V Ljubljani, nekemu 20 leti, 24. marca 1918 je zastopstvo slovenskih žena izročalo dr. Korošcu podpise za majniško deklaracito: Ko je dr. Korošec vodil slovenski narod v Jugoslavijo... Dr. Korošec pred 20 leti. Ljubljana, 24. marca. Dane s pred 20 leti je Ljubljana in z njo vsa^ Slovenija doživela velik, za povojno usodo 8loven-skega naroda nadvse pomemben in simboličen dogodek. 23. marca 1918 ob pol 7. zvečer se je pripeljal z brsim vlakom s Dunaja v Ljubljano voditelj jugoslovanske državnozborske delegacije dr, Anton Korošec. Na kolodvoru so ga, pričakovali tisoči in tisoči slovenskega ljudstva, med njimi odposlanstvo slovenskega ienstva pod vodstvom žene tedanjega voditelja slovenskih liberalcev Franje Tavčarjeve, ki so prvemu borilcu za Jugoslavijo med nami izročile ta dan knjige z nad 200.000 podpisi slovenskih žena in deklet, s katerimi je slovensko ljudstvo potrdilo majniško deklaracijo. Franja Tavčarjeva je dr. Korošca pozdravila v imenu vsega slovenskega ienstoa, ki se je postavilo z vso odločnostjo za dr. Koroščeve tdeje in ideje Jugoslovanskega kluba. Zahvalila se mu je za ljubezen, s katero se je odločil delovati za dosego velikega cilja: svobodne in neodvisne jugoslovanske države. Dr. Korošec se je pri sprejemu na kolodvoru zahvalil županji za njene pozdrave in dejal, da so slovenske žene in slovenska dekleta visoko dvignile prapor našega edinstva in naše svobode, kar daje voditeljem pogum v delu za neodvisnost in svobodo našega naroda. Dr. Korošec je ta večer doživel v Ljubljani ^Prejem, kakršnega ni bil deležen še noben slovenski politični voditelj. Pomlad lega leta je prinesla politično prerojenje slovenskemu narodu, PHnesla mu je prvt nade za osvoboditev in odre-&enje. Poosebljeni simbol vse te slovenske zavesti, Pričakovanja in boja je bil dr. Korošec, o čemer *o pričale veličastne manifestacije 24. marca 1018. S postaje se je dr. Korošec v družbi raznih Političnih prvakov med katerimi sta bila tudi dr. Ravnihar in dr. Kramer, peljal proti magistratu. Navdušene mnoi cc pelgejo dr. Korošca na rokah Pot dr. Korošca od kolodvora do magistrata je bila podobna zmagoslavnemu pohodu. Na Dunajski cesti so navdušene množice ustavile kočijo svojega Roditelja, izpregle konje, krepke roke so zagrabile »je in ljudstvo je s svojimi rokami peljalo dr. Ko-Tošca po Prešernovi ulici do magistrata, kjer so se manifestacije nadaljevale vse, dokler ni stopil dr. Korošec na balkon in spregovoril. V govoru je dejal, da so le silne manifestacije slovenskega ljudstva dokaz, da smo na pravi poli in da mora Zmagati sveta slovenska stvar. Po zaslugi slovenskega ženstva je navdušenje za zedinjenje in svobodo prodrlo v zadnjo gorsko vas in vzbudilo ljubezen do skupne jugoslovanske domovine. Končna zmaga jugoslovanske ideje je, kakor je dejal dr. Korošec, poslala veliki cilj narodnega boja. Po nagovoru so se spet razvile silovite manifestacije, med katerimi je ljudstvo vklikalo dr. Ko-rošcu, Slovencem, Hrvatom, Srbom, Jugoslaviji in Cehom. Pozdrav in prisega dr. Kramerja Zvečer je bil v veliki unionski dvorani prijateljski sestanek, dvorana je bila okrašena s slovenskimi, hrvaškimi, sibskimi in češkimi zastavami. Udeležile so se ga poleg dr. Korošca vse odličnejše Politične in kulturni: osebnosti. Pri prihodu dr. Ko-r°lca v dvorano so vsi zapeli »Lepo našo domo-vino*. Prvi je dr. Korošca pozdravil ljubljanski župan dr. Tavčar, ki je proglasil majniško dekla-racijo za *magno eh ar to« slovenskih zahtev in obljubil vso pomoč in zvestobo dr, Korošcu kol Načelniku Jugoslovanskega kluba. Za njim je pozdravil. dr. Korošca načelnik tedanje Slovenske ljudske stranke prelat Andrej Kalan, ki je poudaril zasluge slovenskih žen in deklet pri osvobodilnem Dihanju ter nazdravil boljši bodočnosti naroda. Za Prelatom Kalanom je spregovoril v imenu narodno naVredne stranke dr. Albert Kramer Dejal je, da se naš narod ni zmotil, ko je videl ob Krekovem grobu v dr. Korošcu izpolnjevalca Krekove oporoke. Osebnost dr. Korošca je dr. Kramerju in njegovim jamstvo, da bo bodočnost našega naroda lepša kakor je bila preteklost, ker je dr. Korošec našel pravo obliko za velika načela, katera izpoveduje naš narod. Vprašal je dr. Korošca, ali si more predstavljati, da bi Slovenci zapustili začrtano pot in odnehali v boju za svobodo. Kljub načelnim nasprotstvom bodo vse slovenske politične skupine stremele za enim ciljem: za blagrom naroda. Ves slovenski narod odobrava izjavo, ki jo je napredni poslanec dr. Ravnihar izrekel o dr. Korošču, ko je dejal, da na čelu našega gibanja stoji duhovnik in brez razlike na prepričanje gremo vsi kakor en mo* za njim, ker ga poznamo kot moža bistrega uma, velike spretnosti in prave jugoslovanske poštenosti. Zato v imenu svoje stranke dr. Kramer lahko zagotavlja: >Vam kot voditelju naroda, Vam kot vrlemu možu, ki nosi zastopstvo naše jugoslovanske svobode, Vam sledimo vsi do zadnjega... Mi gremo z Vami, hočemo nositi vse posledice.« Govoril je še zastopnik slovenskih socialnih demo-kratov Anton Kristan ter dejal, da je tudi njegova skupina za majniško deklaracijo, ker zahteva demokratično načelo, da dobi vsak narod svojo svobodo. Dr. Korošec 6e je vsem govornikom zahvalil za pozdrave in za obljube zvestobe. Dejal je, da si mora naš narod po krvi in solzah, ki jih je prelila vojna na naši zemlji, naš narod ustvariti e svojo močjo bodočnost in se strnili v eno telo. Srb, Hrvat in Slovenec spadajo skupaj. Mi greino z narodom in ker hodimo z narodom, gremo pravo pot... Izročitev deklaracijskih podoisov V nedeljo 24. marca je bila ob 11 napovedana slovAsna izročitev 200.000 deklaracijskih podpisov, ki so jih zbrale slovenske žene. V magistratni zbornici se je gnetlo odličnega občinstva, ki je pričakovalo dr. Korošca. Ko je dr. Korošec prišel, ga je pozdravila županja Tavčarjeva in mu izročila sedem knjig e podpisi ter dejala, da zahteva slovenska žena svobodno jugoslovansko državo v okviru majniške deklaracije. Prebrala je izjavo slovenskega ženstva. Za Tavčarjevo je pozdravila dr. Korošca sestra pokojnega dr. Kreka, Cilka. Na te pozdrave je dr. Korošec dejal: Srb, Hrvat, Slovenec — za vedno združeni >Velecenjena gospa župnja, velecenjena gospodična, česlito občinstvo! Narodnemu žensfvu najiskrenejša zahvala Jugoslovanskega kluba za današnjo počastitev, posebno za izročitev podpisov za deklaracijo. S tem činom je tudi naše i°nstvo stopilo v vrste bojevnikov. Naše ženslvo je videlo, česa potrebuje naš dragi narod. Videlo je ta narod, kako je moral pod jarmom vzdihovati. Videlo je preganjanja, morjenja, ki so se vršila nad našim jugoslovanskim narodom. Kajti. mi vemo, da jugoslovanska kri ni tekla samo na bojišču, ampak tudi v ozadju ob barbar s Ivih naših nasprotnikov. Vse, kar je bilo okoli našega naroda, mu je bilo hladno, sovražno, ga ni ljubilo, želelo mu je smrti...* (Razprto tiskane besede so bile po avstroogrski cenzuri zaplenjene.) Ko je vzelo naše ženslvo jugoslovansko idejo v svoje varstvo, se je začela razširjati in je zdaj last vsega naroda. Zahvaljujem se vam, da ste zanesle idejo po uedinjenju v zadnjo našo jugoslovansko kočo Mi hočemo, na tem stojimo in ostanemo trdni, vsi kar nas je, hočemo, da so vsi Srbi, Hrvati in Slovenci združeni. Hočemo svojo narodno neodvisno državo... Mora se ustvariti, mora se uresničili to, kar telimo. Živela neodvisna JugoslavijaU Po slovesnosti na magistratu se je dr, Korošec odpeljal proti Marijanišču. Vso pot so mu deset-tisoči ljudstva vzklikali, ga obsipali s cvetjem in manifestirali za svobodno Jugoslavijo. Manifestacije so se po odhodu dr. Korošca nadaljevale pred škofijo, kjer so ljudje vzklikali knezoškofu dr. Jegliču, ki je prvi od vseh Slovencev podpisal piaj-uiško deklaracijo. Ljubljana in slovenski narod nista Se nikdar tajko veličastno manifestirala ?» svojo svobodo. Tako je bilo pred dvajsetimi leti... Vesti 24. marca f Umrl je maharadža Patialski, eden od šle. vilnih indijskih malih knezov, ki je spadal med najbogatejše ljudi na svetu. Letnih dohodkov od svojega imetja in od davkov iz državice je imel kakih 230 milijonov dinarjev. Pogajanja za angleško posojilo Turčiji bodo v Londonu kmalu končana, ker sta se obe državi glede posojila in njegove uporabe v tiačeiu že sporazumeli. Veliko letalsko oporišče je začela graditi Francija na otoku Korziki. To dejanje Francozi utemeljujejo s tem. da morajo zaradi naglega razvoja dogodkov v Španiji skrbeti za zvezo med evropsko Francijo in njenimi posestvi v Afriki. 'Korzika je na pol pota med Tunisom in Francijo. 77 francoskih opozicijskih poslancev je podpisalo oklic na svoje tovariše. V oklicu jih pozivajo, naj 6e zavzamejo za ustanovitev splošne narodne vlade, kakršno zahteva nevarni položaj v Evropi. S tem bo Francija najbolj dokazala svojo moč. Obsežen načrt za pogozdovanje je izdelalo nemško kmetijsko ministrstvo na Hitlerjevo po^ tnido. Dalje je ministrstvo izdalo stroge odločbe za štednjo z lesom, ker ga v Nemčiji inoono primanjkuje. Razstavo francoske Afrike so odprli včeraj » Parizu. Razstava kaže, kaj so francoski kolonizatorji ustvarili v Afriki. Šest ton zlata iz belgijske državne banke so včeraj prepeljala letala v London. To je v 14 dueli deveta pošiljatev zlata iz Belgije v Anglijo. Novi predsednik dunajske občine Neubauer je sprejel zastopnike češkoslovaške manjšine, ki so mu zagotovili državljansko zvestobo. Danski kralj in kraljica sta se po daljšem bivanju vrnila iz Pariza v Kopenhagen. Alcala Zamora, sin bivšega predsednika španske republike, je umrl v bolnišnici v Barceloni. Japonska ne bo pustila iz rok niti koščka osvojene zemlje, pa naj traja vojna še taiko dolgo, je povedal v tokijski zbornici predsednik vlade knez Konoje. 