Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Uhaja ▼ L|nb!)ani m k torek, četrtek tn so beto. Naročnina za avslro-osrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K ra. četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za NVmoiju za pol leta 7 90, za fetrl leta 4 K; za Amerika za pol leta »•50 K za četrt leta 4 80 K ab3*wlStea *, Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se oei vračajo Inserati: En6stojna peti vrstica' (Širina 88 mm) ia enkrat SO viu,-večkrat po dogovoru. 84. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 16. julija 1910. Leto XIII NASLOVA: Za dopise in rokopise n list: Uredništvo «Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne poSiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravništvo ■Rdečega Prapora•, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Poglavje o hinavščini. Odgovor »Edinosti«. V Trstu, julga 1910. V nedeljo, dne 10. t. m. izišla «Elino«t* je objavila med dnevnimi not catni članek, o katerem je rekla, da ga je »prejela*. S sveda je za nas vseeno, či ga jo res dobila, odkod ga je dobila, ali pa če je bil napisan v njenem uredništvu. Glavno je, da ga je objavila. V članku se «E li-nost» jezi, ker je pri mezdnem gibanju delavcev v prosti luki v Trstu, naša organizacija uslužbencev glavnih skladišč odklonila skupen nastop z N. D. O. Zaradi tega očita »Edinost* naši stranki hinavščino; očita, da dela naša stranka r a z d o r med delavci, da ščuva delavce proti delavcem, da dela v korist državni upravi in proti delavstvu, da se naSi poslanci za denar prodajajo vladi i. t. d. i. t d. Približno tako je govoril dični dr. Mandič na shidu v Narodnem domu, ki je bil v nedelj”, 10. t. m. Narodnjakarsko korito v Trstu je polno pomij. Iz tega korita zajemajo svojo modrost vsi narodni tribuni, ki so nasajeni, da jim posluialci in bralci ploskajo najbolj, kadar izreko ali nap:šjjo največjo oslarijo in kadar namečejo največ pomij na socialno demokracijo. Ij si domišljajo, če oslarije in pomije ugajajo njihovim pristaSem, da bodo impo-n rale tudi nam. Gospodje so se motili. S čim se pa narodni tribuni smejo ponašati, da ti dovoljujejo, Uko pogumno lagati v obraz resnici P Zgirfovina N. D. O. ne pozna čednih in plemenitih dejanj. Kaj pa ni bilo čednega na tem, da so želeli porušiti gradbo, ki jo je desetletja v trudu in znoju zgradilo delavstvo za izboljšanje tvojih razmer? Gotpod Mirdč se morda Si spo- ! m'n ja tvojih govtranr, v katerih je v » vznesenih» j besedah oznanjeval, da je glavni namen N. D. O., uničiti «protlnarodao» soc;alao demokracijo in njene ttrokovne organizacije 1 Morda je čedno, da so svojim pristašem polnili žepe s kamenjem in jih tako oborožene pošiljali po ulicah in gostihah napadat delavce, ki niso in niso bili njihovi pristaši? Dr. Mandič bi n. pr. povedal lahko ime dotičnega redoljuba, ki je neki tak napad organiziral! Morda si domnevajo, da je bilo čedno in plemenito, da so organizirali parkat v Trstu in par-krat v Pulju najnečednejše krumirstvo, kakršnega kmalu ne pozna zgodovina? In to proti volji v N. D. O. vpisanega delavstva? Mjrda je tista gonja, ki jo dan za dnem vodijo proti takojvanim «regnikolom», čedna in plemenita? Morda vodijo to gonjo, da pospešijo solidarnost de'avstva, ali pa zato, da v svojih pristaših legujnjo čut sovraštva do italijanskih delavcev ? Mar je plemenita in čedna tista gonja, ki jo vodijo proti «L'ud.kenau odru>, proti tej najpkmenitejši in največji kulturni instituciji tržakega delavstva? Dajte no, gospodje j napišite zgodovino svojega čednega, plemenitega in neb navskegi dola. Opravičite pogum, s katerim obrekujete in lažete, da si naposled sami verjamete. Ali se pa obračate od zrcala, ki bi vam odkrilo ponižno vlogo pritlikavcev, ki jo igrate v javnem življeaju. NaS tlovar ne pozua tist h besed, ki jih rabijo narodnjakarji proti nam. Zdi se aam pa drzno, hinavsko ia smešno obenem, ako «Eiinost> in ajeni trabanti zahtevajo solidarno ti od tistega delavstva, ki so mu odrekli boljši za lužek, ki so hoteli porušiti njegovo politično in strokovno organizacijo, ki so ga kamenjali. Z htevati solidart ost od tistega italijanskega delavstva, ki mu «Ei nost* odreka pravico do življenja, ki ga imenuje 'bandite* in «junake noža*. Zahtevati solidarnost od tistrga slovenskega delavstva, ki se mu ni hotelo priznati kotička v narodu a ki se danes še vedno ruSi njegovo izobraževalno delo. Drzna, hinavska in smešna obenem je taka rahteva. Ko je narodno dt lavstvo (?) obdarilo Mandiča z zlato