Dopisi. Iz Celjske okolice. (Taki so!) Kakor povsod nemškutaraka atraaka skuša se s strahovaajeni obdržati aa krmilu, tako je bilo tudi pri zadajib aašib občiaakih volitvah v aašej občiai. Ako je kateri »Sloveaec bil kakemu Nemcu ali aemškutarju le par goldiaarjev dolžea, pa je vže ta Nemec, oziroma aemakutar ga botel atrahovati, češ, da mora z aemškutarji voliti, če Be, bode ga koj za svojib. par krajcarjev tožil. In res, brž ko so volitve miaole, pa ao začeli s tožbama za zaeske po 5 gld. itd. Med velikaši Stibeaeggovcev je tudi Fraac Svetel iz HudiBje. Mož je toliko srečea, da še ima tu pa tam kak goldinar izposojea; misli toraj, da se mu mora zarad teb. par goldiaarjev vae vklaBJati. Imel je med drugimi od vrlega Barodaega moža Golavaeka iz Lokrovca tirjati za prodanib par koajev, katerih edea pa je bitro krepail, okoli 200 gld. Pa Golavšek, volilec v II. razredu, ni hotel, kakor nobea Lokrovčaa ae, z aemškutarji potegaiti. Dae 10. jaauvarija je bila volitev, ia koj po volitvi je letel Svetel k dr. Glaatschaiggu tako, da je vže 10. jan. bila tožba zoper Golavšeka napravljeaa. No pa temu veselju je bilo kmalukoaec; poaojilaica Celjaka prevzela je dolg z odatopaim pismoBi ter vrgla tje tistib. par goldiaarjev tožaiku. — Iz tega ia eaakih slučajev razvidi se, kaki prijatelji sloveaskega kmeta so Nemci, ia pristaši aeniškutarske straake. Njim je Sloveaec samo za to, da bi jim bil aužeBJ, se jim vklaajal, prodajal svoje aarodao pošteaje ia glaaoval za aemakutarake aeumaosti, kakor hitro pa aoče več aetnškutariji biti sužeaj, pa ga skušajo oškodovati ia ce mogoče vaičiti. Nasprotao pa, maogo je takih, ki so se dali od aemškutarjev prealepiti, da ao ž ajimi volili, ia akoravao ao dolžai aarodajakom, ai ae jim zarad tega aiti krajcarja škode aapravila. Sloveaci so pač prijatelji Sloveacem, celo zaalepljeaim, katere sicer obžaljujejo, pa jim veadar aočejo škodovati. Ljudi pa, ki vlečejo z nemškutarji, čuvajmo se pa, kakor aamega zlodeja! — S Pohorja. (B1 a g m 1 a d e n i č.) Mladeaič, o katerem postavim tukaj par vrstic, pač zaaluži, da mu obraai slov. ljudatvo blag apotfria. Bil je to Aatoa Mravljak. Zal. da ga je neaiila amrt tako hitro pokosila. Bil je rojea pri av. Aatoau na Pohorji, na Štajarakem. Ko je oče njegov kupil poseatvo v Ribnici, atanoval je potem tam tudi deeek ter obiakoval oadotao šolo. Triaajst let atarega bistroumaega dečka, dal je oče v Maribor v šolo, kjer je z dobrim vapehom dovršil eden razred gimaazije, potem pa je oče ediaega aiaa vzel domu, da mu pomaga obdelovati kmetijo, aaj kedaj tiato prevzame. Težko kmečko delo je slabo aplivalo aa alaba praa mladenčeva ia vsled tega ae ga je pred dvema letoma polotila aušica ali jetika. Iz nje ae je pa veadar zopet kolikor toliko iz kopal. Vsakdo je bil veael videti čvrstega, visokoraslega mladenča z lepimi očmi, iz katerih je sijala prijazaost ia odkritosrčnoat. Kakor atrela iz jaanega aeba aaa je pustao aedeljo, dae 12. febr. zadela veat: Toae je Bagloma umrl! Bivši DameajeB iti v cerkev, se je že za to opravil. Kar aapakrat pa mu poataae alabo da se je zgrudil, čez aekaj miaut pa je že izdihail avojo blago dušo Da so ž BJim starši izgubili pridaega aiaa, prijatelji veraega aodruga, Sloveaci posebao pa vrlega narodnjaka, pricala je mnogoštevilBa maožica, katera ga je dae 14. febr. apremljala aa dvor mirii, kjer premiBejo vae tuge ia bolerine. Dasiravao je bilo aa pustni torek, ko ae aavadao vae veaeli, veadar ae lju.dje aiso strašili slabega vremeaa. aiti slabega pota, da mu poaodijo zadajo pot. Pravi ae aicer, da ima vaak elovek avoje aovražaike, a ta, aniem reči, da ai imel aobenega, kajti ko ao niu č. g. kaplan Jak. Kavčič govorili zadnje slovo, aiai videl suhega očesa. Gg. pevci 80 mu kot svojemu tovarišu zapeli: ,,Nad zvezdami" ia ,,Blagormu". Veace so mu podarili: rBralao društvo v Ribaici svojenra pridaemu udu ia pevcu", družiBa ToBiazijeva in gosp. podučitelj S. Vihar. Pri pogrebu bila je tudi podružaica sv. Cirila ia Metoda v Lehau zastopaaa Bil je pa tudi zaačajea rodoljub ia aarodajak, kajti z veselim srcem bil je pripravljeB vselej koristiti svojenm aarodu ter bi zakrival avojega mišljeBJa. Prijateljeai bil je verea, odkritosrčea Ijubezajiv družaik; vselej ga je radostilo, če je bil v staau svojega prijatelja razveseliti. Proti