2000 baskovskih otrok, ki so zgubili starše v vojni, bo lahko ostalo na Angleškem. Angleška vlada jih bo poslala v razna vzgajališča. Portugalska državna stranka narodne skupi nosti je dobila novega predsednika, prosvetnega ministra Paseca. Ko je novi predsednik sprejemal je imel vodja Portugalske, Salazar, govor, v katerem je dejal, da je glavna naloga državne stranke za vse čase utrditi sedanji red na Portugalskem. Pol f>loyaške vasi Niznn blizu Bratislave je zgorelo. Docela uničenih je 65 hiš. Pri požaru je zgorelo dosti živine in veliko ljudi je bilo med ga-< šenjem opečenih. Stolico za italijanščino je ustanovila španska: nacionalistična vlada na vseučilišču v Sevilii. Odpravila pa je stolico za francoščino. Ogromne protiletalske vaje so bile včeraj po vsej Češkoslovaški. Letala so zjutraj, opoldne in zvečer uprizorila obsežne napade. Zvečer so trajale vaje do polnoči. Dokazale so, da je obramba Češkoslovaške proti zračnim napadom izborno urejena. Obsežna petrolejska ležišča 60 našli bolgarski strokovnjaki blizu Varne ob Črnem morju. Kmečki dolgovi v Avstriji znašajo nad milijardo šilingov, to je devet milijard dinarjev. Nove oblasti v Avstriji so takoj ustavile vse rubežni proti kmetom, ki ne morejo plačati davkov. Izvoz železa je prepovedala avstralska vlada, češ, da potrebuje V6e železo za svojo vojno industrijo. Madžarski državni upravitelj Horthy je precej hudo obolel. Novo cepivo proti rumeni mrzlici je izdelal neki ameriški zdravnik. Cepivo so z uspehom preskusili že pri čez 30.000 ljudeh. Kaže, da bodo z novim sredstvom to strašno bolezen v vročih krajih omejili. Gradnja trgovskih ladij je predraga, zato bo Amerika ladje za svojo potrebo rajši kupovala v tujini, je dejal predsednik Združenih držav Roosevelt, ki je te dni odšel na počitnice. Zanimiva pravda se je začela v Londonu proti hišnemu lastniku, ki je na svoje stroške zgradil podzemeljsko zavetišče proti letalskim napadom, pa mu je občina zaradi tega podvojila davke Mož se davkov brani, češ, da je zavetišče stvar, ki koristi splošnosti in državi. 3000 Judov se je zadnje tedne izselilo iz Gdanska ker 6e boje. da bi Nemčija tudi Gdanska lepega dne ne priključila. O junaštvu italijanskih legijonarjev v Španiji govori pozdravna resolucija, ki so jo sprejeli na seji vodstva fašistovske stranke. V Španiji je fa-šistovska mladina dokazala, da stoji vsa za eno idejo in enim voditeljem. Kasacijsko sodišče v Londonu je zavrnilo pritožbo, ki jo je vložil bivši abesinski cesar zaradi svoje pravde z radijsko družbo »Cable and Vi-reles«. Zahteval je 10.000 funtov šterlingov odškodnine. Zdaj pa bo moral plačati še 6troške za pravdo. Turška vlada je imenovala svoje diplomatske in trgovske zastopnike pri španski nacionalistični vladi, kakor je bilo sklenjeno na zadnji seji Balkanske zveze. Angleška vlada je pri mehikanski vložila 06ter ugovor zaradi razlastitve in nacionalizacije angleških družb, ki so bile lastnice petrolejskih izvirov v Mehiki. Anglija hoče za vsako ceno ohraniti pravice 6vojih državljanov, kakor je tajnik zunanjega ministrstva Buttler včeraj povedal v poslanski zbornici. Na Poljskem so zaprli veliko ljudi, ki eo širili razburljive vesti in begali prebivalstvo tiste dni, ko je Poljska čakala od Litve odgovora na svoj ultimatum. Zaradi teh vesti je padla vrenost raznih delnic in obveznic na borzah, škode pa imajo največ mali vlagatelji in varčevalci. Peti sestanek v 14 dneh sta imela italijanski zunanji minister Ciano ter angleški poslanik v Rimu lord Perth. Sestanek je veljal razgovorom za sporazum. Na vešala je obsodilo poljsko sodišče v Poznanju nekega agenta Kominterne, ki je pred časom ustrelil v cerkvi med mašo socialnega apostola župnika Streicha Pomemben dogodek za evropski mfr: Predsednik angleške vlade bo govoril svoje države o zunanji politiki London, 24. marca. o. Vse angleško časopisje danes obrača pozornost edinole na veliki zunanjepolitični govor, ki ga bo predsednik Chamberlain imel v poslanski zbornici, v njem bo razložil stališče, ki ga ima Anglija do zadnjih dogodkov, ki so razburili Evropo, povedal bo kaj sploh sme od Anglije pričakovati Češkoslovaška, Če bi bila napadena in pa kako gleda Anglija na nemške načrte glede Srednje Evrope. O španskem vprašanju ne bo povedal najbrž nič novega, saj je državni tajnik v zunanjem ministrstvu Buttler včeraj v poslanski zbornici dejal, da za Anglijo ni Važno, katera stranka bo v Španiji zmagala, marveč ji gre samo za neodvisnost in nedotakljivost španskega ozemlja. Listi poudarjajo, da je Chamberlain za vse, kar bo v tem velikem govoru povedal, dobil soglasna odobritev vseh svojih ministrov, ki so že predvčerajšnjim proučili besedilo govora. Češki Nemci so se za skupen naskok Praga, 24. marca. m. Poslanci stranke Zveze nemških kmetov, ki so včeraj sklenili izstopiti iz koalicije češkoslovaške vlade in se priključiti stranki sudetskih Nemcev, so prisegli zvestobo Konradu Henleinu kot voditelju sudetskih Nemcev. Za danes je sklicana seja vodstva nemške krščanske socialne stranke. Dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo tudi ta stranka izstopila iz češkoslovaške vlade in se priključila Konradu Henleinu. Češkoslovaška krščanska socialna stranka ima v vladi svojega zastopnika v osebi ministra brez listnice Zajička, ki bo v primeru, če se stranka priključi Henleinu, takoj odstopil. Havas: Klub poslancev in senatorjev vladne nemške krščanske socialne stranke je na svojem včerajšnjem popoldanskem sestanku sklenil predložiti glavnemu odboru stranke v odobritev naslednje 6klepe: 1. minister brez listnice Zajiček, ki zastopa stranko v vladi, naj takoj odstopi; 2. nemška krščanska socialna stranka preide v opozicijo. Stranka bo v opoziciji tvorila poseb- Sv. oče za omiljenje vo nih grozot Rim, 24 marca. AA. (Reuter) Sv. oče je poslal apostolskemu nunciju v Salamanci navodilo, naj posreduje pri generalu Francu zaradi bombardiranja nedolžnega prebivalstva. >Osservatore Romano* omenja, da je general Franco podoben poziv prejel že v začetku februarja. List protestira proti preganjanju duhovščine v rdeči Španiji. List pristavlja, da je poziv generalu Francu prišel na lastno pobudo in neodvisno od nastopa drugih držav. Glede Češkoslovaške trdi časopisje, da bo predsednik vlade povedal naslednje: Anglija se v Srednjo Evropo ne mara neposredno mešati. Zeli pa, da se vsa sporna vprašanja tam nrede mirno in sporazumna. Zato je potrebno, da Češkoslovaška v svojem sedanjem položaju ugodi zahtevam čeških Nemcev, in s tem odstrani nevarnost. Če bi pa Nemčija neupravičeno napadla Češkoslovaško, misli Anglija, da bi zaradi tega prišlo do splošnega spopada, v katerega bi rala poseči tudi Anglija. Ne misli pa Anglija prevzeti glede Češkoslovaške kakih novih neposrednih obveznosti. Češkoslovaškega poslanika Masarjka so včeraj poklicali v zunanje ministrstvo in ga tam obvestili o vsebini tistega dela Chamberlainovega govora, ki se bo nanašal na Češkoslovaško. Zdi sc, da obvestila, ki jih je poslanik dobil^ od zunanjega ministra, niso bila prav razveseljiva. združili no skupino in se ne bo pridružila Henleinovi stranki. S to združitvijo vseh nemških strank v ČSR je stranka sudetskih Nemcev, ki ima hitlerjevski program, postala ena najmočnejših strank v češkoslovaški zbornici. Združitev pomeni, da se češki Nemci pripravljajo za enoten skupen nastop proti vladi, od katere hočejo doseči i zaslombo pri Hitlerju politično in kulturno avtonomijo, če ne drugače pa a neposrednim pritiskom od Nemčije. Praga, 24. marca. o. Češkoslovaška vlada je sklenila ugoditi nemški zahtevi, naj izroči bivšega trgovinskega ministra dr. Stockingerja in voditelja domovinske fronte dr. Zernatta, ki sta tik pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji pobegnila v Bratislavo. Nemška vlada ju dolži, da sta odnesla s seboj fond za plebiscit, ki ga je razpisal dr. Schu-schnigg. Čeprav Češkoslovaška dozdaj političnih beguncev ni izročala, bo v tem primeru to storila, da dokaže svojo pripravljenost glede upravičenih nemških zahtev. Nova, velika Francova zmaga Hendaye, 24 marca, o Nacionalistični oddelki so v drugem delu velike ofenzive včeraj dosegli velike uspehe. Pri Huesci so predrli rdečo fronto ter napredovali za kakih 20 km naprej, prekoračili so blizu mesta Quinta Ebro in pritiskajo proti Le-ridi. Kljub težavnemu ozemlju nacionalisti naglo napredujejo. Vladni oddelki so dobili iz Barcelone močna ojačenja, a se pritisku Francove vojske ne morejo uspešno upirati. Cena Din 1*- Poitnfna plačana v gotovini O vse opere Velika kokainska afera likvidirana Ljubljana '24. marca. Naposled je bila včeraj zaenkrat likvidirana velika kokainska afera, ki je bila sredi avgusta 1934 odkrita v Ljubljani, ko je policija polovila več sleparjev s kokainom. V decembru 1934 je prišlo na zatožno klop pred mali kazenski senat 17 oseb, ki so bile zapletene v kokainske sleparije direktno ali indirektno. Sleparji z laži-kokainoin so imeli povsod svoje pomagače in razpečevalce. Več oseb so opeharili za okoli 100.000 din in so prav imenitno živeli. Glavni slepar in pustolovec Rudolf Torkar je bil takrat obsojen na poldrugo leto ro-bije, njegova pomočnica Katarina Završanova pa na 2 leti robije. Ostali obtoženci so prejeli takrat od 2 do 10 mesecev strogega zapora, nekateri celo pogojno. Ta kokainski proces ja trajal tri dni. V ta proces je bil zapleten tudi v Radovljici leta 1884. rojeni lekarniški asistent Maks Hamer-litz, ki je drogeristu Cirilu Kotarju v začetku 1934 in pozneje prodal »kokain« za okoli 8000 din, Ha-merlitzova zadeva pa je bila izločena. Dolgo ga niso mogli izslediti. Hamerlitz ima za seboj dokaj burno življenje. V Logatcu je pred leti odprl dro-gerijsko trgovino, prišel v konkurz, bavil se je z najrazličnejšimi trgovskimi in drugimi posli, trgoval je celo z lesom. Nekaj Sasa je bil ravnatelj ljubljanske tvrdke »Isis:. Državni tožilec je Hamerlitza prvotno obtožil zločinstva obrtoma izvršene prevare po §§ 334 in 337. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Kovač, pa je bil včeraj Hamerlitz obtožen le prestopka prevare po §§ 334 in 335. Sodišče se je postavilo na stališče, da je obtoženec prodajal Cirilu Kotarju manjvredno blago »novokokain« za pristno blago. Predsednik obtožencu: »Vam očita obtožnica, da ste dvakrat Kotarju prodali neko blago za pravi kokain. Kako je bilo?« Obtoženec je začel prav obširno navajati, kako je prišel Trgovske zveze s Kotar’cm Ta je prišel k' njemu konec leta 1933 in ga povprašal za kokain. Omenil mu je, da ga ima na razpolago le nekaj gramov, večjo zalogo pa >novo-kokaina«. Izrecno ga je na to opozoril. Prodal mu je prvo steklenico za 3600 din. Drugič aprila pa steklenico za 4400 din. Pri prvi kupčiji je Kotar steklenico odprl, vzel vzorec in ga poskusil. Pozneje pa je Kotar prišel k njemu in mu sporočil, da blago ni pristno in da ni dobro. Na Kotarje-vern stanovanju so se ooravnali. Žigon mu je grozil z ovadbo. Drž. tožilec: »Ali veste, kje je sedaj Žigon?« Priča mirno: »Menda v Avstriji. Pred meseci je bil v Nemčiji.« Priča Vrtin, ki je nastopal kot posredovalec za kupčije onstran meje, je navedel nekatere podrobnosti. kako je prišel v stike z Žigonom in tovariši. Druge priče so navedle razne nebistvene okolnosti. Sodba; 4 mesece zapora Po končanih, v procesih običajnih formalnostih, je sledila sodba. Maks Hamerlitz je bil obsojen zaradi prestopka prevare po §§ 334 in 335 na 4 mesece strogega zapora, na 420 din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. V kazen se mu všteje 1 mesec preiskovalnega zapora. Obtoženec ni sprejel sodbe, prijavil je revizijo in priziv. Državni tožilec dr. Julij Fel-laher pa priziv zaradi prenizke kazni, pripominjajoč: Vendar, hvala Bogu, bo ta kokainska zadeva po tolikih 'etih rešena in likvidirana.« Opeharfeni Žigon Priča Ciril Kotar je močno obremenil obtoženca in je prav diametralno nasprotno izpovedal. Pogovor je bil le za pravi kokain, ne pa za novo-kokain. Glavna priča, Fran Žigon, ki je bil ogoljufan, je neznanega bivališča, zato je predsednik prečital njegovo izpovedbo. Žigon je v preiskavi navedel, da je že prej kupčeval s kokainom. Sam ni imel denarja. Njegova sestra, ki je v Ameriki, mu je poslala 112.000 din, da naj bi kupil kako primerno posestvo. Raznožnik mu je prinesel vzorec pravega kokaina. Računal je, da bo pri kokainu zaslužil najmanj 34.000 din. Pa je bil opeharjen. Priča Stane Raznožnik je omenil, da ga je Žigon silil k posredovanju za nakup kokaina. Pravil mu je, da so ga že enkrat osleparili pri kokainu za 40.000 din, vendar hoče prav s kokainom kriti to izgubo. Društvo pismonoš pri pogodbenih poštah V nedeljo, dne 13i t. m. se je vršil v Celju ustanovni občni zbor Društva pismonoš pri pog. drž. pošt za dravsko banovino, ki ga je na podlagi pravil sklical pripravljalni odbor. Občni zbor je potekel v popolni soglasnosti in je bila izvoljena sledeča uprava: Predsednik: Resnik Joško, pismonoša Štore, Podpredsednik: Drobne Franc, pismonoša Slivnica pri Celju. Tajnik: Šalamon Joško, pismonoša Teharje. Blagajnik: Drobnak Ciril, pismonoša Ponikva ob juž. žel. Odborniki: Detzauer Franc, Dežnikar Ivan, Šerbec Josip, Fingušt Avgust, Lavrič Franc, Piškur Martin. Nadzorstveni odbor: Žirovnik Franc, Jamšek Jakob, Motore Jožef. S tem se je uresničila davna želja teh najbednej-ših poštnih uslužbencev, ki dan za dnem, ob vsakem vremenu vrše zaupno in odgovorno službo za bednih 150—500 din mesečne plače. Novo ustanovljeno društvo si je nadelo nalogo, da prepriča merodajne o potrebi zboljšanja svojega položaja in prvenstva pri namestitvah na državnih poštah. O sprejeti resoluciji, ki bo dostavljena vsem v poštev prihajajočim čini-teljem, bodo obveščeni vsi pismonoše pog. drž. pošt dravske banovine. Uspeh društva pa je odvisen od složne zavednosti članov. Mnogo jih še ni prijavilo svojega pristopa. Pričakujemo, da boda to storili sedaj, ko je društvo ustanovljeno. Vpisnina znaša 10 din, mesečna članarina pa 5 din. Z nožem nad konje Peče, 24. marca. Zlobnost in sovraštvo današnjega časa sta se pričela znašati tudi nad živalmi. Tako je v nedavni noči nekdo preparal trebuh konju posestnika Brvarja v Bukovici pri Vačah. Ko je prišel gospodar zjutraj v hlev, je bila stelja pod konjem vsa krvava. Poklicani veščak je zašil živali rano in je upati, da ne bo poginila. Sličen zločin je bil 6torjen v isti noči v Pečah pri posestnici Pavikovi, ki je Brvarju v bližnjem sorodstvu. Tudi njen konj ima več nevarnih ran, katere je bilo treba zašiti. Storilca doslej še niso izsledili; sodijo, da gre za kako maščevanje. Surovo dejanje obsoja z ogorčenjem vsa okolica. Prenos šilingov pri potovanju v Nemško Avstrijo m nazaj Maribor, 24. marca. Ker predpisi o višini dovoljenih zneskov pri potovanju v Avstrijo in nazaj še niso končno-veljavno določeni in se isti vsak čas menjajo, priporoča Tujskoprometna Zveza vsem potnikom v Nemško Avstrijo, da se pred odhodom pri njenih pbslovalnicah »PUTNIK« v Mariboru, Celju in Ptuju, ali pa pri njenih obmejnih birojih na Glavnem kolodvoru v Mariboru (dnevna in nočna služba pri vseh mednarodnih vlakih), v Št. liju (posebno za avtomobiliste), v Gornji Radgoni in Dravogradu natančno o vseh obstoječih predpisih v lastnem interesu informirajo. Vse Putnikove Slavnost treh dežel Danes popoldne ob 17 bo v veliki dvorani mestnega poglavarstva anketa o tujskoprometnih prireditvah, ki naj bi v Ljubljano privabila čim največ tujcev. Župan dr. Adlešič bo na anketi obširno poročal o najraznovrstnejših zamislih in predlogih, ki jih bo anketa predelala in skušala prilagoditi, kako bi jih oživotvorili tudi v našem mestu. Posebno zanimiva je bila ideja tako imenovane »slavnosti treh dežel« (drei Liinder Woche), ki jo je sprožila že leta 1936. mestna občina be-ljaška. Po tem načrtu naj bi tri sosedne pokrajine Slovenija, Koroška in Goriška pričele prirejali »slavnosti treh dežel«. Prve take prireditve naj bi bile že avgusta meseca 1936 v Beljaku in naj bi poslovalnice so za nemoten potniški promet z za- j obstojale predvsem iz umetnostne razstave slik iz dostnimi avstrijskimi oziroma nemškimi plačilnimi sredstvi opremljene in še lahko zneski, ki presegajo dovoljeno višino pri njih do povratka deponirajo. Moravški muzikant spet pod ključem Moravče, dne 23. marca. Znani moravški muzikant, ki svira z nosom, je velik prijatelj tuje lastnine. Nedavno si je »nabavil« v štacuni Nabavljalne zadruge več predmetov ter jih prodal za smešno ceno nekemu mizarju Mož je predmete takoj izročil delovodji, ki je tat vino naznanil orožnikom. Sodišče je »shranilo* postopača za 6 mesecev, kar ga seveda ne bo poboljšalo. vseh treh ozemelj, dalje naj bi se vršile tekme v jadralnem letanju, M naj bi se jih udeležili be-ljaški, goriški in naši jadralni letalci, a končno so bile na programu še glasbene točke nemške, italijanske in slovenske muzike, koncerti, slavnosl-ni večeri, ogledi mesta Beljaka itd. Ta načrt je bil obravnavan tudi na konferenci v Beljaku, ki je bila kmalu nato, vendar lepe zamisli ni bilo mogoče oživotvoriti, ker na eni strani goriški krogi niso kazali pravega zanimanja za take prireditve, razen tega pa tudi Ljubljana ni bila zadovoljna s tem, da bi bile slavnosti samo v Beljaku ter je zato predlagala, naj bi 4>ile »slavnosti treh dežela« menjaje se v Ljubljani, Gorici in Beljaku. To pa spet ni popolnoma ugajalo Beljačanom, ker so to stvar zamislili pač kot svojo prireditev, in naposled je, kakor že rečeno, vsa stvar propadla. Zanimiva in izredno napeta v-ebina v filmu bo uaaiaia slehernemu gleda cu. V gl. vlogah Christl fiardayn. Wiliy Eichberger, Trude Marlen, Fritz Imhof Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri, na praznik ob 15., 17., 19. in 21. uri Na praznik (jutri) LUMPACIJ ob 10.30 dop. mati- VAGABUND neja veseie burke Cene od Din 2'iO-s.BO Romanca Tel. 22 21 KINO UNION Tel. 22-21 Die Frau des Anderen Mariborski spomenik bo stal na Trgu Svobode Odbor za postavitev spomenika pokojnemu kralju Aleksandru 1. v Mariboru ee je osnoval kmalu po usodnem atentatu na našega vladarja. Do danes je ta odbor zbral okrog 800.000 din. S tem denarjem bi bilo vsekakor mogoče postaviti prav reprezentativeai spomenik. Samo vprašanje prostora ip oblike spomenika je delalo še preglavice. Največ simpatij v javnosti je imel načrt, da se postavi simboličen spomenik v obliki večje socialne ustanove. Če bi se spomeniški odbor odločil za takojšnjo rešitev, bi bila gotovo sredstva v mnogo obilnejši meri pritekala. Nekateri so tudi zagovarjali načrt, naj bi se zgradila velika kaine-nita piramida na Piramidi nad mestom, ki bi dominirala daleč nad vso okolico. Odbor pa se je odločil za likovni spomenik. V ponedeljek je bila v Mariboru komisija, ki je reševala vprašanje prostora za postavitev spomenika. V komisiji so bili mestni župan dr. Juvan, banovinski konservator dr. Stele, ravnatelj Narodne galerije Zorman, predsednik spomeniškega odbora dr. Lipold ter člani ravnatelj Pogačnik, dr. Šorli in inž. arh. Jelenc. Komisija se je odločila za Trg Svobode, kjer bo spomenik stal. Obenem je komisija sestavila tudi tekst razpisa osnutka spomenika. Določene so tri nagrade in pet odkupov. Če bo šlo vse po sreči, bo Maribor prihodnje leto že slovesno odkril spomenik pokojnemu vladarju. Ko sva pritrdila, je zagrabil najino prtljadgo. Doktor Grutli mu je priporočil, naj previdno ravna z njegovim kovčegom. Sredi trga, na katerem so rasli majhni, debedi hrasti, naju je čakal štirisedežen voz s spuščeno streho. Voznik je odprl vrata. Stopil sem nazaj, da bd dal dok- Pierre Bčnoit: VELIKI JEZ Roman iz irskih bofev za svobodo 16 bil ta, ki je pravkar vozil mimo nas, bi prišli prej ko v desetih minutah,« je menil profesor. »S tem težkim vozom p« bomo i>otrebovali še najmanj tri četrt ure. Toda avtomobili so v gradu Kendaleju prepovedani.