verižico in z zlato uro, je rekla «Elinost», da njihovo delavstvo ne pozabi dolžne hvaležnosti svojim voditeljem. In mi porečemo: Naše delavstvo pa ne pozabi ia ne bo pozabilo nikdar dolžnega zanikanja do tist h, ki so mu odrekali bolje življenje. Nikdar ne bo pozabilo svojega dostojanstva, svoje proletarske razredne zavednosti, iz katere se je porod la moč, ki je, vi, narodni gospodje, ne boste uničili in prercagali nikdar. Rekli smo, da igrajo narodni voditelji vlogo f r tlikavcev. Povedali smo resnica. O delavskih vprašanj h razumno približno toliko kolikor kristjan o turški prid‘g‘. Ia ne vedo poti, po kateri bi dokazali svojim lastnim pristašem upravičenost ob-s'anka N. D O Zato pa capljajo za soc'alno demokracijo. Dan in noč pazijo na na to, da izvedo, kaj naredi naša stranka v tem ali onem vprašanju ; natančno pazijo če predlože naSi delavci kako spomenico in jo vlože potem v svojem imenu. Največkrat ne kopirajo spomenic dobro. Pokvarijo jib. Noben delodajalec ne vzame njihovih spomenic niti v psštev. Na prizadetih mestih te o njihovih spomenicah niti ne razpravlja. Ampak kar delodajalci odgovore nam, odgovore tudi njim in se potem bahajo o svojem delu. Posledica tlabo kopiranih spomenic je ta. Is dejstva, da imajo delodajalci pred seboj dve različai spomenic1, sklepajo, da je delavstvo razdraženo, da ni edino pri zahtevah, da ni organizirano. To daje delodajalcem pogum, pa odrekajo delavcem to, česar ficer ne bi odrekli, ako bi bilo delavstvo edino in vse organizirano v eni sami strokovni Organizaciji, To so naredili že večkrat pri različnih delavskih gibanjih in to so storili tuii sedaj pri g banju uslužbencev glavnih skladišč. Niša organizacija, naša stranka je bila, je in bo vedno pripravljena nastopiti sloino z delavci vseh naredov in vseh političnih prepričanj, toda z N. D. O. ne moremo in ne bomo nikdar nastopali. Ljubezen, ki jo goje do delavstva voditelji N. D. O., jo enaka ljubezni do naroda, ki jo goje klerikalci. Drug'm ni nič do naroda. Prvim ni nič do delavstva. Za mrv:co politične moči prodajo klerikalci ves narod, oditelji N. D. O. pa vse PODLJSTEK. Sokolstvo nekdaj In sedaj. K otvo itvi Sokolsiega Doma v Zagorju. ... To je bilo že dtvno. V tislih časih, ko je imel liberalizem na Slovenskem Se načela. V Zn gorju eb Savi se je bil ustanovil «Sokol». Že takrat je bilo Zagorje prava delavska kolonijo; rudarska duša je bila že takrat precej puntartka ia dati je bil socializem v tistih krajih Se precej neznan, so delavci instinktivno koprneli po organizaciji. Obzorje pa je bilo Se precej omejeno. Nihče jim Se ni gororil o skupnih interesih kapitalistov, nihče jim ni povedal, kako je politika združena z gospodarstvom. Vidni nasprotnik delavcev je bil «gverk*. Ta je užemal delavce, zahteval od njih nečloveško delo, pa ga slabo plačeval. Ia ta «gverk» je bil n -mški. Gospodarsko nasprotje te je vjemalo z narodnim. Iz gospodarskih razlogov, bolj initinktivno občutenih, nego jasno tpoznanih, je natioflalai boj odmeval v delavskih vrstah. Zato jim je bil klic, ki jih je vabil v društvo na narodni in svobodomiselni podlag*, simpatičen. Med prvimi ustanovitelji zagorskega Sokola to bili delavci in sicer v prvi vrsti delavci. Ta Sokol je pola demokratičnega in precej revolucionarnega duha. To se je pokazalo ob blsgoslovljeaju sokolsko zastave. Simboli to v človeškem življenju od nekdaj igrali veliko vlogo. Nekaj aimboličnega ja bilo v sokolski opravi in ta simbolizem je bil simpatičen. Sokolova rdeča srajca je govorila s »Priznavam, da sem Slovence Ni me sram, da sem član naroda, ki je potlačen in zaničevan; ponašam se, da pripadam skupini, ki si mora Sele ustvariti bodočnost. Pripravljen sem sodelovat', da bo bodočnost ponižanih in preziranih srečnejša*. . . . Med tam se je razvil slovenski narod, na tala je slovenska buržoazijo, nastalo in poostrilo se je nasprotje med razredi. Nekdanji simboli niso več* kar so bili. Zagorski Sokol je hotel tudi imeti svojo zastavo —■• tudi simbol. Nabral se je denar zanj*, kupila se je zastava, ko se je razvila, so pa Zagorjani hoteli Imeti svojo slavnost. Seveda za agitacijo. Povabila so se sokolska društva od vseh strani. Gostom so hoteli pokazati, da ne pasejo lenobe, domačiue so hoteli navduš ti s pomočjo gostov. Pa takrat ni moglo biti simbolike brez cerkvenega pečata. Zastava je bila Sele tedaj zastava, ko je bila cerkveno blagoslovljena. To je bila še tradicija iz onih časov, ko so bili vsi Slovenci ena sama stranka. Tudi Zagorjani so hiteli imeti