Sfev. 230. V Trstu, ¥ soboto, 19. avgusta 1916. Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulfca Sv. Frančiška Aslškega 5t. 20, i. nadstr. — Vsi dopisi naj se poSilJpJo wcdn«tvu lista. Ncfrankirana pisma s« ne ?prej :m«jo fn rokopisi se ne vračajo. Izda>*!clj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kon3orclj Itsta .Edinost-. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. FranfiSka AgiŠkega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— 7. a pol leta .........................12.— za tri mesece........... t..... za nedeljsko Izdajo za ctlo leto ....... 5.3® za pol leta .......2.60 Posamezne številke »Edinosti* se prodajajo pa Q vi:ur]e74 zastarele Stevflke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . . tn.ii po 10 vta. O^Wrtnlce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 viti«. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaijna vrsta.......: . . . . .2.—» Mal® oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključna la upravi .Edinosti — Piača in toil se v Trstu. Uprava In inseratnl odde'iek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Aaiškega & 20. — PoftnohrinllniČni račun Št 841.652. Pregled nttinoveliffl dosociKou. Proslava cesarjevega rojstnega dne Italijanska bojišča. — Na novi goriški fronti SOV Tti žni topovski ogenj. Laški napad na vrhove jugozapadno mirenskega Gradu (»Svetih šteng«) odbit. Drugače nič pehotnih bojev. Ruska bojišča. — Južno Horožanke so naši vrgli Ruse iz namaknjenega jarka, pri Bothmerjevi armadi so turške čete odbile ruske napade. Pri Bohm-Ermolli-jevi armadi po težkih ruskih porazih mir. Na volinjski fronti uspešna naša četova-n j a. Zapadno Nobelskega jezera majhen živahen boj, ki še ni zaključen. Dalkanska bojišča. — V Albaniji položaj neizpremenien. Na bolgarski fronti zvezne čete zavzele Florino (25 km južno Bi-tolja, 10 km od srbsko-grške meje na grških tleli, ob železnici Bitolj—Solun). Zapadna bojišča. — Severno Somme močni sovražni napadi z novimi močmi. Angleški uspeh jugozapadno Martinpui-cha. Drugod napadi odbiti ali boji še ne zaključeni. Posebno silovito delovanje ar-tiljerij. Na desni Moze močni francoski na-oadi med Thiaumontom in chapitrskim goz dom ter v gorskem gozdu. V vasi Fleyry se boj še vrši. drugje napadi odbiti. Turška bojišča. — Nič poročil._ Cesarjev rojstni (ton. V Trstu. 18. avgusta 1916. Cesarjev rojstni dan smo letos v Trstu praznovali posebno slovesno. Že zunanja slika mesta ie bila zelo zanimiva, ker ne le da ni bilo v vseh mestnih predelih hiše, s katere ne bi bile vihrale zastave, temveč so bili tudi baikoni stanovanj in izložbe trgovin bogato okrašene s patrijotičnimi znaki in črnorumenimi cvetkami vojaškega dneva. Dopoldne je v stolnici sv. Justa opravil škof dr. Karlin slovesno službo božjo, kateri so prisostvovali namestnik baron Fries-Skene, predstavitelji vojaških in civilnih oblasti in veliko število vernikov iz vseh slojev prebivalstva. Po službi božji je bil sprejem v slavnostni dvorani na-irtestništrene palače, ki so se ga udeležili konzuli zveznih in prijateljskih držav ter zastopniki mnogoštevilnih korporacij in društev, med njimi v imenu tržaških Slovencev gg. dr. Slavik in dr. Wilfan. V imenu patrijotičnih tržaških društev je odvetnik dr. Rrbl tako-le nagovoril namestnika: »Dan, ko .avstrijski narodi praznujejo rojstni dan svojega iskreno ljubljenega cesarja, nudi domoljubnemu tržaškemu prebivalstvu tudi letos veledobrodošli povod. da slovesno izrazi svojo neomejeno vdanost cesarju in državi. In če voščila Njegovemu Veličanstvu sedaj bolj vroče kot kedaj vro iz naših src, če prisega neomajne zvestobe danes z obnovljeno navdušenostjo odzvanja iz naše srede, izražajo naša voščila in prisega zvestobe obenem naše kot skala trdno zaupanje v zaščito našega vzvišenega cesarja. Odkar je Njegovo Veličanstvo nastopilo vlado, trkajo sedaj že četrtič Trstu vojni dogodki na vrata. Toda kakor so naši prednamci v letih 1848., 1859. in 1866., tudi -"i v strahoviti, svet pretresajoči borbi, ki smo ji priče že več kot dve leti, zaupamo v svojega Najvišjega gospoda hrabro vojsko in brodovje. Utrjeni po tem zaupanju, opogumljeni po neumorni podpori, ki nam jo naklanja vlada Njegovega Veličanstva, hvaležni za krepko, trdote po vojnem položaju nastalih razmer lajša-jočo skrb Vaše ekscelence, nadepolno zremo v bodočnost. Vztrajati hočemo do konca in vedno bo v Njegovega Veličanstva najzvestejšem mestu donel klic: Bog ohrani našega cesarja! Bog blagoslovi Njegovo in Njegovih zaveznikov orožje! Bog podaj našemu cesarju zmago. Živelo Njegovo Veličanstvo naš cesar in gospod!« Namestnik baron Fries-Skene je odgovoril: »Iz vsega srca se vam zahvaljujem, prečastita gospoda, za vaš res povzdigujoči izraz zvestobe in vdanosti cesarju in državi, o katerem bom z največjim veseljem poročal na najvišja mesta. Danes, ko rojstni dan našega najinilost-Ijivejšega cesarja in gospoda sedaj že tretjič praznujemo sredi vojnih dogodkov, je pač umestno, da se nekoliko povzdignemo nad vsakdanje skrbi in se z višjega gledališča svobodno ozremo na težki, a slavni čas, ki ga nam je usoda določila, da ga doživljamo na točki, okoli katere tako zelo besni boj, kot neposredne priče o-gromne borbe. V vojni, ki je mi nismo hoteli in ki se ji je naša potrpežljivost skušala izogibati vse do skrajnosti, smo bili prisiljeni, da branimo svoje pošteno pravo proti celemu svetu sovražnikov. In ko se jim ie potem