« »Prepovedani?« »Da, dragi tovariš, to je pa tudi povsem razumljivo; kajti s temi stroji torju naprej, ker je bil starejši od ure za njihovimi vozovi. Toda vso tere dežele pa eo poslale svoje zastop- so povezani žalostni spomini.« mene. vožnjo nisem opazil niti enega teh nike, vam ne morem povedati. Vem Vedel sem, na kaj meri: na ne- Priklonil se je. beračkov. ^ samo — in še to povsem samo po na- srečo, pri kateri je grof Kendale iz- »Profesor Stanislas Grutli z vse- Mračilo se je. Edino znamenje ključju, da bo švedsko zastopal naš gubil svoje življenje, učilišča v Lausanni,« se je predstavil, življenja, ki sem ga opazil na ovin- sijajni kolega Henriksen, profesor za Imel sem nejasen in mučen ob-Priklonil sem se. kih, kjer smo vozili, je bil slab, ru- rimsko pravo na vseučilišču v Stock- čutek, če sem mislil na to, da ta do- »Profesor Gčrard iz Pariza,« sem menkast dim, ki se je vil iz dimnikov holmu. To je vse. In vi?« godek še vedno vpliva na Antiopo. mu odvrnil. na slabo zgrajenih hišah in ki je do- »Jaz ne vem nič,« sem dejal. »Kaj se je zgodilo?« je rekel Smatral sem za pametno zamol- kazoval, da tam stanujejo ljudje. Vozili smo počasi. Pot je držala dr. Grtitli. »Zakaj 6mo se ustavili?« čati vse, kar me je vezalo e College- Naš voz je drdral po cesti mimo nljnlo gjobeli strmo navkreber. Slišal Dve ali tri sence so hodile okoli om de France. sipin, strmih pobočij in pohojenih 6eilJj jia.j{0 ^ 8e valili kremenasti voza, ki je obstal. Dvajset korakov S predirljivim krikom je letela gomil. Začela je padati megla. kamenčki, ki so jih prožila konjska daleč sem zagledal v temi raasvetlje- jata ptičev proti zahodu. V tesnem in Zdaj smo čutili duh po morju, kopita. na vrata nizke hiše, pred katero 60 vendar veselem pričakovanju morja, zdaj spet duh po resju, kakršna je N . „.xuni begale še druge sence. Kočijaž je pri- ki ga še nisem videl, ampak samo bila pač sapa, k! je pihljala od morja. VhE ^opil in odprl vrata voza. • * * .... Hifrn ap ie 7.n l a temniti. Doktor ^ avtomobilskega trobila in hip ;^še vožnje imamo. Ker slutil, sem globoko zadihal. Nenadoma se je pokazalo pred nami vse mogočno ta temno. Profesor Grtitli je vzel iz tula naočnike, jih skrbno očistil in opazoval morje. »Večje jo ko Zenovsko jezero,« mi je smehijaje ee rekel. »Večkrat sem ga < Eviana,« eemi mu odvrnil •ti. »Ženevsko Jezero res močno valovi in je tako veliko, da nisem mogel videti drugega brega.« »Takrat je moralo biti zelo vetrovno in megleno,« je odgovoril. Zopet sva obmolknila in mislila vsak svojo. knjigah Iz rati, jeza- »«‘0. brnenje motorja, blizu, tik za bSTnapel I naočnike nami- Cesta, po kateri smo se vozili z.a 'Li , H ”‘r’■ iini trenul in ki sta jo razsvetljevali električni slrcll? "a .V0?U’ dobila obilno plačilo za vsa svoja številna dobra dela, ki jih je izkazala ne samo svojim domačinom, pač pa vsemu slovenskemu narodu, ko mu je dala neustrašenega in neodstopnega borca za slovensko stvar, ministra v p. dr. Franca Kulovca. Včerajšnji pogreb je prepričljivo dokazal, kako slovensko ljudstvo izkazuje čast in hvaležnost svojim velikim ženam. Poleg številnih zastopnikov z visokih mest, ki so ta dan čutili dolžnost, da se dostojno po-slove zadnjikrat od velike slovenske žene in matere, se je zbrala pred hišo žalosti v Zgornjih Sušicali ogromna množica pogrebcev ne samo z domačega kraja in bližnje okolice, pač pa iz vse Slovenije. Med številnimi pogrebci, ki jih je včeraj gnala k odprtemu grobu Kulovčeve matere dolžnost in hvaležnost za vse, kar je blaga pokojnica dala slovenskemu ljudstvu, smo opazili tudi kot zastopnika notranjega ministra dr. Antona Korošca in bana g. dr. Marka Natlačena načelnika banske uprave dr. Hubada, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, predsednika apelacije dr. Go-lio, g. svetnika Čadeža kot zastopnika Katoliškega tiskovnega društva, glavnega urednika »Slovenca« dr. Ahčina, ravnatelja Slovenčeve uprave g. Rakovca, vodjo propagandnega oddelka g. inž. Sodjo, zastopnika časnikarske zadruge »Novinarski dom: urednika g. Draga Potočnika, predsednika Prosvetne zveze univ. prof. dr. Lukmana, novomeškega okrajnega glavarja g. Vidmarja, ravnatelja Zadružne zveze g. Gabrovška, predsednika Okrožnega urada g. Franca Kremžarja in še mnogo drugih odličnih predstavnikov slovenskega javnega življenja. Po sv. maši, ki jo je daroval topliški župnik g. Oraženi ob številni asistenci ostale duhovščine, so položili pokojno Kulovčevo mater k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Roku. Pogrebne obrede je opravil g. prošt novomeški, ki se je v ganljivem govoru poslovil od dobre slovenske matere, matere, ki je vse do zadnjega diha živela kol svetel vzor. Vsi, ki so užaloščeni stali, ko so je zgrinjala prst nad krsto zaslužne pokojnice, se je bodo s toplo hvaležnostjo pobožno spominjali tudi zdaj, ko v Bogu počiva za večno in uživa zasluženo plačilo. ga opazoval Iz komisiji katero eo vrnil iz vljudno- naši irski prijatelji?« Priklonil sem se. »Ali so drugi tovariši že prišli?« sem vprašal. »Nič ne vem.« »Ali veste, katere države bodo zastopane?« Profesor je zakašljal Nato je še pristavil:^ »Tukaj je gostilna, če hocela gospoda porabiti ta kratek postanek, da popijeta kaj toplega ...« v »Ta predlog ni napačen,« je rekel dr. Grtitli. Skočil je z voza. t »Pridite,« mi je rekel, »predlog leten moz z žensko lepim obrazom. (,,ga dobrega moža se im zdi prošnja. Obraz mu je skoraj do polovice tičal Razumem, kaj misli.« v kožuhaetem ovratniku. _ . Avtomobil je že švignil mimo nas in cesta se je spet vila v temi. V gostilni sva sedla k mizi blizu »Kako daleč je že do gradu?«: ognja. »če se bo grof Antrim ravnal po sem vprašal kočijaža in ga potrepljal Po nalogu kočijaža so nama pri- SM.IU 1. —I!-.*... 1.: ™ h.kh, nesli v velikih čašah zavretega mleka, Copper«, eoppers! V - „-------------------- . Narodne knjižnice sem bral, da tako določilih Združenega kraljestva, ki po hrbtu. pozdravljajo raztrgani Irski fantalini predpisuje, koliko tujih gostov sme »Štiri milje,« je rekel. . tujce in, da kricaje tekajo po cele lord sprejeti, potem nae bo Seat. Ka- >S takim avtomobilom, kakor je Kocijaz je pil sam whisky Filmi, ki jih velja videti, ali ne videti »Romanca« (Kino Union). Naslov so popolnoma sklada z vsebino in zasnovo filma. Romantično barvana štorija bi tekla po platnu brez velikih za-pletljajev, če ne bi bila vmes prepletena s kriminalnim dodatkom. Oboje je spojeno spretno, da si dogodki po zaslugi dobre režije lepo sovpadajo. Značaj novosti se filmu ne da pripisovati, ker je bilo podobnih zgodb že veliko število filmsko pri* kazauih. Pač pa se pozna neke posebne vrste zmernost pri izoblikovanju situacij in ljudi, ki se jim pozna dunajska Sola. Truda Marlen je p^ka- iiOTu v ------ —zala simpatično igro, enako z njo tudi W. Eicn- ki je bilo zelo pomešano z \vhiskyjem. 1 berger. Film bo navdušil zlasti za sentimentalnost “ ‘ " 1 ‘ 1 dovzetne mlade ljudi. Od tu in tam 332 milijonov dinarjev dohodkov je imela v mesecu januarju monopolska uprava. Samo od monopola znašajo dohodki 171 milijonov dinarjev. l ri tobaku je konzurn padel za tri milijone, enako Pnj°H, pač pa so se dvignili dohodki pri drugih predmetih, v razdobju od aprila do januarja so znašali skupni dohodki monopolske uprave 3.543 milijor.ov, od česar odpade na čiste monopolske aonodke 1.762,5 milijona. Tobačni monopol je vrgel ta cas 1.258,5 milijona, sol 239, petrolej 110, vžigalice 69,5, cigaretni papir 59 in ostali monopoteki predmeti 25,5 milijona. Tako so torej monoj>olski dohodki za 111 milijonov dinarjev presegli vsoto, 1 J« bila predvidena v proračunu. 