcmoviran je bil na graški univerzi za doktorja prava g. Viklor Fritsch iz Ljubljane. Iskreno čestitamo! Ostale vesti — Toča. Prevalje: V soboto zvečer je med nalivom padala precej debela leča dobrih 5 minut, pa ni napravila občutne škode. V nižjo šolo intendantske akademije bo letos sprejetih 50 prosilcev iz meščanstva. Prošnje jc vložiti do 15. avgusta 1935. Pogoji so na vpogled v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu O stavki na Javorniku smo od Narodno-strokovne zveze prejeli: Ni res, da bi skupina Narodno strokovne zveze na tajnem paktirala z KID, kakor Irdi pisec odn. informator »Slovenca«, ker pri NSZ ne odločajo skupine, pač pa centralno vodslvo, ki se je po svojih zastopnikih udeležilo razprave pri KID. Na razpravi so bili za NSZ navzoči podpredsednik Izvrševalnega odbora NSZ g Tine Zupan, strokovni tajnik g. Vladimir Kra-vos in štirje zaupniki z obrata Javornik. Zrcalo nc pokaže vedno prav! To se najbolj vidi na Vaših zobeh. Na zunaj so lahko še tako lepi in čisti, znotraj jih pa razjeda Zobni kamen. Radi tega negujte svoje zobe redno z zobno kremo Sarg-ov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dra. Braunlicha. S leni odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. — Christofov zavod, privatna enoletna trgovska šola, Ljubljana, vpisuje ves julij, avgust, september, iu lo vsak dan na Domobranski ccsti 15. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din, reveži popust. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte nove prospekte. Zavod toplo priporočamo. — Za avtobusni izlet v Logarsko dolino in Opatijo, za nedeljo dne 21. julija, jc šc nekaj prostorov. Prijave do 18. julija pri »Putniku«, za nebotičnikom. Celje Ustanovitev vodile zadruge za regulacijo H ud iti je. Ker povzroča |xMol> lludinja pri ;s;iko-letnili poplavah na ogroženem ozemlju občutno sk-ede-, zalo jc v uačrlu ustanovitev vodne :mdruge za regulacijo Hudinje. Včeraj, danes in v četrtek se vršijo na ogroženih ozemljili komisijske razprave ;ii ogledi. Obncvitiev pedvinskega jezu. Pri veliki po vodnji Icla 1"33 v jeseni jc Savinja skoraj por d itoiua |K>iusila podvinski jez. Da sc prepr u n nadaljuje nevarnosti in škoda, ki naslaja 'radi popiav, jc v načrtu rekonstrukcija oziroma gradnja pedvinskega jeza. Ljubljanske vesti 0 Nov kino v Ljubljani. Odobrena jc koncesija za nov, moderen kino -Union« v Ljubljani. S predstavami prične novi kino že prve dni niescca septembra. © Prva jabolka. Na Pogačarjevein trgu so branjevke začele prodajali prva zgodnja jabolka, ki so letos bolj slabo brodila zaradi majuiškc hude slane. Jabolka prodajajo po S 10 Din kg. Pripeljanih je bilo doslej le nekaj slo kilogramov. 0 Umrli so v Ljubljani: Koslcr Josip, 70 let, posestnik, šelenburgova ul. 3. —- Perdan Marija roj. Lenček, 78 let, vdova trgovca, Krekov trg II. — Marolt Franc, 73 let, kurjač v p.. Sv. Petra cesta 5. — Saltner Avgust, 73 let, bivši trg. sotr., Vidovdanska 9. — Deželak Sabina, s. Mirogoja, 31 let, Slomškova ul. 20. Jenko Neža roj. Rahne, 71 let. vdova pošt kontrol.. Cesta 29. okl. št. o. Valeučič Marija, 3 mesece, hči trg. poni., Karlov-ška c. 7. — Bari Ivan, 71 let, uradnik drž. žel. v p.. Podmilščakova 1. Jordan Neža roj. Prelesnik, 55 let, vdova učitelja, Tyrševa c. 63. — Umrli so v bolnišnici: Dobrovoljc Albina, 32 let, uradnica, Cernetova ulica 4. — Kravanja Peler. 