pridružil nezvesti prejšnji zaveznik, tedaj so se veselili naši nasprotniki, trdno prepričani, da nam bo odpor proti taki premoči nemogoč. Toda avstrijska domovinska ljubav in avstrijsko junaštvo sta dokazala, da je ni siie na svetu, ki bi mogla omajati trdno stavbo te države, ki ima ivoj nastanek v veliki svetovnozgodovin- ski misli in ki se njeno zgodovinsko poslanstvo posredovalke med zapadom in vzhodom danes kaže bolj jasno kot kedaj. Ravno te dni je nov sovražni naval dolgo časa pripravljan z vsemi sredstvi in izveden z zastavitvijo vseh moči, na se veru in jugu prihrumel proti vrstam naših vrlih, z občudovanja vredno hrabrostjo se borečih čet. Ce se nam z božjo pomočjo posreči, da zlomimo tudi ta najmočnejši sovražni naval, potem tudi za Trst, kjer prebivalstvo, kar tudi danes ne morem poudarjati do volj priznavalno, brez razlike stanu pre naša vse neprilike vojne s požrtvovalno vdanostjo, s podporo neprestane skrbnosti vlade, napoči lepša bodočnost. Danes, na rojstni dan našega ljubljenega cesarja, ki je nam vsem najsijajnejši zgled napožrtvovalnejšega izpolnjevanja dolžnosti, naj tudi mi, ki nam ni dano, da bi z orožjem v roki branili svojo domovino, ponovno obljubimo, da bomo zvesto in neomajno vztrajali do srečnega konca. Resno in dostojno, v polnem zaupanju praznujmo današnji dan, z iskreno željo, da bi bilo dano našemu najmilostljivejše-mu cesarju in gospodu, da svoje narode in posebno to mesto, ki mu je bil vedno tako miiostljiv, dobrotljiv pokrovitelj in gospod, po svojih očetovskih namenih prav kmalu dovede v nov čas mirnega dela in mogočnega napredka.« Vojaški dan, ki se povodom cesarjevega rojstnega dne po pobudi tržaškega vojnega preskrbnega odbora vrši danes v pric na soški fronti se borečim vojakom, poteka sijajno in je zaradi zelo velike udeležbe vseli slojev prebivalstva in številnih večjih darov za ta odlično domoljubni namen dosegel že v dopoldanskih urah .^5.000 K daleč presegajočo svoto. Vojno-preskrbni damski odbor, ki mu je na čelu soproga namestnika barona Fries-Skene-ia, je povodom cesarjevega rojstnega dne, kot lani, na fronti se nahajajočim četam podal večjo množino različnih darov. Čestitka deželnega odbora goriškega DUNAJ, 18. (Kor.) Deželni odbor goriški in gradiščanski je povodom 87. rojstnega dne Njegovega Veličanstva poslal kabinetni pisarni vdanostno brzojavko naslednje vsebine: »Povodom obletnice Najvišjega rojstnega dne Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva izraža goriški deželni odbor v svojem imenu in v imenu prebivalstva poknežene grofovine Goriške in Gradiščanske v zvesti vdanosti Najvišjemu prestolu najpokorneje naiiskrenejšo vdanost z vročo željo, da bi Njegovo c. in kr. apostofeko Veličanstvo po zmagovitem zaključku sedanjega ogromnega boja še prav dolgo uživalo blagoslove zasluženega, slavnega miru z Njegovega Veličanstva najvdanejšimi narodi. Faidutti.« Na Dunaju in po državi. DUNAJ, 18. (Kor.) 87. rojstni dan Njegovega Veličanstva cesarja se je po vsej monarhiji praznoval z izrednimi svečanostmi z godbenimi obhodi in slovesnimi službami božjimi ter različnimi prireditvami v vojnooskrbne namene. Javna in zelo mnogoštevilna zasebna poslopja vseh mest razsežne države so okrašena z avstrijskimi in deželnimi zastavami, poleg katerih se vijejo zastave naših zaveznikov. Časopisje, brez razlike strank, slavi cesarja in njegovo osebo kot vez, ki se zedinjujoče vije okoli njih, ki z nezmanjšanim zaupanjem in zvestobo s toplimi voščili zanj prosijo zmagoslavnega konca najmilostljivejšemu vseh vladarjev vsiljenega titanskega boja ter upajo, da bi mu bilo dano, da doživi dobo, povzdige novookrepljene monarhije, ki bo sledila vojni. — Cesar je zjutraj v schonbrun-skem gradu prisostvoval tihi maši in je dopoldne sprejel čestitke cesarske hiše. Popoldne se bo vršil običajni rodbinski obed pri vladarju. — Slovesni službi božji, ki jo je opravil kardinal-knezonadškof dr. Piffl v cerkvi sv. Štefana, so prisostvovali vsi ministri, visoki državni dostojanstveniki, zastopniki avtonomnih oblasti in korporacij ter zelo številno občinstvo. Za vojaštvo so se po vsej monarhiji vršile slovesne službe božje, ravno tako tudi za šolsko mladež. \ cerkvah in svetiščih vseli obredov je slovesno razpoložena množica prisostvovala službi, ki se je povsod zaključila s cesarsko pesmijo. Pri armadi na bojišču. DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Friderik je izdal naslednje povelje vrhovnega armadnega po-veljništva: »Vojaki in vojni tovariši! Njegovemu Veličanstvu, našemu najmilosti-vejšemu najvišjemu vojnemu gospodu sem ob Najvišjem rojstnem dnevu v vašem imenu izrazil naslednjo brzojavno čestitko: »Vaše Veličanstvo, najmilostivejši gospod! Avstro-ogrska armada in brodovje praznujeta tretjič rojstni dan Vašega Veličanstva v gromu topov. Prvikrat smo praznovali ta veliki dan, pričakujoč v najkrajšem času ognjenega krsta. Pred letom dni smo ga praznovali v srečni radosti zaradi najlepših zmagovitih pohodov, kar jih pozna svetovna zgodovina. Danes ga praznujemo sredi borbe proti ponovno skopičeni premoči- onih sovražnikov, ki se Še vedno oklepajo upanja, da si morejo s številom pridobiti uspeh. Vaše Veličanstvo! Mojemu vrhovnemu poveljništvu najmilostiveje poverjene bojne sile so v zadnjih tednih ponovno morale bojevati težke boje. Z žrtvami, kakor jih še ni bilo, nam skuša sovražnik izviti zmago. In vendar nas ravno uspeh te borbe — če ga primerjamo s silami, ki