27.000 vagonov koruze je šlo v tekoči sezoni iz naše države v zameni6tvo, doma pa je ostalo še kakih 40.000 vagonov. Trgovina je zadnje dni nekoliko zastala, čeprav je v6a Srednja Evropa navezana glede koruze zgolj na našo državo. Po novi trgoviiRki pogodbi z Avstrijo 60 naši izvozniki prodali v Avstrijo meseca marca 800 vagonov koruze za kompenzacijo, nakar bi morali začeti izvažati koruzo za devize. V tem trenutku pa je natopila sprenemba v tem, da je bila Avstrija priključena Nemčiji. Zdi se. da zaradi strogih nemških deviznih predpisov ne bo mogoče izvršiti tega dela prodaje. Anglija je do sedaj kupila okrog 3000 vagonov. Slovenska baletna umetnika Pino in Pia Mlakar bosta v petek nastopila tudi v Belgradu z delom »Vrag na vasi«. Delo je doživelo v izredno izdelani uprizoritvi obeh Mlakarjev velik uspeh najprej v Ziirichu v Švici, na!o pa še v Karlsruhe, a lani v Zagrebu in Ljubljani. V Belgradu prihaja sele letos na vrsto. Mlakarjeva bosta v Belgradu slavila 25. nastop v tem lepil baletu. Avstrijska generalna konzulata v Ljubljani in Magrebu sta prenehala obstojati. Konzulat v Zagrebu je izdal sledeče obvestilo: Po zedinjenju Avstrije z Nemčijo sta prenehala delovati samostojna avstrijska konzulata v Zagrebu in Ljubljani. Imenovani ustanovi bosta delali še dalje kot ekepozi-tori nemškega konzulata v Zagrebu. Pravoslavnemu svečeniku, ki je od svojih ia-ranov jemal previsoke takse za cerkvena opravila, 8°di te dni sodišče v Nišu. Blagoje Popovič je bil od leta 1927 pa do 1935 župnik v vasi Poksen-ce. Preiskava ki so jo oblasti uvedle proti svečeniku, so dognale, da je Popovič zaračunaval mnogo previsoke takse zlasti pri izdajanju krstnih li-stov, poročnih listov in pri pogrebih Vsega skupaj je na ta način iztisnil iz svojih faranov za 25.000 din več, kakor bi smel. Pred sodiščem se je Popovič zagovarjal, da je vse pravilno zaračunaval ter so proces proti njemu naperili le njegovi politični nasprotniki. Ker nastopa veliko število pric, bo razprava trajala nekaj dni. Klub samcev so ustanovili nekateri trmasti Samci v sarajevskem kvartti Vratnik. V tem delu mesta živi veliko število samcev, ki so se nazadnje organizirali. 150 članov se je zavezalo, da 6e ne bodo nikdar poročili, pač pa bodo vsako leto z denarjem, oblekami in knjigami p>odprli_ mlade dečke. Če 6e kdo od njihovih članov pregreši proti pravilom in 6e vendarle oženi, bo moral povabiti vse člane društva na pojedino. Člani bodo imeli Pravico, da v ženinovi hiši pojedo vse. kar najelo. Ko bodo »očistili« hišo vseh jedil, bodo prijatelju zapeli v slovo'»ZbogčJm«. Dva razbojnika sta v vasi Glogošnici pri Za-ječarju napadla hišo bogatega kmeta Stojana Jovanoviča. Razbojnika. Jorgovan Mihajlovič in Pavle Dukič. sta se iz Homoljske planine spet pritepla v dolino in 6e skrila pri svojih pomagačih. Nekaj dni sta zasledovala kmeta Jovanoviča na vseli njegovih potih. Pa jima je vseeno ušlo. ko ni6ta zapazila Jovanoviča, da je v mraku odpotoval v bližnjo va6 najemal delavcev za svoje polje. Razbojnika 6ta potrkala na vrata njegove hiše in zahtevala. da jima odpre. Oglasila se je žena Natalija, ki je s sinom ostala doma, in odklonila, da bi vrata odprla. Razbojnika sta začela streljati v hišo in rušiti zid. Zena je morala nazadnje odpreti, ker sta ji razbojnika dejala, da je ne bosta ubila. V hiši 6ta pobrala nekaj tisočakov denarja, novo Jovanovičevo obleko, puško in nekaj drugih stvari, nakar sta jo pobrala spet v noč. V Humcu y Hercegovini je umrl bivši frančiSkan-*ki provincial fra Dujo Ostojič v starosti 65 let. Osto- je služboval kot dušni pastir v mnogih hercegov-jkfli farah, udejstvoval se je pa tudi v političnem ziv-‘jetiju, saj je pred vojno kot provincial postal vinlm bosanskega sabora. Največ 6vojega dela )e po-sv«til zbiranju in študiranju narodnega blaga, rrouce-|val je narodne pesmi, besedni zaklad hercegovskega •ludstva in zbiral to gradivo. Mnogo pa se je bavil tudi * ljudskim običajem zdravljenja raznih bolezni z neko Posebno travo. Svoja dognanja je Ostojič objavil v Posebni knjigi. Nemiki kapital je bil do pripojitve Avstrije k Nemčiji zelo slabo zastopan v našem gospodarstvu. Mnogo močnejša je bila Avstrija, ki je bila udeležena 8 366 milijoni dinarjev, in sicer s 183 milijoni v delnicah raznih industrijskih podjetij, ostalo pa v kreditih. Avstrija je bila po vrstnem redu sedma od držav, ki «o vložile svoj kapital v jugoslovanska podirti« ^era &ja pa je bila komaj 14. Njen kapital je bil pri nas udeležen le s 54.6 milijoni dinarjev, kar ni niti 1% od ysega inozemskega kapitala pri nas. Največ kapitala una pri nas Francija (1056 milijonov). Za njo nr:d« Anglija z 873 milijoni, nato Češka s 741 milijoni, Švica s 707, sledi Nemčija skupaj z Avstrijoi nato Italija 6 498, Združene države 6 424 milijoni itd. Morilcu lastnega brata je sodilo te dni kragujsv-*ko sodišče. Milorad Jakovljevič je ustrelil svojega brata Dragišo, ker je ta zahteval svoj delež od dediščine po očetu, ki jo je pa starejši brat Milorad zapravil v času, ko je Dragiša služil vojake. Ko se je %agiša vrnil, ga brat ni pustil niti v hišo. Prepiri so bili od tega trenutka na dnevnem redu. Ni/adnii o dragiša tožil brata. Po prvi razpravi pa sta se spet 8rečala na cesti in sprla. Mlajši brat je potegnil nož. starejši pa samokres. Krogla je bila hitrejša in Dragiča je padel smrtno zadet na tla. Sodišče je Milorada °bsodi!o na tri leta robije. Za letošnjo sezouo bo Dalmacija dobila vež ♦»likih iu modernih novih hotelov. V Splitu 6e na “aSvicah gradi »Park hotele, ki bo imel 80 sob. Hotel gradi neki Čeh, ki je kupil Se neko drugo Mjo hišo v neposredni bližini novo zgrajenega hotela, ki jo bo predelal v penzion. V Kaštelih je *8radila velik hotel železniška nabavljalna zadruga. V Makarski je neki domačin kupil palačo j^isniomhK, da j'o bo preuredil v hotel. Enako v Trogirju. V Orebiču se je spet našel Ceh, ki gradi 2°tel z go sobami. Tudi na Pelješcu gradi neki i nov hotel. Vsega skupaj bo Dalmacija za le-l^njo sezono pridobila okrog M novih hotelov, ^aj^olj agilni so Čehi, ki počasi in vztrajno širijo V(>i vnliv v našem hotelirstvu. Ne je vsak Ljubljančan doma... Ljubljana, 24. marca. Prav res je -■ljubo doma, kdor ga ima«. Med svojimi si, svojini lahko potožiš skrbi, če si žalosten, te ljubeznivo potolažijo. Vse je lepo v redu, vse na svojem mestu; za vsako stvar veš, odkod jo boš vzel in kam jo moraš spet položiti. Ni se ti treba brigati za to, kdo ti bo opral perilo, zakrpal in zlikal hlače, postlal posteljo, prisil hlačni gumb, te ojx>zoril na površnost. Zvečer ležeš spat in se zjutraj spet zbudiš v mirni zavesti, da si prenočil med svojimi. Pa kaj bi to! Zjutraj te že čaka na mizi vrela kava, naješ se, kolikor ti prija. Opoldne te same od sebe brze noae domov. Danes bo posebno okusno kosilo. Po kosilu se udobno nasloniš na stolu in prižgeš cigareto. Popoldne pridno delaš v uradu ali kjer si že — in zvečer spet z veseljem sedeš za okusno pripravljeno mizo. Nič raznih omelette sufflet« in podobnih učenih reči na njej. Same preproste jedi, toda pripravljene tako, kakor je tvojemu okusu posebno všeč, pa vselej snažno in sveže. Vsem ljudem se ne godi tako dobro kot tebi. Nimajo pravega doma. Njihovi svojci so morda na deželi, morda so jim pomrli, inorda so pre-siromašni za samostojno gospodinjstvo. Kaj je v Ljubljani delavcev, dijakov, akademikov, raznih uslužbencev, trdovratnih samcev, ljudi, ki si komaj, komaj zbirajo potreben denar, da se do sitega najedo. Premožnejšim '»samotarjem« in »sa-inotarkani« je nekoliko lažje. Ti jo mahnejo v prvovrstne restavracije, ne poznajo suše v žepu, postanejo abonentje v odličnih gostilnah. Drugi neprostovoljni samotarji bi bili pritisnjeni presneto trdo ob zid, če ne bi bilo v Ljubljani raznih manjših kuhinj in izkuhov, kjer za majhen denar dobe svoje kosilce in večerjo. Koliko je siro-mašnejših ljudi! Po mangih redHnrcah Najdete jih precej: v Kolodvorski ulici, v Streliški ulici (v bližini Ljudskega doma), za univerzo, v Florijanski ulici. Če vas v te manjše lokale zanese pot, boste srečali najrazličnejše ljudi. Kmete in potovke, ki so prišle v Ljubljano za skromnim izkupičkom, ljudi, ki jih je življenje po njihovi krivdi ali pa nalašč, mačehovsko udarjalo. Med gosti zapazite ljudi v posvaljkani, močno oguljeni obleki, ki še v razvalinah govori o dobrem krojaču. Marsikdaj zagledate na klinu starega obešalnika žalostno, od življenjskih in od izpodnebnih neurij silovito obledelo »halbkano«. Zidarje in stavbne delavce vidite, vse bele od apna, v delovnih oblekah, z zaskrbljenimi jx>te-zami v razoranih obrazih. Posebno razpoloženje pa je v ruski menzi; tod se shajajo ljudje, ki so bili gledali sijajne dni, živeli nazkošno, videli blesk. Še jih prevevajo spomini, še se jim razvozi ja jezik. Pa tod niso samo Rusi: prav mnogo slovenskih ljudi zapaziš. Poleg teh najdeš tudi kuhinje, kjer ti servirajo prav tako kot v gostilni ali restavraciji, na primer v Novi kuhinji na Aleksandrovi cesti. Večina ljudi, ki ne jedo doma, pa hodi v tri največje ljubljanske javne kuhinje. Te so: Ljudska kuhinja v Streliški ulici, Javna kuhinja v Delavski zbornici in Kuhinja v Delavskem domu. V Delavskem domu Na križišču Gosposvetske in Bleiweissove ceste leži Delavski doni; preko ceste so lipe, za njimi poteka železtiifca;- onstran je kopališče SK Ilirije, Tivoli začenja tam. Opoldne in zvečer vidiš krdelca delavcev, ki stoje prod domom, kade in se pogovarjajo. Vijugaste stopnice izginjajo nekam navzdol. Kmalu se znajdeš v jedilnici. Pri mizah sede delavci, študentje, pisana zmes. Živi pogovori se razvnemajo. Okretne ženske komaj | zmagujejo delo, tak je naval, kadar pride onih | četrt ali pol ure, ko je največ obiska. Hrana je po ceni razdeljena v razrede. Za mal denar se lahko tu kar dobro naješ. V Delavski zborn;ci Velik obrat v vseh treh razredih. Najcenejši je A; tu te stane kosilo 6 din, večerja 4 din. Kuhinja leži ob važni prometni cesti, ki je glavna odvodnica za vse potnike; pa naj že prihajajo na postajo ali pa odhajajo s kolodvora, najpripravnej-ša pot jih vodi po Miklošičevi cesti. Razen stalnih abonentov menda v tej kuhinji >odseda< največ priložnostnih, več kot v katerikoli drugi kuhinji v Ljubljani. Lahko pa zapaziš, da delavcev samih ni toliko; več je raznih uslužbencev, uradnikov in podobnih ljudi. Tudi ta kuhinja je »pod zemljo«, vendar ima prav simpatične prostore. Ljudje prihajajo, naglo pojedo in že napravijo