Za poduk in kratek čas. Šolsko prašanje pa avstrijski katoličani. I. Kar je zvezda potnikom vodnica 7 temni uoči, to je katoličanom sedaojik časov katoliški shod, ki se je letos na Dunaji vršil meseca maja. Govorili so skušeni državniki, razsvitljeni cerkveni pivaki, 7isoki učeni gospodje 7 tem, kar ima biti 78akemu najprvo in najimenitnejše, namreč 0 7erskih zadevab, pretresovali so sredstva, po katerih se ima katoliška zavest vzbujati ia vpeljati 7 družino in solo. Solski odsek je imel sejo 1. maja. Na7zo6i 80 bili kardiaal in nadškof Š y arcen berg , potem nadškofje iz Dunaja, Solnograda in Zadra, škofje: Rudigier iz Liuca, dr. Jauez Hais iz Kralje7ega Gradca i. dr. Per^omestaik je bil Turnh e r r iz Pi edarlskega, poročevalec pa grof Leon Thun. Ta je poroče^al 0 stanji solskega prašanja 7 Avstriji in prebral nas^ele, 0 kateiih so se potem 3 dni marljivo razgovarjali in jih 7 tako podobo zlili, f kakoiiai jib je splošni shod avstiijskih katolicauov 7 javni seji 3. maja enoglasno sprejel. Pri tej javni eeji je sla^ni grof Leon Thun imel sijajen in preitneniten govor, ki se tako glasi: nTri dni smo 7eliko go^orili 0 šoli in odgoji, posebuo veliko sem jaz z vami 0 tem govoril. In se jedenkrat naj bi govoril 0 tem. Veliko se tirja. Resen bodem postal, pa vaaj se nismo za ialo tukaj zbrali, resni bočeino biti. Iq če smo tudi tri doi tukaj zborovali, nam je bilo to 7 (olažbo, da smo gororili 0 predmetu, ki nam vsem srce obtežuje. Iz vseb detel naše Avstrije smo se seili, mirno in pokojno smo se med seboj porazumeli, iu 7 miru smo obra7na7ali to st7ar, na8i nasprotniki nas niso motili 8 svojimi govori, ki nas pobujšajo ia srca obtežujejo, ker so vsemu katoliškemu ljudstvu 7 spodtiko. Menim pa, da D6 bode odveč, akoravno smo tri dni zborovali in sklepali, ako ta predmet gledamo e prostejšim očesom. Gas za obravnave je bil oam dosihmal oniejen; namen našega zborovanja je bil namreč ta, da 87oje prepričanje izrazimo določno, iu da je obja^imo in kakor upamo, na koriat daleč razširimo. Tedaj bi rad 0 tem važnem prednaetu go^oril bolj prosto, 0 tem predmetu, ki se tiče ne samo naše šole, raarveč velikega boja, ki se bije za šolo po ysem svetu, opisal bi rad njegov začetek, nadaljevanje in važnost. Ako ljubi Bog blagoslovi zakoa katoliskib starisev, nimajo, ako so sami ohranili katoliŠko prepriSanje, 7e6je skrbi na 87etu, kakor da bi to tudi otrokom zapustili, in katerih pripomoČko7 bi se poslnžilo, da bi to dosegli. Že 7 pr^ih dneh po rojstvu so prejeli otroci zakrament 87. krsta in so vstopili 7 katoliško Cerke7. Otroci 80 7 pi7ih dneh s^ojega rojstya postali udje 87ete Cerkve, ker so stariši to tako boteli ia vra?Dali, ta korak je 7ažen za 7se njihove življenje in zgodilo se je, a otroci tega niso hoteli, ker niso mogli. Od kod pa izbaja pravica starišev, da tako ravnajo in merodajno 7plivajo na 7se ži^ljenje 87ojih otrok brez njibo^e lastne 7olje, kaj jih 7 to nagiba? Vzrok tega je 7 7eri, kajti pre^erjeni so, da je prepričauje, ktero hočejo prenesti na otroke, samo ob sebi (absolutno) resnično, in da se Cerke7, ki hrani to prepričanje, nikdar ne niore zmotiti. Stariši nočejo otrokom zapustiti svojega oaebnega mneuja, ali nasledka svojega preiskovanja, marveč oni so prepriuani, da to storivši odkažejo otrokom pot do resnice, ki je vz^išena nad 7sako dvombo, ker ima porošt7o razodenja božjega. To pa 8tor6, ker 7ernjejo na podedovani greh, da novorojeno dete, kakor 7sak člo^ek, po grehu pr7ih 8tariše7 ne more priti do krsčanske popolnomosti brez milosti božje, ra^najo pa tako, ker hooajo, da bi se otroci vdeležili te nebeške milosti pri s^etem krstn, ravnajo pa sledujič tako, ker je to njih dolžnost. Od tod izvira krščanska izreja, tukaj je razpotje, kjer sc loči krščanska odgoja od nekrščanske. Tisti, ki so ob 7ero prisli, ki ne 7erujejo na nezmotlji7o resnico in konečno tudi na Boga ne, ki ne 7erujejo na iz^iroi greh, ki so v ti zmoti, da člo^ek po 87ojem naravnem raz^ojii najde pra^o pot na S7eta, tem je to, kar katoliški stariši stor6, kri7ica otrokom storjeua. Ako smo mi prepričani, da otroci po zakramentu 87. krsta in po naukih 87ete Cerk^e zadobe pra^o prostost, prostost 7 krščanskem zraislu, prostost, ki jih oslobodi 7erig zmote in strasti, je neje^ereu te misli, du je to sužnost za otroka , kajti njemu je prostost to, da se člo7ek ne pod^rže nobeni postavi in da stori, kar hoče. Kako pa ravnajo katoliški staiiši, da 8inoter, ki ga imajo pred očmi, dosežejo 8 krščansko odgojo? Otioka, še preden go^oriti zna, mati pokriža, in ko se je otrok toliko raz^il, da zastopi jezik 87oje matere, go7ori že mati z detetom 0 7eri. Ne more drugače; srce je prenapolnjeno molit^e za otroka, in ne, da bi namerovala, že govori od Boga. In cudno! otrok že preden se njeg07 dub toliko raz^ije, da more 8prejeti abstraktni pojem 0 61o7eku, že tacas, ko le pozna očeta, mater, sestrico, 7aruhinjo, a nikakor ne 7e, kaj je člo^ek splob, sprejme nank od Boga. Otiočje srce ga 7eselo sprejme, in to je dokaz, kako sta Bog in člo^ek tesno z^ezana. Otrok sprejme s 87ojim srcem misel „0 Bogu", in kakor satn po sebi se nauči moliti, z otroškim ži^ljenjem ze zdraži (se 7ra8te) pojem, s katerim se umst^eni modrijan z 7semi 87ojimi prciska^ami ne more zdrnžiti. (Dalje prihodnjič.) Smešničar 44. V neko krčmo je priSel gost, ki se je dobro najedel in napil, potem pa začel tako pogO7arjati se z krčmarjem rekoč: ali ste imeli že kedaj gosta, ki vam ni botel plačati, kar je bil dolžen? Krčmar: se 76, da gem jih imel, to pa še le pre^eč. Gost: no, kaj ste pa naposled z takim člo^ekom naredili? Krčmar: jezen sem postal, ga zgrabil in skozi dveri na atezo pognal. Gost: poskusite sedaj tndi tako, srca rad se vam sedaj dara iz vaše krčme 7reči.