se zastavljajo proti nam, če ga primerjamo z upi, kakor so udarili žnjimi sovražniki, in če ga primerjamo z uspehi, na katere se moremo ozirati v dveletni vojni na suhem in na morju — navdaja s ponosnim zaupanjem. Dan spoznanja že pride za naše nasprotnike: na življenje in smrt zvarjene avstro-ogrske in nemške armade in bro-dovja in armade njihovih zaveznikov se nikdar in nikoli ne dajo poraziti. Vaše Veličanstvo je bilo pred dvema letoma v težkem času prisiljeno, potegniti meč iz nožnic; Vaše Veličanstvo ga po zmagi zopet vtakne v nožnice, pa naj je že ta trenutek blizu ali pa še daleč. Ta ponosna gotovost navdaja danes bolj kot kedaj naša srca, ki vsa, na severu in jugu, na suhem in na morju bijejo v eni sami vroči molitvi: Bog blagoslovi Njegovo Veličanstvo, Bog blagoslovi našega iskreno ljubljenega cesarja.« Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo odgovoriti na to: »Kakor so mi čestitke in voščila, ki ste mi jih Vi, moj ljubi vojni maršal, izrekel ob mojem rojstnem dnevu v imenu moje, v hudih bojih se boreče obrambne sile, globoko segle v srca, tako radostno pozdravljam zaupanje, s katerim Vi in vse naše bojne sile pričakujejo bodočih dogodkov ogromne borbe. Neupognjene se bojne sile Avstro-Ogrske, navdušene po zavesti svoje vrednosti, okrepljene po čustvih trdne skupnosti s svojimi zveznimi, slavnimi vojnimi brati in spremljane po blagoslovu vsa bremena težkega vojnega časa noseče domovine, bore proti sovražniku, čigar obsežni naval se zlomi ob nikdar usihajoči stanovitnosti in stremljenju po trajnem uspehu. Tako sem z Vami, moj ljubi vojni maršal, stopil v tretje vojno leto, zaupajoč v moč in vztrajnost svoje obrambne sile in proseč božje pomoči. S hvaležnim srcem pozdravljam svojo juaško obrambno silo. Franc Jožef.« Srečen sem, da vam morem sporočiti to sporočilo našega najmilostivejšega gospoda, in ponosen sem, da vem, da ste vredni pohvale Njegovega Veličanstva. Vojni maršal nadvojvoda Friderik vrhovni armadni poveljnik.« V Srbiji. BELGRAD, 17. (Kor.) Povodom rojstnega dne cesarjevega se je mesio bogato okrasilo z zastavami. V gornji trdnjavi, na tonaku in gubernatorskem poslopju ter na poslopju pfedmostnega poveljništva se je razvil novi prapor z dvoglavim orlom, dočim z drugih vojaških poslopij vihrajo črnorumene in rdeče-belo-zelene zastave. Tudi posamezna zasebna poslopja so o-krašena z zastavami v avstrijskih in ogrskih barvah ter barvah zaveznikov. Ob 9 zvečer se je vršila velika vojaška baki jada z godbo. Pred stanovanjem vojaškega generalnega gubernatorja ter na Glcda-iškem trgu in v Kralja Milana ulici so vojaške godbe igrale več komadov. V mestni okolici so na vrhovih žgali kresove. — tone razstreliv z vidno zelo velikim uspehom. Vkljub živahnemu obstreljevanju po številnih obrambnih baterijah so se vsa letala vrnila na svoje vzletišče. _______ Ruska b®si§£aa DUNAJ, 18. (Kot.) Uradno se razglaša: 18. avgusta 1916. Rusko bojišče. — Prestolonasled-nikova fronta: Pri zavzetju hriba Stare Občine so zvezne čete zajele 200 mož in 2 strojni puški. Južno Horožanke so av-stro-ogrske čete vrgle sovražnika iz namaknjenega jarka. Bothmerjevi armadi prideljene turške čete so odbile ruske napade. — Hindenburgova fronta: Pri Bdhm-Ermollijevi armadi je doživel sovražnik zadnje dni tako težke poraze, da je včeraj popolnoma miroval. — Na volinjski fronti uspešna četovania. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 18. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 18. avgusta 1916. Vzhodno bojišče. — Hindenburgova fronta: Izvzemši majhen, a živahen boi zapadno Nobelskega jezera, ki še ni zaključen, so se vršili samo brezpomembni spopadi prednjih straž. — Fronta nadvojvode Karla: Pri Bothmerjevi armadi so turške čete zavrnile ruske napadne oddelke. V Karpatih smo razširili uspeh na Stari Občini. Zajeli smo 200 mož in več strojnih pušek. Uradno rusko poročilo, izdano 11. avgu sta zvečer, govori o uničenju enega bataljona nemškega rezervnega pešpolka št. 3 po ognju strojnih pušek ruskega oklop-nega avtomobila pri Monasterziski. Proti tel trditvi se ugotavlja, da je oni bataljon ob tel priliki vsega skupaj izgubi! dva ranjenca. Vrhovno arinadno vodstvo.— Povodom prihoda turških čet na gališko fronto. DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Nj. c. in kr. Visokost general konjice nadvojvoda Karel Franc Jožef je povodom prihoda cesarskih turških čet na fronto, ki ji poveljuje, poslal Nj. Veličanstvu sultanu pozdravno brzojavko. Sultan je naročil pozdravko mu iz-ročajočemu c. in kr. vojaškemu poobla-čencu, naj javi gospodu nadvojvodi, da ga posebno veseli, da ve, da se njegove čete nahajajo pod prestolonaslednikovim poveljništvom, in da ga navdaja največje zaupanje v srečen uspeh zveznega orožja. Balkanska boiišea. BEROLIN, 18. (Kor.) Uradno se razglaša: Veliki glavni stan, 18. avgusta 1916. Zapadno bojišče. — Severno Somme je sovražnik nadaljeval svoje močne napore brez ozira na te?Jie žrtve. Angleži so v ža namen zastavili več novih divizij. Jugozapadno Martinpuicha se jim je posrečilo poriniti našo predn«o črto v tik za njo ležečo v majhni širini; zato ?mo jih pa gladko zavrnili severno Pozie-resa in tik z'apadno fouroškega gozda. Francozi so napadali zopet ponoči. Močne siie so nekako okoli polnoči udarile na liaše postojanke med Guiliemontoni in Maurepasom: zavrnili smo jih kar najbolj krvavo. V namaknjenem delu naše črte severovzhodno riardecourta se ie vršil srdit boj, ki doslej še ni odločen. Delovanje artiijerij je trajno posebno silovito. Na desni Moze je sovražnik napadel na široki fronti med utrdbo Thiaumontcm in chapitrskim gozdom ter večkrat v zapadnem delu gorskega gozda. V vasi FIeury se boj še vrši, drugje pa smo povsod zlomili sovražni naval Pri Nesle snro 16. t. m. i obrambnim ognjem "risiiiii francoski dvo-krovnik, da jc pristal. Vrhovno armadno vodstvo. Nove ruske čete na Francoskem. PARIZ, 17. (Kor.) »Matin« javlja: \ maillysko taborišče so dospele nove ruske čete. Angleške izgube. LONDON. 