prostor drugim. Ni časa za obširne pogovore. Kuhinra v Lfudskem domu To kuhinjo pa menda pozna prav slednji Ljubljančan. Brez dvoma je najpopularnejša. V Ljudskem domu, ki stoji ob grajskem vznožju v Streliški ulici, j® zasedeno pritličje in prvo nadstropje. Kaj tisoč in tisoč ljudi je v njej že jedlo od casa, ko je bila ta kuhinja ustanovljena. Letos je j obhajala šestdesetletnico obstoja, jubilej, s katerim j se še od daleč ne more primerjati nobena podobna ustanova v Ljubljani. Koliko liudi, ki danes zavzemajo v našem javnem življenju važna in vidna mesta, je hodilo v mladosti, ko so študirali, vanjo! Dasi zahaja vanjo prav mnogo obrtnikov, uradnikov in delavcev, pa tudi jx>deželanov. ki prihajajo v Ljubljano po opravkih, nima nobena kuhinja tako izrazito študentovskega lica. V njenih prostorih je vselej živahno in veselo. Neko neprisiljeno razpoloženje vlada med gosti, razjx>-loženje, ki je, dejali bi, kar nalezljivo. Človek se tod počuti še najbolj domače. Srednješolci in akademiki, ki so namazani z vsemi »žavbami«, vzdržujejo atmosfero neke prijetne družabnosti, ob kateri človek skoraj pozabi, da opravlja delo telesnega hranjenja. Obed in večerja izgubita znak lakotne hlastnosti, človeška ješčnost ni osredotočena zgolj na jed, ampak je na neki način ublažena v tem vzdušju, kjer zna vedno kdo kaj zabavnega povedati. Postrežba je nagla, osebje prav prijazno, navzoči gostje znani med seboj, marsikatero prijateljstvo se je tod že navezalo med ljudmi, ki bi se bili drugače sicer nikdar ne seznanili. Hrana je sveža in pripravljena prav okusno, po dobrem in zanesljivem receptu »es schmeckt noch mebr«, dasi so porcije prav izdatne, bolj kakor kje drugje. Gostje, ki se navadijo hoditi v Ljudsko kuhinjo, ne menjajo več, pa tudi, če 6e preselijo v nasprotni konec mesta. Tako smo v duhu prehodili precej dolgo pot med posameznimi kraji, kjer se v Ljubljani »samotarji« dan za dnem posvečajo vežbi v jedi, disciplini, ki jo ljudje obvladajo tako dobro, da se poizkušajo v njej od takrat, ko prvič zavekajo na tem svetu, pa do časa, ko se poalove od njega. Javne kuhinje so prava, socialno neverjetno po-j niembna ustanova, ki je danes mesta je morejo I pogrešati. Resnica o napadu na akademika Jenka Kočevje, 23. marca. Ko 6tno na tem mestu 15. marca poročali, da so v noči od 23. februarja na 1. marec kočevski zagrizeni Nemci Hndler Franc, klepar, in Rom Konrad, urar do nezavesti pretepli in poškodovali akademika Jenka, je bilo naše poročilo samo v toliko jx>manjkljivo, ker nismo že takrat navedli, da to ni bil noben pretep, temveč grd in nesramen napad ter da je pri tem napadu poleg Handler j a in Roma sodeloval tudi Moreeher Siegirid, trgovski {»močnik v Kočevju. Kar se tiče včerajšnjih popravkov v »Slovenskem domu« po Romu Konradu in Handlerju Fran-ziu, moramo pravici na ljubo ugotoviti, da 60 f>o-pravki lažnjivi in neresnični, ker je nasprotno resnica, da sta tako Rom kakor Handler poleg Mor-scherja pri napadu na Jenka aktivno sodelovala ter da tukajšnje okr. glavarstvo napad preiskuje in je^ tud' na tukajšnjem okrajnem sodišču jx>d št. Kp. 52-38 od strani napadanega in poškodovanega Jenka vložena kazenska ovadba proti zgoraj označenim osumljencem. Da pa javno6t o tem nesramnem napadu na slovenskega akademika ne bo napačno poučena, ga bomo nekoliko podrobneje opisali: Nasprotje med akademikom Jenkom in zgoraj naznačen;mi napadalci je obstajalo v tem, ker 6e je tudi Jenko poleg nešteto drugih drznil pobožati našemljenemu Morscherju ^cilinder«, katerega je že pred njim zmečkal Konrad Rom. Pa tudi 6atn našemljeni Morscher je brcal v cilinder in se z njim prekucoval po dvorani. Ker pa navzočim Nemcem, zlasti osumljencem, ni bilo prav, da bi se tudi Slovenec norčeval iz »cilindra«, se je iz te nedolžne Jenkove šale izcimil grd napad, 'katerega žrtev je postal Jenko. Ko se je namreč Jenko vračal iz veselice, 60 ga zgoraj imenovani počakali in ga do nezavesti pretepli ter poškodovali. Ves napad pa ni trajal več kot pet minut. Ko je prišel pred cerkev Smole Vladko, je videl 15 metrov od mesta napada sloneti na mostu čez Rinžo Konrada Rema in Handlerja Franza. Ko ju je Smole opozoril na posledice tega napada, mu je Handler zabrusil v obraz, češ da ga nista onadva (namreč Handler in Rom) in če mu ni kaj prav, bo še njega utirisal! Medtem sta prišla na mesto napada tudi Bižal Drago, ki je nezavestnega in krvavega Jenka dvignil, ter Kajfež Dušan. Interesantno je pač to, da se je Handler v neki gostilni bahal, češ da ga ni on, temveč 'Konrad Rom! Prav tako 6e je bahal tudi Moreeher Siegirid napram svojim kolegom, da je Jenka tako ubrisal, da je takoj na tla padel! Prav tako je zanimiva tudi Handlerjeva druga rzjava nekemu gostilničarju, ki mu je Handler nekaj dni po napadu rekel dobesedno sledeče: Plačali bomo, saj Smo že večkrat! Poleg tega se pa tudi Jenko sam prav natančno spominja, kako ga je Handler udaril Jasno je torej’, da sta hotela Rom in Handler na podlagi včerajšnjih lažnjivih popravkov vreči iz sebe vsako krivdo, misleč, da se bosta pri obravnav' zgovarjala na popravek v »Slovenskem domu«. Ta njih načrt 6e je f>a v celoti ponesrečil. Kako izgleda z ozirom na gornja dejstva nedolžnost Handlerja iti Konrada Roma. k< sta dala fl popravek menda samo zato, da se vendar enkrat KINO SLOGA Tel. 27-30 Premiera »Sirota mala bogalinka" SHlrley Tem pl e Zborovanje trgovcev v Celju Celje, 24. marca, v sredo je bila v Celju glavna skupščina Združenja trgovcev za okraje Celje, Gornjigrad in o mar je pri Jelšah. Skupščino je vodil predsednik g- Ludovik Košir. Zaradi vedno naraščajočega zla, 'i ga prinaša trgovcem krošnjarstvo in šušmarstvo, Je predlagal, da nastavi združenje kontrolnega organa,^ ki bo to zlo zasledoval in nadlogo zatiral. “ruzenje je prosilo zbornico in zvezo, da se pod-vzamejo potrebni koraki, da se prepreči naseljevanje židovskega življa v Sloveniji. Tajnik je poročal o delovanju društva ter poudaril, kako je trgovstvo razburilo uveljavljenje veleblagovnice lata. Nadalje je izpregovoril o minimalnih mezdah m odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov. Zahteva, da se uvede popolen nedeljski počitek, bi bila krivična za podeželsko trgovstvo, ker bi se podeželski odjemalci navadili, da bodo tudi najnujnejše življenjske potrebščine kupovali v mestih. Položaj trgovcev v bližini mest je posebno žalosten. Boj glede določitve delovnega časa še ni končan, združenje pa bo nadaljnji potek pogajanj budno zasledovalo ter še v bodoče branilo svoje predloge, ki bi se moglo zaradi tehtnih razlogov tudi upoštevati. Tajnik se je nadalje pritoževal zaradi slabe nabave soli, nad krošnjarstvom in šušmarstvom, kateremu sta tudi oblast in združenje stopila zelo strogo na prste Vprašanje obveznega zavarovanja je za trgovca življenjskega pomena, v prvi vrsti za one iz podeželja. Bolezensko zavarovanje je prav tako nujno potrebno, saj so se že pripetili mnogi primeri, da je ravno težka bolezen v družini pri vedla trgovca do poravnave in celo v konkurs. Združenje šteje 582 Članov. Obračun iz leta 1937 izkazuje dvig premoženja za 52.726 din ter je naraslo na 209.871 din, kar so zborovalci z glasnim odobravanjem pozdravili. Proračun za leto 1938 izkazuje postavko 90 500 din. Za predsednika združenja je bil soglasno izvoljen g. Košir Ludovik iz Prekopa, za podpredsednike Lavrič Josip iz Vranskega, Preaz Alojz iz Rogatca in Matija Goričar iz Mozirja. Izvolitev predsednika lesnega odseka je bila odstavljena na splošno željo, ker ga bodo izvolili lesni trgovci gami na posebnem sestanku nahajata celo 6 podpisi v slovenskem časopisju, kjer zlasti »Uhnnacher« precej jasno prikazuje naklonjenost do Slovencev, naj pa cenj. čitatelji že v naprej in pred sodno dbravnavo eami presodijo. Fr. L. ★ Op. uredništva: Uredništvo mora po določilih tiskovnega zakona priobčiti vsak popravek, ki je sestavljen v obsegu in slogu, kakor ga predpisuje zakon. Pri tem se uredništvo ne more in lie Bine spuščati v presojo resničnosti odnosno neresničnosti trditev, ki jih pošiljatelj popravka navaja, temveč mu preostaja le dolžnost popravek priobčiti. — Toliko v vednost čitateljem. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer sko -stame tempe raturf 0 p' — ES i? 3 I" •i c *7 ~z. ~ Veter (smer, jakost) Pada- i vine I 3Š ~ i X •J 's! 4 vrste Ljubljana 766-- 18-2 52 76 7 N, — — Mariboi 765-1 19-6 6-0 90 7 0 — — Zagreb 7«50 20-0 6-(i 80 6 sw, — — Belgrad 763 9 21-0 80 70 10 ssw, — — Sarajevo 764- 22-(i 5' 80 7 0 — — Sušak 764-7 10-0 8-0 70 6 N* — — Split 764 8 14-0 9-0 80 10 E, — — Kumbor 764"/ H-0 ll-o 90 10 SE, — — Rab 765-0 12"(' 8*stavil Verdijevega Rigoletta, ki daje v vsakem oziru režiserju velike možnosti razmaha. Ojjozarjamo p. n. občinstvo, da so vstopnice v prodaji pri operni blagajni. Prosvetno društvo Trnovo priredi na praznik Marijinega Oznanjenja ob 8 zvečer v društvenem domu »Materinsko proslavo; s pestrim sporedom, pri katerem bodo nastopili člani in članice ter dečki in deklice Marijinega vrtca jx>d vodstvom gdč. Cegnarjeve. Predprodaja vstopnic na praznik od 10—11 dopoldne. Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani uprizori v režiji g. Milana Skrbinška, režiserja narodnega gledališča, v petek 25. marca točno ob 8 zvečer ljudsko igro s petjem v 5 dejanjih in 7 slikah »Deseti brat«, katero je priredi! za oder Frau Govekar po Jurčičevem romanu. Pri predstavi sodeluje orkester frančiškanske prosvete M. 0. Kljub velikim stroškom režije ostanejo običajne zuižane cene po 6, 4, 3 in 2 din. Predprodaja v pisarni Pax et bonum. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek 29. marca predava v mineraloški predavalnici univerze g. univ. doc. dr. Božo Škerlj o temi: »Razvoj človeka«. Začetek predavanja ob 18.15. Sklepno predavanje letošnjega predavalnega cikla Danice, Savice in Zarje bo v ponedeljek 28. t. m. v beli dvorani Uniona ob 8 zvečer. Predaval bo prof Edvard Kocbek o temi »Notranja kriza slovenstva«. Po predavanju bo debata. Vsi so nuj-iskreneje vabljeni, za člane je udeležba obvezna. Ribarsko društvo v Ljubljani bo imelo 6voj občni zbor, dne 26 marca v hotelu Miklič. Pričetek ob 20. Na dnevnem redu 60 poleg običajnih zadev lovit ve odbora. Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto, dne 26. t. m. ob 18 v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje: Svet in življenje z vida volje. Predaval bo g. univ. prof. dr. Albert Bazala, predsednik Akademije znanosti im umetnosti v Zagrebu. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. -Vstop prost. »Borba krščanskih strokovničariev za nov redi je naslov brošuri, ki jo je priredil in izdal kršč. 6trokovničar M. Valant. V brošuri zbrano gradivo nam prikazuje težnje kršč. s'rokovnih organizacij po preosnovi goejiodarskih in socialnih razmer ter kako si te organizacije predstavljajo preosnovo. Predočuje nam, kako je že sedaj vse polno ustanov, organiziranih v občestvenem duhu in kako se dejansko vsepovsod gospodarsko življenje prostovoljno organizira v dirhu sodelovanja obeh slojev. Kršč. strok, organizacija pri tem postavlja zahtevo, da mora nova gospodarska organizacija sloneti na 6 v obodni h organizacijah delodajalcev in delojemalcev. V brošuri je objavljen celoten program Alednarodne zveze kršč. strok, organizacij. Pridelanih je še nekaj misli najvišjih predstavni' kov Cerkve, vodilnih inozemskih kršč. strokvni-čarjev in kršč. sociologov o gospodarski preosnovi, o marksizmu ter bistveni črtah kršč. etrok. gibanja. V brošuri najde vsakdo vse polno odkritij, predvsem pa bo koristila vsem, ki sodelujejo v navedenem gibanju. Zato jo toplo priporočamo. Naroča 6e po malenkostni ceni pri izdajatelju (Valant Milan, Ljubljana, Ulica na Grad 5). Anketa o tujsko-prometnih prireditvah mesta Ljubljane bo v ceirtek 24. marca ob 17 v veliki dvorani mestnega jx>glavartjtva. Na anketi bo okrog 60 zastopnikov mesta in banovine ter tujsiko-pro-njetnih in najraznovrwtnejših drugih organizacij, ki imajo kakršnekoli stike s tem vprašanjem, obravnavalo, kako bi razgibali živahnost našega mesla z raznimi prireditvami, ki bi privabile tujce. Župan dr. Adlešič bo ob tej priliki obširno jx>ročal o vseh aktualnih vprašanjih našega tujskega prometa, zlasti pa o raznih idejah in zamislih, ki so jih poleg mestnega turističnega odbora sprožili razili drugi faktorji. Liubliansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 zvečer: Četrtek. 24. marca: »Glembaievi«. Red Četrtek. Petek, 25. marca: »Pokojnik«. Izven. Sobota, 26. marca ob 15: »Bela bolezen«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Nedelja, 27. marca: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA — lafelek ob 8 zvečer: Četrtek, 24. marca: »Prodana nevesta«. Red B. Petek, 25 marca: »Tnaviata«. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Sobota, 26. marca: »Rigoletto«. Proslava 25-letnice umetniškega dela višjega režiserja prof Osipa Šesta. Cene od 50 din navzdol. Izven. : ROBERT LORD 41 POD ČRNO KRINKO ___________________ Vsa srečna nad to godbo je sedela pri prvi mizici od klavirja Pearl Danwersova. Bila je častni gost bara »Ofelija«. Imela je odprt račun in uživala neomajno zaupanje. Posebno je bila priljubljena zato, ker je zaradi nje največkrat prišlo do pretepov v baru, pretep pa je veljal za nekaj častnega. Marsikakšna reč se ob takšnih prilikah razbije in gostje jo drago plačajo. Gostje kupujejo nove kozarce, nove steklenice, krožnike in druge stvari. Ob vsakem pretepu je bilo nekaj več zaslužka... Cigareta v roki Pearl Danwersove je dogorevala, ne da bi lepa gospodična imela kaj prida od nje ... Dekle se je nekam zamislilo. Moj Bog, vsakemu je danes težko na svetu in tudi življenje te Pearlove ni bilo tako lahko. Prav pred kratkim jo je zapustil tudi oni Ed Jacson ... »Ofelija, daj mi malo whiskyja« — je ustavila za trenutek Pearl svoje premišljevanje. »Takoj, dušica draga... Peter, nehaj s tem mučenjem... Prizanesi malo gospodični Pearl... Peter je za čas prenehal natepavati klavir, vzel s pulta kozarec whiskyja ter ga ponudil gospodični Pearl. »Ni to uteha, to je samo navada, Ofelija.,. Spomni se na svojo mladost, Ofelija ...« Peter je spet sedel za klavir. Saj je bila vendar njegova dolžnost, da je igral. Za klavirjem je sedel od osmih zvečer do štirih zjutraj. Le kadar je bilo komu treba kaj postreči, je prenehal za trenutek z igranjem. Večina gostov v baru pa si je tako stregla sama. »Peter, zaigrajte mi kaj iz Griega ... Ko sem bila v hotelu, so na raznih prireditvah vedno igrali Griega.« Peter je zaigral. Če bi se pokojni mogli v grobu obračati, bi se tedaj gotovo siromašni pokojni Grieg začel nemirno in razburjeno vrteti v svoji krsti... Peter je igral. Pearl pa poslušala in srkala whisky. Ofelija je škilila proti vratom, kakor da nekoga pričakuje... Vse je bilo O. K. Ofelija ni dolgo škilila. V hipu so se odprla vrata in v bar je stopil nov gost. Cisto nov gost. Bil je to mlad človek, oblečen v navadno, ponošeno obleko. Ozrl se je po baru, kakor da nekoga išče ... »Izvolite sesti,« se je oglasila Ofelija z ljubeznivim nasmeškom na debelih, lenih ustnicah. »Hvala...« je odvrnil gost in sedel za mizico v kotu. »Limonado, prosim ...« je naročil. Ubogi Grieg je bil spet za trenutek lahko mirnejši, ker je moral Peter nesti novemu gostu limonado na mizo. Pearl se je nasmehnila neznanemu gostu. Ta ji je nasmešek vrnil in to je bilo že dovolj povoda, da je vstala in prisedla ,k njegovi mizici... »Lepo vreme je danes, ne dečko?«.., je vprašala Pearl s ponarejenim smehljajem. »Zdi se mi tako ...« »Če vam je dolgčas, lahko malo prisedem bližje k vam in vam povem neko pripovedko o čarovnicah.« »Nimam rad takšnih bajk, sedete pa lahko bližje, če hočete .,. Prosim, gospodična...« ji je ponudil stal poleg sebe. »Pearl Danwers mi je ime... Pearl! Ph....! Če bi me bili takrat pri krstu kaj vprašali, bi jim povedala, da hočem biti raje Hermenegilda ali pa Olivija!. ■ • Ali pa morda Zoška, tako po rusko ...« »Ali želite morda limonado, gospodična Pearl?« jo je vprašal neznanec ljubeznivo. Ugajal mu je posebni način Pear-linega govorjenja. »O, hvala lepa, limonado sem pila svojčas na steklenico z dudljo, kadar je mati pozabila mlekarici plačati mleko. 2e takrat se mi je limonada uprla in pijem rajši whisky, toda ne na dudljo...« »Wisky za gospodično, prosim...« je naročil neznanec. Kapljica na Petrovem nosu je veselo plesala. Peter je bil vselej vesel, kadarkoli je videl, da je Pearl komu ugajala. Dobro je vedel, da Pearl zna spraviti goste v veselo razpoloženje. Vselej, kadar je bila v baru »Ofelija«, je bilo tam mnogo vsakovrstne zabave in marsikateri bankovec je padel tudi na klavir, odtod pa izginil v žep neumornega godca Petra, seveda, kadar ni posegla preje v mes škiljasta Ofelija. Peter je skrival v sebi neko skrivnost: Naskrivaj si je nabiral dolar za dolarjem, da bi kdaj postal samostojen... Nameraval je kupiti avtomatski klavir, ki bi mesto njega delal v baru, tako da bi si sam mogel vsaj brez skrbi brisati nos. In kadar ne bi več vse noči igral, bi se mogel bolj posvetiti svoji drugi skrivnosti... Ta druga skrivnost je bila: Peter se je naskrivaj učil boksanja. Hotel je za vsako ceno postati močnejši, da mu ne bi roke bile več toliko ohlapne kakor doslej. Njegove mišice so zdaj bile take, kakor da bi se hotele norčevati iz pravih rok. Skoraj neopazno so ležale na suhih kosteh, kakor da se skrivajo . .. Toda, nekega dne bo Peter v proslavo svoje »neodvisnosti« udaril s svojo krepko roko drago Ofelijo po zobeh, da ji z enim udarcem poplača vsa leta svojega suženjstva v baru. Peter je sovražil Ofelijo z gnevom privezane živali, ki ne more na svobodo... Mrzil je to krvniško žensko s škiljastimi očmi, oteklimi nogami. .. Čas njegove »neodvisnosti« pa je bil še vseeno daleč in zato je Peter še naprej pokorno igral in igral ter skakal od klavirja h gostom, ki jih je bilo treba neprestano streči, in spet nazaj h klavirju. Dnevi so minevali v blaženi enoličnosti bara, tako da ni bilo čudno, če je vsak gost, ki je prišel v ta bar na novo, res izzval pri vseh drugih neko čudno radovednost... »Imata morda pri nas sestanek? Imamo lepe sobice za razgovor ...« je ljubeznivo govorila Ofelija. »Zelo ste prijazni, gospodična. Res imam sestanek z nekim svojim tovarišem.« »Zahaja on k nam?« »Ne vem ravno, če je stalni vaš gost; a zmenila sva se tako, da se tu dobiva. Imenuje se Cliff.. . Cliff Summers.« »A ... Cliff... Naš stari dečko ... Vi ste torej naš .. <* se je razveselila Pearl. »Mislim, da sem. Oziroma, nameravam postati »vaš«, 1® dobro še ne vem, za kaj gre. Toda, nikar tega ne jemljite natančno!« Ta neznanec je bil Jery Mendor, čisto neznan v baru »Ofelija«. Zaigral je na odprte karte. Trudil se je, da bi kaj zvedel, še preden bi prišel Cliff.