vsakemu človeku pa je bil poaižea ia prijazea. Počivaj torej premili ia predragi prijatelj v aiiru, aaj ti sveti aebeška luč! Zalost tvojih prijateljev zarad tvoje neBadomestljive izgube je sicer velika, veadar ena tolažba naai je še ostala, kajti: ,,Križ aam sveti govori, da zopet viditno, se aad zvezdami'1, tam ae bode več ločitve. Joaip Vetušekov. Iz Ptuja. (Izkaz.) Za Bož. Rajč-ev 8pomeaik darovali so dalje sledeči gospodje ia pa uradi: Blag. g. dr. Aatoa Mravljak, odvetaik v Ljutomeru 15 fl., čč. gg. bogoslovci v Mariboru 6 fl. 70 kr., č. g. Jakob Gomilšak. aemški pridigar v Trstu 2 fl., bl. g. Fraac Hrašovec, okr. aodaik v Špitalu 2 fl., č. g. Fraac Šalamua, kaplaa v Ptuji 2 ti.., dekaaijstvo v Gorajem gradu 2 fl., č. g. Matej Slekovec, žup. pri sv. Marku 1 fl., č. g. Alojz Vojak, kaplaa pri sv. Marjeti 1 fl., č. g. Jakob Zupaaič, kpl. pri sv. Lovreaci 1 n., č. g. Matija Košar, vpoko.jeai župaik 2 fl , č. g. Jakob Meško, župaik pri sv. Lovreaci 5 fl., č. g. Jože Koataajevec 1 fl, bl. g. dr. Gregor Krek, vseuč. profesor v Gradci 5 fl., bl. g. Aatoa Kupljea, beležaik v Černomlji 5 fl., g. Aatoa Rogiaa, juriat v Gradci aabral je 11 fl. Vkap 61 fl. 70 kr. Vea deaar aaložeB je obreatovaao pri hraatlaem ia posojilaem društvu v Ptuji. Vsem dariteljem izrekamo iakrcao zahvalo. Ob enem proaimo še ostale rodoljube, ki v ta blagi ia castui aamea kaj darovati Bameaijo. naj to v kratkem storiti blagovolijo, da smo v staau akleaiti račuae ia Baročiti sporaiBek za alavaega siaa majke Slave — Božidarja Raič-a, ki aa straai prvoboriteljev Jaaeza Bleiweisa ia Juršiča v beli Ljubljaai žalibog uže počiva. Odbor: 0, Benko Hrtiš, dr. Jui^tela Aatoa Gregorič. Od Drave. (Prošaja.) Tudi po Koroškem so se sloveaskim župaijam razposlale peticije aa državai zbor za Liecateasteiaov predlog gledž verake aole z aarooilom, da jo slovenski kmetje podpišejo. Z veseljem bi to koroški S!oveaci atorili. ker že željao pričakujejo preaaredbo sedanjih šol aa veraki podlagi, ko bi jim bilo v predlogu Liecbteasteiaovera tudi zajamčeao, da bode v aovi verski šoli podlaga vseniu pouku materai jezik ia da bode drugi deželai jpzik le Beobligatea predmet, počeaši od tretjega šolakega leta. (Povsod, kjer se v cerkvi sloveaski razlaga krščanaki aauk, aaj bi bil tudi v aoli učai jezik aloveaaki.) — Dokler kaez Liechteastein te točke v svoj predlog ae sprejme, ae morejo in ne amejo ae Sloveaci, po Štajarskem baš tako, kakor po Koroškem, za ajegov predlog aavdušiti ia tega predloga tičoeib se peticij aa državai zbor podpiaati. Sicer bi bili primoraai svoje podpise preklicati. — Kakor aveto katoliško vevo, ljubijo Sloveaci tudi~Bvoj aiaterai jezik. Vera katoliška ia beaeda materaa sta Sloveacu ljubi ia dragi, kakor svitle oči! Iz Savinjske doline. (N e p o t r e b b o.) Pred kratkim je bila v Št. Pavlu dopolailaa volitev v krajai šolaki avet. Dobro je, če se o tej volitvi kaj malega povč, ae da bi ae morda v tem priporočala v posaemaaje, ampak, da se kaj takega ae dogodi drau:okrat. Pri omeajeai volitvi jp dobil baroa Hackelberg večiao glasov, najbrž zato, ker je nekoliko dai poprej javno grdil sloveaski jezik ia v zahvalo, daje celo izaašel, da imamo SloveBci dva jezika; za take duhovite zaaaatveBe ,,iznajdbe" dajajo zdaj akademije zlate medalje ia zato ni bilo treba Bašim kmetom s takim čiaom svoje hvale izreči. Najbrž je pri tej volitvi Bajveč ali akoraj jediao vplival domači prepir o zidaaji aove šole; večiaa odboraikov občiaskega zastopa je mialila, da bo g. baroa ajea odrešeaik v zadregi ia to je vzrok, da je prišel Nemec v ta odbor sloveiiake občiae. Ce se bo rea posrečilo g. baronu, da se izpolai arčaa želja večine odborove, potem ga bodo morda celo poaadli na župaaski atol, aa katerega bi se gotovo rad aam postavil. Da bi potem bilo celo uradovaaje zopet aemško, to ae zastopi samo ob aebi; kako bi pa bilo deaarao gospodarjeaje, na to se pa naši kmeti sami še dovolj dobro spomiajajo. Iz Brežic (Pojasailo.) Iz dopisa ,,Iz Brežic" v številki 8. utegaili bi bralci, ki ae pozaajo razmer misliti, da se je hudodelatvo v Brežiški župaiji vršilo. Naznaaja se toraj. da temu ai tako; temveč izgodilo se je zločinstvo v Globokem, Pišečke župnije. Tam so tudi zločiaci doaia. Pri aas, bvala Bogu, se še take žaloatae reči ne godijo. Brežičaai.