16. (Kor.) Seznam izgub izkazuje imena 132 častnikov, med njimi 4.5 padlih, in 5629 mož. Japonci za sklepe pariške gospodarske konference. TOKIO, 16. (Reuter. — Kor.) V skupni seji japonskih trgovinskih zbornic se je soglasno sprejela resolucija, ki se izraža v prid sklepom pariške gospodarske konference i kar se tiče časa med vojno i po vojni. __ Angleški parlament. LONDON, 17. (Kor.) Dolnja zbornica je v tretjem branju sprejela parlamentni zakon z izpremembo, da se poslovna doba podaljša za sedem, ne pa, kakor je bilo prvotno zamišljeno, za osem mesecev. Kitajsko-japonski zaplet!j;ij. TOKIO, 16. (Reuter. — Kor.) En konjiški polk, trije bataljoni in mešana stot-nija s strojnimi puškami so biii iz bližnje garnizije poslani v Cengčjatung. Vlada se je danes posvetovala o položaju. Ministrstvo zunanjih stvari je izjavilo, da bo postopanje Japonske odvisno od prijateljskega mišljenja in sorfpinvania l^oj^u^ vlade. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se razglaša: 18. avgusta 1916. .. ^ , Jugovzhodno bojišče. — Pri c. in Icr. četah ie položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 18. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 18. avgusta 1916. Balkansko bojišče. — Po brezuspešnih ententnih napadih zadnje dni so zvezne Čete izvršile protisunek. Zavzele so po boju proti srbski podonavski divizjtf Floriso. — Nemška letala s® uspešno na-1 r&fco. sodelovanja kitajske V pomoč upokojenim državnim uslužbencem ter vdovam in sirotam. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradna »VViener Zeitung « objavlja naredbo finančnega ministrstva. izdano 17. avgusta m6. ki določa enkratno podporo upokojenim državnim uslužbencem ter vdovam in sirotam po državnih uslužbencih povodom po vojni nastalih izrednih razmer. Pekovski nočni počitek. DUNAJ, IS. (Kor.) 12. avgusta se je v trgovinskem ministrstvu pod predsedovanjem trgovinskega ministra pl. Spitzinul-lerja vršila enketa, ki se je bavila z vprašanjem prepovedi nočnega dela v pekovski obrti. Po dolgi razpravi se je doseglo nekako približanje k stališču, ki so ga zavzemali izvedenci, in namreč toliko, ker se ie dosegel sporazum glede uvedbe za pekovske obrate veljavnega osem urnega nočnega počitka, ki naj bi se pričenjal ob 9 zvečer in se končal ob 5 zjutraj. „Slovencev" apel beguncem u prilog In — naš apel. Te dni je pisal ^Slovenec« o . »laškem sprehodu * v Gorico. Izvajanja njegova iz-zvenevajo v plemenit apel: »Italijani so prišli, trdno upamo, le bližje svojemu grobu, zeleni Soči. Zaupamo v prerokbo Gregorčičevo! Iz razvalin Gorizie« pa vstane zopet naša »Gorica«, prosta vseh starih spon, vseh starih razmer, v katerih se je po njej pasel irreden-tizem in po katerih se Avstrijcem nikdar ne bo tožilo. Italijani so »Gorizio« sami porušili. Avstrija si jo zgradi novo, avstrijsko Gorico... Zato le pogum in ve-rujmo na vstajenja dan, ki nam ga je pro-rokoval pesnik ob Soči. Tudi v teh dneh ne poznajmo jadikovanja, namesto tega stopimo v s i v zaledju na dan s praktičnim delom, z delom za naše begunce. Tako pokažimo, da se zavedamo položaja in da se naš narod v vsakem položaju resno zaveda svoje dolžnosti do domovine. Pomagajmo vsi z novimi obilnimi darovi goriški posredovalnici za bcguncc v Ljubljani! Tako pokažete v sedanjem trenutku, da imate v resnici srce za našo Go« S(ran II. .EUINOSI" itev. v irstu, ane avgusta iyit>. Tako res slovensko besedo je izprego vorii ^Slovenec«. Zadeli bi na bolno stran, ako bi hoteli povedati, zakaj nam je v posebno zadoščenje iSIovenčev« apel beguncem v prilog — ta poziv na delo usmiljenja do bratov, nad katere je prišlo toliko neizmernega gorja, ki tako neizrečeno trpe radi obrambe nam vsem skupne domovine, obrambe naše od pradedov podedovane grudi, obrambe nacijonalne bodočnosti vsega naroda! Trpe neizmerno gorje radi boja, ki rešuje vso našo slovensko domovino — nas vse! Prišli so nad naš dom zgodovinsko - težki dogodki, ki imajo odločiti o naši usodi, a oni, tisti »begunci« — so prišli pod kolesa velikih dogodkov. Pravi mučemki velikega rešilnega dela! Dolžni smo jim del usmiljenja, ker so nas s svojim trpljenjem obvezali tudi v —- hvaležnost, ker jim je ves nas narod — dolžnik! Nočemo se dotikati bolnih strani, nočemo govoriti, zakaj nam je bilo nekam trpko, težko pri srcu, ko snio čitali »Slovencev« apel beguncem v prilog. Pravimo le, da bi bili danes srečni, ako sploh ne bi trebalo takega apela, ker je položaj tak, da bi moralo govoriti že srce samo — kakor upravičeno kliče »Slovenec« rojakom. Dal Bog, da bi ta apel našel odziva — v srcih, da bodo res vsi pomagali, da se nesrečnežem ublaži t&žka in grenka usoda vsaj v toliko, kolikor je to sploh možno v takem položaju. Vsi! Pri čemer pa ne mislimo samo- na darove, ampak na vse čine, ki morejo biti beguncem v tolažbo, jih dvigati iz nižave potrtosti in obupa in jim oživljati vero, da