13 let, sin delavca, Polje 26, Boh. Bistrica. — Konig Marija, 40 let, žena cestarja, Ootance 61. — Logar Jožcl, 52 let, hlapec. Laze 62. Brcgar Franc, 54 let, dninar. S. Kosec F.vzebija, 48 Icl, usiniljenka, umobolnica Studenec. — Kristl Karol, 60 let, delavec papirnice, Fužine 16. Hren Anton, 71 let, bajtar, Zadobje 20, —• Pclck Rudoll, rudar, Loka št. 360. — Štrukelj Vincenc, I leto, sin posestnika, Kresniški vrli 3. — Senica Josip, 41 let, livar, Vodovodna cesta 62. — Modrijan Marija, 52 let. mestna uboga, Kranj-ubožnica. — Brdnik Jožefa, roj. Zaletel j, vdova sprevodnika drž. žel.. Vodovodna c. 5. Kokalj Andrej, 2 dni, siti služkinje, Bohoričeva 33. © Pri oddaji razmestitvenih prcghdov se vse stranke vljudno opozarjajo, da se je strogo držati termina oddaje (20. julija 1935). Popis je odredila na iXKllagi zakona o naslanjevanju vojske in mornarice in slavila občinam tudi termin, ki sc mora absolutno držali. V nasprotnem slučaju se odgovorne osebe kaznujejo v smislu člena 11 omenjenega zakona. Izpolnjevalci pregledov se naprošajo, da radi enotnega postopka navedejo v rubriko št. 1 tiskovine, ki je sicer namenjena za označbo zaporednih številk stanovanja, tudi število otrok pod 10 leti. V rubriko št. 2 tiskovine naj se navede poleg priimka, imena in poklica lastnika (najemnika) tudi šlvilo odraslih rodbinskih članov iu navpično rubriko 18 skupno število Vseli družinskih članov s posli vred, kj tam stanujejo. © Z mornarski) sekcijo Jadranske Straže \ Preserje. V nedeljo je priredila mornarska sekcija .IS v Ljubljani uspel izlet z motornim čolnom po Ljubljanici v Preserje. Izletu so je pod vod stvom podnnfclnlka sekcije g. dr. Sovdatn Miroslava udeležilo 53 izletnikov. Mornarji so žo nn predvečer izleta okrasili veliki ponton In motorni vlačilec s signalnimi zastavicami in zelenjem. Ladjevje, sestavljeno iz motornega vlačilca, pon-tona in dveh čolnov, je odplulo izpred špice nekaj po 7 zjutraj. Vožnja, ki je bila ponekod prav zanimiva, je do Preserji trajala dobri dve uri. Po prihodu v Presrje sc je ladjevje zasidralo pod železniškim mostom, a izletniki so odšli na Žalostno goro, kjer se jim je tja do Vrhnike nudil prekrasen razgled. Popoldanski čas so izletniki porabili za obisk bližnjih vasi. Le nekateri so kljub bližajočim temnim oblakom vztrajali ob reki. Ladjevje je odplulo iz Preserji proti Ljubljani ob 6 zvečer. Z malenkostnim postankom v Podpeči je potrebovalo do Ljubljane dobro poldrugo uro. Izletniki poudarjajo, ila je la zamisel mornarske sekcije prav posrečena in izjavljajo, da se bodo tudi prihodnjih izletov prav gotovo udeležili. Želimo, da mornarska sekcija izvede te izlete, ki imajo samo namen vzbuditi zanimanje za našo poniorsko-obrnnibno organizacijo .IS iu njene visoke cilje. © Mojstri! Drovi ob 8 pridite k kegljanju v Rokodelski doin. 0 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg ; mr. Rantor, Miklošičeva cesla 20 in mr. Oarlus, Moste. Ptuj Ptujske »senzacije.