cerkveni blagoslov. Verski čut j h ni silil na to. Samo tradicija forme, pa — trma. Takrat so bili Zagorjani Sa močno trma.ti. Ce se priredi velika slavnost, na katero imajo priti a<Šteti go.ti, je potreben program in la mo a biti popoln. Razvitje zastave je že povsod nekako paragra flraao; zabijati te morajo žeblji, privezati trakovi in blagosloviti se mora. To vse spada skupaj. N hče ni takrat mislil, da bi bilo lahko tudi drugače. Ia tako se je sestavil program. Seveda je bila nameravana tudi tolovadba, govori, ljudska veselica i. t. d. la spored se je naznanil vsem povabljenim društvom. Naenkrat, ko že ni bilo več daleč do slavnosti, je prišla razburljiva vest.: Med Sokolom in ljub- l.anskim Sk< fom je nastal ko fl kt I Skof ne dovo* ljuje, da bi se blagoslovila zastava. Zašumelo je kakor orkan. — Onkraj Sjtl», kjer so že od nekdaj bile glave nekoliko drugačne, so pač kar kratko dejali: No, bo pa razvitje zastave brez blagoslova. Ji bo pa blagoslovil sokolski starosta brez cerkve. Ne tako v Zagorju. Tu so si vtepli v glavo, da mora biti zastava blagoslovljena na vsak način. In zagorska trma se je postavila. Zadnji dan pred slavnostjo je Skof ukazal blagoslov. Slavnostni dan je bil krasaa. Vse Zsgorje je bilo v slavolokih, v zelenju, zastavah in cvetlicah. Dopoldne je bila maša. Tudi pridiga. Seveda pridiga polna skritih napadov na Sokole. Po maSi se je zastava blagoslovila pred cerkvijo. Vsa farovika koristi delavstva. To so že dokazali. Radi bi se sprijaznili sedaj 2 nami in našim delavstvom zaradi tega, ker so izprevideli, da se z bojem proti de« lavstvu ne opravi ničesar. Ampak naše delavstvo si pridrži pravico ne verjeti takim h‘niv*kim lažnivim prijateljem delavstva, kakršni so voditelji N. D. O. Zakaj? Saj smo »goraj dovolj jasno povedali, in povedali bemo še v prihodnjih člankih. Kongres avstrijskih strokovnih organizacij. Avstrijska strokovna komisija sklcuje šesti redni strokovni kengre*, ki se ima vršati oJ 17. do 21., eventualno 22. oktobra t. 1. na Dunsjn in aicer v Delavskem Domu desetega okraja. Dnevni red, ki ga predlaga strokovna komisij«, je sledeči: 1. Reiitev poslovnih zadev; volitev predsed* ništv?, komisije za pregledovanje man lata v, volilnega odbora, ustanovitev prezenčne Ihte; pozdrav gostov. 2. Poročilo o položaju in o deloranju strckovne komisije; poroča sodrug Hueber. Poročilo kontrole. 3. Poročilo o delovanju statističnega urada o delu; poroča posl. sodrug Rudo f Muller. 4. Poročilo kc misije za preprečitev nergod; poroča sodrug W i d h o 1 z. 5. Poročilo o delovanju vodnocestaega sveta; poroča sodrug Hueber. 6. Boj za enotnost strokovne organ'z cijc; poroča sodiug Hueber. 7. Taktika pri stavkah in mezdnh boj h; pc-roča posl. sodrug Beer. 8. Socialna politika v parlamentu; poroča posl. sodrug S ch ram m el. 9. Načrt novega kazenskega zakona in delavstvo ; poroča sodrug dr. Ingvver. 10. Zakcn to »krajšanje delavnega časa; poroča poal. sodrug Hanuš. 11. Odprava delavske knjiž:ce; ponča posl. aodrug Smitka. 12. Oskrba stanovanj in delavna pogodba; poroča posl. sodrug Roumann. 13. Volitev strokovne komisije. 14. Predlogi in vprašanja, ki se niso mogla rotiti tekom dnevnega reda. Na strokovni kongres imajo le tiste organizacije pravico poslati svoje zastopnike, ki so izpolnile ivoje dolžnosti in ki niso s svojimi doneski za ko* misijo zaostale nad tri m:sec°. Organizacije zastopajo na strokovnem kongresu izvoljeni zastopniki. Kako se imajo izvrš ti volitve, določijo centralne organizacije. Pravico do enega zastopnika ima vsaka organizacija do 500 članov; organizaciji do 1000 članov gresta dva zastopn k", dalje za vsakih 1000 članov po en zastopnik. Zveze, ki so sestavljene iz samostalnik društev, pošljejo po enega zastopn ka. Uredniki strokovn h liste v, ki pripadajo komisiji, imajo na kongresu sediž in posvetovalen glas; tako tudi deželni tajniki, ki ao nastavljeni od strokovne komisije. Okrajoe zveze ■mejo poslati po enega del: g it a s pastoralnim glasom. okna so bila skrbno zaprta, celo žaluzije pritegajeee. Kaplan, ki je moral opraviti zoprno opravilo, je drial molitvenik pred očmi, da bi le ne videl koščka pregrešne tastave. Hi tol je, kakor bi mu go* reio pod nogami in ko je odpravil, jo je odkuril kakor nesrečen begunec. Pri skupnem obedu je potem rajni Medved pravil, kako je bilo z blagoslovom. Oa je bil z deputacijo pri škofu. Najprej ga niso hoteli pustiti do gospoda nadpastir.a. Nazadnje se je vendar posrečilo. Zagorjani so napeli vse strune. Ko vse nič ni pomagalo, so