« Angleški kralj Jurij na avtomobilu svojega starega očeta. To je bil prvi avtomobil, ki je bil naine-iijen za kakega vladarja, in je bil narejen 1899. Kot dragoceno starino so ga do danes ohranili v dobrem stanju, saj poleg tega tudi služi za zabavo vsakemu, kdor ga vidi. kaze od tu in od tam, zakaj mož pobira časnike, kjer jih dobi, in čita. Cita cele dneve: »Zakaj sem še vedno brez posla? Ne 6amo, ker ne dobim 6ebi primernega dela, marveč tudi zato, ker bi ob zaposlitvi moral plačati davek in bi s temi svojimi beliči množil državne dohodke. Ti so že tako in tako preveliki. Lani so dohodki znašali miliiardo in tri sto milijonov več kakor pa izdatki. Naš izvoz je za štiri milijarde večji oa uvoza. Presežki gredo v državno rezervo. In jaz naj to bogastvo še množim s tem, da bom plačeval davek od dela ki mi ni niti po volji? Verjemite mi, Finsika ima preveč zlata, preveč je bogata. Našemu pridnemu ljudstvu bi bilo treba malo lenobe ali pa vsaj malo oddiha, če ne bomo v zlata utonili. Ali pa 6e ga bedo polakomnili drugi.« »In tako živite brez posla, iz dneva v dan, iz rolk v usta?« »Da, in mislim, da 6em pri vsem tem najsrečnejši državljan na Finskem. Mislite, da kaj zavi- dam našega ubogega predsednika, gospoda Kallia, ki je iz istega kraja kakor jaz? še malo ne! S kmetov je, kakor sem jaz, tam nekje daleč na severu. Kmet, ki bi se rad vrnil na zemljo. Jaz pa vem, da spadam samo v mesto, v katerem se on čuti tako nesrečnega.« »Toda vse to nič ne pove, s čim se bavite te čase?« »Jaz sem izjema, nedvomno in zares, toda nič mi ni nerodno prenašati zbadanja uradnikov po pisarnah, da le pridem do 6voje podpore. Sicer pa pomagam kmetom na trgu, brekam kaj tu, brskam tam. Ljudje me ne pozabijo, tako da mi ni nikdar treba skrbeti, kaj bom imel za v usta. Navsezadnje 6e mi zdi, ko gledam drage ljudi, da sem še najsrečnejši od vseih Fincev.« Finci, pridno delovno ljudstvo, imajo sami sebe za najsrečnejši narod na 6Vetu. In izmed tega najsrečnejšega ljudstva na zemlji je spet najsrečnejši — njegov zadnji brezposelni, Talcu Karivonen. Nesrečni milijonar „z gradovi v zabojih" Časopisni magnat Hearst se neizrečeno boji smrti Znani milijonar Hearst, lastnik več ameriških časopisov, je kljub 6vojenru bogastvu silno nesrečen: zelo se namreč boji smrti. Da bi ji ušel, se ne ustraši nobenih izdatkov. Neka ciganka pa n m je prerokovala, da bo živel toliko časa, dokler ne bo grad Saint-Donat popolnoma dovršen. Da bi zavlekel njegovo dograditev in 6i podaljšal življenje, si neprestano izmišlja nove naprave na gradu. Svoje ogromno premoženje kaj čudno uporablja. Zbira namreč razne zgodovinske zanimivosti, katere mu kažejo posebni strokovnjaki, ki stikajo za njimi po vsem svetu, saj jim ni treba nič gledati na izdatke Ko odkrijejo kako častitljivo 6tarino, bodisi navadno posodo ali celo poslopje, jo odkupijo in pošljejo svojem« gospodarju. Tudi fradove kar pošiljajo. Dajo jih skrbno podreti, vse amenje spraviti v zaiboje, poslati po ladji in železnici na kraj, kamor hoče Hearst, in tam grad znova postaviti v ietem siogu in z isto oikolico. Grapar se je prvič vozil z avtomobilom. Ker je šlo nekaj časa zelo počasi, je zaničljivo pripomnil: »Tako hHro gre moja šinila tudi« Kmalu nato je drveči avto zadel v drevo, tako da so vsi potniki v velikem loku odleteli na travnik. »To pa to,« je dejal Grapar, »ampak povejte mi, kako pa to reč ustavite, če ni nikjer nobenega drevesa?« Več takih gradov še zdaj čaka v zabojih jn 60 kar v zabojih naprodaj. Milijonar je namreč začel svojo zbirko prodajati. Neikoč je hotel postaviti neki angleški grad na svojem posestvu v Kaliforniji. Dal ga je prepeljati iz Anglije, ga pustil nekaj časa ležati.? številnih zaibojih v nekem skladišču, nato pa se le premislil in ga dal zopet prepeljati nazaj čez m°nc na svoje škotsko posestvo. Prevoz ga je 6tal čez dva milijona dinarjev. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 24. marca: Pelgrad: 20 Nar. posmi, 20.30 Komorni orkester berlinskih filharmonikov — Zagreb: 30 Plošče, ai Rim — Dunaj: 19.25 Pren. iz Fe dkirchna, 21 Celo, 21.50 Zab konc. — Budimpešta• 19.35 Cig. ork. — Him-llan. 17.15 Vok. konc., 21 Igra, 21.30 Violina, 22.30 Ork. konc. — Praga: 19.30 Trio, 20 25 Igra, 22.35 Klavir — Varšava: 22 Komorni konc. — BerUn-Ham-burg• >0.10 Plesna gl. — Frankfurt: 20 Beethovnova opera »Fidelioi — Monakovo: 20 Operetna glasba. Drugi programi Četrtek, 24. marca: 1‘2 Koncertni ples! (plošče) —i 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski kon- cert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Lincke-ieve melodije (plošče) — 18.40 Slovenščina za Slovence (r. dr. Rudolf Kolarič) —- 19 Napovedi poročila — 19.30 Nac. ura: Ministrstvo za ljudsko telesno vzprojo — 19.50 10 minut zabave — 20 Vesela urica (iprra Kad. orkoster) — 21 Prenos iz Kima: Rossini »Seviljski brivec** v odmoru: napovedi, poročila. Zadnji Finec, ki je še brezposeln »Finskemu pridnemu ljudstvu bi bilo treba malo oddiha, če ne bomo vsi v zlatu utonili" Biti zadnji brezposelni v kaki državi je danes •nedvomno redkejši in modernejši položaj kakor biti te države poslanec, minister ali kaj temu podobnega. Saj se neverjetno, kakor pravljica, sliši, da je kje na svetu dežela, ki ima enega 6amega brezposelnega. Taka dežela, oziroma država je Finska, njen zadnji brezposelni, ki je postal že tako znamenit, da ima posel od tega, je Taku Karivonen. Trg v Helsinkih finski prestolnici, koder se je pred nekaj tedni zmagovito sprehajal naš smučarski mojster Smolej, leži tik ob obali Baltiškega morja. Trg nudi pisano sliko, kakršne ne najdete nikjer drugje na svetu. Finski kmetje v svojih slikovitih, vezenih kožuhih so pripeljali svoje blago in čakajo kupcev. Vsepovsod vlada pisana zmeda kljub zadnjemu mrazu, ki ga izdihava plavajoči led na morju. Blaga je veliko in vseh vrst: maslo, na roke pletene preproge, opanke iz volne ali iz brezovega lubja, posušeni jeziki severnih jelenov, škornji za polarno zimo. Tu na tem trgu tudi najdete med pisano množico finskih kmetov moža, ki mu pritiče naslov zadnjega brezposelnega v finski republiki. Rekord, ki mu ga žel ne more izpodbijati nobeden od žalostnih, neskončnih vojska nezaposlenih po vsem 6vetu. Resnica, da je Taku Karivonen zadnji človek, ki nima dela v tej deželi na daljnem 6everu, se zdi človeku kakoi bajka. A je s Iv ir zelo resnična. Finska že dobro leto dni nima več nezaposlenih Ta mala država, ki ima kakih 3 milijone 700.000 prebivalcev, ki jo vso pokrivajo gozdi in jezera, je nedvomno edina zemlja na svetu, kjer se je vprašanje brezposelnih, rak sodobnega družabnega življenja, rešilo 6amo, brez sile, brez uradnih ukrepov in javnih del, brez delavskih bataljonov, zgolj po sili ratzmer in zakona o izravnavanju fjonudbe na delovnem trgu s povpraševanjem po delovnih močeh. Prvo srečan’e s Taku Kar vonenom Leta 1931 je ta sorazmerno redko naseljena in malo industrializirana država imela nad 100.000 revežev brez dela. Od teh sto tisoč je 06tal 6amo eden, Taku Karivonen, ki ga hodijo radovedneži gledat na trg v Helsinkih. Po pravici in zaslu: ženo. Časnikar, ki je zadnjega brezposelnega na Finskem poiskal, popisuje to srečanje takole: »Človek, ki se je namenil govoriti s tem socialnim čudom, moža lahko najde po opisu, s katerim mu postreže sleherni človek v finski prestolnici. Možak hodi po trgu, govori s kmeti in s kmeticami in venomer nekaj išče. Jaz sem ga dobil, ko je sedel na robu laponskih sani in se pvogovarjal s kmetico, ki mu je hotela prodati par severnjaških škornjev iz kože severnega jelena. S tolmačem nisva vedela, kako bi se možu prav približala, začeti razgovor z njim se mi je zdelo težje kakor z ne vem Katerim ministrom, političnim prvakom ali filmsko zvezdo. Tolmač je iskal priliko, da bi možu zastavil vprašanja, na katera sem hotel imeti odgovora. Nazadnje se je le zapletel v pogovor z njim, po posredovanju Laponke, ki je menila, da bo tako lažje oddala škornje. Razvil se je dvogovor: „Finska je preveč bogata, da bi delal . . »V svoji prejšnji službi, pri 6tarem delu ste bili najbrž precej svobodni. Gotovo se vam je godilo tako dobro, da bi se radi čimprej vrnili na staro mesto...« začne tolmač, a ga edini brezposelni v tej državi hitro in na kratko ustavi: »Ni zanimivo, kaj je bilo prejšnje čase z mano. Važno je to, kar je zdaj. Za zdaj pa velja, da bom delal, kadar se mi bo zljubilo in tisto, kar meni ugaja...« Ko opazi najine začudene poglede, malce zavre svoje oblastno govorjenje in pravi: »Ve6te, 6em taik človek. Rad bi delal tisto, kar mi je pc srcu, tako kakor bi sam hotel, da se ne bi nihče vtikal v moje delo. Toda takega dela ne morem iti ne morem dobiti. Ne najdem tistega, kar bi mi ustrezalo!« Res, mož ni skromen, po besedah vidite, da mu je kot rekorderju svoje vrste kaj dobro. Čez čas zmigne z rameni in začne znova: »Delati za zlomka, ni slabo. Dela lahko vsak, kdor hoče. Ni treba drugega, ko da greš v gozd podirat drevje, tesat žagat ali pa v tovarno za lesno kašo. iz katere delajo papir. In kaj potem? To ni za vsakogar. Ali mislite, da je fletno korakati v tovarno na pisk sirene, delati po pisku sirene, odhajati po pisku 6irene. Je, za kogar je... Jaz ne spadam med take ljudi, ki 60 6ami kakor stroji. Meni je treba česa drugega « Mož se zamisli, potem pa mu misli uidejo na drugo, splošnejše socialno področje, na katerem je za brezposelnega še dosti doma. Navaja vam do Članice kitajskega »Rdečega križa« pred svojim odhodom na bojišče. •Slovciukj dom« izbaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za Innzrntshro « Din l'redni<»vo Kopitarjev« alira 4/111 lete fon «001 do 4005. Uuravai Kopitarjeva a lica t> Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani) K čet Izdajatelji Ivu Rakovec. Uredniki Jože Košiček.