« Kako sc ustvarjajo senzacije, ki razburjajo in vznemirjajo po nepotrebnem občinstvo, navajamo naslednji slučaj,,ki sc je do-i godil v Ptuju. Pretekli četrtek se je raznesla po j Ptuju vest, da jc v sredo okrog 22 skočila v Dravo j neka ženska in utonila. Dogodek da sc je odigral i na dravskem nioslu. Preden smo la tragičen do-i godek, ki bi se naj bil izvršil na navedenem kraju, i objavili, smo se nalančno informirali in ugotovili | sledeče: Ob navedeni uri sla sicer videla tlva pa-j saula neko osebo, ko se jc povzpela na mostno ograjo iu izginila pod mostom. Dotičua oseba pa i ni skočila v deročo reko. temveč jc izginila pod mestom med stebre, kjer valijo golobi svoje mlade. Dotičua oseba bil jc to neki mlad fanl si je naloži! nekaj mladih golobov, splezal zopet na most in izginil s svojim plenom v temno noč. Nekateri časopisi, med Icmi tudi graška -Tages-pest«, pa so prinesli senžacionelno vesl |xxl naslovom »Samomor neznane mladenke«, kako da se jc na brcAki strani pognala iz mosta v deroče va-o've neka mladenka srednje velikosti iu s prislrize-. '■■' ni Na pomoč da ji ni mogel nihče pri k? j-.- na mestu, kjer jc skočila v vodo, ine-. Nesrečnica ila je takoj izginila pod Mariborske vesti □ Silili mladega dijaka. V mariborski bolnišnici je umrl dijak ti. gimn. razreda Dušan Dcrnovšek, star 17 let. Včeraj so truplo prepeljali k Sv. Unrbnri v Slovenskih goricah ter ga položili k večnemu počitku. O Davčne zadeve. Individualni razpored osnovnega in dopolnilnega davka zemljarine bo razgrnjen na vpogled od 20. do 28. juliju pri davčni upravi za mesto Maribor, soba šl. la. □ Obrtni tečaji. Rokodelski mojstri in pomočniki se opozarjajo na sledeče učile tečaje, za katere sprejema prijave obrlnoziidružno nadzoriiištvo na okrajnem glavarstvu soba 42-11. 1. tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, ki se prične prihodnji ponedeljek nb pol 20. 2. tečaj za obrtno knjigovodstvo. 3. tečaj za lesno tehnologijo (za mizarje, strugnrje, sodnrjo). -t. tečaj za uuizurski risanje. 5. lečaj za krojaško prik rojeva nje. □ Prijave za lil. razstavo čistokrvnih psov, ki se bo vršila na Mariborskem tednu v soboto 3. in v nedeljo 4. avgusta se 5e vedno sprejemajo. □ Športna razstava na Mariborskem tednu. Da je Maribor eno najvažnejših športnih središč v naši državi, bo pokazal letošnji Mariborski teden, no katerem se bo priredilo velika športna razstava, lin lo prva tovrstna prireditev ob priliki Mariborskega ledna ler bo prirejena v takem obsegu, da da bo prikazala vse športno življenje Mariboru. □ Vlničarija je pogorela posestniku Vinku Cernrju v Zavihu, občina Voličimi. škode je 7t*i0 dinarjev. V gozdu JaukoviČ', ki je last grofa Douglusa, so jo vnela »ulm trava let* so plameni zajeli pol orala mladih borovcev, predno «>e jc delavcem posrečilo požar omejili. [1 Izpremeinha v gledališču. Člana mari-hi'1'skega gledališča Suva Sevcrjcva in i.ig. 1>. Slupica sla sprejela angažman v ljubljanskem dramskem gledališču. □ Rezervna častniška šola v Mariboru .ie zaključila svoj letošnji letnik ter so gojenci že odšli. S prihodu,jim letnikom, ki pride mi jesen k odslužitvi svojega kadrovskega roka, se Ini mariborska in/.kijersku rezervna častniška šola že preosnovala. Sprejemali .se bodo v njo samo diplomirani inži-njerji, (ločim se bo za ilijakc-vo.jnke ostalMi tehničnih poklicev osnovala posebna častniška šola. □ »Nosite kamen za razgledni stolp« — la nnpis opozarja pod vznožjem Sv. Pankra-| eija na Kozjaku popotnike, da doprinesejo | tudi oni svoj del k zgradbi novega razglednega stolpa, Ui ga grade požrtvovalni domačini. Mnogo turistov sc res odzove in skoro vsak pone.se s seboj kamen na vrh. V ponedeljek 22. julija se bo pričela robota pri novem stolpu. Za prvi dan so obljubili svoj šilit vrli Brezničani. Gotovo bo pa našel prelepi Sv. Pankracij tudi med Mariborčani veliko prijateljev, ki bodo ali z delom ali z (lonurjein pripomogli k zgraililvi razglednega stolpu. □ Uredba o prirastkarinl je sedaj po objavi v -Službenem listu postala pravomoč-na. Uredba obsega sedaj tudi premombe pri akcijskih družbah, ki .iili prej ni vsebovala. [~1 Nehote so pomagali tatu. V nedeljo se jc pri gostilničarju Buuuianu v št. Ilju v Slov. gor. vršila gasilska veselica s srečolovom. Naenkrat se je pojavil med veselimi gosti neznanec z velikim kuponi ženske obleko na rokah. Ljudje, ki so mislili, da je dobil obleko na srečolovu, so mu še pomagali pobirati posamezne kose, ki so mu v gnječi padli na lin. Poleni pa se ugotovilo, da so pomagali tatu, Iti je vlomil v stanovanje Bnunin-nove uradnice gdč. flrmekove ler ji pokradel vso obleko, v Kodno 5000 Din =Spm& A Nt i LESK A LAHKOVTLETSKA PRVENSTVA Koncem preteklega tedna so se vršile v City stadion v Londonu lahkoatletska prvenstva, katerih se je udeležilo osem narodov. Zlasti številčno so bili zastopani Madžari iu Nizozemci, ki so že lakoj prvi dan dosegli lepe uspehe. V teku čez zapreke na 2 milji je zopet zmugal Londonfnii Cooper v času 13:46.(1 napram svojima rojakoma Broun in Diekensen. V teku na 6 milj se je vršita srdita, a lepa borba med Angležem lloldeuum in Madžarom Kelen. Samo z 2 metroma naskoka je zmagal angleški prvak v času 30:54.6 minul pred madžarskim prvakom. Troskok si je izvojeval Nizozemec Peters v svojo korist s 14.21 m pred Angležem lligginsoiiom-, ki je skočil 13.59 m. SVETOVNI REKORD V ŠVEDSKI ŠTAFETI Pri lahkoatletskih prvenstvih ameriške lahko-alletske unije .ki so se vršila v Novvyorku, je uevv-vorškl A. C. postavil nov svetovni rekord v švedski štafeti, ki jo je pretekel v času 1:56,1 min. Ob tej priliki je postavil nov ameriški rekord Norman Brighl v teku nn dve milji s časom 9:13,2. vodo. Kdo da je mladenka, se še ne ve in da je najbrž kaka tujka. Da sc občinstvo pomiri, smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da to javno pribijemo in doličuo -senzacijo«, ki so jo prinesli razni lisli. demanliramo, da ljudstvo nc bo ostalo v krivi v;:i, ker v Dravo ni skočil nikdo, še manj pa mladenka s pristriženimi lasmi. MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din l1—i ženltovanjskt oglesi Din 21—. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm visoka pelilna vrstica po Din 2°50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. mu n ju M! Trgov, pomočnika mešane stroke, popolnoma zdravega, prostega vojaščine, agilnega dobre- prodajalca, izložbenega aranžerja in manufakturi-sta z daljšo prakso, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe s curric. vitae in sliko ter zahtevki pod šifro »Večja trgovina na deželi« 8334 na upravo »Slovenca« (b Organist in cerkvcnik se sprejme pri tuk. cerkvi takoj. Prednost ima obrtnik. — Župnijski urad Sv. Jurij ob Pesnici Začetnika lesnega manipulanla, takoj sprejmem. Ljubljana, Prule 8. Hišnik, oženjen, dobi prosto stanovanje. - Natančneje v trgovini Anton škof, Pred Škofijo 16. Tovarna papirja išče delavce, strojevodjo in prve pomočnike ter holendermilerje. Ponudbe na Papirfabriko Zagreb Krojaški mojster za moško ali damsko konfekcijsko delo se sprejme. Naslov v upravi pod 8177 Inkasanta sprejme takoj »Društvo upokojencev« v Mariboru Vrbanova 59. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 Knjižice TC»eh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d Bančne vlo£e! Nakup, prodaja, posojilo, vnovčenje, proti gotovini najugodneje. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6-II, tel. int. 38-38. — Vse informacije b r e r -plačno. (d) Entel - ažur - plise izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukel. It) Vaše obleke, bluze, plašče vam očisti najceneje čistilnica Čuček, Kolodvorska 23. ODDAJO: Dve krasni sobi oddam takoi v lepem letoviškem kraiu blizu Bleda. Vprašati ie ori Kmetijskem društvu v Gorjah pri Bledu. Trisobno stanovanje krasno, oddam: etažna kurjava, plinski štedilnik, kopalnica, mirna iužna lejta, centrum, Din 1200. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8473. IŠČEJO: Stanovanje dvo- ali trisobno, s ko-palco in pritiklinami, išče mirna tričlanska obitelj s 1. ali 15. avgustom. Pismene ponudbe na Janko Kocbek, Ljubliana, Hotel »Metropol«. Krasno posestvo z obširno vilo z vsem komfortom, elektr. razsvetljavo, plinom, vodovodom, 7 parketiranih sob, kopalnica, najbolje gojen vinograd in velik sadonosnik z žlahtnim sadjem, 2 gospodar, po slopji, vs« zidano in v dobrem stanju, na meji mesta Maribor-Košaki 1 — naprodaj. Ponudbe sprejema iz prijaznosti fin. dir. v p. g. dr. Jos. Po-valej, Košaki štev. 11 pri Mariboru Stanovanjska hiša velika, 5 minut od posta je Sevnica, na zelo pro metni točki, pripravna za kakega obrtnika ali upo kojenca, naprodaj V hiši je 7 strank ter so slano vanja vsa oddana. Hiša ie renovirana ter v najbolj šem stanju. Zraven je tudi gospadarsko poslopje in dva vrta. Poizve se pri trg. Pavlu Stergar, Sev niča 207. I s mnsm Zadovoljimo vsakogar v ceni in kvaliteti. Lister suknjiči 145 Din, športni 98 Din, la. pumparce 98 D, svilene srajce 45 D itd. Preskcr Sv. Petra cesta 14. (1 pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Suhe odpadke od žage, bukova drva in žaganje - dostavlja tudi na dom Ivan Šiška, tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica 4, telefon št. 22-44. (1) VINA Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! Iščemo za svoj orodjarski oddelek spretnega in samostojnega orodjarja Absolventi Srednje tehniške šole, ki poznajo orodje za umetno smolo, imajo prednost. Natančne ponudbe z navedbo plače je poslati Tovarni elektrotehničnega materijala »Volta", Celje, Pošt. predal 113. Gostovanje velike dunajske umetnice »DELE LIPINSKAJE« v četrtek 18. t. m. v Kazini na Bledu. Kosilo Vam bo3je tekne če spijete približno pol ure pred jedjo kozarec Blagajno »Wertheim« mantšo, večjo železno kaseto za denar in pisalni stroj, vse dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe z naslovom in ceno na o£l. oddelek »Slovenca-* pod šilro »Blagajna« 8478. Radio-aparat priključek 220, novejši, brezhibni, kupi Tomšič, Medvedova 28, Šiška. Staro zlato, zlato zobovje dn srebrne Krone kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Avtobusni izlet 28. julija v Dobrno in Rogaško Slatino. Vožnja s kosilom vred 125 Din za osebo. Programe in prijave za Kranj v trafiki Ros, za Ljubljano v trgovini Lustra poleg Slamiča Dražba Vabijo se kupci k javni dražbi, ki se bo vršila 19. julija t. 1. ob 10 v 2a-pužah štev. 1 pri Mirni. Prodajalo se bo: cepilni stroj za usnje, glasovir, različno starinsko pohištvo in starinske slike. f&cvciicie zajaničiio najpopolnejši uspeti Rogaške Slatine. To Vam na prijeten način pospeši prebavo. Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 za iganichGho f Rospela je zopeJ nora pošiljka. Cena zelo ugodna Fl.