jim pridejo zopet lepši dnevi na njihovih, k srcu priraščenih jim domovih, s katerih jih je odnesel vihar, prihrumevši nad domovino! Podpore jim dajajmo in vere v bodočnost — tega najjačjega moraličnega oslona, ko te je nesreča pritisnila k tlom! Apel do *vseh« pa veljaj še posebno tudi vodilnim faktorjem našega in narodnega javnega življenja. Njih zadeva v prvi vrsti dolžnost, da s skupnim medsebojnim nastopanjem dajo široki javnosti pravi zgled, pobudo — da z lepim zgledom skupnosti na delu usmiljenja izvršujejo moralicen pritisk na poedincc! Dolžni so to nesrečnim žrtvam, dolžni svojemu narodu! Sedaj pa naj lepemu plemenitemu apelu »Slovenca« sledi še kratek apel do — »Slovenca«. V času največje nujnosti je pozval rojake na skupno delo, ki naj manifestuje naša čutstva usmiljenja do trpečega sočloveka — trpečega za nas vse. Ali pa naj šele govorimo, koliko potreb in zahtev bo v bodoče za tako delo — koliko takega reševalnega iz zdravilnega dela — ki bo moglo biti uspešno le tedaj, če je bodo složno vršili vsi, katerih beseda ima veljavo pri ljudstvu — bo potrebnega šele v časih po vojni! In to ne le v pokrajinah, ki jih je direktno zadela sedanja strašna šiba božja — po vseh delih domovine bo treba lečiti ljute rane in popravljati socijalne, gospodarske in moralične škode, ki so neizogibne po takih katastrofalnih dogodkih. In te rane bodo skelele nas vse, narodno skupnost — saj smo vendar vsi udje istega narodnega organizma. Ne zatiskaimo si oči pred dejstvi! Sicer bo škoda neizmerna in trajna in utegne postati nepopravljiva za našo narodno skupno^. Kakor je zaklical »Slovenec«, da imejmo srca za naše nesrečne Goričane, tako kličemo mi danes: imejmo srca za domovino, za narod svoj, da ga ohranimo zdravega na telesu in duši! Neizmernega dela bo, ki ne bo imelo ničesar na sebi, kar bi Slovence moglo in smelo ločevati; ki bo marveč imperativno zahtevalo združenja vseh sil. Zato apeliramo na -»Slovenca«, naj pripravlja — kjer jih še ni — dispoziciic za skupno delo, da izlečimo rane, ki so sc odprle na našem gospodarskem in duševnem organizmu — da narodu zagotovimo bodočnost!_ mm psiitičB! mu Socialisti v Nemčiji in mir. Nedavno je bilo čitati, da se z anonimnimi letaki skuša v Berolinu širiti propaganda za nasilen sklep miru, posebno s pomočjo generalnega štiajka. Tudi socijalno demokratično strankarsko predsedništvo je v svojem glasilu »Vorwfirts« odvračalo od takih nevarnih agitacii. Sedaj pa je doznal »Lokal-anzeiger« (uradno glasilo nemške vlade), da je policija v tej stvari izvršila hišne preiskave, ter je kot idelovalca takih anonimnih letakov razkrila neko berolinsko malo tiskamo, v kateri se je tiskal anarhistični organ »Svobodni delavec«. Koi naročitelja teh letakov z lažnjivo Označbo _n. pr. Švicarska zadružna tiskarna, Bern — je aretiran urednik berlinskega socijalističnega dopisnega urada, a kot razširjevalec neki tajnik zveze socijalisti-Čnh volilnih društev za Berolin in okolico. Vsi so izročeni državnemu pravdništvu in jih gotovo čaka ojstra kazen. — Na nekem zborovanju v Draždanih je govoril socijalistični poslanec Scheidemann ob silnem odporu manjšine. Scheidemann se je o j stro izjavil proti vsaki aneksiji, al! tudi proti miru za vsako ceno, ker bi s takim mirom nemški narod postal beraški narod in žnjim bi tudi delavci postali berači. — Končno je bila sprejeta resolucija, kjer se sicer zahteva skorajšnjega miru, ne pa miru za vsako ceno, marveč takega, ki zagotovi neodvisnost, teritorijalno nedotakljivost in svoboden strokovni razvoj Nemčije. Šolstvo, časopisje in vojna v Rusiji. — »Frankfurter Zeiiung« javlja, da neki ukaz ruskega vojnega ministrstva določa oprostitev učiteljev, obvezanih v črno vojsko, da ni potrebno popolno zaustavljenje pouka. Istotako so od vojne službe oproščeni vsi uredniki dnevnikov, ker ti v veliki meri delujejo za organizacijo vojne priprave rned ljudstvom. _ AprovizstllsKe stvari. Kal dobimo prihodnji tedtn T Prihodnji teden, od 21. do 27. t. m. (17. razdelitev) se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na eno osebo: 14 kg koruzne moke po K 0*80 kilogram, Ms kg fižola po K r kilogram. KAVA. 150 e sirove kave po K 7*60 kilogram, ali 125 g žgane kave po K 9*60 kilogram, Kava se mora kupiti obenem z drugimi živili in se je treba izkazati z izkaznico za živila, ki se preščipne na št. 17., ter izročiti odrezek izkaznice za kavo (za vsakih 125 g žgane kave, oziroma za vsakih 150 g sirove kave). ^ SLANINA IN MAST. Na izkaznice sive barve, ki se izdajo ta teden, se bo dobivala slanina po K 9'60 in mast po K 10*— v običajnih prodajalnah do sobote, 2. septembra in sicer po 10 dkg na osebo. OLJE. Na belordeče izkaznice, ki se izdajo ta teden, se bo dobivalo olje od ponedeljka, 21. t. m., do nedelje, 3. septembra, do 11 dop. po K 870 liter (navadno) in po K 20'-liter (na ji ine je); najfinejše samo v trgovini Maksimilijana Robbe, ul. Largo Santo-rio št. 2. Dobiti se more olja, navadnega ali najfinejšega, 0'2 (ena petinka) litra na osebo. SIKOVO MASLO. Na vijoličaste izkaznice se more dobiti sirovo maslo do nedelje, 27. t. m., v vseh prodajalnah, kjer se prodajajo živila aprovizacijske komisije in sicer V« kg na osebo po K 9'12 kilogram. JAJCA. Jajca se dobivajo po 18 vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Izkazati se is treba z izkaznico za živila m se jih ne more dobiti na dan več kot tri na osebo, nikakor pa ne več kot 15 skupaj. MILO. Na