zažugali s pravoslavjem. Konec je bil, da s« je škt f udal... Tako je bilo nekdaj. Zdaj otvarjajo v Zagorju Sokolski dom. Cerkev jim ga bo blagoslovila in se prav nič ne obotavlja. Comu bi se P Zagorski Sokol je liberalen, a zagorski klerikalizem nima boljših prijateljev in zvestejših uvoznikov od libeialcev. Cernu bi si nagajali ? takih malenkostih? Ko je treba združevati vse •rodoljubne« »miroljubne* moči proti — socialnim demokratom. Zagorsko Sokolstvo je ostarelo. Prijave se morajo vposlati najkasneje do 24. septembra. Predlogi za kongres se morajo komisiji naznaniti najkasneje do 1. septembra. Socialna demokracija in vseslovanski kongres. V Sef ji je socialnc-dcmokratičoa stranka dne 2. julija sklicala velik shod, ki se je bavil z - sa-slovanskim kongresom. Poročala sta na njem so-druga Blagojev in Kirkov. Shod je potem sprejel sledičo rosolicjo: Takozvani aeoslavizem, pod čigar zastavo se sklicuje vseslovanski kongres v Sofiji, ne prikazuje nič drugega kakor staroznano sredstvo ruskega absolutizma: Slavofistvo, katero se je pred kratkim zopet oživilo za cilje protirevolucije na Ruskem ter za njegovo osvojevalno politik«', in pa za cilje kapitalistične politike slovanske buržoazije na Ruskem in na Avstro-Ogrskem. Sklicani vseslovanski kongres je podjetje ruskega absolutizma in slovanske buržoazije na Ruskem in Avstro-Ogrskem. Prvemu ima služti, da pridobi zopet izgubljeni ugled med slovanstvom, zlasti med južnimi Slovani kot njih (osvoboditelj* ; drugi pa za uspešen boj proti konkurenci avstrij-sko-ne niškega kapitalizma in da si ugladi pot za svoj gospodarski vpliv, za prodiranje med slovanske narode, zlasti na balkanskem polotoku. Kakor zasleduje ruski absolutizem pod krinko •pokrovitelja* in osvoboditelj slovanstva neza-tjo osvojevalao politiko, tako meri tudi slovanska buržoazija Rusije in Avstro-Ogrske pod krinko •kulturnega in gospodarski ga zedinjenja Slovanov* za isto osvojevalno politiko po poti gospodarskega podjarmljenja slovanskih narodov. Sklicanje vseslovanskega kongresa v S.fžoazija brez razlike politične smeri z navdušenjem kot sredstvo, da utrdi rusofilsko politično praznoverje med ljudstvom in da ž njim nadalje tlači ljudstvo. Z ozirom na to sklepa današnji delavski zbor: 1. Protesti) ati najodločneje proti igri ruskega absolutizma, proti igri temnih junakov ruske protirevolucije in njihovih pomagačev v Bolgariji, ki se izraža v sklicanju vseslovanskega kongresa v S.fji. 2. L reka ruskemu bojujočemu proletariatu kot nositelju ruske revolucije, katere inUusi niso v nobeni zvezi z neoslavizmom ruskega carizma in ruskoslovamke buržoazije, s/oje najtoplsjša simpatije. 3. NagUša svojo popoli o razredno solidarnost z ruskim in vsi m slovanskim proletariatom. 4. Proti krvavi zaitavi ruskfga absolutizma in rutko-slovaoskrga kapitalizma dviguje zastavo združitve slovanskih narodov: Zastavo socializma. 5. Poživlja delavstvo Bolgarske, da nastopa napram sklicanemu vseslovanskemu kongresu in napram baharijam (napredne, radikalne in široko-vestne socialistične inteligence* s popolnim zaničevanjem, da se čim tesneje združi pod zastavo scclalne demokracije in da neunorno nadajuje svoj saraostalni boj proti roparskim namenom ruskega absolutizma in slovamkega kapitalizma ter proti izdajalski politiki bolgarske buržoazije. Majnovejšl francoski škandal. Ctatelji, ki ljubijo senzacije, morajo biti hvaležni Francozom. Nikjer se ne skrbi tako pridno, da ne zmanjka časopisom pikantnega gradiva, kakor na Francoskem. Sicer jo res, da se primeri f drugih deželah Vič škandalov. Na Ogrskem n. pr. je škandal takorekoč vsakdanji kruh. Takega časopisa sploh ni na svetu, ki bi imel prostata za vse ogrske škandale. V Ameriki, kjer je grandiozno, so tudi škandali grandiozni. Svita Rus>ja se ne boji nobene konkurence, lir se tiče števila škandalov. Ampak vse to no dosega Francije. Kajti drugod je vse po enem kopitu. Prva lumparija je podobna drugi in druga tretji kakor jajce jajcu. Menjajo se imenr, menjajo ae številke, stvar pa je vedno enaka. In tako postane celo škandal dolgočasen. Drugače je ca Francoskem. Tu je vse nflai« rano. Režija deluje na Francoskem briljantno. Drugod propade najboljša komedija radi alabe uprizoritve ; v Parizu postane najodioznejša burka imenitna vsled izvrstne in csnaeije. Tako je tudi s francoskimi škandal i vedno 10 pikantni, v vsakem je nekaj novega, vsak podraži drugo skupino živcev In zato ni senzacij lačno občinstvo za nobene škandale tako hvaležno kakor ra Franco ike. In