$felc&I.Pi€Mi LfulDgfana, Pogačorjev ——— Škofijska palača ----- Dijaški dom v Ptuju internat za učence realne gimnazije in meščanske šole. Dijaški dom ima prostora za 90 gojencev in nudi gojencem za zmerno plačo prehrano, stanovanje, vzgojo, strogo •nadzorstvo in pomoč pri učenju. Sprejemne pogoje in vse informacije daje : VODSTVO DIJAŠKEGA DOMA V PTUJU. Dolores Vieser PEVCE Ljubezenska znodba mlade duše »Ivan,« ga mami gospodična. S težkim vzdihom si Ivan razvozlja roke od nje in zmedeno reče: »Zdaj sem vse zamudil. Zdaj moram iti.« Tipi jo po mizi za čepico in niti ne sliši več, kaj vse nežnega mu še govori gospodična o svidenju, in se skoraj opoteče iz sobe. Začudeno zre gospodična za njim. Sama ni slišala zvonenja. Potihoma smukne gori v svoje sobe. Naj le gre — saj se spet vrne! In ne ostane v Št. Vidu, to zdaj Heloiza dobro ve. »Sveta nebesa, kaj sem naredil!« Topolov drevored leži že zdavnaj za njim — komaj ve, kako je prišel do mestnih vrat. Ceste so prazne. O Mariji morajo biti otroci doma. Hlastno se požene mimo farne cerkve. V Pevskem domu je že vse tiho. Samo iz kuhinjskega okna gospe Lilje še seva luč. Ivan potrka na duri in naglo zakliče v kuhinjo: »Bi samo rad povedal, da sem že doma, in skoči čez tisti dve stopnici nazaj. Tam obstoji. Zgoraj jo slišali še nekaj rvanastih besed. Hajši počaka, da zlezejo fantiči vsi v postelje. Stopi čez tratico in se nasloni ob vodnjakov rob. Voda štropota enakomerno iz cevi. V okroglici okrog stebra, ki stoji na njem Mati božja, dehti zmešano cvetoče grmičje črnega trna, jerebike, ukradeno lipovke in jasmina. Jurko ne mara, da bi ga kdo videl, kadar prinaša ntajniški Kraljici, kar je naropal. Vsakikrat urno T" Zahvala. Za premnoge dokaze globokega sočutja in iskrenega so-žalja oh smrti našega preljubljencga soproga, očeta, tasta, brata in strica, gospoda Jožefa Warto lekarnar se tem polom vsem najsrčneje zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo preč. g. pr. Čudiču, svečeniku, zdravniku gosp. Dr. Neu-tiergerju za požrtvovalno lajšanje trpljenja, kakor tudi gg. Ferdu in Milošu Koš za ves trud ter vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. Končno vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem bodi llog plačnik! Hrastnik, Maribor, Ljubljana, dne 9. julija 1935. Žalnjoči ostali. Tinčkove in Tončkove prigode 79. Skrivnostni glasovi iz pragozda. Nalo sta Tinček in Tonček vzela v roke vsak svoj drog in splav se je začel pomikati dalje po reki, ki so jo od obeh strani obkrožali divji afriški pragozdovi. Gorila pa sc jc utaborila na strehi kolibe in zadovoljno brundala predse. Nenadoma je Tinček pozorno prisluhnil. >A1 i slišiš?« je plašno zašepetal Tončku. Tonček je pokimal in prav tako pozorno obračal glavo v smer, iz katere so prihajali prečudni, skrivnostni glasovi — kakor klic otroka, ki je v veliki nevarnosti. Celo Muki ni preslišal skrivnostnih glasov. Napenjal je ušesa in srejio strmel v pragozd; od časa do časa pa je zamolklo zarenčul. Kuj pa je storila gorila? Na velikansko presenečenje Tinčka in Tončka je kar na lepem skočila s strehe, ju zgrabila okoli pasu in ju odnesla nt znanokam. -Saj je lepo od nje,« je zajavkal Tonček, »da naju je vzeta s seboj na izlet, ampak jaz bi vseeno raje ostal na splavu!