izkaznico za živila se more dobiti tudi vsak dan milo po 5 K kilogram in sicer Va kg na osebo. TESTENINE. Do nedelje, 27. avgusta 1916., se more dobiti V2 kg testenin po K 176 kilogram, ali l/2 kg jajčnih test. po K 2'12 kilogram, in se izkaznica za živila preščipne na št. e * * Preiemk! profifitiBtf cprovIzncIJ^He Komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajallšča od 7. avgusta do inkluzivno 13. avgusta 1916 naslednje prejemke: ul. Madonna del mare K 26.033-15 šoli na trgu Rosario K 20.376*57 ul. delle Poste št. 14 K 22.090 90 šoli v ul. Rossini K 10.610 81 ul. Bachi 8 K 17-392.69 ul. Acauedotto fit. 38 K 16.092-16 šoli v ul. Parini 8 K 30.568*88 šoli v ul. Donadoni K 26.112*91 zabavišču ul. S. Marco K 3M64-'7 ul. Giulia 35 K 17.3S 84 zabavišču v Skednju K 7.931 27 12 pri »Tirolcu1 Sv. M. M. Zg. K 13.667 , 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 5.955-75 14 pri Sv. Ivanu K 8.755*30 15 v Rojanu K 12.950-27 16 v Barkovtjah _K 8.010-04 Skupa! K 275.097-22 PODLI S TEK Hucenikš srca. Iz madjarščine M. Jokai-a. Pa tudi neko mesto v svetu je potrebno in tako se mora ženo uvajati tudi v družbo. Imel sem mnogo odličnega znanstva, gospooov in dam vseh titulatur. Te sva obisk a vala po vrsti ob tistih dneh, ko sva vedela, da ne sprejemajo in sva oddajala svoji karti na vratih. Tekom tedna sva dobivala istotako na svojih vratah karte, opremljene s kronami in odličnimi imeni. Ali posetnikom teh kart se ni mudilo, da bi nama odpirali vrata svojih salonov. Highlife, odličen svet se je obdajal z zidom. Poznala sva tudi vzrok njihovemu ekskluzivnemu vedenju. Naju je združil le uradnik civilne oblasti, na cerkveno ceremonijo nisva mislila. V salone pa se je moglo vstopati le skozi cerkvena vrata. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 DomaČi vesti. Tržaški Slovenci ob cesarjevem rojstnem dnevu. Včeraj sta se predstavila gospodu cesarskemu namestniku, ekscelenci baronu Fries-Skeneju, gg. dr. Josip Wfl-fao in dr. Edvard Sla vik s prošnjo, da sporoči pred Najvišji prestol vdanostna voščila tržaških Slovencev povodom cesarjevega rojstnega dne. Gospod namestnik se je zahvalil najprisrčneje ter je izjavil, da s posebnim veseljem sporoči v Najvišje znanje ta izraz vdanosti tržaških Slovencev. Pri tem se je z besedami najtoplejega pripoznavanja spomnil izvrstnega vedenja, ki so je tržaški in primorski Slovenci vsikdar kazali v minulem vojnem letu, in je posebno naglašal nad vso hvalo vzvišeno vedenje slovenskega prebivalstva v občinah, neposredno sosednjih soški fronti in težko prizadetih po vojni, ki je (vedenje) dalo najlepše in najčastneje izpričevalo njega patri-jotičnemu mišljenju in avstrijskemu čustvovanju. Oproščenja na korist poljedelstva. Na prošnjo ministrstva za poljedelstvo je vojno ministrstvo v sporazumljenju z ministrstvom za deželno brambo v pospeševanje poljedelstva odredilo, da se osebe iz moštva, kot samostojni poljedelci, potem svojci poljedelcev, ki zastopajo vodstvo obrata, ali pa so neizogibno potrebni kot uradniki ali drugačni nadzorovalni organi, kakor tudi taki organi gozdnih obratov (kovači, kolarji m mlinarji) in so od militaričnih centralnih mest oproščene ter je njih oprostitev še potrebna v interesu jesenskega obdelovanja in za vzdrževanje poljedelske produkcije ali gozdnega obrata: provizorično nadalje oprGSte do 30. novembra 1916., če so to potrebo v poedinih slučajih ugotovile politične okrajne oblasti. Na isti način se morejo take osebe oprostiti za nedoločen čas, ako so za vojno službo nesposobne^ a kot sposobne klasificirane za pomožne službe, oziroma za čmovojniško službo brez orožja. — Gažisti in vse od službe na bojišču oproščene vojaške osebe, ki morejo priti v vpoštev za tako podaljšanje oprostitve, naj svoje tozadevne prošnje pravočasno predlože predpisanim potom, na odločujoče militarično centralno mesto. Pri tem pa se posebno opozarja, da oproščeni gažisti in osebe moštva, ako do poteka oprostitve ne dobe od centralnih militaričnih oblastih zaprošenega podaljšanja, morajo brezpogojno oditi k svojim dopolnilnim oddelkom. Druge militarizme oblasti — razun centralnih — ali pa politične oblasti ne morejo takim vojaškim osebam dovoliti, da bi nadalje ostale v kraju oprostitve, ali dopusta. Vprašanje, na katero ne moremo odgovoriti. Nekdo nas vprašuje, zakaj da uradni list dežele Kranjške izhaja v nemškem jeziku? Čudno se nam zdi to, ker je ta dežela vsaj po 95 odstotkih slovenska in ker uradni list za Primorje izhaja v italijanskem jeziku, za Dalmacijo v hrvatskem, za Češko v obeh jezikih. Na to vprašanje danes ne moremo odgovoriti. Pripominjamo pa, da tudi v tem slučaju velja za Slovence vsaj kolikor toliko pregovor: kakor si kdo zna postlati, tako — Aeži. Služba za invalide. Tvrdka I. R. Pfri-mer, c. in kr. dvorna dobavateljica v Mariboru na D. potrebuje za čas vojne enega kontorista ali knjigovodjo, ter nameruje to mesto oddati kakemu vojnemu invalidu. Neizogibno je, da so prosilci že poslovali v kaki večji trgovini. Dohodki po dogovoru Ce je prosilec sposoben, 200 K mesečne plače, ki se more tudi zvišati, ako je prosilec posebno zmožen. Prošnje, opremljene s spričevali, oziroma prepisi spričeval o njihovem poslovanju v civilu je poslati direktno na firmo. Tobakarni v Voioskem in Lovrani se oddati. Pod gotovimi predpogoji imajo vojni poškodovanci brezpogojno prednost pred drugimi prosilci. Eventuvelni prosilci — vojni poškodovanci naj