zadnji čas so se v Parizu pošteno potrudili. Afera sestra Kandide, pa tragikomedija (Gospodarske roke cerkve*, zdaj pa afera Rochette. Kaj je to — Rochette? No. Na prvi pogled nič posebnega. Navaden proces ravadnega špekulanta. Stvar niti ni popolnoma nova. Dve lbti je tega, kar je policija zaprla m:nsieur Rochette radi sleparij. Rochette je kapitalist, ki ja snoval razna akcijska podjetja. Nuštc-vilni nj< govi papirji so se prodajali in kupovali na borzi. Špekuliral je tudi s tujim denarjem, kakor je pač navada v kapitalistnem svttu. Policija in justica pa mu cčitata, da je osleparil vlagatelje in z&to ga je zaprla. Vse to res ne bi bilo nič posebnega v naših dneh. Ampak p kantno.t prihaja sedaj: Zagovornik Rochetta, ki bo v kratkem imel svoj proces, trdi, da je bil njegov klient zaprt, ker so nekateri policijski uradniki porabili njegovo aretacijo za — borzne špekulacije. Ljudem, ki ne špekulirajo na borzi in ne poznajo kapitalutovskih praktik, se bo to zdelo čudno, neverjetno, nemogoča. Ge je resnična, se bo moralo pač šele pokazati, verjetna pa je na vsak način, la sicer tako le: Nekemu policijskemu funkcionarju se očita, da je dan pred aretacijo prodal 4924 Rochettovih delale, ki so takrat po kurzu veljale po 250 frankov. Drugi dan je vsled aretacje nastala panika, akcije so padle na 10 frankov in (previdni* mož je v 24 urah (zaslužil* več kakor milion. To pač niso mačje solze. Zlobni jeziki trdijo, da previdni mož ne bi bil prodajal delnic, če ne bi bil vedel, da bo Ro-chelte drugi dan v luknji. Ša zlobnejši jesiki pa trdijo, da je bil Rochotte sploh le zato aretiran, da so policijski lastniki akcij in njih prijatelji mogli izvesti s/ojo spekulacijo. S temi spletkarijami se spravljajo v zvezo Briand, ki je bil takrat just čai minister, Clemenceau, tedanji ministrski predsednik, Lepine, pariški policijski pr fekt in njegov pisarniški ravnatelj Du-rand. Briand, ki je bil radi tega interpeliraa, se je v zbornici opravičil in dobil zaupnico. Lepine se je kolikor toliko opral v obč nskem svetu. Več jasnosti se sme pač pr čakovati šele na glavni razpravi pred sodiščem. Ni pa treba čakati na glavno razpravo, da si napravijo delavci sodbo ne o tem posamnem slučaju, ampak o slavljenem kapitalizmu sploh. C) so se sleparije natančno tako izvršile ali ne, se bo še le pokazalo. Ampak mogoče so in v različnih oblikah se vrše neprenehoma. la mogoče so samo v svetu kapitalizma. Vredno ti, ki jih ustvarja milion pridu h rok ob večnem pomanjkanju, se izpremi-njajo v denar. Ta denar je potem predmet kapital stae špekulacije. (Pomnožti kapital* je splošno geslo. In sredstva P Af-tfi Rochette jih deloma osvet-luje. Toliko, da mora \sakdo spoznati: Kapitalizem je nemogoč brez sleparstva. Bij proti sleparstvu je nemogoč brez boja proti kapitalizmu. Delavci, ki znajo misliti, morajo vpričo takih afer spoznati svojo nalogo. Politični odsevi. * V vlioko političnih krogih se že opažajo pasji dnevi. Z velikanskim hrupom se je končalo zajedanje dižavnega zbora. Vse je bilo postavljeno na glavo, vladna večina razmajana, finančna reform*, brez katere se ne more gibati ne državno, ne deželno gospodarstvo, je v precepu. Poltičoih skrbi bi torej bilo več kakor dovolj. Pomaožujejo jih še deželni zbori; meseca septembra se imajo sklicati, a doslej še živ krst ne ve, kaj in kako bo z nemško obstrukcijo v češkem in s slovensko v štajerskem deželnem zboru. Toda koga brigajo pri nas te skrbi P Baron Bienerth daje navadno o viaki besedici, ki jo izpregovori s kakšnim poslancem, na dolgo in široko porofati po svojem časopisju. S daj ne ve noben žurnalist ničesar povedati o Bienerthu; najboljše znamenje, da baron Bienerth sploh nič ne dela. Pa saj bi bilo nekrščansko, če bi taki gospodje ob poletni vročini nalagali svojim možpanom, naj še kaj nmlijul * Radi ogrske volilne reforme je agrarna stranka v ogr.kem državnem zboru vložila predlog, naj se izvoli odsek 21 članov, ki ima zbornici v določenem času porečat*. Kakšno vol Ino r formo si žele madžarski agrarci, se ne poroča. Ns splošno in enako volilao pravico pa ne mislijo. * Radi boromtjske enciklike, katero jo ra-> glasil kaloški nadškof, je vlažil poslanec Tur oczjr, član vladne stranke, v ogrskem parlamentu sledečo Interpelacijo: 1. Ali je mini.trškemu predsedniku znano, da je nadškof v Kaloci, Julij V ar en jr, v pastirskem listu razglasil bor omej sko encikliko duhovništvu svoje škifije? 