« vtakne vejevje v dosluželio pinjo in dve keblici za vodo. Ivan si sklopi roke pred oči, da ne bi ničesar videl. Nedopovedljivo pretresen se zruši sam vase. Misli mu begajo kakor hudourniki. Niti ene ne more udržati. Glas gospodične in daljnega zvona preglašata drug drugega. Omotna sladkost in grenko prebujenje — poljub na ustnicah in sramotni pečat v srcu, — blaženo grozljivi spomin in skeleča samoobtožba drevijo divje in besno drug drugega. Samo eno čuti s čim dalje jasnejšo gotovostjo: nečesa je zdaj konec. Kaj, moj Bog, saj to vendar ni bilo nič grešnega! Centu neki tako mučim samega sebe? Ne, ne, — greh ni bilo — toda — o Bog, zdaj vem — ljubim jo! In čudovita blaženost visoko zavalovi v njem, kakor da se je odpečatil zaklenjen, začaran studenec. — Tako jo — tako jo ljubim, čisto drugače kakor imam rad gospo Liljo in Jurka in patra Bernardina. Tako jo ljubim, kakor pojejo pesmi.--Da, prav tako. Živela sta kraljevska dva otroka, ki sta tako se ljubila. — Ali tako, saj, tako, kakor poje poljska pesem o čudovito lepi gospe, ki ji je mesec pozlatil obraz, — tu je ona, Mati božja, in dečko si je ne upa poljubiti. Mati božja. — Prav taka kakor Mati božja Heloiza ni, nak. Tudi ne, če bi ji mesečina sijala v obraz. Mati božja je tiha in mila in bolj preprosta. Ima pajčolan čez razkrite lase in je popolnoma zagrnjena v moder plagč^ — čeveljčkov z visokimi petami ne nosi nikdar in ne pike na zatilniku — ah, kaj bledem! Gospodična jo pač svetska dama! — Gospa Posvetnost. — O tej brat Egidij ne govori rad. No, docela taka kakor gospa Posvetnost ni, tako je žalostna in junakinja je, o ne, prav taka ni. Toda — na vrtu ali verandi je desetkrat slajši ako sedite na udobnih in krasnih zložljivih foteljih Ivrdke Remec-CO. — Oglejte si jih brezobvezno v naši poslovalnici, Ljubljana, Kersnikova ulica 7 V trenutni zmedenosti pogleda kvišku. Mati. božja v modrem plašču gleda doli nanj. Tedaj mu spet pre-sune pekoč kes srce. Nekaj ga iztrga iz težke sanjarije. Marija! Nebeška svetla podoba, ki je pač z vsakim izmed pevčkov šla skozi otroška leta kakor ljuba mati in pomočnica in ki jim postaja zdaj polagoma visoka gospa, ki ji posvečajo pravo viteško ljubezen, ona razpodl s svojim pogledom v Ivanu vso zagatno zmedenost. Prečista. On pa je poljubil tujo žensko! O, tega bi ne bil smel — 011, ki je hotel ljubiti samo Boga, ki je sanjal o duhovski časti in lnučeniški smrti! . Nebeška Mati, pomagaj mik Srce se mu trga, tako ga prevzame hrepenenje po tistih časih, ko ni mislil še na nič drugega, kakor kako bi ljubil Boga. Ah, kako daleč, daleč za njim je tisti blaženi paradiž! Gori na stebreniku sloni Jurko in čaka, da bi tam spodaj Ivan vendar že vstal. Predolgo mora čakati. Saj poženeš še korenine v zemljo in zrasteš v drevo! Nestrpno skoči slednjič doli po stopnicah in polglasno in godrnjavo zakliče Ivanu: .»No ti, se ti sanja? Kaj 110 misliš iti kar nič spat?« Ivan dvigne glavo. Tedaj opazi Jurko, da se Ivan kar nič ne zmeni za njegovo nejevoljo in zbadanje. Razdražen sikne: »Saj boš kmalu že kar cel cigank Brez besede vstane Ivan in gre gori po stopnicah in se ne ozre na Jurka. Tedaj zastrini Jurko začudeno za njim, kakor da je šel mimo tuj človek. Ah, Ivan je že vse preveč zrasel, da bi ga še moglo dražiti zbadanje fantička! > m .rt 'm 'ST cš ? >cn N E « rt •on »VI 3 rt C rt J«! g "črt "5 a E rt C rt G> S M E -O rt "č?! 0 ■ot T) S a > rt O > rt N OO C a > a 8 8 «S S Jt C C« e 0) d •2 55 d E o "5 » § S ŠJ m O -o S o iii 3 a E c g o c 0 u - 0 cd E " 1 S D. M J3 3 r: o. ^ o