se obrnejo do primorske deželne komisije, kjer dobe pobližja poiasnila. Češki železniški uradnik za šolsko družbo. Centralni odbor društva čeških železniških uradnikov objavlja v društvenem glasilu poi,iv do svojih članov in podružnic, naj nabiraio prispevke za podružnice šolske družbe »Ustredni Matice Školska«. Društvo železniških uradnikov samo je darovalo 100 K. Našim slovenskim železniškim uradnikom — kolikor jih je zavednih in značajnih, seveda treba priznati, da so začeli pridno posnemati izglede čeških tovarišev toliko v stvareh svoje stanovske in strokovne organizacije, kolikor tudi narodnega dela. Pred vojno smo jih videli kot neustrasene boritelje za svoje stanovske interese m za pravico slovenskega jezika na polju ze- To se ni dalo izsiliti, pa saj tudi poprej nisva frekventirala odlične družbe. Imela sva svoj lastni svet: boheme — lahkožive umetnike. Ali tudi ti so obdani z ograjo. Imel sem sicer ključ do tja in sem svojo ženo uvajal k soarejam, toda žnjo niso govorili in so jo le fiksirali. »Kdo je ta dama tu?« so vpraševali drug drugega. Klepetavi jeziki bohčmske-ga sveta so še ostreji, nego oni v plemenitaških kazinah in tako so šepetali: »Stari norec je vzel svoj model« ... In najbližji je pridodah »potem, ko ie bila več let njegova ljubica.« Umetniki in umetnice so večji aristo-kratje, nego grofi in vojvodinje. Res odlične in sloveče umetnice imajo odpustno pismo za to, kar je bilo in kar bo v bodoče, vedenje sedanjosti pa kriti-kujejo strogo. Kdor barva svoj obraz, kakor treba, more pač z večjo pravico soditi o tistih, ki še pordevajo sami po sebi. Nisva imela torej lahkega položaja, ah znal sem si pomagati. . Med estetičnimi pisatelji sem si izbral najmanišega, ali najduhovitejšega, sem ga povabil k nama na čaj, sem ga predstavil Esti in Esto njemu. Med oštrigami in artičokami smo zaceli živahno izmenjavati ideje. Esta je postavila svojo inteligenco in duhovitost v najboljšo luč. Mali estetik ie bil vzhičen. Pri naslednjem čaju je zahteval od Este nekaj njenih barvnih skic, da jih ponatisne v svojem ihistrovanem listu, ali razume se, da mu jih ni hotela dati, ker da niso vredne priobčenja. Tretjega večera ie prosil njene slike, ki jo je hotel podati na naslovni strani svojega časopisa. izjavila pa je, da nima se fotografske slike o sebi, razun neke karikature. Sedaj pa je naju prijatelj mučil tako dolgo, da sva mu pokazala to. Navdušila ga je do najvišje mere. lezniške uprave. Nepozabno nam je njihovo zadnje zborovanje v Trstu. Tako nastopajo možje jeklenega značaja, ponosnega čela in z zavestjo svoje vrednosti. Sedaj jih je mnogo na bojiščih, marsikateremu, ki ga je poprej zasledovala senca »sumljivosti«, diči prsa zasluženo odlikovanje — mnogo jih je drugače raztepenih po svetu. Ob današnjih razmerah ne morejo posnemati čeških izgledov ... Toda uverjeni smo, da ne pozabljajo naše velike kulturne institucije, in da po nastopu normalnih odnošajev z znano vnemo do-polne, kar bi bili sicer gotovo storili za našo šolsko družbo. General Sarkotić in starček. General Sarkotić, poglavar Bosne, je potoval nedavno po Dalmaciji. V Klisu ga je nagovoril čestit starček, bivši župan Vice Per-ković, ki nosi težko breme 86 let. Vprašal je generala, ali je v sorodstvu z nad-poročnikom Sarkotičem, ki je leta 1866. služil na Klisu. General nato: »Da, saj je bil moj — oče!« Na to je starček začel pripovedovati, kako sta s pokojnikom drugovala, kako sta se shajala vsak dan, kako resen in plemenit da je bil pokojnik, m za tiste čase pravi narodnjak — Hrvat. Generala je radostilo in ganilo to pripovedovanje in je starčka z roko gladil po glavi. Pri odhodu se je stari zopet približal generalu in je prosil s kratkimi premišljenimi in jedrnatimi besedami, da bi se dovolilo dovažanje blaga in hrane iz Bosne v Dalmacijo, na kar je general omenjal velikih težkoč, ki so temu na potu. Prosil je potrpljenja in zagotovil, da bo vse bolje, posebno pa Dalmacijo, katere sinovi so se tako proslavili, čaka srečna bodočnost. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike in do 26. t. m. tudi sobote, od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abrama, ulica Campanile št^ 11, I. nadstropje. Mestna zastavljalnica. Z dnem 1. sept. 1916. se prične na Korzu št. 43., pritličje, od 9 dop. do 3 pop. dražba zapadlih in ne obnovljenih nedragocenih pedmetov serije 138., ki so bili zastavljeni na reče listke. Rešiti se morejo omenjeni predmeti še zadnji dan pred dražbo. Dražbe se bodo vršile do popolnega izčrpanja serije ob pondeljkih, torkih, četrtkih, petkih in sobotah. Kupujem baker, med in drugo kovino. ITlic^ S. Giovanni 10. 551 Fotogra Stev. 10. C Anton Jerkič posluje zopet v tvoj ej a I ateljeju v Tratu, Via delle Poste 24« S & MllM svojim cenj. odjemalcem da imata veliko muožino belepa in črnega vina na razpolago. Cene zmerne, " 545 Kupujem srajce Priha^ štev. 45. cunje, volno, bembaž, volnena in vatirana pokrivala iti volnene pletene am tudi na dom. Zuloga Settefontane 475 najrazličnejših vrst, rnilo, marmelado, gorčico, kisle kumara, sveče i- t. d. razprodaja na debelo po zmernih cenah tvrdka MILOVAN DOMENIŠ (*x K. Klavora) v Trstu, ulica Carradori IS. . 