2. Ce mu je znano: Kaj misli storiti ministrski predsednik, da se mir in sporazum v naši domovini živi č h ko.fesij ne kali ? — Opomniti je treba, da je ogrski minister za uk in bogočastje, gr f Z1 c h y, velk klerikalec. * Tnrika vlada hoCe protestirati, da se je krečaaska skupščina odgodila za Štiri rnasece. * Med Portuglzl ia Kitajci so bili na otoku Kolovan hudi boji. Pravijo, da so bili Kitajci or-gaoizirani pomorski roparji. * Dala) Lam >, badlitovikl papež, ki je moral bežati iz Tibeta, se vrne v svojo rezidenco v Lhasi. Njegov zastopn k v Peterburgu Avgijsv D.i-šijev javlja, da to pogajanja med Dalaj Lamo in kitajsko vlado končana. V Pekingu so sprejeli vse Dalaj Lamove pogoje; kitajski generalni rezident v Tibetu je že odstranil kitajsko vojaštvo iz Lhase in Dal*j Lama odpotuje v najkrajšem času tja. Ljubljanske vesti. — Proti liobl|anikIm mesarjem, ki so brez vsakega povoda, menda le zato, da bi pokazali, kako se vsak izkoriščevalce lahko norčuje z Ljubljančani, podraž li meso, je storil končno tudi ljubljanski magistrat nekatere korake. Zupan je pozval zadrugo mesarjev, naj svetuje svojim članom, da zri la j o cene, ker bo drugače občinskemu svetu predlagal prim»rne koraka. Vrhutega se je onim messrjem, ki imajo sto.nica na trgi, ukazal, da jih v osmih dneh umaknejo, ker so se jim dovolile stojnice le s pogojem, da bodo prodajali ceneje meso. Hva'evredno je na vsak naffin, da se je magistrat enkrat nekoliko zganil. Mislimo pa, da bi bilo se boljSe, če bi se občina nehala od slučaja do slučaja prepirati z ošabnimi gospodi mesarji, pa vzela ustanovitev občinske mesnice v pretres. Saj labko vidi, da jo mizarji le rodijo za no*. Maso je pri nas dražje kakor v marsikaterem večjem mestu; dražje bi bilo že tedaj, če bi b le cene enako, zakaj kvaliteta go red ne, ki sa prodaja pri nas, se nikakor ne more meriti s kval Uto, ki se prodaja na Avstrijskem, Češkem ». t. d. Slabejše meso pa Se dražje plačevati kaksr drugod — to, gospodje mesarjs je pa vendar že malo prenesramna zahteva. Tržaške vesti. — Sodrngl, ki so bili na sestanku v torek, dne 12. t. m. izvoljeni v širši odbor, ki ima sodelovati ob prihodu ljubljanskih sodrugov, ob ogledovanju mesta in pri veselici, so vabljeni na važen sestanek, ki bo v torek, dne 19. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v prostorih železničarske organizacije v Delavskem domu. Nihče naj ne manjka. — Politični odbor jugošlov. soc. dem. stranke v Trstu ima važno sejo v sredo, dne 30. t. m. ob pol 9. uri zvečer. Dnevne vesti. bo izletnikov, naj se vsakdor, kdor ae misli pri* družiti, čim prej priglasi. Sodrugi železničarj i, ki se udeleže izleta z režijskimi kartami, naj to sporoče najpozneje da četrtka zvečer sodrugu Petriču, da se bo moglo naročiti potr.bao število vozov. Zunanji izletniki, ki se mislijo pridružili na izvenljubljaaskih postajah, morajo to sporočiti najpozneje do srede zvečer ter vposlati tudi denar, ker se sicer zna zgodti, da se vlak ne t>3 tam ustavil. Za ogled Lloydovega arzenala v Trstu bo položiti posebno pristojbino, ki znaša 50 vin. za osebo. Plačati jo je pred odhodom vlaka v roke glavnega blagajnikp, ki bo preskrbel potrebne legitimacije. Izletniki se zbirajo v soboto od 12. do 1. ure ponoči na južnem kolodvoru, kjer še lahko zamenjajo 1< gitimacije za vozne listke tisti, ki tega med tednom ne bodo storili. Zunanji sodrugi, ki vstopijo v Ljulljani, morajo biti seveda ravnotako ob tem času na kole dvoru. Pevski zbor ima poslej svoje vaje v društvenih prostorih, ker si je omislil lasten glasovir, kar mu bo delo izdatno olajšalo. Spodnješišenski zaupniki imajo danes zvečer važen sestanek. Začetek točno ob 8. Obračuni upravnih odsekov se vrše prihodnji teden do četrtka zvečer v društveni pi-aatni. Odseki, ki še niso obračunali, naj poskrbe, da se to do četrtka zgodi. Kegljanje na dobitke se vrši na kegljšču gt sp. Putricfea (DoU njska cesta št. 6) vsako soboto od 9. zvečer ter vsako nedeljo od 9. dopoldne naprej. Prebitek je namenjen pevskemu skladu. Sodrugi, ki že dlje časa niso obračunali, raj blagovolijo do četrtka zvečer izvršiti svojo dolžnost, da jim ne bodo narastli nepotrebni troški. Red mora biti povsod. Spor, ki ga je imela »Vzajemnost* s tukajšnjim lastopnikcm puntigamske pivnice, se je mira'm potom poravnal, ker je ravnateljstvo imenovane pivovarne kulantno odstop lo od svojih zahtev. Posredovalo je strankino tajništvo v G a ’ci. Strokovni pregled. Prvi strokovni zbor na Oorlfekom bo v nedeljo, 17. julija ob 3. popoldne v prostorih Delavskega Doma, Gorica, Via Tre Re 16. Dnevni red: 1. Konstituiranje zbora. 2. Poročilo o strokovnem zboru, ki je bil v Trstu dne 12. in 13. junija. 3. Volitev strokovne komisije za Goriško.* 4. Eventualnosti. Vse strokovne organizacije na Goriškem so naprošene, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na ta prvi zbor. Sklicatelji. Shodi. x Danainji številki je priložena «Slovenska Gospodinja*. x Pred darnl prenoftiiča la uboge je na Dunajn te dni umrl otrok v naročju svoje matere. Mati in dete sta bila brez pristrejša. V Velikem, bogatem mestu ni bilo prostorčka, da bi bila mogla prenočevati pod streho. Otrck je bil bolan, mati je bila ž njim v vseh boln.šnicab, nikjer ni bilo prostora. Prosila je, da bi ju sprejeli v azil, pa ni bilo prostora. V tistem času so drugi ljudje po dunajskih zabaviščih zapravljali denar, stotake in tisočake. Godba je igrala, plesalke so plesale, Šampanjec se je zlival; tam pred azilom, v hladni noči, je umiral otrok v naročju svoje matere. To je slik« iz aašega kulturnega, krščanskega, kapitalistnega sveta, iz glavnega mesta civilizirane države s ponosnimi palačami, z razkošnimi hoteli, s krasnimi cerkvami. Pravijo, da je bog sam ustanovil to družbo in določil njen red! la ne čutijo, kako nesramno ponižujejo svojega boga, kako ga žalijo I Vestnik »Vzajemnosti". Legitimacije za izlet v Trst se dobe odslej le proti takojšnji položitvi zneska 6 K 30 v. Zaupniki, ki imajo bloke, naj poskrbe, da bodo do četrtka vsi priglasi p> polnoma izplačani, nakar je bloke z denarjem vrt d oddati glavnemu blagajnika sodr. Lehpamerju. Priglase sprejemajo torej do četrtka fia zaupniki, pozneje pa se dobe legitimacije samo le v društveni pisarni, v vseh prodajalnah «Konsumnega društva za Ljubljano in okolico* ter v tobakaini goipe SeSarkove v Selenbnrgovi ulici. Ker se bo nabavilo le toliko voznih listkov, kolikor Ljnbl|ana. V sredo zvečer je bil v areni (Narodnega Doma* javen thod, ki je imel nalogo, iz* nči mnenja ljubljanskega dalavstva o polit čaem položaju. Shod so sklicali žt lezničarj, vendar je bila udeležba iz vsth delavskh strok jako velika, tako da je bila k'jub delavniku arena skoraj prema h11 a. V predsedništvo so bili izvoljeni sodrugi Marn, Golč in Skorpik. Potem je poročal sodrug Josip Kopač, kako je državni zbor ravnal z interesi železničarjev. Mnogo veselega seveda ni mogtl povedati; večina državnega zbora je bila slepa in gluha za vse železničarske zahteve. Zadnje podržavljenje privatnih železnic se je izvršilo tako malomarno, da ima drtava veliko Škodo; zaradi tega je večen stok in kadarkoli se oglasijo železničarji s kakšno zahtevo, se tarna, kako veliki da so izdatki in kako majhni so dohodki. Pa tudi železn čarji sami morajo izprašati svojo vest. hza zadnjega velikega boja je zanimanje za or* ganizacjo J zopet |opešalj. Četudi organizacija ni nazadovala, sa vendur ni tako pnglobila, kakor bi bilo treba. To pa opazuje železn ška uprava in zato se ni čuditi, da se ne otira na železniške za* hteve, tako kakor bi se, če bi organizacija progresivno napredovala. — Sodrug Etbin Kristan je obširno in kritičao razložil razvoj parlamentarnih razmer od lanskega leta do zadnje odgoditve in je dokazal, da je obstrukcija ie Škodovala delavstvu, da ni koristila slovenskemu narodu ia da je edini, kateremu utegne Se koristiti, baron Bienerth in njegovi vladi. Potem je Se sodrug Skorpik zavrnil nezmiselno očitenje breznarodnosti in potem je sodrug Mara zaključil shod z apelom, naj delavstvo spopolni ia poglobi svojo organizacijo in naj bo res vsak socialni demokrat tudi agitator. Pevci so nato zapeli delavsko pesem iu s tem se je zaključil lepi shod, Zadnje vesti. Socialno politični odiek. Dunaj, 15. julija. Na včtrsjšiji seji je socialno-politični odsek zopet pokazal, kakšne pojme ima meščanska večina o socialni politiki. Poročevalec sodrug Eldersch ja predlagal, naj se ob atne bolniške blagajne sploh odpravijo. Ta predlog se je odklonil. Potem je Eldersch predlagal določbo, da naj se dovoli ustanovitev obratnih bolniških blagajn le tam, kjer je zanjo vsaj 500 članov in kjer glasuje večina v prsi ea h delavcev za tako blagajno. Tudi to se je odklonilo, nasprotno pa je delavstvu sovražna večina sklenila, da naj zadostuje 100 članov za tako privatno bolniško blagajno. (Pa bedo delavstvu pripovedoTali, kako so mu prijazni!) Papeževa enciklika. Dunaj, 15. julija. Dunajski nadškof Nagi (Tržačani ga poznajo!) je razglasil papeževo encikliko v škofijskem listu. To opravičuje, da je enciklika itak namenjena le duhovščini in pisana latinsko, česar ljudstvo ne razu n: e. Protestantovski višji cerkveni sret se je pritožil pri naučnem ministrstvu. Kovinar akt boj na Ogrskem. Budimpešta, 15. julija. Zveza strojnih tovaren in plavžev žuga, da izp'6 podjetniki dne 30. julija vse kovinarske delavce, ako se ne ustavijo vse stavke in bojkoti. Breiifinl brzojav ia ladje. London, 15, julija. Eivard Lassoon je vložil v angleški zbornici predlog, da mora vsaka ladja za potnike, ki zapusti kakšno angleško luko, po enem letu biti opremljena z brezžičnim brzojavom. Proti militarismo. London, 15. julija. 