472 razpolago v kleti. Via Barriera št, 4. franko Hangar 41, vedno na - EM\ MLLLOSSOVICH, Trst 543 H11 K51 ID ttl v°lno> železo, lito železo, bombaž lillf*l£J&lsi j o K 7 in razne kovine. Trst. ulica del Ijosco 19. Prihajam tudi na dom. 4G7 Ti1! Iffi^O plemenite ; asme z mlekom, in dva lil prašiča so na prodaj. Vrdela 6^8 Gostilna Fonda (Vrabcc), 541 Ha debelo sama za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir ko- Eirni svinčniki, zaponke, prstani rdečo^a križa, rema za brado, žlice, razua rezila, robci, mrežiee za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LRVI. ulica S. Nicolo štev. 19 63 DAROVI. V počeščenje spomina pok. Andreja Čok in Josipa Lavrenčič darujejo lonjerski podružnici CMD Lonjerci, vojaki v Pulju: Andrej Čok, Mihael Čok, Ivan Čok po 2 K, Franc Čok, Peter Glavina, Franc Maver in Ivan Čok po 1 K; skupaj 10 K. — Srčna hvala vsem darovalcem! (Denar hrani blagajničarka). < Darovi, došll cesarskemu komisarju. Marko in Lina Frankel K 20 v korist društvu prijateljev otrok in K 20 v korist organizaciji oskrbnic vojnih sirot. Dr. Emil Orlandini K 20 za IV. vojaški dan. Viktor Kalister K 300 v korist »mornarju v železju«. _ J. ŠtoRa, ■ PPOSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaia v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Oalatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. s HALI OGLUŠI n ■j p—lise ruiunajo po 4 stot. besedo. L-jLJ 1 Idasiao tiskane besede se rača-j-PP— j naj o enkrat več. — Kajmanjša LJi-Jf: pristojbina znaJa 40 etotink. : no | on \ ooi 04 i nMj; nHabliM prodam 100 parov čevljev KuUi UPOlUlCU na drobno in debelo, pod lastno ceno. Via Remota 7, polun. levo. 55.j IIžH«S!jf!tf nuuči z novo metodo v 20 urah UtllfjfJtlH nemško, francosko. — Barriera št. 3, I. nad. 553 ftaftfffmn se 3 šivalni Btroji (Singer) po 32 K. rlUuUjU Popravljanja po zmernih cenah. Piazza dei forraggi 190, I. nad., Rocol. 554 P|HH delavca izurjeno v izdelavi metel se takoj UvU sprejmeta, pri tvTdki ZupanCič, Ljubljana, Karlovska cesta 6. • 474 IIIIniIH ali majhen dvorecvbli9.ini Rojana aupim ali Škorklje. Ponudbe na Inser. odd. Edinosti pod „Planinec-. 5±9 ffilrlfO vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mesto i bolnišnici.) 520 fmiliA Velika prilika. 40 parov St. 35 — 38 za iičVlJt'« dekleta Prva vrsta. En bloc po 22 K posamezni peri K 24. Moški in deški čevlji zajamčene vrete po zmernih cenah. Via Tor S. Lorenzo 10, vr. 13 (prečna ulica S. Michelel. 544 trgovina, Trst, uT. Molin pic-colo 19. Na drobno in debelo. Uf^T^SCfitflfS * Umetniške, voččilne, po-ZtU/• krajinske, vojne, Ijubim-?«ke, glave, mornarske, cvptlične itd. od 3.— naprej za 1(10 kosov. — Tržaške po K 2.50 naprej za 100 kosov. Pisemski papir in naprej, v kasetah po K 1.50 naprej najrazličnejših oblik in barv. HfifC7f za c'v'l'sie in vojake, od nigvad-ilvICfbl nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah. Uolne dopisnice rumene ia modro zelenkaste : dobre po K 2.o0, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po ii. 7.50 za tisoč kosov. ^BlittlFItf • navadni od 26 vin. naprej ^VlIlLlSSill • ducet. kopirni tintni K 1.5J ducet. „Mephisto" K. 2.- ducet, „Penila", t,Hardtmut", „Koh i Nohr4, po K 4.50 ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv, ČFJtflfl najboljše vrste vseh barv in veli-nillU kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 2. črnilo za stampilije vseh barv. PisimlSKe potrebščine: SS matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, mti, tintniki, kuverti itd. itd. Tršocske knjige, likosti, mehko in trdo vezane. Tlskouna dela: knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točno po naročilu. KnfltiO • Sl°varje» slovnice, slovenske in [\ssj£3t2 • tujejezične, leposlovne, znanstvene in Šolske ter knjige za mladino. ft^SMfg iz kavčuka in kovine, za občine, rfcllll" urade, pisarne, privatnike itd. Izvršuje točno v vseh oklikah. ThTfHE~?n" Cesarske in narodne v vseh i**!jlU t/šrf a velikosti ima v zalogi in jih izvršuj? po naročilu. l&ninB Rcrfe iim&Pm ojsrils in domino v raznih velikosti. za vsakovrstne slike. papirčki vseh vrst: Škatlje pO K 2 80 naprej, stročnice škat-ije po 32 vin. naprej uoMRe potrebščine: te^^t Sprejema nar,fila ZDRAVNIK mi Or. Kuro! h stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in otroške bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti, re-fošk, peneči in desertni moskat. Malino-vec, žganje, rumt maršala, vermouth, —---grenčice od 56 1 naprej.--- : : Velika množina modre galice. : : PARČINA. Kavarna »Armonia« — Trst. Slika slovečega Bandija! Kaka originalna misel! Mojstrsko! To mora iziti kot posebna priloga mojega lista za Božič, kar bo pomenjalo velik uspeh zame. Ne moreva ga kar odbiti — sem menil jaz, toda Esta je bila modreja. »Kako moreva to?«, je rekla. »Slika je pač najina, ali porrmoževanje je stvar u-stvaritelja.« Toda, obenem je hitela, da hitro prežene ozlovoljenost najinega prijatelja. »Imam drugo misel,« je začela, »je sicer nekoliko drzna in potrebno mi je za to tudi vaše dovoljenje. Nedavno ste priobčili v svojem listu tako srčkano pripoved, kakršnja še ni izšla v obliki knjige. To bi rada ilustrirala in sem že izdelala nekaj risb.« Na to je vzela iz neke miznice dve izredno lepi risbi, izdelani s tušem. Pisatelj }e bil popolnoma očaran in je Esti opetovano poljubil roko. »Saj to je fenomenalen, nov talent U ima sedsl večjo zalogo belega, dobrega namiznega vina po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka i i ZOBOZDRAVNIK i Dr. J. Čer mak I se ie preselil Ia ordinira sedal § v Trstu. al. Poste vecchie 12, i vogal ulice delle Poste. izisBjezeiioviireziisiifieJIsiniiifiiji UHETNl ZOBJE. j i ^