40 do 50 liberalnih poslancev je oddalo vladi resolucijo, ki protestira proti novim z: htevam za mornarico. Gospodarski pregled. D slavi k a hranilnica ln puio|ilnica v Ljubljani. Razvoj socialno-demokratične stranke zahteva, da se njeni člani polagoma osamosvoje na vseh poljih in otresejo odvisnosti od nasprotniških strank in njihovih inštitucij. Marsikaj se je v tem oziru storilo tudi že pri nas. Razven strokovnih organizacij so si naši delavci ustanovili že lepo vrsto konsumnih društev, tudi nekaj produktivnih zadrug je že začelo delovati, v Gorici pa se je začetkom leta ustanovila prva Delavska hranilnica in posojilnica Ta primer hočejo sedaj posnemati tudi ljubljanski delavci. Priprave, ki so trajale delj časa, so sedaj toliko dozorele, da so se na zadnjem sestanku predložila in odobrila pravila, ki so sedaj vložena v registracijo. Zavod se imenuje .Delavska hranilnica in posojilnica" ter je osnovana na zadružni podlagi. Določilo se je, da znaša delež 100 kron, ki se lahko vplača naenkrat ali pa v obrokih. Trvi člani so se že oglasili in sedaj je naloga sodrugov v Ljubljani in na Kranjskem sploh, da razvijejo agitacijo za novi delavski zavod, ki bo delavstvu tem več koristil, čim bolj se bodo delavci sami udeleževali dela zanj. Dokler ni izvršena registracija pravil, sprejema člane po nalogu pripravljalnega odbora sodrug dr. Tomšič (pisarna odvetnika dr. Počka) Ljubljana, Stari trg. Tam se dobivajo tudi vsa pojasnila. Delavska hranilnica in posojilnica v Gorici, ki posluje šele nekoliko mesecev, je vendar že napredovala in se mora danes smatrati za jako resen zavod. To bodi v vzpodbudo so* drugom v Ljubljani in po drugih krajih. Nihče naj se ne plaši, ker bo to zavod ubogih delavcev; iz malega raste veliko in tudi uboge delavske kronice lahko dosti pomenije, če se zbero. V lastnem zavodu bodo imeli delavci sami korist od svojih kronic V tujih zavodih podpirajo svoje nasprotnike, katerim nikdar ne prihaja na misel, da bi storili tudi kaj za delavske interese. Nasprotniki so izdali geslo »Svoji k svojim" in šč strogo ravnajo po njem. Delavci I Posnemajte jih! Tudi za Vas veljaj beseda; .Svoji k svojimi Raznoterosti. t Na uurt Je bil oblojea pred poroto v Rovinju 52 letni Martin Limonovič, ki je dne 3 jan. t. 1. svojega brata, s katerim je živel v sovraštvu, napadel z nožem ter ga strahovito razmesaril. Listnica uredništva. Trsi; Potočilo iz glavnih »kladiSff prihodnjič. podpirajo štedenje! Daio, samo t vrelo vodo MAGGI1*" polite, najboljšo, krepko go*" vejo juho, k juham, omakam, 11 ^ zelenjadi i. t. d. Pazi nuj se vedno na ime iMLatftfl in na vsratveno znamko atVeadd s.krlSeeml f V kopiiliČn utonil. V kopališču v Nerder-D yu je utonil neki t elgijtki potnik Wah’.e, ker te je vkljub opominom nsnbja drzn 1 predaleč ten in ga je tok vzel s sel oj. R Siti a ni bilo ved mogoče. t Serum proti kačjFmu stropu? v pariški akademiji znanosti je predaval učenjak Aith-is o svojem serumu rop..r ka*ji stiup. Baje je ozdrav i £ nj'm že veliko slud j ;v. Najboljša ua soda-njost : Z ata, sr. brn», tula, mkelna ta in jeklena se dobi samo pri H. Suttner, Ljubljana Mestni trg. Lastna tovarna tir v Švici. Tovai niška varstvena znamka IKO f Straine posledice strele. V Hagenu pri Dortmundu na Vealfahkem je nedavno umrla 24 leina telegrafi tka Weddp, k oje pred 2leti zadela pri brzojavnem aparatu strela in ja popolnoma pohabil« Lan ko Mo pa je umrl tam »š tji ravnatelj U-sike nr ,o ledicah kapi. ki ga je zadela, ko , je zagledal pred 2 1*ti uradnici Wedde, ki se jo zadela od trele zvijala po tleh. t Milion kot nagrada N k» begata angleška dama je določila nulion m»rk kot nagrado onemu, ki pehti ra vodljivem irakoplo'U v drulbi z en m paratirjem iz Londona v Pariz in nazaj. Zahtevajta r« viah gostllaah, kavarnah le brivnicah MT H Xti novo iseziclnna pekarija Pri boj'otu mesa v Kremsu in Waidhofenu so gospodinje poizkusile praktično vrednost izbornih Maggijevih kock (gotove juhe). Kupov, le so jih tem r